pr»*mfiatom«« : Fogjunezna ftter« ** 5 Ob nedeljah £ t O POŠTNINA, FAVBATTEATT A. fl ’■ OQ .TAB 0 K* is tuja rsak dan, j nedeljo ia prasuikor, ob 18. nzi ** da.umom naslednjega da« ter riy»*tfi' roesočuo po 20*—f so i#** somstro K iOve^^potavljon aa ^ ,, K 32*—, prqjwr*? ? upravi k 3KKtq . An*orati '*• dogovora. > •v * / * * yLt < S7£ Nttofa a« pri nnti -IlBOKA*, MAHU30K, JnrttJera sika «Wv# 4* Posamezna iter. K MO Ob nedeljah KS*- oebdnistvo h t ifpt- ■' koru, Juiiien »L it. 4« J. n**-•‘■ropje. Teleioa intororb. št. 39«. UPKAVA M uUutfk ▼ JuWM alioi it. *, prttHije, iitn. X«to. IM it. 24. SHS pcitnofafcrain-on Um. U.787. V. oaniUm ha letnic, formul itd., ampak tudi Za to, da ubere pravo pot v življenskem svetovnem naziranju, bi bilo v tem o-ziru vse drugače, ljudstvo bi od gene-uuijo do generacije korakalo naprej, °uakomerno, stalno, ne le sunkoma skakalo preko jarkov, ki ga včasih me-5,0 na|Prej> potisnejo zopet daleč nazaj, toda današnja naša šola ni taka in po ttfcnju me.TOdajni h krogov, ki so na Rezani na kompromise mod temo in ucjo, celo ne sme biti taka- Ona mora ^sled teh kompromisov puščati mladi« c da taplja sama po temi za lučjo. Dandanes sijo v temo mladine toliko luči, da jo za mlado neizkušeno dn-*° težko presoditi, katera vodi do pra-ega cilja, katora jo resnica in katera 30 lažnjiva »vešča plamenojašča, ki ^Vablja ljudi v tolmun«, kakor pravi ^'o lepo naš Gregorčič. Kaj jo bolj na Dvnega kakor to, da mlada, romanti-duša vzljubi ono, ki so sveti v naj- ^ th barvah? Saj tudi roka lačnega fen'!”''? pc>so'ze T>° onem jabolku, ki jo toiv rde^* čeprav jo znotraj — čr-^.Toda pri jabolku jo lahko, ker tu n3Cgova notranja črvivost že ^ob P1 Vem Vffrizu* pri luči ki SV6ti čaka n°,V *emo ne™anja mladega člove-P bo spoznanje no razkrije tako na- Izjava nove francoske vlade. Francija ne popusti v vprašanju odškodnine. — Odnošaji Francije do zaveznikov. — Mednarodna vprašanja. — Zaupnica Poincareu DKTJ Par iz,19. jan, (Havas.) Da- na potrebno rubonje in poroštvo, po-nes jc bila v parlamentu prečitana iz- ostrena kontrola nemškega državnega java nove Poincarejeve vlade v. kateri’ budžeta, kontrola izdajanja novčanic se naglasa v prvih vrsti, da bo vodilo in njih izvoza. DoHer ne bo Nemčija novo vlado stremljenje po najožjem izvršila madaljnih' pogojev versaillske skupnem _ delu s parlamentom ter mirovne pogodbe, zlasti onih o razor0-streml jen jo po očuvamju pogodb iz- ženju in kaznovanju krivcev, bodo bajajočih iz mirovnih pogojev. Izjava morale veljati vse sankcije brez izje-opozarja na najnujnejše tekoče zade- me in bo rok za izpraznitev levega ve, kakor rešitev zakonskih predlogov brega Bene podaljšan- Poskrbeli bobu dže ta, nemško odškodnino, organi- mo, da so lojalno sporazumemo z za-zacije narodne obrambe, znižanje ak- vezniki in da še enkrat skupaj pretre tivne službene dobe za vojake in na semo vsa vprašanja, ki jih hočemo socijalne institucije. Dalje opozarjana brez zavlačevanja rešiti, Francija bo vsled težke finančne situacije neob- z vsemi simpatijami zasledovala na-hodno potrebne reforme. Francoska P red ek Male antante in bo podpirala finančna kriza se bo dala rešiti samo tudi v bodoče Zvezo narodov. Kar se tedaj, ako bo Nemčija popolnoma iz- tiče konference v Genovi, bo vlada izpolnila svoje obveznosti glede odškod- rečno zahtevala, da se mora v. njen nin m reparacij. Bilo bi škandalozno program sprejeti določba, s katero bo m nečuveno zahtevati od Francije, ki prepovediana četudi indirektna debata De postala zmagovalka v boju, katere- o določbah mirovne pogodbe, Vlada ga ni sama zakrivila in v katerem ji ceni predlog o konsolidaciji mirovne-Do bilo popolnoma uničenih' 10 depart- ga stanja, sklenila pa ga bo samo na majev, da pokrije neizmerno škodo, kLJPd^k«*1 popolne enakosti z Anglijo. - Irt 'Irt irc* I rt/1 4n/wn #.1 - • • '1 "171— _ _ Jr' V .. __ bili gospodarsko uničeni. Izjava se uveljavi amgorska pogodba in vzpo-obraca dalje proti propagandi v ino- stavi na ta način pred vrati Evrope zcmstvu, katera Kočo orisati Francijo mir. Vlada bo skrbela, da ohrani še kot .gojitelj ico skritih' in nečednih im- nadalje prijateljske odinošaje z narodi, perinahstičnih ^stremljenj. Francija ki. so se borili na strani Francije, zla-zabteva samo izpolnitev od Nemčije ati z Zedinjenimi državami ameriški-peapisanih mirovmih pogodb, poplačilo ™i, katerili sodelovanje je toliko pri-onega, kar ji pripada. V tem oziru Pomcglo k skupni zmagi in ki so po-mpre ip ne sme popustiti, dale na vashingtonski konferenci ja-vio,rV • *ariZ’ A 3’an- fGavas). sen dokaz svojega plemenitega mišlje- adma izjava naglasa nadalje, da je »Ja- Vladna izjava končuje z apelom splosna obnova Evropo v neločljivi na zbornico, naj varuje pravico Fran-zvezi z obnovo opustoŠenih' pokrajin, cjje. Izjava jo bjfa sprejeta z veliknn-i-q v rrancjDi in Belgiji ostanejo po- skwn odobravanjem, drtine, se bodo dujno razbili tudi po- r Pariz, 19. jan. (Havas). Po skusi obnovitve v drugih prizadetih’ daljšem razgovoru Poincarea s 'posa-dezelah. Ce Nemčija no bo izpolnila .meznimi poslanci jo zbornica' sprejela svonih obveznosti, bo morala repara- Aragejev predlog dnevnega reda s cijska komisija poseči po ostrejših' n- katerim se je Poincareju izrekla zaup-krepih. Eden izmed prvih bo, ne glede nica s 472 proti 107 glasovom. Vprašanje odbora za zunanje zadeve. LDU Beograd, 19. januarja. V za zunanje stvari kategorično odkloni demokratskem klubu je bila danes raz- Dalje so razpravljali o adminisfralivni prava o vprašanju medparlamentarnega razdelitvi države. V klubu je mnenje odbora za zunanje stvari. Do končnega da se mora vsled današnje politične zaključka v tem vprašanju ni prišlo. V situacije in vsled kratkega časa rešitev klubu pa je večina za to, da se usta- tega vprašanja odgoditi. Država se novi medparlamentarni odbor za zunanje mora razdeliti po prometnih, gospodar-stvari, ki bo imel z vlado sodelovati v skih in geografskih razmerah. Kakor vprašan .h zunanje politike. se vidi, je glede pokrajin zunaj Srbije „ ®°5r.ad,1 19, Januarja. Ra- stališče radikalcev tako. da naj se da-dikalm klub je imel snoči svojo sejo, našnja okrožja in županije pretvorijo v na kateri so se razpravljala razna vpra- oblasti. Ker se to ne strinja s predlogi šanja, ki so na dnevnem redu. Najprej vlade, se o tem predmetu razprava v so razpravljali o odboru za zunanje radikalnem klubu nadaljuje. Do konč-stvan ter je klub po dokončani razpravi nega rezultata niso prišli in se bo raz-sklenil, da se zahteve raznih klubov po prava nadaljevala jutri. Jutri se bo raz-ustanovitvi medparlamentarnega odbora pravljalo tudi o zboljšanju prometa. Ratifikacija češko - poljske trgovske pogodbe. glo, EajIJ luč bo oflmlkia, korak za Eoraj kom, ostaja «? ivedno enaki oddaljenost? ter vleče onega, ki jo Koče doseči, yedma globlje v močvirje zablode, < ^ - iVsaJS človek ima svojo »platformo '« Katero gleda iv; življenje ter: njegove knlteme, umetnostne, socijal-i ne, politične, verske in druga pojave, j Ibda dasiravno so ite platforme več ali manj subjektivne, so m v temelj bistvih sorodne po ekupinaH, Tako imamo y filozofiji razne skupine ljudi,1 Ki se v načinu svojega mišljenj^ če na popolnoma pa vsaj v glavnem strinja-jo; take skupine pa imamo tudi s a« motnosti, v socijaJizura, tv veroizpovedi, v politiki itd. Luči, Ki sijejo v temo mladine so luči teh skupin- Katere so prave? Odgovor na to vprašanje ni la* hek; za .temelj pa naj služi primera-® rdečem jabolku, Ki je črvivo, Na podlagi tega temelja se da brez velike pogreške določiti, da so tudi tiste luči, ki sveUuo v najbolj pisanih barvali 5» ki so radi tega najbolj vabeče —. JučJ lažnjive fatamorgane,: »vešča-plameno-je&čec, ^ Sči i&ladi, Ei namerjate svoje Koraki v. življenje, varujte se teK luči, varajte da niso sposobne zanjo, da človeštvu ase morejo prinesti ničesar, da mu pa laiKv Ko veliko škodujejo, ker trnu ubije jo nešteto eneržij, ifci bi se lahko porabile zs drugo, plodonosuo delo, iki se pa tak® uničijo brez haska. Da vas obvaruje pred temi zablodami, je demokratska organizacija v Mariboru ustanovila mar svojem, zadnjem sestanku tudi poseben mladinski odsek, iki bo v Kratkem pričel s predavanji za mladino. Namen teh1 predavanj ibo podajati mladini smernice za pot v življenje, za pot do lastnega, zdravega in solidnega naziranja o življenju in vseli njegoviK pojavih. Anonymns.1 Demokrati in uradniško vprašanje. LDU B oo grad, 19. jan. Danes dopoldne je imel demokratski klub DKU Praga, 18. januarja. Na da- ^ iiluu naŠnj’i seji zunanjega odbora je bila sestanek, na katerem so raz- sklenjena ratifikacija trgovinske pogodbe, P*®-vUali o uradniškem vprašan ju. — sklenjene dne 20. oktobra 1921 med Ihsmokrattjo stoje na stališču, da se Češkoslovaško in Poljsko v Varšavi. moro izvesti redukcija uredništva, to-Ministrski predsednik dr. Beneš je na da'tako, da se sposobni in narodni tozadevno vprašanje z nemške strani ^a^iki pustijo v službi, Kvalifioira-izjavil, da med Poljsko in Češkoslovaško in okvalificirani, da so pa mora ne obstoja nikaka vojaška pogodba. tvesti redukcija slabega uradništva, """ ' prvi vrsti nenatodnege - • Zakaj se je dvignila češka krona? Iz beograjske »Politike« povzamemo sledeča! razmotrivanja o napredovanju valutne sanacije v bratski češkbslovašr ki republiki; Mi v skrbeh’ oitamo borzna poročila, na češkoslovaškem pa vsi listi z upravičenim ponosom in navdušenjem slave zmagovalni pohod češkoslovaške krone, ki je zadnje štiri tedne pokazala kr a« sen napredek. V začetku novembra 1-1. je češka krona notirala v Švici okoli 5, začetkom januarja! 1. se je dvignila na S švicarskih frankov za 100 esl K Lahko bomo razumeli, kaj pomeni ta skok, če pomislimo, da velja 1 švicarski frank 14 dinarjev. Da bomo spoznali, kaj pomeni ta napredek češko krone za naš dinar, konstatirajmo, da 100 čeških’ kron volja danes v Beogradu 122 dinarjev (po kurzu z dne 1(1. t, m-), dočim so veljale pred enim letom 45 dinarjev, a pred pol letom samo 59 dinarjev. češkoslovaška krona se je dvignili samo zaradi tega, kor* je vlada vodila ' -ezno trgovinsko in finančno politika Tlitn* n trii 1 stran: mSSSS,^mSm OKi mariDor, 21, januarja ivza gl 5‘e šla za tem, 'da uvode ravnotežje v' .nunanjij trgovini in ravnotežje v 'dr* žavnem budžetu. Cehi so n. pr. racijonirali porabo sladkorja v državi, samo da so lahko izvažali kar največ v inozemstvo. Do-*ia ga je primanjkovalo, a država ga jo izvažala. Posledica pa je bita ta, da so imeli Cehi že.lansko loto aktivno \rgovsko bilanco. Ravnotežje v državnem budžetu so dosegli za vse redne izdatke. Res je, da so izredni izdatki pokrijejo s posojili, a temu ne moremo prigovarjati. T reba pa 5® povdariti, da so bili Cehi jako energični. Razpisali so notranja posojila, a ne prostovoljna, temveč prisilje- bdi ta&ušen * Francija po vladni krizi. Ministrski predsednik Poincare in angleški zunanji minister Curzon sta danes popoldne med drugim razpravljala tudi o vzhodnem vprašanju. Oba se strinjata v tem, da je rešitev tega vprašanja nujno potrebna, ker preti na spomlad, ko bo ■zginil sneg, nadaljevanje grško-turških bojev. O tem se bodo že vršile med Londonom in Parizom razprave ter se bo, ko bo vprašanje dozorelo, sklical sestanek zunanjih ministrov Francije, Anglije in Italije, na katerem se bo sklepalo glede nadaljnega postopanja. * Grozne kazni za indijske ustaše. Na mnoga tozadevna vprašanja na vlado, se je podalo v mestnem svetu v Delili pojasnilo, iz katerega je razvidno, da je bilo 2250 Moplahov, ki so dvignili vstajo, za kazen ustreljenih, 5725 pa obsojenih na večletno ječo. * Govor državnega kanclerja dr-Wirtiia. V torkovi seji nemškega državnega zbora je govoril državni; kancler‘dvrVVfatli. Md drugim je izjavil, da so bo prihodnje dni vsa državna politika sukala okrog vpraša* n ja, kakšno stališče'naj zavzame Nem-Cannesu. Radi tega bo vlada podvzela ukrepe, ki so potrebni v litiki, da so uredi razmerje' z antant- nimi "Mn iItir/. in HfH* hilo. CO zlatili mark- Končno je govoril obsir* neje o gospodarski, konferenci v Ge- ! novi, na kateri mora zmagati načelo solidarnosti in gospodarske skupnost'' vseh narodov in držav. * Pred volitvami na Madžarskem Dne 16. februarja t. 1- poteče doba sedanjemu parlamentu. Sicer obstoj« možnost, da so bodo mandati podal j* šali, a vzlic temu se že opažajo tihe priprave za nove volitve. Z ozirom na sedanje politične razmere na Iviadf. žarskem je pričakovati, da bodo rcakti jonarei vporabiti vsa dovoljena in' nedovoljena sredstva, da izidejo kar najmočnejši iz volilnega boja. V tem oziru si bodo razdelili vioge med legi' limiste, Hortv.jovee in krščanske so-cijalce- Sedaj je v diskusiji, vprašanje volilnega reda. Grof Bethiea je že izjavil, da se volitve no bodo vršile po Fridrichovem voli bi e m redu. To bi-pomenilo, da bo vladna večina oktro-1 irala ali stari \Y&ker: ic volilni zakon, ali pa bi izd",)a!a nov volilni red Značilno je, da namerava -grof. Bethlctf imenovati znanega poslanca GdmbSsf* za državnega tajnika. To imenovanja bi bilo v ozki zvezi z volitvami. y Gombosu je znano, 'da je naiagilnejsi član Hortyjeve kamarile- Kako bodo pač izpadle volitve, ki jih bo vodil Gombos, ni treba preveč ugibati. Fev4 daino-militarislična klika si hoče /J* vsako ceno ohraniti državne vajeti M rokah in preprečiti razvoj madžarsK® demokracije, ki bi se edina lahko sp°' razumela s sosednimi narodi. * Vladna kviza v Rum umi'. V t ^ kitajskih rabijev- Angleške prvoboriteljice za enak01 notranji po- • pravnost žensk so stavilo na zadnjo^* 1 sestanku predlog, da so mora dovoli'1 ženskam v znak protesta nošnja poseu' ne vrste klobuka, kakor imajo na P1'1'! mer moški ob posebnih svečanost^* poseben klobuk —- cilinder. Gospa DcJ* nison, poslanica v angleškem j>arl*^ mentu, je predlagala poseben kloba* na tri ogle, piubližno iste oblike, kak'" šne imajo angleški mostni izklicatalj/ Ona je mnenja, da bo ta klobuk P1'1' šolski ravnatelj, ki je bil na glasu, da zna izborno držati disciplino, ko je videl plezati enega svojih učencev na drevo, da se tamkaj uči nalogo. Moral sem mu razjasniti: otroški čas je edini, ko človek lahko zbira med vejami drevesa in stolom v sobi. Bi li radi tega, ker meni to ni več dano, ne privoščil te prostosti niti otroku? Čudno je, da se je zdelo ravnatelju prav na mestu, da se uče dečki botaniko. Polaga važnost na neosebno poznavanje drevesa, ker je to znanost, vendar pa bog ne daj osebnega znanja z njim- Dečki moje šole imajo instinktivno znanje o zunanji obliki drevesa. Vedo, na katero vejo lahko splezajo, vedo, kako jim jo razdeliti ravnotežje, da niso pretežki mladi vejici. Uporabljati znajo drevo, pa-naj že nabirajo sadje, naj počivajo na drevesu ali pa so skrivajo pred nezaželjoniml zasledovalci-Vzrastel sem v izobraženem meščanskem domu in sem sc moral obnašati vso življenje, kot da sem na svetu, kjer ne rasto drevesa. Zato skušam perprieati svojo dečke, da so drevesa resnično dejstvo, da niso samo stroj za izdiha/vanjo kisika in vdihavanje ogljikove kisline, temveč živa bilja. Narava je ustvarila naše podplate tako, da so najboljše orodje ža hojo in. stojo na zemlji. Njih pomen omalovažujemo, odkar poznamo čevlje. S tem da snio jim vzeli samozavest in danes $e puste dooast.i vse močo če in nemogoče nogavice in čevlje. Kakor očitanje bogu je to. da nam ni dal kontf, temveč Vfpo občutljive podplate. Nočem ry*ool-nomfi zanikati iKjtrebo čevljev. Rad bi p*.iyivoščil podplatom obroka tzjcočp*. stojal vsakemu obrazu in bo vrh ki jim jo nudi narava brezplačno- vseli naših udov so podplati najbolj primerni seznaniti so potom dotikali z zemljo. Zemlja ima nežno začrtaj konture, ki poljubljajo samo -svoje# resničnega ljubimca — nogo. V moj&m domu se je strogo na to. da niso prišle gole noge v dotif , s prahom. Ce poizkusim danes bodi*, bos, bolestno občutim, kako deh-cj plast nepoznan ja zemlje nosim svojimi podplati. Z nezmotljivo to*? nest jo najdem trnje, da stopim nrifj' kakor da bi imelo trnje največje y sel je nad tem. Mojim nogam man 3-^ instinkt slediti linijam, ki so jim bolj prilagode. Kor najbolj ravna & meljska površina ima hribčke in d0'* ni.ee, katero čutijo samo nežne ne^' Vem, da v praksi ni mogoče več iz^f. jati brez čevljev, tlakovanih cest *' vozov- Otroci pa naj čutijo resnico. l. svet. ni povsod družabna soba. da c.. stoja tudi nekaj takega kot narnya ’ da so njih udi izborno ustvarjeni občevanje z njo. So ijtidje, ki menijo, da hočem tom wc's!:a.-. n osti in skromnosti, ki ^ | jo vpeljal v svoji soli, pridigati revščine. No morem ko spuščali nat1’;,, mestu v daljša, pojasnila, vendar ‘J gledamo r/, s!ališča. vzgojo, mora11^ priznali, da jo revščina šola, ka*1’,'^ nudi človelui prvi pouk in najbolj vzgojo. rli Celo sin milijonarja brezmočni revščini in mora nČit' ^ logo življenja prav od začetka. ! se mora hoditi ravnoiako; kor na.i''c nejši otrok, čeprav ima srccbivaj-^ m»knt? so po svetu l>rez nog. 'Rev§!,,(j v na j večji zvozi. je z tivUenjem Manoor, 21. januarja Miz, le posebno reprezentativen. Ta klobuk bodo nosile angleške boriteljice za žen5 sko pravice pri vseli važnejših političnih dogodkih. Ilvala bogu, da so ženske vendar enkrat tudi sebi nastavile rogove, ne samo moškim. _ * A- Ivitatjska je doživela nevarno stavbo. Stavkati so začeli vsi kitajski •— rablji. Njih glavna zahteva je zvišanje plač*, da bodo mogli vsaj .^lostojno ži= Veti, če se že morajo baviti z nedostojnim poslom. Priprave za to stavko so dolgo trajale. Že dalje časa se 'je opažalo med rablji centralnih zaporov v Konjtonu veliko nezadovoljstvo. In nekega lepega dne so rablji zapustili svoj posel, ter odložili ostre rabeljske meče in sekire. Mandarini so iz strahu po5 begnili in le s trudom so strpali izpuščene zapornike nazaj v zapore. Stavkajoči rablji so takoj osnovali svoj ko mite ter poslali sodnemu kolegiju des KUtacijo. Depntacija je obstojala iz sest glav, namreč treh rabljev, ki so nosili še vsak po eno odsekano glavo. Naravno je, da je napravila depntacija »globok utis« na kolegij, ki jim je takoj obljubil povišanje plač. Toda s tem se rablji niso zadovoljili, temveč so zahtevali, da se sprejmejo brezpogojno vso njihove zahteve. Dragi dan se je Vršilo veliko zborovanje stavkujočih rabljev. Dvorana, v kateri so so sestali ijo bila »ukusno« ok Pa šen a. Nad govorniško tribuna so visele tri odsekane glave, a še tri druge so zrlo z govorni5 kevo mize. Govornik je povdarjal, da jo pokojni monarh iz tridesete dinastije Ko-Pfab, ki jo sam rad sekal glave, dovolil rabljem razne privilegije, »ka5 itere pa je sedanja vlada razveljavila. Tako so na pr. bile kite odsekanih glav last rablja, a sedaj jih prodajajo drugi za drag denar evropskim barbar,jem, ki ž njimi krasijo svojo ženske. Že samo s tem so rablji oropani precejšnjega, dohodka. Nalo jo govoril o splošni bedi rabljev, ki morajo naravnost, stradati. Rabelj IV. razreda, ki vlada nad 2467 glavami, ima na loto vsega 50 taelov. Nekatere rabeljske družine so v takem siromaštvu, da že leta in leta niso okusilo pasje pečenke. Razen tega so je tudi njihovo orodje znatno podražilo. Tako je na pr. brušenje me* ca poskočilo za 400 odstotkov, piljenje Sekire za 800 odstotkov, n. stipa za u-Ktavljanje krvi celo za 1200 odstotkov. Raheli pa ne sme imeti teh' skrbi navadnih smrtnikov, če se hoče pravilno brigati za svoje »podložnike«. Brezno5 gojno se mora zvišati honorar za odsekane glave, ker današnji, honorar obstoja, še izza pobune Taipingn. ki je bi5 la Tefa 1851.—1856. Takrat je bilo glav v izobilju, a danes? Če vlada no bo u-godila njihovim zahtevam, vedo, kaj jiim je storiti. (Naš dopisnik je zvedel, da nameravajo v tem slučaju izvršiti vsi kitajski rablji samomor, kar bi spravilo vlado v nadvse risen položaji Na shodu rabljev je govoril tudi za- frogatini žive po večini po namestnikih' th zato v svetu manjše resničnosti. Morda je to dobro za našo zabavo in za naš ponos, a nikakor ne za našo vzgojo, bogastvo j0 z]ata kletka, v kateri se umetno pomori nadarjenost bogatih otrok Zato sem v svoji šoli upeljal največjo skromnost. Po mojem mnenju bi. moral Siveti šolo, niso Imeli dečki veselja do glasbe Nisem jih silil. Nisem nastavil glasbenega učitelja, vendar pa sem skrbel, da so .se na tem polju nadarjeni lahko vadili. Tako so je nehote navadilo tudi prej neiiMizi-kaheno uho iia_ glazbo. Jn ko so jo po večini vsi dečki vzljubili, sem nastavil učitelja. Moji gojenci vstanejo zelo rano včasih pred dnevom. Pripravijo si lastnoročno vodo za kopel j- Posteljo. Opravijo vse savnj; kar vzbuja v njih čut samopomoč f ^a moli m haamo tudi določen čas. ■/jutraj in zvečer četrt ure. Držim na o- Zahteva,m, da so dečki medtem mir-n,> da se uče obvladati, vendar pa jim j1*3 zamerim, če opazujejo veverico med tom, ko bi imeli misliti na boga. Najvažnejše na moji šoli ie njena ^Jmosfera in dejstvo, da ni šola v ka-t,?;‘o Prisilijo otroka., avtokrat ične oblasta!} »a? a ] stopniilc jetnikov, ki je priporočal rab'5 ljeun, naj tako dolgo štrajkajo, dokler ne bodo vsi . jetniki umrli naravne smrti. Zelo iznena-deni pa so bili, ko je nekdo poročal, da namerava vlada uvesti guillotino. To se jim je zdelo zelo smešno in neverjetno, da bi mogel stroj nadomestiti spretno človeško roko. Vsaka glava, ki so jo oni odsekali, je kazala zadovoljni izraz lica, dočim kažejo glave guillotinrranili grozo. Go5 vernik' je razpravljal o tem tudi z kaznjenci, ki pa se niso mogli »navdušiti« niti za, eden niti za dragi način, vendar pa jim je stari, dosedanji način ljubši od novega, še nepoznanega. -Vlada je njihove zahteve kljub temu od5 bila, vendar pa bo prisiljena, jih brezpogojno sprejeti, Če noče, da pride v tak položaj, da res ne bo vedela, kje ji stoji glava. Dnevna kronika. — Smrtna kosa. V Teharjih pri Celju je umrla ga. Marica Cajhen, roj. Oset iz znane narodne rodbine Osetove. Pogreb pokojnice se vrši v nedeljo popoldan v Teharjih. Njenim sorodnikom naše iskreno sožalje. — Desolantne razmere v ruskem taborišču v Strnišču. (Dopis.) človeka, ki pride po naključju v rusko taborišče v Strnišče pri Ptuju mora obliti rdečica nad tamošnjimi desolatnimi razmerami. Človeku se zazdi, da je prišel v kako kaznjeniško kolonijo nekdanje caristično Rusijo v Sibiriji. Vso pokriva debel sneg, zima je, barčke pa so trhle in se kar same od sebe podirajo. Tu so nahaja kadetska šola, katero poseča okrog GOO gojencev. Ta mladina, ki bo nekoč gotovo tvorila jedro rusko inteligence, ker jo profesorski zbor te šole res prvovrsten in tudi skrben in strog, dobesedno zmrzuje v teh gnilih in podirajočih se ha* rakah. Kurjave ni, manjka, pa tudi obleka, obuvalo, odeje in drugo. Če naša država, misli da ji bodo ti reveži za tako sibirsko skrb kdaj hvaležni, se strašno moti. S tem postopanjem si bo le nakopala njihovo neminljivo sovraštvo. Najhujši v d are c pa je zadala ljubljanska vlada tem revežem s tem, da je prodala celo to taborišče gosp-Čučku iz Ptuja ne da bi poprej poskrbela za drugo zavetišče zanje. G. Čuček zahteva sedaj, kar je naravno, ker je taborišče njegova last, da mu Rusi plačajo najemnino. Toda kje naj vzamejo denar? Kdo bo plačal'zanje? Opozarjamo merodajn^ faktorje, da če ne z drugega vsaj s človekoljubnega stališča rešijo te nesrečneže počasnega umiranja. Vprašanje pomoč! je nujno. — Celje o upravni razdelitvi Slovenije. Na občnem zboru občeslovenske5 ga obrtnega društva v Celju je imel g. di1. A- Božič tudi predavanje o razdelitvi Slovenije na dve upravni oblasti v katerem je naglasni, da se sklepa v razdelitvi določenega v ustavi ne sme kršiti. II koncu govora je izjavil še sledeče: »Moje mnenje glede razdelitve se strne v sledeče: 1. Vladni načrt flJodo ustanovitve dveh oblasti na za-padni državni meji se z ozirom na zahtevo po dobri upravi odobrava. 2. Celjsko okrožje, obstoječo iz sodnih okrajev Slovenjgradec, Šoštanj, Konji5 ce, Šmarje, Rogatec, Režice, ' Sevnica in Laško mora ostati nerazdeljeno; moja med obema oblastima mera biti' Sava od Brežic do Zagorja, tako, da pripade breg Save k mariborski, desni pa k ljubljanski oblasti.« S tem se je tudi Celje izreklo zn razdelitev. — Konec natakarske stavke v Gradcu. Ker je prišlo sinoči med lastniki kavarn, in med kavarniškimi uslužbenci do sporazuma in sicer tako, da dobe graški uslužbenci iste plače kakor njihovi dunajski tovariši, so se uslužbenci danes zjutraj vrnili na delo ter so sedaj tudi kavarne zopet odprte. — Tečaj za keramično slikanje. Za razvoj keramične industrije v Sloveniji so dani vsi predpogoji. Primanj5 kuje pa tehničnih moči. Ker v naši državi še nimamo posebnih keramičnih šol, keramična obrt jo pa vendar zelo razširjena, četudi še na najpriraitiv* nejši stopnji, so je odločil urad za pospeševanje obidi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, da priredi po svojem strokovnem učitelju tekom lota več v keramično stroko spa- 3 O R* daj oči h' tečajev. Koncem leta 1921 je priredil za lončarje, ki so še ponajvee zaposleni' v domači obrti, splošen keramični tečaj, na katerem so se seznanili obiskovalci z napredkom keramične industri je tei- Se jim je pokazalo vso napako v njihovem obratovanju. V kujff kem namerava prirediti specialen tečaj za keramično slikanje na majoliki in porcelanu. Tečaja se lahko udeleži vsakdo, ki se zanima za tozadevno sli5 kanje ter ima predizobra^bo v risanju in slikanju. Interesenti naj ustmeno ali pismeno priglasijo svojo udeležbo v uradu za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta 22. — Spritizem in znanost. »Volna Myšlenka« (Svobodna Misel) v Pragi je priredila pred par dnevi diskusijski večer o spiritizmu, ki se je v zadnjem času zelo razširil med inteligenčnimi sloji v mestih in celo na deželi. Na diskusijskem večeru je nastopilo več spiritistov in njihovih nasprotnikov. Govorili eo med drugimi znani učenjak dr- Radi, več doktorjev medicine, filozofov in naravoslovcev ter en katoliški teolog. Zagovorniki spiritizma v splošnem niso imeli sreče. Vendar pa je vsak nasprotnik priznal, da obstojajo dejstva, ki jih znanost ne more raz5 jasniti. Nastane tedaj vprašanje, kako si naj razlagamo ta fakta: kot naravne ali nadnaravne .pojave? Zastopniki moderne znanosti so se odločili za prvo razlago, češ, razvoj znanosti je razjasnil marsikateri pojav, ki je imel za prejšnje generacije nadnaravni značaj. Debata jo tedaj končala z istim uspehom, kakor ona, ki jo je nedavno priredila pariška revija »L’ Opiuion«. „$traža“ \n nravni prsporod. Društvo za nravni preporod naroda jo poslalo vsean redakcijam okrožnico, v kateri pravi, »da bi morali dati naši časniki lep vzgled resnične notranje kulture s tem, da se po najboljši možnosti ogibajo vsega, kar ljudstvo de5 moralizira: krivice, surovosti in sovražnosti. Naj bi se nikdar vedoma neresnica ne zapisala in sovraštvo brez iiotrebo ne netilo.« • Tudi »Straža«, ki prednjači po svoji časnikarski surovosti, je prejela to o-krožnico. In kaj je storila? Objavila je članek »Dr. Mahnič o pobijanju na5 sprotni kov«. Članek jo spisal nek bojevit, fanatičen teolog, ki ima svoje krščanstvo v krvi in temperamentu, ne pa. v srcu in življenjskih izkušnjah. Ta enostranski doktrin ar je pre5 £rei Mahničev fanatizem, kakor je dr. Mahnič pregrel fanatizem raznih srednjeveških cerkvenih učiteljev ter izvajanja vročekrvnega španskega jezuita p. Pel. Sordea. Vsaka doba je nnela svoje ljudi, svoje običaje in svoje potrebe. Bilo bi neumno, če bi se kdo hudoval nad sv. Janezi, Bernardi, Tomaži itd., ki so svoje nasprotnike grajali na precej surov način. Bili so to drugi ljudje, drugi časi in drugi na» sprotniki. Tudi Mahničev fanatizem jc imel to dobro stran, da jo v Sloveniji razvnel duhove in razčistil načela. Danes pa stojimo pred nravnim nazadovanjem vsega naioda\ Narod se teni v več struj, strank in naziranj. kakor sploh vsa človeška družba. Vsi čutimo, kako se zajeda demovalizaefla narodu v meso in kri. A kaj hoče pres goreči duhovni gospod v svojem enostranskem. idealizmu? Vsi ljudje naj se podredijo dikta= turi duhovščine. Duhovnik ima po nau kih cerkvenih očetov odločati tudi v posvetnih zadevah vernikov. Oni, ki trde, da ima vsak človek pravico oseb5 ne samoodločbe, pra.vieo svobodnega političnega udejstvovanja, so :liberalci«, in ker je liberalizem greli, jih je treba »ostuditi, ogrditi, proti njim vzbuditi sovraštvo in zaničevanje.« — Kdor se^ne ukloni, ga udari, s čimer ga moreš — finis sanctificat remedia! r Straži n« člankar se tedaj tudi kot 'eolog identificira s »Stvažino* politi«5 no taktiko in meni, da katoliško časopisje še premalo pobija nasprotnike, to se pravi: premalo psuje, studi in grdi one, ki se ne uklonijo klerikalni diktaturi. Premalo je še med kristjani sovraštva in zaničevanja itd. Le počasi, častiti gospod! Razgreta glava ni ravno najboljši sodnik v za» predenih' vprašanjih s-veta in življenja. Preveč ste se dali zanesti v skr a j5 nosti svojega prepričanja in podobni Stran V ste menihu, ki se jo tako vglobil v.petje rajske ptice, da je pozabil na čaš ini prostor ter se vzdramil šele čez dve sto let. Danes smo v 20. stoletju po Kr. — Preživeli smo strašno vojno, ki je bila plod današnje skrajnosti: materijaliz-ma. In Vi mislite, da bi se ta skrajnost dala izlečiti z drugo tako skrajnostjo? z verskim fanatizmom? Pozabili ste: tempom mutantur et nos mutamur in illts! Drugi čaši, dru5 ge potrebe! Oni, ki mislijo, da se bodo ljudje še kedaj navduševali za srednjeveški teokratični ideal države, za diktaturo duhovščine* itd., se zelo motijo. Da, ljudem in družbi je treba resnične religije, a. te ne boste modernemu človeku vbijali v glavo s cepci, s suro' vostjo, s sovraštvom in zaničevanjem, marveč z dobrimi zgledi, s krščansko ljubeznijo, s človečnostjo, z idealizmom. Čo mislite, da .so Mahničeve me' tode najboljše sredstvo za. moralno po-vzdigo naroda, se motite, Že večkrat so > morali enostranski teologi odstopiti pred političnim in socijalnim razvojem časa. Odstopili bodete tudi tokrat! Ne! Surovost, sovraštvo, nestrpnost in drage podobne »čednosti« ncreelnili v svoje ideje zagrizenih fanatikov — no bodo pridobile ■ nikogar za etično smer našega narodnega življenja. Nikogar ne boste ozdravili s to zastarelo homeopatijo. Danes jo potrebno, da se ljudje vseh struj in naziranj, pristaši vseli strank in socijalnih razredov spo5 razumejo na oni bazi-, katero bodo spoznali kot skupno. In to je etična ideja, ki je postulat pravega krščanstva — postulat velike ljubezni do človeka — ki pa je prekvašena tudi z modernimi težnjami^ človeštva, ki računajo tudi z realnim življenjem, s tem, kar je! Gospoda, vi oznanjate sovraštvo in zaničevanje vsem onim, ki ne mislijo ttiko kot vi, ki se nočejo zveličati s članskimi Izkaznicami SLS, ki nočejo verjeti, da bi bilo krščanstvo tako absolutističen in^zopern nauk, kot se je dozdevalo vročekrvnemu jezuitu Sor-' deu. Oznanjali bodete sovraštvo in do živeli, da bo to pokopalo tudi ljubezen, ki je temelj krščanstva. Mariborske vesti. ''aribor, 20 ir.nuarja 1922 m Predavanje za obrtnike o davkih’ priredi v nedeljo dopoldne ob 10. uri v dvorani restavracije ^Maribor* Slov. obrtno društvo. Govoril bo višji davčni upravitelj g. Meglič o poslovnem davku in o vsem, kar mora obtrnik vedeti o davkih. Po predavanju bo dal predavatelj vsakemu obrtniku poja-sn nila glede davkov, posebno glede nači? na prijave in -podobno. Zato naj ne*zamudi noben obrtnik »te£a zanimivega predavanja, katerega, se lahko udeleže tudi drugi interesenti, n. pr.: trgovci itd. Pripominjamo, da je predavatelj ravno referent v tej stroki pri davčni oblasti in torej najbolje informiran. m Vesel začetek — žalosten konec. Nek Stefan P. in njegova izvoljenka sta bila predvčerajšnjim po vžitku vseh zemeljskih dobrot’že tako obložena, da sta na dravskem mostu vzbujala pozornost občinstva. Ko sta dospela v Vojašniško ulico, sta postala glasna in ju je občudovala že precejšnja množica, se iu je usmilil bližnji policijski stražnik, ki jih je odvedel v »hladilnico", koder sta se najbrž že streznila. m Zasačen. Včeraj je stražnik prije, pri vhodu iz delavnice južne železnice nekega Hinkota O., ker je imel pod plaščem nekaj skritega. Hotel je namreč odnesti v neki posodi okoli dva ic pol kilograma laka; na policiji je priznal, da je na ta način že večkrat odnaša! razne stvari iz delavnice. O. je bil iz ročen sodišču. m Mlad popotnik. Policija je prijek včeraj nekega enajsrletnega fantka, kije priromal sam preko meje iz Nemške Avstrije ter hotel potovati v daljno Bosno, Oddan je bil krajevni zaščiti dece, k; ga bo spravila nazaj k svojim starlšem Tudi danes ie prišel v roke policije nek enajstleten fantek, ki je hotel potovati v Ljubljano. Oddali so ga njegovirr starišem. m Devetindvajseti odvetnik v Ma‘ riboru. Ljubljanski' listi poročajo, d« je prijavil svojo odvetniško pisarno « Mariboru tudi g. dr. Vinko Rapoiec, ki je oravksr n?.s**?.vil odvetniški iz- vJloboko potrti vsled neizmerne: žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem pretužno vest, da nam je umrla po kratki in mučni bolezni v 26. letu svoje starosti naša iakrenolj ubij ena, blaga in dobra soproga, oziroma mamica, hčerka, sestra in teta, gospa MARICA CAJHEN, soproga posestnika in gostilničarja na Teharjih pri Celju. Pogreb naše nepozabne se vrši v nedeljo 22. januarja 1922 iz hiše žalosti na pokopališče na Teharjih, Joško Cdjhen Joško Božidar soprog sinček France, Andrej in Miloš Oset Neža Oset bratje mati Brez posebnega obvestila. 103 Stran 3. >T5B O K; marmor, zt: Janua^a 1922. pit. Vstopi baje v družbo z odvetnikom dr- Kosmom. Nadalje hočejo v kratkem otvoriti v Mariboru odvetniške pisarne še gg. dr. Fani tiger, dr. Klemenčič in dr. Štor. m Ljudski knjižnici so darovali na mesto venca očetu ravnatelja g. Debeljaka poštni nastavljene! vzdrževalnega brzojavnega odseka v Mariboru '208 K 50 v in enako vsoto Jugosloven-vki Matici. m Iz norišnice pobegnil. Dne 17. t. m, je ustavil nek policijski stražnik nekega, približno SOletnega moža, ki je nosil obleko, kakor jo imajo bolniki v norišnici ter se sprehajal po ulici. Na policiji je izoovedal, da se piše Bogo- fikerl piše o drami Pecije . Petroviča »Gozd«, ki se vprfearja na tukajšnjem odru. M. Skrbinšek objavlja par odlomkov iz Rotseherjeve knjige »Umetnost dramatičnega predstavljanja«, ki ka-rakterizirajo razmerje med igralcem in občinstvom. K premijeri Becqueovc »Parižanke« poroča S. Škerl, a Karel Širok prihaja, s svojim zakasnelim prispevkom za Cankarjevo številko »D ra* me«. V beležkah čitamo, da bo. naše gledališče proslavilo v kratkem času Molierjevo tristoletnico z vprkortivijo »Skopuha« v prevodu dr. Makso Žnuderla. x Baletni večer v Celju. V soboto 21. t, m. zvečer priredi v veliki dvora Izvoljen je sledeči odbor: br. dr. Šan-dor Krašovec, starosta; Ferdo Pustek, podst.; Fr. Bovc, načelnik; Zupančič, Cerovšek, Ferlinc, Goljar, Legvart, Šega, odborniki: Majerle,. namestnik; čonč, Lavrač, preg!, rač. Upamo, da bo novi odbor nadaljeval vrlo pričeto delo. ' Razrso. — Smola filmskega režiserja. Nek monakovskl filmski režiser je odpotoval s svojo družbo v Tunis, da tam dovrši nek že za počet film. Med potjo obolela glavna igralka in dolgo je mora! iskati namestnico. Ko je to srečno na-šel, se je potovanje nadaljevalo in film je bil dogotovljen. Nazaj grede se j* vozila cela družba s posebnim vlakom Med potjo pa je skočil vlak s tira. Pot' niki so ostali sicer nepoškodovani, toda zgorel je vagon s filmom. Skoda znaft več milijonov frankov. mil Glasek iz St. Jurija ter da ie po- rani Narodnega doma v Celju ga. 7Ie begoil iz zavoda na Studencih. Komi-sarijat je telegrsffčno vprašal na zavod, ki ?e te podatke potrdil. Moža so nato pod primernim varstvom odpremili nazaj ia zavod. m Tatvina. Neka Marija P. je včeraj med snaženjem pločnika na Aleksandrovi cesti obesila svojo ogrtačo na poštni nabiralnik, ki je na dotični hiši pritrjen. Ko je dovršila delo, je tudi ngrtača izginila. Najbrž jo je vzel kdo mimoidočih. m On in petelin. Včeraj ponoči je ,iašel nek stražnik nekega Franca D., ki si je do dobra obložen poiskal mehko ležišče kar v snegu. Poleg njega je počival v snesu živ oetelin, ki pa vinskega razpolaženia svojega gospodarja najbrž ni zakrivil. Stražnik je obema pomagal na noge ter ju odvedel na Blražnico. Po ugotovitvi običajnih osebnih podatkov, je vprašal moža tudi, odkod ima tako lepega petelina. Možakar pa se je korajžno odrezal: »Ta vas nič ne briga, ta je iz Beograda ...“ Mož in petelin sta prespala noč v policijskem zaporu. m Pevski odsek pekov. Kakor smo že javili, priredi pevski odsek dne 25. februarja v Gotzovi dvorani velik pevski venček s komičnimi nastopi in plesom. Društvo postavi v dvorani lepe šotore. m Velika kavarna. Ob 17. uri popoldne čajanka s koncertom v »Klub-baru«. Kultura in umetnost x Drama. Prejeli smo 4. številko mariborske gledališke revije »Drama«. Na uvodnem mestu objavlja Joško Novič nekaj svojih misli o potu in ciljih mla-flega odrskega umetnika- Silvester lena Poljakovo; prirnabalorma ljubljansko narodne oporo, baletni večer. Tv Storilo j u Ro^loven r'k! h slikar jev in kipar jev. Novosa >lsko •»•ToSinstvo« poroča, da živi glasom popisa v pori-ročju naše kraljevine v Beogradu 20, ’ „ v Zagrebu 70, v Ljubljani SO, v Sarajevu 15, v Osijeku in Splitu po fi, v Glavni urednik: Radi voj R e h ar. Odgovorni u> ednik: R u d o 1 f Ozim, februarja 2 krasnJ podobi, železna pea, J L mariborski bioskop išče za od 1 Štedilnik mvav.ne. dru^e stvari,! . , na prodaj. Splavarska u ica 7 j dalje dobrega pri hišniku. J08 Žepne ur®, preci^te in stenske popiavlia najsol.iJntije tvid- j len. R. Bizjak, Maribor, Gosposka u!i<;a 16. (M- Ponudbe pismeno ali ustmeno. Novc-m Sadu 2 v Maribora 2, skupno pa 144 slikarjev in kiparjev. Tu pa niso všteti oni, ki živo po drugih manjših mestih'. Narodno gledališče. Repertoar: Petek 20.: „Tviam’zel!e Nitouche“. Ab. C, Sobota 21.: „Gozd“. Ab, B. Dramatična šola Nar. gledališča. Pouk dramatične šole se vrši dane«, v petek, dne 20. jan. točno ob 19. uri. č t Mestni kino. »Strah kineškega predmestja*, velikanska ameriška drama v 4 epohah; I. epoha v 4 delih se predvaja v petek, soboto, nedeljo in ponedeljek. arja zn mlin navo-i^ccm trgovskega pomočnika, orvovrstno moc do, enostavno ul e tj e. Službo j dobrimi soričevsli. — — Pismene ponudbe lahko nastopi takoj. Lahko jo « i ■ r . , . .......... - Ludovik Kuharic, trgovina z manufakturnim, Speče- rijskim blagom ter lesom, zaloga cementa in Delni' 103 2-1 .starejši. Plača po dogovoru, Ponudbe na : Josip Juriša, mlinar, Zlatar, Hrvatska. 02 4-3 škega piva, Ormož. Učenec ra sedlarsko, iermenar-sko in tOrbnrjlco ohrt so spre;-1 me pri tvrdki Iv. Kravos, Ko-j roška cesta 17. 10tJ 3-1' Pisalni stroj v dobrem stanju Natolčena jabolka, kg od'!1' se kupi. Ponudbo pod »Pisalni naprej, zaoddati. Josip Sere«, stroj“ na upravo. 101 Aleksandrova cesta 07. 109 3* i; Sokolstvo. o Križovci pri Ljutomera. Redni občni zbor sokolskega društva v Kri-žovcih »e vrši dne 29. januvarja t. 1-ob 14. uri, v društveni telovadnici. —! Zdravo! o Sokol v Šmarju pri Jelšah. Pne 7. jan- ob 8. uri zvečer je bil dobro ob-1 iskan občni'zbor našega društva. Raz ven točk dnevnega reda se je podal članstvu kratek osnutek sokolskih na-. čel in pogojev za povzdigo društva, i " " . §1 i Tvornica kola i industrija drvene robe d. d. -----------. Tovarna v Mariboru ---------------- , i izdeluje VOZOVE, poljedeljske v lahkem in težkem izdelovanju, POEDINE DELE KOL, kakor kolesa, lestve i. t. d., TALIGE, ukovane in neukovane, ROČNE VOZIČKE, vse izdelano s stroji v serijah, vsaka količina in v najkrajšem dobavnem roku. Dopisi: TVORKOLA — MARIBOR ----------- 85 Poštni predal 27. Danes Velika kavama: VEČER SOLISTOV Petek 20. jan f§- mmmm IMS 1 '.astnik in izdaiateliKonzorcij »Tabor«. —Tisk«; Mariborska i*