Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: 'a celo leto predplačan 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: a celo leto 12 gld., za pol le .a 6 gld., ta četrt leta S gld., la jeden mesec V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. 1'osamne Številke po 7 kr. jeden | i i »Id. ■ Naročnino in oznanila (in ser a te) »sprejema UpravnlStvo ln ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlAklli ulieah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iiviemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva t e 1 e f 6 n - i t e v. 74. Atev. ii/O. V Ljubljani, v četrtek 24. novembra 1898. Imetnik XIVI Nemškega cesarja pot na vzhod. Nekdaj so »e zahodni narodi na klic krščanskih apostolov in papežev dvigali klanjajoč se volji božji ter darovali svoje življenje za oprostitev groba Zveličarjevega. kateri so si osvojili sovražniki njegovega imena. To veliko gibanje je dokazovalo vero, načela, čutila, z besedo: duha tedanje dobe. Jednako se nam zdi, daje tudi potovanje c< sarja Viljema II. izraz duha Be-danje dobe. Pravimo potovanje in ne romanje. Nemški cesar ni bil kristjan, katerega bi bila privedla po-božnost k grobu Boga živega, in tudi ni poskušal takega se ka/.ati. Vsa poročila raznih dopisovalcev so jedina v tem, da je on obiskal svete kraje kot turist. In vendar je tudi nemški cesar kristjan. Potujoč po zemlji, ki je v oblasti sovražnikov krščanstva, kateri to sovraštvo še vedno goje v dnu svojega srca, od koder se prikaže v presledkih na dan ter se pojavlja v groznem klanji, čegar so-udeležnik ako ne provzročitelj jo turški vladar po svojih namestnikih, zadovoljiti bi se bil moral Vijem II. s tem, da je varoval zakone uljudnosti; toda on je šel veliko dalje ter je javno izpovedal svoje prijateljstvo s sultanom tako slovesno, da bi tega bolj slovesno skoro ne bil mogel storiti. V Jalti se je Viljem pokazal nemški naselbini z roko v roki z namestnikom sultanovim ; v Jeruzalemu je načelnik ulemov po ukazu svojega sultana pozdravil nemškega cesarja kot najzvestej-šega zaveznika in najbolj iskrenega prijatelja sultanovega. Na velikanskih podrtinah v Baalbecku je bil napis na svetlo-mramorni plošči: »Abdul Hamid II., sultan ottomanski, svojemu vzvišenemu prijatelju v spomin mejsebojnega nespremenljivega prijateljstva.« In poslavljajoč se iz svete dežele čutil je nemški vladar potrebo, še jedenkrat izjaviti: Vse to meni ostane nepozabno in bo utrdilo za vselej moje prijateljstvo. V Jeruzalemu so pokazali Vi ljemu II. meč Godefrida Bouilonskega, katerega si je ogledal kot starino v kakem muzeju Nič se ni spomnil, da zemlja, katero je posetil, jo namočena s krvjo krščanskih junakov. Toda v Damasku se je Bpomnil junaka ter na njegov grob položil venec z napisom: Viljem II., cesar nemški, kralj pruski, v spomin junaka sultana Saladina, sina Eyonbovega. — Ta Bin Eyonbov jo popolno uničil krščansko last v Palestini, in to v borbi, v kateri je nemški cesar Friderik rudečebradi izgubil svoje življenje. Ni potreba, da bi bil človek kdo ve kak duše-slovec, da bi sprevidel, kaj je porosilo toliko prijateljstva do sultana v srce nemškega cesarja Viljema II. in toliko občudovanja za one, ki so pobijali kristjane, boreče se pod zastavo križa. Nemški cesar se je kazal prijatelja in branitelja Turkov zato, ker jo spoznal, da bo to njegovo stališče koristno za razširjanje in razvijanje nemškega vpliva v turškem cesarstvu. On dobro ve, da to škoduje koristim omike in človekoljubja, ker daje novo moč sultanu, ki se vedno ustavlja nasvetom Evrope in vedno nasprotuje njo opravičenim grožnjam. Morda Turki ukrepljeni po Viljemu z novim pogumom prirede drugo izdajo armenske moritve, toda kaj če to nemškemu vladarju, da to le koristi nemškemu vplivu na vzhodu ? Znano je, da je Viljem II. služil le svojim koristim z vstanovitvijo nemških zavodov v Jeruzalemu. Potno obleko, katere ni odložil, obiskujoč grob Zveličarjev, je odložil, ko je slovesno otvoril protestantsko cerkev v Jeruzalemu. In tudi tedaj, ko je kazal izredno prijaznost nasproti nemškim katolikom bivajočim v Jeruzalemu in obsipajoč njih veljake z raznimi svetlimi redovi, ni druzega iskal nego koristi za svoj vpliv. Smisel za vsakdanje, politika, katero narekuje samo koristolovje in pred katero ob-I molkneti pravica in bogoljubnost, ali ni to jasen izraz duševnega stanja družbe, ki se vedno bol in bolj umika zakonu in duhu evangelija? Ko jo vstopil Viljem II. v cerkev Odrešeni-kovo v Jeruzalemu, pozdravil ga je zbor protestantskih pevcev z besedami sv. pesmi: »liaduj se, hči sijonska .. . Olej, tvoj kralj prihaja, glej, on prihaja, knoz miru !« Knez miru! Ali ni bilo protestantskim pevcem mogoče najti primernejšega izraza v pozdrav nemškemu cesarju, ki je pokazal, da služi le materijalnim silam, katerim bistvo ni mir ampak boj! 0 dvoboju. (Študija f f +•) (Dalje.) IV. Zanimivo, a preobširno bi bilo raziskati tudi, kako mislijo protestanti o dvoboju. Ob kratkem naj povemo, kaj je sklenila glede dvoboja protestantska pastoralna konferenca leta 1885. Predsednik dotične konlerenco in prvi referent o »dvoboju«, konzistorijalni svetnik Stahn, je izjavil, da jo dvoboj pravi pravcati upor zoper vsako pravo, n e o s n o -vani napad na življenje b 1 i ž n j i k a in svoje. Razplela se je živahna debata pro in contra, in dasi jo bila večina treznomislečih udeležencev, bilo je vseh kakih 100 — contra, omejili so se vendar samo v toliko, da so izjavili, da odreko onemu, ki pade v dvoboju, cerkveni pokop, oziroma spremstvo duhovnikov. Toda žalibože, taki protestantski sklepi so često le na papirju, a izvršujejo se ne; saj je znano, da se protestantje v slučajih, ko katoliška cerkev komu izmed svojih v dvoboju padlemu odreče cerkveni pokop, izkažejo radi kot »tolerantna« sekta in iz-vrše, česar katoliška cerkev ne mara in ne sme. Ko bi torej protestantje dosledno izvajali svoje mišljenje in svoje .sklepe, kakor to dela naša katoliška cerkev, videli bi, da prav za prav tudi /i t LISTEK. * Moji Marenki. (Češki spisal K. Kfen.) (Dalje.) V majhni hišici za Osekom v Slavoniji je počival na priprostem ležišču avstrijski častnik. Bil je stotnik Havran. Pri Maglaju ga je zasegla krogla in ga nevarno ranila v prsi Ker ni bilo v bolnišnici prostora, so ga položili semkaj. Zdravnik je dvomil nad njegovim ozdravljenjem in naznanil bližnjo smrt. Z vnetjem rane ga je dosegla tudi mrzlica. Siva starka je sedela pri njegovi postelji in prebirala z rokami jagode rožnega venca. V miru so je začulo trkanje na vrata, in v sobo je vstopila mlada dama. Niti besede ni pregovorila, spustila se je na kolena pri postelji ranjenega častnika in močila njegovo roko z solzami. Bolnik se je stresnil. »Mafenka, ti tukaj, ali kje prav za prav ,1 sem, kaj se godi? Kje je najina Mafenka in ostali ?« Stotnikov motni pogled je begal začudeno po celi sobi. »Ah, že vem 1 Ti si prišla za menoj, ti si hotela videti svojega moža, svojega Karola, spremiti ga do groba ! Ne jokaj, draga moja, zgodilo se je že. Čutim, kako pri vsakem udarcu srca gine iz mene mlado življenje! Bodi mirna, v tujem svetu, oddaljen od svojih dragih, sklonim svojo glavo v grob ! Mogoče je to kazen za prejšnje pregrehe ! Tebe sem ljubil, ti si mi vrnila Boga in domovino, ti si gojila do mene čisto, angeljsko ljubezen ! O, daruj vso svojo ljubezen najinemu detetu, odgoji je v ljubezni do Boga in domovine, in ko mene že ne bode, ji povej, da njen oče počiva v tuji zemlji, da tuja noga hodi po njegovem grobu, da —.« Na bledi bolnikovi ustnici se je prikazala kapljica sveže krvi, za njo druga, tretja, da je kri začela po malem teči. Bilo je videti, kakor da je bolnik zaspal. Mafenka je obrisala toplo kri in krčevito stis- nila Karlovo roko. Od svojega prihoda še ni pregovorila. Bilo ji je nemogoče. Čez nekaj časa je stotnik težko vzdihnil. »Mafenka, ali si tukaj ?« S trudom je privzdignil roko in jo položil na glavo pri postelji klečeče soproge. »Moč me zapušča, duh mi slabi, oko mi ugaša. Težko že razločujem tvoje drago obličje, in vender mi je tako prijetno, tako prijetno ! Ta svet je tako krasen, in ljudje na njem tako hudobni ! Zakaj so uničili našo mlado srečo, zakaj ? Kaj si zakrivila dušica draga, da boš ostavljena zdaj brez podpore v širnoširnem svetu, in kaj je zakrivilo najino dete, da ne pozna svojega očeta in da mora že v nežni mladosti zaplakati s solzami sirote ? Toda Bog je tako odločil, in kdo pozna njegova pota?« Bolnik si je začel lahkeje oddihovati. Na bledih licih so mu vsevetele rudeče rože čudnega leska. »Mafenka, skloni k meni svoje čelo.« Bolnik jo jo poljubil na čelo Čuden, žalosten poljub, po katerem ostajajo krvavi sledovi. * oni obsojajo dvoboj, kakor ga obsoja katoliška cerkev. Dvoboj prepovedujejo državni zakoni. Kolikor je nam znano, velja to v vseh državah. Rusija je zlasti v zadnjih desetletjih kazni glede dvoboja zdatno poostrila, tako da se smatra dvoboj kot umor, v Angliji pa se sploh o dvoboju več ne govori. Le ta jim velja prav toliko kot navadna tatvina, uboj ali poneverjenje in se tudi v tem smislu kaznuje. »Sicer pa,« piše Maks Nordau, »se dobi le še kak tujec, ki omeni pričo Angležev dvoboj, zato ni čuda, če ga v takem slučaji pravi Anglež z grohotom in zasme hom zavrne — kar je še najmdejša kazen; — največkrat pa dobi v hipu tako nepričakovano kakor občutno brco, da ga v hipu mine vse veselje do dvoboja, pogosto pa pride vsa stvar celo pred sodišče, kjer ga sodnik vpričo mnogoštevilnega ljudstva kot baibara, neolikanca, stoletnega na-zadnjaka pošteno ozmerja in na veliko svoto — obsodi. V Franciji je žalibože ta grda razvada še zelo zelo razširjena, toda pristaviti moramo pa takoj, da tako, da se ni potreba nikomur res dvoboje-vati. Prava otročja igračica, pri kateri odločuje že par kapljic »rudečega življenjskega soka«, tako da se o smrti, uboju ali ranjenju prav za prav govoriti ne more. In v Nemčiji? Mnogo drugače ne bo, kakor v Avstriji. Vzemimo vojaštvo. Vse razpore med častniki ima poravnati tako zvano častno sodišče. A kdo se meni za to! Za vsako najmanjše raz-žaljenje, za vsako »kračenje« časti dvoboj in zopet dvoboj, ker se mora vsak častnik dvoboje-vati, če mu kdo napove dvoboj, sicer izgubi svojo šaržo, sicer si pokoplje karijero! A če Be dvobo-juje, je kaznovan za to! Grozna inkonsekvenca! Seveda se vsakdo raje drugega poprime, ker, če tudi je nekoliko kaznovan, ostane vendar le to, kar je bil, in zraven je zadostil svoji omadeževani časti! Nekaternikom pa je celo dovoljeno dvobojevati se, vsaj sklepa se lahko tako iz nedavnih dogodkov! Grozna ironija v zakonu samem! Ker smo sedaj pregledali početek in razvoj dvoboja, mislim, da ne bo škodovalo, če spregovorimo par resnih besed o časti, krog katere se pri dvoboju vse vrti. Saj čast je fundament, na katerem sloni ali pade dvoboj. Kakor znano, razločujemo trojno čast: notranjo, zunanjo in tretjič čisto zunanjo, recimo naravnost, konvencijonalno. Notranjo čast je lahko razločevati od zunanje. Naša notranja čast, poštenost (Ehren-haftigkeit) obstoji v tem, da vedno to delamo, kar in kakor nam nalagajo zakoni in postave, katere nas vežejo, da izpolnjujemo natančno svoje dolžnosti in se varujemo slabega in prepovedanega tudi takrat, ko nas nihče ne vidi. Ta čast, kakor razvidno, ima svojo podlago v čednostih in krepostih, in imenujemo jo lahko pravo, absolutno vrednost človeka. Te časti nam ne more nihče dati niti vzeti. Skrčiti in zmanjšati jo moremo jedino le sami: s slabimi deli. Ta notranja čast, absolutna vrednost je morali čn i človek sam. Če nas torej drugi ne časte in cenijo, kakor zaslužimo s to absolutno vrednostjo, je nam to vse jedno, prav tako kakor če kdo učeno pisane knjige ne razume; vrednost knjige ostane pri vsem tem taista. Popolnoma različna od te je tako zvana z u-nanja čast, ki obstoji v tem, koliko sodobniki in sovrstniki človeka poznajo, cenijo in časte. Pojma obeh častij, zunanje in notranje, bi se le tedaj do cela krila, če bi bih ljudje vsevedni in neskončno pravični. Ker pa ljudje ne morejo gledati v notranjost naših src, ne znajo in ne morejo vselej razločevati, smo li v resnici časti vredni ali ne, in ker vrhu tega pogosto niti ne marajo zaslužene časti izkazovati, zato je zunanja čast tako odvisna od slučaja, tako izpremenljiva in je prav za prav le slaba, motna senca prave notranje časti. Tretja, konvencijonalna čaBt, kakor smo jo zgoraj imenovali, pa obstoji v tem, v koliki meri izkazujemo komu čast, katera mu pripada po njegovem rodu, odgoji, stanu. Ker pride pri dvoboju jedino le ta konvencijonalna čast v poštev, hočemo se nekoliko dalje pri nji muditi. (Dalje sledi.) Politični pregled. »Ponesi ta poljub najinemu detetu od umirajočega očeta. Potolaži mojega in svojega očeta in teto, prosi jih, naj mi odpuste, pregrešil sem se zoper nje, prosi jih, da bi molili za me in ne zapustili vaju z Marenko ! Ne plakaj, ne žaluj ! Moja ura je že odbila. Podaj mi roko! Tako ! Sladka smrt. Umiram, spravljen z Bogom in ljudmi, umiram pri tebi, pri tebi.« Nova kri mu je porudečila ustnice. Kalne oči so obstale na objokanem Boprogi-nem obrazu. Starka je stala ves ta čas pri postelji in si otirala solze, ki so ji kapale po licu. Spoznala je, da se bliža poslednja ura bolnikova. Vzela je iz zabojčka voščeno svečo, prižgala jo ter pristopila mirno bližje. Stotnik je opazil svitlobo in spoznal svečo. Mafenka jo je prijela in jo držala poleg nje gove mrzle desnice. »Mafenka, blagoslovi me s svetim križem, snidemo se kma — lo, kmalo . . .« Še kratek, lahen vzdih — in stotnik je do bojeval. (Konec slddi.) V L j.u b 1 j a n i, 24. novembra. O odstopu vojnega ministra pl. Krieg-hammerja je jela sedaj pisati tudi dunajska »Reichsvvehr«, list, ki je posebno v vojaških zadevah povse dobro intormovan. Ta list piše, da se vest o demisiji vojnega ministra vkljub vlad nim dementijem potrjuje, ker je res že vložil ostavko, vendar njegova prošnja še ni rešena. »Reichswehr« tudi dostavlja, da ga bo najbrže začasno namestoval dosedanji namestnik v vojnem ministerstvu baron Merkl, toda ne ve se pa za gotovo, kdo bo imenovan njegovim nasled nikom, ker se vest o imenovanju princa Lobko-vica za sedaj se ne potrjuje. Po tem toraj soditi, je pl Krieghammer vložil svojo demisijo že pred svojim odpotovanjem v Reko in Dalmacijo. Češki klub proti vojnemu ministru. Znani ukaz vojnega ministra v zadevi kontrolnih shodov in specijelno v zadevi stotnika Wiesnerja je dal povod češkim državnozborskim zastopnikom, da so se sošli k posebni seji ter soglasno sklenili, naj se naroči parlamentarni komisiji, da stori ta koj potrebne korake. Posebna deputacija se je podala nato k finančnemu ministru dr. Kaizlu, ki pa je izjavil, da ta zadeva ne spada v njegov delo krog in da toraj s svojega stališča ne more ničesar ukreniti. Posl. Engel, Herold, Horica in Pa cak bili so tudi pri ministerskem predsedniku, ki jim pa najbrže tudi ni mogel dati povoljnega od govora. K vojnemu ministru deputacija neki ne mara iti, ker se zatrjuje, da je že odložil svoj porttelj. Kak vspeh bode toraj imelo to prizadevanje čeških zastopnikov, sedaj še nihče ne ve, a najbrže zmaga vojna uprava. Čudno je pa vse kako, da je Mažarom pri jednakih prilikah dovoljeno, kar ne smejo Slovani, akoravno je tudi za one nemščina vojni službeni jezik. Juino-tirolsko vprašanje je zopet na dnevnem redu. Kakor znano, si je grof Badeni mnogo prizadeval, da bi dosegel spravo mej severnimi in južnimi Tirolami ter omogočil redno poslovanje tirolskega deželnega zbora. Tirolski laski zastopniki so mu tudi predložili spomenico, v kateri pojasnjujejo, kako bi se najvspešneje rešilo pereče vprašanje. Ti zastopniki žele pred vsem, da se popolno loči deželna uprava za italijanski del prebivalstva in ustanovi v Tridentu sedež deželnih oblastev za južni del dežele. Napram tej zahtevi se je pokazalo tedaj toliko zaprek, da ji grof Badeni ni mogel ugoditi, akoravno se je sicer kazal zelo naklonjenega napram Italijanom. Sedaj so se tirolski Lahi obrnili do sedanjega ministerskega predsednika grola Thuna ter mu predložili jednako spomenico. V spomenici se navaja, da je nujno potrebna preosnova deželnega reda ter ustanovitev narodnih kurij, ker nemška večina tirolskega deželnega zbora premalo skrbi za potrebe italijanskega prebivalstva. Grof Thun dosedaj šo ni odgovoril na to spomenico in se torej ne ve, kaj bo ukrenil, gotovo pa je, da se bo jednako svojemu predniku potrudil na kak način rešiti to zamotano vprašanje. Dogodki v Budimpešti. D godki v i ger ski posianski zbornici provzroči i so tudi na ulici velikanske škandale, ki so v marsičem še žalost-neji nego burni prizori v parlamentu Nahujskana vseučiliška mladina so je odločno postavila na stran sovražnikov Ilentzijevega spomenika in jednako Košutovcem ruje proti vladi in onim krogom, ii skušajo zagovarjati njeno postopanje. Nešte-vilnokrat so se razgrajači v teh dneh spopadli s jolicijo in mirnimi elementi, kamenje je dežilo in tudi s samokresi so padli divjaki po svojih nasprotnikih. Policija je bila prisiljena rabiti orožje ter je ranila več demonstrantov. Umevno je, da e vsled tega vseučilišče zaprto Aretovanih je do 230 dijakov; izmej teh so jih velik del že osvo-x>dili, toda zasluženi kazni ne bo odšel nihče. Nekaj jih je moralo plačati denarno kazen, proti ostalim se bo pa vršila disciplinarna preiskava. Najbolj osramočena pa je bila vseučiliška mladina s tem, da so jo v sramotnem odgonskem vozu prepeljali od policije k preiskovalnemu uradu. Zaman so bile pritožbe opozicijonalnih poslancev in njih posredovanje pri ministerskem predsedniku. V zbornici je bilo včeraj nekoliko mirneje, akoravno opoziciji niti na um ni prišlo, da bi mirovala in odubrila vladno postopanje- Na redno delovanje ogerskega parlamenta toraj ni misliti in vlada, ki sedaj sicer izjavlja po svojih organih, da ne bo posegia po najskrajnejih sredstvih, bo morala izvajati posledice ter se poslužiti moči, ki si jo je pridobila v tem oziru. Trgovinska pogodba mej Francijo in Italijo je vkljub mnogostranskim zaprekam vendarle gotova stvar na veliko jezo Anglije in Nemčije, ki sta sploh sodili, da jo Francija vsled notranjih homatij že popolno onemogla. Ravno vsled tega ima ta pogodba ob jednem tudi važen političen pomen; poleg tega pa tudi zato, ker se bo vsled posredovanja Francije precej pojasnil položaj v Afriki, kateremu sama Italija ni bila kos. Čim pa se srečno urede zamotane razmere glede Abesinije in Egipta, je tudi rešeno dolgotrajno afriško vprašanje, kar je tudi v interesu evropskega miru, katerega bi kaj radi skalili kramarski Angleži. Notranji poloiaj v Španiji postaja z vsakim dnem žalostneji, nezadovoljnost prebivalstva, posebno pa mej vojaštvom raste od dne do dne in ni čuda, da dobiva general Weyler, ki je, kakor se sme sklepati iz raznih dosedanjih pri-kaznij, popolno v službi don Carlosa, vedno več pristašev v nižjih, pa tudi višjih krogih. Geslo teh nezadovoljnih elementov je: republika ali don Car-los. Dokler bo na krmilu sedanja vlada, tako dolgo ni misliti r,a pomirjenje splošne razburjenosti. V gostilnah in kavarnah glavnega in tudi drugih mest so prava gnezda zarotnikov, katerim pa ob-lastva ne morejo do živega. Vlada bi morala izvesti res temeljite, času primerne reforme, pred vsem pa plačati vojakom in uslužbencem zaostalo plačo, potem bo morda šele mir v deželi. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. novembra. (Presvetli knez in škof ljubljanski) se je danes ob V« 12. uri pripeljal v Ljubljano, hvala Bogu, zdrav s svojega potovanja v Rim. Na kolodvoru in v škofiji ga je pozdravila duhovščina ob njegovem prihodu, izražajoč svoje veselje, da ima svojega nadpastirja v svoji sredi. (Nemški cesar) se je včeraj ob 7 uri 32 min. zvečer peljal mimo Ljubljane ob najstrožjem policijskem varstvu. — Ob polunoči se je peljala mimo Ljubljane prestolonaslednica vdova Štefanija. (Naša straža.) Izredno veliko zanimanje se kaže za novo društvo »Naša straža«, kakor kaže obilen pristop novih udov. Želeti bi bilo, da bi se začeli hitro vstanavljati krajevni, okrajni in deželni odbori »Naše straže« po vseh krajih naše domovine, ker tedaj bo najbolje preskrbljeno za podrobno delo, ki bo donašalo društvu največ dohodkov. Zanimanje za društvo se seveda največ kaže na slovenskih mejah, toda tudi v središču ne smemo zaostati. V plemenitem delu se družimo, da v sedanjih kritičnih časih storimo vsestranski svojo dolžnost do svojega naroda. Vredništvo »Slovenca« rado vsprejema udnino, ki znaša jedno krono na leto. Vsak zaveden Slovenec naj postane član tega društva. (Javno predavanje) priredi »Slovenska kršč.-socijalna zveza« v Ljubljani prihodnjo nedeljo ob 6. uri zvečer v veliki dvorani »Katoliškega doma«. Predaval bode gospod Sedmak o delavski zavarovalnici za starost, katero ravnokar snujejo slovenski krščanski socijalci. Predavanje je za delavce velike važnosti, zato naj so ga udeleže v mnogobrojnem številu. (Zastran molitvene ure) dne 2. decembra je vredništvo povodom mnogih dopisov povprašalo školijstvo, ki je odgovorilo, da je zelo želeti, da se na ta dan, ko bo slovesna sveta maša za Njegovo Veličanstvo, popoludne tudi izpostavi sveto Rešnje Telo, vendar pa se sme ta ura prenesti na prihodnjo nedeljo, če bi ne bilo pričakovati nobene ali vsaj jako pičle udeležbe. (Poročil se je) danes v cerkvi sv. P< tra v Ljubljani gosp. Fran Globočnik, c. kr. poročnik v Celju, z gospodičino Emo Povše, hčerjo g. drž. poslanca, dežel, odbornika in vodje Frana P o v s e t a. Čestitamo 1 ( » Slovensko gledališče. « ) Opozarjamo narodno občinstvo na nooojšno predstavo, opero »Trubadur«, pri kateri sodelujejo vse tri nove ženske solistinje: gdč. Stropnicka, Radkievvicz in Štastna. — V soboto, 26. t m., se bo pela prelepa in splošno priljubljena opera »Marta«, ki je dosegla v letošnji sezoni najlepši uspeh. — V torek, 29. t. m., pa dobimo na slovenski oder veleodličnega gosta, hrvatsko umetnico gospo Ljerko pl. Šramovo, ki bode igrala v Shakespearovi slavni veseloigri »Kako se k r o t e ženske«. (»Domoljub« ) Z novim letom prične »Domoljub« izhajati v lepši obliki ter se bcr tudi glede berila zelo spopolnil. Osnoval se je namreč poseben odbor naših pisateljev, ki bodo skrbeli, da bo »Domoljub« v vsaki številki prinašal temeljitega, raznovrstnega zanimivega berila. Kar smo že dolgo želeli, to upamo, da se pri »Domoljubu« uresniči. List, ki izhaja v 10.«'00 izvodih mej narod, naj bo v vsakem oziru izvrsten. Odbor, ki se je ustanovil v ta namen, upa, da v svoje kolo pridobiva še vedno več delavnih prijateljev. Prijatelje in podpornike dobrega časopisja pa prosimo delovati na to, da dobi »Domoljub« z novim letom še več naročnikov, ker se bodo stroški aanj zdatno pomnožili. (Za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani.) Katol. slovensko društvo za r a d o 1. okraj in Gorjanska občina sta po svojem poslancu gosp. Pogačniku vložili prošnji za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani. (Imenovan je) geometer I. razreda pri razpre-glednem uradu v Logatcu, Frid. Gatsch, nadgeo-metrom II. razreda. (Volitve v krajni šolski svet.) Upravno sodišče je o neki pritožbi razsodilo, da je določiti število zastopnikov občin v krajni šolski svet po razmerju vsega v občini predpisanega direktnega davka, vštevši torej tudi onega virilistov. (Šolo so zaprli! za dobo 14 dnij v Vipavi, ker boleha več otrok na dušljivem kašlju. (Trgovska in obrtniška zbornica) ima v petek ob dveh popoludne v mestni dvorani sejo. Na dnevnem redu so: 1. Naznanila predsedstva. 2. Poročilo o ustanovah za onemogle obrtnike in udove. 3. Poročilo o ustanovah za učence in učenke na obrtnih šolah. (Grozne smrti) sta umrla 19. t. m. dva otroka kočarice Zadražnik z Vinega Vrha. Bila sta sama doma ter zanetila ogenj. Deček je umrl vsled opeklin, deklica se je pa zadušila. (Iz Kozjega na Štajarskem.) Vsakdo, ki pozna razmere na slovenskem Štajarskem, priznati bo moral, da se je začela silno huda borba med Nemci in Slovenci. Med našimi Nemci veje namreč vele-izdajski duh Wolfov in Schonererjev in gorje si onemu, kdor ne trobi v njih rog, proč ž njim, vničimo ga Seveda jim je na pomoč znana birokracija vladnih organov in veliko število nemško-nacijonalnih uradnikov. Bog ne daj, da bi kateri Slovenec tirjal enakopravnost Slovencev ali naglašal pravične zahteve Slovencev v šoli in uradu - fa že moti njih posest, je njih sovražnik, proti takemu napenjajo vse sile, da ga odstranijo. Kajpada je vsa ta gonja naperjena večinoma le proti duhovnikom in to onim, kateri ne drže križema rok in se jim ne poklanjajo in ne sladkajo. Kaj se pravi zameriti se tej kliki, skusil je dobro Kozjanski kapelan č. g. Franc Muršič. Bil je čez dve leti v Kozjem in ves ta čas neumorno delaven v cerkvi in za naš narod. Za časa njegovega bivanja vstanovilo se je pri nas gospodarsko bralno dru štvo, katero najvspešnejše deluje, in prepotrebno kat. pol. društvo, ki odpira ljudstvu oči, da spo znava krivice, katere se mu godijo. Prvemu bil je gospod Muršič predsednik, drugemu vrli tajnik in je kot tak na shodih večkrat nastopil in s svo-jim prepričevalnim govorom poslušalce do solz ganil. Povsod, kjer jo trebalo kaj svetovati ali po magati, je to z veseljem storil. Verno naše ljudstvo celega okraja Kozjanskega ga je ljubilo in spoštovalo, le zakleti brezverni sovražniki našega ljudstva in naše sv. vere škripali so z zobmi, ter iskali priložnosti, kako bi mu škodovali. Žal, da se jim je to vsaj deloma posrečilo, gosp. kaplan se je moral umakniti v Slov. gorice. Opisati veselja nemčurjev nihče ne more. Letali so zvečer kakor besni po trgu. Vsak je hotel sebi pripisati to zaslugo. Posebno še oče nekega gimnazijca se je hva lil, rekši jaz Bem kapelana »proč spravil«. Ne malo zaslug pripisuje si tudi Kozjanski paša s svojim gospodom — nazadnje gotovo še naš »becirks-rihtar«. Naše verno slovensko ljudstvo bilo pa je silno žalostno za svojim modrim, resnobnim duš nim pastirjem. Pokazalo je to na Martinovo nedeljo 13. in pri odhodu dne 15. novembra. Pre pričali smo se, da toliko ljubezni nima nobeden stan pri našem ljudstvu, kakor ravno duhovski stan. A kaj so storili naši sovražniki pri odhodu gospoda, katerega so ves čas njegovega bivanja pri nas po svojih časopisih z blatom ometavali? Čujte in strmite! Pijani žganja in soraštva do naroda in do duhovskega stanu so od veselja vriskali, z rokami ploskali, ter slovensko ljudstvo zasmehovali, posebno graščinski hlapci in oskrb nikovi klečeplazci. Da bi njih surovost in barbar stvo do vrhunca prikipela, streljali so z dina mitnimi patronami, da se je Kozje treslo in to na posestvu katoliškega graščaka Gossletha. To je ona nemška kultura, katero imajo privandrani, pritepeni tujci, kateri vse lehko storijo, kar se jim le poljubi. Zaničujejo nas na lastni zemlji — ova dujejo nas sodiščem, med tem ko se njim navadno nič ne zgodi, kakor se onemu gimnazijcu ničesar ni zgodilo, ki je razžalil najsvetejši zakrament, a gosp. kapelan pa bil obsojen, ki je raz žalil brezbožneža, samo da žaljivih besed ni sli šala nobena priča kapelanova, le samo Nemci, ki so bili precej oddaljeni in ki se radi pobahajo da slovenski ne razumijo. Pa vsaka sila do vre mena. Strelba za odhajajočim kaplanom, ki je veliko za nas storil in bil izborna podpora blizu 80 letnega starčka mil. gospoda kanonika, strelba ob času, ko so ljudje najbolj žalovali, zdramila je marsikaterega, da bo spoznal, kdo da je ljudstvu pravi prijatelj — in v toliko ste naši tlačitelji dobro storili, da ste še do zdaj zaspance na naši strani vzdramili in zato, da smo vašo veliko kul turo še bolj spoznali. Nehote spomnili smo se basni o oslu in levu, ki je prišel do njega in je mrtvemu levu še brco dal. Uči nas pa tudi surovost naših nasprotnikov, da se v kozjanskem okraju Slovenci bolj tesno združimo, neutrudljivo delujemo za ljubi naš rod, da nam zanamci ne bodo očitali, da smo spali, čas zamudili in našim sovražnikom rodno zemljo prepustili. Ne vstra-šimo se preganjanja. Gonijo nas pred sodišča, pa spomnimo se, da je častno za narod trpeti. Po sebno nam bodi »katol. polit društvo za kozjanski okraj« središče in ognjišče, kjer bomo glasno klicali zoper krivice naših nasprotnikov. Slovesno pa protestujemo, da z nami tako počenjajo, kakor je tudi protestoval načelnik polit, društva pri banketu, prirejenem v slovo gospoda Mursiča v nedeljo dne 13. novembra v prostorih gosp. Gučeka v Kozjem. Ni ga skoro Slovenca v Kozjem, katerega ne bi ničesar obdolžili. Pa brez strahu soboritelji naprej, niste nas štrli spečih, še manj boste bedečih ! (Župan Devinski obsojen.) [Izv. dopis.] (Konec.) Sodni dvor torej, ki je sodil g. Plesa, sestal je iz sledečih sodnikov : Crusicz, Maffei, Pederzolli in Pachor. Sodniki sicer razumejo slovenski, a so po mišljenju Italijani. Državnega pravdnika je zastopal Claricini, ki tudi razume slovenski, u po mišljenju je Lah. Po Trstu se je hitro po izgredih razširila govorica, da Lahi iščejo mej obtoženci takega, ki bi imel toliko premoženja, da bi bil poplačal škodo, katero so provzročili izgredniki v Devinu na šoli »Lega Nazionale«. In našli so ga v osebi g. Plesa. Zato" > oa grozno nestrpno pričakovali izida. Ko s - '-li, da je glavni in največji ob- dolževalec — hlapec Boltar preklical svoja ovajanja, ko so izvedeli, da je skesano pn sil g. Plesa odpuščenja, tedaj so bili Lahi vsi zbegani. In strmite gospoda ! med onimi, ki so tako tekali zbegano okoli, bili so tudi taki, ki imajo službo v hiši pravice«, na sodniji. Sramovali se niso vzklikniti: »Addio, tutto e perdutto«. (Z Bogom, vse je izgubljeno« !) Še več. Kakor poroča »Edinost«, drznil so je sodnijski uradnik po obsodbi vzklikniti na cesti: »Samo osem mesečevi« — Lahi se veselijo obsodbe g. Plesa. Veselijo se, ker vedo, da so uničili v Devinu moža, ki jim je bil najbolj na poti. Odstranjen in uničen Ples, vas Devin bo v kratkem v laških rokah. Legina šola bo v to pripomogla. A mi pošteno misleči žalu-iemo nad usodo Plesovo. Ne samo, da ima g. Ples ogromno materijalno škodo vsled dvameseč-nega preiskovalnega zapora, ne samo, da je ukraden velikemu gospodarstvu skrben gospodar, ne samo, da jo ukraden ugledni družini preskrbni oče — mi žalujemo tudi, ker smo izgubili z njim v Devinu našo največjo narodno oporo. Bojimo se, da bi g. Ples vsled teh dogodkov ne omagal v narodnem boju. — Vrnimo se zopet v sodno dvorano. Gospice Plesove je dolžil jeden obtožen- oev, da so klicale: »Dol z Lego«. A bile so oproščene. Gosp. Plesa pa so dolžili radi onega vzklika trije obtoženci, a toliko obtožencev in toliko zapriseženih prič je trdilo, da ni bilo Plesa niti na vratih. Ako so gospice oprostili, kako to, da niso g. Plesa? Meni noče in noče to v glavo. Sodni dvor je motiviral osemmesečno kazen s tem, da g. Ples, kakor župan, kakor ugledna oseba, bi bil lahko preprečil izgrede. Ker pa tega ni storil, ker je še enkrat zaklical »Dol z Lego« — (kar pa toliko prič drugače pravi), kriv je tudi on, tudi on se je udeležil izgredov b tem, da je ljudi za to navduševal. Sedaj pa vprašajmo gospode sodnike : Kaj se je zgodilo tržaškemu županu pri izgredih ? Je li dokazano, da jo on miril izgrednike? Ako ni tega storil, kako se je postopalo proti njemu ? Je bil menda tudi tržaški župan kriv na izgredih? Najbrže je bil nedolžen, ker nam ni nič znano, da bi ga bilo državno pravdništvo tožilo radi izgredov. A tudi nam ni prav nič znano, kako je prosil in rotil izgrednike, naj mirujejo, kakor je to državni pravdnik zahteval od Plesa. Razumemo. Izgredi v Devinu so bili proti laški šoli, izgredi v Trstu so bili pa proti slovenskim prepovedim. To pa je vse nekaj drugega. Demonstrovati proti šoli, kjer se deca odtujuje lastnej domovini, kjer se navdušuje za blaženo Italijo, proti taki šoli v Avstriji demonstrovati — za Boga, kaj ste padli na glavo ? Proti Slovencu, proti njegovemu jeziku, proti njegovi veri, — ja Bauer, das ist was an-deres! No, žal, tu v Trstu smo že tako daleč! — Sodni dvor je vsem obtožencem upošteval kot olahčujočo okolnost: razburjenje srca! Tega ni storil pri g. Plesu. Zakaj ne? Jedino g. Ples ni bil razburjen, njemu ni smel sodni dvor upoštevati te olaščujoče okolnosti, njemu, zvestemu Slovencu, njemu zvestemu Avstrijcu, njemu, ki je dal celo sina prostovoljno v vojaški stan, da bo v slučaju potrebe kri prelival za Avstrijo — temu vzornemu možu ni bila šteta ta okolnost! Da! mnogo in mnogo Lahov t-trmi nad- to obsodbo. Zdaj pa se obračam do Vas, dragi mi bratje na Kranjskem! Prosim Vas s solzami v očeh, združite se vsi, bodite vsi jeden mož v pomoči naši. Branite nas, kakor jeden mož pred našimi nasprotniki. Mi smo prešibki, da bi se ubranili pred takim navalom. Proti nam je vse, vse, vse, vse. Še iz cerkve so nas začeli poditi. Laški jezik se je začel upeljavati tam, kjer je bil od davnih časov slovenski. Po vseh, vseh, bodi si mestnih, deželnih ali državnih uradih nam gospodujejo Lahi. Mi smo povsod ptujci Šol nam nočejo dati, v uradih nas nočejo poznati. Še celo takrat nam delajo sitnosti, ko moramo davke plačevati. In kar je še bolj nezaslišano : Ako te tudi obsodijo, tedaj ti povejo to v laščini. Takrat, ko te obsodijo, deli ti sodnik v zakonih zajamčeno pravico jedino le v italijanščini — na podlagi § 19. Usmilite se nas rodoljubi, drugače nas zatro! Pomagajte bratom v sili! (Globa za zlobo.) Tržaški čifut »Indipendente« je svoječasno z drugimi časnikarskimi čifuti tržaškimi zlobno obrekoval uglednega barkovljan-skega župnika Ivana Črneta. Vsled sodnijske razsodbe so drugi preklicali obrekovanje, samo »In- dipendente« so jo v svoji predrznosti postavil po robu. Zato je moral žid Levi plačati 10 gld. globe. Dobro mu došlo ! (Amenkanski Hrvati.) »Narodna hrvatska za-jednioa v Ameriki obstoji štiri leta, ima 82 odsekov in 4500 udov. Prošli mesec je imela glavni zbor v Chicagu, na katerem so je poročalo, da jo nabrala 32.000 dolarjev, od katerih je 29.000 dolarjev izdala za pomoč svojim udom. Telefonska in brzojavna poročila Dunaj. 24. novembra. Po poročilih iz Budimpešte dospe cesar v soboto iz G^dolo in se takoj nato poda v grad Wallsee, kjer bo na tihem v rodbinskem krogu preživel jubilejne dni. Budimpeita, 24. nov. Cesar je vsprejel danes v avdijenui princa Lobkovica in ministerskega predsednika barona Ban-ffyja. Dunaj, 24. novembra. Pričetkorn današnje seje so vložili poslanci Pessler. Bo-heitn, Erb in Plliegl peticije večjega števila gorenjeavstrijskih občin in obrtnih zadrug, ki prosijo, naj se odkloni nagodba z Ogersko. Dunaj, 24. novembra. Poročila raznih listov, da se zasedanje poslanske zbornice prekine do o. decembra, niso osnovana, ker bo imela zbornica prihodnji teden v torek in sredo redne seje. Dunaj. 24. novembra. Poslanec Biankini namerava izstopiti iz slovanske krščansko na-rodne zveze, ker klub ni odobril neke interpelacije, katero je hotel staviti v današnji seji. Dunaj, 24. novembra. Poslanec Gnie-w o s z je danes prišel v zbornico z obvezano roko. Poljski poslanci so mu čestitali. — Nadaljevala se je razprava o znanem predlogu posl. Daszinskega. Govoril je prvi poljski posl. Potoczek, ki je mej drugim izjavil, da so le židovske žganjarnice. ki odirajo in demoralizujejo narod, dale povod zadnjim izgredom. Sploh je neusmiljeno bičal židovsko gospodstvo v Galiciji. Izjavil je, da bo glasoval proti predlogu. Za njim govori član poljske ljudske stranke, Stapin-s k i , ki napada poljsko žlahto ter izjavlja, da so imele vse naredbe le jedino ta namen, da se zatre ljudsko antisemitsko in deino-kratiško gibanje. Seja se nadaljuje. Dunaj, 24. novembra, člani nemške ljudske stranke so interpelovali v današnji seji vlado radi čeških postulatov. Dunaj, 24. novembra. Na protianarhi-stični konferenci bodo poleg zastopnika pri kvirinalu Pasettija zastopali Avstro - Ogersko sledeči delegatje: sekcijski načelnik v pravosodnem ministerstvu Schrott, nadalje sekc. svetnik v istem ministerstvu Hogel ter policijski svetnik Brzesovsky za Avstrijo in mi-nisterijalni svetnik Selley ter nadsodnik Ba-logh za Ogersko. Dunaj, 24. novembra. Nižje-avstrijski deželni zbor se snide 27. ali 28. decembra. V razpravi bo najpreje proračunski provi-zorij. Kotor, 24. novembra. Skupni vojni minister Krieghammer je včeraj popoludne odpotoval na Dunaj. Gradeo, 24. nov. „Tagblatt" poroča, da je navstal razpor uiej graškimi mestnimi očeti. Radikalna klika namerava ustanoviti poseben klub, ker je pri zadnji volitvi ostal v manjšini nje kandidat. Budimpeita, 24. novembra. Današnja seja poslanske zbornice se je pričela ob 10. uri. Pred prehodom na dnevni red je govorilo deset govornikov o postopanju policije pri zadnjih izgredih in ukazu naučnega ministra glede praznovanja cesarjevega jubileja. Ukaz je zagovarjal sam minister ter mej drugim omenil, da se je praznovala slovesno tudi 25letnica v letu 1873. — Mej tem se je peljal baron Banffy v zbornico. Njegov voz so napadli demonstrantje in ga zasledovali, dokler jih ni policija po mnogem trudu razgnala in aretovala. — Ministra Perezela ni bilo v zbornici, posl. Hollo pa so somišljeniki burno pozdravljali. BudimpeSta, 24. novembra. Mej notranjim ministrom Pere želom in opozici-jonalnim poslancem Hollo seje vršil danes dopoludne dvoboj. Pri drugem spopadu je dobil minister rano na čelu. Petrograd, 24. novembra. Iz Samarkanda se poroča, da v okuženem kraju Ansob v poslednjih dneh ni zbolel nihče za kugo in da tudi v sosednjih vaseh ni več nobene nevarnosti. London, 24. novembra. Iz vseh delov otoka dohajajo poročila o velikih sneženih zametih, ki ovirajo promet. San-Franoisoo, 24. novembra. V hotelu Baldrin je minulo noč navstal ogenj, ki je provzročil do milijona škode. Več ljudij je ponesrečenih. Listnica uredništva. Gg. K. v K. in B. v V. D.: Dotičnik, o kojega zadevi poročate, želi, da stvar ne pride v javnost, zato oprostite. 23. novembra. Silvester Keržan, hlapec, 73 let, Marije Terezije cesta 16, ostarelost. , V bolnišnici: 22 novembra. Jakob Plestenjak, dninar, 77 let, fraetura eruris canata — ostarelost. — Lorenc Gerkman , gostač, 60 let, carcinoma hepatis. Meteorologidno porodilo. Višina nad morjem 306'2 m. n « Oaa opa-iovaaja Stanje barometra v mm Tcinpeta- tura po Celzija Vetrovi Nebo •S * t OS . f -o i a. > 23 9 zvečer 725 1 3 4 l sl. jllg dež 24 7 zjutraj 2. popol. 722 6 ";213 , 30 4-7 sr. zah. sr. jzah. oblačno n 11-2 Sn-dniR veerajinja temperaturi. 31". za 1-2° nad normalom. fv se mogoče hvali in prodaje kot »Miirathon« koukurenca! Zakaj? — Zato, ker je 816 10—1 Morathon" » res izreden priniegek k tobaku in kadenje dela kadilcu in okolici zelo prijetno in jako zdravo. Kdor se hode prepričati o tem, mora poskusiti s <- pristnim »Morathonom« z varst eno znamko »otročjo glavo«, ter naj odločno zavrne vsako posnemo. f Bobi se le tam, kjer se nahajajo »Miirathon''-lepaki, v zvezkih po 10 in HO kr., ali pa 12 malih oziroma 4 veliki zvezki proti povzetji za 1 gld. 26 kr. franko pri izdelavcu Th. Morath. med. prodajalna dišav „Zum Biber" v Gradcu, Jukomlngusse 1. &JT Zelo ugodno za razprodajaloe. Glavna zaloga za Kranjsko: Fr. Pettauer v Ljubljani. vsprejme se takoj v trgovini z mešanim blagom,.star 18 do 24 let, z d brim spričevalom, pri J. S , št. 26 v Škocijanu pri Mokronogu. 806 3—2 pismonoša sprejme se proti kavciji 200 gld. Mesečna plača 25 gld. Dosluženi vojaki, oziroma žandarmi imajo prednost. Oglasila na c. kr. poštni in brzojavni urad Cerknica pri Rakeku. 822 1-1 Na najvišje povelje Njih c. in k. apost. Veličanstva XXXII. c. k. državna loterija za civilne dobrodelne namene avstrijskih dežčl. ^ Ta denarna loterija — edina v Avstriji postavno dopuSčena — ima 12034 dobitkov v gotovem denarji in skupnem znesku 401.800 kron. Glavni dobitek znaša: 200.000 kron. Za izplačilo jamči c. k. loterijski urad. Žrebanje bode nepreklicljivo dne 15. decembra 1898. .To 11 ii m j s lc a T> o i* z a . Dne 24. novembra. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 95 kr. Skupni državni dolg v srebru.....100 » 85 » Avstrijska zlata renta 4°/0......119 » 70 » Avstrijska kronska ren'a 4"/0> 200 kron . 101 > 10 » Ogerska zlata renta 4%.......119 » 80 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .... 97 » 65 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 909 » — » Kreditne delnice, 160 gld..............352 » 90 . London vista........ . 120 » 60 > Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 » 92'/a» 20 mark............11 » 78 » SO frankov (napoleondor)............9 » 65 » Italijanski bankovci........44 » 35 » C. kr. cekini......................5 » 69 Dne 23. novembra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 10'! gld....... Dunavske vravnavne srečke 5"/0 ... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » » južne železnice 3"/„ . > » južne železnice 6°/„ . dolenjskih železnic 4°/„ 165 gld. — kr. 159 » — » 197 . 35 > 99 » 10 > 138 » — > 130 » 50 > 108 . — > 112 > — » 98 » 60 > 98 » — » 220 » — > 180 . — > 126 . 25 > 99 > 50 > Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gl( Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gl< Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke. 40 gld...... VValdsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo avstnjske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. Akcije tržaškega Lloyda 50U gld. Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premouarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 Z03 gld. — kr. 1. i;o . — » L 19 » — » 26 » 50 » 83 . 50 > 83 • 25 > 60 » — > 24 » — » 153 » 50 > r. 3465 » — » 423 » — % 68 > 25 > 114 » — > 175 » 45 > 170 » — > 127 » 62 > 1. olitobrom se prične novo celoletno naročevanje! 1 . ;