PRIMORSKI DNEVNIK ____ TRST, četrtek 26. novembra 1964 Poštnina plačana v gotovini ri„„„ 'A A 1* Abb. postale 1 gruppo “ IjCufl 'Tl' I1T Leto XX. Št 270 (5953) POSLANCI RAZPRAVLJAJO O DRŽAVNEM PRORAČUNU Vlada predložila parlamentu ukrep o podaljšanju zapore nad najemninami Zapora se podaljša do decembra 1965, najemnine pa se povišajo za 10 odst.; isto velja tudi glede najemninskih pogodb za zgradbe in prostore, namenjene gostinskim obratom in penzionom - Merzagora sprejel Mora RIM, 25. — V poslanski zbornici so nadaljevali splošno razpravo o državnem proračunu za prihodnje leto. Danes so izčrpali razpravo o proračunih finančnih ministrstev, jutri dopoldne bodo razpravljali o proračunu ministrstva za industrijo in trgovino ter ministrstva za zunanjo trgovino, popoldne pa 0 proračunu ministrstva za državne soudeležbe in ministrstva sa 'kmetijstvo. Prvi je govoril Chiaromonte (EPI), m je poudaril med drugim, da bi sedanja proračunska razprava morala zadobiti izrazito političen značaj, ker so volilni izidi baje dokazali, da «i-(aiijansko ljudstvo zahteva novo politiko in ukinitev absurdne diskriminacije na škodo KPI ki predstavlja 26 odst. volivcev«. Po mnenju govornika so »ljudske množice dokazale, da ne soglašajo s sedanjo, lažno o-značeno politiko levega centra« in zahtevajo »resničen in odločen preobrat v levo«. Chiaramonte je nato zatrjeval, da državni proračun za prihodnje lete, ki bo leto začetka gospodarskega načrtovanja, vsebuje «nekatere konservativne skladno z linijo Colombo-Carli«. Po mnenju govornika ni moč govoriti o premaganju gospodarske konjunkture, ampak da se ta konjunktura še nadalje slabša in da gre to v vedno večjo škodo delavcev. Na koncu svojega govora je zatrdil, da pot, ki jo je vlada izbrala v notranji gospodarski politiki, jo podreja prevladujočim skupinam doma in v tujini; s svojo politiko se vlada podreja »monopolističnemu načrtovanju«. Zaradi tega bodo komunistični poslanci glasovali proti proračunu in zahtevali, naj se sestavi nova večina in nova vlada. Demokristjanski poslanec Bassi se je zadržal tudi na vprašanju načrtovanja okviru medtem ko je socialistični posla- nec Mussa Ivaldi govoril pretežno o vprašanjih znanstvenega raziskovanja, predvsem pa o potrebi večjih finančnih sredstev v ta namen. Na popoldanskem zasedanju je Giancarlo Ferri (KPI) ponovil argumente, ki jih je razvijal Chiaramonte, medtem ko sta misovska poslanca Delfino in Servello napovedala, da bodo misovski poslanci glasovali proti proračunu. Jocamet-ti (PSI) se je zadržal pretežno na vprašanju ENAL in obžaloval, da parlament še ni razpravljal o njegovi in drugih interpelacijah, ki so jih predložili v tej zadevi, kajti ta ustanova posluje še vedno na podlagi zakona iz leta 1937. Govornik je poudaril potrebo, da se ta ustanova demokratizira in je napovedal, da bo predložil ustrezen zakonski predlog. V senatu pa so razpravljali o vladnem zakonskem osnutku, ki so ga sprejeli na zahtevo sodstva in polioijskih oblasti, da bi bila borba proti mafiji bolj učinkovita. Razprava se bo nadaljevala jutri. Začasni predsednik republike Merzagora, ki je prejšnji teden prvič obiskal Segnija, je danes spre- odločitve, AonniiiiiiMliiiiiniNiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillilMiiiillllitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMminiiiiiiiiiiiin.. Zvezna skupščina SFRJ obsoja intervencijo v Kongu Ljudstvo Konga naj samo odloča o svoji usodi - Resolucija o družbenem razvoju Zagarijeva izjava o obisku v Beogradu * Moro in Saragat bosta obiskala SFRJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Zvezna skupščina Jugoslavije je nocoj odločno obsodila belgijsko-ameriško vojaško intervencijo v Kon-5u in pozvala miroljubne sile na svetu, naj sprejmejo odločbe ukrepe, da bi se zaustavile tuje akcije, usmerjene proti harodom Konga, neodvisnih držav Afrike in miru na svetu. To je bistvo razprave v odboru za zunanje zadeve in mednarodne odnose zveznega izvršnega sveta zvezne skupščine, ki se je sestal, da bi razpravljal o proračunu državnega tajništva za zunanje zadeve za prihodnje le-10 in je na zahtevo poslancev razpravljal o najnovejšem položaju v Kongu. ..V razpravi, ki so se je udeležili skoraj vsi člani odbora, so žvezni poslanci ugotovila, da Pravi namen intervencije ni bil osvoboditev zajetih evropskih državljanov, temveč da se oslabi osvobodilno gibanje in poma-§a čombejevemu režimu, da si Popravi svoje vojaške pozicije. Odbor za zunanje zadeve zvezde^ skupščine je mnenja, da položaj v Kongu zahteva, da se sPrejmejo učinkoviti ukrepi, da Se ljudstvu Konga zagotovi sušena pravica, da brez tujega vmešavanja odloča o svoji uso-ui in notranji ureditvi države. Nocoj je prispel na petdnevni ®bisk v Jugoslavijo državni podanik v italijanskem zunanjem ministrstvu Mario Zagari. Na letali-so italijanskega državnega podtajnika pozdravili pomočnik državnega tajnika za zunanje zade-Ye Dušan Kveder, tajnik komisije zveznega izvršnega sveta za kulturne stike z inozemstvom Os-(Uan Djikič, vršilec dolžnosti načelnika oddelka v državnem tajništvu za zunanje zadeve Branko J^arapandža, pomočnik šefa protokola v državnem tajništvu Franc Zu8elj in italijanski veleposlanik ? Beogradu Roberto Ducci z osebjem poslaništva. Mario Zagari se bo razgovarjal v Beogradu z namestnikom državnega tajnika za zunanje zadeve {Uarkom Nikezičem in s pomočni-kom državnega tajnika Dušanom ^vedrom o nadaljnjem razvoju od-Upsov in sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo. Italijanskega državnega podtajnika bodo sprejeli elan zveznega izvršnega sveta dr. poze Brilej m zvezna tajnika za 'Uformacije, prosvete in kulture Vlnterhalter in Vipotnik. Pred odhodom z letališča Fiumi; cino v Beograd je Mario Zagari •zjavil; «Moj obisk v Jugoslaviji, ba vabilo beograjske vlade, bo traja* Pet dni. Gre za obisk v okviru kulturnih odnosov, pri tem pa so •bui nekateri zelo Iramatični elementi; razstava Vaiont - Skopje, katero se hočejo poudariti čustva solidarnosti med obema državama •P.zičo dogodkov, ki so nas zdru-Zltl v človeškem smislu. Ta prilož-n°st nam nudi možnost, da ponovit0 potrdimo prijateljska čustva, k' označujejo odnose med obema mžavama in ki so prišli v fazo »zajemnega zaupanja ;n sodelovanja kljub različnosti političnih in speialnih uredtiev. Prav gotovo je možnost nadaljnjega zboljšanja o-zračja teh odnosov in prav zaradi lega sta mi predsednik vlade Moro in zunanji minister Saragat zaupala dve osebni poslan ci za ju neslovanske oblasti in prav zaradi takih smotrov si želita v bližnji Prihodnosti opraviti obisk v Jugo siaviji, ki sta ga morala zaradi izjemnih okoliščin, na žalost, odlo-*!*!• Po drugi strani pa bo ta ?eisk ponovno potrdil, da Italija, kakor tudi Jugoslavija, v trenutku, ki ni lahek za usodo sveta, niedata na možnost, nadaljevati po benega razvoj a J ugoslavije za dobo 1804-1970. Resolucija poudarja stalno večanje življenjskega standarda, skladnejšo gospodarsko rast, krepitev materialne osnove neposrednih proizvajalcev, pospešen razvoj nerazvitih področij in povečanje zunanjetrgovinske izmenjave, posebno izvoza. Uresničenje teh smotrov omogoča dosedanja krepitev materialno4ehnič-ne osnove gospodarstva in razvoj socialističnih odnosov, ki temelji na samoupravljanju delovnih lj'u-di. Samo v zadnjih desetih letih se je narodni dohodek podvojil, fiitiimimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimnniiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuntii Razgovori K.Popovifi-C.deMurville Možnost sklenitve dolgoročnega trgovinskega sporazuma Popovič: «Razgovori so bili zelo zanimivi in želo plodni* razpravljala o števil- industrijska proizvodnja pa se je povečala za tri in polkirat. Smernice opozarjajo na možnosti nadaljnjega razvoja proizvodnje in produktivnosti dela, poudarjajo potrebo povečanja kmetijske proizvodnje in širjenja kooperacije med družbenim sektorjem, zadrUj gami in zasebnimi kmetovalci ter nujnost nadaljnjega razvoja trgovinske mreže in terciarnih aktivnosti. V smernicah se nadalje poudarja potreba, da se v bodočih sedmih letih občutno poveča stanovanjska izgradnja. Zvezna skupščina bo po sprejemu smernic dala nalogo vladi in njenim orga nam, da z načrtovanjem v skladu s sprejetimi postavkami pred-lože najboljše rešitve za čim skladnejši in stabilnejši gospodarski razvoj, hitro povečanje narodnega dohodka in uresničenje prvenstvenih nalog. B. B. jel predsednika vlade Mora. Obisk je v zvezi z diskusijo o interpelaciji o vprašanju predsedstva republike, ki bo na dnevnem redu poslanske zbornice v petek 27. t. m. Tega vprašanja so se dotaknili tudi na razgovorih, ki jih je predsednik vlade Moro imel po volitvah s Saragatom, Reale jem in Nennijem. Minister za proračun Pieraccini je v imenu pravosodnega ministra, Realeja predložil v poslanski zbornici vladni zakonski osnutek o podaljšanju zapore nad najemninami, ki ga je ministrski svet nedavno odobril, hkrati pa je v imenu ministra za turizem in prireditve Corone predložil vladni zakonski osnutek o podaljšanju najemnih pogodb za zgradbe, namenjene gostinskim obratom in penzionom. V prvem primeru gre za podaljšanje zapore nad najemninami za dobo enega leta, do 31. decembra 1965, in za 10-odstotno povišanje blokiranih najemnin. S tem podaljšanjem zapore se bo okoristilo okrog 3 milijone stanovalcev, zakonski ukrep pa se nanaša na okrog milijon stanovanj. V drugem primeru pa gre prav tako za podaljšanje zapore nad najemninami za dobo enega leta in za 10-odstotno povišanje najemnine, hkrati pa se vlnkuliranje ter zgradb v gostinske namene podaljša za nadaljnja tri leta, do konca leta 1967. Pravosodna komisija poslanske zbornice bo proučila jutri popoldne v poročevalski stopnji številne zakonske predloge o zapori nad najemninami, ki so jih predložile razne politične skupine; spričo tega je zelo verjetno, da bo komisija proučila tudi vladni zakonski osnutek o tem vprašanju. V poročilu ministra, ki spremlja ta osnutek, je rečeno med drugim, da podaljšanje zapore pomeni precejšnjo korist ne le za tri milijone stanovalcev, ampak za vse tiste drobne podjetnike in obrtnike, ki so zaradi slabe konjunkture zašli v težavno gospodarsko stanje in bodo tako mogli odložiti za leto dni vprašanje večjih izdatkov za neblokira-no najemnino; 10-odstotno povijanje najemnin pa da pomeni »sicer delno odškodnino hišnim lastnikom za novo žrtev, ki se zahteva od njih«. Minister za industrijo Medici je sprejel danes češkoslovaškega ministra za trgovino Hamouza in z njim proučil vprašanje trgovinske izmenjave med obema državama; v razgovoru, ki ga je Hamouz imel z ministrom za državne soudeležbe Bojem, pa so proučili možnosti, ki se nudijo italijanskim industrijskim podjetjem z državno soudeležbo za povečanje že Itak živahnih gospodarskih in trgovski)/ odnosov med Italijo in Ceškoslo vaško. PARIZ, 25. — Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je prispel danes zjutraj v Pariz v spremstvu svoje soproge in jugoslovanskega veleposlanika v Parizu Mit-koviča. Na postaji «Gare de Lyon» ga je pozdravil predstavnik protokola francoskega zunanjega ministrstva. Po kratkem obisku v veleposlaništvu SFRJ je Popovič odšel na Quai d’Orsay, kjer se je raizgovarjal zunanjim ministrom Couve de Murvillom. Po razgovoru je izjavil, da je s sestankom zelo zadovoljen ter da so bili razgovori «zelo zanimivi in zelo plodni«. Povedal je, da sta nih vprašanjih, bi zanimajo obe državi «bodisi na dvostranski, kakor na splošni ravni«. Izjavil je, da so razgovori pokazali možnost razširitve francosko-ju-goslovamsikih trgovinskih odnosov. Končno je dodal, da bd bila sklenitev dolgoročnega sporazuma «s stališča Jugoslavije zaželena«. Gospodarski razgovori strokovnjakov so predvideni za januar. Po razgovoru je Couve de Murviille povabil Popoviča na kosilo. Popovič bo ostal v Parizu še nekaj dni na zasebnem obisku. Pred prvimi stiki med Japonsko in Kitajsko TOKIO, 25. — V japonskih vladnih krogih pravijo, da bo predsednik japonske vlade Sato pred svojim odhodom v \Vashington poslal j: Peking posebnega odposlanca, m sicer člana predstavniške zbornice Kuno, ki;>je eden najzvestejših sodelavcev Sata v liberalni stranki. V Peking bo odpotoval čez 15 dni. V kitajski prestolnici bo ostal dva tedna. Sestal se bo s predsednikom vlade čuenlajem, z zunanjim ministrom, s pekinškim županom in z drugimi uradnimi osebnostmi. Kuno bo o svojih razgovorih podrobno poročal Satu, ki upa, da bo obiskal Washington januarja. Kunovo odposlanstvo je važna pobuda spričo dejstva, da Japonska ni do sedaj nikoli imela uradnih stikov s Kitajsko. Ta korak je prvo praktično izvajanje političnih načel, ki jih je napovedal Sato, ko je postal predsednik vlade. Sato je tedaj napovedal, da bo zavzel «previdno toda pozitivno stališče« do Kitajske. ..................................................................................................iimimiiuiiiuiiiiiiumiiiiunuiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiuiiiiiimiimiiiiiiiuiiiuiuiiiiHiiiiiuiiiiiiiiiHii« Po prihodu v Stanleyville pomagajo belgijski padalci čombejevim plačancem v akciji proti osvobodil- nemu gibanju PO BELGIJSKO-AMERIŠKEM NAPADU NA STANLEYVILLE Sudan zahteva sejo varnostnega sveta in takojšnji umik tujih čet iz Konga Pismo Kanze U Tantu, Tetliju, Naserju, Titu. in gospe Bandaranajke - Sovjetska protestna nota, ZDA, Belgiji in Angliji - Protestno zborovanje v Alžiru - Demonstracije v Sofiji - V Stanleyvillu se nadaljujejo boji NEW YORK, 25. — Sudansko zunanje ministrstvo javlja, da je dalo navodilo delegatu v OZN, naj zahteva nujno sejo varnostnega sveta, ki naj razpravlja o položaju v Kongu. Sudanski delegat je dobil tudi navodila, naj nujno zahteva odhod vseh tujih čet iz Konga. Danes so v sudanski prestolnici bile demonstracije študentov pred ameriškim in belgijskim poslaništvom. Afriški in azijski delegati v RIM, 25. — Danes so člani vodstva KPI sprejeli delegacijo kitajskega odbora za mir. Uradno sporočilo pravi, da so si izmenjali poglede o stališčih glede problemov obeh partij in enotnosti mednarodnega komunističnega in delavskega gibanja. Govorili so tudi o razvoju prijateljstva med italijanskim in kitajskim ljudstvom in o normalizaciji odnosov med Italijo in Kitajsko. ZDA-Kitajska VARŠAVA, 25. — Ameriški in kitajski poslanik v Varšavi sta imela danes 123. razgovor, ki je trajal Skoraj tri ure. Po razgovoru so časnikarji postavljali številna vprašanja, toda poslanika nista v glavnem povedala nič, kakor je to običaj. Ameriški poslanik je na vprašanje, ali so govorili tudi o atomski bombi, odgovoril pritrdilno. Kitajski poslanik pa je na kratko odrezal; »Berite časopise, o zadevi se je v tisku mnogo govorilo.* Prihodnji sestanek poslanikov bo 24. februarja prihodnjega leta. .............m............................ Objavljeni nacistični dokumenti o atentatu na kanclerja Dollfussa Našli so jih češkoslovaški potapljači v zaboju v Črnem jezeru Poti pomiritve, ki je ob 'stočasai ohranitvi neodvisnosti in vnrnosti »■eherne države, bistveni pogoj za °hranitev miru.« Jugoslovanska zvezna skupšči-n* je sprejela danes resolucijo o “hennicah za izdelavo načrta druž- PRAGA, 25. — Med številnimi nacističnimi dokumenti, ki so jih češkoslovaški potapljači našli letošnje poletje v Cmem jezeru na Češkem, je tudi strogo tajno poročilo o neuspelem nacističnem državnem udaru v Avstriji, ko je bil ubit kancler Dollfuss. Poročilo so dali na razpolago avstrijskim oblastem in sedaj ga objavlja češkoslovaška ilustrirana revija »Svet Obrazech*. ki objavlja tudi devet slik, ki so priložene poročilu Med dokumenti so tudi celotni spisi procesa proti dvema nacističnima zarotnikoma, ki sta bila nekaj dni po atentatu obso-jena na smrt. Poročilo je sestavila po priključitvi Avstrije k Nemčiji »zgodovinska komisija*. Do-kumente o omenjenem procesu pa so odnesli iz arhivov dunajskega sodišča po priključitvi. V poročilu so tudi očitki nacistov Dollfussu zaradi zavezništev, ki jih je sklenil z Italijo in Madžarsko, »ne da bi se oziral na skupne nemške interese*. Dalje se mu očita, da »skuša izolirati Nemčijo* in da »pleše svojo politiko kot egoist*. Poročilo govori o dogodkih pred državnim udarom julija 1943. Pri tem omenja prvi nacistični načrt iz prejšnjega leta, ki so ga pripravili krogi avstrijske policije s sodelovanjem okoli tisoč funkcionarjev. Predložili so ga Hitlerju, ki pa ga ni odobril, ker »mednarodni politični položaj ni bil še zrel za nekaj takega«. Naslednji nacistični načrt pa Je izvedla skupina zarotnikov ob sodelovanju avstrijskega ministra v Rimu Rintelena, ki je bil določen zn poglavarja novega režima, in avstrijskega ministra za varnost Fe-yja. Zarotniki so zvedeli od Rintelena, da bo Dollfuss sklical sejo vlade 24. junija, in so pripravili vse za udar, med katerim bi morali umoriti vse ministre. Toda zadnji trenutek je Dollfuss odložil sejo na 25 julija. Častnik avstrijske policije Dubler je namreč obvestil Dollfussa o pripravah za državni udar in Dollfuss je odložil sejo vlade. (Dobler je bil v stiku z nacisti.) O pripravah za državni udar je vedel tudi ravnatelj dunajske policije dr, Stetnhaueyl, ki je obvestil Dollfussa Ko so zarotniki vdrli v piedsedstvo vlade, da bi aretirali ministre, so zaradi tega našli samo Dollfussa, poleg katerega sta bila tudi minister Fey in njegov tajnik Karwinsky. To je vzrok, zaradi katerega državni udar ni uspel, kljub smrti kanclerja. Iz poročila izhaja, da je minister Fey, ki je deloval za račun zarotnikov, prisilil umirajočega Dollfussa, da je privolil, da se Rintelen imenuje za njegovega naslednika. V pismu na desetih straneh, ki ga je napisal načelnik nemške varnostne službe Reydrich, se ob razložujejo razlogi, zaradi katerih so ustanovili »zgodovinsko komisijo«, ki je pripravila omenjeno »poročilo Dollfuss«. Pismo priporoča, naj se «neuspelemu državnemu udaru da drugačno tolmačenje«. Pismo obsoja obnašanje kanclerja Schuschnigga, ki je bil Dolfussov naslednik, in obnašanje članov dunajskega vojaškega sodišča, ki so obtoženi «krivičnega ravnanja« proti zarotnikom. Pismo tudi zelo hvali delo »zgodovinske komisije«. Še posebej se omenjata njena člana, esesovska voditelja Kopp in dr. Six. Češkoslovaška revija pripominja, da je prvi sedaj lastnik neke slaščičarne v Zah, Nemčiji, drugi pa vodi neko podjetje Ludvvigshavenu. OZN so se danes vse jutro posvetovali in so nato na skupnem zborovanju razpravljali o morebitni zahtevi za sklicanje seje varnostnega sveta. Dokončni sklep bodo morda sprejeli nocoj pozno zvečer ali pa jutri. Med afriškimi in arijskimi delegati poudarjajo, da je belgijska in ameriška intervencija imela za rezultat, da so bili številni Evropejci ubiti. Nekateri delegati v tej skupini pa nasprotujejo seji varnostnega sveta. Pri tem poudarjajo, da je zadeva tako jasna, da je vsaka debata odveč. Poleg tega pa so mnenja, da bi varnostni svet težko mogel sprejeti kakršenkoli sklep v korist Kongu spričo preteklih izkušenj. Iz Najrobija javljajo, da je -zunanji minister kongoške revolucionarne vlade Thomas Kanza poslal pisma tajniku OZN U Tantu, tajniku organizacije afriške enotnosti Telliju, predsedniku Naserju, predsedniku Titu in predsednici cejlonske vlade gospe Bandaranajke s prošnjo, naj zastavijo ves svoj vpliv, da dosežejo sejo varnostnega sveta OZN ki naj prouči položaj, ki je nastal zaradi napada na Stanleyville. Kenijski državni minister Mu-rumbi, ki je sedaj v New Yorku, je izjavil, da bo tudi Kenija zahtevala sejo varnostnega sveta, če se ostale afriške države s tem strinjajo. Murumbi je poudaril, da je spustitev belgijskih padalcev ob ameriški in angleški podpori jasen dc-kaz nevarnosti, ki grozi afriški suverenosti zaradi napadov. »Do spustitve padalcev je prišlo v trenutku, ko se je posebna ko misija organizacije afriške enot nosti za Kongo odločno zavzemala za mimo rešitev. Problem Konga se ne rešuje vojaško temveč samo s političnimi formulami, ki naj jih pripravijo in izvajajo afriške države. Kenija bo zahtevala umik tujih čet iz Konga. Smrt belih ujetnikov v Stanleyvillu je bolestna zadeva, toda odgovornost pade na Američane in Belgijce, ki so izvedli vojaški napad. Kenijska vlada meni, da mora organizacija afriške enotnosti proučiti ukrepe de ^ * afriških držav za obrambo svobode vseh afriških držav proti napadom od zunaj.« Glavni tajnik organizacije afri ške enotnosti bo odpotoval jutri iz Adis Abebe v Najrobi, kjer bo navzoč na izredni seji začasne komisije o Kongu. V Alžiru je zunanji minister Bu-teflika sprejel belgijskega poslani ka, s katerim sta govorila o Kon gu. V Dar Es Salamu je afriški osvobodilni odbor odločno obsodil belgijsko-ameriški napad na Stan-levylle. Izjava odbora poudarja med drugim: «Ta poseg predstavlja izrecen napad belgijske in ameriške vlade proti kongoškemu ljudstvu.« V Alžiru je bilo danes veliko zborovanje, na katerem je govoril Ben Bela .Izjavil je, da je prišel trenutek, ko morajo vse afriške države prevzeti svojo odgovornost. Ostro je napadel Combeja, «ki spreminja Afriko v obsežno Katango«, in je dodal, da bo Alžirija še dalje pomagala Kongoža-nom proti imperializmu s pošiljanjem orožja in vsakovrstne pomoči. Nato je Ben Bela izjavil, da je Gizenga v smrtni nevarnosti in ujetnik belgijskih padalcev v poslopju belgijske letalske družbe «Sabena» v Leopoldvillu. Ostro so obsodili napad na Stan-leyville tudi v Indiji, Gani. Daho-meju in Zambiji.. Tudi tisk v arabskih državah je ostro obsodil bel-giisko-ameriški napad. Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra je izročil danes belgijskemu poslaniku, ameriškemu odprav, niku poslov in britanskemu poslaniku protestno noto zaradi napada na Stanleyville Nota poudarja, da gre za novo grobo vmešavanje Belgije, ZDA :n Velike Britanije v notranje zadeve Konga. «Jasno je, poudarja nota, da je bil izvršen narodov ostalih ogrožena.« Nota zavrača izgovore Belgijcev, Američanov in Angležev in poudarja, da ni res, da so nastopili, da bi zaščitili belce. «Znano je, po-udarja nota, da so kolonialisti več kot enkrat uporabili ta izgovor za zasedbo ozemelj in za zasužnjenie narodov. Razlog vmešavanja v Kongu je treba iskati v dejstvu, da se kolonialne države zavedajo, da njih predstavnik- Combe ne more Obvladati položajS v deželi, in so sklenile odkrito pomagati mu, da fzatre narodnoosvobodilno gibanje. Napadalna dejanja v Kongu so odkrito izzivanje afriških držav, ki zahtevajo prek organizacije afriške enotnosti konec tujega vmešavanja v zadeve Konga.« Sovjetska vlada oalocno zahteva takojšnje prenehanje vojaških posegov v Kongu in umik vseh najemnikov iz Konga. Sovjetska vlada poudarja, da pada vsa odgovornost za posledice posega v celoti na belgijsko vlado in na valde držav, ki so z njo sodelovale. V Sofiji so skupine študentov, med katerimi so številni črnci, ki študirajo v Bolgariji, demonstrirale pred belgijskim in ameriškim poslaništvom ter vzklikale Lumum-bi. V okna so metali kamenje. Policija pa jih je kmalu razgnala. Francoski minister za informacije Peyrefitte je po današnji seji vlade izjavil: «Obnova leopoldvil- ske kongoške republike bo dolga in težavna. Kar se tiče Francije, je pripravljena nuditi svojo pomoč deželi, v kateri se tudi govori naš jezik.« Na vprašanje, kakšno stališče je francoska vlada zavzela do napada na Stanleyville, je Peyrefit-te odgovoril: «Francoska vlada ne izreka nobene sodbe o tem, kar se dogaja v tej državi. Ona ostane zvesta svojemu načelu nevme-šavan ja.« Belgijsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so pozvali glavne voditelje bruseljske sekcije »splošne zveze kongoških študentov«, naj zapustijo Belgijo. Ta organizacija je namreč odločno obsodila belgijski in ameriški napad na Stanley-ville. Iz Leopoldvilla javljajo, da so bili davi v teku še vedno spopadi po ulicah mesta in v bližini letališča. Belgijski padalci patruljirajo po evropskem delu mesta in v bližini letališča. V ostalih delih me- sta pa so Combejevi najemniki. Čete osvobodilnega gibanja imajo še vedno v rokah del mesta, ki je na levem bregu reke Kongo. Poleg tega so se zabarikadirale v številnih stavbah na raznih delih mesta in tudi v nekaterih stavbah letališča. V Bruslju je minister za obrambo izjavil, da upa, da bodo v kratkem umaknili padalce iz Stanley-villa. Med padalci je do sedaj en mrtev, šest pa jih je ranjenih. Belgijsko zunanje ministrstvo javlja, da je iz Stanleyvilla odpotovalo do sedaj 500 belgijskih državljanov. Jutri pričakujejo prihod v Bruselj drugih dveh letal iz Leopoldvilla s 75 begunci, enega pa iz Burundija s 50 begunci. Kar se tiče ameriškega majorja Carlsona, je belgijski inženir Max Debuisson, ki je prišel danes z letalom v Bruselj, izjavil, da je bil Carlson skupno z ostalimi ujetniki in da je bil v skupini na ulici, ko so nanje streljali. On se je vrgel na tla, Carlson pa je padel zadet v bližini njega. Pripomnil je, da je Carlson umrl «prav slučajno«, ker da «upomiki» niso niti vedeli, na koga streljajo, ter «so streljali vse vprek na skupino«. pa so se v bližini budističnega zavoda neredi nadaljevali. Zavod so pozneje obkolili padalci. Zvečer so bile nove demonstracije, med katerimi se je nad tisoč demonstrantov spopadlo s policaji, ki so jim branili dostop v središče mesta Policaji, ki so bili to pot oboroženi, so na demonstrante streljali in baje dva od njih ubili, več pa jih ranili. Demonstranti pa so zažgali en policijski avtomobil. Spopadi so se nadaljevali pozno zvečer. Spopadli so se tudi s padalci blizu osrednjega budističnega zavoda. Prt tem so bili trije demonstranti ranjeni, od katerih je eden pozneje umrl. Ameriški poslanik v Sajgonu general Taylor je odpotoval v Wa-shington na razgovore s predsednikom Johnsonom. Pred odhodom je izjavil, da bo poročal predsedniku in državnemu tajniku o razvoju položaja, o vojni proti Vietkongu in o nedavnih spremembah v’vladi. Nove demonstracije v Sajgonu SAJGON, 25. — Danes so bile v Sajgonu nove velike demonstracije študentov in budistov proti vladi. Demonstranti so zahtevali odstop sedanje vlade. Predsednik vlade Tran Van Huong je uvedel obsedno stanje v prestolnici in policijsko uro. Odredil je tudi naj se do nadaljnjega ukaza zaprejo vse šole in univerza. Študentje, ki so razglasili stavko, so davi začeli razdeljevati letake, v katerih se zahteva takojšnji odstop sedanje vlade. Po zidovih vseh budističnih šol v Sajgonu so nalepili lepake, s katerimi zahtevajo odstop vlade; skozi okna pa so metali letake. Demonstranti so policaje, ki so jih skušali razgnati, obsipali s kamenjem, čeprav je policija uporabljala proti demonstrantom palice in solzilne bombe, se je morala pred njimi umakniti, ker ni bila oborožena. Pozneje so poslali proti demonstrantom gasilce z brizgalkami, toda tudi ti so se morali umakniti. Demonstranti so začeli postavljati po ulicah tudi barikade, ki pa jim niso služile. Po dolgem prizadevanju se je varnostnim silam posrečilo potisniti demonstrante v budistični zavod. Začela so se nato pogajanja o premirju. Ob 14. uri so še pred tem sporočilom odločno zanikali trditve, da namerava vlada razvrednotiti funt šterling. V Londonu ugotavljajo, da gre za najobsežnejšo operacijo za finančno podporo, kar jih je kdaj bilo v moderni finančni zgodovini. Ogromen kredit treh milijard dolarjev bi moral odvzeti pogum za sleherno špekulacijo proti šter-lingu in odpraviti napetost, ki je nastala na mednarodnih finančnih trgih. Kredit je bil takoj dan na razpolago britanski osrednji banki. Jutri bo v spodnji zbornici govoril o tem finančni minister. Predsednik «Hambro’s Bank« je nočoj izjavil: »To sporočilo v trenutku odpravlja pritisk na šterling. To dokazuje, dg je v interesu vseh obdržati šterling močan ;n a.u-uo, j« u.. -...-v., zdrav. Operacija dokazuje poleg nov zločin proti kongoškemu ljud- tega solidarnost evropskih, central; stvu ter da sta mir in varnost i nih bank in prav gotovo nam bo Tri milijarde dolarjev mednarodnega kredita Angliji Namen posojila je zaščititi funt šterling pred špekulacijami LONDON, 25. — Angleška banka je sporočila, da so osrednje banke Avstrije, Belgije, Kanade, Frarjcije, Zah. Nemčije, Japonske, Italije, Nizozemske, švedske, Švice in ZDA, banka za mednarodne operacije tor ekspertna banka dovolile angleški banki kratkoročni kredit 3 milijard dolarjev, da ji pomagajo vzdrževati funt šterling. V krogih blizu britanske vlade pomagala premagati brez stalne škode začasno krizo. V sredo bo prišel v London na uraden obisk belgijski zunanji minister Spaak na vabilo zunanjega ministra Walkerja. Zvedelo se je, da bo Walker, ki se bo udeležil v Parizu zasedanja sveta NATO (15. decembra), prišel v francosko prestolnico dan prej in upa, da bo imel razgovor s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom. V nedeljo bo prišel v London ameriški državni podtajnik George Bali. Iz Pariza javljajo, da se je včeraj sestal francosko-britanski gospodarski odbor. Iz uradnega sporočila o razgovorih izhaja, da je francoska delegacija zahtevala od Velike Britanije, naj naglo ukine 15-odstotno dodatno carino na u-voz, britanska delegacija pa se je sklicevala na zagotovila, ki jih je glede tega dala njena vlada. Izredno pozornost je včeraj povzročila vest, da je začasni namestnik obolelega predsednika republike Segnija sen. Merzagora sprejel predsednika vlade Mora. Splošno se namreč trdi, da sta obravnavala vprašanje novega predsednika republike, ker je baje na četrtkovem razgovoru Segni Merzagori izrazil namero, da bo odstopil zaradi bolezni še pred začetkom parlamentarne debate o tem vprašanju, ki je napovedana za jutri. Na Montecitoriu je hkrati krožila vest, da bo razprava morda za kakšen dan odložena. Vendar pa predstavniki poslanske skupine KPI poudarjajo, da bodo vztrajali pri svoji prejšnji zahtevi, naj vlada izpolni obljubo. Govori se tudi o nasprotujočih si stališčih v KD glede tega vprašanja. Sicer pa so poslanci včeraj razpravljali o državnem proračunu, vlada pa jim je predložila v odobritev ukrep c podaljšanju zapore nad vezanimi najemninami, in sicer do decembra 1965, tako da bi se te najemnine povišale za 10 odst., kar velja tudi glede najemnih pogodb za zgradbe in prostore, namenjene gostinskim obratom tn penzionom. V teh dneh se bodo po vrsti sestajala vodstva vseh političnih strank, da bi proučila izide nedeljskih volitev. Zunanji minister kongoške revolucionarne vlade je zaprosil tajnika organizacije afriške enotnosti, predsednika ZAR Naserja, Tita in Bandaranajkovo, naj dosežejo sklicanje varnostnega sveta OZN, da prouči položaj, ki je nastal zaradi belgijsko-ameriške-ga napada na Stanltvville. Sovjetska vlada pa je izročila včeraj poslaništvu Belgije, ZDA in Anglije protestno noto, v kateri se poudarja, da so kolonialisti odkrito pomagali Combeju, ki ne more obvladati položaja v deželi, da bi zatrl narodnoosvobodilno gibanje. V Stanleyviliu držijo čete tega gibanja še vedno v rokah del mesta, zabarikadirale pa so se v civilnih stavbah na raznih delih mesta in tudi v nekaterih stavbah letališča. Tudi Kenija je sklepi) a zahtevati sejo varnostnega sveta. Zanimivo je francosko stališče do napada: »Francoska vlada ne izreka nobene sodbe, ker je zvesta svojemu načelu nevmešavanja.« V glavnem mestu Južnega Vietnama je vlada uvedla obsedno stanje in policijsko uro ter zaprla vse šole in univerzo, ker so se tudi včeraj demonstracije študentov in budistov proti vladi ponovile. V Londonu pravijo, da so začeli »najobsežnejšo operacijo za finančno podporo, kar jih je bilo do sedaj v moderni finančni zgodovini«. Osrednje banke enajstih držav, med katerimi so tudi ZDA, Zahodna Nemčija in Italija, ter dve mednarodni banki, bodo dale angleški banki kratkoročni kredit treh milijard dolarjev, da bi mogla Anglija vzdrž* vati funt šterling. Po ameriških volitvah Rekordna zmaga je posledica množičnega bega od Goldwaterja Po končanih ameriških volitvah, ki so prinesle demokratskemu predsedniškemu kandidatu rekordno zmago v zgodovini volitev v Združenih državah Amerike, Je morda v kopici vprašanj, ki se po navadi pokažejo po vsakih volitvah, eno vprašanje kljub vsemu najpomembnejše, ker posredno ali neposredno omogoča še najjasnejši hipotetični odgovor na ugibanja o tem, kakšna bo Amerika v prihodnjih štirih letih navznoter in navzven in sicer — zakaj je Lyndon Baines Johnson zmagal v letu 1964 z okrog 62 odstotki glasov. Prvi precsednik, ki ga je kdaj dala ameriška država Texas, je pokosil na volitvah celo avtorja New Deala, Franklina Delana Roosevelta, ki je leta 1936, nekaj let po svetovni gospodarski krizi, slavil podobno in skorajda enako močno rekordno zmago. Ali je imel tudi Johnson podobno vabljiv in korenit program, kot ga je imel F. D. Roosevelt? In — če ga je imel — ali je bila tudi njegova osebnost tista, ki naj bi bila predvsem zaslužna za letošnji monumentalni «demokratski volilni plaz»? Odgovor na ta del vprašanja je treba nujno iskati v širšem obdobju, kot pa ga je imel na voljo letošnji demokratski predsedniški kandidat. Zakaj nekajmesečna predvolilna kampanja in manj kot leto dolgo pred-sedništvo je za take številke, kot so prihajale z letošnjih volišč, tudi ob upoštevanju zelo negativnega republikanskega programa, veliko premalo, da bi bilo mogoče rezultate kakorkoli že tehtneje utemeljiti. Odgovor se začenja v letu 1960, ko se je v zgodovini ameriških volitev primerilo čisto nekaj nasprotnega kot letos. — Petintrideseti ameriški predsednik John Kennedy je namreč zmagal nad republikanskim kandidatom Nixonom z minimalno razliko in sicer vsega z 0.2 odstotka. Zmaga Je bila pičla in volilne številke preskromne, da bi bilo mogoče gledati s kakršnim koli optimizmom na znova vzpostavljene demokratske pozicije v Beli hiši, kljub temu, da je bil Kongres veliko bolj demokratski kot prej. In vendar Je prav leto 1960 tisto, ko začenja pihati v Ameriki nov blažji veter, ko se začenja v Ameriki uresničevati nekaj podobnega, a še naprednejšega kot je bil Rooseveltov New Deal, ko začenja Amerika, čeprav počasi, vztrajno dohitevati čas in se odrekati starim, okorelim, nazadnjaškim principom doma in v tujini, ko začenja dinamičnejše zaznavati objektivno stvarnost in široke spremembe po svetu in prilagajati svojo politiko novim objektivnim razmeram. Težko bi bilo trditi, da ima zasluge za vse to pokojni predsednik John Kennedy. Za široke načrte, kot si jih je postavil, Je imel vsekakor premalo časa. Danes vemo zanesljivo le to, da so bile njegove ideje in njegove naloge veliko težje kot naloge njegovega naslednika. Saj Je bil John Ken-nedy prvi ameriški predsednik po drugi svetovni vojni, ki se je jasno zavedal zgodovinske nujnosti korenite modilikacije ameriške zunanje in notranje politike, če naj bi Združene države še hotele za, vzemati odgovorno in ugledno mesto v zahodnem svetu in ohraniti ob čedalje močnejši gospodarski, politični in moralni rasti socialističnih in nevezanih dežel centralne pozicije v tako imenovanem «svobodnem svetu#, kjer naj bi bile ZDA drugim «ideal», ali vsaj moralno dovolj močna ohranjujoča se kapitalistična nasprotna utež tem silam, toda ne več z nespametnim zanikanjem sprememb po svetu in s politiko hladne vojne, ki je v svoji skrajni možnosti grozila z uničenjem vseh dosežkov civilizacije, marveč z bolj realističnim dojemanjem nove stvarnosti v miroljubnem svetu in ob medsebojnem spoznavanju in razumevanju. Od tod je sledilo tudi spoznanje, da je Dul-lesova linija vztrajanja na večni konici spopada že zdavnaj postala anahronizem in da taka politika slabi tudi notranje gospodarsko življenje, umetno vzdržuje nestabilnost in zastruplja ozračje in odnose doma in v tujini ter zavrača pozornost od čedalje bolj žgočih notranjih vprašanj državljanske neenakosti in velikanskih socialnih razlik v eni najbogatejših dežel sveta. USPEHI SAMO DOMA Kar zadeva zunanjo politiko, je pokojni John Kennedy kljub prvemu kubanskemu spodrsljaju v primerjavi s sicer kratkim Johnsonovim obdobjem in njegovim širokim imobilizmom nedvomno briljiral. Malce drugačna, čeprav samo po končnih rezultatih različna, pa je bila podoba doma. Ko je 22. novembra 1963 Lyndon Johnson prisegel kot novi predsednik ZDA, se je lotil uresničevanja Kennedyjevih načrtov odločno, izkušeno in naglo, saj je vedel, da mu Je odmerjen kratek čas, posebej, če se hoče potegovati za poln predsedniški mandat. Učinkovito je združit že razhajajoče se sile v vladi in kar se da hitro nadaljeval politiko New Frontiera In prav tu so prišle do polnega izraza njegove dolgoletne Izkušnje. Prek naj-zmožnejših ljudi v Kongresu je »spravil skozenj# zakon o državljanskih pravicah in uveljavil vrsto socialnih reform, zmanjšal davke in kolikor mogoče izkoristil dolgoletni gospodarski «boom», ki mu Se vedno ne vidijo konca. Na njem Je verjetno maja osnoval tudi novo idejo o ameriški »veliki družbi#, o novem velikem skoku ameriške civilizacije. Kako zgraditi to »veliko družbo# sicer nikdar ni konkretno govoril, ker Je mor da že sam čutil, kako je utopična, toda v kratki predvolilni kampanji in ob skoraj štiriletnem neprestano vzpenjajočem se gospodarskem poletu brez mučnih recesij mu je kot parola verjetno prišla čisto prav. Vendar pa je imel navzlic temu pokazati volivcem marsikaj. V primerjavi z Goldwaterjevimi drznimi, dvomljivimi, a zlasti spreminjajočimi se obljubami se Je zdel njegov glas kot glas »mogočnih orgel#, pravi neki ameriški novinar. In tudi, ko se je zdelo, da so afere Baker, McClo-sky, Estes, Jenkins zlasti v nekaterih državah močno omajale njegov položaj, je znal spretno utišati glasove in afere potisniti v kraj. Medtem ko je senator iz Arizone grmel po Ameriki, kako nedemokratičen je zakon o državljanskih pravicah, kako nesmiseln načrt o socialnem zavarovanju in kako neumno znižanje davkov — o čemer je pozneje, kot še o mnogočem, menil drugače — kako pameten je skrajni konservativizem, kako učinkovit boj z jedrskim orožjem, je Johnson miril Američane z uresničenimi dejstvi, s treznostjo in po-udarjanjeem velike odgovornosti in kontinuitete dotedanje politike. Ko je Goldwater navzezadnje videl — čeprav je to videl zelo pozno — da je proti Johnsonu ostal popolnoma brez orožja, Je posegel po edinem, kar mu je še preostalo. Lotil se je njegove osebnosti, kakor da je ta napad nalašč hranil za nazadnje, za odločilni napad. Toda to staro kampanjsko orožje tudi tokrat ni da-i pričakovanih rezultatov. NENAKLONJENOST GOLDWATERJU Z množičnim begom ameriških volivcev od ekstremizma in negacij vsega, kar je dosegla zadnja demokratska vlada, je mogoče docela pojasniti Johnsonovih 62 odstotkov glasov, ne glede na strankarsko pripadnost volivcev. Zakaj letos je imelo ime stranke tako malo opravka z njeno tradicionalno vlogo in reputacijo kot še nikdar prej. Da je res tako, spet dokazujejo volitve. Tako so se na primer zatekle k Johnsonu mnoge države, ki so bile v zadnjih sto letih skoraj vedno republikanske. Zanj so se opredelile celo države Skalnega gorovja, ali tako imenovanega puritanskega »biblijskega pasu# in se prvič v zgodovini nasploh v celoti izrekle za republikance. Res je sicer, da se je Gold-water tem farmarskim državam zameril s tem, ker je napovedal ukinitev državnih subvencij farmarjem, vendar to ni bil vseobsegajoč vzrok, niti ne odločilen. Saj je Johnson požel tudi glasove volivcev, ki nimajo nobenega odnosa do farm. Druga značilnost teh volitev Je, da so povsod zmagali zmerni republikanci kot kandidati za senat, predstavniški dom ali mesto guvernerja. PRVIČ ULTRADESNIČARSKI KANDIDAT Volitve 1964 pa so izjemne še po nečem. Zanimivo Je namreč, da se je letos skrajnim desničarskim silam v primerjavi z dekadami nazaj posrečilo dobiti v eni izmed obeh vodilnih strank strank tolikšen vpliv in moč, da so lahko postavili celo svojega «člstega» predsedniškega kandidata, ki njihove politične filozofije sploh ni prikrival, marveč je 'racionalizem odkrito oznanjal. Sicei so imele te sile še velikokrat Izredno moč v kongresu, zlasti v senatu in so zlomile že vrsto progresivnejših prizadevanj dosedanjih administracij. Za Eisenhowerja je bilo njihovo rast že zelo močno čutiti, vendar niso mogli dobiti predsednika nikdar povsem na svojo stran. Letošnja konvencija v San Franciscu je v tem pogledu mejnik, saj so na njej ultradesničarji republikansko stranko kratko in malo najprej Izmanevrirall in tako popolnoma pregazili. Ne le, da so postavili na vrh sicer malo naivnega, vendar pa izrazito nazadnjaškega in antikomunistlčnega senatorja iz Arizone, marveč so zasedli tudi vse pomembne ključne položaje v Nacionalnem komiteju, tako da Je bila poslej slednja akcija zmernih republikancev, ki preživljajo že nekaj let globoko krizo, že vnaprej obsojena na neuspeh Toda vznemirljiv ni bil samo San Francisco. Kljub največjemu porW-zu, kar Jih Je republikanska stranka utrpela v sto letih svojega obstoja, je zlasti vznemirljiva ugotovitev, da Je izbralo rasistične in a-vanturlstične koncepte Goldwater-jevega lraclonaltzma in s tem tudi konec koncev koncepte jedrskega spopada nič manj kot 25 milijonov Američanov, kar je glede na tak program zelo visoko število, ki znova priča o naraščanju neodgovornih ultradesničarskih sil v ZDA. V petih južnih državah in Goldwa-terjevl domači Arizoni je letošnji republikanski predsedniški kandidat nabral vsega 2,2 milijona glasov. Kdo sestavlja amalgam te »nore frakcije#? Novo nastali finančni in industrijski kapital na jugu in jugovzhodu, mali in srednji podjetniki, skoraj celotna vojna industrija, odsluženi In aktivni generali In admirali, naveličani rentnl-kl tn bogataši, zagrenjeni starci, pa seveda vsi avanturisti, ultraška organizacija, ku-klux-klanovcl, teroristične organizacije, nezadovoljneži, ki so jih prizadejali demokratski zakoni, v glavnem pa segre-gacionistt na Jugu in Severu, nravno preobčutljivi in vsi tisti, ki se počutijo izgubljeni v času, ki ga več ne dojemajo. Prav zaradi teh 25 milijonov glasov Je pričakovati, da bo tej «frakciji mesečnikov#, kot jo je nekdo imenoval, še bolj zrastel greben in da se bodo njeni prota- gonisti drzneje uprli močnemu pritisku zmernih republikancev, kot so sprva računali. Posebej še, ker je odnos sil v aparatu stranke zdaj 3:1 za pobornike «goldwate-rizma». čeprav bodo zmerni zahtevali »vrnitev stranke h glavni struji republikanske filozofije#, Je skoraj zanesljivo, da ultradesničarji ne bodo zlepa popustili, posebno zdaj, ko drže močne pozicije v aparatu in se sklicujejo na 25 milijonov glasov, kolikor Jih še niso nikoli dobili. Teoretično Je možno, da utegnejo zadržati te efektivne funkcije vse do naslednje konvencije stranke. Sicer pa se je goldwaterizem, r11 modernizirana varianta starih ultradesničarskih ideologij v ameriški zgodovini že nasploh zakoreninil. Njegov vpliv bo v tej ali drugačni obliki še dolgo čutiti, kakor ga je bilo čutiti celo prek zdajšnje demokratske administracije kot imanentni pritisk v pojavnih formah mencavosti, zlasti na zunanjem področju, zdaj pa kaže, da tudi že v obliki konkretnih akcij, ki nimajo nič več skupnega s Kennedyjevimi koncepti o popuščanju mednarodne napetosti, zaradi katerih se je ta nova oblika ekstremizma v ZDA kot posledica reakcije nedvomno tudi tako napihnila. Doma ima Johnson zdaj sicer «po!no hišo# demokratov. Skoraj zanesljivo je da bo z njihovo pomočjo v kongresu in drugod in ob povečani podpori zmernih in liberalnih republikancev, dokler tl ne pridejo v stranki na oblast in se konsolidirajo ob eventualnem novem programu, poskusil uresničiti v Ameriki še širši družbeni napredek. Svetovna javnost pričakuje od njega da bo nadaljeval pozitivne tradicije odnosov razumevanja in pogajanj, morebiti v podobnem smislu, kakor je demokratska stranka zdaj postala splošen konsenz različnih, a treznih tokov doma. Ali pa ta močnejša podpora tudi zagotavlja, da bo nadaljeval Kennedyjevo politiko na zunanjem področju in jo če progresivneje dopolnil. pa je za zdaj ravno zaradi prej navedenega faktorja še vprašanje. Kakor je še vedno vprašanje, kdo je pravzaprav Lyndon Baines Johnson — ne kot naslednik niti ne kot predsedniški kandidat, temveč kot novi predsednik Združenih držav Amerike. JUS TURK pr i I S**#• - > . 2 :•>. - m ‘ Jc.. . - - **<;■' m A Najemniški vojaki Čombeja v Kongu, ki so se udeležili napada na Kindu, ki je bil v rokah. pripadnikov osvobodilne vojske, gledajo truplo umorjenega vojaka osvobodilne vojske, ki plava na reki Kongo fonfiijv ^ * Ujanskemu filmu, se je sestalo v o »bogomoru#. I Acapulcu ob priložnosti filmskega festivala. Razstava italijanske umetnosti v Londonu LONDON, 24. — Jutri bodo » kraljevski umetniški galeriji " Buckinghams’ i palači odprli razstavo *italijanska umetnost v kraljevski zbirkiu. Na razstavi bo razstavljenih 172 del italijanskih slikarjev, kiparjev in obrtnikov i* 14. in IS. stoletja, med katerimi tudi nekatera dela Canaletta. Leonarda jn Raffaella. Skoraj vsa razstavljena dela so hran-ena v Wina-sorskem gradu in v Haptom Cour-tu. Samo ena slika Canaletta j* hranjena v Buckinghamski palači. Ni bil kriv za nesrečo v dolini Frejus DRAGUIONAN, 25 — Sodišče Je danes oprostilo francoskega Inženirja Jacquesa Dargeoiija obtožbe nenamernega umora ln nenamerne povzročitve telesnih poškodb osebam, kt so postale žrtve tragične zrušitve Jezu Frejus leta 1959. Kot smo že tedaj poročali, Je bila to ena največjih nesreč v zadnjih desetletjih, ki Je zahtevala 400 smrtnih žrtev, ki Jih Je povzročila voda, potem ko je vdrla v dolino. Inž. Dargeou Je bil tedaj pooblaščen, da nadzoruje dela ln finansiranje za gradnjo omenjenega jezu po končani preiskavi o strašnem dogodku, so ga leta 1961 prijavili sodišču zaradi omenjenih obtožb. SAN MATTEO (Kalifornija), 25.— Ameriški tehniki so Izdelali tudi elektronske možgane za «sorodne duše#. Prof. Charles Devonshlre, docent za psihologijo pri univerzi v San Mateu, Je uporabil elektronske možgane v namene, da je lahko priporočil nekaterim fantom ln dekletom, kakšnega partnerja sl lahko Izberejo, ki bo njim najbolj primeren. Kot poročajo Je ta svojevrstni elektronski stroj le delno zadovoljil prof. Devonshlra. Da bi poskusil svojo zamisel Je profesor povabil skupino študentov obeh spolov, naj na posebnih obrazcih, na katerih Je bilo 40 vprašanj, točno odgovorijo na vsa vprašanja. Izpolnjeni obrazci so bili takoj postavljeni v poseben stroj, KI jih Je preluknjal, nato pa so bili vtaknjeni v elektronske možgane. V noči med preteklo soboto ln nedeljo so proučili vse odgovore, ki Jih Je elektronska naprava dala na postavljena JI vprašanja. Prof. Devonshlre je po končani operaciji Izjavil sledeče: »Elektronske-možgane so dobro delovale tn so omogočile vsaj štirim parom, da so se dobro razumeli#. Nekateri prizadeti pa so Izjavili, da Jim Je elektronski stroj odkril pri dekletu odnosno pri fan- tu toliko stičnih točk ln podobnih mišljenj, kar jtm Je mnogo pomagalo, pri prvem stiku z neznancem. Razumljivo Je, da pri tem poskusu vse ni šlo tako, kot sl je prof. Devonshlre zamislil. Tako se je zgodilo, da se je na priporočilo elektronskih možgan neko dekle visoko 1,80 metra znašlo pred fantom, ki le bil visok šele 1,65 metra. Neki mladenič pa se Je nad rezultatom tega mehaničnega «kuplda» tako razočaral, da Je po Izidu analize Izjavil: ((Prihodnjič si bom sam poiskal dekle#. Nesreča v zeniškem rudniku v Bosni BEOGRAD. 25. — Kot poroča An-sa se je danes ob 5 url zjutraj pripetila nesreča v premogovnem rudniku v Zenici v Bosni. Ravnateljstvo premogovnika je sporočilo, da Je pri udoru nekega rova v rudniku umrl en rudar, trije pa da so bili hudo ranjeni. Poleg teh so štirje rudari Se vedno blokirani v rovu. Skupine reševalcev so na delu, da bi potegnile z rova zakopane tovariše. Izraelska policija zaslišuje Mordchaja TEL AVIV, 25. — Izraelska polletja Je skoraj vso noč ln danes ves dan zasliševala Mordehaja Luha. Predstavnik policije Je Izjavil, da kaže Mordehaj veliko pripravljenost do sodelovanja, ln da niso še nič sklenili glede morebitne obtožbe sodelovanja s tujini agenti. Sedaj Je Mordehaj obtožen samo bega čez mejo. Današnji pariški «France Soir» objavlja Intervju svojega dopisnika l Mordehajem, ki ga je Imel v letalu v katerem je Mordehaj prispel v Tel Aviv. Mordehaj je Izjavil, da je odkril egiptovsko vohunsko mrežo v Italiji, Zahodni Nemčiji. Svlcl ln Belgiji. Pripomnil Je: ((Izraelskim oblastem bom povedal vse, kar ml je znanega o egiptovski tajni službi. Konec kor. cev sem posečal poseben šestmesečni tečaj v neki šoli za vohune v družbi dveh egiptovskih visokih častnikov#. žena Mordehala je izjavila dopisniku lista «Ma Arlv», da še vedno želi doseči razporoko. Smrtna nesreča dveli finančnih stražnikov ANDRIA, 25. — Danes zjutraj 80 na obrežju Adiže našli trupli dveh finančnih stražnikov, ki so se včeraj ponoči ponesrečil z motociklom, tn sicer 21-letnega Domenica Chla-rlnlja Iz Barija in 28-letnega Plet' glorgla Mutlja Iz Portoferraria pri Livornu. Ugotovljeno je bilo, da sta oba peljala z motorjem po cesti ob desnem bregu teke v smeri proti kraju Rosollna—Mare. Zaradi goste megle Je baje eden od dveh, ki J* vozil motor, zašel s ceste ln zavozil po nasipu, kamor sta oba pri padcu udarila z glavo v neko železno ograjo ln sl prebila lobanjo, tako sta bila na mestu mrtva. S. A. BREMER Peklenski načrt ČETRTKOVA ČRTKA Forster sam ni prav vedel, kako dolgo se je te noči ukvarjal l kriminalko, ko se mu je zazdelo, da je zaslišal lahno trkanje »a okno. Odložil je knjigo tn se zazrl v predsodbo, ki je imela okno z razgledom na vrt. Čeprav ni vi-del nikogar, je vendarle odprl vrata. Nenadoma je stal pred njim Burt, ki je bil kratek čas Poročen z Mildred, preden je portala Forsterjeva žena. Ko je Forster ponudil nepričakovanemu gostu, naj sede, se je Burt usedel na Mildredin stol na drugem koncu mize. ' "Alj bi kaj popili?» Burt je odkimal in pogledal na knjigo, ki jo je Forster odložil na mizici za kadilce. Ze po ovitku je ugotovil, da je bila kriminalka. «Vj torej radi berete kriminalne štorije?« je vprašal Burt. «Me-ni ne pomenijo mnogo. Večinoma 50 ti romani zasnovani preveč Pretkano. Ce bi že zakrivil umor s" ne bi posluževal takih zvijač. Navadno se nato preveč brihtni ljudje sami izdajo. Preskrben na-črt more postati za koga prav usoden, a to zato, ker preveč pazi, da bi se točno držal načrta. In če se potem nekaj vmeša, kar m bilo v načrtu...« ''Gotovo imate prav,« ga je prekinil Forster in se trudil kazati zanimanje, kot ga je prač treba Pokazati vsakemu znancu. Burt je sedel in buljil pred-*p, Nič ni kazalo, da bi name-raval kmalu oditi. Cez čas je nadaljeval: "Seveda to ne pomeni. da si ‘ne bi pripravil nobenega načrta. To bi bilo... kakor da bi jadral po morju s čolnom brez krmila. Toda načrt bi moral biti lak, da ga je moč vsak čas spremeniti. Da ostanem pri sliki čolna ravnal bi tako, da bi mogel Pristati v vsakem pristanišču, ki mi ustreza. Menim, da bi moral 1° biti tak načrt, ki se da spremeniti vsak čas, če okoliščine tako narekujejo.« Forster je prekimal, čeprav je komaj še poslušal. "Saj tudi ni tako enostavno najti primera,« je nadaljeval nočni obiskovalec. "Toda poskusil bom vendarle. Miselne igre so v določeni h pogojih včasih prav zabavne. Ce bi, na primer, hotel Priti k vam, da vas umorim, bi Prišel v času, ko bi zanesljivo Vedel, da ima služkinja prosto in je Mildred v svoji sobi. Slednjič Mildredine navade poznam. njene spalnice v gornjem nad-stTopju je tudi točno ob desetih u0asnila. To sem mogel videti s eeste.« Burt je to pripovedoval v najbolj ravnodušnem tonu. «In eeveda ne bi pozvonil, ampak bi Potrkal na okno.« Pri tem je Forsterja, ki je počasi postajal *lvČen, prodiral s svojimi očmi. "Mildred ne ve, da sem tu. Si-Cer pa bi bil moj motiv kaj hi-Iro pojasnjen: vi ste razdrli moj *°kon.» { mogel misliti, da boste preše-nečeni, ko me boste zagledali, Pa mi boste pozabili dati roko. *-e Pa bi to vendarle poskušali, *** se bil opravičil z izpuščajem na rola. Saj je tako enostavno Prevanti dobrodušne ljudi. Vi in Mildred sta me tudi prevarilal« sopet st je Burt privoščil fcra-*ek odmor. Toda odmor je mor-**a več povedal, kakor bi mo-°*e povedati besede. "Sprva sem 'niel namen, da vam potem, ko vas ustrelim, potisnem pištolo v r°fco. To bi bilo videti kot sa-tnpmor. Vendar sem moral na-irt spremeniti, kakor sem vam f* Poprej nakazal. Tako j lem namreč videl, da stojita obe čaj-nl skodelici, vaša in Mildredina, n“ mizi druga ob drugi. Pri tem ^ je bilo takoj jasno, da sta * Mildred preživela prijeten ve-er- Prav zato sem tudi...« "Znoreli ste,« je dejal Forster 5 hripa„lTn glasom. "Prosim vas, n* vlačite Mildred v to zadevol« "Z menoj nihče ni imel u srni-jetija,„ je hladno odvrnil Burt. 'flto tudi nimam vzroka, da bi alt Mildred prizanašal. To- a Po vseh sedanjih okolnostih n,°ram misel o samomoru za-Vreii, Kakšen razlog bi imeli za "“niomor? To bt bilo videti pre-konstruirano. Toda ko sem obe skodelici tako drugo nova misel: vsa stvar bi morala vzbuditi sum, da sta se pred-tem prepirala. To je dosti bolj verjetno. Ali se vam ne zdi? Kdor pozna Mildredin temperament in njene muhe, bo takoj tudi vedel, da sta se večkrat prepirala. Kolikokrat je izzvala najbolj nesmiseln prepir, ko sva sedela pri čaju! Pri vas je verjetno bilo prav tako. Tudi služkinja bi gotovo mogla pričati o tem.« «Za božjo voljo...« je vzkliknil Forster. Burt ga je takoj ustavil. «S tem sem hotel samo povedati, da je med vama prišlo pri čaju do prepira in je bila Mildred vsa iz sebe. To je bilo vedno tako, ko dar nekaj ni šlo po njeni trmasti volji. Torej je vzela pištolo in streljala na vas. Rekonstruiram: nihče ne ve, da sem bil pri vas. Odklonil sem pijačo, ki ste mi jo ponudili, prav tako tudi cigareto. Za mano ne bo sledu, tudi sem bil dovolj pameten pa sem vse prilagodil dejanskemu st-.niu. A kdo bo še mislil na Mildredin zakon?« «Tona orožje,« ga je prekinil Forster. "Jaz nimam strelnega o-rožja!« Burt se je omalovažujoče zasmejal: «To je Mildredina vi štola.« V njegovem glasu je zvenelo zmagoslavje; vedel je, kako porazno bo ta odgovor vplival na Forsterja. «Pištolo ima Mildred še iz časa vojne, ko je bila v danskem podtalnem gibanju. Ko me je zapustila, je pozabila vzeti orožje s seboj, pozneje pa se zanj nihče ni več brigal Številka pištole je registrirana skupno z Mildredinim imenom.» Nekaj časa je Burt sedel molče in opazoval svojo žrtev. «Ko vas bom ustrelil,« je nadaljevat, «stopim gor in ustrelim še Mildred. Stisnil ji bom pištolo v roko: tako bo videti, kakor da je storila samomor potem ko vas je ustrelila. Tako sem svoj načrt prilagodil novo nastalemu položaju in sem s tem zelo zadovoljen.« Forster je zmogel samo še globoko in brezmočno stokanje. Burt je imel situacijo v rokah in tako tudi vse možnosti, da svoj peklenski načrt uresniči. Kaj je pomagalo Forsterju, da je mož, ki je z Mildredino pištolo meril nanj, bil očitno blazen? Burt je z mirnim nasmehom dvignil pištolo. «Zdaj bi vas m Mildred mogel rešiti samo še čudež,« je rekel, ko se je sklonil čez mizo. V tem hipu je pričel divje zvoniti hišni zvonec. Sele ko je ležal Burt na tleh in se zvijal pod železnim Forster-jevim prijemom, se je slednjemu posvetilo, kaj je njemu in Mildred rešilo življenje: Ko je Burt hotel sprožiti pištolo, se je premaknil naprej in pri tem stopil na zvonec, ki je bil nameščen pod preprogo. Mildred se ga je posluževala, kadar je hotela poklicati služkinjo. — Ben, lepa reč, pole ke gre tolko meljonov ledi vo-let, pole pride ven taka reč, de ni moč naredet neč jn ose skep ne vela neč jn je treba dent komisarja! Ma ke j — Ben, Mihec, danes bomo pej šli na an kvartin, ke smo zmagali. — Kadu — «ste zmagali?« — Ma mi, ne. Mi smo zrna gali. — Ma kadu ste vi, ke ste zmagali? jegramo pandolo? — Ma vsi, ne. Praši tistga ke češ, boš vidu, de — Jn znaš, de je za tako reč šlo kej jest znam bo reku, de je zmagau. kolko meljonov? Ma kadu je pej zgebu? _ meij0noe! Miljard, miljard, dragi moj! Ani — Nobeden, dragi moj. Vsi smo zmagali. ■ so pisali> de petriajst ani pej trideset. — Ma Jakec, se} tu ne more bet. Ce je kasen . . . . . . zmagau, je tudi kašen zgebu. Vidi, denmo reč, ka- .. “ z^s kej? Zame je petnajst al pe;l trideset mi-dar jegraš na karte, zmiram ani dobijo, ani pej !Jard s.korJ. vse an0' Zat°. ke takujntaku ne znam, zgebijo. Samo pr briškoli lahko nardijo vsak šest- ko‘ko J«. Anam samo de je an kep dnarja. Ma alo-deset jn pole morejo še anbot mejšat. Ma alora ni r* tam' kamer ke b° morbet pršu komisar, tam nobeden ne zgebu, ne dobu. Jn glih taku pr tomboli, ”, prou^Prau zavrzem vsi glasovi jn volitve ne pv totokalčo jn povsod. Jn prouzaprou jeh narveč ' aJ° nec zgebi jn je malo tisteh, ke dobijo Kaku je mogoče, ^a’ talcu nekej. E, dragi moj, politika je težka de glih pr volitvah vsi dobijo? re^ Zat“ se pei glih u "Politiki nardi tolko naumno- — E, Mihec, zdej videm, de se ti na politiko neč stl- Zn“š, kašenkrat misleš, de si naredu kašno reč ne zastopeš. Videš, povsod je taku, koker praveš, prou Jurbasto j n pole se pej skaže, de je velika ma pr politiki jn tudi kadar je vojska, pej ni taku. oštarija. Ku denmo reč tisti, ke je j emu nekšno Tle zmiram vsi zmagavajo. Vidi, denmo reč, Hitler- torbo na tribunali. Je tou bet forte furbast jn se ja al pej dučeta: oba sta kar naprej zmagavala do- le tou prkupet sodnikom jn zatu je mislu, de je kler dučeta niso obesli jn Hitler se je pej počv narbulje, de se dela, de ni Slovenc jn je reku, de sam. Ma zmagovali so do konca. Jn pr volitvah je Taljan jn de neč ne zastope lingua štranjera. je glih taku. Jn tudi če kašen dobi ta bot mejn (Je mislu slovensko). Jn mu je tu tudi pašalo ne glasov, je vselih zmagau jn je jorte kontent. Vi- zastopet, zatu ke mu je an avokat pisan. po slo-deš, taku je ta reč. vensko reči, ke njemi niso ble po misli. Jn taku — Ma sm slišau, de bo marsikje nekam teško je reku, de ne zastope. Ma pole ga je pej vselih spravet vkep večino. Zatu ke aden če tega, ma unga polomu, zatu ke kadar je končalo, je reku ani ne; uni be šou, ma če tega ni zraven jn taku na- ženski po slovensko: "Marija, je končalo, gremo prej. Jn vre nekej čekolirajo, de morbet bo kje domov!« Jest ne znam, kej so si mogli mislet sod- pršlo do kašneh komisarjev. nik' in avokati, ke so vse tu slišali! PO SLEDOVIH PRIMORSKIH IN ISTRSKIH BORCEV Velika kninska bitka 1. decembra so bili hudi boji posebno pri Drenovcu, ki so ga borci 10. brigade zavzeli po ogorčenem boju z ročnimi granatami prsi ob prsi; nato so se spustili na cesto Knin—Žagroviči, kjer so se morali spopasti z nemškimi ojačenji. Umaknili so se s ceste, vendar pa jih sovražnik ni mogel več premakniti iz Drenovca. Boji so trajali še vso noč in so se naši borci še večkrat spustili do ceste, vendar je niso mogli obdržati. Ta dan je z vsemi svojimi silami šla v napad tudi 26. divizija. Tako je 11. brigada napadala Cmo Glavico, 3. prekomorska je zavzela škoriče in dosegla linijo Kneževiči—Dujakoviči, kjer je prišla v stik z 12. brigado. Posebno trdovratno so se Nemci upirali v Marjanovičih; vas je 1. brigada ob pomoči tankistov zavzela šele opolnoči in zasedla še koto 344. Napad divizije so podpirali štirje topniški divizioni; z močnim ognjem so tolkli sovražne položaje v Priču, Mitroviču, Marjanovičih in na Ljubiču, most čez Krko pri Kninu, Staro Stražo, Padjene, Konj in druge. Po hudem boju so borci 19. di- vizije zavzeli Vijenac in nagnali sovražnika proti Bojaniču; ob izdatni pomoči topničarjev so dosegli komunikaciji Knin—Padjene in Knin—Radučič. 2. decembra so Nemci poslali nad 8. brigado kakih 800 mož; ogorčeni boji so trajali ves dan in šele zvečer so naši borci skupino razbili in jo prisilili, da se je v neredu umaknila ob železniški progi od Padjene proti Bojaniču. Dva bataljona brigade sta nato zavzela Popoviče in Kneževiče ter koto 357 in Padjene, druga dva pa železniško postajo Stara Straža, kjer so zaplenili devet težkih topov, ki pa so jih deloma Nemci ob našem napadu, deloma pa naši borci v nemškem tankovskem protinapadu uničili. Zjutraj je skupina 1.500 sovražnih vojakov napadla borce 10. brigade v Drenovcu; ti so se morali po dveh urah srditih bojev prsi ob prsi pred tolikšno premočjo umakniti iz vasi. S tem so Nemci omogočili umik dela svojih sil iz Knina proti Stari Straži. Boji so trajali ves dan, dokler ni zvečer brigada s protinapadom spet zavzela Drenovec. Zvečer ob šestih je napadla ob pomoči topništva sovražnikove položaje južno ............................................HiiHmiiiiHliiinmHHHiHHHiiiHHiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiinMiiitiiiHmMnHiMiiiiiiMimiiiimiimimiiiiiiHHHiiHiiiiitiiiiiiiiiiiinilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiimliiiiiiiiii DA BI NOVIM GENERACIJAM BIL ZAGOTOVLJEN ZDRAV IN SREČEN RAZVOJ Listina o pr a viša h otroka izglasovana Prepričan sem, da bo moja hčerka Tracy imela lažje in srečnejše življenje, kot sem ga imel jaz. Ne bo je več onesrečevalo dejstvo, da njena koža ni povsem bela. Svet postaja boljši in naši sinovi se v bodoče ne bodo mučili z vprašanji, s katerimi se danes še otepamo mi. Tako je pred kratkim izjavil slavni pevec Sammy Davis ml., ki ga na sliki vidimo z ženo May Britt in hčerko Tracy. Listina o pravicah otroka, izglasovana v generalni skupščini OZN 20. novembra 1. 1959, je samo logična izpopolnitev tistega nadvse važnega dokumenta, ki ga predstavlja dokument Listine o človečanskih pravicah, prav tako 10. decembra 1. 1948 izglasovan v skupščini OZN. Ce so s to listino bila na svečan način sprejeta in potrjena temeljna načela fizične in duhovne individualnosti človekove osebe, njenega obstoja, svobode, njegovega verskega, etičnega in kulturnega življenja, svoboda mišljenja ter izražanja, če so se na- dalje s to listino obsodile vse doktrine in prakso, ki človekovo osebnost, njegovo svobodo in dostojanstvo zanikujejo (doktrine in praksa, ki so posebno v zadnjem svetovnem spopadu povzročile brezmejno trpljenje in nesreče), potem tudi listina o pravicah otroka, izglasovana od največje politične organizacije na svetu, mora predstavljati nič manj svečan in važen dokument. Ce so vse države na svetu obvezane svojim državljanom zagotoviti uživanje vseh pravic in svobodo, pa je otrok spričo svoje telesne in razumske neboglje- bole S druge, se ml je porodila ČETRTEK, 26. NOVEMBRA 1964 Radio Trst A 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Naš juke-box; 12.15 V Trstu pred sto leti; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Igra klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Iz albuma lahke glasbe; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Kantate in oratoriji; 18.50 Vibrafonista Terry Gibbs ip Milt Jackson; 20.00 Šport; 20.30 ((Mesec«, radijska drama; nato Večerne melodije; 22.30 Plesna dvorana. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.30 Glasba po željah; 13.45 Simfonični koncert. Koper 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Prenos RL; 7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 11.00 Otroška oddaja; 11.30 Pevci in orkestri; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Lah ka glasba; 12.55 Glasba po že ljah, II. del; 13.40 Iz revij Vik torja Herberta; 14.00 Glasba po željah; 14.45 Zabavna glasba; 15.50 Glasbena medigra; 16.00 Tretja stran; 18.15 Pevski program; 16.35 Skladatelj Ivo Kirigin; 18.00 Prenos RL; 19 00 Franco Motta in njegov ansambel; 22.15 Ritmi z oktetom Dave Peli; 22.40 Nočni motivi; 23.00 Prenos RL. Nacionalni program 8.30 Vreme na italijanskih morjih; 8.30 Glasba za dobro Jutro; 9.10 Strani lz albuma; 9.45 Pevski program; 10.00 Operna anto- logija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Italijanske narodne pesmi in plesi; 11.30 Koncert Igorja Stravinskega; 11.45 Glasba za godala; 12.00 Prijatelji ob dvanajstih; 14.55 Vreme na italijanskih morjih; 15.15 Glasbena beležka; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.30 Plošče; 17.25 Zgodovina komičnega glasbenega teatra; 18.10 Bachov koncert; 18.40 Mali koncert; 19.10 Oddaja za delavce; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 22.15 Komorni koncert. II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.40 Poje Carmen Villani; 9.00 Italijanski pentagram; 9.15 Ritmi in fantazije; 10.35 Najnovejše italijanske pesmi; 11.05 Napolitanske pesmi; 13.00 Srečanje ob trinajstih; 14.05 Pevski program; 14.45 Najnovejše plošče; 15.00 Glasbeni trenutek; 15.15 Oddaja za avtomobiliste; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 17.15 Zapojmo skupaj; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 17.46 «1 vecchi e i giovani« od Pirandella, radijska igra; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši najljub-S1 pevci; 20.00 Srečanje z opero; 21.40 Večerni koncert; 22.15 Jazzovski kotiček. III. program 18.30 Pregled filozofije; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.30 Revija revij; 21.20 Glasba na Angleškem v času Shakespearja; 22.20 Simfonični koncert. Slo veni]a 8.00 Poročila; 8.05 Jutranja glasbena srečanja; 8.55 Radijska šo- la; 9.25 ((Glasbeni vedež«; 9.45 Domače viže in napevi; 10.15 Glasbeni sejem; 11.00 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15/ Opoldanski domači pele mele; 13.30 Priporočajo vam...; 14.00 Poročila; 14.05 Naši pevci v operah; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Čestitke za praznik; 15.40 Literarni sprehod; 16.00 Vsak dan za vas; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 ((Odskočna deska«; Sopranistka Agata štrumbelj; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.00 Lirika skozi čas; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Plesna glas ba; 23.00 Poročila; 23.05 Od Ba cha do ''"šinh klasikov. Ital. televizija Od 8.30 do 14.10 Sola; 17.30 Oddaja za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik: 19.15 Oddaja za poljedelce; 19.50 Na pragu znanosti; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Specchio se greto«; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 «Nemico pubblico«, televizijska igra; 22.05 Šport. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 11.00 Francozi pri vas doma; 18.40 Ruščina; 17.10 Angleščina; 18.25 Napoved in TVO; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.15 Melodija za eno kamero; 19.45 Kalejdoskop; 20.00 TV dnevnik, 20.30 Narodna glasba; 20.40 Ekran na ekranu; 21.30 TV ob zornik. v generalni skupščini OZN Sprejeta in potrjena načela fizične in duhovne individualnosti človekove osebnosti - Otroku je treba ustvariti vse pogoje za njegov vsestranski razvoj Dolžnosti družine, družbe in države - Vprašanje izobrazbe in varstva otrokove pravne osebnosti nosti potreben še prav posebnega varstva in nege. Otrok predstavlja bodočega zrelega človeka, ki mu je namenjena določena osebna, družbena in duhovna življenjska pot. Da bi se razvil v polni meri in v kar najbolj harmonični obliki, kot tudi, da bi bil v stanju izpolniti to svojo nalogo, mora biti deležen; oziroma ippra rasti v najugodnejših, gmotnih in čustvenih pogojih. Da bi se ta cilj v najvišji meri dosegel, je prav z Listino o pravicah otroka bilo svečano sprejeto načelo, po katerem ima človeštvo dolžnost nuditi vse, kar mu najboljšega lahko nudi, in s katerim so bili vsi ljudje, vse javne in privatne socialne ustanove, vse vlade obvezane priznati temeljne pravice otroka in ravnati tako, da bi njih spoštovanje ter izpolnjevanje brezpogojno bilo zagotovljeno s pomočjo ustreznih zakonskih ukrepov v prid vseh, brez razlik ali kakršne si bodi diskriminacije na osnovi rasne pripadnosti, barve kože, vere, politične ali nacionalne pripadnosti ipd. Temeljne pravice, priznane o-troku, so osnovne naravne pravice, splošno sprejete in prizna ne od vseh, in so tesno poveza ne z njegovo eksistenco, razvo jem ter rastjo, njegovim čustve nim ter intelektualnim razvojem Otroku je, torej, v prvi vrsti zagotovljena pravica do življenja, pravica, da pride na svet, a v ta namen mora biti materi in njemu zagotovljena vsa zdravniška pomoč in socialna varnost, ki morajo predvsem priti do izraza v času pred in po porodu. Otrok ima nadalje pravico do blagostanja, se pravi pravico do tega, da raste in se razvija ter ima na razpolago vse, kar mu je potrebno, da bi telesno živel na najustreznejši način. Telesno blagostanje je namreč neobhodno potrebno, da bi se otrok razvijal na harmoničen način, predpostavlja pa odgovarjajočo prehrano, kot tudi stanovanje ter oblačila, ki morajo biti v skladu z zahtevami človeškega dostojanstva, in stalno zdravniško nadzorstvo, ravnanje pa nego, ki jih njegovo stanje zahteva. To so temeljna načela, ki so v listini bila izražena 1. 1959. Nikomur naj se ta svečan poziv ne zdi odveč, zakaj na svetu se, na žalost, še vedno nahajajo obsežna področja, kjer vlada lakota, s katero so najbolj prizadeti prav nedolžni otroci, ki so pogosto primorani živeti v naravnost nečloveških pogojih. Dolžnost človeštva je, da to vprašanje s skupnimi močmi čimprej reši. Tembolj, ker predstavlja lakota, ki so jo ti otroci primorani trpeti, veliko nevarnost za svetovni mir. Poleg omenjenih pravic, pa listina vsebuje še neko drugo, namreč ono, s katero naj bi otroku bili zagotovljeni tudi družbena varnost in varnost njegovih čustev. Sleherni otrok ima pravico do ljubezni, se pravi do tega, kar je slehernemu človeku, a še posebno otroku, nebogljenemu in še nezrelemu bitju, potrebno, da bi mogel, živeji kot bitje, katerega značilno svojstvo je, da je ljubljeno in lahko ljubi. V 6. členu listine je namreč rečeno, da je otrok, če naj se njegova osebnost harmonično razvija, potreben ljubezni in razumevanja, kakor tudi, da mora rasti ob nenehnem nadzorstvu in odgovornosti svojih staršev v vzdušju ljubezni in gmotne ter moralne varnosti. Priznana je potemtakem neobhodna potreba po družinskem vzdušju, ki edino zagotavlja uravnovešen otrokov razvoj, pa je spričo tega ena od najvažnejčih nalog države prav v njenem varovanju družine, kakor tudi v tem, da zagotovi določeno novo ravnovesje njene strukture in vloge, in sicer tako, da bodo v polni meri bile zagotovljene vse naravne potrebe nove generacije. Resna naloga staršev je, potemtakem, da skrbe za vzgojo in izobrazbo lastnih otrok, da skušajo vplivati na oblikovanje njihovega značaja, duha in razuma. Toda nič manjša ni tudi naloga oblastvenih organov, ki bi predvsem morali poskrbeti za otroke brez družin in pa one, katerih starši nimajo zadostnih sredstev, da bi poskrbeli za njihov vsestranski gmotni, moralni, duhovni in razumski razvoj. Dolžnost države je v tem primeru, da nadoknadi to, česar otroci v družini niso bili deležni, se pravi, da je država dolžna poskrbeti vsaj za njihovo brezplačno osnovnošolsko izobrazbo. Poleg dolžnosti v zvezi z izobrazbo otrok, razglaša 1 listina nadalje pravico otroka do igre in telesnega razvedrila, pri čemer je dolžnost predstavnikov oblasti storiti vse, da bi otrokovim potrebam tudi v tem pogledu bilo zadoščeno. Posebno skrb in nego zapoveduje listina v prid tistih otrok, ki niso normalno razviti, ki so kakor koli fizično ali umsko zaostali, oziroma, ki v socialnem pogledu >iiso deležni tistega normalnega družinskega vzdušja, katerega je otrok v svojem razvoju najbolj potreben. Končno so v listini bile sprejete tudi določbe v pogledu varstva otrokove praVne osebnosti, v kolikor se mu že od rojstva zagotavlja pravica do lastnega imena in narodnosti. Našteli smo tako osnovna načela listine, načela, ki streme za tem, da otroku zagotove potreb- no blagostanje in nemoten življenjski razvoj, s čimer naj bi obenem tudi človeštvu bila zagotovljena čedalje močnejša zavest o njegovi vlogi ter odgovornosti. Gre torej za načela, o katerih bi vsaka vlada in parlament morala razmišljati, predvsem pa jih potrditi in zagotoviti z ustrezno zakonsko ter upravno dejavnostjo, da bi se ta v družbenem, oziroma državnem življenju tudi resnično izvajala. Zakaj, samo z vsestransko ter s popolno varnostjo otroka tako v pogledu njegovega gmotnega kot moralnega razvoja, se v resnici spoštujejo tudi temeljna načela o človečanskih pravicah, ki edina zagotavljajo družbi blaginjo in srečo. od Vrpolja in Mediča; zavzela pa jih je šele po treh juriših ob eni uri ponoči — že 3. deecembra. Sovražnikova zaščitnica se je žilavo upirala, žrtvujoč se za rešitev glavnine, vendar pa so jo borci 9. brigade razbili in se je nato v neredu umaknila v Knin. Brigada je pritisnila za bežečimi sovražniki in v nenehnih bojih ob štirih zjutraj vpadla v Knin in nato preganjala Nemce naprej proti Žagrovičem. Istočasno so v Knin prodrli z juga borci 11. brigade 26. divizije, ki so pred tem likvidirali Črno Glavico; borci 3. prekomorske brigade so premagali sovražnika v Sv. Nikoli, borci 12. brigade pa so v silovitem naletu zasedli vas Miloševiči, zavzeli nato s pomočjo tankov še vas Jarama-zi ter likvidirali odpor Nemcev v Ljubiču. S tem je nastal v sovražni obrambi popoln razkroj. Nemci so sami vrgli v zrak ob treh zjutraj še most na Krki južno od Knina in s tem odrezali vse svoje sile na tem področju; v obkolitvi je bila ta skupina deloma uničena, precej vojakov pa ujetih. Hudi boji so bili tudi na položajih 19. divizije, kjer je Nemcem prišlo na pomoč 200 vojakov a tremi tanki iz Zrmanje; uspeli so priti skozi zaporo, vendar pa so posredovali borci 5. brigade in prisilili Nemce k umiku. Ves dan je trajal tudi hud topniški ogenj po sovražnikovih formacijah. Zdaj Nemcem ni šlo več za obrambo Knina, marveč samo še za proboj, da bi se iz njega rešili. ZAVZETJE KNINA Sovražnik je skušal z močnimi silami prodreti najprej na fronti 8. brigade 20. divizije; boji so trajali ves dan 3. decembra, dokler niso borci zvečer sovražnika razbili, da se je v neredu umaknil proti Očestovu. Prebila se ja le skupina 500 vojakov z nekaj vozili; štab brigade je takoj organiziral zasledovanje, v katerem je bila večina Nemcev in vozil uničena ali zajeta. Po celodnevnih bojih za Drenovac je 10. brigada proti večeru zasedla cesto Knin—Zagroviči. Ob umiku iz Stare Straže so Nemci zažgali skladišče municije v železniškem predoru; pri tem je bilo- ubitih 500 ranjenih Nemcev. Veliko nemško kolono, ki se je skušala iz Knina prebiti proti Zr-manji, so že zaustavile združene 26., 19. in 20. divizija. Že ob sedmih zjutraj so borci zrušili Krav-lji most in s tem presekali sovražniku umik proti Zrmanji ter omogočili njegovo likvidacijo okoli Padjena. Izdatno je k tej likvidaciji pripomogla tudi artilerija, ki je ves dan zasipala sovražne položaje s hudim ognjem. Zadnji dan bojev za Knin, 4. decembra, so borci 19. divizije očistili Očestovo, Bojanič in Iliče ter uničevali še posamezne zaostale skupine sovražnikov, ki so se še skušale prebiti iz obroča. Korpusna rezerva — 9. divizija — je na področju med Otričem in (Nadaljevanje na 6. strani) modni količek Naj žive svetle in pisane obleke Moda svetlih barv bo veljala tudi za popoldanske in večerne obleke • Primerni okraski za njihovo poživitev - Rogata izbira pričesk Ce bi presojale menjavo letnih časov le po barvi oblek in plaščev, ki jih začenjamo nositi vsako jesen in zimo, potem bi lahko mirne duše trdile, da smo sedaj še v polnem poletju. Do te trditve nas vodijo izredno pisane barve oblek, plaščev, predvsem pa bluz, ki jih letošnja moda predpisuje tako za jesensko kot zimsko garderobo. Moramo pa reči, da se s to modno novostjo, ki se je sicer v bolj skromnih poskusih pojavila že v preteklih letih, povsem strinjamo. Dovolj nam je megle in deževnih dni, da bi si želele še temnih plaščev in oblek. Živele torej svetle in pisane obleke, kot tudi plašči ter bluze in, seveda, še dežni plašč, in dežniki! Živele žive in svetle barve, ki nas spremljajo tudj v ten mrzlih mesecih in ki nas spravljajo v nekoliko boljše in prijetnejše razpoloženje Toda letošnja moda je šla v izbiri svetlih barv tako daleč, da jih predpisuje tudi za popoldanske in večerne obleke, torej tudi Za tisto področje kjer je imela do sedaj glavno besedo črna barva. S tem seveda nočemo trditi, da so črne obleke in, plašči ter kostumi iz mode. Nasprotno, v modnih revijah in časopisih bomo naletele na vrsto črnih oblek, plaščev in bluz za razne svečane priložnosti. Toda tudi te so vedno poživljene ali z brošo, ali z ogrlico, umetno rožo, ali ovratnikom v svetlih barvah tako, da črne barve skorajda ne opazimo ter da se naš pogled ustavi predvsem na tistih okraskih v živih barvah, ki jih izpopolnjujejo. In potem so črne tkanine, iz katerih ....Hlinil....im...... OVEN (od 21.3. .do 20.4.) Ne prepletajte svoje posle s čustvi. Slabo počutje spričo nekega srečanja BIK (od 21.4. do 20.5.) V rokah boste imeli dobre karte in s tem vse svoje nasprotnike. Opaziti je pri vas slab smisel za praktičnost. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Skušajte dati svojim pobudam večjo trdnost. Dobre novice bodo vplivale na spremembo vaših načrtov. RAK (od 22.6. do 22.7.) V teku jutra bo prišlo do spora s predstojniki. Se bolj boste utrdili neko prijateljstvo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Z ustreznimi ukrepi boste popravili svoje finančno stanje. Ne bodite pretirano ponosni. HOROSKOP DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Trmoglavost ne sodi med vrline, bodite bolj popustljivi. V čustvenem pogledu ne bo nobenih tetkoč. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Svoje sodelavce izbirajte zelo previdno. Nasprotovanja v družinskem krogu. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Mirno in natančno proučite najnovejša stališča svojih nasprotnikov. Bodite bolj resni v svojih odnosih do družinskih članov. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Nikar se ne lotite reševanja vprašanj, ki se vanje še niste poglobili. Neko pismo vam bo omogočilo veliko moralno zadoščenje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vse svoje pobude oprite na kar najbolj natančne podatke. Skušajte rešiti neko staro prijateljstvo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prišlo bo do razdora z neko doslej prijateljsko ustanovo. Da bi rešili družinsko ravnovesje, se predvsem oprite na svojo intuicijo, RIBI (od 20.2. do 20.3.) Dobre možnosti povečanega ugleda za vse umetnike. Z energičnim nastopom odpravite vse, kar nasprotuje vaši osebni sreči. so napravljene črne obleke in bluze, tako prozorne, tako mehke in tako zelo privlačne, da človek res nima občutka, da ima pred seboj resno črno oblačilo, temveč nekaj, kar je izredno ljubkega, ženskega, predvsem pa zelo nežnega in prav nič resnega, ali turobnega. in tu so prišli modni ustvarjalci še do nove ideje. Ce bosta že jesenska in zimska moda tako pisanih barv, zakaj ne bi za razne manj ali bolj svečane priložnosti lahko uporabile tudi poletnih oblek. Zadostuje, da zamenjamo čevlje in torbico ali ogrlico in po. letna obleka bo lahko postala zelo primerna popoldanska, pa tudi večerna obleka. Da bi pomagali ženskam pri ».adaptaciji« poletnih oblek v primerne popoldanske in večerne obleke za razne priložnosti v tej sežoni, so si modni ustvarjalci izmislili še vrsto novosti. Tako so v modi na primer prekrasni ovratniki iz umetnih biserov in kamnov, ki lahko krasijo črno popoldansko, ali večerno obleko. Foleg tega svetujejo na primer čisto gladke in preproste črne obleke, h katerim pa bi nosile zelo živopisane bolere, ali jopice, ki bi morale biti razen tega še iz zelo originalnih svilenih tkaninj ki bi barvo, pa tudi vzorec, oziroma nasprotje s črno barvo obleke, še bolj poudarile. In potem so tu se pričeske, ki so ustvarjene kot nalašč, da preženejo monotonijo in enoličnost mrzlih in oblačnih jesenskih ter zimskih dni. Oglejmo si samo popoldanske in večerne pričeske, saj so kot prekrasni cvetovi, ki samo čakajo, da bi ženski obraz polepšali in ga napravili še mi-kavnejšega. Temu namenu služijo razne umetne cvetice, razne tenčice, spletene med umetne, ali prave lase, razni majhni diademi, žametni trakovi, pentlje itd. Torej idej je nič koliko; tre-ba se je samo odločiti za čim bolj svetle in pisane barve, za čim mladostnejše kroje in za čim bolj lepo pričesko. Z nekaj fantazije in pa z uporabo raznih okraskov, ki smo jih že pretekla leta nosile, to ne bo tako težko, kot bi si morda katera mislila. Treba je le nekaj okusa in seveda tudi dosti iznajdljivosti. In te ham ženskam prav gotovo ne manjka, ce gre za to, da bi se polepšale in da bi bile čim bolj elegantne in privlačne. Vreme včeraj: najvišja temperatura 11.6, najnižja 9.1, ob 19. uri 11; vlaga 77 odst., zračni tlak 1027.7 stanoviten, veter 2 km, nebo po-oblačeno, morje mirno, temperatura morja 13.8 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 26. novembra Konrad Sonce vzide ob 7.19 in zatone ob 16.26. Dolžina dneva 9.07. Luna vzide ob 23.59 in zatone ob 13.22 Jutri, PETEK, 27. novembra Valerija V HAAGU PODPIS DOKUMENTA MED ENI IN OSTALIMI DRUŽBAMI Zadovoljstvo v tržaških krogih ob podpisu sporazuma za zgraditev naftovoda Trst-Bavarska Izjavi predsednika dežele Berzantija in župana dr. Franzih ■ Naftovod bo dolg 480 km, gradnja bo stala okrog 120 milijard lir, njegova zmogljivost pa bo v prvih letih 20 milijonov ton nafte Najavljen prihod romunske gosp. delegacije predgorskem pasu videmske pokrajine. . .V p™"”'" "N;. \ \ x-\ ‘ \ 1 — } •- .......................".... J..-«..,- Y .. **i*>r,> Črtkano polje označuje področje med Dolino in Boljuncem v smeri proti industrijski coni, kjer naj bi postavili skladišča za nafto Vest o sporazumu za zgraditev naftovoda iz Trsta na Bavarsko, ki Je bil podpisan predvčerajšnjim v Haagu, je naletela v našem mestu na splošno zadovoljstvo. Predsednik deželnega sveta dr. Berzanti je v tej zvezi izjavil, da bo zgraditev naftovoda pomenila velik napredek za nadaljnjo industrializacijo dežele Furlanija — Julijska krajina. Deželni svet se je od vsega začetka, t j od svoje izvolitve, zavzemal za uresničenje tega načrta, ter je v tem smislu večkrat nastopil pri merodajnih oblasteii in pri prizadetih organizacijah. Ko smo zdaj prebrodili vse težave In je začetek gradnje naftovoda pred nami — je zaključil dr. Berzanti — upajmo, da bodo dela za njegovo zgraditev napredovala 'po izdelanem načrtu, kar mi vsi toplo želimo. Tudi tržaški župan dr. Franzll je takoj, ko je zvedel za haaški sporazum, poslal predsedniku ministrskega sveta Aldu Moru daljši telegram, v katerem izraža zadovoljstvo tržaškega prebivalstva za doseženi sporazum med ENI in enajstimi velikimi mednarodnimi petrolejskimi družbami. Hkrati s tem se je dr. Franzil zahvalil predsedniku ministrskega sveta za njegovo prizadevanje v tem pogledu Podobne telegrame je župan poslal tudi mini-stiom Medici ju, Boju in Spagnol-liiu. Dr. Franzil je izjavil, da se je občina zanimala za gradnjo naftovoda iz tržaškega pristanišča na Bavarsko že od leta 1958, ko se je posebno tržaško odposlanstvo, v katerem so bili sam župan Franzil, občinska svetovalca Bologna in Bciolis ter takratni tajnik krščan-skodemokratske stranke Belci srečalo s takratnim predsednikom Zavoda za izkoriščanje petrolejskih vrelcev inž. Matteijem ter izneslo zamisel o naftovodu za Bavarsko, ki bi Imel svojo izhodiščno točko v Trstu in ne morda kje drugje na ttvemem Jadranu ali celo v tujini. Prizadevanje tržaške občme za ures-r čen.ie te?a načrta je nato ostalo živo vse do današnjega dne ko je bilo to vprašanje končno rešeno v korist našega mesta, Naitovod Trst Bavarska bo zgra-d la in upravljala družba «Trans Alpine Pipeline«, r.i ima svoj sedež v Trstu in v kateri so soudeležene italijanska družba ENI, angleška British Petroleum, pa še družbe Continental, Dea. Esso, Gelsenberg, Marathon, Mobil, Solvenchemie, Shell in VVinlerohall V dolžini bo cevovod meril ISO km ter bo men da iz žavelj sledil najprej nekaj časa trbiški avtomobilski cesti, nakar bo v Furlaniji krenil proti severu, prešel Alpe v posebnem predoru ter nadal jeval proti Bavarski. Gradnja naftovoda bo stala okoli 120 milijard lir, njegova zmogljivost pa bo znašala v prvih letih okoli 20 milijonov toti surovega petroleja, pozneje. t<. Je okoli leta 1970, pa bo narastla na 50 milijonov ton na leto. V začetku bo v tržaškem zalivu pristajalo približno po 500, pozneje pa okoli 1000 petrolejskih ladij na leto. ro novem načrtu, ki so ga podpisale v Haagu že omenjene družbe, bodo mostiščnl pomoli, ob katerih bodo pristajale velike petrolejske ladje-cisterne, nameščeni med starim petrolejskim pristaniščem pri Sv Soboti na morju pred Italslder-Jem tn rafinerijo Esso. Skladišča nafte pa naj bi po vsej verjetnosti bila urejena na žaveljskem področju ob robu sedanjega industrijskega pristanišča in pa na drugih področjih med Dolino in Boljuncem na površini milijon in pol kv. metrov Tudi deželni odbornik za Industrijo in trgovino odv. Marpillero Je dal včeraj tržaškemu radiu izjavo, v kateri je poudaril, da ima uresničenje naftovoda zelo velik pomen, ki presega znatno gospodarsko vrednost tega dela. Izbira našega zaliva za izhodišče največjega naftovoda na svetu’ ima po mnenju dr. Marpillera dvojen pomen: prvič, da je Tržaški zaliv spričo sedanjega razvoja tehnike naravno pristanišče srednjevzhodne Evrope; drugič, da nudi deželno ozemlje v okviru objektivne ocene političnega položaja popolno varnost tudi za velike naložbe ter za dela, ki bodo odločilno vplivala na nekatere tuje ekonomije. Spričo tega sta upravičena zadovoljstvo in zaupanje v nadaljnje gospodarske pobude v deželi, je dejal dr. Marpillero. Tudi deželni tajnik PSDI je vče-rei podčrtal važnost, ki jo ima naftovod za Furlanijo — Julijsko krajino in je spomnil na podporo, katere je ta pobuda bila deležna pri zunanjem ministru Saragatu, pri podtajniku notranjega ministrstva Ceccheriniju, kakor tudi pri deželnem odborniku za industrijo in trgovino Marpillera. Deželno tajništvo PSDI je tudi poudarilo, da bo izhodišče za naftovod, ki bo v Miljskem zalivu, preprečilo okuženje turističnih plaž in zagotovilo samofinanciranje bodoče ustanove tržaškega pristanišča. Naftovod bo prinesel koristi tudi vsemu tržaškemu gospodarstvu in tudi miljski občini. Dež. tajništvo je končno napovedalo pozitivne pobude deželne vlade Razglasitev izvoljenih pokrajinskih svetovalcev Danes dopoldne ob 10. uri bo v dvorani št. 192 tržaškega prizivnega sodišča osrednji volilni urad v skladu z izidi, ugotovljenimi v smislu čl. 10 zakona št. 962, proglasil 24 izvoljenih pokrajinskih svetovalcev s pridržkom, da jih bo dokončno potrdil pokrajinski svet. Predsednik dr. Carmelo Palermo bo pred razglasitvijo vprašal prisotne volivce, če obstajajo razlogi za neizvoljivost izvoljenih kandidatov. Odbornik Cocianni sprejel zastopnice žensk Odbornik za gospodarsko načrtovanje Cocianni je sprejel delegacije žensk Katoliške akcije, AC LI, CIF in Krščanske demokracije, ki so mu predložile razna vprašanja zlasti v zvezi z gospodinjstvom in s cenami življenjskih potrebščin. Zatem je sprejel zastopstvo Zveze italijanskih žensk, med katerimi je bila tudi občinska svetovalka Jole Burlo. Ženske so poudarile zlasti važnost strokovnega šolstva ter potrebo okrepitve in razširitve otroških jasli in vrtcev, da bi olajšali položaj delavk. Delegacija UDI bo v kratkem predložila «•SOVRETOV VECER» V SLOVENSKEM KLUBU Antično duhovno bogastvo temelj današnjega humanizma Sovre je presadil v kleno slovenščino 40 del iz grščine in latinščine ter s tem obogatil našo kulturo v Posočju, na področju Aussa-Corno | deželnemu odboru dokument o Črtom za deželni razvoj v I vprašanjih, ki in z načrtom za deželni razvoj v l vprašanjih, ki so jih obravnavali. IZJAVE PREDSEDNIKA TRŽAŠKE ZVEZE INDUSTRIJCEV Pomen industrije za razvoj povojnega tržaškega gospodarstva V tržaških industrijskih obratih je sedaj zaposlenih nad 42.000 delavcev v primerjavi z 31.000 v letu 1954 Organizatorji razstave «Trst 1954-1964 — eno desetletje, prizadevanj« prirejajo v okviru te razstave tudi vrsto predavanj o gospodarskem, socialnem in političnem razvoju tržaške pokrajine v omenjenem obdobju. Tako je predsednik tržaške zveze industrijcev dr. Dario Doria imel predsinočnjim daljši govor o pomenu industrije za gospodarski razvoj Trsta. Predavatelj ,ie najprei omenil nekaj statističnih podatkov o številu zaposlenih delavcev v tržaških industrijskih obratih. Od leta 1954 do septembra letos je njihovo število narastlo od 31.020 na 42.649, t.i. za približno 1.2.000 enot ali za 38 odst. Poleg tega se je v tem razdobju znatno dvignilo tudi število liudi ki se ukvarjam z industrijsko proizvodnjo kot neodvisni delavci, ki niso v delovnem razmerju s podjetji in ki jih zato statistični podatki o zaposlenosti ne moreio upoštevati. Kar se tiče spremembe, ki je v povojnem času nastala v strukturi tržaškega gospodarstva, je dr. Doria poudaril, da so se tržaški poslovni krogi pred leti izrekli za postopen prehod v industrializacijo z namenom, da bi tržaško gospodarstvo obvarovali pred zastoji, ki se od časa do časa pojavljajo v mednarodni trgovini. V zvezi z razvojem najpomembnejše industrijske panoge na Tržaškem, t.j. ladjedeistva, je pradava-telj omenil, da je število delavcev, zaposlenih v železarni Italsi-der in v drugih državnih obratih v tržaški pokrajini, ostalo praktično nespremenjeno, medtem ko je število delavcev v obratih Združenih jadranskih ladjedelnic nazadovalo za skoraj 1400 ljudi. Nasprotno s tem pa je delavstvo zaposleno v zasebnih ladjedelskih obratih narastlo tako, da je delavstvo zaposleno v celotni panogi ladjedeistva narastlo za 1600 ljudi. Prizadevanja zasebnih podjetij so obrodila znatne sadove tudi v tekstilni industriji. Število delavcev zaposlenih v teh obratih je namreč narastlo od 500 na 1800; v papirni industriji od 1450 na 2300, itd. Dr. Doria je tudi o-menil, da so na Tržaškem od leta 195 do konca lanskega leta zgradili za skoraj 54 milijard lir novih stanovanj, od tega približno za 18 milijard lir s pomočjo denarnih sredstev, ki so jih dale na razpolago država in druge javne u-stanove Na koncu je predavatelj poudaril pomen, ki ga je imela za razvoj Trsta gospodarska politika o-srednje vlade in tukajšnjega vladnega generalnega komisariata; ta prizadevanja so omogočila nasta- NAROC1TE SE NA •PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1965 že sedaj in ne čakajte novega leta. Tako boste prejemali Ust do konca leta zastonj in poleg tega že lepo slovensko knjigo. Telefonirajte na štev. 37.338 PRIMORSKI DNEVNIK lil. sv. Frančiška 20 nek in razvoj industrijskega pristanišča v Zavljah. čigar uresničenje, ki je zahtevUo izdatek 4 milijarde lir iz javnih sredstev, je nato priklicalo v industrijsko pristanišče za približno 57 milijard lir svežega zasebnega kapitala- V tem pogledu je bil v veliko pomoč tržaškim poslovnim krogom zlasti krožni sklad, ki je ves čas od svoje ustanovitve dalje uspešno posloval; to uspešno poslovanje se nadaljuje še danes, ko znašajo prošnje za nova posojila na upravi sklada za 15 milijard lir, medtem ko razpoložljiva sredstva ne presegajo 7 milijard lir. Občina bo izdajala bilten o občinskih vprašanjih Včeraj se je sestal občinski odbor, ki Je z zadovoljstvom sprejel na znanje vest o gradnji naftovoda, župan je poročal, da je v tej zvezi poslal telegrame predsedniku vlade Moru, ministrom: Spagnolliju, Boju. Mediciju, podtajniku Salizzoniju in poslancu Rumorju. župan je sporočli, da je minister za obrambo osvojil predlog občinskega odbora, da se 24. maj 1965, ko bo petdeseta obletnica vstopa Italije v prvo svetovno vojno, proglasi za državni praznik. Minister je zadevni predlog že poslal predsedniku vlade. Odbornik Romano, ki je zadolžen za stike z občinstvom, je sporočil, da bo občina oričela izdajati bilten z vestmi o občinskih vprašanjih Delavec podlegel poškodbam Včeraj popoldne je na ortopedskem oddelku bolnišnice podlegel zadobljer.im poškodbam 58-letni delavec Giovanni Mauro iz Sv. Jerneja pri Miljah, Ul. Darsella 7. Mauro je 22. t.m. v Camporah postal žrtev prometne nesreče. Ko je ob strani ceste hodil proti Mi l.iam, ga je od zadaj z vespo TS 33614 zadel in podrl 13 letni študent Pietro Anelli iz Ul. Fortunio 10. Tedaj so ponesrečenca spreje* li v ortopedski oddelek bolnišnice s prognozo okrevanja v 20 dneh zaradi zloipa desnega gležnja. V dveh dneh pa se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo in včeraj je nesrečnik izdihnil. Z vespama v avtomobila Včeraj zjutraj so v bolnišnici nudili prvo pomoč 23-letnemu mehaniku Romanu Petelinu iz Ul. Soncini 34/1, ki se je pobil po desnem kolenu in desnem zapestju. Petelin, ki bo okreval v 8 dneh, se je malo prej ponesrečil na Obrežju Gulli, ko se je proti Sv. Andreju vozil na vespi TS 32610. Pred njim je vozil avtomobil, ki se je nenadoma premaknil na levo strah ceste, da bi se ustavil pred bencinsko črpalko. Ker je Petelina manever iznenadil, se ni utegnil umakniti avtu in je treščil v levo zadnjo stranico ter se prevrnil. Podobna nesreča se je pripetila sinoči na Obrežju 3. Novembra. Proti Sv. Andreju se je na svoji vespi TS 33057 vozil 19-letni radio-tehnik Giorgio Daniese z Opčin, Ul. Fiordaliso 18, pred njim pa je vozil avto abianchina« TS 54353 26-letni Ottavio Manzari iz Ul. Puccini 12. Daniese se je tedaj odločil, da bo avto prehitel, toda tedaj je Manzari začel zavijati na leVo in Daniese se je zaletel v avto in se prevrnil. Pri padcu se je ranil in pobil po nogah, vratu, čelu in desni podlakti. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč ter ga nato odslovili s prognozo o-krevanja v 8 dneh. Zaužila je preveč uspavalnih tablet Na tretji medicinski oddelek so včeraj popoldne sprejeli 23-letno gospodinjo Vincenzo Perna por. Perio iz Ul. delle Mura 24. Perno-va, ki se bo morala zdraviti 8 dni, si je v trenutku živčne krize od ločila za usoden korak. Bila je sama v svojem stanovanju ter je zaužila več shujševalnih in uspavalnih tablet. Pernovo so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom Vprašanji parlamentarcev KPI o krčenju radia A in uslužbencih bivše ZVU Poslanka Marija Bernetie je te dni poslala pismeno vprašanje predsedniku ministrskega sveta, ministru za pošto in telekomunikacije ter ministru za državne u-deležbe glede odpustov in skrčenja programa na radijski postaji Trst A. Poslanka želi vedeti, če so ministrski predsednik in omenjena ministra obveščena o tej zadevi in kaj nameravata ukreniti. Pri tem poudarja, da gre za oddaje v slovenščini, ki so namenjene etnični manjšini v dčželi Furlanija - Julijska krajina. Zaradi tega opozarja na resnost zadeve in ukrepov, ki omejujejo možnosti slovenskega prebivalstva pri uporabi tako važnega sredstva za informacije in kulturno življenje. Zaradi tega poziva pristojna ministrstva, naj posredujejo, da bodo preprečila odpuste osebja in skrčenje programa na radijski postaji Trst A, pač pa še bolj okrepila in izboljšala to javno ustanovo, ki je tako velike važnosti za slovensko prebivalstvo. Senator Vidali pa je poslal pismeno vprašanje predsedniku ministrskega sveta in ministru za u-pravno reformo glede vključitve primernega števila uradnikov bivše ZVU v deželno upravo. Vidali poudarja, da se za dodelitev teh funkcionarjev deželni upravi delajo ovire, medtem ko jih na deželni upravi nujno potrebujejo. Zaradi tega zahteva, naj se zadeva čimprej uredi tako, kakor predlaga tudi sama deželna uprava. Film o Kennedyju Pred letom dni je morilska krogla smrtno zadela enega največjih državnikov naših dni, predsednika Združenih držav Amerike Johna F. Kennedyja. Ob prvi obletnici njegove nasilne smrti je režiser Bruce Hershenshon pod o-kriljem USIS pripravil dokumentarni film »John F. Kennedy — Years of Ligtning, Days of Drums« 0 svetlem življenju ib delu predsednika Kennedyja, od njegove izvolitve do tragične smrti v Dallasu. Barvni film prikazuje najbolj značilne trenutke Kennedyjevega predsedovanja, njegove borbe za ohranitev miru na svetu in za priznanje pravic črnskemu prebivalstvu v ZDA. Vmesni vložki pa trenutek za trenutkom prikazujejo žalostni pogrebni sprevod ob turobnem grmenju bobnov. Film so 16. novembra prvič predvajali v Washingtonu ob navzočnosti Kennedyjevih sorodnikov, predstavnikov oblasti in tiska. Včeraj so sočasno v Trstu in Milanu prvič v originalu prikazali film izven meja ZDA. Prisot-pi so bili predstavniki oblasti, predstavnik ameriškega veleposlanika v Rimu in številno občinstvo, ki je napolnilo Avditorij in pazljivo sledilo dogajanju na platnu. Predvajanje filma je bilo pod 1 okriljem tržaškega urada USIS. Izvajalci na «Sovretovem večeru« v Slovenskem klubu Rdečega Križa. iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii IZŠLA JE 5. ŠTEVILKA URADNEGA VESTNIKA Objava zakona o prejemkih začasnih deželnih uslužbencev Odlok o spremembi pravilnika tržaške univerze Včeraj je izšla 5. številka Uradnega vestnika dežele Furlanije — Julijske krajine, ki objavlja deželni zakon št. 3 z dne 21. novembra 1964 o normah, ki določajo prejemke začasno zaposlenega osebja za ustanovitev deželnih uradov. Predsednik odbora Berzanti Je v soboto izdal zakon, ker niso izrekle osrednje oblasti 30 dni po sporočilu vladnemu komisarju nobenega ugovora. Kot določa zadnji člen, stopi zakon v veljavo na dan njegove objave v Uradnem vestniku. V drugem delu so objavljeni nekateri zakonski predpisi, ki jih Je že objavil Uradni list republike in ki se tičejo naše dežele. V skladu s členom 4 ustanovnega odloka por-denonskega okrožja so objavljeni trije odloki: en odlok ministra za industrijo in trgovino sen. Medici-ja in dva odloka ministra za delo Delle Fave, s katerimi se ustanavljajo v Pordenonu okrožni urad za industrijo in trgovino, urad za mere in uteži, urad za delo in Izseljenski center. Med drugim objavlja vestnik tudi zakon št. 858 od 9. oktobra, ki se tiče podaljšanja roka za prijavo škode, nastale pri katastrofi v Va-iontu, ter odlok perdsednika republike, s katerim se spremeni pravilnik tržaške univerze v zvezi z ureditvijo fakultete za matematične, fizične in naravne vede. ~ I Padec tesarja Žrtev nesreče na delu je postal včeraj popoldne 69-letni tesar Narciso Girardi iz Ul. I. Svevo 15, ki je uslužben pri gradbenem podjetju Cividin in Rosenwasser. Girardi je včeraj opravljal svoje delo na gradbišču v Ul. P.P. Vergerio. Stal je v prvem nadstropju stavbe v gradnji in ko je hotel pomakniti tram, je izgubil ravnotežje in padel z višine treh metrov. Ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh. Pri padcu si je Girardi ranil levo roko ter se pobil po prsih in čelu. Cestna nesreča dveh bratov Dva brata sta se včeraj okrog 13. ure ponesrečila pri prometni nesreči, ki se je pripetila na Drevoredu D’Annunzio v bližini Ul. Conti. 21-letni delavec Giuseppe Fardinl iz Ul. Belpoggio 9 je navzdol po drevoredu vozil vespo TS 28437, na kateri se je peljal tudi njegov 18-ietn! brat Martino. Ko je privozil do omenjenega vogala, je treščil v fiat 1100 TS 59583, ki ga je nasproti privozil 39-letni Vladimiro Pancrazio iz Ul. Metastasio 15. Zaradi trčenja sta se brata pre vrnila in najhuje se je pri nesreč! poškodoval Martino, ki si je ziomli ’evo piščal in mečnico. Na ortopedskem oddelku bokiismce se bo moral zdraviti od 40 do 50 dni Na isti oddelek so sprejeli tudi Giuseppa, ki bo okreval v dveh tednih. Pobil in ranil se Je po levi nogi in si iz vrnil mečnico in zapestja. «Sovretov večer» v Slovenskem klubu je bil po svoji snovi in po številni udeležbi uglednih književnih prevajalcev tako pomemben, da zasluzi več kot samo listih nekaj vrst, ki smo mu jih posvetili včeraj, ker smo bili na tesnem s prostorom. Ze iz same uvodne besede Božidara Borka je oil razviden veliki pomen Sovretovega dela, a recitiranje odlomkov iz njegovih prevodov s spremljajočo razlago je še bolj nazorno pokazalo vse bogastvo in lepoto, ki ju je Sovre ustvaril. Božidar Borko je dejal, da prireditev m samo izraz pietete do velikega slovenskega prevajalca in znanstvenika, ki je prinesel v naš jezik toliko vrednot antične poezije, zgodovinske m filozof-ske proze, temveč je hkrati živ in spodbuden memento nam vsem, da se zanimajmo za grško in rimsko antiko, ki je imela v prof. Sovretu največjeqa slovenskega posredovalca. Zanimajmo se za kulturne zaklade antike navkljub vsej tehnični in ekonomski civilizaciji naše atomske dobe. Prisluhnimo tudi v miru in nemiru tega časa neusahljivim vrelcem davnine, njihovemu prvinskemu toku skozi vso evropsko kulturo. Ta glasni spomin in opomin daje prvenstveni smisel prireditvi; o-sebna usoda in delo Antona Sovreta sta samo povod, da si prikličemo v zavest vse tisto duhovno bogastvo, ki je dalo temelje današnjemu humanizmu in ki ga moramo iskati celo v tem, kar tvori poglavitno vsebino našega časa. Nato je Borko na kratko orisal življenjsko pot Sovreta, ki je leta 1946 postal redni profesor ljubljanske univerze, leta 1953 pa tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rekel je, da je postal Sovre živ in prepričevalen vzgled, kaj pomeni za duhovno kulturo našega naroda prevajalna dejavnost, če jo kdo opravlja Z vso svojo osebnostjo in vidi v nji svoje osebno poslanstvo. Pri malih evropskih narodih komaj najdemo še kakega prevajalca tega formata, književnega delavca, ki bi s tolikšno vnemo in v takem obsegu posredo val antične umotvore današnjemu rodu. Leta 1953 je Sovre dal Borku intervju, v katerem je med drugim dejal: •Nikdar ne pride čas, ko bi prenehala večnostna veljava nekaterih spoznav antičnih prednikov, saj bi potem nujno nastopila sterilnost. Antika živi v nas, pa naj se tega zavedamo ali ne; brez nekaterih njenih vrednot si ne moremo zamisliti kulture. Res je, mi znamo veliko več, vendar lahko še vedno dobivamo od starih moralne resnice in estetske spodbude.» V tej izjavi je kos življenjske izpovedi Antona Sovreta, zakaj to, kar je on zajemal iz zakladnice antike, je tvorilo bistveno vsebino njegovega življenja. Zato so ga večkrat imenovali mojstra antike, saj ni zaman opozarjal Zlasti na moralne pojme, ki so se zjasnili prav na helenskih tleh in ki so prešli v pretanjšanih oblikah med moralne norme sodobnega humanistično usmerjenega človeka. Mnoge izmed njegovih štiridesetih knjig se uvrščajo med standardna dela naše prevodne literature, zlasti pa prevodi Platona, Sofokleja, Evripida in Aj-shila, Homerja, Plutarkov ih življenjepisov, Herodota in zlasti Lu-krecijeve pesnitve .De rerum natura«. Vprav v tem mesecu pa je postumno izšla njegova knjiga .Starogrška lirika», Za katero je delal še tisto zanj usodno lansko prvomajniško noč, ko ga je v mladem jutru požela smrt. Sovre Pa ni bil samo trden poznavalec grškega in latinskega jezika, temveč tudi priznan slovenist, saj se njegovi prevajalni dosežki tudi z gledišča jezikovne kulture uvrščajo med zglede prevajalne umetnosti. Smrt ga je pobrala, kakor si je želel stari Ovid, to je sredi dela. Po uvodni besedi je igralka RTV Mara Černe iz Ljubljane recitirala odlomek iZ Sovretovega predgovora k njegovi knjigi, nakar je dr. Gantar, ki je bil njegov učenec, dejal da je bilo že prej mnogo prevajalcev antike, a ni bilo pravega ritma ter je šele on močno zaoral ledino in izpilil šesterec. Najbolj sta mu bila pri srcu Homerjeva Ilijada in Odiseja, iz katere je dr. Gantar prebral v originalu Odisejevo srečanje z Navzikoo, dr. Smerdu pa v Sovretovem prevodu. Sledil je odlomek iz zadnjega speva llija-de, k-o je šel Priam prosit Ahila, naj mu vrne njegovega sina Hektorja. Zatem je dr. Gantar poudaril Sovretov čut za lepoto, kar je pokazala tudi razlaga nekega prizora iz Ilijade, ki ga je prebral Silvester Škerlj. Zatem je dr. Gantar omenil lepe Sovretove prevode iz grške lirike, kar je pokazala tudi recitacija nekaterih pesmi, zlasti pa tri vesele Anakreontove. Dovršeni so tudi Sovretovi prevodi iz tragedij Ajshila, Sofokleja in Evripida. Tudi prevodi iz Lu-kija novih satir so prava mojstrovina, kar je pokazal tudi Razgovor med Hero in Zevsom, ki sta ga prebrala Mara Černe in dr. Franjo Smerdu. Sledilo je branje odlomka o grškem kiparstvu iz Sovretove knjige Stari Grki. Sovre pa je prevedel slovenske tekste tudi v latinščino, kot na pr. Aškerčevega ‘Brodnika*, in Prešernove nemške sonete v slovenščino. Končno je dr. Gantar dejal, da je prevajal tudi grške filozofe, zlasti pa Platona, iz katerega so prebrali pretresljivi prizor o Sokratovi smrti, ki je zaključil zanimivi in lepi večer. Padec kolesarja Včeraj zjutraj se je 12-letnl dijak Furio Tonet iz Ul. Trissino 19 vozil na svojem kolesu v bližini doma. Nenadoma je zavozil na kup gramoza ter se prevrnil. Pri padcu se je ranil po levem stegnu ter si verjet-, no poškodoval mišičje. V bolnišnico ga je v avtu RK spremljala njegova j mati Roma, ki ie tudi povedala, kako se je fant ponesrečil. Tonet bo okreval v 10 dneh. Gledališča VERDI Pri blagajni gledališča Verdi se nadaljuje prodaja vstopnic za prvo predstavo Bergove opere «Woszeck», ki bo v četrtek ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah. Opero bo dirigiral Gianfranco Bivoli, v glavnih vlogah pa oodo nastopili: Mario Basiola jr. (VVoszeek). Aido Bottica, Angelo Mori, Maria Guggia, Angelo Nosotti, Teodoro Bo-vetta, Vito Susca, Glauco Scariinl, Claudia Parada, Rosa Leghessa. Orkester in zbor gledališča Verdi. Zborovodja Giorgio Kirschner, režija Giovanni Poli. TEATRO STABILE Od danes 26 do nedelje 29. nov. bo Filippo Crivelli predstavil Muly v svoji pevski predstavi: «Odprta knjiga našega petja, v kateri vsaka stran nudi nekaj lepega in plemenitega«. Nazionale 16.00 »Frenesia del piace-re» Anna Bancroft, Peter Fincn, James Mason. Prepovedano mladini pod 14. letom. Arcobaleno 16.00 «11 finimondo« ~~ Eastmancolor. Prepovedano mladini. Excelsior 16.00 «1 due seduttori« — Technicolor. Marlon Brando, David Niven. Fenice 16.00 »Crisantemi per un de-litto« Alain Delon, Jane Fonda. Prepovedano mladini. Grattacielo 15.30 «Deserto rosso« — Technicolor. Monica Vitti. Prepovedano mladini. Nagrajen v Benetkah. Alabarda 16.30 «L’amore primitivo« Technicolor. Franchi-Ingrassia, Jan-ne Mansfield. Prepovedano mladini. Filodrammatlco 16.30 «La fontana . della vergine« Brigitta Pettersson. Prepovedano mladini pod 16. letom. Aurora 16.30 «Per un pugno di dol-lari«. Cristaiio 16.00 «1 giorni del vino e delle rose« Jack Lemmon. Prepovedano mladini pod 14. letom Capitol 15,30 «La settima alba« Technicolor. VVilliam Holden, Susan York. Garibaldi 16.30 «Tentazioni proibite« Tecnnicolor, Prepovedano mladim. Zadnji dan. lmpero 16.00 «Controspionaggio». Vittorio Veneto 16.00 «Quella nostra estate« Moderno 16.30 19.00 22.00 «GI1 am-mutinati del Bounty» Technicolor. Marlon Brando. Astra 16.00 «Rodaggio matrimoniale«. Astoria 16.30 «1 selvaggi della pra-teria« Technicolor. Abbazia 16.00 «La notte e il deside-rio« Charles Boyer, Pascale Petit. Prepovedano mladini pod 14 letom. Ideale 16.00 «Cronaca dl un assassl-nio« Prepovedano mladim pod 14. letom. Mali oglasi PARK HOTEL NOVA GORICA Ob dnevu republike 29. novembra prireja veliko PLESNO ZABAVO v vseh prostorih. Igrala bosta dva priznana ansambla. Priporočamo rezervacije. Ljudska prosveta Prosvetno društvo v Skednju sporoča, da je razstava slovenske knjige odprta vsak dan od 17. do 19. ure do vključno petka 27. t.m. Vljudno vabljeni na ogled zanimive razstave. Prosvetno društvo nlvao Cankar« priredi 8 decembra Izlet v Bohinj in na Voge! (1923 m). Vpisnina 1800 lir. Vpisovanje vsak dan v društvenih prostorih Ul. Montecchl 6 od 19. do 20. ure. Včeraj-danes ROJSTVA SMRTI IN POROKE 25. novembra 1964 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 13 o-seb. UMRLI SO: 50-letni Eugenio Cer-necea, 73-letm Giovanni Gianninl, 6(Metnl Ottavio Saiz, 93-letna Rosa Pertot por Pipan, 87-letna Giustlna Bogateč por. Zaccaria, 83-letna Smi-lia Lulri vd. Iseri, 85-letna Ellsa Mainardis vd. Zorzet, 77-Ietna Romana Africh por. Elibani, 79-letna Maria Violin, 79-letni Edoardo Della Zotta, 58-letni Karlo Cok, 82-let-nl Giuseppe Zeriali, 76-letni Giovanni Miipcanovich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (23. 11. - 29 11.) AlPAlabarda, Ul. dellTstria 7; Cen-tauro, Ul. Buonarroti 11; de Leiten-burg, Trg S. Giovanni 5; Mizzan, Trg Venezia 2; Barbo-Carnlel, Trg Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ulica Commerciale 26; Vielmetti, Trg della Borsa 12; Miani, Drevored Mira-mare 117. NOČNA SLUŽBA LEKARN (23. 11. — 29 H.) Barbo-Carniel, Trg 'Garibaldi 4; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Vielmetti, Trg della Borsa 12; Miani, Drevored Miramare 117. Ob 100-letnici rojstva pesnika in buditelja beneških Slovencev je izšla knjiga IVAN TRINKO Dobite jo v vseh slovenskih knjigarnah! PODI m pokrivala za pode, preproge in sintetične preproge za hodnike iz plastike, gume. Moquette in Meraklon, zastori. Cinz lavatex, prevleke iz plastike. A.K.P ITALPLAST — Trg Ospedale št. 6. Tel. 95-919. PRI MAGAZZ1NU FEL1CE — Trst, Ulica Carducci 41. DOBITE: ženske, moške in otroSke dežne plašče, bunde, hlače, jopiče in srajce najboljših vrst in znamk po najnižjib cenab. PRI H1NOTECNICA, Trst, Ulica Teatro Romano 9, DOBITE: pralne stioje CANDY, REX, INDES1T, ZOP-PAS m CASTOR po najnižji ceni. Velika 'zbira PECI na plin, drva. kerozen ŠTEDILNIKE, HLADILNIKE , in TELEVIZORJE najboljših znamk. Različne štedilnike na drva in premog, na plin in elektriko, različne peči, trajno goreče in na kerozen, pralne stroje in hladilnike znamke HEX in INDESIT. Plačilo po dogd-voru, tudi na obroke dobite PR* CARLU BHIJSINI, Trst Ul C Bat-tisti St. 20 Tel 29041 v skladišču domenica ko- ZULICA, Trst, Ul. Machiavelli 12 za direktni izvoz po eksportni ceni, dobite pralne stroje REX, CANDV in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago: plašče, kožuke (bunde), hlače itd. AVTOMOBILE nove takojšnja izročitev FORD TAUNUS 17M 1500 CON-SUL CORTINA. HILLMAN SUPER MINX . HILLMAN IMP 875 c.c. Naročila in takojšnja izročitev BIAN-CHINE. Prodaja tudi na obroke, U-lica Geppa št 12, D£fojfMn prispevki Namesto cvetja na grob in v počastitev spomina pok. gospe Eme Dekleva vd. Kukanja so darovali za Dijaško Matico. Boris Možina 5000, Benjamin Žerjal 1000, družina Darka Kosmine 1000, tvrdka Berger 10.000. V počastitev spomina pok. gospe Eme Dekleva vd. Kukanja daruje dr. Vladimir Berginc 2000 lir za Glasbeno Matico. V torek je tragično umrl Josip Žerjal Dragega pokojnika bomo pripeljali danes ob 10. uri v hišo žalosti v Boljunec št. 135. Pogreb bo ob 15.30 na domače pokopališče. Žalujoči; sinova, hčere in sorodniki Boljunec, 26. novembra 1964. %MavU je dobra knjiga najlepše darilo TRŽAŠKA KNJIGARNA UL. SV. FRANČIŠKA 20-TEL. 61-792 vam nudi bogato Izbiro otroških knjig in slikanic. A. BRANDOLIN TRSI * VIA S. MAURIZIO, 2 IZBIRA PECI NA PLIN. ŠTEDILNIKI KOPALNICE - KOMPLETNE. LESTENCI KVALITETA CENE ZMERNE • ELEKTRIKO. PREM0GDRVA INNA KEROSEN • Z OPREMO ZA PRANJE POSODE • PIPE; GRELCI ZA VODO. ZRCALA ITD. • ZA JEDILNICO, SPALNO SOBO ZA PREDSOBO IN KUHINJO IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Branilce izpodbijal vse navedbe obtožnice proti prot. Corsiniju V svojem govoru je bil dokaj prepričljiv - Grajal je tudi policijske in druge preiskovalne organe _Na včerajšnji obravnavi proti ^■•letnemu prof. Linu Corsiniju, ki je obtožen, da je izsiljeval odv. Adovasija, da je grozil Lauri Que-telovi, da bo obvestil ženo nekega tržaškega industrijca o njenih odnosih z moškim, da je sramotil Querelovo ter klevetal nekatere druge osebe in končno, da je po telefonu nadlegoval odv. A-dovasija (obtožnica trdi, da je bilo vsega skupaj okoli 200 telefonskih pozivov), je končno spregovoril njegov zagovornik odv. Bor-gna. •Vem — je dejal odv. Borgna sodnikom — da je vaša naloga relo težka, toda neoporečno je, d* mora sodišče služiti pravici to ne maščevanju. Zato zahtevam — je nadaljeval zagovornik, da sodišče oprosti mojega varovanca vsake krivde, ker ni zagrešil niti enega prekrška za katere je obdolžen.« Te besede so izzvenele v dvorani tržaškega kazenskega sodišča ačle pozno zvečer, potem ko je odv. Borgna skušal ves dan spodbijati teze zastopnikov zasebnih strank (odv. Ulcigraija za Quere-lovo in odv. Bertona za odv. A-dovaslja) ter javnega tožilca dr. Ballarinija. V prejšnjih dneh, ko so govorili zastopniki zasebnih strank in lavni tožilec, se je zdelo, da so bistvene točke procesa povsem neoporečne. Vsi so imeli vtis, da Je prof. Corsini res zagrešil prekrške, za katere ga dolžijo. Ta vtis pa se je v določeni meri razblinil, ko je zagovornik nanizal vrsto dejstev, ki bi v najslabšem Primeru izključevali vsak stvaren dokaz o obtoženčevi krivdi. V svojem govoru je odv. Bor-goa najprej analiziral in ocenil osebnosti, ki igrajo pri tem sodnij skem primeru najvažnejšo vlogo, Gre, kot je znano, za prof. Corsinija, ki je poučeval na nekaterih tržaških srednjih šolah (sedaj so ga baje začasno suspendirali zaradi procesa), za odv. A-dovasija in končno za osrednjo o-sebnost, se pravi za Lauro Que-relovo. Pravimo, da je Querelova osrednja osebnost, ker gre v konkretnem primeru za dolg dvoboj Med Adovasijem in Corsinijem Prav zato, da bi si pridobila naklonjenost še razmeroma mladega dekleta. Gotovo je, da je bil Prof. Corsini nekaj časa zaročen s Querelovo. Dekle pa je izjavila ?e preiskovalnim organom, da ga Je pustila, ker ga ni marala zaradi njegove duševne omejenosti, čeprav bi ji lahko zagotovil bodočnost (Corsini je baje precej Premožen). Z druge strani pa ne obstaja nikakršen dokaz, da bi se Querelova zapletla v kako Iju-b*Vno Tazmerje z Adovasijem. Gotovo pa je z druge strani, da Je dekle bila baje svoj čas zaljubljena v pokojnega zdravnika dr. Senigagliesija (ki je pred dobrim letom dni napravil samo-Mor). To je splošen okvir pravde, ki »e vleče že precej d n iv Obtožen-4ey zagovornik je skušal izpoabi-Jsti točko za točko obtožnice, trdeč predvsem, da gre za maščevalni poskus odv. Adovasija. Z druge strani je Querelova imela etevilne prijatelje ter je namigoval, da gre morda za žensko, ki boleha na določenih duševnih Motnjah. To svojo tezo je skušal Podkrepiti z dejstvom, da je Que-relina mati že vrsto let v umobolnici. Zastopnik Querelove je nekoliko pozneje z jeznim glasom Pobijal te trditve ter pristavil, da *e je Querelini materi razum za-Mračll leta 1945, ko je izgubila dva sina, ki sta obležala pod ruševinami nekega poslopja, ki ga J® porušila bomba. Glede prof. Corsinija pa je zagovornik omenil mnenja njegovih šolskih predstojnikov, ki so dejali, da je šlo na splošno za resnega človeka. Ostali del svojega govora je °dv. Borgna posvetil posameznim ročkam obtožnice. Med drugim je oporekal bistveno verodostojnost Podatkov, ki so jih predložile policijske oblasti. Menil je celo, da neki policijski funkcionar ni o-s*bno ugotovil poteka dogajanj v telefonski govorilnici v Ul. Cas-sa di risparmio, temveč da je Morda dobil te podatke od nekega konfidenta. »Zakaj pa niso — Je dejal odv. Borgna — prijeli Prof. Corsinija takoj ko so ugo-tovili, da je telefoniral iz govornice Jt. 6, ne da bi položil že-ton v za to namenjeno odprtino. nija samo zaradi nadlegovanja po telefonu. Kot smo že dejali, je na Bor-gnova izvajanja odgovoril zelo žolčno odv. Ulcigrai, ki je skušal prikazati Corsinija v najslabši luči ter pobijati vse obrambne teze zagovornika. Proces se bo nadaljeval jutri, ko bodo spregovorili še »nkrat odv. Bertom, morda javni tožilec in končno še odv. Borgna. D.) razsodbe bo prišlo verjetno v popoldanskih urah. temveč so čakali še kar cele pol ure, potem ko je prof. Corsini že odšel?« Prav tako je odv. Borgna izpodbijal tudi pričevanja lastnika bara in natakarice, ki sta baje opazila nekega moškega, ki je nekaj pred 8. uro določenega dne telefoniral, ne da bi uporabil žeton. Zagovornik je oprl svojo tezo na dejstvo, da priči nista .-.poznali v obtožencu osebe, ki je bila tistega jutra pri telefonu. Odv. Borgna je nadalje nudo kritiziral policijske in sploh preiskovalne organe, ker niso poskrbeli za potrebne preiskave tehničnega značaja. Tu gre predvsem za razna grozilna pisma, ki jih je obtoženec baje pisal raznim osebam. V določenem trenutku so prisotni imeli vtis, da celo sodniki ocenjujejo postopek preiskovalnih organov kot nezadosten. Na koncu svojega govora je odv. Borgna zahteval, kot smj že omenili, naj sodniki oprostijo njegovega varovanca s popolno formulo. Samo zaradi svoje poklicne dolžnosti je obravnaval potem še razna vprašanja tudi s stališča morebitne krivde varovanca. Vendar pa je v glavnem izključil najtežje odgovornosti. Ce bi sodniki sprejeli to njegovo zadnjo tezo, potem bi utegnili obsoditi Corsi- NtiiiiiiiimimiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHinauiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii,|,M,iiniiiiiiiiH NA VOGALU ULIC XXK. OTTOBRE IN VALDIRIVO Štirje avtomobili in furgan poškodovani pri verižnem trčenja Znatna škoda na vozilih, šoferji ostali nepoško-dovani - Podobna nesreča v Ul. Revoltella 0 VOLILNIH IZIDIH V VIDEMSKI POKRAJINI Sindikalna pogajanja Uslužbenci podjetja za čiščenje Toresella so na zadnji skupščini napovedali dvodnevno stavko, ker se vodstvo ni hotelo pogajati z njihovimi sindikalnimi predstavniki o sklenitvi nove delovne pogodbe, ki bi izboljšala njihove prejemke. Stavka bi se morala pričeti danes, a zadostovala je grožnja z njo in podjetje je takoj pristalo na pogajanja, ki se pričnejo danes. Jutri pa se začnejo pogajanja za sklenitev nove dopolnilne pokrajinske pogodbe za uslužbence trgovinske stroke. Ti uslužbenci so namreč na zadnji svoji skupščini proglasili stavkovno pripravljenost. d ritne na Na vogalu Ul. XXX. Ottobre in Ul. Valdirivo se je predvčerajšnjim popoldne pripetilo slikovito verižno trčenje med štirimi avtomobili in motofurgonom «ape». Na vozilih je škoda precejšnja, šoferja pa se nista poškodovala. Okrog 14. ure je po Ul. XXX. Ottobre v smeri proti Trgu Ober-dan 4l-letni Ljubomir Štoka s Kon-tovela 173 vozil svoj fiat 1100. Ko je privozil na vogal z U). Valdirivo, je z desnim prednjim blatnikom trčil v prednji del fiata 500 UD 77418, v katerem se je proti Korzu Cavour peljal 42-letni Fer-ruccio Dorigo iz Vidma, Ul. Ber-tiolo 18. Sunek je bil tako močan, da je Štokov avto nenadoma zavozil na desno stran ceste in silovito trčil v parkiran «auštin» T8 58500, ki ga je tam pustila Paola LjubOvich iz Ul. Torrebianca 9. Močan sunek je povzročil, da je «austin» odskočil naprej in se za letel v motofurgon «ape» TS 34257, ta pa v fiat 500 TS 33936. Motofurgon je v Ul. XXX. Ottobre parkiral Mario Dolo iz Ul. F. Severo 66, fiat 50o pa Jole Berton iz Ul. Valdirivo 36. Prisotni so telefonsko obvestili agente prometne Dolicije, ki so se morali precej truditi, da so ugotovili prave vzroke verižnega trčenja. Stoka in Dorigo se v svojih avtih nista poškodovala. Nekaj podobnega se ie pripetilo predvčerajšnjim popoldne tudi v Ul. Revoltella v bližini Ul. Sinico. 30-letni Alfio Buiatti iz Ul. Scom-parini 20 je proti Rocolu vozil svoj fiat 600 «abarth» TS 62728. Ko ie privozil v bližino Ul. Sinico, ie Buiatti verjetno videl avto, ki je prihajal iz omenjene ulice, zato je ostro zavil na levo in nato takoj na desno. Toda manever mn ni uspel popolnoma, avto je zavozil na desno stran ceste in treščil v dva parkirana avtomobila. Najprej se je zaletel v fiat 1100 TS 30198, potem je Buiattijev avto odskočil in se zaletel še v «austin» TS 57808. Na kraj nesreče so prihiteli agenti prometne policije. Buiatti je izstopil iz svojega avtomobila nepoškodovan, vsa tri vozila pa so bila močno poškodovana. Nepazljiv šofer trčil v obcestni kamen Nepazljivost pri vožnji avt°m°-bila, je bila včeraj zjutraj usodna za 49-letnega natakarja Fran-cesca Vecchia iz Ul. Commerciale 134/1 in za njegovega 37-letnega TL&nnHk- predvaja danes, 26. t. m. ob IH. uri film: IL DIABOLICO DR. MABUSE (VKA2.I1 DR. MABUSE) Igrajo: DAWN ADDAMS PETER VAN EYCK WOLPGANG PREISS ANDREA CHECCHI MA« «1 KIS” PROSEK predvaja danes. 26. t. m. ob 19.30 komični avanturistični film: I BRIGANTI1TALIANI (Italijanski brlganti) Igrajo: VITTORIO GASSMAN, ERNESTO BORGNINE in RO-SANNA SCHIAFFINO brata bolničarja Giuseppa iz Ul. De Amicis 16. Veccnio je vozil svoj fiat 850 TS 71116 po cesti iz Stramarja proti Orehu. Ko je privozil do km. štev. 9, se je za trenutek ozrl in ni od.i-zil, da je z avtom zavozil na skrajni desni rob ceste, kjer je silovito trčil v velik obcestni kamen. Pri nesreči se je Francesco pobil po zatilju ter se ranil po bradi, ustnicah in kolenih. Njegov brat, ki se je peljal zraven njega Da se je porezal po obrazu, se pobil po čelu in zadobil živčni nretres. Oba ponesrečenca so z zasebnim avtom Drepeljali v bolnišnico, kjer so o-ba sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v e-nem tednu. Na kraju nesreče so notrebne formalnosti opravili agenti c«tne policije, ki so potem tudi odstranili močno poškodovan Vecchiov avtomobil. Krepko napredovanje PSDI na račun KD v občinah okrožja St. Peter Slovenov V tem okrožju st je dobro uveljavil slovenski kandidat Izidor Predan na listi KPI ■ Na listi PSDI je bil izvoljen domačin Ruggero Adami v pokrajinski svet V občinah Srednje in Crnek pa je razbit večinski monopol KD Delo komisij deželnega sveta Danes ob 10. url se sestane v pa- i lači Modello pod predsedstvom svetovalca Metusa četrta komisija deželnega sveta, ki je pristojna za ! industrijo, trgovko ln obrt. Na' dnevnem redu je proučitev dveh deželnih zakonskih osnutkov Prvega je predložil deželni odbor in se tiče norm o uresničenju zakona 633 od 6. julija 1964 za nadzorstvo nad konzorcijema za industrijski razvoj v tržiški občini in na področlu Aussa-Corno. Drugega pa so predložili misovskl deželni svetovalci m predlaga Izdajanje delnic na pri-nosltelja v Furlaniji — Julijski krajini. V petek se bo sestal odbor za volitve, ki se bo dokončno Izrekel o tem, ali obstajajo ali ne pogoji nepristojnosti za izvajanje mandata nekega deželnega svetovalca. Prof. Cumbat pa je sklical za prihodnji torej ob 10.30 url 5. komisijo za javna dela, ki bo nadaljevala proučevanje zakonskega predloga svetovalca Morellija o uvrstitvi SE LAD v deželno upravo. Istega dne se sestane tudi prva komisija za zadeve predsedstva financ ln proračuna, ki ji predseduje svetovalec Stopper. Predsednik dr. Berzantl bo poročal komisiji o osebju, ki so ga dobili od državnih uradov ali začasno zaposlili v deželni upravi Na seji deželnega sveta, na kateri so sprejeli zakon, ki ga je včeraj objavil Uradni vestnik, so namreč člani komisije zahtevali, naj jih seznanijo s to važno platjo upravnega življenja. Sedaj so znani tudi dokončni uzdi pokrajinskih volitev v videmski pokrajini. Izidi kažejo, da večjih sprememb v pokrajinskem svetu ne bo. Te spremembe pa so naslednje: Fašistični mi sovci, ki so imeli doslej dva svetovalca, bodo imeli samo enega, ker so izgubili 1,34 odst. glasov ali več kot 4.500 glasov v primerjavi s pokrajinskimi volitvami pred štirimi leti. To je hkrati najpozitivnejša postavka nedeljskih volitev. Krščanska demokracija je prav tako izgubila en sedež in jih bo imela sedaj 18 (prej 19), kar je točno polovica od 36 pokrajinskih svetovalcev, kolikor jih šteje pokrajinski videmski svet. Po enega svetovalca so pridobili PSIUP in liberalci. Prvi niso imeli doslej nobenega, ker so se prvič pojavili na volitvah, liberalci pa so povečali število svojih glasov za 0,19 odst. v primerjavi z deželnimi volitvami ter za 1,86 odst. v primerjavi s pokrajinskimi leta 1960, in sicer na račun krščanske demokracije, Li ie v primerjavi z letom 1960 izgubila 3,9 odst. glasov. KPI in PSI pa bosta še nadalje imeli vsaka po 5 svetovalcev čeprav je KPI pridobila v primerjavi z letom 1960 1,2 odst. glasov, PSI pa izgubila 2,1 odst. glasov v korist PSIUP. Končno bodo imeli 4 svetovalce — kot doslej — še socialdemokrati. Morebitna možnost sestave pokrajinskega odbora levega centra je torej povsem realna, saj bi tak odbor štel večino 18 svetovalcev KD, 5 PSI in 4 PSDI t.j. 27 sve tovalcev. V tem primeru bi leva opozicija štela 6 svetovalcev, desna pa samo 3. Kot glasilo Slovencev v Italiji nas zanima predvsem izid volitev v tistih 20 občinah videmske pokrajine, k.er prebivajo Slovenci. Izide smo objavili v včerajšnji številki našega dnevnika, sedaj oa lahko navedemo še nekatere podrobnosti. Predvsem je treba o-meniti, da se je krepko uveliavil slovenski kandidat Iz'dor Predan na listi KPI v volilnem okrožju St - Peter Slovenov, v Laterega so vključene slovenske Občine St. Pe ter Slovenov, Dreka, Fojda,. Grmek, Podbonosece, St. Lenart. So-vodn’e, Srednie in Tavorjana. Predan je namreč prejel V tem okrožju 940 glasov od skupno 10.000. V tem okrožju je kandidiral tudi domačin iz St. Lenarta Ruggero A-dami na listi PSDI, na kateri je bil tudi izvoljen. Prejel je namreč 2.540 glasov. Gre vsekakor za precejšen uspeh, ker je prav od štirih izvoljenih socialdemokratskih svetovalcev v vsej videmski pokrajini eden prav iz Slovenske Benečije. Socialdemokratska stranka se je namreč prav v volilnem okrožju tokrat zelo uveljavila. To je hkrati glavna novost in presenečenje za Slovensko Benečijo. Pridobila je namreč več kot 1300 glasov. Hkrati pa je doživela krščanska demokracija v tem okrožju hud poraz; izgubila je namreč skoraj 1800 glasov. Najhujši poraz jo je zadel v občini Srednje, kjer je zgubila 358 glasov očitno na račun socialdemokratov, ki so pridobili 338 glasov ter postali na ta način v tej občini največja stranka. Podobno se je zgodilo tudi v občini Grmek, kjer so demokristjani zgubili 134 glasov, PS Dl pa 113 pridobila. Tudi v tej majhni občini so na ta način socialdemokrati največja stranka s 267 galsovi, medtem ko jih imajo demokristjani 240, tretja najmočnejša stranka je KPI s 84 glasovi. Končno so demokristjani zgubili kar 317 glasov v občini St. Peter Slovenov, na račun PSDI, ki ;e pridobila 311 glasov. Tudi v tej Občini je najmočnejša stranka KPI. ki ima 132 glasov, kar pa je za 97 manj glasov, kot jih je prejela na letošnjih majskih deželnih volitvah. Socialdemokrati so se okrepili tudi v občini St. Lenart, kjer so pridobili 244 glasov zopet na račun KD, ki je zgubila 234 g’asov Končno naj še omenimo, da se je uveljavil na listi PLI Achille Felettig, ki je v volilnem okrožiu št. Feter Slovenov pre’el 349 glasov. Verjetno so se liberalci v tem okrožju okrepili na račun KD prav zaradi njegove kandidature. Jutri v Doberdobu seja občinskega sveta Jutri, v petek 27. t. m. z začet kom ob 19.30, bo na županstvu v Doberdobu seja občinskega sveta. Na dnevnem redu Je med drugim obravnava o lestvici za tnriarinski davek za leto 1965, dalje bodo razpravljali o gradnji naftovoda, kd bo šel tudi preko ozemlja te občine in je zato potreben pristanek občinske uprave. Svetovalci bodo razpravljali tudi o zdravniškem konzorciju z nekaterimi sosednjimi občinami, da bi tako izboljšali zdravniško službo na občinskem področju. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK Za čistočo pokopališč v doberdobski občini Župan občine Doberdob je izdal posebno odredbo, s katero bodo poskrbeli za čistočo na pokopališčih. Med drugim je v njej določeno, da bodo s svežih grobov odstranili vence in cvetje po 15 urah; ! prepovedano je odmetavanje materiala in cvetja po pokopališču ali preko njegovega obzidja itd. Kršilci predpisov bodo kaznovani po zakonu. Po ugodno rešeni prošnji staršev V vrtec v Podpori vpisanih 12 otrok Doslej se Je v otroški vrtec v Podgorl, ki ga Je goriška občinska uprava sklenila odpreti na podlagi pismene pro.nje staršev, vpisalo 12 otrok. Ni pa izključeno, da bo število še poraslo, ker so prošnjo podpisali star.i 15 otrok. ONAIRC še ni določil, kdaj bodo začeli s poukom, prav gotovo pa z otvoritvijo vrtca ne bodo dolgo odlašali. Morda bomo o dnevu otvoritve kakor tudi o otroški vrtnarici, ki bo poučevala otroke, obvečeni že jutri. Starši so zelo zadovoljni, da je občinska uprava ustregla njihovi prošnji, ker se jim je izpolnila želja, da bi otroke poučevali v njihovem jeziku. V civilni bolnišnici v Gorici so včeraj pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 5 dneh 5-let-nega Fabia Dornika iz Drevoreda D’Annunzio 6. Med igranjem doma se je z lesenim predmetom ranil na nebu. Z rešilnim avtomobilom so ga pripeljal; v bolnišnico, kjer je njegova mati izjavila dežurnemu zdravniku, da se je otrok ranil med igranjem z lesenimi kockami. .....»»""»MI"llt»IIUMIIIIIIII."Milili.."Milili."MII"".I.II.........„... PO POSVETOVANJU Z GOSPODARSTVENIKI IN USTANOVAMI Predlogi goriške prefekture vladi za odpravo sedanje gospodarske krize Med drugim se zahteva: Nove tovarne IRI in ENI, gradnja avtoceste, okrepitev blagovnega prometa z Jugoslavijo, ukrepe v korist goriške proste cone ter ukrepe v korist industrijskih podjetij Kot znano je imel gori-ki prefekt , Ob zaključku teh razgovorov je dr Princivalle v zadnjih dneh in goriški prefekt poslal predsedstvu tednih celo vrsto sestankov z raz- vlade v Rimu in pristojnim mi-nimi predstavniki in ustanovami,j nistrstvom podroben seznam ukre- na katerih so obravnavali problem gospodarske krize na Goriškem ter se pomenili o ukrepih, ki bi jih pov in posegov, ki so potrebni za učinkovito pomoč, goriškemu gospodarstvu. V naslednjem navaja- bilo treba čimprej podvzeti za nie- j mo nekatere izmed poslanih pred-no odpravo ali vsaj omiljenje. Ta- j logov: ka posvetovanja so bila z goriškim županom, predsednikom pokrajinske uprave, predstavniki trgovin- Splošni ukrepi v korist gospodarstva: Ustanovitev novih industrijskih ske zbornice, predstavniki sindika- naprav v sklopu IRI in ENI; tov in drugimi, ki so več ali manj neposredno prizadeti v tej krizi, ki vedno v večji meri ogroža gospodarstvo na Goriškem. Pri teh posvetovanjih, ki so se jih udeležili tudi predstavniki zveze industrijcev in drugih delodajalcev ter predstavniki raznih političnih skupin, so obravnavali celo vrsto predlogov o načinu, kako naj se učinkovito borimo proti tej konjunktumi krizi in kakšni ukrepi so v ta namen najnujnejfe po •».hnl vključitev področja Tržič - Benetke v dr,avni načrt za vodne poti; izvedbo naftovoda Trst - Bavarska s terminalom ob ustju Soče ali namesto tega zgraditev rafinerije na delegacij se bodo danes sestali • predstavniki oblasti v Ljubljani, popoldne pa jih bodo sprejeli predstavniki izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije. Vest o obisku v Ljubljani je občinskim odbornikom naznanil podžupan Lupleri na zadnji seji odbora, ki mu je predsedoval zaradi županove odsotnosti. Seznanil jih je s prizadevanji, da bi se čimprej zgradila avtomobilska cesta Villes-se . Gorica - Nova Gorica Ljub-ljana. V tiskovnem sporočilu goriške občinske uprave je rečeno, da je sklenila goriška občina v skladu s stiki s predstavniki Italijanske področju Tr iča; takojšnja izvedba vlaile ter upravnimi oblastmi so-avto ceste Villesse ■ Gorica; po- semnje republike Slovenije oditi na dvojltev železniške proge Ronke-Gorica . Krmin - Butrlo In okrepitev železni ke povezave z Novo Gorico z usposobitvijo za mednarodni blagovni promet; klasifikacija neposredne dogovore v Ljubljano, kjer naj bi se proučilo to važno vprašanje. Medtem smo izvedeli, da bo v petek dopoldne v Novi Gorici se- UNIVERSALTECNICA RADIO • TELEVIZORJI • ELEKTR0G0SP0DINJSKI PREDMETI Superavtomattčni pralni stroji CA NI) V — KKX — CGE Izredne cene za Izvoz Dostava na dom brez posebnih Izvoznih stroškov v vse predele Jugoslavije UNIVERSALTECNICA triesie- trsi. Gorso Garibaldi št. 4 — tel 41243 in Trg Goldoni št. I Odbornik Vicario pri ministru za prosveto Včeraj se je deželni odbornik za šolstvo in prosveto prof. Vicario ponovno sestal z ministrom za prosveto, kateremu je orisal osnovne načrte programa, ki ga namerava dežela uresničiti na področju šolstva in prosvete. V dolgem razgovoru je prof. Vicario podrobno orisal ministru zlasti vprašanja, ki se tičejo strokovnega šolstva, šolskih podpor, univerzitetnega pouka, muzejev in knjižnic. Dežela bo posvečala še posebno skrb strokovnemu šolstvu, saj povzroča pomanjkanje strokovnjakov gospodarski zastoj. ll""""■""l"■"l","ll""l""l"l"ll""lllll"""lllll Sodišču prijavili mladega goljufa Kriminalna pollolja Je včeraj aretirala in Izpustila na začasno svobodo 22-letnega Guida Abala Iz po-| krajine Lecce. V Gorici Je ogolju-| fal več oseo ter se bo moral za-i radi tega prekrška zagovarjati pred sodiščem. I Goljufijo Je oblastem prijavila 1 Rozalija Mučič Iz Ul. LunghTson-zo 105 v Gorici, ki Jo je Abalo obiskal pred nekaj dnevi. Povedal ji je «veselo» novico, da so Jo pri nagradnem tekmovanju Izžrebali ter bo dobila v dar šivalni stroj. Preden pa ga Ji pošljejo, mora kupiti od njega kos tekstilnega blaga v vrednosti okoli 60.000 lir. To ni bil osamljeni primer, ampak sl Je mladi goljuf, ki Ima obrt-nlco potujočega trgovca, na takšen način prislužil več denarja. POBUDA V KORIST MALIH VINOGRADNIKOV Gradnja zadružne kleti za Brda naj bi stala okrog 120 milijonov Za njeno gradnjo so potrebna predvsem javna sredstva in prispevek države - Kako je » kletjo agrarnega konzorcija v Krminu pristanišča v Tržiču in okrepitev | stanek strokovnjakov, ki naj bt se njegovih naprav; raztegnitev meta-' Prav tako pogovarjali s pristojni-lovoda ENI na Gori'ko; dogradi- Kot smo že pisali, je bilo preteklo nedeljo na županstvu v Krminu zborovanje predstavnikov krajevnih oblasti, med katerimi so bili tudi župani občin, ki spadajo v briško jicdročie in strokovnjakov. Predmet obravnave jc bilo vedno bolj aktualno vprašanje zadružne kleti za briško področje. V uvodu Je krminski župan dr. Godeas kot sklicatelj zborovanju pozdravil navzoče in poudaril vedno bolj aktualno vprašanje zadružne kleti ter pri tem navedel razne kraje v sosednji videmski pokrajini, ki že imajo dobro delujoče kleti. Pri nas še ni prišlo do njenega uresničenja, ker se precejšen del vinogradnikov ni brigal zanjo. Dejstvo pa je, da lahko samo z zadružno kletjo odpomorejo sedanji vinski krizi, pa čeprav se zanjo ne bi odzvali vsi prizadeti. Podrobnejše poročilo o tem vprašanju je podal dr. Marsano, ki se že dolgo let poteguje za izvedbo tega načrta. Poudaril je, da kadar so bile dobre letine in je šlo vino lahko v promet, ta problem ni bil toliko občuten kot je sedaj, ko se vedno bolj zaostruje vinska kriza. Zmotno je naziranje nekaterih vinogradnikov, da se jim izplača neposredna prodaja vina po 200 ali 250 lir za liter bolj kot če ga oddajo zadružni kleti po 150 lir, ker je treba k prvi ceni prišteti še stroške in zamudo časa, ki jo imajo s tako prodajo. Problem zadružne kleti je predvsem problem vinogradnikov tudi zaradi zmanjšanja proizvodnih stroškov. Zlasti zanima taka klet briško področje, ki Je izrazito vinogradniško. V debati se je oglasil predsednik trgovinske zbornice inž. Rigonat. ki je želel vedeti, kakšne so bile dosedanje ovire za izvedbo tega načrta in kaj nameravajo pobor-niki ukreniti v bodoče za njegovo izvedbo. Župan iz Kaprive Marangon je bil mnenja, da naj bi zgradili tako klet samo za briško področje, da bi teh vin ne mešali s tistimi iz furlanske nižine ter je predlagal tudi, naj bi izkoristili že obstoječo klet agrarnega konzorcija v Krminu. Zupan iz Steverjana E. Podber-šič pa je obljubil, da bo zamisel o kleti propagiral tudi med vino- gradniki svoje občine. K besedi se je oglasil tudi predstavnik zadružnega gibanja Silvino Poletto, ki je bil proti uporabi kleti Agrarnega konzorcija v Krminu. Ta klet ima kapaciteto o-krog 7.000 hi, pa je do letos nikoli niso izrabili in tudi tokrat samo delno. Pri nas pa rabimo sodobno vinsko klet z modernimi napravami, ki naj bi imela zmogljivost vsaj 25.000 hi ker drugače ne more biti donosna. Govornik je dodal, da imajo v videmski pokrajini že 12 dobro delujočih zadružnih kleti, ki koristijo predvsem malemu in srednjemu vinogradniku, saj imajo veliki vinogradniki tudi pri nas že dobro urejene zaseh* ne kleti. S tako kletjo bodo vinogradniki lahko dobro izkoristili tudi stranske proizvode, kot npr. tropine, obenem pa se bodo obranili izkoriščanja lastnikov večjih IIIIIIIIIMIIIMltllMIIIIIIIIIMIfllllllllllimifllllllllllllllllltllMIIIIIIIIIlIllilIlIllIltiMlllllllHIIIIIIIIMIIIIHIIIIIIIIIII ZARADI NARAŠČAJOČEGA POMANJKANJA PELA Sindikalisti zahtevajo ukrepe v korist gradbenih delavcev Na sestanku v Vidmu so sodelovali predstavniki gradbenih strok vseh sindikatov naše dežele zasebnih kleti, kot jo imamo tudi v Krminu. Načelnik pokrajinskega nadzor-ništva za Goriško dr. Vianello pa je v svojem posegu omenil, da se je proizvodnja grozdja na Goriškem v 10 letih podvojila ter dosegla 200.000 stotov. Ce bi hoteli zgraditi klet z začetno zmogljivostjo 15.000 hi, bi stala njena gradnja okrog 120 milijonov lir. Od tega bi lahko dosegli državni prispevek v znesku 40 Odst. Pred zaključkom zborovanja je bil sprejet sklep, da bodo pri trgovinski zbornici ustanovili poseben odbor, v katerem naj bi bile prizadete ustanove in predvsem vinogradniki. V okviru tega odbora, ki bi se moral sestati v kratkem, se bodo pomenili o potrebnih pripravah in tudi o organizacijskem ustroju konzorcija za nameravano vinsko klet. mi predstavniki okraja Koper ln občine Nova Gorica, da bi se našla primerna rešitev za izgradnjo avtomobilske ceste. Z naše strani , .bosta na teh sestankih prisotna na-olajšavo izvoza izdel- 1 e JndnstrHo • C.eln \ finskega tehničnega ura- iev letališča v Ronkah. Posebni ukrepi v korist industrije: Ukrepi za kov italijanske industrije; raztegni-Z Z* GentniTn „ f “ra‘ tev ugodnosti za industrijsko pod- ' Gentlli- ln naftelnik P°kra’ ročje v Tržiču in Aussa-Cornu tudi za povečanje in modernizacijo že obstoječih industrijskih naprav; odobritev povečanja krožnega sklada; odobritev povečanja kontingen. tov za goriško prosto cono; izgradnja splovitvenega bazena v ladjedelnici v Tržiču; odpravo omejitev pri kreditiranju zneskov za gradnjo novih hiš; pospešitev postopka za pregled ln revizijo cen z'i dela, ki so bila izvedena za račun države. Ukrepi za Zmanjšati je treba jinskega tehničnega urada Zaroli. V nadaljevanju seje so proučili nekatera javna dela. Odobrili so načrt za razširitev Ul. sv. Mihaela v Standrežu, za katero bodo porabili 50 milijonov lir. S temi sredstvi nameravajo odpraviti nekaj ozkih grl, ki ovirajo promet. Odborniki so odobrili znesek 600 000 lir, ki ga bodo izplačali prof Ago-stinu Piazzi, ki bo narisal na stene vhoda v novo občinsko sejno dvorano Na sedežu UIL v Vidmu so se včeraj sestali predstavniki gradbenih strok sindikalnih organizacij UIL, CISL, CGIL in Delavske zbornice iz Trsta ter proučili posledice gospodarske krize v gradbeništvu in sorodnih dejavnostih, Ob koncu sestanka so izdali skupno tiskovno sporočilo, v katerem poudarjajo, da so predstavniki gradbenih strok zgoraj omenjenih sindikalnih organizacij videmske, goriške in tržaške pokrajine zaskrbljeni zaradi stalnega slabšanja v gradbeništvu ter so sklenili podvzeti primerne pobude, da se pristojne oblasti opozorijo na to vprašanje. Sporočilo nadalje pravi, da se morajo oblasti hitro pobrigati ter ugodno rešiti vprašanje. Sindikalisti nadalje obveščajo oblast in javno mnenje, da se bo brezposelnost med gradbenimi delavci še povečala v prihodnjih mesecih, ker niso bili storjeni konkretni ukrepi, da bi se preprečile te posledice. Gradbeni delavci pričakujejo, da se bo vzpostavilo poprejšnje stanje z javnimi gradnjami, za katere je bilo že določeno finansiranje. Predstavniki sindikalnih organizacij bodo na podlagi ugotovitev, s katerimi bodo seznanili pokrajinske in deželne oblasti, sprejele primerne ukrepe, da zaščitijo koristi prizadete kategorije. Nadalje obsojajo ravnanje gradbenih delodajalcev, ki ne upoštevajo pogodbenih določil in zakonov; sedanje kritično stanje pa vrhu vsega dovoljuje delodajalcem, da zmanj šujejo sedanje število delovnih mest. tiste zgodovinske dogod- ______ . . . .. (ke, ki zadevajo goriško pokrajino, posamezne industrije: Odbornik Agati je poročal o stro. za uvoz tekstilnega blaga iz ino-1 SWh’ ki P1 1x5 imela občinska u. zemstva; poveri^ova™ CotonlfT-! irTHT™ i - 4000 ton umetne svile, ki jo proizvaja tovarna v Podgori. Za tovarno SAFOG v Gorici se predlaga, naj bi se italijanska zastopstva v Iraku in Romuniji pozanimala za prednostni nakup statev te tovarne od strani teh držav; dalje naj bi proučili tudi mož-, nost, da bi Jugoslavija odkupovala i jeklo te livarne. Za tovarno OET v Tržiču se predlaga pomoč države pri prodaji njenih izdelkov v Nemčiji, zlasti električnih varilcev, ki jih imajo dosti na zalogi; dalje naj bi tudi ENEL izvrševala svoje nakupe v tej tovarni. Za podjetje ATI v Gorici (Azlen- da za tobačne proizvode) se predlaga naj ji bi poverili konfekcijo delovnih oblek za uslužbence poštnega ministrstva. Kot rečeno, bi bilo predlagane ukrepe treba izvesti brez odlašanja, ker bodo le na ta način lahko u-činkovito pomagali odpraviti sedanjo hudo gospodarsko krizo, zaradi katere je izgubilo že toliko stotin delavcev svoje delo, pri številnih drugih primerih pa so skrajšali delovni umik ali pa poslali delavce v dopolnilno blagajno. Predstavniki Gorice odpotovali na razgovore v Ljubljano Danes se bodo v Ljubljani sestali predstavniki oblasti iz Gorice, Nova Gorice in Ljubljane, ki se bodo pogovarjali o vprašanjih skupnega interesa. Delegacijo občine Gorica bodo sestavljali župan dr. Gallarotti, podžupan Lupleri, predsednik pokrajine dr. Chientarolli in predsednik trgovinske zbornice inž. Rigonat. Delegacijo občine Nova Gorica do vodil predsednik občinske skupščine dr. Štrukelj. Člani obeh Pri padcu na cesti si je zlomila nogo Včeraj dopoldne ok.og 10.30 so pripeljali v goriSko civilno bolnišnico 68-letno Leonoro Dorso vdovo Zuc iz Krmina, Ul. Udine 143. Pri pregledu so ji zdravniki našli veliko oteklino na desnem stegnu, k! je verjetno tudi zlomljeno Pridržali so Jo za 15 dni na zdravljenju. Žena je povedala, da je prejšnji večer padla, ko je šla pe* po Ul S. Giovanni v Krminu ter si je pri tem povzročila navedene poškodbe. Verdi. J6.30: nFuoco Verde», S. Granger :n Grace Kelly. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 17.00: «L’amore primitivcu, J. Mansfield, F Franchi in C. Ingrassia, Italijanski emobeli film, mladini pod 18 letom vstop prepovedan, zadnja predstava ob 22. uri. MODERNISSIMO. 16 00: «L’ldea fissa«, E. R. Drago in S. Kosci-na, italijanski film, mladini pod 18 letom vstop prepovedan VITTORIA. 17 - 21.30: «90 minuti dopo mezztmotte«, Cr. Haufmann in M. Held. Cmobeli nemški film. Mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17. — 21^0: aDestlna-zone Tokio«, C. Grant in J. Gar-field. Cmobeli ameriški film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna D‘UDINE, Ul. Rabatta št. 18, telefon 21-24. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču izmerili največjo temperaturo 10,6 stopinje ob 14.30, najnižjo 6,9 stopinje ob 6.10, Povprečne dnevne vlfr ge je bilo 89 odstotkov. ŠAHOVSKA OL1MPIADA V TEL AVIVU Jugoslavija za SZ na drugem mestu Zahodna Nemčija tretja, Madžarska četrta TEL AVIV, 25. — šahovska olimpiada se je danes z zadnjimi partijami zaključila z zmago Sovjetske zveze, medtem ko so si jugoslovanski šahisti kljub začetnim spodrsljajem osvojili srebrno kolajno. Na tretje mesto pa se je uvrstila reprezentanca Zahodne Nemčije, medtem ko se je takoj za njo uvrstila Madžarska. Borba za drugo mesto se je končala šele danes z dvobojem Madžarske in Zahodne Nemčije. Po zelo razburljivih partijah se je Madžarski z POKAL SEJEMSKIH MEST Roma Zagreb minimalno razliko posrečilo premagati zahodnohemške šahiste 2,5:1,5. V ostalih partijah je ZDA premagala Argentino 2,5:1,5. Z istim rezultatom se je zaključil dvoboj Holandske in Bolgarije v korist nizozemskih šahistov. Izrael se je privoščil Špance 3,5:05, Romunija pa Poljsko z rezultatom 2,5:1,5. V zadnji partiji olimpiade je Jugoslavija gladko odpravila Kanado 3:1 in se tako dokončno uvrstila na drugo mesto. Izidi: Janowski - Gligorič remi Mac Cassey - Ivkov 0:1 Seatles - Matanovič remi Vhen . Matulovič 0:1 Končna lestvica letošnje šahovske olimpiade je naslednja: 1. SOVJETSKA ZVEZA 36,5 točke 2. Jugoslavija 32 3. Zahodna Nemčija 30,5 4. Madžarska 30, 5. CSSR 28,5, 6. ZDA 27,5, 7. Bolgarija in Romunija 27, 9. Argentina 26, 10. Poljska 24, 11. Holandija 21, 12. Kanada 19 13. Španija in Izrael 17,5. V prvi tolažilni skupini je prvo niiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiniiimiini Velika kninska bitka (Nadaljevanje s 3. strani) Zrmanjo uničila in ujela zadnjo sovražnikovo skupino, ki se je prebila iz obroča. Ko sta bila očiščena še mala Popina in Otrič, je bila »Kninska operacija« končana, sovražnik pa popolnoma uničen. Imel je nad 3.200 mrtvih, 2.600 pa so jih naši borci ujeli s celotno oborožitvijo in tehniko. V bojih za Knin je bilo porabljenih 20.000 topovskih granat, 1,800.000 nabojev za puško, 21.000 min za minometalce ter 9.600 ročnih in tromblonskih bomb. ZA ZAKLJUČEK Tako so borci VIII. 'korpusa NOV častno izpolnili svojo nalogo v tej veliki operaciji ter s svojim junaštvom in velikim požrtvo-vanjem kljub slabši oborožitvi nadkrilili neprimerno bolj močnega sovražnika. Svojo nalogo in dolžnost so dobro izpolnili vsi borci in komandni kader. Zamisel obkolitve je bila dobro izpeljana. Obkoljeni sovražnik je bil razcepljen na tri skupine, ki so bile postopoma uničene ali ujete, kar se jih je prebilo, pa je uničila ali ujela 9. divizija. Žal pa je bilo seveda tudi med našimi borci veliko žrtev. Samo 3. prekomorska je imela 400 ranjenih in padlih, med njimi tudi borki Nada Žagar, ki je bila sekretarka SKOJ v brigadi, in pa Tržačanka Vojka Smuč. Za vztrajnost v teh hudih bojih, za dosežene uspehe in pokazano junaštvo so osvoboditelji Knina prejeli pohvalo vrhovnega komandanta NOV in POJ maršala Tita. V kninski bitki so si naše enote pridobile mnoge dragocene izkušnje in z zaplenjenim orožjem in tehniko zboljšale svojo opremljenost ter se tako pripravile na izpolnitev največje in najčastnejše naloge — na osvoboditev Istre in Slovenskega Primorja. General polkovnik JLA Karel Levičnik (Konec) mesto pripadlo Vzhodni Nemčiji pred švedsko, v drugi je zmagala Islandija pred Švico, v tretji pa šahisti Avstralije. BOKS CARACAS, 25. — Organizator boksarskih srečanj Oscar Ibatta je javil, da bo dvoboj za naslov svetovnega prvaka welter junior kategorije med prvakom Eddiejem Perkin-som (ZDA) in izzivačem Carlosom Hernandezom (Venezuela.) 21. decembra letos v Miamiju. * * * BOLOGNA, 25. — Salvatore Bur-runi je nocoj prisilil Madridčana Antonia Lazara, da se mu je v 7. rundi predal. RIM, 25. — Z današnjo zmago v povratnem srečanju z Zagrebom z 1:0 se je Roma uvrstila v osmine finala turnirja za pokal sejemskih mest. Rimljani so odlično zaigrali vendar so jim Zagrebčani vedno ostro odgovorili. V jugoslovanskih vrstah se je najbolj izkazal vratar Mišič, ki je za svoje izredne posege žel burno odobravanje 10.000 gledalcev. Gol je za Romo dosegel v 38’ drugega polčasa Angelil-lo. Kotov je bilo 7:2 za Romo. Sodil je Nemec Schullenburg. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Roma — Cudicini, Tomasin, Ar-dizzon, Carpanesi, Losi, Schnellin-ger, Leonardi, De Sisti, Nicole, An-gelillo, Francescon. Zagreb — Mišič, Galekovič, Me-strovič, Klobučar, Stanišič, Suša, Kralj, Nedov, Vaha, Dračič, Beslac. * * * DUBLIN, 25. — V prvi tekmi II. kola je Atletico iz Madrida premagal domači Shelboume 1:0. NOGOMET BEOGRAD, 25. — Vojvodina je danes premagala v zaostali tekmi I zvezne lige Crveno zvezdo z 1:0 (0:0). To je prvi letošnji poraz Crvene zvezde na lastnem igrišču. V NEDELJO NA IGRIŠČU DELAMARISA V KOPRU Izolčani bodo drago plačali za izgrede Na Škofijah prvenstvo Primorske v namiznem tenisu V nedeljo popoldne je prišlo na igrišču v Kopru do neljubih incidentov. Nogometaši so sprejeli v goste Soboto. Za obe moštvi je bila tekma zelo pomembna, saj se tudi Sobota bori za obstanek v slovenski ligi. Igra je bila zaradi tega na obeh straneh borbena in ostra, vendar v mejah dovoljenega. Kvaliteta pa je bila le na povprečni ravni, kar je treba pripisati tudi precej slabemu igrišču. Gostje so imeli \ prvem polčasu Odbojka in košarka na domačih igriščih nekaj pobude in so deloma po zaslugi grobih napak domače obrambe dosegli vodstvo 2:0. Po odmoru se je položaj na igrišču precej spremenil. Domači so prevzeli pobudo in kmalu znižali razliko na 1:2. Vse bi bilo v najlepšem redu, da ni prišla usodna 63. minuta. Gledalci so namreč zaradi dobre igre Delamarisa pričakovali izenačenje, potem pa je prišel mrzel tuš — gostje so povišali na 3:1. Domači obrambni igralci so bili prepričani, da je offsi-de pozicija in niso ovirali nasprotnega napadalca, ki je na razmeroma lahek način dosegel zadetek. Podžigani od nekaterih neodgovornih gledalcev so začeli igralci Delamarisa oblegati glavnega in stranskega sodnika, toda obadva sta osta- ZA BOR V SOBOTO ZAČETEK URADNIH NASTOPOV Koledar prvenstvenih tekem moške odbojkarske B lige 28. 29. a*. 29. 29. 1. KOLO nov, Milan CSI Milano — Bor » Bergamo Olimpia—Coli. Čelana (Ber.) 21. » Florenca Flog—Zavattaro (Bologna) 21. » Benetke Fiamma—VV.F. Pagnin (Pad.) 21. » Ravenna VV.F. Casadio — VV.F. Codo-21 gnato (Mestre) 2. KOLO 6. dec. Mestre Padova TRST Bologna Bergamo VV. Codognato — CSI Milano 28 VV.F. Pagnin—VV.F. Casadio Bor — Olimpia Zavattaro — Fiamma Čelana — Flog 3. KOLO 12. dec. Milan 13. » Padova VV.F. Pagnin — Čelana Fiamma — VV.F. Codognato Flog — VV.F. Casadio Olimpia — CSI Milano Zavattaro — Bor CSI Milano - VV.F. Casadio VV.F. Pagnin — Zavattaro 13. » Bergamo Olimpija — VV.F. Codognato 13. » Florenca Flog — Bor 13. » ’ Benetke Fiamma — Čelana 4. KOLO 19. dec. Milan CSI Milano -- VV.F. Pagnin 20. » Mestre VV.F. Codognato — Flog 20. » TRST Bor — Fiamma 20. » Bergamo Čelana — Zavattaro 20. » Ravenna VV.F. Casadio — Olimpia 5. KOLO 17. jan. Padova 17. » Benetke 17. » Florenca 17. » Bergamo 17. » Bologna 6. KOLO 23. jan. Milan CSI Milano — Flog 24. » Mestre VV.F. Codognato — Zavattaro 24. » TRST Bor — Coli. Čelana 24. » Bergamo Olimpia — VV.F. Pagnin 24. » Ravenna VV.F. Casadio — Fiamma 7. KOLO 31. jan. Padova VV.F. Pagnin — Bor 31. » Bologna Zavattaro — VV.F. Casadio 31. » Benetke Fiamma — Olimpia 31. » FJorenca Flog — Olimla 31. » Bergamo Čelana — VV.F. Codognato 8. KOLO 6. febr. Milan CSI Milano — Zavattaro 7. » Mestre VV.F. Codognato — Bor 7. » Bergamo Olimpia — Fiamma 7. » Florenca Flog — Olimpia 7. » Ravenna VV.F. Casadio — Čelana 9. KOLO 14. febr. Padova 14. 14. 14. 14. VV.F. Pagnin—VV F. Codognato TRST Bor — VV.F. Casadio Bologna Zavattaro — Olimpia Benetke Fiamma — Flog Bergamo Čelana — CSI Milano 10. KOLO 21. febr. Mestre VV.F. Codognato—VV.F. Casadio Padova VV.F. Pagnin - Fiamma TRST Bor — CSI Milano Bologna Zavattaro — Flog Bergamo Čelana — Olimpia 11. KOLO 27. febr. Bergamo CSI Milano —VV.F. Codognato' » Milan Olimpia — Bor » Florenca Flog — Čelana » Benetke Fiamma — Zavattaro » Ravenna VV.F. Casadio — VV.F. Pagnin 12. KOLO 14. marca Mestre VV.F. Codognato — Olimpia 14. » TRST Bor — Flog 14. » Bologna Zavattaro — VV.F. Pagnin 14. » Bergamo Čelana — Fiamma 14. » Ravenna VV.F. Casadio — CSI Milano 13. KOLO 21. marca Padova VV.F. Pagnin — CSI Milano 21. » Florenca Flog — VV.F. Codognato 21, » Bergamo Olimpia — VV.F. Casadio 21. » Benetke Fiamma — Bor 21. » Bologna Zavattaro — Čelana 14. KOLO 27. marca Milan 28. » Mestre 28. » TRST 28. » Bergamo 28. » Ravenna 15. KOLO 4. apr. Padova 4. » Bologna 4. » Benetke 4. » Florenca 4. » Bergamo Čelana 1«. KOLO 10. apr. Milan 11. » Mestre 11. » Bergamo 11. » TRST 11. » Ravenna 17. KOLO 25. apr. Padova 25. » TRST 25. » Bologna 25 » Benetke 25. » Bergamo 18. KOLO 1. maja Milan CSI Milano — Čelana 2. » Mestre VV.F. Codognato—VV.F. Pagnin 2. » Bergamo Olimpia — Zavattaro 2. » Florenca Flog — Fiamma 2. » Ravenna VV.F. Casadio — Bor CSI Milano — Olimpia VV.F. Codognato — Fiamma Bor — Zavattaro Čelana — VV.F. Pagnin VV.F. Casadio — Flog VV.F. Pagnin — Olimpia Zavattaro — VV.F. Codognato Fiamma — VV.F. Casadio Flog — CSI Milano Bor CSI Milano — Fiamma VV.F. Codognato — Čelana Olimpia — Flog Bor — VV.F. Pagnin VV.F. Casadio — Zavattaro VV.F. Pagnin — Flog Bor — VV.F. Codognato Zavattaro — CSI Milano Fiamma — Olimpia Čelana — VV.F. Casadio la pri svoji odločitvi. Zaradi nešportnega vedenja je glavni sodnik izključil najprej Gabrijelčiča, nato pa še Sosiča (oba Delamaris). Ko so domači igralci začeli namesto po žogi brcati po nogah nasprotnikov in ko izključeni Sosič ni hotel zapustiti igrišča, je sodnik tekmo predčasno zaključil v 67’. Epilog te neljube zadeve bo vsekakor za zeleno mizo, vendar si ne moremo nič dobrega obetati za Delamaris, ki tokrat ni znal športno prenesti poraza. Le malo je manjkalo, da ni prišlo do fizičnega obračunavanja s sodnikom, ki je sicer sodil z nekaterimi napakami, vendar ni hote oškodoval nobene enajsterice. • * * Na škofijah pri Kopru je bilo prvenstvo Primorske v namiznem tenisu za člane in članice. Najbolj zanimivo je bilo prvenstva posameznikov, kjer je nastopilo 36 članov iz osmih klubov. Prvo mesto je o-svojil Stadina, član koprskega Partizana, ki je razmeroma lahko premagal glavna nasprotnika Gnezdo in Poljanška iz lorije z 2:0, Ježa s škofij pa z 2:1. V ženski konkurenci imajo še zmeraj primat škofije. V finalu sta se pomerili dve igralki škofij. Tehovnikova je premagala Bategelovo. Ti dve igralki sta prepričljivo osvojili tudi naslov ženskih dvojic. Do manjšega presenečenja pa je prišlo v tekmovanju moških dvojic: Stadina in Venturini sta zasedla šele tretje mesto. Prva sta bila Kosovel in Jež iz Kopra pred Poljanškom in Gnezdo iz Idrije. * * * Občinska zveza za telesno kulturo in občinski sindikalni svet v Kopru sta organizirala tudi letos delavske športne igre. Sodelovalo je okrog 506 športnikov iz 20 podjetij in u-stanov. Največ uspehov je imel tudi letos kolektiv Tomosa, v posameznih panogah pa so zmagali: v odbojki Tomos, v šahu PTT, v namiznem tenisu Primorski tisk, v balinanju Avtomoto servis, v rokometu, nogometu in v streljanju Tomos. Prejšnjo soboto je Bor sprejel v goste odbojkarsko ekipo Fužinarja z Raven. končanem dvoboju, ki se je zaključil z zmago gostov Na sliki: posnetek po V nedeljo so se spoprijeli v košarki člani Kluba zamejskih študentov in tržaškega Jadrana. ZmagaU so »Ljubljančani« 42:21 (16:8), zaradi česar jim bodo morali poraženi plačati za vsako točko razlike po 1 liter vina ..............,nm,u.........................n,.......... NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO EVROPE Švedski moški ekipni naslov Jugoslavija druga - Angležinje evropske prvakinje MALMOE, 25. — Jugoslovanska ženska namiznoteniška reprezentanca je danes v ekipnem tekmovanju za prvenstvo Evrope premagala Belgijo 3:1 in se tako dokončno uvrstila na deveto mesto. Moška reprezentanca Jugoslavije------------------ pa se je nocoj srečala v finalu ekipnega prvenstva s švedsko. Za uvrstitev v finale se je morala švedska ponovno spoprijeti z Romunijo. Švedi so tokrat zmagali s 5:3 in se tako uvrstili v zaključno tekmo tega dela evropskega prvenstva. Jugoslavija pa je v svoji polfinalni skupini premagala tudi zahodnonem.ške namiznoteniške i-gralce in tako zaključila ta del pervenstva brez vsakega poraza. Jugoslovani so premagali Nemčijo s 5:4. Ta borba je bila izredno razburljiva. Jugoslovani so bili že na tem, da izgubijo ta odločilni dvoboj. Sicer bi lahko tudi prepustili zmago tekmecem in bi se, če razlika ne bi bila slabša od 5:2, vseeno uvrstili v finale. Položaj pa se je, vsaj v začetku, obrnil v škodo Jugoslavije, ki je že izgubljala s 3:0. V četrti tekmi pa je Korpa po izredni igri prišel do prve točke za Jugoslavijo, ki pa vseeno ne hi zadostovala za uvrstitev v fina- le. Jugoslovani so potrebovali še eno točko in naloga, da jo osvoji, je pripadla Vojislavu Markoviču. Markovič se je ostro boril, vendar je njegov nasprotnik Scheller vodil v tretjem setu nič manj kot s 7:0. Medtem ko so drugi obupali se Marvokič ni predal, temveč se je z vso voljo vrgel v borbo in' začel nizati točko za točko ter manjšati razliko. Scheller je kljub temu ostal v vodstvu z 10:6 in ni kazalo, da se bo predal izredno živahnemu Markoviču. Pri stanju 10:6 za Schellerja je Markovič izvedel nekaj uspešnih napadov in tekmeca popolnoma zmedel. Od tedaj naprej Je imel Markovič lahko delo in je prinesel Jugoslaviji do tedaj najbolj dragoceno točko. V nadaljevanju se je položaj popolnoma spremenil in Nemci so morali poraženi z igrišča ter prepustiti Jugoslovanom prosto pot v finale. Končni vrstni red v polfinalnih skupinah je naslednji: Prva skupina 1 in 2. mesto švedska in Romunija 3. Madžarska 4. Anglija Druga skupina 1. Jugoslavija 2. CSSR 3. Zah. Nemčija 4. Sovjetska zveza V finalu je šveusaa premagala Jugoslavijo 5:2 in osvojila naslov evropskega ekipnega prvaka v moški konkurenci. Med ženskami pa je Anglija premagala v finalu Madžarsko 3:1. TENIS SYDNEY 25. — Najboljši amaterski teniški igralec na svetu Avstralec Roy Emerson je javil, da je zavrnil ponudbo 35 000 dolarjev (nad 21 milijonov lir), s katerimi sta ga hotela avstralska profesionalna 1-gralca Ken Rosewall in Lew Hoad pritegniti v njune vrste. ATLETIKA WELLINGTON, 25. — Svetovni rekorder v teku na 1 miljo Novozelandec Peter Sneli je javil, da bo verjetno v soboto zvečer skušal v VVanganuiju izboljšati svetovni rekord na tej progi. Najboljši Snellov čas, ki ga je dosegel 17. t. m., je 3'54’T. MEDNARODNI NOGOMET Pokal evropskih prvakov Liverpool (Anglija) - Anderlecht (Belgija) 3:0 Koeln (Nemčija) . Panathinaikos (Grčija) 2:1 Pokal pokalnih prvakov West (Anglija) - Spartak Sokolovo (CSSR) 2:0 Pokal Rappan Herta (Berlin) - Slovnaft (Bratislava) 5:0 Medbritansko prvenstvo Škotska - Sev. Irska 3:2 Prijateljski nogomet Anglija . Romunija 5:0 Slišali smo tudi vpitje iz spodaj ležečega kraja in glasove redkih radijskih aparatov, nismo pa mogli razločiti besed, ki so se glasile v poletno noč. Bila je ena izmed tistih poletnih noči, ki ne vzbujajo nič presenetljivega v gorskem naselju, ki živi zunaj samo poleti. Nismo odprli našega dragocenega aparata, znamke AHair Marelli, in nismo rekli naši Titi: «Pojdi naokrog, Titi, in čuvaj dobro! Odprimo radio!* Naša Titi je ležala pri mojih nogah in ni odtrgala z mene svojih kostanjevih inteligentnih oči. 5. Nenadoma je veselo zalajala, kakor da bi hotela redi: ((Odprite! Odprite!* Pred vrati je stala skupina prijateljev, skupina tovarišev, ki so se polagoma navezali na nas: kovač Avzilij, zidar Rafael, brivec Kajetan, testeninar iz naselja Torre ded Passen, stari tovariši, ki smo jih spravili na pravo pot, in več kmetov, nekdanjih izseljenoev, ki so bili pametni, pa trdovratni kakor njihova gora. Odprli smo jim vrata na ponoven klic: »Odprite! Odprite!* V rokah so nosili vino, domač kruh in gnjati. ((Ali spite? Ste morda pijani?* so rekli nekateri. «Kaj vendar delate? Ali niste slišali, kaj pravi radio?* so vpraševali drugi. Mislili smo, da se jim je zmešalo pri mlačvi in na soncu. «Dol z Musolinijem! Odprite radio!* Kaj se Je zgodilo? Marija se je kar pognala naprej in odprla naš radio, ki je začel ponavljata: »Pozor! Pozor!* in nato nadaljeval: ((Fašistična vlada je bila odstavljena. Kralj je naročil maršalu Badogliu, naj sestavi novo vlado. Musolinlja so prijeli.* V tolikih in tako dolgih letih sem lahko pozabila, se razume, take besede. Najprej se nam Je zdelo, da sanjamo, čeprav so bila že znamenja, ki so napovedovala padec fašizma. Vsi trije smo obstali kakor okamenjeni in z na široko odprtimi očmi ponovno poslušali obvestilo. Končno se je v nas nekaj pretrgalo, solze so nam stopile v oči in krčevito smo se objeli med seboj. Nato smo objeli še vse navzoče. Tovariši so nam rekli: ((Pokonci, pogum! Pijmo! Treba se je veseliti!* Bili smo svobodni. Tudi Italija je bila svobodna po enaindvajsetih letih sramote. Nastajalo je novo življenje za našo Italijo in za naš narod. Vsi skupaj smo šli iz hiše, potem ko smo si nazdravili in še in še slišali obvestilo tudi iz Londona in Moskve. Vse zavezniške radijske postaje so ponavljale obvestilo s posebnimi vestmi s seje velikega državnega sveta in o koncu Mu-solinija, ki bo najbrž konfini-ran v Ponzi. Napeto smo čakali drugih vesti. V veselje, da je napočila ura osvoboditve, je stopilo hrepenenje po delu in po dejanjih, da odpremo oči vsaj tistim, ki jih je zaslepila propaganda. Odšli smo v temno noč. Bilo je prvič po tolikih letih in čutili smo se kakor otroci. Čutili smo, da dobivamo nazaj našo moč za dejanja. Čutili smo, kako hud je bil pritisk na nas. Zdelo se Je, da se zvezde smehljajo na temnem žametnem nebu v tej čudoviti noči in da je svet postal zopet čist. Rodila se Je nova, popolnoma nova dobal V kraju ni bilo na izpregled nobenega fašista in nobenega izmed gospodov lenuhov in ponočnjakov. Strah pred novo dobo jih je zadržal doma. O bataljonu Slovencev ni bilo ne sluha ne duha: morda niso o ničemer vedeli. Straže so hodile gor in dol, kakor da ne bi nastajal nov svet. Utrujeni od dela so spali v vasi kakor ubiti. Niti ene luči ni bilo po hišah. Se razume: zatemnitev je trajala dalje. Nobenega glasu ni bilo slišati. Odmevali so samo naši glasovi in naši koraki. Sredi naselja smo začeli kričati: «pokonci! Prebudite se! Prebudite se! Musolinija so odstavili!* Od nekod so zlili na nas vedro vode in pritekli so stražarji, ki so bili na obhodu. «Kakšna šala Je to?» je osorno rekel desetnik. ((Pojdite takoj vsi domov, če ne vas poženem noter!* Tudi ti niso ničesar vedeli. Poskušali smo jim dopovedati, a vse Je bilo zaman. Morali so zamenjati obhodno stražo. Nismo mogli leči. Na ves glas smo odprli naš radio v naši samotni hiši. Vsakih pet mdnut je ponavljal posebno sporočilo, toda bil je predaleč, da bi dosegel obljudeni del naselja. Tako nas je našla pred radijskim aparatom čudovito lepa rožnata zora in počasi smo zaslišali zopet hrup, ki je prihajal od vsakdanjega dela. Na vse zgodaj smo šli iz hiše. Na velikem trgu pred cerkvijo in šolo so stali kupi zla-torumenih snopov: začelo se je ponovno mlatenje žita. Tedaj smo zopet zagledali tramvajskega vozača z Opčin, ki je prihajal po kamniti bližnjici s postaje, kamor je pospremil svojo ženo. Oči so mu gledale iz očesnih jamnic in sopel je, ko se je zagnal proti tovarišem, ki so ali pomagali ali sedeli na nizkih zidovih in gledali može in žene, kako se trudijo. ((Musollni je bil odstavljen, tovariši! Prenehajte z delom! Pojdimo domov!* Tedaj smo se približali tudi mi. Kmetje so nehali vleči s kupa snope in v svežnje povezovati slamo. Strojnik je pre- klinjal na mlatilnem stroju, ki je tekel prazen. Najprej je govoril Berto, nato sem govorila jaz. V kratkih besedah sva razložila, kaj se Je zgodilo in kaj je treba napraviti. ((Pustite nas pri delu! To so prazna govoričenja! Prazna govoričenja!* Slovenci pa so spraševali: «Ali je v resnici tako?* Ob naši potrditvi so nadaljevali: «Domov! Domov!* Prišli so še novi Slovenci in vsi skupaj so kričali: ((Odpotujmo!* Tramvajski vozač z Opčin Je prosil poročnika, naj odpre radio v šoli, visokem, mogočnem in novem poslopju v bližini, ki je stalo na najvišjem delu v naselju. Glasni radijski valovi so se zmagoslavno razlili nad človeško delo, nad ropotajočim mlatilnim strojem, nad strahom in nevernostjo v ljudeh, nad tihim občinskim poslopjem in nad hrupnim, niže ležečim živilskim trgom: ((živela svoboda! Dol z Musolinijem! Dol s fašizmom!* so se mešali klici v italijanskem in slovenskem Jeziku in v narečjih. ((Lestev!* je zakričal nekdanji tramvajskih vozač. Kakor bi trenil, so jih našli: lestve, kladiva, sekire, žage, dleta in čopiče, da z njimi uničijo zasovražena znamenja, ki so bila vtisnjena povsod, celo na stranišču. «Hura! Hura!* ((Prepustite meni lestev! Jaz moram po njej navzgor, jaz jaz!» je rekel tramvajski vozač z Opčin. Veselje nas je prevzemalo, ko smo gledali in občudovali delavčevo moč, ki je rasla v njem ob navdušenju, ponosu in maščevanju, medtem ko je drobil znamenja tiranije. Gotovo je plamtelo prav tako v njem kakor v nas in vseh ostalih, ki so bili navzoči in so se zavedali, kaj je znamenje pomenilo, sovraštvo zaradi smrti, ran in muk, ki jih je ta simbol povzročil. Medtem so drugi Slovenci z dolgimi drogovi in pleskarskimi čopiči v rokah premazali z apnom kričeče napise: ((Zmagali bomo. Ubogajte in borite se! Vodja ima vedno prav*: besede, ki so skrunile zidove okoli stoječih zgradb. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST -letna 2 250 lir Stari trg 3/1