tXTAT*TJIl Prodat«, poglejte U ^ leg aaaloirm n dan, k»
Va.	<ina poteče. V teh čailM
-plo	Titan j« cen, potrebu-
je 11l \	Bkuiajte
Imeti	"tpo vnaprej plačano.
--- ^ ^ x
■ (P®
S NARODA
No. 59
Ost slovenskih delavcevv Ameriki.
Second ChM MjOtor September 25th 194« at the Post Office at New ferfc, N. ¥
Act ef Cenyi m •(
M. lie.
1944 WAR APPEAL
Q
your Red Cross aft his side!
V. 59
NEW YORK, FRIDAY, MARCH 24. 1944 — PETEK, 24. MARCA, 1944
VOLUME LIT. — LETNIK LIT.
RDECA ARMADA V NOVI OFENZIVI
Madiarski regent admiral
Nikolaj Horthy. ki je baie Hitlerjev ujetnik.
Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da je armada maršala Gregorija K. Žukova na prvi ukrajinski fronti sinoči pričela novo ofenzivo v smeri proti Tarno-polu in Proskurovu ter ie napredovala 37 milj in o-svobodila nad 200 mest, trgov in vasi.
Berlin poroča da so Rusi višje proti severu napredovali milj in so vdrli v K o vel ob slavni cesti, ki pelje v Varšavo.
H<»ji za Tarnopol in Prosku-rov se (bi je jo že več dni, (oda j mil to no mesto do sedaj še ni bilo zavzeto, toda rdeča armada je dospela že do Kopiči nee v, •HI milj jugovzhodno od Tar-nopola in 53 milj severno od i 'ernovic ter do Aleksinec-Pod-lewnega, 35 milj severno o<l Ka-it »enee- Podolsk ega.
Na južnem delu dolge ruske fronte rdeča armada v svojem prodiranju proti Nikolajeva risi i Nemcev južni breg-Buga ter je pro<lrla v predmestje Voze-nesenska.ki je križišče železnic, ki vežejo Odo^o in Nikolajev.
prodiranju po MoAdaviji je rd<va armada osvobodila nad 40 obljudenih krajev, med njimi Tirnovo, l.*{ milj južno od Mobile v-Podo I ske^a in milj severno od Relcijev.
V	prodiranju iz Vinice so Rusi osvobodili 25 obljudenih-krajev, med njimi Lctičev, 28 milj vzhodno od Prosknrova in (ioleniščevo, 2H milj severoza-
padno od Vinice.
Najvažnejša pridobitev rdeče armade včeraj je bil preden- med Tarnopolom in Pro-skurovom. Na ta kraj fronte so dolu i 1 Neme i znatnu ojaČe-nja iz Lvova, da bi se mogli tem lažje umakniti od Viniee.
Moskovska poročila posebno omenjajo zavzetje Pervomaj-wkega, kjer je hi I dolgo časa glavni stan nemškega vrhovne-JCa poveljstva in tki je bil silno ntrjen in so ga Nemci z vso silo (branili.
V	bitki za Pervoma,jsk je ruska artilerija igrala velevažno vlogo in je samo v enem dnevn raabila 18 105-milimeterskih topov, vsled česar je hila nemška artilerijska \sila zlomljena in rdeea armada je dospela na desni breg retke fiinjuhe v neposredni bližini Pervomajska.
Medtem ko je ena armada prodirati« ob ofbeh bregovih Sili j i»he. je druga. armada nepričakovana prekoračila Bu^ blizu Oelgaje, Pristana in Podgu-re ter je zasedla cesto, ki teče ml Pervornajtfka proti jugu.
Ko so *e Nemci pričeli umikati, jih je obstreljevala ruska, artilerija ter je en strel zadel o<kJelek trakov, ki «o vleka i težke topove. Nemci so se morali vntaviti in med njimi je nastala velika zmešnjava, tetkom katerega časa je rivska infanterija prodirala cA> levem bregu Bu-ga ter zasedla pokrajino nuni Bi worn in Sin j uho. . Berlinski radio naznanja, da »o Rusi vdrli v predmestje Ko-vela, de«ar pa ruska poročila ne omenjajo. Pri Kove&u so Ru-ai oddaljeni od meje, ki je bila določena med Nemčijo in Rusijo ob razdelitvi Poljske leta 1036, samo &e 33 milj. S te meje »o todi Nemci vpadi i v Rusijo 22. junija, 3941.
Mihajlovič nadaljuje borbo proti Osvobodilni fronti
HITLER DRUŽI BALKAN PROTI RUSIJI
Ko ima Hitler .Madžarsko že v svojih (kremplji h, hoče z vezati še dru$<e (balkanske narode, da se jiostavijo na življenje in smrt proti rdw'i armadi, ki se bliža Rumunski.
Poročilo iz Ankare pravi, da so nemške čete pričele zasedati Rumunsko. Telefonska zveza med Bukarešto in Sofijo je bila pretrgana.
Hitler .je (b a je povabil ru-munskega ministrskega predsednika maršala Iona Antone-sea v svoj glavni stan, kakor je povalbil admirala Horthyja in ura je potem pridržal v Nemčiji.
London, 23. marca. — Kakor poroča radio Svobodna Jugoslavija se bore Miha j lovce vi četniki skupno z Nemci proti osvobodilnim četam in komunike navaja, da trpe četniki velike izgube.
Na fronti blizu oujeuuie m iw . v „ , .	.
•►ore ze ve«- dnu proti nemški
diviziji. Tekom nojev je hilo pobitih 5 Nemeev n mnogo je bilo ranjenih. Sejveruo od J)aru-vara je partizanski oddelek napadel ne>mško kolono in so-
Biljeljine in Tuzle se ibore čete -J7. in Hi. diviziji' proti dobro oboroženemu sovražniku, ki <se vkljiib težkim izgubam trmasto stavi v bran in nadaljuje z napadi.
Iz kraja Brčko je na poti veliko število tankov, oklopnih \x»7>iv in to]»ništva namenj<*iu*-^a v pomor Nemeem. Boji,so v teku tkh* in dan v tem prede-
Uu.
Kdinice 2. divizije so vzlie tažkim okolšeinam uspele, da so prekoračile reko Lini od Rude do Prihoja. Na fronti pri Limu napadajo osvuibodilue čete Miha jlovieevi in Nedieevi četniki. bitki, ki je trajala 21 ur, je bilo pobitih slo sovražnikov, mnoi»<) pa ranjenih.
Maeedonska brigada s<» Imm-š proti sovražniku dolini ("iiie reke.
Promet na železni siki črti Veles-Cjev^elija je bil ustavljen tri dni, ko so partizansko edin ice razdejale pro^o. Knako se je zalilo na pro,?i liilol j-P rile p.
Šesta južno-nioravska brigada se je s[M>pri.]ela s četniki pri Vranjem in je zajela •!<» mož.
Partizanske edin ice v Črni ffori so nanovo zavzele dve utrjeni poziciji. Kruto in Orja-luko. Ediniee 29. divizije pa se
prizadeto tež-
>kih pa rt i za-istaško |»f)sa<I-
viažniku
ke izLTU'be.
Kdinice sUivoi nov so najtadle
ko, ki j<* straž: ,-« železniški* pro.aro. 1'ničile eno lokomotivo in <lvajset vojaških trnkov. Na otoku S<k!ia, nasproti J"j Splita, se bori proti sovražniku 1.1. brigada. Tu je bil nbit en lfemški major i » ve«"je Število vojakov.
(Ziivezniške ed iiiee prwlprte po zračni <ili -.o uničile sovražno posadko. V tej akeiji na o-toku je bilo zajetih -^<o vojak«»v in dva častnikij^L
V |>re< le 1 j n med Otokom in i P5osansko 1\ rnpo je muslimanska brigada 1111 i <"- i [; i železniško j»r** uro.
ZAVEZNIŠKE EDINICE SE BORE Z OSVOBODILNIMI ČETAMI NA DAL MATINSKIH OTOKIH
London, S i. marca. — Kot je razvidno iz poroči! o bojih za <>tok Solto so se pridružile Ki. partizanski bri.uradi ameriške in angleške ediniee " rankerj<'V" in 4'commandos", dočim so iz zraka napadali sovražne pozicije zavezniški letalci. Nemška posadka na otoku je bila tekom bojev uničena in zajetih je !>il«» sto m oz in dva eastnika. Poročilo o 1e|j bojili ne pove, če <o zavezniške ediniee po napadu ostale na otoku, odkoder bi lahko držale pod kontrolo! splitski kanal ali zaliv. Otok Solta namreč leži severno-za-padno od otokov livar in Brač. Nemci imajo v Splitskih vo<lah vvojo podmorniško b.i/o, vsled česa!" je važno.
RUSI POSPEŠUJEJO POLJEDELSKO PRODUKCIJO S PRIMERNIMI PLAČAMI
Znani pisatelj in poročevalec Maurice Hindus je pred kratkim poročal iz Voldynskoyega v Sovjetski Rusiji, da so v napačnem oni Američani, ki so pod vtisom, da imajo v Rusiji vsi delavcci in drugi produktivni člani družbe enako plačo brez ozira na zmožnost ali sposobnost v enem ali drugem delu poklicu.
za vzel je otoka Solta
Partizanska zmaga
Partizani so tekom spopada pri Virovitiei - Daruvar železniški črti poibili 1<> častnikov in sto vojakov. Dva nemška tanka in tri motorizirana vozila so bila uničena.
Naši jrerilei razibiili sovražni
iz < )sj<M*ka vlak.
< I /Oinloimki radio je zabeležil vest podano po nemškum radi-i J ii. ki pravi,'da so kakih trideset milj vzhodno od Sarajeva napadlo nemške čete močne i-talijanske formacije sestavljene i/, italijanskih vojakov, ki so prešli k partizanom.)
Zadnje vesti iz Jnaroslavije |)onovno | m »t rjujejo prtrcMw*ilo, da je j m »sla I l*cld maršal baron iMaksmiiijan von Weiclis, poveljnik na Balkanu, neunškim četam na'Majeviški ravnini na " pomoč tanke in artiljerijo ter _ oklopna vozila.
t članstvo
TEŽKI TOPOVI STRELJAJO NA CASSINO
Zavezniki so na porušeni < assino namerili svoje najtežje iMO-miiiknetersrke topove ter pričeli bombardirati nemške utrjene postojanke ter so razbili eno najmočnejšo nemško u-trddbo, imed artilerijskim o-ggnjem j»a so po razvalinah prodirali Xovozelandeani, Ik»-reč se o<l nI ice do ulice.
Veliki topovi, kpimuijo pri žrelu premer deset palcev, so bili postavljeni na svoj prostor petdeseti dan, odkar se je pričela bitka za Cassino, ker zračno bombardiranje ni moglo pregnati Nemcev iz mesta in z okoliških hribov.
Nemci so post^bno utrjeni v starem rimskem amfiteatru južno od mesta. Na tem kraj-u so prvi streli iza vozniški h težkih topov razbili neko veliko štirinadstropno poelopje. Najprej se j«' {Kxlrla prednja in zatem zadnja stena. Nemci pa so se zdržali med razvalinami in se branijo s protitaučnimi topovi in strojnicami.
Nemci še držijo Continental hotel, kolikor ^a je še ostalo.
BOMBARDIRANJE NEMŠKIH KRAJEV
Zadnjih 24 ur je bombardiralo razne nemške kraje okoli 750 težkih ameriških (bombnikov. katere je spremljalo najmanj 1000 napadalnih aeropla-nov. Bombardirana je bila železniška postaja v llarnmu, letališče v Achmerju, postajališče za bombnike v Handorfu ter tovarne	aeroplane v
Muensterju in Brnnswickn.
Medtem ko se prejšnji dan nemški aeroplani niso spustili v l>oj z ameriškimi aeroplani, l/so se včeraj dvignili v velikem številu in izstreljenih je bilo '11 ameriških težkih bombnikov in
Dosedanje ameriške izgube
Vojni tajnik Henry L. Stim-^on je včeraj naznanil dosedanje ameriške izgube na vseh frontah.
V Italiji je bilo .')0,0r>8 iz^ub: o749 ubitih, 2-5,<lC?r> ranjenih in 10.274 pogrešanih.
l)o 7. marca znašajo ameriške izi^udK' na vseli frontah 12<v 19,'i in sicer 21.7."57 mrtvih. 50.-ranjenih (od katerih se je že vrnilo na fronto 26,459), pogrešanih 26,747 in 27,346 ujetih.
šest mVj>adahiili aeiioplanov. Izstreljenih je bilo 20 nemških napadalnih aeroplanov. Na Frankobrcnl ob Meni je bilo vrženih XM'tO) ton 1»oaiiib.
Japonske ladje ^redo na dno
Kot poroča general Mac Arthur iz svojega javnega stana na jujjozapadnem Pacifiku, so Amerikanci jxot«>pili dva japonska tovorna parnika, sedem oltrežnih i n 2.*» manjših ladij o-koli Wewaka, ameriški bombniki pa so razbili japonski konvoj. ki je vozil ojačenja na Novo (i nine jo.
Največji ruski letalec
Ruski letalec polkovnik A. Pokrškin je prejel že t Ive zlati zvezdi, ker je izstreli! 53 nemških aeroplanov.
SOFIJA, PRESTOLICA BOLGARSKE
S splavom utonilo 20 vojakov
Na manevrih v Tennessee so vojaki hoteli na splavu prt
s«
peljati čez neko reko; *plav se je preobrnil in 30 vojakov je utonilo. S plavanjem sta se rešila samo nek častnik in en vojak.	i
Jk_
Narodno gledališče v Sofiji, glavnem mestu Bolgarske.
Pisatelj poudarja, da je ma-lokje na svetu, če «ploh kje, nudene toliko spodbmle za individualne uspehe na enem ali drugem polju, kot. ravno v Sovjetski Rusiji. Spodbuda pa ni zgolj idealistična, ampak tudi materijalna, to pa še posebno zdaj v času vojne, ko je naravnost potrebno, da slednji človek v sovjetskih republikah stori vse, kar more, da gre produkcija v vseh smereh svojo pot naprej brez za ustavljanja in motenj.
Res jo, da nihče ne last nje svoje zemlje v smislu lastništva v drugih deželah, toda vse delo in vsi uspehi posameznika se merijo in cenijo po vrednoti a li kvaliteti dovršenega la in posameznik je deležen za lx>ljše delo boljšo plače ali odškodnine za trad vložen v kako podvzetje ali delo.
Kolektivne farme, na katerih je bilo pred to vojno lf),000,000 družin, so nudile Rusiji, kot je dejal sam Stalin, mogočno oporo v vojaškem pogledu, ker so nudile armade svoje krepke sinove in hčere in pa živež, ki je za vsako armado tako sila važen del potrebnih zalog.
Za pospešenjo poljedelske produkcije so se So v jet i brigali že davno pred izbruhom vojne in pisatelj Hindus vzame v svojem spisu za primer kolektivno farmo v Vohlvngfeov-jem, ter še nekatere druge v i-stem okolju.
Na eni teb farm redijo plemenske svinje in tik pred vojno je bil ravnatelj te farme deležen nagrade tri tisoč rublje v, (okrog $600.) ker je od gojil izredno mnogo mladih in izvrstnih prašičkov, čeprav je imel na raznolago samo dvajset plemenskih svinj. Za denar si je pmel naročiti avto zase oziroma za svojo družino. Ker pa ie med tem izbruhnila vojna s Finsko in kmalu nato sedanja vojna, se je zadeva zavlekla tako, da ta ravnatelj še vedno nima avtomobila, ima pa zagotovilo, da bo dobil svoj avto, kakor hitro se bo spet dovoljevalo izdelovanje avtov za civiliste. Tn ravnatelj .je s to obljubo zadovoljen ter še naprej pridno skrbi za kolektivno farmo, na kateri redijo plemenske svinje.
Na drugi farmi v Oldvn-skoye je Hindus vprašal kolektivnega farmarja koliko plače prejema in je dobil odgovor, da je temeljna plača farmarja, ki opravlja kolektivno farmo, katera ofbsega okrog 147 hektarov obdelane zemlje 175 rub-Ijev na mesec (približno $35.) v gotovini in 50 delovnih dni. Ravnatelji kolektivnih farm, ki ne obsegajo več kot tristo hektarov (750 akrov) o/bdela-ne zemlje, dobijo vsi približno tako plačo, na večjih farmah pa ddbe več.
Na vprašanje, če ima poleg omenjene place in gotovine iz
dohodke, je upravitelj dejal, d.-i ima dohodke od svojega vrta. ovae, krave in perutnine. In ako se na njegovi farmi pridela več, kot je bilo uradno zalite vano, tedaj so vsi delavci in u pravi tel j farme deležni več pla čanih delovnih dni. Na ta način se trudijo na vsaki kolektivni farmi, da prekosijo višek pro dukeije, ki je bil odmerjen za gotovo fanno po poljedelskem oddelku. • Tak sistem, tako so povedali kolektivni farmarji Hindusn, je uveden po vseli kolektivnih farmah Rusije.
Farmarji v Voldynskovem no imeli zelo slabo zemljo in se niso posebno brigali za obdelo vanje dokler so bili delavci v industrijalnih središčih v Moskvi in drugod dobrodošli, ker je Rusija širila in izboljševala svojo industrijo. Po letu 1932. pa so prišli prebivalci tega kraja, ki so bi!i zunaj na delu do mov in so povečini tudi doma ostali in pričeli delati na kolektivni farmi. Ker pa je bila ze mlja revna, je bil pridelek >lal» in potrebno je bilo neka j ukreniti. Vcnlitelji kolektivne farme .-o vedeli, da je treba zemljo po gnojiti in zato so pričeli kolek tivniin delavcem ali farmarjem plačevati primerno ceno za vsak voz dostavljenega gnoja, poleg tega pa se je vsakemu določilo gotovo količino žitne slame za steljo živini, da se je moglo napraviti čimveč gnoja. Kdorkoli je pripeljal več kot dvajset voz gnoja, je dobil za vsak voz čez dvajset celodnevno plačo. To je tako spodbudilo ljudi k dolu. da so sproti pobrali ceilo vsako konjsko figo na cesti in kmalu tako pognojili kolektivno farmo. da je pričela rodiiti prvovrstno.
Kolektivni farmarji si branijo denar, da bodo mogli po vojni nabaviti boljče pohištvo in drugo za svoje domove, dalje obleko, ter razne komodite-te in mnogi bi radi malo potovali ter hranijo denar v ta namen—prav kakor naši farmarji, z izjemo seveda, da so Sovjetski farmarji zelo prežeti s socialno sociologijo Sovjetov. Vse kar store in nameravajo storiti v bodočo, je tesno povezano v njih mislih s socialnimi pravicami in krivicami ter z veliko željo do izboljšanja svojega znanja ter pridobivanja duševnega bogastva, katero bo v korist njim »amim in Rusiji.
Kmetiška stran Rusije je danes individualna v pogledu o-sebne inicijative posameznikov, po drugi strani pa je največja kolektivna opora sovjetske rdeče armade, ker kolektivni farmar v Rusiji ne misli zgolj naise, ko se briga za podvig življenjskega standarda kmetov, ampak ima obenem v mislih celotno in ogromno deželo sovjetskih ljudstev in narodov in v tem je v veliki meri OTipopadena aikrivnost ruskih
plačane mesečno še kake druge uspehov v tej vojni.
m rani If
FRTDAY, MARCH 24,1944
GLAS NARODA
18th ITMBT, ffflW tOUK 11, N. 1.
51st Year
"Ulna Heroda" to
Taarlf fT.
•very day «mapt Saturday«, and Holiday*.
Adv
It OB
li C'lCLO LJBTO ?BUA LIST ZA ZDBDŽIBNK DBŽ1TI UN AANADOl »7.—; tl POL UTA WJO; ZA ČETRT LETA >2.—.
"ti tU If!
▼aakl dtt tor
■otot, nedelj In prtmikar.
■•UIA8 NAHODA", tli
IStk BTI
NEW IOBK 11 N. ¥
ZAPRAVLJANJE DENARJA JUGOSLOVANSKEGA
NARODA
NVwyoraki list "PiM" je včeraj pod naislovojn "King IVter gets no ciudi in Britain, but Yugoslavs say he gets it nere ' zanimiv članek, ki poj as nuje, kako jugoslovanska vlada /.ame>l>tvu zapravlja narodov denar in poselimo poslanik ivuri^tauUu Fotic v Washingtonu.
< la nek je napisal Riehard A. Vaffe in pravi tako-le:
Včerajšnja izjava vnanjega ministra Anthony E<iena v |Mt lm»>ki zjborniei, da kraljeva jugoslovanska vlada v zamej-ne dobiva nobenega dela zlatega zaklada, ki je bil nalo-n v Angliji pred vojno, vsetmje migljaj, da vlada kralja Vetru dobiva denar drugje in ta drugje so IZdružene države A meriške.
To trdijo jugoslovanski krogi, ki so nasprotni vladi. — HM'* so obvestili, da je jugosilovainska vlada po svojem tu-a julijem poslaniku dvignila v zadnjih dveh letih $20,00.'),(H)0 '•li ver; da financira vlado v Kairi. Tudi pravijo, da je poslani k Kotie dvignil denar iz bank v Braziliji.
I>a bi preprečil to" dviganje, je maršal Tito prejšnji teden naprosil Združene narode, da zamrznejo vso tvlo^e na ime Kraljeve Jugoslovanske narodne ibanke.
Jugoslovani v New Yorku pravijo, da denar, ki je naložen Združenih državah, Braziliji, Angliji in Turčiji, ni last krone ali vlad«* v Kairi. Pravijo, da je ta denar last naroda — vlagateljev, ki so naložili svoj denar v Kraljevi Jugoslovanski Narodni Banki, da ga hrani.
Ti viii pravijo, da sta Anglija in Turčija odklonili izplačili kakoršenkoli del tega denarja. Vzroki Turčije so znani; pojasnjeni so bili zastopnikom vlade. Ko so ministri kralja J Vira skušali dvigniti $2,000,000 v Turčiji, jim je (bilo povedano, da morajo ček podpisati trije ravnatelji ibanke, ki je avtonomna ustanova. Pa ndbenega ravnatelja ni bilo.
Nato je kralj Peter imenoval enega ravnatelja, toda nje vova oblast ni ibila priznana, ker imenovanje ni bilo izvršeno j »o določbah jugoslovanske ustave.
Ihti položaj je prevladoval — in najbrže še prevladuje— v Angliji, kot pravijo Jugoslovani.
Ka r se tiče Združenih držav, je svoje stališče izrazil državni department 26. marca, 1941, ko je zamrznil denar za-•denili dežid, da so, kot je rekel tedanji državni podtajnik :->nmner Welles, zavarovane pravicie naroda.
''Namen na*e vlade je," je tedaj relkel Welles 41 da <Vb-d.ži de nar, naložen v v Združenih državaih, za narode držav, ki so padle .pod nacijsko okrožje/'
Ko je poislanik Fotie prosil zveznega zaklad niča rja Mor-Venthaua za dovoljenje, da sme dvigniti denar, mu je lula prošnja odklonjena, dokler jugoslovanski finančni minister >ntcj ne predloži listin, na podlagi katerih bi Ibilo dovoljeno dvigniti vlogo. Sutej ni nikdar odgovoril, toda Potic je pred-o/il nekatere listine in mu je bilo dovoljeno dvigati denar, ka-I:«.r se mu je poljiibilo.
Prošnja maršala Tita na Združene narode, da je zamrznjen denar na ime Jugoslovanske Narodne Banke, je nekak pn dhodnifc prošnje, da sme ta denar dvigniti, da je vrnjen narodu in nm i>o pomagano v njegovi bo rib L proti vpadniku.l
NT<& l>ivsi vifeok jugoslovanski uradnik je rekel:
"Ta denar ni last vlade tdi krone, temveč je last naroda.
" A ko hočete pomagati Titu in po njem narodu _ v re-
#iici narodu — tedaj morate prepustiti denar njemu.
"Narod prosi orožja in munieije. Bori se brez orožja, brez kruha, t>rez obleke, brez domov.
"Vojnega materjala ne more kupiti s svojim lastnim de-
na r jem. *
(Pride še.)
fRIROTUHN L UR
SOVJETI IN JUGOSLAVIJA Odrazi ostavke poslanika Stajnoje Simiča.
"Christian Science Monitor" je prinesel v svoji izdaji 13. marca na pi»vi strani članek pod naslovom: "So\jeti bodo morda pretrgali diplomatske zveze -z vlado v Kairu." Članek je prišel izpod peresa moskovskega dopisnika Monitorja, ka teri je intervjuval poslanika Stanoje -Simiča in vojnega ata-
" Izdajstvo vojnega ministra ubežne "vlade" v Kairu, za-vrženje po tej takozvani vladi vseh mojih predlogov, da se organizira jugoslovarc-ka vojaška edinica za borbo na sovjet sko-nem&ki fronti proti naše' mn sknpnemn "sovražniku, re-prisalije, katere je vodila proti vojakom in častnikom jugos-lo-
Vzhodu, ker so izrazili željo, da se hočejo boriti v vrstah O-svobodilne fronte na terenu — vse to priea in dokazal je, d«-< Puričeva "vlada" ne oartopa ljudstva, temveč ga izdaja v najtežjem času njegove borbe.
4< Vsled tega ja« -smatram, da je prišel Čas za »vsakega Jugoslovana — Srba. T Hrvat a in S'o venca — kateri noče, da bo o-
šeja .Miorada Loziea po njuni*; vanskih edinic na Bližnjem senzaneijonalni izjavi, s katero sta podala ostavko, kot predstavnika vlade v zamejstvu ter se stavila na razpolago Titu.
V svojem razgovoru je Simjič podčrtal, da je z vzpostafvlje-njem Titove vlade v Jugoslaviji kraljevska vlada »gubila vsak razlog za nadaljni obstanek. Bivši amjhasadoir je ka-
raktenziral to vlado, kot sku- „	. , . ------; — -----
pino reakcijonarnih politika-	™ '^alca, ^teri no-
?©v in vladnih einiteljev iz do- . !'	kot človek, ka-
be princ« Pavla, glavnega kriv 1eri ^ ™,drl nož v ea katastrofe, ki je zadela Ju-	^ ** odloči in po-
gos-lavi.jo. Celo drmes, je dejal V° sto-11" Simjič, nimiajo '..i ljudje nika-' Ivot predstavnik Jugoslavije kih vezi z Narodnim os.vobodil- v I1SSR sem vedno sledil v svo nim" pokretom. več, oni so jem vršenju dolžnosti intere-sovražno razpoloženi proti te- *om narodnega osvobojenja in mfu sijajnemu gibanju in se partizanske borbe v .Tugosla-nadejajo samo, da jih bodo za- vili. Skušal sem nagm-or vezniki spravili nazaj na njih ubežno "vlado," da proži postara mesta, ki so jih zavzema- moč jugoslovanskemu narodu li pied to vojno. .	v njegm? borbi, ali zaman.
Simič je dal razumeti, da je ''Prosim, Vas, da mi verujete odbil predlog, da sestavi novo da v vseli svojih aktivnostih kraljevsko vlado in sploh, da jaz nisem bil nikdar ideološko kakorkoli sodeluje v taki kom- povezan s. proti-narodno "vla-binaciji. Dosedanja podpora do" v zamejstvu in jugoslovan zaveznikov kraljevski vladi in sko reakcijo, a zdaj smatram Mili ajloviču je mnogo škodila potrebnim, da. prekinem z mji-ugledu Amerike in Anglije v,md v vsakem pogledu. Prosim očeh jugoslovanskega ljudstva | Vas in Vi ječe (Narodni svet ali vendar je nedavni Churchillov skupščina, op. prev.) da mi ve
SONART REKORDI
Nove slovenske plošče!
Jmrrjf W. Koprivi«k In njegov orkester
Wedding Polka < Ne bom ee molila: TI pe Jest, pa lldana martin) Wedding Waits Slovt-nttkl WaJtz
Pojo Rupnlck sestre M69«—Jeep Polka
(Mat* potko Marine — polka
676—Tercslnka — polka Na plaulncah—valček
Lepe Melodije
Duquesne University Tamburtca Orkester
M 575—Na Marija nr-e. potka
K|« BO moje rotlr« Marinka pecla^-prdka
Jerry Koprtvftek In orkester M576—Terezlnka polka
Na planincu h—valček Za tozadevni cenik In cene pl«U ee •brnite na
JOHN MARSICH, Inc.
4«3 W. 42nd ST..
NEW YORK
ceni na terenu udarjati na fašizem.
4 vSeda n ja nbežna 4 * vlada'' Puričn je po.-ebno poznana spri čo svoje želje, da ne preide v borilo proti fašizmu. Ta tako-
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
ZA SPREMEMBO . .
Stavim, da je vsak, čitatelj gega lista izrezati kako po.,4, ali pa citateljiea, radoveden nost iz dnevnih novie. in član kako je kaj v tisti rtnlakciji,; kov. Z vsem tem izrezanim ma se, ,mt skl,P»j spravlja in terijaloni pa je seveda potem se krešejo mentalne iskre, ki delo prevajanja v slovenšči-potem eitatelje bodi vz,HHlbuja- llo. Tisti časi, ko so uredniki jo ali pa spo< lik urijo I. kaki menda str igli iz slovenskih li krepki .besedi, gesti. itd.	| stov od doma materijal i„ ga
Ni dolgo tega, ko sem dejala onostavno ponatiskovali. <o da l>oru enkrat za	kpr ,i^tov »lomovine
ni, kar bi pomenilo, da uredniškega potnagača v
»rednikuT
šjmis opisala v svoji koloni to zadevo	..m	vei
ver
urejevanja.
seveda uredniške škarje, ure-	<'anes ne predstavljajo
vključivši
ure-	_
-dnitkovo peteentno cigaro, u-'v t'stoni l>onienu besede kot k»-pravnikove brige in morda še PreJ- ^ st* je ]»rav, tudi kako drugo zanimivost zraven. ^in"-iani .i<' treba dati za-dnže-Torej se najprej polotim''Poznanje .. .
škarij. Včasih leže kar na mizi, da jih vsakdo, ki slučajno pride v urad. lahko vitli v polni luči dneva in si seveda mi-
<-li svoje o njih in redakciji, ki jih uporaiblja. Seveda pa imajo
Na milijone naših fantov na vseh koncih sveta, na en ali drug način dobijo pomoč potom Rdečega Križa — in ta mesec rabi ta organizacija pomoč od domače fronte. Vsak naj bo zastopan v tem velikem delu.
ftmraJEM > mano, kako m Je tm podražilo, tn ravnotako tudi tiikoroi papir in drugo tiskar-ake potrobiftne. Da * rojaki nuOgnrajo rodno dopotf^ugo lata, lahko fntdo upiroitani m imajo rodno, če lo mogode, ma-projpMano naročnino. ALI KE BI 0BK0VIU SVOJO MAMQGMIMO tX DANE8?
govor do gotove meje to situacijo popravil, vsaj kolikor ise tiče Anglije. Jugoslovansko ljudstvo danes pričakuje od Amerike slično kategorično izjavo. .
Zatem je Simič izrazil svojo bojazen t pogledu jugoslovanskega zlata, katero se nahaja v Ameriki na lazpolago tanmš-nje reakcijoname kraljevske ambasade. Glede svoje ostavke je Sinvie poudaril, da je storil ta korak iz la-stne volje in nikakor »e pod kakim pritiskom' sovjetske politike. Pridal pa je. da l>o sovjetska vlada v blLznji bodočnosti spremenila s?voje uradno stališče proti kra Ijevi vladi in prekinila diplo-m«atshe stike z isto ter priznala Titovo vlado, kot edino zakonito predstavnico jugosloovan-skega ljudstva,
Izjave Stanoje Simiča in Maorada Losiča.
Na zahtevo jugoslovanskega poslanika • v Sovjetski Rusiji, Stanoje Simiča, in vojaškega atašeja Jugoslavije v Moskvi, Miorada Loziča, je sovjetski tisk objavil njuni pismi marša hi Jugoslavije, Josipu Brožu (Titu.l
Simieievo pismo, datirano 10. marea 1944, se glasi: *
"Jaz Vas naslavljam kot predstavnika Osvobodilnega odbora Jugoslavije in kot vodjo narodne osvobodilne borbe pro ti fašizTrtu v Jugoslaviji in iz-ven nje, ter se Vam stavim na razpolago.
"Prosim Vas. da obvestite o tem Amti-fašistični narodni svet za osvobojen je Jugoslavije S tem istočasno podčrtam, da smatram Vas in Narodni ffvet za edine predstavnike jugoslovanskega naroda in kot edino organizirano fresnicno ljudsko oblast t deželi sami in izven nje. .
"Sedanja reakcionarna, ubež na Pu riževa vlada Jugoslavije v Kairu, ne samo da ne predstavlja jugoslovanskega naroda nogo niti ne vodi nobene borbe proti sovražniku; ona se noče boriti proti Hiemoem m tovizlin-gom, kakor je PaveliS, Nedi« in drugi, ampak potom svojega vojnega manwtra, Dtrafa Mi-hajloviča, odprto sodeluje e kvizlinpi ter vodi odprto borbo proti Ijodsfnm in Narodni opvo 'bodi In i vojski. J
rujete ko izjavljam, da se Vam stavim na razpolago, kot vojak in po Vaših zgledih hočem tudi jaa služiti narodu po svojih najboljših -sposobnostih; in s svojim delom -se hoeem udej-stvovati v na<!toove£ki, juna«ki borbi za ponvz fašizma in za ustanovi jen je nove, svobodne federativne ljudsko demokratske Jugoslavije. .
"Smrt fašizmu! Svoboda narodu !	f
'Stanoje Simič."
•Polkovnk Miorad Lozič je v s?vojeni pismu navedel sledeče:
"Kot človek iz* naroda in kot častnik jugoslovanske narodne vojske, iseni 27. m#rca 1941, bil udeželen v našem- na-•rodnem gibanjuj proti izdajstvu princa Pavla in njegove vlade, t. j. kraljeve vlade.
•"'Kralj in njegova vlada je pobegnila iz dežele po kapitulaciji, ali narod je prešel v borbo« To borbo so pričeli partizani in oni jo vodijo brez pre-stanka do današnjega dne. brez pomoči od tudi enega sa-mfcga člana ubežne jugoslovan ske vlade. .
"Baš nasprotno, celotna u-bežna "vlada" je pomagala samo M5hajloviču, kateri je sp>oeetka bil v ospredju kot 11 vodja narodnega pokreta,'' al i kiateri stvaimo ni vodil borbe proti okupatorju.
"Kar je več, Mahajlovič je sklenil sporazum z okupatorji v svrho vodenja skupne borbe proti resničnim predstavnikom naroda, proti Osvobodilni vojski Jugoslavije in partizanskim odredom.	,
Jugoslovanska ubežna vlada ne samo, da ni nič pomagala Narodni osvobodilni borbi na terenu, pač pa je storila vse kar je mogla, da je preprečila nafti m borcem, kateri so pobeg niK iz domovine, da bi se mpgli boriti proti sovražniku iste v evojih mlejah.
"Utežna vlada je docadaj (preprečila večini naših letalcev, kateri so nSli h Jugoslavije .po kapitulaciji, da bi mogli sodelovati v borbi. Samo Belo majhno število naših zrako-plovcev je »daj v borbi z eno od angleških in ameriških letalskih edini©.
"Oni niso hoteli, da se sestavi jugoslovanski letakki Ska-dron, kateri bi pomagal bor-
il jih. bilo t roba nuj-
zvana vlada dela v^e kar morer*„,i: »i. - - , j 11 j« «	/ tudi škarje svoje muhe m po
da blat. borbo paH,zanov m , j ko h
Narodni osvobodilni pok ret. no rMU Oni prožijo poiiK><* vsem aldiv nostim, naperjenim proti maršalu Titu.
"Puričeva vlada je za branila fonnacijo novih jugaslovan-skih edinic radi dejstva, da se število Jugoslovanov v inozemstvu, ki se žele boriti na strani ljudstva, čezdalje bolj msnoži, oni pa mečejo v koncen-traei f«"kn taboriša v?e one vojake jugoslovanskih čet v inozemstvu, ki izrazijo željo, da se udeletže borbe za os v o boje nje njihove domovine v vrstah O-svobodilne vojske.
"Ko sem' prišel v Sovjetsko Finijo, sem insistiral, da se tam
Morda, bo kdo rekel, da omalovažujem uredništvo samo, ker sem najprej omenila reda k eij^ke škarje, pa temu ui res tako, zakaj nihče, ki je že kdaj zašel v naš urad ni mogel kaj, da ne bi najprej bil opozorjen I na uredniško cigaro, iz katere
ti, jih nikjer ni in potem iso vedno vi jejo enakomerni kopa se začne iskanje, ki se nejParčki dima proti stropu, neha, dokler niso škarje spetjPravzaprav ni pošteno zapihana svojem mestu vrh koška najti, da so vedno enakomerni, ker redakcijski mizi, v katerem po 1o .bi po|om d(.]n)o vtis^ (ln
čivajo slovenski ter tudi neka-| nmiuik vedno doibre volje in teri drugi jugoslovanski listi, ki temperamentno sploh zelo utie-čakajo na pregled. — V angle j človek, s čemer bi se ga M-ini pisane ^ li>te^ prinašamo pojavljalo v luč popolnosti, ki
je na tem svetu ni.
sproti v urad in jih sproti mečemo v koš. izjema je le kaka revija ali sliena pulblikaeija.
kaj orsrar.i7.ira in-oslovansVo mkm (|a jih jo W(iaj ,!lWI
enoto. Vs, moj. po13lroS, (]n v nr<.dni-,vll kj)k kr„ja,-, t„,la
dobim dovoljenje za to od ubez .	, • i -i * i „ nu
k ^ a m t*, -v	, temu menda ni min tako. tliede
ne "vlade" Puriea, so bili od-	... .. .	.
i * _ t -i	.. njih velikosti pa je g. urednik
hiti brez kakega pojasnila.	. , , . . ' .
oni dan dejal, da je prava sre-
"4Nobena razlaganja niso	(~a, ker so tako nerodne, sicer
pomagala, ker Puričeva pro-	t)i gotovo že davno dobile — no-fa&istična vlada noče pripomo-' Xo, ja, tako kot je, so pa
či k pomnožen ju števila proti-	v0fi,10 ZVesto v svoji službi. Ra
fašističnih borcev, ona noče.	ylh uro<inik. upravnik in tudi
da se Jugoslovani bore rama	avtori<,a te kolone, kadar si bo-
ob rami z nepremagljivo brat-	v - znvr.;oni<Mn kakega ve-
^ n^^ko vojsko.	likomestnega dnevnika ali dr«
"V njLhovem po i skusan ju,!____
da nduše narodno osvobodilno!	~
borbo na terena, pomaga Pu-{	'
ričeva "vlada" saino onim, ki se borijo proti Narodni osvobodilni vojski in partizanskim odredom. .
"V inozemstvu Pmričeva vlada pomaga samo onim, ki so prišli iz domovine s gest a-pov-skimi potnima listi in odobren jem Nediča. Jaz sem trdno u ver jen, da je celotna aktivnost Puriča in njegove "vlade" naperjena proti interesom naroda in v prilog njegovih sovražnikov* Jabb sem odprto rekel Puri en in njegovim ma-nstrom. da so izdalajci.
"Kot eden, ki je za eno z narodom dne 27. nnarca 1941 sodeloval v prevH-atu, sem prišel do prepričanja, da ne morem več služiti pro-faštistični Pu-ričevi "vladi", katera je sestavljena iz bivših slug odvratnega režima princa Pavla.
Jaz vas naslavljam, kot e-dinega resnično ljudskega vodjo naroda, ter izjavljam, da se ne smatram več za vojaškega atašeje. Puričeve "vlade" v Sovjetski TTniji, ter izražam željo, da se priključim virstam rodoljubov, ki se bore pod Vašim poveljstvom.
So časi, ko naše uredništvo pozabi, kam je djalo cigaro in Toda z vsem tem vam nisem j 1akrat S(> r)ri('ne iskanje, kak-u-o škarjah ozir. njihovi vi o-i še(./n AkHrj0f u> z ve6jQ Vllen)0 j,,
nič povedala. Naše škarje so živim zanimanjem Izjema bo izvanredno velike m spominja- tm1i ta, da pogrešane škarje jo človeka na kako krojaško išf.eino vsi, pogrešano cigaro pa delavnico, sploh sem six>četka|po nnVadi samo g. urednik, do-
čim ostali na tihem iu mulec zlokobno upamo, da bi jo le in« našel. Saj poznate človeško muhavost, ki se rada mn/.a, kadar muči sočloveka kaka smola, kot je zgubljena oziroma jHigreša-
Note
KLAVIR
ali za
PIANO HARMONIKO
Mi od rag Lozič."
(Združeni odbor jažno-slov. Amerakancev.)
Juiroaloranaki pomožni od bor r Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Ohicaffo, potrebuj« podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujne potre* bno delo ▼ pomoč našim ▼ domovini.
35 centov komad — 3 xa $1.—
*	Breezes of Siirlng Time of B1ob»>oi <r»etnl
*	Po Jeieni Kolo
*	Tam nm »rtol fr«1l Maribor Walts
¥ Spa ta J Milka Moja Orphan Walta
*	Dekle na t rtu
OJ, Marinka, pextja]
*	BarCtca
Mladi ka peta ne ¥ Gremo na Stajemko ,fitajerlS
*	Happy Polk« Če na tujem
$ Slovenian Danca
SVanda Polka ¥ Žldana aaarela Veseli bratci
*	Oblo VaUej ajiTla Polka
¥ Zvedel aem nekaj Ko ptlflca ta nala
*	Pojdi a menoj Dol a planine
*	Kadar boa ti nndrat fcl
»-ZVEZEK 10 SLO-VENSKXB PESMI za piano^barmoniko za $1.
Po 25c komad
Moje delde je še mlada Barf>ara polka
Naročita pri:
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
nt W. ISIS Straet
New W.ll W. V.
na. eigara.
Sicer pa je v teb dneli pri-liklina, kot je uredniška eigara, zelo važna stvar, ker urednik mora slediti vsem dogodkom na svetovnih frontah in drugod in ibrez priljubljene cigare bi šlo trdo.
Toda to so menda navade, ki jili posebno moški svet razume, 'cer kar ne more predstav ljati pravega možakarja brez zanosite eigare, kot je n. pr. rimrebillova ali pa vsa j pipe, kot je Stalinova.
Alorda uika eigara tudi svoje vplive na vžig«nje potrebnih isker za pisanje uredniških u-vodnikov ter vesti o ix>jih na frontah. Kjer se kadi, pravijo, tam mora že biti nekaj ognja. In naš urednik ima v svojem področju vesti rusko in italijansko fronto ter še pacifiško po vrhu. Poleg tega pridejo vmes še boanbni napadi na Berlin m druga naeijska gnezda iu pa seveda od časa do časa tudi kakšna politična eksplozija, ki jo je treba postaviti v 4'headline". V takih okolščinah je u-redniška cigara kajpada po svoje enako velike važnosti, kot Church i 1 lova, kadar se gre za polit ične premetenosti in diplomatske zakljueke.
Da pa ne boste milili, da ima naš g. urednik ravno vse svetovne generale na svoji skrbi, naj se prištulim zraven v toliko, da povem, da som jaz odgovorna za jugoslovansko fronto, to se pravi za vesti, ki od tam prihajajo. Tito in njegova Osvobodilna vojska pripadata pri na-šem listu sonredniei, ki ne kadi eigar, pipe. ne eigaret, pa vsee»o veasih primerno pokadi, kot s starimi škarpi, za vso realke i jonarno zalego, ki danes ovira in maže ljudsko ibor-1)o naseda, ljudstva doma.
(Pride če.)
FRIDAY. MATSCH 24, 1044
T	I
TRANOTUIN L.
Kratka Dnevna Zgodba
FKRDO PIJfiMfC:
SPOMINI IZ POVESTI IZ KOROŠKE
"V iij fcihki (1o!ini Hem ziaotov !!«»•••
*e l m na 7.ini raj up ounjo? do nje1."*
petje.
l
I^epo petje, to kaj ve- tem, kakšen je. In razsodila je zopet sanjalo o mbdarsLh. Po da ni napačen, in tndi rada je tem zopet ne bo nič s petjem videla, da je zahajal k nJim v jutri".	Jii^o ob nedeljah popoldue ter
In ko tako premišljuje o mo- ji s petjem in pripovedovanjem drasih in petju, zasliši zunaj krati ea>. Glas je imiel eudo-
Ija! f> vsa vas spodaj v cerk- v	»bran <*tverospev y,to mehak m spre»djal> svo-
vi moli. ali dremlje, ali zijala' 'K*J Pa	' »e zoc*dl £ jf^0 kaJ *P>'etn(; na. V*™-
prodnja in naenkrat salnfe or-	m 5e	T,a	" ^ ^	*****
Kije, in se v to mojfoeno buča-F	J.'.	P"l><>v edovat ■
. nje vsesajo srebmočisti ^laso- T1.ek'1! (u:l! PaklJl bl trP" Ka-» Pa J1 pripovedoval/ -•vi. moški in ženski, oj. ko k o ^^ «*	^ 36	O svoji ljubezni! Xo. Dasi j
In xop»*t M*m ae«lej v
nem -tibel,u" pri našem mrf"* .mosK1 in4*T"\ ^	revščine konec.- " ~ I \} t™*
na. ju Tončku in razdirala SVa',to don'! ln ^	linladl moz srt'a ,Jubl1 loP°
m/ne n, ar nje kar ti nameniti tu ,n tnm ' 1***™° Rospod Odprl je okno. in se nasolnil deklico, tega ji ni nikoli pove-inoi iztrka dehtečo fajfo, plju-	ali kak;*n l^tjoljubon nanj.	<	.	I dal. Tedaj o tujih krajih in
tujee, k rati oi na ozre na kor, oj,| Bila je bajna mesečna noč .j ljudeh ? Tudi ne. dasi je vi-kal«' to dob:o de!	Od daleč se je slišalo tajnostno del nekaj sveta. Pravil ji je o
bralo iz vašega pe Jlušajle; ob vsakem prehodu tHa Preko skal in	kak° kia:no SP,vi"
fckii? <V hi hM že!tega	vi>e še kaplje moje- Pripovedovala temnemu ov.^u di ba>ko jezero z vrha nine
o davnih easih, o Turkih in »lepe. ki se dviga v ozadju ter
ne v-tian, pome/ikne z lokavi
lui očmi in reče:
vi Urbanjakor, kdaj se pa bo zopet re-a v jkhI t in vsa gmajna čaka. Kaj da *te tako utihnili f**
4*Tfe«, utihnil sem,*' o<Kr-e"iu >k«»sano, ,4ali človek božji, •ki« s. m imel p *-ko gla\e, pa jeze doati vsa ta leta. Kako bi ^iovek veselili pi>a1V
* * To je. da v*f»k elo*vk ima
To moje deio! O j, le po-
ga potu! T,e poslušajte, to sem
ustvaril jaz, mežnar
si .-* pravien rn ponosom govori izkušeni orgliar.
Tn "e potem v nežnem pin-nisimu tope ti glasovi siebrno-r-isti — j.-i, vrag >rebrnočisti! mladeniški >pev: Zdaj -nio pri tej besedi, ki dela
»vojlb dovolj, me/nar p» naj- m^žnarju največjo preglavieo več, Lo gotovi ljudi« z uio v ker — le naravnost povejmo — roki čakajo, je i bom jutemi- lvn-ki me/nar še nikoli ni do-co pravočanno zvonil. Ali reči živel teara veselja, da bi imeli sem ho tri, če veselih * rete. pa pilite žalostne
ZIIIO-
njegovi nevci" srebrno? i« te srla sove. To je. da flp razn nemo /4alo«tne? I hi *e Vodo lju-jnrav. v soboto zvečer pri nev-dje kisli> držali! V teh budih!ski vaji so cerkveni pevei re« časih d-* le ve*ej i beseda dobro ŽTTeolefli kakor sanvi telavei. *i.'o«tnih imajo ?ju«l*c -nvu na'čistili in ubogljivih glasov. Ob prodaj, fn pote,-! .. tr ni-arijo.' de-et ih zvečer je pevska vaja) Sama zanuera .■«« r.av«i zadnje končala, četrt nre nato je mež-lpa reee .iezno: rodi i* nje!'*	|nar Jfr d m job al, redno čez poli
Flo, to fia že n? res! .jaz na,nre «r nni ie že sanjalo o samihf
OGROMNA ENERGIJA V GMOTI
Od trenutka, ko se je posrečilo razbiti poedine atoinie, ei fiziki in inežnirji prizadevajo izkoristiti ogromno energijo, ki se pri tem sprosti. Leta 1934 je uporabil dr. Fermi za lM»mbar-diranje urana nevtrone, da bi dobil radioaktivnih prvin. Za to del i .je bil nagrajen z Nobelovo nagrado. Xievtroni »o suh atonuski delei. ki imajo enako gnibto, ni likajo pa električnega naboja in zato imajo veliko prodo!-nost.
J'od'.bne poskuse so učenjaki pogosto ponavljali. Nevtron razbije uranovo .je^iro v d\%( približno enaka dela ;n oV>enem s tem s]>rosti dva aii več hitrejših nevtronov. Ti hitrejši nev-
žala na poliu. gosta, mleeno- kakor N(»žikine oči. -- je dejal !roni "«'P"<Hio nova uranova bela megla in požirala jc srebi — in Nežika je zardela. Pra- JO<1,a 111 .Jlh razbijejo, tako, da ne mesečne žarke. Tišina vse vil je o močvirju, ki se razte- se celotni razkroj sain pospeši, povsod. T^ od daleč >e čuie za na eni strani jezera, o taj-'. 1>,v	^»lie Curie.
nostih te ura močvirja v tihih po -ie opozoi il na druge zanimive ■ letnih nočeh, o veščah., onih	Nevtrone kijih rabijo
slokih modrikastih plamenčkih Za	bonrbardiranje. na-
|ki plešejo po močvirju. Tihij*iva ^»niičiii nevtroni, ker plameni ljubečih src so^ to. inm-'° majhno energijo v celo-onih ve. ki se bojeee skrivajo1 tl	termični energiji mo-
lu bliža se petje in zopet pred belim dnevom, je dejal.llekulov ^ ^oliet je opozoril
žuborenje brhke Žile. ki je hi- svojih sptehodih po okolici.
hruški'*' ^a^0-'*1^ o Francozih in živi zrcali v jezerskih valovih. Tem mladeniški krvi. Megla je le- nonnodro je to jezero in mirno.
"V sobota večerah je fajronta čas — moj pobič. prijueka čez travnike v vas.
-e oddalja, valovi, pojema, pri- in Nežika je zopet zardela. Tn tudi T*n to. d» so širijo v tre-ha;a. raste na nuoči in zopet se potem ji je pravil o koroških	razbitja uranovega jed-
stopi »z meaflo in žuborenjem gozdovih in tako lepo ji je ]>ra-'rt} novi nevtroni, mnogo hit.iej-Zile v eno.	vil, di je Nežika vzljubila te'ži z energijo okrog 11 milijo-
na'nov elrktronvoltov. Pri s<vo-
za-
j rimer sem vas r>ov»od iivalil, in doktor Matew. iz ^/»li.diČ tudi; ne, in če va* tmdvn y»ohva-livn. kdo je še proti nama? Tn sicer sem že rc-* el, v^y gmajna — —' *
"Stojte! Po res v-,i •»liiajna kaj pričakuje od mene. IV»g mi od pil* ti greh. pa račni^to. Te-daf: Bli je neV«-" n- :; roežnar \ hrn**-i va«i — —
zdaj	zaukaže
melnar. 4*T4e ne v eni sapi! Tu je potrebno posebno po jrlav je "
Pa naj bo!*'
Fantje po polj grede
Bil je nekoč nek mežnar v hrnški vasi, ki je rad fajfo kadi' in i cerkvi orgljal. Omga Če pa je vnščanom, š<» življenje sladil al' ki«al. kakor si je kdo izmed njih želel. ^re7.nai je namreč imel tudi malo proda-ialno tik eoikve. kj'i ;e prodajal nwd drugo sr.ro tadi slad kor, sladek kakor prva ljuhe-•"•n. in je^ih, oster ta30, da je pes znevilil, če mu .k- kanila kaplja te tekočine na Tfp. Ali ♦o ni glavno Glavna da je 7. v^o vnemo gojil cerkveno
modrasih in v nedeljo zjutraj so bili pevei na kom redno za-srrljeni. da bi s kovaškim me bom ne spravil čistega crlasu iz njih.
jih poskusili je rabil .Toliet le neznatne množine urana in zato fo nevtroni, ki lahko prodirajo tudi skozi kovine, uhajali.
e bi se sproščevali nev-v eeli kepi urana, tako
T»ol:ro je mežnar ugibal, kje neki tiei vzrok tej čudni prikazni. Uganil je ni. Spočetka je dol J: i l te šmrntane fa jfe Ali kako to. da so v soboto gla'tri pa bo zopet hrrščanje na sovi jisni in jedva v nedeljo, kom kakor v Pek če vi žagi. če meden i. fajfa pa t i "'i med pev(l^ki na jl>olj greavo hiastovo eevimi zobmi dan na dan, od 111 nedelje do nedelje. Potem ie nvžnar premišljeval, jeli nis«i
t'isto prevzet se udaja mež j gozdove, temne in ponosne, nar ubranemu petin Naenkrat je zahrepenela po njih. In
želela je v svoji mladi duši, da "Kaj ni tO Strameljnov te->! nokoč zakraljejala nad ta-nor trn Ku-liiev he«? Hi' J^e,kim Z^Aom. nad njegovimi	v .
vedV.ta«' Tn Krofičta šmen iPO^-nimi jelkama, nad biser- ^ P« vprašanje kaj bi se zgo
tana modrooka nedoižno>t je	nnd vilami in
zraven, in Oje seveda tudi ne ^rat* A!1 °f'e 111 m\cl manjka. Vsi štirje so moji dasi je bd premožen kmet cerkveni pevci, ti kalini!	njegovo posestvo je ležalo
enega ne manjka. Pa boš ju> *ohm' T,n st?df"t !nd' 111 tu i čisto pel. če dnne« zijaš v!1'1*"1 ^zda.ke." je bil s,n ubo-megli in rosi! Kaj fajfe. kaj re?ft k^rja in veslarja na
modrrsi! Zdai ............... .
je bival samo v njegovih sanjah..
Največji ameriški gradile«* ladij Henry J. Kaiser, pravi, da bo za HolumNko zgratlil .'»O tovornih ]>arnikov za vporabo v Holandski Vzhodni Indiji.
Ladje za Holandsko
Ti parniki bodo rabljeni naj prej v b«>jili za osvoboditev ho lamlske ]>ose<ti. po vojni pa Zii (prevažanje potrebščin ta inošnjeniu jirobivalstvil.
deblo počez!"
Pevei so
. . .	. .za mežnarjevo ogorčenje. Ka-
krm mdelj.ke hripavost, nje- ko tudj? ^ ^ ^ ^ yp
gov.h pevcev on. modras, o ^ ppli dokl(?r njgo zfl.
katerih sanja redno vsako so-l^j pryi potf,Hni m ni zav boto. Morda to?	prM jutranji pili po zeleni do-!}»
ji je pripovedoval in*še niaisikaj o lepoti koroške de-že
o ved a niso brigali i sn"no	bridko ob-
jokane, dokler ni piišel čas ločitve. Tq>ko sta se jima tedaj [stisnili ustni in v oči so jima
"NTn, 'letlnjič je izvedel resnico. Noke sobote zvečer je skon-čal me/na.'- svoio pevsko \ a jo ter ie odslovil z raznimi nasveti in nrinoročil svoie pevee. Na
lini.
stopile solze; le težko je pnsti-i roka roko. Odšel je v svet in ni se vrnil več. Zaihtclo je
V nedeljo zjutraj pa jih je mežnar silno gido gledal: vse modrase, o katerih se mu je
njeno srce in odnjnrlo. .
fVfimia >0 leta, snnbači. lepi in krepki mladeniči so >e vrs-
iohal. iel ie premišljevati. Tn ee človek prem>išljnje. potem n? prav nič « spnneom. Premišljeval pa ie mežnar: ^'Boar ve. ro se 111 i bo danes
postopa*"
ustavi-i v njegovi prodajalni Tn mati ji je dejala: "Nežika. Le ko jim je natočil zahtevani pobarala se bo5. kdo bo notem "frake 1 i*' žganja, je zamolklo sj« maral zatet" sieer. ali slišno dovolj pol za-j
pol:
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
Man of the Hour
V angleščini ixpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o če-mtr ni bilo pisano se nikdar poprej.
"Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Kar J* u naroČilo
gotovino
t*h knjlile Ma oBcjMui, > j»rlporo/ljivo. d« nofiljlt*»
ko noftofr. K naroMlu prilo^itp t dobrem zavitku
mamice (KdniSenlh drinv). — Xarnf-lte lahko pri:
BJTJiaABin SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
fM Wmš MIh Mraat	Ne« York 11. N. T.
Kežika ni marala za nobenega. in <r,e ji je še tako sladko govoril. In vendar je slednjie vzela nlladeniea za moža, niti tako lepega, niti tako mlade-To pa se je zgodilo takole.
•Prišel je k nji v vas in sedel je za mizo, in fajfo si je nabasal in priJsral in |*otem je puhnil oblak dima predse, pa je dejal:
"V sobotah veeerah je fajronta eas — ste drli se veeraj, da's poeen je -slns."
ffn potem je še dostavil: , '' Diu^ie, ee boste v soboto po polju peli, pa £e cerkvene oreflje s seboj vzemite, da bodo v nedeljo še te hripave."
Njegov gozd.
To «-*e je dogodilo p^ed dol-ffim easoiiL Takrat je živelo mn preHne ona ^ovor. ob obrežju bnškega jezera dekle, ki je daleč naokrog siove-lo po svoji lepoti.. Nič čndne-jra n' bilo tedaj, da so obračali fantje njene in sosednih vasi <»voje posrlede prav posebno za njo. Takrat je živel v vasi ob jezeru mlad študent, visok in lep, bledih lie in doljarih las. fitudiral je tam daleč v nemških krajih za doktorja, kar se dosedaj še ni čulo v njegovi do maei vasi.
"Doktor, kaj je to? Oče Jer-ne.i. ki ste po svetu hodili, po vejte namj!"
dilo. troni
da bi ne mogli uhajati. Potem bi najbrž vsa irmota urana razpadla in sprostila bi se ogromna energija, ki bi se dala porabiti za novo bombardiranje ali kako drugače. Računi >o pokazali. da bi iz enega grama urana .-proščena enersrija zadostovala. da bi segreli .*>."> ton •vode. tako da bi zavrela. .
tfMKft?^^
G? SPISANA V ANC JiESČINl
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjige:
ZANIMIVE ŠTEVILKE
T Patagoniji, na vzhodnem robu Kordil jer, je število nno-i^kih proti .ženskam 40:1.
V Ameriki napravijo 10 milijonov umetnih zob na leto.
Najmanjši ljudje bivajo na britskih Andamanskih otokih v Bengalskem zalivu; največji med njimi tehtajo *76 funtov.
Najnižja temperatura, kolikor se je opazovalo, se je ugotovila v Verhajan>ku v Sibiriji. namreč. f>0 stopinj prxl ničlo.
Ne pozabite krvavečega naroda v domovini I — Pošl jite Vas dar še dana« Sloven
$3.50
Združeni narodi potrebujejo ves odvisni *i-vež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se za to delo že sedaj!
V LIČNI IN TRPEŽNI PLATNIC NI VKZAVI
Skoro 1400 strani —
750 Slik
Popolni voditelj za vas1 vojni vrt.
Popolna vsa K a l>rsnl». vsaka slran, vsaka slika — mnogo NOV K snovi novih ilustracij!
EDINA VRTNARSKA ENTIKLO PKDIJA ZA DOMAČO POTRKRO! Ni* visokih hi»seil — vm> J* jasna, rai-lofno, vporabno.
Tukaj v eni sami knjipl VSK, KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI! 10.000 ftankov vam podrohno pojasni vse o vrtnarstvu, o sadil vi in spjanjii, o gnojenju in oskrbi vrta. Najnovejše pa je VRTNARSTVO ItREZ ZEMUIE: nova metoda ra uničevanje škodljivcev, gojenje divjih rastlin, nove sestavine cvetlici — Abecedno karalo vam pove takoj, kar želite. Prirejeno za vsako ponebje v Združenih državah, 7a vsako zemljo In vsako sezono.
To knjigo je uredil E. L. D -SEYMOUR, B. S. A., po/nana oseba v vrtnarstva, ki ga cenijo vrtnarski li-vedenel.
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
In oče Jernej je dejal važno. "Doktor, to mora biti kakšen gosposki padar, ali pa kan e.elii*k] šfenc."
'"To že ni kaj prida!*' so odvrnili kmetje in zaničljivo stiskali ustnice.
Nlu, nekoliko drugače pa je rodila N«žikac najlepše dekle v fari. Ona pao ni sodila po tem
"Vidi'S, Kežikn. e^ bi me ti
hotela 7-a moža--"
"Beži. beži, kaj to govoriš,"
■AH on se ni ustrašil teh njenih Kesed, mrimo je puhal dim od Rohe ter nadaljeval:
"Ej, Mežika, ee bi ti videla moj	dmgaee bi govori-
la!"
"Oozd imaš?" sra vpraša dekle.
<^,Da.,, odvrne mladenič in udari s pestjo po mizi, "gozd in še kakšen! Daleč naokrog ni takega! Za mojega očeta ni pela sekira v njem in tndi jaz se pra bom lotil. Tn jelka stoji siedi njega, debela, da je tri možje ne objamejo. Da. ee bi ti videla moj gozd!"
Tedaj irm je ponudila roko in dejala resno:
!"Hanj&a, pogledati ga ho čemi"
''In skupaj pojdeva, kaj ne? — .ie vakliknil on veselo.
"Thi isiknpaj!" In «la sta roko v roki v gozd
kaj bQ k Študenta, ampak po in — ikon življenje.. j
skemu Pomožnemu Odboru.! MmmmMWmUMUmiW WmtXfMVMWm*
KNJIGARNA
Slovenic Publishing
216 West i8th Street
Company
New York City
Andrej Ternovc
Spisal Ivan Albrebt
Bftl^lf fn rnrnaiM*
3. izdaja — A, Aškerc
M
Ko smo iU t morje bridkosti
Spisal Rev. K. Zakrajites
Knjiga pripovedni«, kako J« Hitler naatavljal Umaniee la aanjke ln pripravljal "■trup"
M JafOdortM ln njihovo dr-iavo i« dolco pr«j kot lo i* ftftpadaL
Knji«a J« v platno 307 strani.
rsaana In Ima
Oda |2.—
Živi Uriri
Bplanl Itu MtUai
Kojlft Je svojevrsten pojav ▼ slovenski književnosti, kajti v T nji Je r trinajstih dolgih po-flavjlb opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnin po0etkov v starem slovanstvn do danatnjega dne.
13 poglavij — 413 strani
V platna Tesano
Cena $1—
Duhovni boj
(Izdala družba sv. Mohorja) L. Skujtoll
Orni a 50c
Ako anroiite knjigo, prUstlte k Ola U. S. oziroma Canadian Money Order za —enjsns svoie. Manjie svete, lahko poči Jote v d. a znamkah pa 1 8 cent«.
Idjsri as) mmfHim
"HOW TO BBCOMK A CITIZEN
or TBI DNlflD 8TATB8** V tej knjlsl so vsa pojasnila In aakoal m aassljonoa.
rana gg
Državljanski priročnik
Knjižica daje poljudna navodila, kako postati ameriški državljan.
(V slorenMlnl)
Cafe m eeoiov
POUČNI SPISI
Pohorske poti
Spisal Janko Olaser
Cena BOc
Angleško Slovensko Berilo
(F. J. Kern) — V eas na knjiga
dm W -
Brezposelnost
Spisal Fran Erjaviw
Cena 50e
Problemi sodobne filozofije
Spisal Dr. France Veber
Cena 50c
Mlekarstvo	j
Spisal Anton Pove. 8 sllksml, 108 strani. — Knjiga s Je ln farmerje » sploAnsss.
Cena M
Obrtno knjigovodstvo
2S8 strani, eas na. Knjiga H namenjena ▼ prvi vrsti aa Stat« J bno, umetno tn strojno ključavničarstvo tor ieleoolivarstvo. -
II—
■«U»i > 4KOL*A" M
FRIDAY, MARCH 24, 1944
P
OD SVOBODNIM SONCEM
SOMAN — Spigal: FJ3.FTNŽGAB.__
----147------------

VRAROTUn B.
DARD ANE LE
Ob zalivu Sari Siglar je ši-j 1. Brez dovoljenja fniltanove-rina ceste sicer 4 kin, a takoj ga ne snu* nobena tuja vojna sled i najožji del Dardanel med j ladja skozi Dardanele in Bos-stauima gradovonui Kilid Balir por.
(ključ morja) na evropski in' '2. Manjšim vojnim ladjam, pa Sultanije ali Bogas Hisar.ki jih - uporabljajo poslaniki, na azijski strani. Širina je sa-ldovoii sultan prehod, kakor je Vojakom .je velel, da :o popravljali oprenuo, snažili ko- mo še 1.150 metrov. Ta dva'bilo to že prej. Leta 1878 so ičili kopja. V Rnstikovi kovačnici so gi:
nje .brusili meče, koni misli zalogo podkev. K vajeni trdih potov z ho____
Dekletom .ie izročil oskrbo ranjencev in pripravljanje je di za vojsko. Sužnji so trli ječmen in pšenico v žnvvah, de-dekleta so pekle prejiečence in ga skladale v koše za hiašno na dolgo pot. V nekaj dneh se je vse gibalo, kakor bi ne bili na pohodu, amfpnk doma v gradišču, v slovenskih selih.
Iztok je poiskal proton j in pripravil v palači stan za Ireno.. S forn je velel potrehiti sledova razdejanja in krvi, vse mrliče je dal zasuti v glohoke rove za mestom.
...	,	t..v> ™ ^..idova imenujejo tudi Rnmelijsle angleške ladje skozi, da bra
Kor*ači so podkovali konje, ki niso >»i 11 (evropski) in pa Anadoli (a-zij nijo Carigrad pred Rusi. Ber--*o nogo. .	^Iji) gra«l; sezidal ju je že Mo- linski kongres je dne julija
—--------:---:-----— ha med IT. leta 1462. Stara sta —------^
torej, a modernizirana in oja-čena z novimi utrdbami. Zadaj za Sultanijo je glavni kraj Canak Kalesi, grad loncev; in po tem mestu se ožina imenu-.iČ ožina <~'anak. Šteje približ-no 1tisoč prebi'valeev. X«*ka-
Ko je bilo vse urejeno, vse pripravljeno, da pride ona, je 1c,' ° ,,3,t('ri.K1 ,1Ji nzi>ki strani: Iztok začel pogosto zahajati na stolp ob morju. Ko je'od jFJa,n,<li	1,1	0,1 r'A'
ondod gledal na pridno mrnvljlšče, ki je vrvelo ob deln krog1 naka'	Sultan i je je pa
mesta, se .je zadovoljno mtsnvhmal. .	{Parke Tabiasi in Cemeni Ta-
4' f\ a k or despot," je p.,mislil in se začno boječe or.rl. Zbal biasJ" T,u,i tropski breg je ^..... — ■	<lobro utrjen, poleg Kilid Ba-
leptembra 1891 sklene Turčija] z Rusijo posebno pogodbo, ki dovoli prehod ladjam takozva-nega ruskega prostovoljnega brodovja, če je izobešena trgov ska ustava in so vojaki na adjali — morajo Rusi o tem turško vlado ob^vest ti. Od te-' daj na])rej si je Rusija nepresta no prizadevala izsiliti prehod za vojne ladje, kar je seveda
isto, kot gospodstvo na<l ožina-
■»"U^n ri	-M'" jtmj«	•	1
potrdil dotedanje pogodbo. lfJ.jmi oziroma Carigradom.
-e je 'že saino te misli, da bi ne ušla iz njegovega uiusi in se kakor skrivnostna iskra 'a/bognila mod narod.
''Samo zaradi nje." se je opravičeval polglasno. "Zaradi tebe, Irena, da se ne t plaši tvoje srce ob grozotah vojske, da se n« dvigne sram v Ko ji duši in se ti, dvorjanica, no raz-p!akaš, ko prideš med barbare.. Pozdravili te bodo vojščaki, kakršnih nima Bizar.e, pozdravili te bodo, kakor pozdravljajo IVodoro palatine i, kadar pride na Karnp. In Epafrodit! *'Meherele!,f [>orečeš. "Xisem trosil zastonj zate zlatih bi-":intine: v.M Kako ti bo zagorelo oko. ko zagledaš mojo vojsko in moj narod. In ta voj-ka in ta narod je vršil nuišče-\anje, kruto maščevanje, in ga l»o še vršil nad Bizancem, nad hrivičuim in nehvaležnim, ki ti je zapisal sinit. Majeva nje, Kpafrodit, tudi zate, tudi ?a tvoje trpljenje."
Potekel je teden
Ri» la se je pola gal n mi r, na Tztokovo lice so legale sence.
"Bogovi," je molil »ztok. ''bogi \ i, prizanesite! Kriste, «"ifvaj je!"
hra .jo moderni fort istega ime na. potem mali fort Jeni Madži d i je in veliki fort Xamazije itd. I'trjene so tndi vi*Šine za fort i. T,etn 1012 ^o imeli vsi fort i topove -s kalibrom 21 do H") cm. .
Itaiidanele se za Kilid Bali-rom razširijo najprvo na 4 knn
'Že pri besedi sami, se nam pojavi neugodje, tako slal>o je zapisana ta skoomna rastlina »pri nas. Ko ga; sedajle seje naš kmet na pomladno dišeče brazde in korači po škrjančko-veiit maršu do gležnjev po lepo prezebli prsti, misli na konjiča, kako bo zobal i>»-i težkem delu oves in bo zavijala goved s širokimi gobci dišeče sope o-vsenice. Brano se mu prikrade v misli, da bo morda sam delil, kakor se pač
O OVSU IN OVSENJAKU
Ovsena moka se eesto uporablja tudi v kozmetiki in so jo zlasli obnesla kot dodatek raznih past za zdravljenje od son-ea opečene kože. V Ameriki uporabljajo ovseno moko kot učinkovito sredstvo, da pie-prečiijo ižarkost .^lamine, orehov in mmrgarine na ta način, da pot ro-i jo te stvari z ovseno moko. Zanimivo je. da druge moke nimajo te protioksidačne tudi razkroj zadržujoče lastnosti, svet. lOvs-ena moka preprečuje že
,4ti^iogla1 i svet nero<lno vrti. v množini Vi do 1 L* odstotka
pa no jnisti. da bi so ta misel
, -i i i . • *	. zajedla vanj, ko pa sonce tako
po sedmin kilometrin pa zopet	, ,
...	, ,, , , , . .toplo sije m je dan veder, ko
zozijo na 2 km. A tem delu vi-l » \	J. , - „ .
i • r»	... . , .. »dobro prespani dojenček.
<11 mo fort za fortom. baterijo za rv • • i	- t
i •• i	,, ,,	Oves je najskromneisa polj-
baterijo, skupno 1.] utrdb. \e-' .	/ .	. . ' *'
, 4 t it	, • j ska rastlina, -aj mu ie odmer-
jat ore utrdbo na evropski sira - , , , - , , č
■ c i	t* i * a. .l*1!! v kolobarju (plodoredu raz
ni: fort Oegeimen Bum h, fort -u i . - , i 1 , , -Am, R„rn„	i11 kmetijskih rastlin), zadnje
M orle se ic zdiamilo in plulo v nemirnih valovih, i Rado je klal neprestano jagrjeta in -ežigal grmade oho-«.>v l>evani in so jen.cam. K morju je begal in zrl po gla-d:ai, ulival olja na valove, da um ire, stresal rinam razseka-ne obaro v vodo da bi potolažila vihar, ki je pretil.
"Ve pridejo po nro»-;ii Iztoče; p? kopnem piidejo!"
l'je! je konja na jiaši in brez v>dla dirjal jmi cesti proti Soiunu Pa se je vrnil r iskal Iztoka in silil vanj:
"Pcjdi! Solrn moiava. P«» Ijjubinieo, po Ireno. Oj R idovj n! Nf.pil >e je.. Zagovoril, izdal morda! Godec, umorim to na Peruna, ne piizanesem ti!'*
Nflailonke so postajale jm> <lve in dve. >e ozirale na junaka k' sta žalostna slonela oh stolpu, hodila T>o osidju, postlal a ob liKuju ob -ončnem v/ImmIii in zapadu. Po>tajale so in šepe-t de: 4*Ponju! Junak. otn»i nevero! renin vama vojaka? t'emu moč! NVid Solun'"
"Vad Solun!" so mri.u ali vojaki, ker jih .i^' pekla žalost Iztokova, katerega -o ljub.It s tako strastjo, da bi jih po de-t planilo na stotine novragov za svojega vojvodo. .
Osmi dan so prit i.: ali mladci nrr.ogo plena, ki ga je na-l »yila in zajela voj>l:a. Poslanec je s7>oročil Iztoku besede Viljenca in Jarožira. Nikjer upora, nikjer Bizantincev. t 'olo trdnjave SO se podale brez boja in posa<lke so zbežale. "Prizanesite, bogovi!"
Iztok se je vznemiril ob tako ugodnih poročilih. ' 1 ' * Takrat j^ zakričal Raoo s stolpa; • "Jadra, jadru, jadra!"	%r
Iztok je hitel na ozidje Po plivkajočih valovih je toneče - noe razlivalo zlato in daleč na obzoiju >e je resnično dvi-tralo j« d ro kakor pozlačena bela porot. ' **Jadra!'* je ponovil V.tok.
"Prihajajo," je ^kliknil Rado in stisnil Tztoku roko.
r>voje junaških -rc se > v tem hipu vznomjrilo v krepkih pr*ih kakor srce deklice, kr za diši stopinje prihajajoČ-rga Iju-bnnra.. IVta «o ommela, ^et je ginil, ginila vojska? ginil ojni imrtož, umolknili so kllt^i slavja, vse se je uničilo pred njima, v »te utonilo v morje kopornenja. • Btmm ona misel saiTW» ena želja, ena sama ljubezen je imela prostora v njunih <li •rcih Duši sta se oklenili bele peroti na valovih.	se je <"t
Aun Burun. baterija Maidos,' ,	, .
4	-i i v v , . .mesto. Prav kakor pometa e
120 metrov visoko leze<-a bate- . , , . . . ! ,
i , , , ,	je med drmrmn posevki, ko poli ja Kiamleh, baterija ob	zali-' . - , . ,	1
r- ,. . ,, „ ,	iUrete >e zadnia hraniva iz zenH-
vu Kelia. utrdba Bohali.	x °
s konjičkom ovseno malico, ka- po rja ven je tolčene snvtane in kor je že mod prvo svetovno zvi'uio njeno v'skoziteto (vie-j vojno. Zdiavo zaupanje vase čijivost). Naravnost luesenet-
ijiva je uporaba ovsene moke nri konservaciji živil, saj obvaruje ovsena moka za mesece aromo sadja, kavo in drugih i dišečih potrebščin. Ameriki nalrejo ovojni papir za zavijanj,* tobaka in cigaret z o-vseno moko. Iz ovsene moke
i-: * - r a m i--!-- ib^ in jo pripravi za druge zla-azijsk. strani fort Miedzidna.Vi	, . . v
ir___T>_______ _	, . litnej-so na>Hidmce, ketr veze s
se dela lepilo, ki nič ne zaostaja za arabsko gumo .
fort Koes Burun. na mestu sta rega Abida pa fort Xagara. sam na -sebi sicer star, a utrjen z novimi bateriiami itd.
Tu zadaj je tudi Kserksov grič. Ožina tukaj se imenuje tudi tako: ožina Xagara. Xa najožjih točkah seveda kabli, mjne. itd. Pravijo, da ima ta
svojim« izločki razne struno v tleh.
Kar so hranitvene vrednosti ovsa t:čo, ga moramo pač prišteti uvod najbolj žlahtne žitarice. Prav izredne količine ima ovseno zrno žvepia in železa. Xa 1 kg suhe slame pridela dobra dva grama žvepla.
na> IVardanel pravi kraj utrdb medtem ko imajo druge Žita
nad tisoč topov težkega kalibra.
<>d ožine m<M Xagarc in
: lee 1" po ]»ol grama te snovi. Ovseno zrno ima prav obilne Kalogo fosforja, vezanega v or-
Bohali se -vi ie cesta še kakih| g»n>ki obliki kot fosfatide km do Galipolisa, širina 5 Prav tako vsebuje to zrno tmli
<lo 8 km. Oalipolis .ie nekako opirahšče dardapelskih utrdb: jnebivalcev ima .'50 tisoč. X<i r.izijski strani brezponnembni Lapsaki — 14 km severno cmI Galipolisa se dardanelske nt;d 1h» končajo. Imenujejo so tukaj po mestu Bnlair, znanem iz balkanske vojne. Zgradili so jih povodom krimske vojne leta 1854.
titanove in arzenove sjvojinc od katerih jt* zadnjega v enem kilogramu ovsene moko že kar l»'pa množina 1 miligrama. Tudi mangan so našli v njem. Iz teh dognanj si kaj lahko razjasnimo prav mrodne zdravilne učinke ovsenih preparatov na slabokrvne in sploh slabotne o-troke.
Oves ima največ maščob med
Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, a ko je vam le priročne da se poslužujejo —• UNITED STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER.
Par besed iz nove zgodovine.^'žitaricami, če izvzamemo tur-Ko je Rusija dobila Azov, leta ^ie°. V enem kilogramu suši-l7:Jf», je začela gledati na zahod nov-|° Pr' °v>u 50 ^amov masti iz zaprtega ("'rnega morja. Že dočim toliko spoštovana pšeni-. leta 1770 pt odre rusko brodo- ea n°	uiti polovico toga j
v je p(»d i»ovoljont Angleža Kl-,5twi,a' Pri toni Pa 110 trP' phi nst ona do Kofeza. a se umak z«nomarjenja odstoten bol jane nazaj, ker prvi ruski ailmi- kovin. k' K za 2 odstotka tal Orlov nima poguma za na-	k»kor f»ri enotni pšenič
'aljno prodiranje. Mir v Kue	'
xa z i balo jadro, če je krenilo na desno, če nagnilo na levo -ta vztrepetala junaka. Telo je podrhtacalo, roka se je sama iztezala v daljo, koprneča in vabeča. Pridita, golobici, pri-l.-tita, ptički!	J
Bela r>erot na mnrja > p^agonui rasla. Ob bregu je MU»rje šumelo, vznemirjeno od ufrodneya juga, kakor bi slutilo kako »*ečo nosi na valovih. Sunki vetra so naraščali zašnmelo ie po gozdu, jadro se je Ik/.Io, ladja je letela k brelru
Tedaj «e ie Tztok zdramil. • Odbežal je s stolpa za niim Rado..	' >
"Vojaki, na for! '' Prehajajo, prihajajo!"
Od ust do u -t je letei kle v tahom je završalo. Konji ho zai^zgetali, deldice popn-tile je(lnj<'tino na ognju in lie-zole I; mrrjti. tolpa je vzklikala n se gnetla na obrežje. .
Zlato žareča obla *>ncn se je dotaknila morja, valovi slo vztrepefaN v zlatu in rergtTiili nevedomtt Treni in Ljub in i rti bajnen« tančice na mokro obrežno pot. Oklepi in šlemi so zažarel*. jez<leci so obstopdi ce>to s f<>ra do pristanišča.
"Zapalite ogenj na «tclpn!"
To znamenje je bil sporočil Iztok'Radovann, da brez skrbi pri plovejo v Inko. ,
»onee se je še enkrat kakor »za^deno dvignilo nad morje nato je sunkoma utonilo V trtmku je zagorel s stolpa .rdeč ofcerij in oMil z žarom me do in morje.
Z 'ad> re j«» powxetiia phimenica, zagugjila se v loku in 1»adla v morje. Za njo dmga in tretja!
"Prihajajo, on je, Kpaf rodit, Trena. o bogovi!"
Iztoka je tako prevzel*, da se mu je tresla delnica, ki je stukalr ročni k jpeta. .	t
4<l>iiW|Hee! š«ž|f:?e grmado na obali!" g \ ' (Nadalje^!oje prihodnji«)
uek Kajnardži leta 1774 tlovo-li Rusom prosto pot skozi Dardanele, seve<la samo za trgovske ladje. Za časa Napoleona si pribori angleški admiral Jhiekworth z dvanajstimi večji mi in mnogimi manjšimi ladja mi brca posebnih težkoč prehod skozi ožino 1!). februarja 1K07. Xaenkrat je pred ('ari-gradonv Turki z največjo hitrostjo *I>ardanele utrjujejo in ko mora TXickAvorth 2. niarea!
ni moki. Glavna vrsta ovsenih beljakovin jc avenin, ki kaj ugodno vj>liva na živčevje.
Ovsa ne snvemo nikoli ju-eveč fino zmleti. Drugod po svetu zlasti v Amieriki, v Skandinaviji in v Rusiji, mnogo uživajo ovsene krpice. Za 10(1 kg telil .ie treba oluščitf in raztrgati .TOO kg ovsa. Pri nas je uživa nle ovsenih krpic šele v povojih in .je tudi njihova cena pretkano visoka.
Prav odlična lastnost ovse-
r.azaj, ima brodm je večje izgn111''1 ,nI'nskih pridelkov je. da l»e kot prej. Mir leta 1809	K toiilo vodo sluzasto tva-
prer>ove prehod vsem netur- rino'	wdireza otroškim
tkim ladjam.	iprebavilom. Oilrasli uživajo
.	. ..	[ovseno moko pri želodčnih in
me la. julija 1841, oklenejo črevesnih Iwleznili. Tz, ovsene-evropske velesile Rusija. Angli ga škrohn se tvorijo ponaiveč ja, ¥ rancija, Avstrija in Pru- maltoza ali pa Gadovi, sladkor sija, — s rl ureijo ono znano in oirliikove kisline, ki se brzo darda.ensko zgodbo, glasom Vepiio -in ne zvišujejo sladkor-
1W AM > nn A A T ____J___ 1 _ •	| ,
ia v krvi. O»vsoni kruh jo zato prav pripraven za tisto, ki trpijo za sladkorno boleznijo, saj
katere so se Dtaudancle in pa Bosjw>r zaprle vojnim ladjam vseh držav. Začetkom krim-
•	. ...	i" >■•	"HninviKv	m,pi. »i
ske vojne je bilo anglo francos zdravniki predpisujejo takš-ko b rodov je vkrcano južno od.nim bolnikom nn radost ov.-e-Kusn Kaleh, v zalivu Bešik; z. ne dneve. Oves vsebuje mno-tlovoljenjem Turčije je preplu go saponinov, močno se pene-fo ozin. »n prišlo pred Scbasto- čih snovi, ki dražijo Sleze sli-
fo-U .	od 30 marca n^lce želodca m črev ter ponna
18a6je potrdila pogodbe iz le-]gajo vsrkavati razne apnene ta lflT41, ter določa:	. goij.	,
NASI ZASTOPNIKI
California:
San Frtni'lsco. Jm*ol» IjiiinIiIii* Colorado:
Puelilo. IVter Cul In Walneohurjt, M. J. Uujuk* Indiana:
IiulianaiMillM: Fr. Markl«-h
Illinois:
»'hirago, Jos«»i»li BevCiP* ciil<-agu. J. Fubiap iCUiiHBO, Cl<*-ro iii Illlnoial Joliet, Jennie Itambicb La Sail«*, J. Spell«-ti Mascontah. Martin IWilenc Nortb Chicago iu Waiikcgari. Math Warsek Michigan:
Detroit, L. Plmikar* Minnesota:
Cbisholm, J. Lukanlch
Ely, Jos«. J. I'eahel
John Teran, Rlv, Minn.
EvHeth, biuiii (iuute Clitbert. Louis ves8el
Montana:
Roundup, M. M. I'anlan Nebraska:
Omaha, P. Brodertck New York:
(iowanda. Karl Ktrnlsba* Little Fall«, Frank Ma«l** Worcester,' I'eter Rode* Ohio:
Barberton. Frank Troba* Cleveland. Anton Bobek, Charles
Karlinger*. Jacob Kesulk Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant. John Knnifie Youngotown, Anton Klkelj Oregon •
Oregon City, J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, John Jevnlkar Coo em a ugh. J. Brezovec* Coverdale In okolica. Job. Paternel Kxport, Louis Suiwntit* Farrell, Jerry Okorn Forest City. Math Kamin«. Frank
Blodni kar Greensburg, Frank Novak Homer City, Joseph Kerla Imiiertal, Vem* Palclcb Johnstown, John I'olantm* Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Ballorb Midway, John Žust* Pittsburgh In okolk-a. Ptolllp I'rogar Steel ton, A. Hren Turtle Creek, Fr. »chirrer« West Newton. Joseph Jovaa WiwNtia: < Milwaukee. West Altla. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoatag: Rock Springs. Louis TaDebar* Dlamondvllle, Joe KoUcb (•Zastopniki, ki Imajo poleg Imena so nprarlčenl obiskati tudi druge naselbine v njih okraju, kjer je kaj naših rojakov naseljenih.) Vsak
te. katera ja pnJeL
Naznanilo in Zalivala
Tuinim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, pri jateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, mož, brat in stric —
Anton Svet
po dolgi in kruti bolezni vodenici izdihnil svojo blago dušo ter nas za vedno zapustil v dolini solz Dne 16. Marca , 1944.
INc'l'i'li bl;ig»«|M kojin-LM m' j«* vr>il v |KHnlclji'k, •_'«». ntnn-:i. I'M I i/ I.O-1. I.II.-JI yjivuihi Mr. Ai»u»ii;t Kirn.i. ."1 I F.;i<t i".tb St., N.-n Y«»rk. \ V.. ^ w»-to iu:iA<< 7.;nluini< «» \ -!<>v"i'si:i < t-rl;\i >v. »'ii llji nji * d-<4i ob 1«. m i <b»|>«>biiM>, na |M»k;i|»i^V . Troji«f v llr<M.klyini. N V.
Vem«' <n iM.^tili : 1-lii/lM'iKi - <;j;i-:i \:H(mI:i". il in/.i uc : J • Sv«»t. Akron, «»hi<», M:iry Vidcr»:ir. i'.:iil<« rimi. < »bi<». Mr. .Viilmi^i K<<I!;hi ib*r. «'lfv<*laual, obi.«. r-hr/.l« iui Tin- l»:<- «V Tap National Ann.- • •>.. I'b'V«'lainl. I'-liižU-iM-i I »siiryrir-ri.V l-ra^in*. l£i< lifi« l<l S|»ru-. V. ^ Mr. in .Mr<. Frank in Sylvia Jjiii^i. Ocvclainl. < »liio, Mr. in Mr> Ji'lm in Fran«*«-s Miu'H,	(;:inlni\ I.. I.. N. V.. Mr. in Mr- Frank in
Millie Sv«-t. F" v <"i».»-k. N. \ .. Mi-- Ivnnksi Sv«-i. Ke\v «in r>l<-:i-, I. I . \. V., t«-r Mr. in Mr-. Anlhonx in Ann«- Svet. l#ro.»klyn. \. V. '/.:i -\4-ti- ni.-i-i' -n il.-irovali :
Mk in Mrs. I.niii- in M;ir\ I.i-_'i-a. Mrs T.-^i.. K>>\a<li. Mrs. Mary Metrlb-h. iz Ni-w Y«»rk:i : Mrs. Ai.toi.ija Uniniik. Mr-. Minka Valetii": -in Anthony Svet i/, lir« okl\na . Mr-. .I>>h:iim i I N-i t. \ «"-»«*-in Frank .Ian-;i iz < 'levelainlri. <»liii>. ter -in I ::inU / ll\ t'n-«-k;i. \. V.
Sož.i I je brz.i>):i vnim |mioiii -«» i/.r;i/i!i: I 'i I . .1 K<-rn. * "l.-iiid, Ohio. Mr. .!«»• Viderirar, ltarlM-ri«»n. « ilii<». Mi— Ani< :i V«-r<-h- in \l r Mirko llukorov i«' iz W.i-binuteii.i, 1». •
Sožalje ]>i-ni<nini |m>Ioiii i>:i	i/.r:i>ili:
Mr. in Mrs J. Kaplan. ISronv. N. \ . Mr. in Mr< TImhick ller-t«»k. IIr«M»klyn. X. V.. Mrs. Fr.iin «-- K<»v-< i « -e-4 re'n.-i iMtk"jn«'mi i, .lef-fersoti. X. v.. Mr-. Mary Franeeti«". M:ui\ill«-. N J.. Mr .lohn lb ->• ly, Ail^rin. I':i., Mr. «'. M SJii|»iu. 11< boUen. X. .1 , in Mr in Mrs T«»uy in Minka X.iberl. Flevbunl. Ai>» j«- kak-no ime izpn-iene. mi j >«• l^ci^ovoli opro-4iti.
I'rav i-kr«'iia bvabi tinii v-«-ni. b i	i «il»i.-"k:ili l»x!i-i
r l»o|iii<-i. z:i e;isa bolezni ;i!i na mrlvaš.k< in ««liit, k:ik<>r nidi \-«-m. ki -t«' udeležili	niil-e k.'lker IIKli |M»irreb;l.
I'rav iskrena hvala na-«nni <l«>in:ir-eiim /.ii|>nikn liev. I'iu- J. IN-trb u za t:iko Ij-|h» opra\ I jeiie |H»«rebiie obr«i|e. kaker luili IJtM. Jo-e|>li Ciisniniii. za spr«'initev in .il»r»Hl-- nsi	|>-ili-.">i l'ra\ ••:•;!
Iiwila tudi našemu or^ani.-lu Mr. Liukii Mini.' tu. ki .!«• i^ral ii- i« l žalest 1 like pri i<o^rebni >>■. maši. Xadalje prav lepa Inali |m. Srel'iiikti Mr. Antonn Kirim za lake U-|h. urejen |M»^rel>.
Torej enkrat prav i-krena hvala v-ein -knpaj za v-e dobrot -in tolažbe v teh težkih in iiiiikeiMilnib lirah. Xe b« um Vas nikalar |M»KihiIi. ne jaz in ne meji avln« i.
I*ri|M>r<H'-amai |M.kojnik:i \ bUia spi.min.
Ti'bJ |iraslra^i i-.k- .ini in nikilar ;>«» »b'ja>ni, pa kliaVnio: Pofivaj v miru v -v. ImhIim anieri-ki ^ru.ll katera« *i tako ljubil, dokler -e ne snidemo tam. kjer ni v»v uotja in trpljenju.
Žahtjoa"i ostali:
IVANA SVKT. soproea: AXTHOW, FRANK. si„»xa: IVANKA. FliANC KS in SVI VIA. hčere; Itrat JOK SVKT v Akron. Ohio; s^lra MAKV. p«»r«»r. VIDKK4.AR. v Barttertoiin Ohio;
V starem kraju pa: LI'DVIK in IVAN. sinova; FRANČIŠKA, mali. ler FRANC. IVAN in JAKOB, bratje, in sestra FRANČIŠKA. ,xe
rorena SK/OS, v Cerkuiri pri Rakeku. -Iiif;«»sla\ija. New Ya»rk. X. V., due Ji. niarea. l!MI.
PRISPEVAJTE V VOJNI FOND RDEČEGA KRIŽA
ZA 1944. LETO!
Na milijone paketov s lirnno, katere j* Rdeči kri/ poslal .Amm'kanskini vojnim ujetnikom iu vojnim u.jetui«koni Z*lru/.e-•lili narodov, ter civilnim interniraneem v Kvropi iu na Oalj-riem Vzlirnln, je bilo prostovoljno napravljeno. Toda vzdr/eva-i'je t^a delovanja je odvisno o<l tega kako bo<lete odgovorili na apel Rdeeegn Križa za i>rispevke v \'oj"i Fond!
NOVA IZDAJA ' Hammondov 8VET0VNI
ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi so v barvah. Cena 50 centov Naročite pri: "G LASU NARODA", 216 West 18th Street, New York 11. N. Y.