64. številka. Ljubljana, v petek 20. marca 1903. XXXVI. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in [praznike, ter velja po posti prejeman za a v stro-ogrske dežele za vse leto il5 K, za pol leta 13 KJza Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velia za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Zaftuje dežele^toliko več, kolikor znaša poStnina. — Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če^se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. — DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. .Slovenski Narod" telefon št. 34. u1 Posamezne številke po lO h. »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Številke govore. Znani izrek: Austria erit in orbe ultima ostane se nadalje zagoneten. Obračaj ga sem, obračaj ga tam, nikdar nisi siguren, da si pravo zadel. Če tiči v tebi košček črnogleda, — kar sicer ni čudno — tolmačil si ga boš doslovno in besedam boš verjel tem raji, čim pogostejši jih moreš opreti ob dejstvo. Avstrija koraka ne samo v politične«, temveč tudi v gospodarskem oziru v zadnjih vrstah. O njeni gospodarski zaostalosti priča najbolje število izseljencev, ki zapuščajo leto za letom, dan za dnevom svojo staro domovino ter se ponajveč obračajo v Ameriko. »Sociale Rundschau«, katero izdaja delavskostatistični urad v trgovskem ministrstvu, podaja nam v le tošnjem prosinčevem zvezku uprav Btrahovito sliko, katero hočemo zlasti glede na Slovevskem pripadajoči del za našo ožjo javnost reproducirati. Od leta 1857. pa do 1. 1902. na selilo se je v Ameriki 15,945 510 ljudij, od katerih jih pripade Evropi 14.395.716 ali okroglih 90°;o- Med evropskimi državami zavzema Avstro-Ogrsko četrto mesto; število izseljencev znaša namreč 1 312 571 ali c. 9°/o-Od leta 1861., ko se je prvikrat uradno konstatiralo število avstro-ogrskih izseljencev — bilo jih je nesrečno število 13 — pa do I. 1880. ostalo je število avstro - ogrskih izseljencev precej konstantno. Prihodnje desetletje pa je stalno rastlo, dočim število izseljencev iz dosedaj prven-stvujočih obmorskih držav — Anglija, Francija, Skandinavija, Nemčija i. dr. — pada. Zadnja tri leta sta Italija in Avstro - Ogrska, iz katerih se je največ ljudij izselilo. Italija zavzema vobče prvo mesto, le 1. 1900. odstopi je naši državi. Ravno minulo leto se je glasom uradnega poročila izselilo iz Avstrije 171989 ljudij, za 58.599 oseb več nego 1. 1899. V primeri z drugimi državami je bila Avstro - Ogrska zopet na drugem mestu. Od teh 171.989 izseljencev je bilo 127 136 (ali 74%) moškega in 44 853 (ali 26° 0) ženskega spola. Po narodnosti io na prvem mestu Slovaki — 215°/0, za njimi so Poljaki — 188%, potem pridejo Hrvatje in Slovenci 30.223 ali 17 5 °/o- Hrvatje in Slovenci so v poročilu skupno navedeni. Zato ni mogoče določiti, koliko izseljencev pripade na Hrvate in koliko na Slovence, dasi bi bila taka ločitev ne samo zanimiva, marveč tudi v različnih ozirih poučna, koristna "in potrebna. Zato je nujno želeti, da se prihodnjič ta nedostatek odpravi, za kar naj poskrbe merodajni naši krogi. Kar se tiče prirastka izseljencev iz monarhije proti predlanskemu letu, bili so lani Hrvatje in Slovenci absolutno najštevilnejši (4- 12 318 ali 21-O4o/0 skupnega prirastka.) Relativno pa so Hrvatje in Slovenci na tretjem mestu — 69%. Glede izobrazbe avstro • ogrskih emigrantov iz let 1899.—1902. bilo je med Hrvati in Slovenci 31 % analfabetov. Po starosti — Nemci in Italijani se zavoljo primerno majhnega števila tukaj ne vpoštevajo kot narodnost — je izseljencev največ v letih od 14 do 45 — 89*4%, manj nego 14 let je bilo starih 6 5% in nad 45 let le 4 1%. Od 100 izselivših se Hrvatov in Slovencev bili so stari 4 manj ko 14, 5 pa nad 45 let. Razmerje med moškimi in ženskami je pri Hrvatih in Slovencih 9:1. V gotovini so prinesli seboj Hrvatje in Slovenci 366 673 dolarjev a K 4*94, poprečno je imel torej posameznik 12 dol. 13 eto. Že enkrat so bili v zedinjenih državah od Hrvatov in Slovencev 1 889 ali 6%. Cilj njihovega potovanja je bila pred vsem Pennsvlvannia, potem Ne\v-York, Ne\v Jersey, Ohio, Illinois, Connecticut in California. Od Hrvatov in Slovencev, Slovakov in Malorusov jih je šlo nad polovico v prvoimenovano državo, ostali so se namenili v New-York in New Jer-sey, Hrvatje in Slovenci tudi v Ohio. Po poklicu je bilo med 30.233 Hrvati in Slovenci 19 (006%) duševnega poklioa; 1540 (5 09%) izučenih delavcev; 5 083 (16 81*%) poljedelskih delavcev; dninarjev 20 309 (67 18%); služinčadi 1487 (4 92%); brez poklica (vračunši žene in otroke) 1710 (566V.); ostalih 85 (0 28%). Izobražencev je torej zelo malo. Pred vsem pridejo v poštev godci — 2 Hrvata oziroma Slovenca —, inženirji — 14 Hrvatov oziroma Slovencev —, in uporabljajoči umetniki — 3 Hrvatje ozir. Slovenci. Tudi število izučenih delavcev je precej majhno. Pri Hrvatih in Slovencih (1540) bo prevladovali pomorščaki (459), razven teh je bilo med njimi večje število rudokopov (222), zidarjev (219), tesarjev (139), kovačev (65), čevljarjev (64) in kro-jačev (60). Večji delež tvorijo poljedelski delavci. Masa pa so dninarji, med katerimi zavzemajo Hrvatje in Slovenci prvo mesto. Čeprav niso Hrvatje in Slovenci ločeni, imajo predstoječe številke vendar za vsakega Slovenca, zlasti pa za social politika veliko veljavo, saj mu resno namigavajo zdaj sem, zdaj tam. Omenili smo, da je bilo med hrvaškimi in slovenskimi izseljenci samo lani 31° 0 anafalbetov. Veliko število, nadkriljujejo nas v Avstriji le še dalmatinski in bosansko-herce-govski Slovani ter Poljaki in zlasti Malorusi. Od neslovanskih narodov sestavljajo puncto izseljevanja največji kontingent Italijani poprečno na leto 50-60.000 ljudij. Kakor je »Slovenski Narod« že poročal, sklenil je letos kongres Združenih držav ^akon, s katerim je med drugimi tudi anafalbetom naseljevanje v se-veroameriških državah zabranjeno, tako da bode prihodnjič to veliko število delavskih moči prisiljeno iskati si kruba v južni Ameriki, ako jim domače države ne pripomorejo do eksistence. (Tak zakon pa se je zanji čas vendar le odklonil. Opomba uredništva.) Državni zbor. Seja dne 18. marca. Zbornica je bila mnogo bolje obiskovana kot v prvih dveh sejah. Pravega zanimanja pa ni niti pri strankah niti pri vladi, na obeh straneh prevladuje temveč prepričanje, da ni mogoče na nagodbi ničesar spremeniti, temuČ se bo morala sprejeti v prvotno dognani obliki. Pred sejo je bilo podanih več interpelacij. Posl. Mali k je interpeli-ral brambovskega ministva glede stotnika pl. Kantza pri 47. pešpolku v Mariboru, ki uhlja in z nogami suva moštvo, vsled česar se je eden vojak ustrelil, drugi pa se poskusil usmrtiti. — Posl. \V eiskirchner je interpeliral za zvišanje plač častnikom pri deželni brambi [in orožnikih. K dnevnemu redu, t. j. o prvem branju nagodbe je govoril prvi posl. Fiedler, ki je rekel, da se ni bati carinske ločitve, ker bi Ogrska v tem slučaju na izvozu svojih produktov trpela toliko škodo, da bi se rada zopet zvezala z Avstrijo. Kako bodo Mladočehi glasovali k predlogi v odseku, to bo odvisno od naklonjenosti vlade in nemških strank. Posl. C hi ari je istotako izjavil, da se še ne ve. kako bo njegova stranka (nemška ljudska stranka) glasovala v odseku. Posl. Ellenbogen je izjavil, da so soc. demokratje za močno Avstro-Ogrsko na gospodarskem polju. Ako pa se pogleda nagodbo z Ogrsko od leta 1867. naprej, zdi se, kakor bi bili leta 1866. Ogri zmagali. Ogrska je velemoč, za katero moramo Av strijci dajati sredstva. Ministrski predsednik dr. Kor-ber je v svojem daljšem govoru z zadovoljstvom povdarjal, da so se strasti zoper nagodbo in gospodarsko skupnost z Ogrsko na obeh straneh ublažile. Pri določitvi carinskega tarifa je morala vlada računati z ogrskimi zahtevami, ako naj ostane monarhija enotno carinsko torišče. Posl. Kolischer je govoril zelo ostro proti nagodbi v imenu poljskega kluba. Vsled preugodnih železniških tarif nas Ogrska preplavlja z žitom, živino in dr. Govornik je izjavil: Mi smo za to tukaj, da zastopamo koristi onih, ki hočejo do česar priti, ne pa, da bi zastopali one, ki so že do česar prišli. Seja se je prekinila ob pol 7. uri zvečer. Seja dne 19. marca. Pred sejo je bilo zopet podanih nekaj interpelacij, med drugimi je predlagal posl. M a lik ustanovitev okrajnega sodišča v GnaBU na Sred. Štajerskem; posl. Dobernig je interpeliral naučnega ministra zaradi zapostavljenja šolskih slug na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem. Potem se je nadaljevalo prvo branje nagodbe. Prvi je govoril posl. Schreiter, ki je svaril pred mlado-češko politiko, se izrekel proti obnovitvi nagodbe ter priporočal carinsko politično združitev z Nemčijo. Posl. Povše je opozarjal na nevarnost, ki preti našemu izvozu, posebno kmetijskim pridelkom vsled nenavadno visokih nemških carin ter je izjavil, da nagodba ni sprejemljiva za avstrijske kmetovalce brez znatnih sprememb, posebno v veterinarskem oziru. Govorili so še Peric, Ste in, Pfaffinger in Kaftan, na kar se je debata prekinila ter se danes nadaljuje, in najbrže tudi završi. Združitev hrvatskih opozicijskih strank. Hrvaška vladna stranka in ma-djaroni so obupani. Hrvaške opozicijske stranke so požrtvovalno zatajile Kmetova smrt. Spisal Emile Zola. Jean Louis Lacour je star sedemdeset let. Doma je v La Courteille, v selu, ki ima približno stopetdeset prebivalcev. Samo enkrat v celem svojem življenju je bil šel v Angers, ki je oddaljen petnajst milj. A takrat jo bil še miad, da se več ne spominja nanj. Imel je tri otroke, dva dečka, Antona in Jožefa, in hčer Katarino. H6i se je poročila; ko ji je pa umrl mož, je prišla s svojim otrokom, Jacjuinetom, zopet k očetu. Familija se živi s petemi do šestimi orali, ki ravno zadostujejo, da se preživel Če si hočejo kdaj privoščiti požirek vina, morajo že znatno varčevati. La Courteille leži v dolini, obdani od vseh stranij z gozdovi, ki zakrivajo selo. Cerkve ni. kajti občina je prerevna. Župnik v Conniersu, najbližji vasi, prihaja v selo ter ma šuje, in ker je vsaj dve uri oddaljen, pride samo vsakih štirinajst dnij. Hiše, dvajset napol podrtih lesenih bajt, leže ob obeh straneh ceste. Pred vratmi stopajo kokoši po gnoju. Če pride kak tujec skozi vas, iztegajo ženske svoje glave, otroci pa, ki se solnčijo, zbeže kakor trop prestrašenih gosk. Jean Louis ni bil še nikdar v življenju bolan. Velik je in močan kakor hrast. Solnce ga je posušilo in mu opeklo kožo; dobil je barvo, čvrstost, mir dreves. Ko se je postaral je nehal govoriti. Ne govori več, ker se mu zdi to nepotrebno. Hodi s počasnimi, trdimi koraki, z miroljubno močjo volov, še v preteklem letu je bil krepkejši kot sinoda. Ne da bi o tem govoril, je opravil vsa dela na svojem polju, ki ga je, kakor se mu je zdelo, poznalo in se treslo pred njim. Pred dvema mesecema pa so mu nenadoma nehali udje delovati; dve uri je ležal kakor posekano drevo v jarku. Drugi dan je hotel zopet na delo, a roke so mu bile trde, zemlja se mu je uprla. Njegova sinova zmajujeta z glavo, hči bi ga rada vzdržala od dela; on pa je svojeglaven in noče poslušati. Z njim pošljejo Jaquineta, ki naj bi poklical druge, če postane očetu morda slabo. »Kaj pa delaš tu, malopridnež?« vpraša Jean Louis malega, ki ga ne zapusti. »Ko sem bil jaz toliko star kakor ti, sem si že služil svoj kruh«. »Dedek, nate pazim«, odgovori otrok. Ko to čuje stari, vztrepeta, a ne reče ni besedice. Zvečer pa se vleže v postelj, da nikdar več ne vstane. — Ko odhajajo drugi dan hči in sinova na polje, zapazijo, da manjka oče. Najdejo ga na postelji, odprtih oči in z izrazom, kakor da bi kaj premišljeval. »Ej, oče, ali res ne morete vstati ?« — Stari zagodrnja in zmaje glavo. »Torej ne greš z nami? —- No, poj-demo sami.« Da, prikima jim, naj gredo sami. Žetev je tu, kar je moči, vsa oe vporablja. Oster, nagel veter more tako lahko razveti klasje, če se zamudi samo eden predpoldan. Celo Jaquinet gre s svojo materjo in svojima stricema na polje. Oče Lacour ostane sam v hiši. Ko pridejo otroci zvečer domov, leži še vedno na istem mestu, na hrbtu, odprtih oči in z izrazom, kakor da bi kaj premišljeval. »Ali vam še ni boljše, oče?« Ne, nič mu ni še boljše. Zagodrnja zopet in zmaje z glavo. Kako bi mu bilo možno pomagati? Katarina se do- misli, da bi mu skubala vina z zeli ščem; ali to je morda premočno zanj in bi mu moglo škodovati, ga umoriti. Jožef svetuje, da počakajo do drugega dne, in vsi gredo spat. — Drugi dan ubstopijo hči in sinova postelj, predno odidejo na delo. Starec je bolan, to je gotovo. Na hrbtu ni še nikdar ležal. Dobro bi bilo, da se pokliče zdravnik. A ni šala iti v Rougemont; šest milj tja, šest milj nazaj, to je dvanajst milj, in ves dan je za drugo delo izgubljen. Starec posluša pomenek svojih otrok, premika se in se jezi. Nobenega zdrav nika ne rabi, to je brez vsakega smisla in stane samo denar.— »Tako? Misliš?« vpraša Anton; »no, potemtakem gremo lahko na delo?« Gotovo, morajo celo iti. Saj če tu ostanejo, njemu zato ne odleže. Trije dnevi pretečejo; otroci gredo vsaki dan zjutraj na delo; Jean Louis- se ne gane, le kadar ga žeja, napravi požirek iz vrča. Podoben je staremu konju, ki se truden zgrudi na tla in tu zapuščen pogine. Šestdeset let je delal in zdaj lahko umre, kajti za nič ni več sposoben, samo drugim je v napotje, vsakemu je v nadlego, samo vznemirja otroke. — Njegova deca ne čuti mnogo žalosti. Zemlja jih je navadila na kaj takega; saj jim je tako znana njena volja, da se ne morejo nad njo jeziti, če jim odvzame očeta. Zjutraj ga pogledajo, zvečer ga pogledajo, več ne morejo storiti. Če oče še ozdravi, no to bo dokaz, kako trdne narave da je. Če pa umre, no tedaj mu smrt tiči v telesu, in vsakdo ve, da proti ne pomaga niti zelišče, niti Bog niti lek. Zvečer pogleda Jean Louis svojo deco, kakor da hoče vprašati, kak je izid žetve. Ko jih čuje šteti snope, ko čuje, da se vesele lepega vremena, ki pospešuje delo, se mu zasveti oko od veselja. Šd enkrat začno govoriti, da se naj pošlje po zdravnika; a starec se razjezi in zboje se, da prenaglijo njegovo smrt, če mu nasprotujejo. Samo poljskega čuvaja želi videti, ki je star njegov tovariš. Oče Nikolaj je starejši kot Lacour, kajti o svečnici je imel petinsedemdeset let, a vitek je še vedno kakor topol. Pride in se vsede z resnim obrazom poleg Jean-Louisa. Jean Louis, ki no more več govoriti, ga pogleda s svojimi plavimi očmi, oče Nikolaj ga tudi pogleda, a ne črhne. Teko sedita oba starčka eno uro, ne vse strankarske aspiracije ter se ze-dinile tudi v najtežavnejših točkah, preko katerih je mogoča popolna spojitev v močno narodno falango zoper neprijazno jim vlado. Največje težkoče je delala zahteva, da se lista stranke prava in čiste stranke prave spojita. Končno pa se je tudi to doseglo. Dne 17. t. m. je imel osrednji odbor stranke prava sejo, v kateri se je sklenilo enoglasno: 1 ) hrvaška stranka prava in čista stranka prava sprejmeta skupno organizacijo; 2) kot organa te skupnosti bodeta fungirala v Zagrebu lista »Obzora in »Hrvatsko Pravo* j 3) vsled tega sta se lista »Hrvatska« in »Hrvatsko pravo« spojila v en list. — Istočasno se je izvolil pododsek 9 članov, ki bo to združitev izvedel. Načelnik odboru je dr. Šandor pl. Bresztven-szky. Vsi pravi rodoljubi se vesele tega uspeha v politični organizacji Hrvatov. Vladnim listom pa je zaprlo sapo, da se z bridko ironijo zaganjajo v novo narodno slogo. Politične vesti. — Parlamentna straža. Glede reforme zborničnega hišnega reda se je sklenilo uvesti parlamentno stražo. Dr. Korber je izjavil, da nima vlada nič proti uvedenju straže ter bo tudi dovolila potreben kredit. — Železniški odsek je sklenil razun podržavljenja severne železnice s 1. januvarjem 1904 tudi resoluciji, vsled katerih naj se pritegneta v podržavljenje tudi južna železnica in aspanska železnica. Predlog posl. Nitscheja glede varstva nemškega značaja pri ravnateljstvih državnih železnic na Češkem, je bil z 22 glasovi proti 20 glasom odklonjen. — Ogrske obstrukcijske stranke so sklenile, prihodnji teden pričeti v zbornici z ostrejšo obstrukcijo, da 1 lado prisilijo, da pride s kakšnimi ponudbami. Vsekakor pa se bo ob-strukcija proti brambni predlogi nadaljevala do velikenoči. — Pri drž ^vnozborski dopolnilni volitvi v Pragi je bil izvoljen z veliko večino radikalec dr. Baxa proti Mladočehu Novaku. Volilci so priredili zvečer pred Baxovo hišo velike ovacije. — Punt v Montevideo je na3tal zoper vlado. 8000 oboroženih mož je napadlo vladne čete. Železnica je razdejana. Proglasilo se je obsedno stanje. — Sestanek vladarjev. K 851et-nici danskega kralja pridejo v Ko danj nemški cesar, grški kralj in kraljica, angleška kraljica in vdova ruskega carja. — Zakon o krošnjarstvu je sprejela gospodarska komisija gosposke zbornice v tretjem branju. Sprejele so se v zakon znatne spremembe prvotnega vladnega načrta na korist krošnjarjem. Med okraje, v katerih ima prebivalstvo prednost do krošnjarstva, se je sprejela cela vrsta novih. Kazni so se znižale od 500, oziroma 100 K na 300, oziroma 50 K. — Položaj v Albaniji je postal zelo kritičen. V sredo se je vršil v Carigradu izvenreden ministrski svet, ki se je bavil z vojaškimi pripravami zoper Albance. Turški vladi se je zaupno sporočilo, da nameravajo macedonski odbori razdejati železnice. Straže ob železnicah so se vsled tega pomnožile. — Osrednje društvo slovanskih žurnalistov je vprašalo pismeno klub madjarskih časnikarjev »Otthon« v Budimpešti, ali bi bili madjarski tovariši za sprejem slovanskih žurnalistov, ako bi ti priredili leta 1904 svoj shod v Budimpešti. Madjarsko društvo je odgovorilo na dopis v madjarskem jeziku v češčini, da bodo slovanske tovariše srčno sprejeli ter jim prepustili svoje klubne prostore v zborovanje. Davek na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta. (Dalje.) 3. Kaj pomeni beseda s Obrtovalnica pri davku od mesa? § 23. K obrtovaluiei ali obrtovališču podjetnika mesnega obrta (§ 21) štejejo se: 1. Prodajalnica, to je vsi tisti prostori skup, v katerem podjetnik meso prodaja; 2. prostori, v katerih ^živino kolje ali pobija; 3. prostori od prodajalnice (člen 1) ne eez dva kilometra oddaljeni od katerih a) hrani zalogo mesa, ali kamor b) spravlja živo živino tarifnih postavko v 1 do 6; 4. prostori, ki so v neposrednji zvezi s katerim pod 1, 2 in 3 omenjenih prostorov. IV. Kako davku podvrženi obrtniki davek od klanja in od jemanja mesa po tarifi opravljajo. I. Naznanilo obHfcovahšča, poslovnega voditelja in tega, kdor bode dajal Ecaka pojasnila, ko bi podjetnika doma ne bilo. § 24. Vsak podjetnik mesnega obrta podvrženega potrošnini z ozirom na klanje živali ali na jemanje mesa, ima dolžnost, za takšen obrt, zastran katerega on iz sklenjene pogoditve prehaja v plačevanja davka po tarifi, zadnji čas štirinajst dni pred tem prehodom, in če bi imel preiti 1. dne januvarja 1878, zadnji čas do IG. decembra 1877, a za nov obrt, v katerem ni sklenjena nikaka pogoditev za plačevanje lavka, zadnji čas štirinajst dni pred začetkom obrtovanja fdavku podvrženih iejanj) finančnemu organu, določenemu za nadzor, pismeno ali ustmeno naznaniti : 1. Kraj in popisne številke tistih poslopij, v katerih se obrtovališče, ozi-| roma dotični prostori (§ 23) nahajajo, i kakor tudi te prostore same, dalje 2. osebo, katera obrt vodi ali ravna, in osebo, katera naj bode finančnemu to podjetje nadzirajočemu organu potrebna pojasnila takrat dajala, ko bi podjetnika ne bilo doma. 2. Nopovedna in pregledna pola. § 25. Potrdilo o podanem naznanilu (§ 24) daje se podjetnikom z napovedno in pregledno polo (napovednico in preglednico) nalašč za to tiskano, katere namen je, da se bode na njo zapisavalo najdenje ob vsakem pregledovanji, ter koliko je živine in zaloge mesa, od katere je davek opravljen. Ta pola se izdaje v dvek enako-glasnih primerkih ali eksemplarjih. En primerek se obeleži, da je prvi, ter ostane v rokah finančnega ta obrt nadzirajoČega organa. Drugi primerek se izroči podjetniku, ki je dolžan davek od mesa plačevati, ter bodi skrbno hranjen. Na prvem primerku napovednice in preglednice naj podjetnik ali njegov pooblaščenec — za katerega se v oziru na to dolžnost vzema poslovodnik, če ni povedana druga oseba, — pravičnost vsakokratnega zapisanega najdenja potrdi s tem, da svoj podpis ali — ko bi pisati ne znal — svojeročno znamenje pristavi. Ako bi pri kakem pregledanji prvi primerek ne bil pri roki, naj se naredi zapisnik, ki ga podpiše podjetnik, oziroma pooblaščenec njegov, in na podlagi tega zapisnika naj se najdenje pozneje v prvi primerek opiše. S prvega primerka napovedne in pregledne pole, jemljo se izkazi o številu živine in o zalogi mesa, za katero je davek že plačan, ako bi podjetnik prejeti primerek izgubil, ali hi se primerilo, da se kako bistveno pokvari ali da ga ni mogoče brati (čitati.) 3. Popis in oznamenilo pro- stori]. § 26. Vsled podanega naznanila (§ 24) preiščejo se prostori v njem omenjeni in podjetnik jih mora o svojem trošku opraviti z znamenji in številkami, kakor mu reče finančni organ. Tiste zveze prostorov obrtovališča, katere so po izreki dohodarstvenega razsodila omogočile prikrate davka od mesa, dolžan je podjetnik po zaukazilu finančnega oblastva o svojem trošku zapreti ali narediti, da niso več porabne. Podjetnik, in ako ne vodi on sam obrta, tudi obrta voditelj, odgovoren je ta čas, dokler se davek po tarifi opravlja, za to, da se oznamenilo obrtnih prostorov ohrani nepokvarjeno, ter ima ob enem dolžnost, ako bi se to oznanilo po naključni ali po komur si bodi poškodovalo, ali popolnoma vničilo, finančnemu podjetje nadzirajočemu organu v 48 urah po tem, ko sam zve, naznaniti to, da se oznamenilo obnovi. Vrh tega je podjetnikova dolžnost, vsako predrugačbo v povedanih obrtnih prostorih in vsako zameno v osebi obrtnega voditelja omenjenemu finančnemu organu najpozneje 48 ur po nastopu te predrugačbe ali mene naznaniti. Da se je to naznanilo res podalo, potrjuje se v napovedni in pregledni poli. (Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljani, 20. marca. — Osebne vesti« Veletržec v Trstu gosp. Kornelij G oru p, sin velikodušnega slovanskega mecena gosp. Josipa na Reki, je od črnogorskega kneza odlikovan s komturskim kritem Danilovega reda. — Stavbnim adjunktom v Novem mestu je imenovan g. Ivan Paca k. — ..Lepi" klub in njegov program. Te dni je Jepr klub sklenil nov program. Da ta mešana družba, ki je zbrana v „lepemu klubu, sama ne ve, kaj prav za prav hoče, je že stara resnica, katero je rlepiu klub sto in stokrat z dejanji dokazal. Tudi novi klubov program potrjuje to dejstvo. Sklepali so ga, ne da bi si bili pri tem kaj mislili. Naklepali so par fraz in program je bil gotov. Čemu bi si tudi člani „lepega" kluba glave belili, ko jim program itak ne služi v drug namen, kakor da volilcem name-čejo nekaj peska v oči. Ta novi program je provzročil nekoliko pozornosti zaradi točke o deželni avtonomiji. Doslej so se vse slovenske stranke zavzemale za narodno avtonomijo, ker le potom narodne avtonomije je mogoče da se kdaj doseže združenje vseh Slovencev v eno upravno celoto, v zedinjeno Slovenijo. Narodna avtonomija zahteva seveda, da se premeni deželna avtonomija. To živo spoznavajo štajerski Slovenci in njih gibanje „Proč od Gradca" ni druzega, kakor b o j zoper deželno a vto nom i j o. Sedaj pa prihaja „lepia klub in obeta tudi v imenu gg. Ploja, Robiča in Žičkarja, da bo varoval dež. avtonomijo ter deloval za njeno r a z š i r j e n j e in u t r-jenje. Odkrito povedano: ko smo to čitali, smo mislili, dasi poznamo konfuznost rlepega" kluba, da imamo opraviti s — tiskovno pomoto. A ker se ta doumevana pomota ni popravila, moramo že misliti, da je „lepi" klub res tako sklenil, kakor je razglasil in da bodo odslej gg. dr. Ploj, Robič in Žičkar s pomočjo dr. Šusteršiča in njegovih trabautov z vsemi močmi pobijali gibanje „Proč od Gradca" ter pomagali Spinčiču in Gregorčiču pobijati gibanje primorskih Slovencev in Hrvatov za narodno avtonomijo. „Edinost" se je razburila, mi pa vidimo v tem le nov izraz konfuznosti in brezglavno>ti lepega kluba in nov d^kaz, da ti ljudje ne vedo kaj delajo. ..Lepi* klub tava od nerodnosti do nerodnosti in je sam sebe tako onemogočil, da ga že vse zasmehuje. Slava Bogu, da napredni slov. poslanci niso v tej družbi! — „Slovenca" jezi, da je občina Žiri imenovala nekaj častnih občanov. Lavrič-Vovšar piše radi tega, da so žirovski naprednjaki v strahu, da se boje in da so zategadelj imenovali nekaj častnih občanov. Ta je pa res dobra! Klerikalci so v Starem trgu pri Ložu, če se ne motimo, ime novali kar sedem častnih meščanov, iatotako na Rakeku, v Radečah pri Zidanem mostu itd. Ni ga skoraj klerikalnega političnega lončarja v deželi, da bi ga kaki katoliški tepci ne izbrali častnim občanom! Ako pa vrla žrovska občina izvoli nekaj v resnici zaslužnih mož za častne občane, je to znamenje strahu in groze! Lav* riČ-Vovžar je bil po stari navadi pijan, ko je to pisal. Ali je pa kaki Petronovi Micki ali Špelci pregloboko v oči pogledal, da se mu je vsq zmedlo v glavi! Takega človeka kot je ta Lavrič, se naprednim Žirovcem pač ni treba bati. S svojim pijančevanjem in b svojo notorično nečistostjo, je ravno ta kaplane človek, ki dan za dnevom donaša opeke, s katero se zida naprednja trdnjava t Žireh! Gospodu Antonu Bonaventuri pa bodi izrečena iskrena zahvala z« takega pomočnika kot nam je kaplan Lavrič! — Zanimanje za javne za« deve. Avstrija se pripravlja na obnovljenje trgovinskih pogodeb z raz nimi evropskimi državami. Ob sebi se razume, da zamore koristi svojih državljanov le tedaj varovati, če po« zna njihove želje in potrebe. V ta namen je vlada sestavila posebno »Zentralstelle iiber die Vorbereituag der Handelsvertriige«, indastrialni svet je določil 12 referentov, ki zbirajo gradivo in sestavijo se tudi posebne enkete v taisti namen. To je zlasti važno z ozirom na avtonomni carinski tarif, da bo vlada vedela, do kam sme iti, ne da bi oškodovala domačo nbrtnijo in trgovino. Ker \a v Avstriji že od nekdaj navada, da se najraje pozabi na južne dežele in da se najraje žrtvujejo koristi južnih dežel — vinska klavzula je svarilen vzgled — je predsednik trgovinske in obrtniške abornico kranjske g. Lenarčič za minoli led povabil 60 prvih kranjskih tvrdk m posvetovanje v zadevi avtonomne g \ carinsketra tarifa in trgovinskih pogodeb, zlasti z ozirom na naš ekspon lesa. Stvar je za našo deželo velike važnosti. Izmed povabljenih j« pet opravičilo svojo odsotnost, sestanek pa je poleg predsednika trgovske in obrtne zbornice tr L -r arčiča in svetnika trgovske in obrtne zbornice gosp. Baumgartnerja pr> samo eden iesni trgovec. Komentara ne bomo pisali! — Sirup v maznem vinu. Slučaj kaplana Maska je obudil sen zacijo po vsi Evropi. Saj se pa tudi ne zgodi vsak dan, da vlije duhovnik svojemu duhovskemu sobratu strup > v mašno vino. Naravno jo, da je stvar posebno na Koroškem vzbudili velikansko senzacijo, samo »Mir« ne ve o obravnavi ničesar. »Mira poroča o vseh mogočih in nemogočih 6tvareh, o tem izrednem slučaju p* molči kakor trrob. — Predrznost nemških agentov. Po naših slovenskih k jih se klati neko predrzno človeče, ki sliši na ime Griiutzer, ki ponu i našim trgovcem blago tvrdke Krti v ; Gradcu. Ta predrzni fantin je minoli j teden grdo razžalil v Gornji Radgoni i dva setajoča se cd lična Slovenca, k; i sta govorila slovensko in katerih j eden je bil slučajno po opravkih v da bi govorila besedico, in sta srečna, da se vidita. Gotovo se spominjata svoje mladosti, ki leži daleč, daleč za njima. Ko pridejo otroci danes s polja domov, najdejo Jean-Louis-a mrtvega; leži na hrbtu, otrpnel je in oči ima z&klopljene. — Da, starec je mrtev in ne gane se več. Zadnjič je dihnil ven v prosto naravo. Kot živali, ki se skrijejo in udajo svoji usodi, je umrl, ne da bi koga nadlegoval. »Oče je mrtev!« reče Jožef in pokliče ostale. In vsi, Katarina, Anton in Jaquinet, ponove: »Oče je mrtev«. •A čudijo se ne. Jaquinet pogleda radovedno mrliča, žena vzame robec iz žepa, oba moška pa stopata z resnim in bledim obličjem semtertja, ne da bi kaj rekla. Bil je vendar trd, močan mož! Ta misel jih tolaži; ponosni so na Čvrsto naravo svoje rodovine. Ponoči čujejo do 11. ure pri očetu; potem pa gredo vsi spat, in Jean Lois leži zopet sam z resnim obličjem in z izrazom, kakor da bi kaj premišljeval. Zgodaj zjutraj odide Jožef v Con-niers, da obvesti župnika. Ker pa je treba spraviti še snopje pod streho, gresta Katarina in Anton rano zjut- raj na polje ter pustita mrliča v varstvu Jaquinetovim. Malček se dolgo časi uri dedu, ker se ta ne urane; včasi steče na cesto, prežene s kamni vrabce in si ogleda krošnjarja, ki kaže in hvali pri sosedah svojo robo; potem se spomni naenkrat zopet svojega deda in gre hitro v sobo, se prepriča, da se še ni ganil, in odide zopet, da opazuje prepir dveh psov. Ker je pustil vrata za sabo odprta, prikoračijo kokoši v sobo ter se izprehajajo mirno okolu postelje in iščejo drobtin. Rdeč peteiin se razšopiri na svojih dolgih nogah, nagne vrat in pogleda s svojimi okroglimi žarečimi cčmi mrliča; razumeti ne more, zakaj da leži tu; to vam je razumen, pameten petelin, ki ve brez dvoma, da ni imel sicer starček navade obležati po solčnem vzhodu. Naposled zamolklo zagaga, kokoši pa skakljajo druga za drugo iz sobe. Župnik iz Conniersa pride šele ob peti uri. — Od jutra se že čuje mizar, kako žaga in zabija žeblje. Ljudje, ki še niso slišali, da je La-ccur umrl, prav'jo: »No, da! Torej je Jean-Louisa vendar pobrala.« Kajti Courteillečani vedo dobro, kaj si morajo misliti, če čujejo mizarja. Anton in Katarina e*»a prišla domov; Žetev i© končana. Da sta nezadovoljna, ne moreta reči; že deset let ni bilo tako dobrega Ž5ta. Vsa familija čaka župnika. Med tem pristavi Katarina juho k ognju, Jožef prinese vode, Jaquinet ^ro pogledat, če je grob na pokopališču žo izkopan. — Šele ob šesti uri se pripelje župnik, na vozu z iesami; spremlja ga malic, ki služi kot ministrant. Pred Lacour-jevo hišo izstopi, vzame iz papirja štolo in srajco, se obleče in reče: »Le na hitro napravimo, ob sedmi uri moram biti že doma!« Toda nihče se ne podviza. Najprvo pokličejo dva eoeeda, da neseta umrlega na starih nosiiih iz črnega lesa. Ko hočejo nato iti dalje, priteče Jujuinet z vtstjo, da grob še ni gotov, a da gredo že Iah&o na pokopališče. Spredaj stopa duhovnik in bere iz knjige latinske fraze. Ministrant hodi za njim ter drži bakren kro piinik, v katerega pomaka mahalce. Na sredi v?isi stopi drug otrok iz skt-dnja, kjer se vsaki štirinajsti dan masuje in se postavi s križem, pritrjenim na kolec, na čelo sprevodu. Za krsto stupa rodbina; polagoma se ji pridružio vsi ljudje v vaai; trop goioglavih, fcosih, raztrganin vaških potepinov zaključi vrsto. Pokopališče je na drugi strani va3i. — Sostda položita trikrat no-silnice na tla; oddahneta se, sprevod obstoji, potem se pomika daije. Coklje škripljejo in drsajo po trdih tleh. Ko pridejo do cilja, še ni izkopan grob. Grobokop stoji še v jami, in kadar vrine lopato v prst, se pri-pogne in zravna. — Priprosta ograja obdaja pokopališče. Robidnice rastejo tu, in vaška deca pride v septembru zvečer, da poje zrele jagode. Pravza prav je to vrt med njivami. V ozadju poganja grozdiče, v kotu raste hruška, visoka kakor hrast, nekaj brestov služi s svojim senčnatim vejevjem poleti starcem, da pušjo tu svoje pipe. Solnce pripeka, mušice čvrče, zlatokrilci brenče v tresočem se /raku. Mirna narava je polna življenja; sok rodovitne zemlje se druži z rdečo krvjo makovo. Krsta se je položila v grob. Deček je zasadil križ, ki ga je bil nosil, pri vznožju mrtveca v tia, pri vzglavju pa stoji duhovnik ter čita zopet )z knjiga latinsko. Ostali pa se bolj zanimajo za delo grobokopa. Stoje okolu jame in ga gledajo. Ko se ozro, ni več župnika, odšel je s j svojima strežijema. Familija je še tu in čaka potrpežljivo. Naposled je jan ^ izkopana. »Tako, zdaj je zadosti globoka!« deje eden izmed kmotov, ki sta nosila mrliča. — Zdaj pomagajo vsi, k 1 se spusti krsta v grob. Oie Lac. bo čiso zadovoljen v tej luknji. On pozna zemljo in zemlja pozna njej;;* Shajala bodeta dobro. Šestdeset let je pričakovala, da ga objame — od kar je zasadil prvikrat lopato v nj Zdaj pa ga ni več pustila — zdaj g i mora objeti in obdržati. Ah, in kak lep mir bo užival! Čul bo samo lahne korake ptic, ki bodo skakljale po grobu N:hče ga ne bo nadlego val, leta in leta bo tu domoval, n * da bi ga kdo motil. To je smrt v solnčaem svitu — spanje brez konca v večnem miru okolice. Njegovi otroci so pristopili. Ka tarina, Anton in Jožef zagrabijo kos prsti in jo vržejo v grob, Jaquinet, ki je natrgal maka, vrže tudi svoj šopek. Nato odide rodbina domov in poje sv- jo juho; živina pride s polja in solnce zaide. V topli nočni tišini zaziblje vso vas lahek sen. Gornji Radgoni, izzivajoč ju: »\Vin-disches Gesindel«. Naznanjamo samo, da razžaljena gospoda nista še govorila zadnje besede. Ob enem pa pri tej priliki opozarjamo naše trgovce, naj si ime tega zagrizenega in zarobljenega Grilvvitzerja, pa tudi njegovo tvrdko dobro zapomnijo ter pokažejo vrata takim predrznim barabam, ki iščejo kruha in kupcev na naših slovenskih tleh, zraven pa na najnečuvenejši način žalijo naše slo vensko Čutstvo ter zaničujejo našo slovensko govorico. Pozor pred takimi nemčurskimi agenti slovenski trgovci! — Uspeh klerikalnega poneumnjevanja. Tobačna delavka Terezija Petkovsek je prišla protestirat v naše uredništvo, proti temu, da bi jo smatrali za tako zabito in fanatično blazno, da bi težko zaslužene krone dajala za cd vračanje bralk od »Slov. Naroda«. 1'ač pa so s tako slepoto udarili duhovniki njeno tovarišico Marijo Petkovsek, ki pa ji ni v sorodu niti po krvi, niti po — pameti. — Konkurs Schumi. Po LJubljani se raznašajo najčudnejše govorice o trgovcu Konradu Schumiju, ki je odšel v Ameriki), ter s tem ubegom potegnil svojega očeta v konkurs. Nekateri vedo ceio natančno povedati, koliko tisočakov je Konrad ":humi odnesel v Ameriko. Ne rečemo, da Konrad Schumi ni imel volje za to, vemo pa, da mu ni bilomogoče kaj o d n e st i. Schumi je odnesel v Ameriko v najboljšem slučaju par stotakov. Kakor znano, je prišel Konrad Schumi pred štirimi meseci v konkurs, ker ni mo^el plačati svojih obveznosti. Tedaj 6e je s svojimi upniki poravnal in oče je ves zaljubljen v svojega sin* io v njegovo nadarjenost podpisal dotične ravnavne menice. Konrad Schumi je imel v Zagrebu zastavljeno ?eČjo množino blaga in poravnava se je dosegla le s pogojem, da to zastavljeno blago reši. Konrad Schumi je to storil, a ne s svojim denarjem, ker tega ni imel, marveč z denarjem spodarke zveze«, oziroma »Ljudske posojilnice«, s katero je bil že prej v zvezi. Od tedaj je 1 bila pravzaprav »G o s p. z v e z a« 1 a s t-nik S c h u m i j e v e t r g o v i n e. »Gospodarska zveza« je namreč postavila v trgovino Konrada Schumija svojo kasirko in kasirala ves denar, kar se ga je skupilo, plačevala pa tudi vse menice, ki so zapadle. Konrad Schumi ni nič denarja v roke dobil in ga I torej tudi ni mogel nič odnesti. Ko bi bil Konrad Schumi mogel dobiti blaga na kredit kolikor ga je potre boval, bi se bil morda rešil, a na kredit ni mogel blaga dobiti, plačati ga pa ni mogel. »Gospodarska zveza« je stopila ž njim najbrž le pod goto- I vimi pogoji v zvezo in prevzela pla čevanje ie do gotovega zneska. Detajli tega dogovora nam seveda niso znani, a ker je »Gospodarska zveza« kasirala denar, je brez dvoma, da Konrad Schumi ni mogel ničesar od j neati. Zadeta je v prvi vrsti »Gospo- I darska zveza«; sodi se, da ima • zgube najmanj 8 0000 kron in čabo morala sama napovedati konkurs. -3 I — Umrl je v Gjrici c. kr. notar j srosp. Josip Kavčič v starosti 34 let« N. v m. p.! — Učiteljske vesti iz Štajerske. Nadueitelj v St. Jurju ob južni železnici je postal g. Anton I ^ivka, naduč.telj pri S/. Tomažu nad Vel. Nedeljo. Kot učitelj, oziroma [učiteljica pri Mali Nedelji sta postala K Fran Cvetko in gospa Alojzija Cvetko, doaedaj j? ob* pri Sv- I Barbari v Halozah.« I — Ljudska veselica v »Zvezdi"« Kakor čujemo, se za-ptkom poletne sezone priredi v »Zvezdi« velika ljudska veselica v frarodne namene. — Pevsko društvo „Ljubljana" ima dne 2^ mire* svoj iz vt v Sotesko. Olhod ob dveh pop< 'udne z državnega kolodvora. Pri i&telji društva so dobro doali. — Zadruga gostilničarjev, ka varnarjev, žganjeiočnikov "i izkuharjev v Ljubljani ima *Voj redni zadružni zbor v pone- I I deljek dne 23. marca 1903 ob treh I popoludn« v steklenem salonu go-J stilne »Pri zvezdi«, na Cesarja Jo I sipa trgru St. 12 Dnevni red: I Po I zdrav. — II. Čitanje zapisnikov zadnjih občnih zborov. — III. Poročilo I o delovanji zadružnega starešinstva v letu 1902. — IV. Polaganje letnega računa za leto 1902. — V. Vo-I litev v zadružno starešinstvo in sicer j v smislu § 19 zadružnih pravil. — j VI Posamezni predlogi — VII R*z j noterosti. 1 — Dirkališka zadruga v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 28. marca 190o. 1., zvečer ob 8.* uri v restavracijskih prostorih „Narodnega doma" s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav načelnika; 2. potrjenje letnega računa za leto 1902; o. izvolitev načelstva, dveh računskih pregledovalcev in dveh njunih namestnikov. Častiti zadružniki naj se blagovolijo tega občnega zbora najpolnošte-viluejše udeležiti. Jugoslovanski klub Slovanske besede" na Dunaju priredi dne 21. t. m. v dru štvenih prostorih (l., B anerstrasse 7) domačo zabavo. — Pričetek stavbne sezone. Iz Gorice, iz Furlanije je prišel dozdaj prvi roj zidarjev in delavcev v Liubljano. Na Sv Petra cesti je zidarski mojster Jak Accetto že pričel z zgradbo. V čevljarskih ulicah so začeli pretekli teden demo iirati stare potresne razvaline, ki so p&sante spominjale na turške čase in na turške šance. Te »spominske I ploščt« bodo zdaj zvozili proč, na j njih prostoru pa bo zgradil Al. L'lleg baje novo hišo in s tem olepšal Čev Ijarske ulice in nabrežje. Na vogalu Slomškovih ulic so napeljali že več I stavbnega materijala za dve novi ! bisi, ki ju namerava ondi zgraditi zidarski mojster S Treo. Na Opekarski ce~ti bo zgradil gosp. Bučar svojo vilo, v Dalmatinovih ulicah pa olepšal ondot okol.co g Smiclowski z r.ovo tronadstr;ipno hišo. Stavbenik g V. Trt-o zgradi v Novih ulicah novo trinadstropno hišo za stranke in odpre ondi s tem novo javnemu prometu namenjeno ulico. Za novo projektiran^ hiše prieuo temelj pri hodnji mesec kopati. Ta sezona bo precej živahna, zlasti če prično tudi vojaško preskrboval-šče, brambovsko vojašnico in novo gimnazijo graditi, najbolj pa bi enega ali druzega za-nimale zgradbe novih hiš uradniškega stavbnega društva, ker bi s tem začelo »žive srebro« pri najem-s^ii.i drugih h 4 — kmalu »padati«. Delavcev se bo letos potrebovalo b iz.u 2000, dozd;-*j lih je komaj 100 v mestu O podrobnosti hočemo sproti poročati. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnem dež. sodišču. 1) Po lastnem priznanju je brezposelna natakarica Ana Mrežan iz Suhegadola vzela 2. novembra m. 1. v Ljubljani iz posesti Ignacija in Frančiške Železnik 1 zlat prstan, zlato uro z verižico in 12 K v gotovini potem pa pobegnila; i ker je bila zaradi tatvine že kaznovana, obsodilo jo je sodišče na 8 mesecev težke ječe. 2) Karol Jerančič, tapetnik iz Most je grozil dne 2. januarja Johani (trne, s katero je imel 8 let ljubavno razmerje iz jeze, ker ga je ta odslovila, z besedami : „danes je zate in zame zadnji večer p teden kasneje jo je pa z gnojnimi vilami sunil v život in jo je pri tem le slučajno lahko telesno poškodoval, tudi njeno mater je opasno z vilami ranil na levo gorenje stegno, in vrh tega razbil jedno šipo; obsojen je bil na 1 leto težke ječe. 3 France Glavan sploh Pikovnikov posestnika sin v Strahomcru je pred domačo hišo vsled prej nastalega prepira fanta Franceta Glavana s cepinom 2 krat tako po glavi udaril, da se je ta z besedami: „imam že dosti" nezavesten zgrudil. Obdolženec dejanje taji; t sodišče mu je priznalo 7 mesecev težke ječe. 4) Alojzij Borišek delavec iz Dol j- I nega loga je bil od trgovca g. Jesen- I kota na Starem trgu v tem hipu zasa-Čen, ko je snel pred prodajalnico viseče I hlače ter hotel z njimi oditi; pa tudi v I Vidrgi je nekemu mlinarju 8 K vredne škornje izmaknil, crkovniku v Litiji je pa vzel uro budilko ; sploh se mora I reči, da je obdolženec nevaren tat. Ob- I sojen je bil na 6 mesecev težke ječe, po prestani kazni se pa uvede proti I njemu policijsko nadzorstvo. 5) Janez I Pivk posestnik v Travnem vrhnje letos I 8. januarja patrulajočemu orožniku, ki je zasledoval znanega hudodelca Janeza Miklavčiča na tega vprašanje, če ga je I knj videl, in kedaj se je pri njem I zadnjikrat oglasil, odgovoril, da je bil I na sv. Štefana zadnjikrat v njegovi hiši, kar se je pa za neresnico izkazalo. Pivk se zagovarja s tem, da je I iz bojazni pred Miklavcičem orožniku podal napačne informacije; sodišče ga j je obsodilo na 30 K denarne globe. | — Nagajivi hlapci. Ljub I ijanski hiapc« prav radi nagajajo voznikom električne cestne želez- I niče. Prav mnogokrat prav nnlašč I zapeljejo tovorne vozove na tir eiek- I I trične cestne železnioe, kadar se I bliža motorni voz in se vzlic zvo-I nenju nočejo izogniti, tako, da mora I voznik električni voz ustaviti, nad I čemur imajo hlapci svoje veselje. Na 1 nevarnost, ki preti njim, vozniku in j prevažancem, ti nagajivi hlapci ne I mislijo. Tako bi se bila v torek zve I čer na Dunajski cesti lahko pripetila I velika nesreča in je isto preprečil le j voznik motornega voza m tem, da je I z vso naglostjo ustavil svoj voz I Raniingerjev ^hlapec Ivan Prebil za I vil je z Dunajske ceste čez tir elek-I trične železnice na Ftanzingerjevo j dvorišče ravno v trenutku, ko je pn-I hajal električni voz in da je voznik S Franc Jontes z zvonenjem opozarjal, j naj se ustavi in počaka z vozom. I Malo je manjkalo, da ni električni voz trčil v tovorni voz in ga pre vrnil. Nagajivega hlapca so nazua nili policiji. I — Skozi okno skočil. Včeraj zvečer je v Gradišču št. 7 neki Jakob j Podpečan, zastopnik lista »Biatt fur alle<> skočil iz prvega nadstropja skozi odprto okno na dvorišče, ne da bi se bil poškodoval in je zbežal. Jakob I Podpečan nastanil se je dne 6. t m pri Tereziji Spigo in se pogodil ž njo, da bode plačevat mesečno za stanovanje in hrano 80 K. Plačal ni ničesar. Ker se tudi ni hotel zglasiti, se je Tereziji Spigo sumljivo zdelo in ga je včeraj zvečer, ko je po dva dnevni odsotnosti zopet prišel v stanovanje, pozvala, naj ji plača ali pa kaj zastavi. Podpečan je vzel iz list niče bankovec za 10 K in dejal go spodinji, naj mu da 4 K nazaj. Ko je ta položila denar na mizo, ga je podpečan vzel in pobral tudi svoj bankovec za 10 K, stokel k odprtemu oknu in skočil na dvorišče. Terezija Spigo je tekla za njim na dvorišče in od tod po ulici do Bleiweisove ceste, kjer se ji je izgubil izpred oči. — Sam ovadil se je policiji posestnik Ivan Zlobec, Orle št. 14, da si je mesec* svečana na ime Val ^krjanca, posestnika na Selu št. 5, sleparskim potem pridobil posojilo 1000 K. Od prisleparjene svete je porabil 120 K, ostalo je prinesel nazaj. Polieija je zlobca pridržala v zaporu in ga tekom popoldne izro čiia deželnemu sodišču. — Svojo mater pretepel. Včeraj zvečer ie prišel delavec Mihael Vojska, Bohoričeve ulice št. 25 pijan domov in se spri s svojo materjo, katero je z metlo tako pretepel, da ima na glavi več ran. — Zaradi hudodelstva oskrumbe so zaprli brezposelnega pekovskega pomočnika I?ana Hmeka iz Stražišča v krškem okraju. — Vojaški nabori v Ljubljani. D;*nes se je vršil vojaški na-Dor za fante v Ljubljani. Na nabor jih je prišlo 134 in v vojake jih je bilo potrjenih 41. — Na Nem*ko se je odpeljalo danes ponoči 116 hrvaških delavcev. Odpeljali so se na Westf*lsko. — Izgubljene reči. Na poti po Marije Terezije in Bieiweisovi cesti do deželnega gledal šč* |e bila izgubij ena zla ta ženska ura. V krovu ure sta bili vrezani črki M. P. — Mestna posredovalnica za delo in službe, Mestni trg štev. 27. Od 13 do 18. marca :» dela iskalo 14 moških in 32 ženskih delavcev. Delo je bilo ponuđeno II moškim in 28 ženskim delavkam. V 34 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januvarja do 18. marca je došlo 658 prošenj za delo in 581 delopo nudeb V 389 slučajih je bilo deio sprejeto. Delo dobe takoj. M o ški: 2 kočijaža, 8 konjskih hlapcev, vajenci za trgovino, brivca, krojača, pekarijo, kovača; ženske: 1 šivilja, 1 izurjena kolektantinja in 3 prodajalke. 5 kuharic za gostilno, k orožnikom in zasebno, 4 deklice za vsako delo, 6 deklic k otrokom, 4 gostilniško deklice. Službe iščejo. Moški: 3 komiji, 1 skia diščnik, 2 pisarja, 1 strojnik, 2 mi zarja, 2 vrtnarja; ženske: 2 gospodinji, več natakaric in drugih poslov. Stanovanja. Oddati je 1 pisarna, 1 prodajalni, več mesečnih sob, 2 stanovanja z 2 in 3 sobami. V n a-j e m se išče stanovanje z 3 sobami. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub ljanske od 8 do 14. marca 1903. Število novorojencev 21 (=28 9°/00), rnrtvorojenec 1, umrlih 23 (= 30 86 */0o)j mej njimi jih je umrlo za škarlatico 1. za jetiko 4, za vnetjem sopilnih organov 4. vsled mrtvouda 4, vsled samomora 2, za različnimi boleznimi 8. Med njimi je bilo tujcev 8 (=34 7 %), iz zavodov 12 (=52 1%). Za infek-cioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 2, za tifusom 1 oseba. * Najnovejše novice. Samomor pri ncezi n je Lujize? V Monakovem se raznaša vest o samomoru bivše prmcezinje Lujize. V resnici je inhi Lujiza vsled manifesta svoj** ga tasta kralja Jurija zbolela, samomor pa ni verjeten. Lujiia namerava temveč obširno odgovarjati na kraljeve obdoliitve. — Štrajk i na Ogrskem se množe. Z* Sopro-nom je prišla Felegvhaza, kjer štraj kajo zidarji, dočim so v Vel. Vara-dinu vsi ključavničarji ustavili delo. — Henrik Ibsen je duševno in telesno tako upešal, da se je bati z vs*kim dnem katastrofe. — Novi finančni škandal imajo v Parizu, ki dosega Panamo. Izkazalo se je, da je pravi izumitelj Sueškega preliva avstrijski inžener Negrelii-Moldelbe. Po njegovi smrti se je polastil vseh načrtov Ferd. Lesseps, ki je ustanovil družbo Sueškega preliva. Negrellijeva vdova toži sedaj družbo za 170 mil. frankov odškod nine. —- Dvojni samomor. Na Dunaju je ustrelil 201etni K. Prieger svojo 23letno ljubico F. Dusoh in na to še samega sebe. — Veliko sle-parstvo seje zgodilo v Peterburgu. Pred trgovino prvega draguljarja se je pripeljala neka dami v dvorni kočiji ter zahtevala na ogled mnogo dragocenosti za neko veliko vojvo dinjo. Dobila je zahtevano ter izgi nila. — Shod historikov se vrši sedaj v Kimu Avstro Ogrska je močno zastopana. — Boj med kmeti in vojaki Blizu Kraguje-vaca so zakurili kmetje na cesti, ko je pripeljal oddelek vojakov večjo zalogo smodnika po cesti. Ker niso hoteli kmetje pogasiti ognja, so vo laki streljali ter ubili dva kmeta. — Znižani dopusti poštnim uradnikom. Trgovinsko ministrstvo je odredilo, da se letni dopusti poštnim uradnikom znižajo, tako, da bo dobil asistent mesto 14 le 10 dni, oficiali in kontrolorji mesto 3 tednov le 14 dni in višji kontrolorji mesto 5 tednov le 3 t^dne. Kako se v Alzaciji razširja nemška kultura. Zadnja številka »i* I ustration prinaša vele-zammiv članek o de ser tac i j ah nemških vojakov pri 16. voju. kojega poveljništvo se nahaja v Metzu. L^ta 1902 je glasom uradnega poročila vojnega poveljnika »novega Moltkejaa grofa H-tes^lerja iz Metza ušlo 14 podčastnikov in 1009 mož! Od teh jih je nad 850 krenilo v Francijo ostali v Belgijo in vojvodino Luksenburško. Leto 1902 je bilo posebno bogato na deserfcaci;ah — naoovedani so bili cesarski manevri, in vsled tega je moštvo se več trpelo pri vežbanju. U«oda ubežnikov ni posebno pri jetna. Ogromna večina jih ustopi v »legijo ptujcev« v severni Afriki. Tamkaj morajo služiti 15 let v najhujši vročini, v napornih ekspediet jah in bojih proti Arabcem, da napo sled dosežejo majhno pokojnino. A častniki in podčastniki ravnajo z njimi kot z ljudmi. In ravno tega pogrešajo vojaki na Nemškem. Da je v prvi vrsti trpinčenj« vzrok desertacij, kaže to, ker je bilo med 1009 ubeglimi le nekaj nad 400 Alzačanov Francozov. Tudi v primeri z naporom službe prepiČla brana glad, napoti marsikaterega fanti do usiodepolnega koraka. Tako je prišel čez francosko mejo nemški vojak, kojemu se je na prsih blestela kitajska vojna medalija, pripeta mu od cesarja Viljema samega. A mož je videl na Kitajskem, kako se ravna z vojaki pri francoskem oddelku, videl je, koliko boljše da žive, nego nemški — in vrnivši s* v svojo gar-mzijo je ušel. Nujdramat čneje p^» se čita slučaj o trobentaču Kolbu od 4. bavarskega pehotnega polka v Metzu. Tega je njegov korporal na najrazličnejše načine brutaliziral in surovo trpinčil. Ob prvi priliki jo je čez drn in strn kar v ravni čerti popihal čez mejo. Ko pa je prišel v prvo francosko vas, nastavil je svojo kraljevo bavarsko trobento k ustom, in za trobil — rnarsejezo! Ljudstvo je nesrečnega nemškega vojaka začudeno in z usmiljenjem sprejelo. * O soda vodi. V Londonu se je nedavno prodala na javni dražbi najstarejša steklenica soda vode. Ste klenica je iz leta 1782 ter se je istega leta potopila z ladio »RovaI George« v Severnem morju 57 let pozneje so ladjo vzdignili, in ž njo tudi popolnoma ohranjeno steklenico sode vode. Steklenico je zdražil neki tovarnar sodavice za 500 K. Soda-voda je bila iznajdena leta 1767 ter se je naumio razširila po vsem svetu ' Dve soprogi v 30 minu iaht Ura v ne\vyorškem Supreme sodišču je kazala 10. uro 45 minut, ko je sodnik BlanGtiard »for ever« I«>čii zakonsko dvojico Mordieav F. Tepperja in njegovo soprogo Berto. Natančno 30 minut kasneje vršila se je pa v uradu odvet.nkov Shaw & Frauenthal poroka Tepperja z gospodično E'izabeto Jane Adair, k.*tv.r<> ■dvojico je zvezal v zakon občinski svetovalec Izak Marks. Slučaj, da se mož v tridesetih minutah loči ni p > roči z novo boljšo polovico, je zelo redek, toda kadi v t^m pogledu so Amerikanci dosegli »rekord«. * Železnice po celem svetu imajo skupne dolžine 780.000 km. Od te ima Amerika nad polovico namreč 400.000 km, Evropa 280.000 km, Azija 60.000 km in Afrika in Avstralija vsaka po 20.000 km. Ako primerjamo to število [kilometrov s številom različnih držav, tako najdemo, da imajo združene države v Severni Ameriki največje število ^505.000 km, za temi pride Nemčija s 50.500 km, Rusija 46.500 km, Francija 32500 km. Velika Britanija i Irskim 43.900 km. Naj gosteje pre-prežena je z železnicami Belgija v kateri pride na 100 km zemlje 21 km želez-nične proge, medtem ko pride v meječi Saksonski samo 18 km Železnične proge na 100 km zemlje. Vrednost vseh želez-ničnih prog je nad 200 miljard frankov. * Najnovejše angleške moške noše. . Naj bolj še je oblečen, kogar obleka se najmanj opazi,u ta prigovor ne priznavajo angleški „frakarji", temuč si neprestano izmišljajo nove, prav čudne in kričeče mode. Dokler je bil sedanji kralj Edvard še „iauta, vodil je on modo ter ji dajal parkrat v letu novo smer. Kdo je sedaj njegov naslednik se ne ve, a moška moda se še vedno neprestano spreminja. Sedaj veljajo za moško moderno nošo naslednja pravila: Površnik se tesno oprijemlje ram in prsi, na spodaj pa je široko izrezan. Potni plašči morajo biti iz kariranega blaga ter morajo imeti po hrbtu navzdol široke gube, kise stekajo med pleča. Suknja mora biti iz hrapavega, enobarvnega ali temno me-liranega blaga. Telovnik — dvovrsten seveda — je lahko iz istega blaga ali pa iz kariranega ali progastega sukna. Hlače — tudi progaste — smejo biti le zmerno široke. Visoki, spredaj popolnoma stikajoči se ravni ovratnik se zdržuje zato, ker modernega moža pošteno — davi. Ovratnice morajo biti trdno zadrgnjene v male vozle (mornarski vozel), iz temne svile. Frak ima prav dolge, špičaste repove, svilene na šive na prsih in trdne našive na rokavih. Hlače imajo dvojni ali trojni svileni stremen. Gumbi na telovniku smejo biti tudi diskretno vdelani z žlahtnimi kamni. Angleško kakor tudi moštvo po drugod pa se lahko tolaži, da so prisilni modni prepisi le za — norce. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 20 marc* Koncem včerajšnje seje poslanske zbornice so se stranke dogovorile, da se danes konča prvo branje nagodbe ne predloge Nemški na-cionalci so danes ta dogovor pre vrgli, vslei česar tudi še jutri seja Danes so govorili o na godbi dr. Metali, B i a n k i n i in Grlembo\vski. Ker je Biankini začetkom hrvatski govoril, so Scho-nerer in nekateri njegovi pajdaši proti temu demonstrirali. Biankini je zahteval, da se mora razmerje med državo in hrvatskimi deželami premeniti, sicer prida do odpora s silo. Dunaj 20. marca. Dr. Tavčar in tovariši so danes interpeiirali dr. Korberja kot voditelja ju-stičnega ministrstva zaradi Pav-šlarjeve falsifikacije. Dunaj 20. marca. Ministrski predsednik dr. Korber je bil danes v posebni avdijenci pri cesarju, kateremu je poročal o parlamentarnem položaju. Dunaj 20. marca Krojaški pomočnik P os s je danes z revolverjem napadel svojega mojstra Benedo in ga obst'elil, potem pa vstrelil sam nase in se težko ranil Poprej je bil zavžil nekaj strupa. Na potu v bolnico je umrl. Vzrok obupnemu činu je bila ljubosumnost Gradec 20. marca. Danes ponoči je bil v celem Miirzthalu precej močan potres. Sunki so se ponavljali. Najmočnejši je bil ob 12 ari 48 m^nut Pešta 20. marca. Za obletnico Kossuthove smrti so visoko šolci vprizorili veliko demonstracijo. Prisilili so rektorja, da je na vseučilišču dal razobesiti črno zastavo. Ko so hoteli pred narodnim kazinom demons^r-rati, jih je pilicija razgnala Zbrali so se potem pred vseučiliščem, kjer SO policijo s kamni nagnali. Policijski uradnik Schmidt je bil težko raojen. Carigrad 20. marca. Vlada je dobila vesti, da je položaj v Albaniji iako kritičen Ministrski svet je že odredil kar treba, da se posadke pomnože. • Kakor je tploino znano, dajejo MMauthnerjeva" semena za repo za klajo veliki dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Manthner-jeva semena za aelenjavo in cvetliee. (309—21) Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Oradni kurzi dunaj. borze 20. marca 1903. Naložbeni papirji. 4*2°/o majeva renta . . 42cv* srebrna renta . . §°'o avstr. kronska renta 4°/0 n zlata „ 4°/0 ogrska kronska „ 4°/o „ zlata 4% posojilo dežele Kranjske /o posojilo mesta Spljeta «7. 4V,°/o a /• /o a /i /o 41 o 4Vt7o 4V,7o 100 65 100 65 101 15j 121'50! 99 5&I 12165; 99 75 100*— 100 — 10090 99*60 99 60 10120 Blago 10085 100'P5 101 55 12170 9975 12185 **/«•/• „ „ Zadra 4V«0obos.-herc.žel.po8.1902 ji 100-90 10190 4°' češka dež. banka k. o. 99*60 10040 „ .j „ 2. o. 99 60 100 40 zast. pis gal. d. hip. b | 101 20 102 20 pe&t. kom. k. o. z 10°/0 pr.....li 107 30, 108 30 zast. pis. Innerst. hr. H 101 -—, 102 — „ „ ogr. centr. deželne hranilnice . \ 101— 10180 zast. pis. ogr. hip. b. !' 100 75 101*75 obl. ogr. lokalne že- [ leznice d. dr. . . . I 100—; 100*50 „ če&ke ind. banke j; 9950 10050 4° o prior. Trst-PoreC lok. žel. 96— 99-— 4° 0 „ dolenjskih železnic | 99 50| 100*60 3C o n inž- žel- kuP* Vi Vi B 303 50 305 50 4* ,•/« av. pos. za žel. p. o. I 100 65| 10165 Srečke. Srečke od leta 1854 . . . 178*- 188 — u 180O1/, • • 184- 186-50 „ „ 11 1864 ... 248 — 252*— tizske..... 200 — 201 80 zemlj.kred.I.emisije I 2£8^6 272 75 „ H. „ j 265 75 269 75 ogrske hip. banke . I 259— 26150 M srbske a frs. 100— I 89 25! 9125 „ turske..... 120- 121- Basilika srečke . . 19 20 20 20 Kreditne , . . . 433 — 437— Inomoeke a ... 84-— 88'— Krakovske „ . . . I 75 50 77*50 ljubljanske „ ... 70— 75 — Avstr. rud. križa , ... 55 25! 5625 Ogr. „ „ „ ... 2790 2890 Rndolfove B ... 67*— 73 — SalcburSke .... 75 — 79*— Dunajske kom. „ ... i 439 — 443— BDelniee.1 Južne železnice] .... 51*— 52 — Državne železnice .... 696 25 697*25 AvBtro-ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Dgrske . „ . [i 764*—I 755— Živnoetenske „ . . 25450 255*60 Premogokop v Mostu (Brux) 8 713—! 716 — Alpinske montan . . . . II 395 50 396 50 Praske želez. ind. dr. Rima-Moranvi .... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe s Če&ke sladkorne družbe . h C. kr. cekin , . 20 franki . . . 20 marke . . . Sovereigns . . Marke .... Laski bankovci. Rublji .... Žitne cene v Budimpešti. dne 20. marca 1903. Termin. Pšenica za april . . . za 50 kg K 1599 — 1603— 692 — I 693 — 1655 — 1665 — 487 — 488 — 402 — 361 — 158 — 11-331 1907 2341 23 94, 117 071 95-40: 253 — 404 — 353 — 160 — 1136 1909 23 49 24 02 11727 9560 253 65 748 6 67 6 16 622 6 03 Rž lt april ... „50 Koruza „ maj ... „50 „ „ julij ... „50 Oves „ april ... „50 Efektiv. 21 , vinarja višje. Meteorologično poročilo. I čas Stanje; oP7zo- ba™" |> varia metra S £ VeLrovi Nebo 18. 9. zv. 7S6 8 19. 7. zj. n 2. pop. 740-5 7425 7*0 si. 8zahod jasno 4 0 j si. jug j oblaCno 11 7 sr. vzsvz. jasno . 9. zv. 745-3 20. 7. zj. 747 9 „ 2 pop. 746 5 5 0 sl.jzahod jasno 0 3 sr. Bvzhod pol. oblač. 12 9 sr. jjzah. jasno Srednja temperatura srede in četrtka 8*5* in 6 9°, normale: 4 0° in 4-2°l— Moknna v 48 urah: 0 0 mm in 0 0 mm. Gozdarski mojster E. lliiBko solati i I mu > er naznanja v svojem, svojih otrok in sorodnikov imenu potrtega srca žalostno vest, da je njegova nad vsa ljubljena soproga, oziroma mati, hči, vnukinja, sestra, sinaha, svakinja in nečakinja, gospa Marija Schollmayer roj. pl. Obereigner po desetmesečni mučni bolezni dne 18. marca, previđena s sv. zakramenti, v starosti 33. let, mirno v Gospodu zaspala. Zemski ostanki uboge trpinke prepeljali se bode v Ljubljano in v družinski grob k večnemu počitku položili. (7*6; Pogreb se bode vršil iz mrtvašnice na pokopališče pri Sv. Krištofu v Ljubljani, dne 20. marea 1903 ob 4. uri popoludne. Svete maše zadušnice čitale se bodo v Ljubljani in župniji Staritrg. Šneperk pri Rakeku, L j u bi j a na, Križevniške ulice št. 6, dne 18. marca 1902. Matevž Pot«fiilk, c. kr. poštni kontrolor, naznanja globoke žalosti potrt v svojem in v imenu svoje sestre vsem prijateljem in znancem pretužno vest o smrti svoje matere, gospe Polone Pogačnik katera je danes ob Vj€. uri zjutraj po kratki in mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče v 82. letu njene dobe, mirno v Gospodu zaspala ^792) Pogreb drage ranjce bode v soboto, dne 21. sušca t 1., ob 5 uri popoludne iz hiše žalosti, Čopova cesta Št. 10, na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. maša posmrtnica brala se bode v župni cerkvi sv. Petra. Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 20. sušca 1903. Poskusite Trlfvln..' J.KIauerjBVT | [iglclV pristni rastlinski liker, '^f &tT Oživlja, želodec. g0T~ Budi t «*la in prebavo. SSy~ l>ti|*» dobro spanje. Edino pristen od založnika: Edmund Kavčič v Ljubljani. (11-64) Izurjene šivilje in učenke # ■ sprejme takoj ■ m (776 - 2) Radeckega cesta št. 1, I. nadstr. Dnntii Puc f I tapetar zaloga pohištva mizarske zadruge v Št. Vidu = pri Xjj-vjs.tljw.xii - Lj ubijana i Gradišče st. 5» Postranski zaslužek IOO do 900 ML mesečno labko doseže vsakdo, ki ima znance s prevzetjem zastopstva za nove patentirane predmete ki se lahko povsod prodajajo. Visoka provi iija ozir. primerna gotova plača je zagotovljena. Ponudbe z navedbo o dosedanjem poslovanju je pofiiljati pod šifro : „PoMtraiiiiltl ka* aluželi IOO" na Ciregrer-Jevo anonrno pl««rno » Hrugl, llelnrtctiffr«MHe »t. 19. (787—1) 7 stavbenih parcel na Poljanah.! blizu bodočega novega gimnazijskega poslopja in jezuitskega kolegija, med Poljansko in sv. Cirila in Metoda cesto, je IMF* po ceni na prodaj. Več in natančneje pri c. kr. notarju dr. Franu Voku, Miklošičeva cesta 61, 24. (7;.s _2> Zadruga gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Ljubljani. Vabilo na redni zadružni zbor ki se vrši v ponedeljek, dne 23. marca 1903, ob treh popoludne v steklenem salonu gostilne „Pri zvezdi", na Cesarja Josipa trgu št. 12. XDrD_eT7-m_I red.: L Pozdrav. — II. Čitanje zapisnikov zadnjih občnih zborov. — III. Poročilo o delovanji zadružnegaatarešinstva v letu 1902. — IV. Polaganje letnega računa za leto 1902. — V. Volitev v zadružno starešinstvo in sicer v smislu § 19. zadružnih pravil. —- VI. Posamezni predlogi. — VII. Raznoterosti. Ker je za sklepčnost zadro:nega zbora potrebna navzočnost 30 udov, naj se ga častiti člani v kar največjem Ste-rila vdeležiti blagovole, posebno ker se gre za jako važne zadružne koristi. (788) Pran Pock? načelnik. ANDROPOGON 44 (IznaJililelJ P* llrrriiiHiui, Zgornja Pol*4kav») > i' V'" •*' je najboljše, vsa pričakovanja prekasa-■ joče Mrt-*«lHlvo za rent la.*», katero ni nikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, kl zabrani izpadanje lan In oclatran! prali «J «*. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogošteviloa priznanja. Cena steklenice 3 14. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. (.Imnii zalo«;« In raznoMlIJatev v IJ ubijani pri gospodu -II. 3 5 \T /.a!u-tl imata tudi in 1 • |il. Trnkofzy in g. A. Kant » se tudi v gg. E. Iflalir v LJubljani 14 ran I ti. Dobiva \ot<*eh nt*»«*lu v lekarni pri „Anseljii". Preprodajalci popust. (213 9) Učenec se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Več se izve v trgovini Fn- Iglic, v Ljubfjani, Mestni trg. (789—1) Si 2a trgovino mešanega blaga, dober prodajalec, se vsprejme takoj. Rellektantje, ki morejo položiti kav-cijo; imaja prednost. —" Eventualno se pripozna tudi delež na dobičku Ponudbe sprejema upravništvo »Slovenskega Naroda« pod „Samo-stojen vodja11. (777—2; Jako dobro, belo in rdeče, novo vino lastnega pridelka, iz najboljših leg prodam po jako ugodnih cenah. /Inton £aurinšek Trška gora, Krško. 725.3 Reflektantom pošiljam na zahtevo vzorce. Sprejme se takoj prodajalka popolnoma zmožna slovenskega in nemskepa jezika v govoru in pisavi in nekoliko korespondence vajena, v trgovino z mešanim blagom pod ugodnimi pogeji. (793—1 Biti mora dobra prodajalka pri manufakturnem blagu. Nastop takoj. Ponudbe s sliko na upravništvo »Slov. Naroda« pod „št. 793". ! Lepota! ! Mladostna svežost! »J si hoče odpraviti pike na obrazu, ogrce, sojedce, rudoč nos, raskavo, razpokano in nečisto kožo, pleše na glavi, luske in izpadanje las naj pošljo svoj naslov m. FElTH-u, Dunaj, VI. VI t« rlnli 11 femtraMfie 1"». Zastonj dobi vsakdo „Navodilo za gojitev lepote" tako tudi poskus izvrstnega ko8metikuma ako vpoSlje 30 h. v znamkah za porto in stroške. (611—;; no vše,.-k* X£JUH, P « k i a d 12788-14) Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz LJTibiJane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri &6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reining v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare. Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlafe v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. iTrst-Monakovo direktni vozovi I. ic II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano jaž. kol. Proga i* Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solno« grad, Line, Steyr, 151, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. (.Monakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m d poiudne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlovi vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curifc Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor, Pontabel. -Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri BI m zvečer osobni vlak : Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in 1 8. uri 36 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. MeSani vlaki: 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri B m popoludne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v Izubijane drž. kol. iz Kamnika. MeSani vlaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. Važno za gospode! Novo! Novo! Vljudno naznanjam, da sem v I. nadstropju svoje trgovine Pred škofijo štev. 7 otvorit posebni oddelek 3a vsakovrstno sukneno blago ter sem se potrudi/, svoje skladišče dopolniti z najnovejšim, najmodernejšim tu- in inozemskim blagom od najfinejše do najceneje vrste,' tako da sem v prijetnem položaju ustreči vsem zahtevam. Poskusite enkr&t ak0 kaj p°trebuJete^ * mejim vsako- - vrstnim suknenim blagom in prepričali se bedete, da Vas bode zadovoljila moja velika izbera, kakor tudi kakovost in cene kar najbolje. K prijaznemu ogledu vabi najvljudneje J. Grobelnik, Ljubljana. Blago iz lanske sezije *JO 0 in sukneni ostanki BO , ceneje. Vzorci na deželo zastonj. (68q_7) Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti | je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. zaje joči ei zavarovalna t> a -m le tt ^ragrl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države £. % o/.i nIo« mi* It o - narodno upravo. (26—32) Vsa pojasnila daje: Generalni zastop V Ljubljani, čegar pisarne so v lastnej banČnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti | požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluj'-' Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokomtne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne4*.