35 Številka. Ljubljana, soboto 13. februarja. VIII. leto, 1875.
SLOIENSKINAROD.
tr!"wm. KAUJn>TMU7:n   i.'.'hiuiri W  ~ .'• "V " ' ;«l!~h> >™ vt>ya p« pesi! prejemaj za avstro-o^ers*« dežele *a cei-, m.u 16 Ko,d., u po. :er: 8 gold. \* ?A** In l ~ Z* 1 JublJa»fl. bre   p       , j« UJ> do* za celo let i 13 tolcL, ta Četrt teta 3 gold. 30 kr., za en bm»o I gold  10 kr.   Za pošiljanje na
^ Slfi& AiS »i*«/ ' rrm'- 3   kr»?itti "I Za tuiB HeŽe,e za c< '      " 20 Kold., za pol leta 10 gold. - Za gospodo učitelje na ljudskih šolab
In      dijake ».„ja Milana sena in eicari Za Ljubljana za cotr, leta 2 gold. 50 kr., po poeti prejoman za čotrt Leta 3 gld. - Zaoznanila se plačuje od eetirt-
n   ... .    ;;vP!:o pom,-vrste 6 ki.,      ao oznanilo enkrat tiska, 5 kr. će ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska.
a iaf na' aw' *   c rrAnklrati- — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški coiti v Tavčarjevi kisi .Hotel Evropa".
U^ravniarv.;, aa kat>r>. t.aj *e biaflovnliio pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Resnica
▼ oči bode, posebno pak če je povedana od strani od katere se je oni najbolj boji, kateremu nij pogudu. Tako je tudi, v našem listu uže dvapot kratko omenjena brošura nadvojvoda Juvaoa Salvatorja, v katerej na-Bvetoje naj se Avstrija varuje pred požreš-nostjo Pruske-Ncmčije in naj se Rusije oklene, — vzbudila v vsem nemškem časopisji v avstrijskem, posebnu pa v pruskem velik vibar. Boje se, da pride tudi v našo monarhijo enkrat politično spoznanje, in potem vedo, da je konec njihove nemške hegemonije, katera je le delo za pruskega kralja. Za to so neki avstrijski listi precej po izidu brodare zamolčevali visoko ime pisateljevo in se rogali, a zdaj ko morajo priznati, da je pisatelj teh vseskozi resničnih in za Avstrijo edino rešilnih nazorov iskati res v krogih cesarjevega dvora, tolažijo so na pr. „N. fr. Pr.u s tem, da je mladi, politično tako uvid-javi nadvojvoda Jovan Salvator „disciplinar no kaznovan" za svoj izrek, vsled katerega je najpopularnejši ud cesarjeve rodoviue postal pri ogromni večini avstrijskega ljudstva, posebno pa pri vseh Slovanih izvztniii m trda pergišče poljskih saujarjev, kateri pa vsled liismarkovih ukov v Poznaujskem uže tudi k izpozoanju prihajajo, da je iu bo njegovo denašnje Nemštvo smrtui sovražnik vsega Slovanstva, torej tudi Poljstva.
Ms te k.
Črne oči.
(Izvirna povest, spisal Liborius.) III.
(Daljo.)
Le kadar je napejal Leon govoiico na žeustvo, na ljubezen in liotcl kaj izvedeti o Črnooki Amaliji — Utihnil je nekako profesor — pot?guil kaka dva pot4 z roko po c\*ln, kakor b: hotel zadušiti h tem neko neprijetno misel in kmalu govoril o drugej stvari.
L°on je to dobro opazil, neprijetno tesno mu je bilo pri srcu in zastonj je ugibal za kaj je profesor tako sovražen ženskemu spolu, vsaj ga leta, ftkoravno se bliža štir-desetim, vendar še ne domišljajo saum-tarstva.
Prepričavši se, da so taka vprašanje prijatelju nevšečua, omoiknil je tudi sam — akoravno sicer nij imel prvi vsaj na videz nikake skrivnosti pred njim. Iu te je v poznih večerih spremljal profesor svojega prijatelja po *t »pujicub, veruil se je vHelej pred prvim nadstropjem. Leon nij mogel razumeti tudi tega, a vesel je skoraj bil in hvaležen za to.
Nikoli šo nobenega nosvojevalcau, naj 83 je uie imenoval ropar ali slave zmagovalec, nij bilo, ki bi ne bil tajil svojih namenov iu lagal se. Saj se je nemški cesar Vilhelm v oči vsega sveta lagal po [začetku francosko-nemške vojske slovesno izrekši, da on ne vojuje proti francoskemu narodu, nego le proti Napoleonu III. In vendar je tri Francoze še po Sedanu, ko je Napoleona iu njegovo vojsko uže v posti imel.
Kaj je torej bolj naravno, nego to, da uemško- pruski listi kakor z enim glasom taje, da Nemčija namerava osvojevati si avstrijske takozvane nemške pokrajine s Čehi in Slovenci vred in morda še kaj več. Ta tajba ne bode nikogar motila, kdor ima odprte oči in odkritosrčua nemška mladina celo na naših univerzah, ki je napolnena z .deutscbuationalnini" duhom, tega tudi ne taji uže več, kadar pogovor prida.
Tolažijo se Nemci še s tem, da v Avstriji vodstvo vnaujih zadev, sedaj grof Au-draši, nij tega mnenja kaki r nadvojvoda Salvator. A ta tožba traje od denes do jutri in zato je bolj opravičeno naše upanje, da bodo ti nazori v odločilne kroge vedno bolj prodrli. Posebna kadar bodo v tej zadevi po bližnji smrti ruskega c i rja, čegar germanofitstvo nam S.ovanoni mnogo škoduje, poboljšalo se položje v Rusiji, uresničile se bodo tudi Salvatorjeve ideje.
Vsaj je mogel iti sam memo njene sobe, ozreti se skrivaj na okno polno rož, kajti vse, vso kar je bilo v njenem obližju, bilo mu je drago, neprecenljivo. In kadar je bil tako srečen, da je videl njeno črno, ognjeno oko, če jo je niogel pozdraviti na stopujicah, bilo mu je tako sladko, tako milo v prsih, da je pozabil tajine, pozabil daljno domovino — in bil srečen, neizmerno srečeu, akoravno tujec v tujem sveiu.
IV.
Due.vi so postajali krajši. Siluce je pozneje vzhajal", zgodu cj-. zahajalo. Približala so je bogata, plodonosna, vesela jeson.
Ko jame umirati v aeverju življenje na polju iu planem, prebudi se jug šo le v no o žaljenje, novo radost, kajti težko oblo« zoni vinHka torta, ga vabi tako prijazno v njeno druščino iu plačuje s sladko kapljico stotero obileu tmd dnlzega leta. Iz vinogradov krog in krog se čuje veselo petje, milostno ukan je mladiue, sivolas ded pa fežko sope pod težko brento sladkega grozdja iu sanja o prijetnih z m kili večerih, ko si ga bode brez skibi privoščil kako kupo in si ga bode.
Tudi pnsentuikin kupec, oče naših znank Amalije   iu   Karliue,  pošlje svojo družino v
Politični razgled.
Kos raesije dežele
V Ljubljani 12 februarja.
#>/ ču vttvtm i/ioni odsek za popravljen je tiskovnega zakona je bil svojemu udu dr. Foreggerjn naročil izdelati dotično zakonsko osnovo. Ta jo je odseku predložil. Oua odpravlja d<> lauje objektivuo postopanje (vsled katerega so nas konti-icirali iu obsojali, a si nij so upali nas pred porotnike postaviti), dalje odpravlja kavcijo („Slovenski Narod" na pr. ima 2000 gold. kavcije založene), dovoljuje, da se sms v dotičnem okraji časopis javno na prodaj ponujati, samo, da se objavi oblastniji, katera dovoljenja ne sme odreči; ravno tako se vsled te nove osnove ne smj nikomur odtegniti pravica do tiskovnega obrta, tiskar in izdatelj nijsta odgovorna, ako je p'satelj znan, konfiscirati se Kino le, ako je nevarnost, da se kak zločin zgodi. Ta osuova nij popolna, ali vendar bi konec storila škandalozni tiskovni svobodi, kakoršno smo dosedaj užival', in za to želimo, da bi hitro postala zakon.
#i//#i<t/.*/.* „Tagbl." tudi javka o slabem stanji ustavoverne stranke, in o pomanjkanji pravega izpoznanja.
Na ČeJkkeu* bodo imeli 76 deklaranti zopet 17. marca v kmetskih in 18. v mastih eolitve v državui zbor, kamor nijso hoteli dosedaj iti iu ue pojdejo dokler je ust.ivaška vlada.
Na Ivttvskit černoviški železuici sta 10. t. m. na postaji Ruda dva vlaka skupaj trčila in razbilo se jo sedam voz iu dva človeka sta usuirtena. — To je znamenito,
trgatev, popolndn« pa obljubi priti sam z rodbino pogledat v vinograde.
Kakor je uže lepa starodavna navada, da se v trgatev povabijo tudi znanei in prijatelji, tako se je zgodilo tudi tu.
Profesor, stari hišni stanovalec je bil povabljen osobno od posestnika, akoravno se jc zahvaljeval in branil in izgovarjal, da ue more piiti. Ker je imel glaven uzrok v piijatclju L^onu, povabljen je bil posled tudi ta, akoravno posestniku še osobno popolno tuj. V takih okoliščinah se profesor ne m re več braniti, posebno ker mu prigovarja tudi prijatelj — zakaj to nij težko ugan t — profesorja pa je bilo tuje, torej pritrdi — uže zaradi prijateljstva, če ne diuzega. Troti večeru istega dne je bilo v vinogradu vse živo.
Zarujavele prepevajoče devojke t gajo bog,to grozdje in se šalijo z nagajivimi fm-tiui, ki jim odnašajo brente, ter jim h iv-uostuo nainežikujejo.
Siv gospodar pa samozadovoljno pri hramu, ogledujoč velikanske sode, pr me lajajoč in računeč koliko bode dobička pri-prodaji, koliko si obrani za dom, koliko razdeli itd.
Tamkaj po zeleni stezi pa kaki razločki —; sije  veselje , brezsebična radost. Leon
ker baš te dni bode zavoljo te železnice Ofenheimova pravda končana. Ves čas prej namreč nij bil noben človek usmrten, sedaj bal pred sodbo pod sekvestrirano železnico se pa kaj tacega prigodi.
Vns»*iJ«» <lrii»To.
s, l»*ki „ Vidov dan" skuša zagovarjati naglo ministersko zmeoo v Belgradu, a je prisiljen sam imenovati to prikazen nezaslišano in edino v parlamentarnem življenji, da bi namreč kako ministerstvo, ki je denes enoglasno zanpnco v zborn;ci dobilo, jntri odstopilo, kakor je to Cumićevo. Tudi „V. dann", ki je sicer vedno vladen in še več kot to, nij prav da je Cumič odstopil, ter mu prorokuje, da pride zopet do vlade. 0 novi Štefanovičevi vladi pravi, da bode tudi pošteno skrbela za napredek Srbstva. — V narodni skupščini je polno predlogov. Najvažnejši je Garašaninov, naj se ustava v li-beralnejšom smislu predela.
%punjski don Karlos je zopet novo proklamacijo mej svoj svet spustil, v kateii ponosno pravi: jaz ne poznam z revolucijo nobenega sporazumljenja.
V pruski zbornici sedi zdaj 170 na-rodno-libcralcev, ki so pa bolj Bismarkovi molilci, nego liberalci, 84 klerikalcev, 17 Poljakov, 08 uapredujakov, 33 svobodno konservativcev, itd.
Mter*of#fS#Jb<S „Germania", organ nemških ultramoutanov, prinaša protest podpisau od 23 nemških škofov, mej njimi tudi štras-buisai, v kuterem ugovarjajo proti okrožni depeši Bismarkovi zavoljo prihodnje papežke volitve, Češ, da je njegovo vmešavanje napadaj na svobodo volitve novega papeža.
Dopisi.
Iz viol I i ko 10. febr. |Izv. dop.] Predpustui program čitalnice Metliške je na šel HVt-j tiuale !>. t. m. Pri veselicah bilo je živo gibanje, najvišje pa so šli valovi pred-pustuega rajanja pri Vodnikovi svečanosti. Ta veselica poveličala je lice čitalnici me tliški, kakor prerojena stala je v svojem svitu in obilji, samo prostorov jc zmanjkovalo. Slišalo se je, da pride počastit Vodni-
in Amalija, profesor iu Kolina se zabavajo v ve-eii draiCini ue meneč se za obilo trga tev, radostns trgavce, gospodarjev račun, VBaj mladina — ljubezen ne računi — ne pozna vsakdanjosti, ne skrbi tega življenja, — ona živi le za trenotek nepomisleč, na jutri in posneje.
„Nič vam ue pomaga, morate mi povedati gospod profesor, kakošna je tista peseu in kaj pomeni, jaz je ue urnem, ki jo vedno pojete m spremljate na glasovir", pravi ve sela Kanina in potegne profesorja na stran, vidre, da bode to vidno tibej Amaliji in Leonu po godu.
Profenor se hoče braniti in izgovarjati, a nič mu ne pomaga, kajti deklica se je oklenila njegove pazduhe in če neče biti „neolkau", mora iti ž njo po stezi.
L>a bi bil mnogo rajši ostal in da mu ugaja bolj Amalijena druščina, bralo bi se mu morda na obrazu in na skrivnem pogledu, katerega je uprl v poleg Leona bi vajočo gospodićino. Ubogi profesor in še ubožueji Leon, ko bi bil videl in opazil, kaj je bilo izraženo v tem očeBU pnja-tel evem.
Nekako tesno je bilo  Leonu, ko vidi, da je prvič z Amalijo sam,   ko se je pre pričal, da tudi ona poveša nekako pogled, in  je  nekako   v   zadregi.   Nekoliko časa molčita oba, — a zdajci se zdrami Leon,
kovo svečanost kvartet karlovaške „Zore" tako znani „DubovaČki vienac". Na srečo se je obistinil radnBtni glas in gg. Sipkavac, Bajer, KovaČič in A. Kapner bili so magnet, ki je potegnil k predstavi veliko gospode hrvatske, lepote črnomaljske ž njimi tndi znano kraljico in še več drugih iz domače okolice. Uže prva pesem „koračnica'Zore" napovedala je društvu krasen večer in dala zag( tovilo, da se bo program vse lepše in lepše razvijal. Po slavnostnem govoru rav-nateljevem in izvrstno izpeti za to ponavljani šaljivi oesmi, „Miško se ženi", igrala se je igra „Črui Peter." Rezika je bila gospođici na Panika Soretičeva, ki je pravi biser za metliški oder, lovec g. Franjo Kuralt ima talent, b katerim bi bo mogel v največjih mestih odlikovati, mi smo srečni, kedar on nastopi, gozdnar g. Kregar nam so je vrlo prikupil, drago nam je, da je bil vlogo prevzel. Potem Be je plesalo in pelo, dokler nij prišla zora „Zoro" pozdravit. — Tudi v Črnoni-lji imeli so 8. lep večer, maskerada je bila mnogobrojno obiskana, kadriljo je plesalo 26. parov, maske lepe, kostumi krasni, zabava živahna, metliški goBti bo se še le ob l/a8 iz Črnomlja odpeljali. Živila sloga in vzajemnost, presrčna hvala, Dubovačkerau vencu.
Domače stvari.
— (Šolskih knjig) bode za Kranjsko 1. 187r7,i podarjenih iz državnega založništva na Duuaji za 1919 gold. Največ jili je dobil okraj Krško (za 231 gld.) in naj-menj ljubljansko mesto (za i>2 gld.), ter Litijski okraj (za 97 gld.) Okrajni šo'ski sveti naj se v tem do konca marca obrnejo do dež. šol. sveta.
— (Šolstvo na slovenskem Sta
j e r j i) veselo napreduje, posebno more vsakega domoljuba veseliti to, tla se v si o ve n-skih občinah šole ustauovljnjejo ali uže obstoječe na več razredov razŠirjujejo.    N pr.
poda desnico tovarŠici in oba odideta po časi za onima dvema. Zdaj se razveže Leonu beseda, nekak pogum ga posili, da pripoveduje o dogi nI bab svojega Živenja, o svojej daljnej domovini, o prijateljstvu itd. Mej tem poprime morda nevedoma Amalijo za desnico, noga mu zastaje in en pogled, prav skriven pogled v njeno oko. — Sreča se z njenim pogledom. To njeno oko je bilo ognjeno, odkritosrčnost, sočutje se je bralo v njem. — O to je preveč — to prevelika sreča — za tujca v tujem Bvetu. — Prideta do samotne klopice v zatišji.
Noga jim« zastane. Solnce zlati z zadnjimi  žarki sivo skalovje daljnega pogorja
— in v obli/.ji na  grmiči se oglasi slavec.
— tako milo, tako ljubeče, tako taleče, kot srebrna piščal. Sedeta na klop in poslušata.
— Solnce je zašlo, mesec je posvetil skozi vinxko trto, slavec je morda zadremal na veji ali ntekel, — a njima še sije zlata luč, njima prepeva nekako nepopisljivo Čut je večno novo pesen ljubezui — ona dva še slonita — objeta — pozabivši vsega, kajti združil   ju je v odkriti  izgovorjeni ljubezni
— prvič najlepši trenotek, — ki se ne povrne nikomur nikdar, — nikdar več v drugič.
Pozno je uže, ko prideta Leon in Amalija k hramu, kjer sedijo posestnik, Karli na in profesor, ter ju uže precej dolgo priča-
Sv. Jari j pri Celfi je nedavno razširil svojo šolo za en razred in letos zopet za en razred, baš tako tudi S ma rje pri Jelšah. Šole se sicer po vsem slovensken Stajerji prav marljivo razširjujejo, in ako te šole ne bodo ponemfievalnice, nadejati se je mnogo večje omika pri naših potomcih, nego pri sedanjem narodu. O tem napredku nam priča nov imenik štajerskih učiteljev in Sol, ki ga je dež. šolski nadzornik Rožek t« dni na svitlo dal.
— („Slovenski Gospodar") je edini slovenski list, ki niti v enej številki nij dosedaj mogel iziti, da bi z znanim Bvojim „šilom" v nas ne drezal. Vsi drugi so se bolj ali menj nže naveličali domačega pikanja, le Ulaga ne. Torej je prava sreča, da pojde v Konjice duše past, in ne bode več v Mariboru razdvoja, intrige in sovraštva do svobodomiselnih slovenskih narodnjakov netil.
— (Pobožne Žene pred sodbo.) Ob svojem času smo poročali, kako so se bile ženske v Smarjeti v Rožni dolini na Koroškem zavoljo svojega fajmoštra staple. Sedaj jih je bilo 7 pred sodnijo v Celovci iu obsojene so reve na šest tednov, ene celo ua tri mesece zapora. Fajmoštcr njihov je bil za pričo poklican, in ga je predsednik večkrat opominjeval, naj se spodobno obnaša.
— (Surovost.) V nedeljo zjutraj so fantje iz Z (gradišč Atidreja S'<obica iz Javorja, kateii je od maše iz Mjiije v polji d<>mov šel, brez kacega uzroka uapali, ter ga na •glavi teško poškodovali.
— (Rop.) Neznan človek je napadel 25. jan., zvečer posestn ka Franceta Kušarja iz Dola na potu med Mednom in Semčico, ter ga z nožem na desni roki lahko poškodoval in mu 15 gld. s silo vzel.
— (Poboj.) Pnstni vtorek zvečer je Matevž Švajgar iz Stanič Antona Čepelnika in Janeza Snšteršiča, oba od ondot s kameni iu nicer prvega na glavi, zadnjega na nogi
kujejo. Gospodarju se je bralo na obrazu, da mu nij po volji, da se je mudila Amalija s tujcem Leonom tako dolgo. Ne vem, ali je bilo temu krivo precej mračno in zamišljeno profesorjevo čelo, kajti poslednji jo bil velik in čislaa hišni prijatelj, ljudje ho dejali, da še mnogo več — ali pa sklepi in računi za svojo najljubšo hčer v tem in j ho bili v soglasji. Vsaj očetova skrb le vedno prendarja, sodi in primerja „poezije ljubezni" ne pozna, in Če je tako, kdo bi jej zameril.
Ko se nekoliko pozneje vsedejo naši znanci v kočijo in odpeljem proti domu so trudi zastonj vedno vesela Karlina zanetiti v tovaršiji pravo vssclje. Poslednja je namreč uganila po vsem, da očetu nij po volji preveliko tovarištvo mej Leonom in Amalijo ter videla, kako poveša profesor neveselo glavo.
Profesor sicer izkuša z govorjenjem po tem prepričati, da je vesel, — a ne posreči se mu popolno.
Prišedši do doma se Leon zahvaljuje za prijaznost in ko poda Amaliji roko/ čuti, da se jej skoraj vstavlja in trese in ta pogled, to črno oko je mokro, neveselo.
A profesor, njegov največji prijatelj, tak še nij bil nikdar. Mrzlo mu je odzdravil, mrzlo mu podal roko. Kratki trenotki m kaka sprememba; — kdo jo more raz-tolmačiti.
in roki teško poškodoval. Potem je šel Ma tevž Švajgar k Mici Sušterčevi, ter je tam 8e z dragimi tovariši pri okni 18 šip potolkel. Sin Janeza ŠuŠteršiča France, je pa enega teh fantov z imenom Košenina z puško v noge ustrelil. A Janez Šušteršič in njegov zet Jože Novak sta se s tem maščevala, da sta v hiši Svajgerjeve matere duri razbila in pri f> oknih vse šipe raztolkla.
— (Vreme.) Včeraj smo imeli zjutraj 10° H. mraza, dnevi pak so jasni in solučni.
Kazne vesti.
* (Iz zgornjega Štajerskega) se 9. t. m. piše, da tam vedno sneži in je posamezno bribRke vasi, tako zapal, da nij mogoče do njih. Ljudem je za živinsko pn-klajo hndo. Tudi okolo Dunaja je debeli sneg.   Pri nan smo torej na boljem.
* (Štirje vojaki utonili). Na sveč-nico je hotelo v Klosternenhnrgu blizu Dunaja 7 tam nameščenih pijonerjev iz Langeu-zersdorf domov se vračaje od neke plcsalue veselice, — v malem čolniču preveslati Črez Donavo, da bi bili prej v kosami. Vsled silnega viharja valovi prekucnejo čoln. L« trije bo se rešili s plavanjem, drugi štirje našli so v hladnih valovih reke Donave svoj grob. —
* (Samomor zaradi ženitve.) V Segedinu vzela sta se v minulem pustu dva mlada človeka. Po por«.ki se vrne ženin domov, gro v skedenj, ter se je hotel tam obesti. Ali h sreči so še pravi čas zapazili ter prerezali vrv, na katerej jo uže visel. Toda takoj potem je poskušal zopet samo mor, ki se mu je tudi posrečil, kajti domov prišedša neve«ta, ga je našla mrtvega. Uzrok samomora je bil, ker so ga njegovi žlalituiki silili, da jo vzel za ž?no dekleta, katerega nikdar ljubil nij, ter se še živ izrazil večkrat, da ne preživi dneva poroke.
* (S k i» č i I v v o d o, zaradi dvojke V šoli.) V Plznu so te dni potegnili iz vode mrtvega, 12ietnega dečka, kije skočil v vodo zaradi tega, ker se je od očeta bal kazni, zaradi hI »boga napredovanja v šoli.
* (Umorjen u r e d n i k.) Poročali smo, da je bil 7. t. m. v K umi urednik razširjo nega lista „Capitale" Sonzogno umorjen. Morilec je prišel zvečer ob osmih,  k > je bil
Sonzogno nže sam v uredništva ia je rokopise korigiral. Tu ga je od zadaj v glavo zabodel. A nrednik ga je prijel ia držal tako dolgo, da sta prišla ven na stopnjice, kjer mu je morilec tako globoko nož v prsi porinil, da je zadaj ven pogledal. Na klic so prišli delavci iz tiskarne na pomoč in pozneje tudi pol cisti, ki so morilca prijeli. M'»rdeč je bil najbrž najet, a ne ve se še zakaj.
* (Gledališče v Kdinhurgu je pogorelo) zadnjo soboto do tal. Po sreči se je vnelo popoldne, ko je bilo le nekaj delavcev notri, ki so se torej mogli rešiti. Pogorelo je sedaj uže v tretjič. Škode je za lfJO.OOO gold. in 500 ljudij je sedaj brez kruha.
* (Spomenik živemu.) Danskemu pesniku Andersoun, ki je tudi Slovencem znan po svojih pravljicah, katere so prestavljene v vse evropske jezike, postavi se 2. aprila na njegov 70 letni rojstveui dan v Kodanji v ondotaem krasnem parku, Rpomenik.
* (Pruski milijonarji). Na Primkom je 1(19 kapitalistov, izmej katerih ima 49 po en milijon, ostali od pol druzega rai-hjoua, do 14 milijonov tolarjev. Poslednji je Krupp in poleg njega še Hothschild s 34 milijoni tolarjev. 0<em in šestdeset teh milijonarjev biva v Berlinu, ki spada kakor je zuauo, mej ona mesta, kjer je največje uboštvo.
* (Perzijski diplom.) Vitez Brau-mUller je prijel od perzijskega šaha komtur-ski križ perzijskega reda „solnca in leva1'. I) plom ki je križcu priložen se tako le glasi: „On jo bog, slavljena naj bode njegova moč! (Sledi državni pečat.) Glede izbornih dotik, obeh zelo čislauih velevlastij perzijske in avHtrijsko in vsled preveliko kraljevske milosti podelili smo visoko plemenitemu, po polu slave napredujočemu g. Brauiiitlllerju v teui lotu, t. j. v lotu psa, redov solnca in levs, da bi služil njegovim prsam za kiuč, da bi bil napoln^n h ponosom, ter glavo nosil visoko po konci. Pisano v mesecu „sclie.wabu 1. 1291."
lN»Nla*no. *)
Odgovor
na dopis g. Boštijaua Leskovca, bivšega župana v Spodnji Idi 1 ji in odborniku cestnega
*) Odgovornosti uredništvo no provzoma.
-----■-
Tisto noč nijso mogli zaspati očesa treh ljudij.
„Ljubi bog", vzdihuje Amalija skrivaj v postelji — rzakaj je moral priti ravno denes V našo druSčiuo, Jaz tega nij*em kriva, jaz mu nijseni podala navoda. Iu kaj hočem, kaj mi pomaga vse to. Nepremakljivi ao sklopi mojega očeta, ueizprosljiva njegova volja. Ia ta njihov ljubljeuec! O ko bi ga mogla ljubiti odkritosrčno, srečna bi bila iu mirna. A tega mi nij mogoče. Dobro vem, kam me vodi, vse to, a pomoči mi nij. Za kaj pa ho ga vabili v našo druščino, zakaj me storili nesrečno. Nazaj ne morem, Čutil ne morem zatreti več, ki mi plamte ravno zanj, ravno za tega tujca, naj bode kar boče in kakor hoče.u
Britke solze pulijo potem ubogo deklico in padajo skrivaj na goreče lice, na belo roko.
Tudi Leon ne more zatisniti necoj očesa. — Vedno mu je pred očmi njena podoba, vedno mu še done njene sladke besede. — Da odslej nij več tujec v tujem svetu, vsaj prepričan je, da misli skrivaj nanj blaga iu Čista duša, da njemu živi skrivna najlepša ljubezen.
A na nasprotni strani zopet kaka iz-prememba. — Kratkobeseden gospodar njen oče,  o mi zeli prijatelj  profesor —  da kaj
more biti to. Se le zdaj se mu pojasni njegovo vedenje. Ljubi jo, ljubi tndi on in gotovo nesrečno.
To je preveč, liže v prvem trenotku njegove sreče se dvigujejo velike zapreke, strašni prepadi njemu, njegovej ljubezni nasproti. Očetova nenagnjenost, izgubljena prijateljska zveza, njen kaljen mir, to je ogromno — vendar še večja je njegova Iju-bezcu, večja njena lepota, njeno sočutje.
In profesor — ubogi mož. Tak še nij bil nikedar. Prišedši v svojo sobo sede na divan, podpre vročo glavo in sloni tako kakor obkamnel. Lc polagoma izgovori besede: „Izgubljena je za me za vselej, ljubiti me več ne more, niti pogleda nij imola za me!"
V.
Nekaj dni pozneje je sedel kupec Bravin v svoji sobi.
Sivi lasje so pričali, da je uže prekoračil mnogo let svojega življenja, suho resno lice, da nij morda najsrečnejši človek, če je tudi preuiožeu, od mnogih zavidan. — Dolgo časa se uže ubija sam s kupčijo iu in posestvom, odkar se je preselila njegova družica, blaga žena prad kakimi sedmimi leti tja maj grobo v jc. I u koliko je prestal odslej. Odgojitelj, oskrbnik vse je moral biti sam, kajti edina njdgova otroka Amalija iu
odbora idrijskega  okraja,   priobčeu v „Slovenca" št. 16, od 6. t m.
Ko sem omenjeni dopis bral, niisem se mu prav nič čudil, ko sena videl, da je od Vas skovan, ker Vam prav nič nij, atrastne laži zdai črez enega, zdaj črez drugega skovati.    Vendar Vam moram to odgovoriti :
1. Vi sto rb izjavili,  da sem iaz bil le od e. k. okrajnega glavarja za costneea načelnika izbran,   ne pa od žiinanov.    Ko bi bilo to res,   gotovo bi bili Vi do zadnje in štancijo protestirali.
2. Dalie pravite, da Vi prnračnna nijste nikoli sami d»lali. To ia res, ker nijste bili zmožni; pravite, da V»Š» proračuni ni;so nikoli črez 4000 goldinarjev na Uto znašali, aH zadoj', katerega sta Vi aestavlli lQ geni ga iaz od V>a prevzel za leto 1H73, znaša 5512 g'Id. 31 kr., in da moj proračun za leto 1875 znaša, kar se bo za poprave kon-knrenSnlh cest potrebovalo — 8430 gold. 70 kr., a zuaša zraven plače sedmih ceRtar-jav 1« <;()8l gold.
3. Dalje da Vam je c. k. okrajni glavar rekel: „Pa vendar ate dobičke delali, ko ste bili načelnik, ker ho zdaj tako potegujete." To pa tudi jaz pritrd'm, in dostavim le eno dogodho, katera Re ie v Vašem gospodarstvu zgodila. Leta 1872 bil je neki cestni podporni zid nod Pelh »nam za popraviti, katerega je J. Kare«, zidarski mojster za 189 gold. prevzel; bil jo delo začel, pa zavoljo bolesni popimt.il. Vam je bilo to prav nerodno, da Rte Vi to delo prevzeli, ker kakor sto sami rekli, da pri takem morete tudi Vaše šihte (dnine) zraven zaračuniti. Zaraj-tali Rte je: 028 gold. 19 kr. V račun ste stavili tudi, da Re j* bilo Vam to delo enkrat podrlo, pa, »ko bi to prav res bilo, je to delo prav veliko plačano hč 30) gold., a Vam ie to bilo lehko, saj Rte račune brez pobotnico poklsdalt. Pri takih prilikah se ie V«ra ubogi kmetic tako v arce usmilil, da sto bili gotovo do sols ginjeni. To se je tndi tiRtikrat tgndtto, ko Rte videli, da je moral za cesto plačati, vendar se pa porabil o'j, Raj pravite, da Rte Vi in Se drnga dva župana iznašla, da tega nij bilo potrebno, naj bi bilo tako kot por>rej, da je moral voznik nad voz lika, ko ga je imel srečati, od daleč upiti, da Rta eden drugemu ogniti se mogla. Bila jo namreč tako ozka ceRta, da Rta voznika morala en voz izpreči in ga nazaj  toliko   riniti,   da je prišel na prostor
Karlina Rti odrasli komaj otročjim letim, ter sti skrbnega materinega očesa najbolj potrebni.
Iu zdaj nij mnogo bolje. Prepričal se je, da Človek nij vedno na svetu, da bode kmalu iti za drugimi — za svojo pokojno ženo. In kaj bode potem z zapuščenima sirotama.
Kolikokrat ie premišljeval poslednje, bil je nemiren vedoč, da je ženska slaba stvar na svetu. Kakor vinska trta zahteva varne zaslombe, tako potrebu "e krepko in skrbne moško podporo v življenji, da ne pado.
Samo premoženje je malo, prav malo, v ujem le nij prava sreča, — in ono bi hotel podariti svojima otrokoma — v tem je iz-poluena njegova najsvetejša naloga.
Odkar se je naselil tuj profesor v njegovi hiži, bil je Bravin vedno srečnejši. Kmalu se je priljubil tujec s svojo prijaznostjo iu moškim vedenjem, cenil ga je kot učenega, blagega moža, kot zuačaj.
Ko je videl, da se jame približevati profesor vedno bolj in bolj njegovej družini, da ga ue vabi nihče drugi, nego Amalijna mladost v uiegovo družino, vasel jo bil, ne svoje sreče, terauč svojega otroka, če bi mu mogel podariti tacega moža v podporo za potem — ko uže njega davnaj več ne bode. (Dalje prih.)
za umakniti se. Imam Se dosti za povedati o Vašem modrem gospodarstvu pri cesti, po sebno kako in kedaj so delavci svoje plačilo dobili, pa naj bode 7.;» ,'.daj; dostavim pa le to še, da, ako črez ta odgovor kaj imate, mene pri Huduiji t »;-itc, da V^m tam vse dokažem, m ne bom tak- taj:l svojih besedil, kak...- »t« jih Vi -7. januarja, ko smo Vas ravno nara ;i leg t ; t,i morali, in da kdor sebi ne zua gospodariti, bo drugim še ve'iko manj znal.
Črni vrii, 0. februarji 1875.
Antiui 1'lešner.
Vsem bolnim in  h it z
moe in stroškov
po
e brez Izvrstni
loka
Revalesciere di Barry
28 let u/r jo nij ltolozni, ki bi jo ne liila ozdravila ta  prijetna  zdravi hm   hrana,  pri odraščenih i
otrocih brez medicin to stroškov; zdravi vse bolesni
v želodcu, mi živcih, dalje prsno, i najotnib; žloze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro-bavljonje, zaprtje, prehlajiuije, nespanjo, slabosti, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtogJsvje, siienje krvi v glavo, šumenje v nieslh, alaboiti In blevanle pn noBečih,
otožnost, diiibet, trganje, sliiijSanjo, bledičieo in pro-hlajenje; posebno ho pri puri ičii za ilojeucu in jo bolje, negO dojničino mleko. — Izkaz i/, mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsako medicine, inej  njimi »pri
Sevala profesorja Dr. Wurzerju, g. F. V. Beneka. pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetniku Dr. Angelsteina, Dr. Bhorelanda,
Dr. Camphellu, prof. Dr. Dudo, Dr. Tre, grofinje Caslle-stuart, Marki/.«' do Proban a mnogo družili imenitnih osob, se razpošiljava na DOBelmo zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz .SIUIIH) soričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. \Vurzerja,
II o n n, 10. jul. 1869, Rovalescieie Du Uarry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna jo pri dristi in griži, daljo pri sesalnih iu obistnib boleznih, a t. d. pri kumuju, pri prisadljivcui a liolchnoui draženji v ucalni cevi, zaprtji, pri boleluicin hodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo no BUDO Pr' vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Hud. W ur zor, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtov.
VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Rovalesciere jo ozdravila večletne i  nevarnostne  prikazni,  trebušnih  bolezni, zaprtja, bolno Čutnico in vodenico. Prepričal sem bo sani glede vašega zdravila, ter  vas toplo vsakemu priporočam. James S bore lan d, ranocelnik, '.Mi. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca g<>sp. Dr. Angelsteina.
B e r o 1 i n , *5. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Kcvalesciere du 15arry vsestransko, najbolje spričc\alo.
Dr. A u gol sto i ti, tajni sauit. svetovalec. Spričevalo št. 70.921. Ob e r gi m p e rn , (Padcnsko), 99. aprila 1872. Moj patient, ki jo uze bolehal 8 tednov za strnš-•liuii bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabo Vašo Uovaleseičro du liarrv po po I nama zdrav.
Viljem Pur k ar t, ranocelnik.
Montona, Istra.
Učinki IievaloBcfere du Parrv so izvrstni.
v Fer d. (Jlauaberger, c. kr. okr. zdravnik.
St. 80.416. Gosp. F. V. Poneko, pravi profesor medicino na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Herliner KliniBcho Wochen sclirl It" od 8. aprila 1872 to lo: „Nikdar no zabim, da jo ozdravila enega mojih otrok lo takozvana „Ucvalcnta Ara-bica" (Kevalesciero). Doto jo v 4. mesecu vedno več in veo hujšalo, ter vedno bij uvalo, kar vsa zdravila1 "ijflo bila v Btanu odpraviti; toda Kcvalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 64.210. Markizu de Prehan, bolehajo sodem let, na nespanji, treslici na vseh udih, Bliujšanji in hipohondriji.
St. 79.810. GoBpo vdovo Klemmovo, Diisseldorf, na dolgoletnem holchnnji glavo in davljenji.
St. 7f>.877. Flor. KOIIerja, e. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji iu bolehaiiji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
Št. 7f>.i>70. Gospoda (iahriela Tešnerja, Bluša-tolja višje javno trgovinske akademijo dunajsko, na •korO breanadejnl prsni bolečini in pretresu čutnie.
st. 65.716a  Gospodični de Hontlonii na nepre-
bavljenji, nespanji in bujšanji.
Št. 7f>.it28. Parona Sigmo K) letne hrainoto na rokah iu nogah i t. d.
KevaleBciero jo 4 krat točnoja, nego meso, ter bo pri odraščenih in otrocih prihrani nO krat več na ceni, glede, hrano.
V plebantih pnšicah po pol funta 1 gold. 50 kr. tunt 2 gold. 50 kr., 2 ranta 4 gold. r>o kr., 5 tiui tov 10 gold., IS funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold.
HovaloHoiere-Bisoaiten v pušioah A 9 gabi. fiO ter in i gold, 60 kr. — BevaleBci^ro-C'hooolat»ie v prani tn v ploščicah za 12 tas 1 gold. 60 kr., 24 ta« 2 gold SO kr., 48 tas 4 gold. liO kr..  v orahu xa 120 ta
10 gold., sa 288 tas 20 gold., — ia 576 tas 36 gold, - Prodaje: Barry du Barry * Coinp. na Oo> laff,  fV»lIfiaebK»aae it. 8,  v   IJublJnui Ed,
**hr, v (JrtMlel bratje O b o r a n z m oy r, v Ini-
i*rraVa Dieoiitl 4 Frank, v Celovel P. Pirn-niohur, v L.o<<i£l L u dvig Muli ur, v Maribora K. Morie, v flemmi J B 'OooklinniDn, v /.um-«-i»u v lekarnici namiljenih sester, v C'er-iiuvlcuh pri N. Šnirhu, v Ome-ku pri Jul. Da-vidu, lekarju, v <>ru<loi pri bratih Oberranz-meyr, v « «' me* vam pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jabuorju, lekarju, v \ araž-dliiu pri lekarju dr. A. Ilalterju, iakor v vieh kiMStlh pn ooiirin l"*.-irjih «u spe^onjskin trgovcih; cidi razpošilja duiajcka iaia r<a vtu krajo po postnih izkaznicah aH oovtutjhi
JJuu&jSlsH. Dona 12 februarja.
(Izvirno telografično porodilo.) Enotni dr*, dolg v bankovcih  .   70 gld Hf> Enotni drž. dolg v srebru    .   .    V5   „ 75 1860 drž. posojilo.....111    „ 25
kr.
Akcijo narodne banko Kreditne akcijo    . .
London .....
Napol.......
C. k. cekini .... Srebro
9U-2 U19 1'1 8 5
d r>
50 30
;h )«.'.,
25 75
Na prodaj
jo lii/Ji Nt. :tl   V   |M.ljiir  * U'lll   piviliinsl ji \
I j ii l» I i a n i takoj iz prosto roke. (H7—3)
Natančneje o tona se izve pri lastniku na šon-peterskem predmestji v kosami, t. j. v kantini.
Pofluciteljska služIla
izprazuena na ljudski šoli v l-j«iiomeni razpisuj« se s plačo 500 gold. za definitivno uamcsteuje. (Glasbe zmožen podučitelj dobiva za tako podučevauje 50 golđ«
Prošnje sprejemajo so do J!M#. tti«*,*,rt t. 1. Prositclji imajo slovenskega in uemSkrga jezika zmožni biti. (40—2)
Okrajni šolski svet v Ljutomeru, dne 7. februarja 1875. Predsednik : l'reinerNO'iii.
iTnirll V 3 J 311»Z lilil 2
od 0, do 11. lobr.: Maksim. Korošec, dete 8uknj<.rezca, 2 1., na vnotici grla. — Zvonimir Boltaiuor, frizerja sin, ti ]., na vnotici grla. — l.udwig Melcbior, sin kavarnarja 5 I,, na vnotici grla. — Eliz. Oregorcnva, zasobnie.a, H2 I., na pljučnem vnetji. — Jov. Vidio, delavoc, 47 I., na inožgansiioui mrt udu —.los. Poic, kondukter-jevo doto, 1 dan, na predčasnem porodu. —Jov. Malikota, dete užiruinskega čuvaja, M t no s , na iharlatici. -- Jos. 1'ajk, doto dola ca, .» '., na vr čnicl. — K. Okorn, konduktO'-, 87 1.,  na sušici.
11. februarja:
Pri Slonu : Vikner i/. Dun.ija — Ha/am i/. Elankobroda. — Vavken Iz Cerkoj.
Pri Hsdiei: Steiner iz Dunaja. — Pfanor i/. Trsta — Hume!. Bortha, Lttffler, Neubergor, Wa'z, Hrosam, Dr. Pilil Is Dunaja.
Pri Amnorel: bokar \t I.okavoc. — Ilolhiug iz Bo jaka.
Pri baisrNkeni tlroru % Jaklič iz St yra. — K .lijićar iz Bosna. — Kikol, Stonu': iz Steyra.
Podtrebušne in kilove bolezni
zdravi popolnem neškodljiva mast za kilovo ali pretrgane od "Bogom* Stut'£vnt'ff(iet'-Ja v MMv»'ix«mu (^vic*). — Mnog. spričevala iu zahvalna pisma se prilagajo navodu, kak-* so ima ona mast rabiti, — Iti/pošilja so v ptskerčkifa po 8 gld. 90 kr, av. v. po B, Btnrseneggerjn samemn, ali pa po
Jos.    Jvisi-u, lekarna pri Zamorci, Wien, Tucbiaiiben Nr. 27. (80T~-&)
v Ljubljani
se priporoča
za izvršitev vseh tiskarskih del
v lični obliki in po lm.ini^ji o«*iii, posebnu:
1(H)0 postnih voznih listov ....
vsakih 10AS) voč.....
K KM) voznih listov za železnice s firmo in železniškim kolokom 2000    . „ „
K M M l za brzovoznino s firmo in železniškim kolekom 8000 B
1000 zavitkov (Couverts) v kvart s firmo lOOO „ v oktav
Z.aioga. tiBkanibt formularov
za c. kr. sodnije, občinsko urade, okrajno zastnpc, šole, cerkve iu cerkveno  urade,  advokate iu  notarje,  pobotnico za liiesočiui
plače i. t. d.
5	gld	-	kr.
3	n	20	p
7	rt	no	
13	ft	SO	_
9		—	
10	»i	50	n
4		—	
3	♦»	KO	h
Hazijlas.
V Si«>\ om; t-a-.li«-m okraji je razpisana siu/ba okrajnega zdravnika z
letno plaOo f)0U gold. — lVma in dokazi, posebno doku doktoratva zdravilstva in ranocelstva, časne Hluibe v kaki zdravilnici iu znane slovenskega jezika se pošljejo do !>. ■nar«*«'* t. I. okrajnmiu odboru Sloven-graflkemn. (41—2)
Svoj «idež ima zdravuik v Slovenskem gradcu. — Službena pravila ho pri okrajnem odboru Slovengraikem,
Okrajni odbor Sloven.graški,
dne 9. fobr. 1 «75.
Predstojuik: Ivali^ari e.
k. avstrijskih deželah od vlspoe^a nruislerstva /.< notranje ladeve povoljena
orlova linija (Adler-Linie).
HciiimIio  i ini imat J.ip*< icno  parolirtMliio <lrii.%ivo.
Direktna poštna parobrodna vo/nja mej
Hamburgom in Newyorkom
♦
pe/.e 8600 ton in BOOO konjske inoči. U p< lami.    IH.  m. i i< i j 11. Mi-liiller,   v..». iu»i «i|a.
na krasnih in brzih poitnih parolu*. dih ali parnikih I. rasreda,
I Irolcr.     £5.  < «■ I, riltl ij .1. It lo|.shnl. .  I.  mar« i ja.
GoetliOf     ii- K>ai. i p o.
in daljo t »niti e«'trl«-li.
Vsaka osoba plača: I. kajiu •   tt*r» tolarjev, 11 k ajuta SOO to'arjov, mej-palubaOO tolarjev. Nataučnejo so i/ve pri in(»/«iiisl.ili Hgfiillli «li*u*ilv» iu rjla-vnom ra.-v-xa.cx-teljetvu. v llunihurgu, St. Annen-1'latz 1,
Dopisi in telegrami naj so adresujejo: ,^A,dlor-Linio — Hamburg." (4 — '.i)
Iidajatdj ju urednik Josip Jurčič.
LasiutUM m tink -Narodno ii^!;uinc".