Naivedii v 7AUŽ«J11J Velja n Tte leto - • Za pol leta . - «. . Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto dnevuk državiJj $6 00 $3 00 $">.00 $7.00 1 The U The largest SKovenias Daiy ki J tho Uzated btates. Inn»d erery day except Sundays List slovenskih delavcev y Ameriki. TELEFON: C0RTLANDT 2876 NO. 29. _ fiTEV. 29. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1879. __NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 4, 1927. — PETEK, 4. FEBRUARJA 1927. TELEFON: CORTLANDT 2876. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. S PREMOGARSKE KONVENCIJE Premogarska unija je glasovala proti skrčenju plač. — Sestanek v Indianapolisu je dal mezdnemu komiteju obširne polne moči. — Posebno pa je poudarjal: — Nikakega skrčenja mezd. — Zaključna seja je uveljavila politični svet, da stopi v nepričakovanih vprašanjih. na- * Angleži postajajo | Protestna stavka vedno bolj izzivalni, j proti nasiljem. INDIANAPOLIS,-Ind., 3. febr.— Delegat je konvencije United Mine Workers so včeraj pooblastili svoje zastopnike, naj izposlujejo najboljši mogoči dogovor od proizvajalcev mehkega premoga v centralnem tekmovalnem polju na skupnih pogajanjih, ki se bodo pričela v Miami dne I 4. februarja, da se sestavi nov kontrakt za 200,000'premogarjev, ki kopljejojnehki premog. Zadnji dogovor s temijbo potekel dne 7. aprila. Poročilo komiteja za mezdno lestvico, ki je bilo sprejeto z le 30 nasprotnimi glasovi izmed 1 500 glasov, daje uradnikom navodila, naj ne sprejmejo nobenega dogovora za skrčenje mezd. Novi kon trakt naj velja za dve leti ter naj se prične z me- j rdo $7.50 na dan, kot določena v tri leta veljav-' nem Jacksonville dogovoru, ki bo kmalu ugasnil. | Poročilo komiteja za mezdno lestvico določa, da se odobri predlagani kontrakt s splošnim glasovanjem vseh premogarjev. Ustvarili so tudi politični komitej, kojega dolžnost je svetovati članstvu glede nepričakovanih razvojev. S tem, da ni hotela sprejeti zahteve za posebno povišanje plač ter za šesturni.dan ter petdnevi delovni teden, kar naj bi predstavljalo del važnih zahtev, predloženih delodajalcem, se je stavila linija, po mnenju tukajšnjih premogarskih krogov v ugoden položaj za bližajoča se pogajanja. Včeraj se je završil nadaljni spopad med vsta-£kim voiliteijem John Brophyjem ter predsednikom Lewisom. Predsednik Lewis je odločno zanikal soglašanje Brophyja s poročilom rudarskega • irada Združenih držav, da je bilo skoro 65 odstotkov narodne tonaže mehkega premoga leta 1925 neunijskih. Lewis je označil Brophyja kot "izdajalca" unije ter trdil, da proizvajajo šestdeset odstotkov trdega in mehkega premoga dežele unij-ski premogarji. Poročilo komiteja za mezdno lestvico se glasi na kratko: — Priporočamo, da se da pravilno avtoriziranim ■n akreditiranim zastopnikom organizacije navodila, naj izposlujejo najboljši mogoči dogovor od delodajalcev v centralnem tekmovalnem polju na temelju nikakega skrčenja plač in da je treba katerikoli sklenjeni dogovor predložiti članstvu v o-dobrenje. Ta odgovor naj se sklene za dobo dveh let, od 1927 do 1929. V namenu, da se uravna katerekoli nepričakovane razvoje, naj se ustvari politični komitej, ki naj bi bil sestavljen iz mezdnega komiteja centralnih polja, treh zastopnikov vsakega zunaj ležečega o-kr^ja, mednarodnih rezidenčnih uradnikov in čla^ nov mednarodnega izvrševalnega sveta. Ta politični komitej naj dobi polnomoči, naj vprizori tako akcijo za zavarovanje interesov naše organizacije, kot bodo zahtevale okoliščine in da naj svetuje članstvu v vseh nepričakovanih razvojih. Vsa znamenja kažejo, da ne bodo delodajalci v centralnem tekmovalnem okraju pristali v obnov J j en je siarega dogovora. Skupna konferenca se bo mogoče odgodila, ko se bodo umaknili deldajalci iz Pennsylvanije in Ohija. Po takem odgodenju bodo najbrž vprizorjeni poskusi, da se napiše nove dogovor za premogarje v Illinoisu in Indiani. Razmere v teh dveh državah se smatra za ugodne za tak dogovor. Ce bi bil sklenjen tak kontrakt, bi bili de lodajalci Ohija in centralne Pennsylvanije izoliraL ni ter izpostavljeni dilemi, da poskusijo obratovanje na neunijski podlagi ali pa se pridružijo ostalim državam. V razpravi glede poročila mezdnega komiteja je zahteval Brophy, naj se ga amendira na tak način, da bi ne smel delodajalec z unijskimi in neunijski-mi rovi podpisati dogovora za unjsko obratovane An /leska vlada je zavze- Socijalisti so prekinili na la izzivalno stališče n*- j Dunaju vse obratovanje pram Kitajski. — Kan-! za petnajst minut. — tonska armada v zvezi s Razširili so kratko stav- Čekiang četami prodira1 ko na druga mesta v neovirano naprej.—Sun1 protest proti umorom. Cunag Fang je deživel —— velik poraz. 1 DUXAJ' Avstrija; 3- febr- ~ Socijalisti so paral izirali vse aktivnosti na Dunajn in skoro v vseh drugih avstrijskih mestih za dobtf petnajstih minut z generalno stavko, ki je bila proglašena v svarilo na naslov reakcije in da se počasti s tem spomin dveh socija-listov, ki sta bila ubita od nacijo-nalistov v nedeljo v Burgenlandu ter bila pokopana tam v nedeljo. Dvpnajst posebnih vlakov jo prevedlo 1G.000 članov republikanskega Schutzbunda, socialistične varnostne straže, v vasi Schattendorf in Loibersbaeh, kjer se ie vršil pogreb. Čeprav je pokopališče le deset kr.rakov od madžarske meje ter je obstajala bojazen, da bo prišlo do izgredov, ki bi imeli za posledico mednarodne komplikacije, se je vršil pogreb v dobrem redu in brez vsakega neljubega dogodka. Iz Ilankova poročajo, da se je zunanji kantouski minister C en branil podpisati dogovor z Anglijo, ker bi izgledalo vspričo koncentracije angleških čet pri Šang-haju kot da je popustil pritisku. LOXDOX. Anglija. 3. febr. — Angleški kabinet je imel včeraj zvečer na Downing St.. sejo, da razpravlja o položaju, ki je skrajno znpleten, ker so konzularne o-blasti v Šanghaju ustrajale pri svojem stališču, da se ne dovoli Angliji izkrcati čet v mednarodni naselbini Sanghaja, ker pripada ta naselbina vsem silam, ne pa izključno le Angliji. Izkrcanju angleških čet nasprotujejo vslcd tega Kitajska in ostale sile. Odločitev kabineta sc je glasila, da se ne bo vojaških priprav za varstvo življenj in imetja Angležev v Šanghaju in koncesijskem ozemlju na noben način omejilo ali suspendiralo. Sklep' sc je smatralo kot direkten izziv na naslov ena, naj nadaljuje pogajanja glede angleških predlogov za nov do-gr.vcr med obema vladama ali pa prevzame posledice. Ob istem času pa se je razlagali sklep kot migljaj, da se smatra vlado v Pekingu za politično ini-potentno v sedanjem položaju. | Odločitev kabineta je bila sprejeta soglasno, čeprav so se zavzeli zastopniki zunanjepa urada za bolj spravljivo stališče. Na to se je odgovorilo, da stoje kitajski vo-j ditelji popolnoma Mehika obljublja vstašem svobodo. Mehiška vlada je ponudila vstašem amnestijo. Odločno zanikuje namen, da namerava zapleniti petrolej ska zem- MEXICO CITY Mehika. 3. feb. Vstaši, ki se bodo udali pred desetim februarjem brezpogojno, bodo deležni vladne amnestije. —je izjavil vojni podtajnik Pina v posebni izjavi, ki je bila objavljena včeraj. Po tem času pa bo vlada ? svojimi četami energično nastopila proti vsem tolpam, ki se udeležujejo vstaje proti zveznimi oblastim. Podtajnik jo izjavil nadalje, da je vstaja v Mehiki končana, da je večina vstašev razkropljena in da obratujejo le še majhne skupine v različinh delih dežele. Soglasno s poročili iz držav Jalisco in Coa-huila, jo zatrta tam vstaja, potom ko je bila cela vrsta vstašev ubita v spopadih z vladnimi četami in ko je bilo usmrčenih več vstaških voditeljev. V povsem odločni obliki zaniku-jojo departmenti za trgovino, industrijo in delo. da obstaja na- Madžari so imeli obmejne stra žc postavljene na vsakih dvajset men zapleniti zemljišča inozezem- korakov ob meji. Avstrijska vlada cov. Izjava so sklicuje na posebno pa je prepustila vzdržanje reda brzojavko lista El Universal v voditeljem Schutzbunda. ki so ob- prlaVnem mostu, ki ponavlja v ljubili. da bodo preprečili vsak iz- ameriških listih objavljeno vest. gred. soglasno s katero zaplenja rnehi- Trupla obeh žrtev so nesli na vlada lastnino petroiejskib pokopališče člani socijalisti ene oraj vložena predloga, v ka- Mellona. naj so dovoli obnovije-njc medicinskega žganja, jo bil včeraj zavrnjen od hišnega komiteja za pota in sredstva s .šest na j- ( stimi glasovi proti osmim. Imenovan je bil podkomitej. ki bi nadalje preiskoval zadevo ter teri so zahteva preklic prohibicij-slce enforcement postave. RIM, Italija, 3. febr. — Skup ina bivših socialističnih delavskih voditeljev in agitatorjev, k so pripadali razpuščeni delavsk-* konfederaciji, je izdala dokument, katerega splošno razlagajo kot znak, da so številni, če ne vsi, odobrili zahteve fašistovske delavske politike. Izrecno priznavajo sedaj, da je produkcija poslt -dica harmoničnega sodelovanja med kapitalom in delom< da ima država pravico vmešavati se v ck lavske spore, da obstaja točka, preko katere se ne sme potiskati obrambe razrednih interesov in da je v zadnji fašistovski zakonodaji dosti stvari, ki zaslužijo odobrenje in podporo. Dokument se kon čuje s tem, da stavljajo socijalisti svojo službo fašistom na razpolago. Dokument je sestavljen na temelju predlogov, ki so bili odobreni na milanskem sestanku bivših socijalističnih delavskih voditeljev. Prav posebno je treba omeniti, da sta med sedmimi, ki so podpisali dokument, tudi agitatorja Daragona in Rigola. Objava tega dokumenta je ustvarila velikansko senzacijo v delavskih krogih. Po kratkem orisanju zgodovine italijanskega delavskega gibanja prihaja dokument do zaključka, da je vodila pot, kateri so preje sledili delavski voditelji, k vojni za uničenje bružuazijske vlade. — Vsako drugo pojmovanje vodi vsled potrrbe k opustu razrednih predsodkov, — se glasi v dokumentu. -— To še ne pomenja zanikati socijalizeiu, temveč razlagati ga na bolj realističen način kot končni cilj ali tendenco družbe. Delavski razredi imajo najbolj pri srcu to, da proglasi vlada princip dolžnosti vmešavanja v odnošaje med različnimi družabnimi razredi. — Ugotoviti moramo, da ni prokucija le rezultat ročnega ali težaškega dela in da obstaja vslcd tega gotova solidarnost med različnimi faktoiji produkcije. Ta solidarnost je socijalno koristna, čeprav ne izločuje boja za obrambo razrednih interesov. — Iz tega pa sledi, da mora obstajati meja med j delavci in industrijalci, katere se ne sme prekoračiti v obrambo razrednih interesov. — Fašistovski režim je realnost in kot tako ga je treba vpoštevati. Ta realnost je deloma posledica principov, katere smo branili mi in katere so uporabili fašisti. Sindikalistična politika fašistov je na-primer v gotovih ozirih prav taka kot naša. — Mi smo bili proti politiki liberalne države, c!a se ne vmešava v ekonomske aktivnosti naroda. Ubit od žene in hčerke. stvo angleške delavske stranke, v ,, A , . ...... „ j i vložil novo predlogo. Kot znano katerem izjavlja, da je mogoče do-' . ° 'je izdelal zavrnjeni predlog gene- POZOR! seči sporazum, kakor hitro bi se odstranilo vojno ozračje in vojno histerijo, ki je • bila ustvarjena vsled koncentriranja angleških čet v Šanghaju. Cen je izjavil angleškemu pooblaščencu O'Malleyu. da ne bodo kantonske četo zasedle mednarod- ral Andrews. Proti prepovedi cigaret. CLEVELAND. O.. 3. februarja. Antona Liszko, starega osem in trideset let sta ubili včeraj s seki- ko je spal. ro njegova žena Ana in njegova, hčerka Elizazeta. Žena in hčerka i sta se nato stavili policiji. Žena je izpovedala, da ie njen mož prete- Danes smo Vodnikove pal njo in njene tri otroke. Po!druzhe razposlali vsem, ki so jih nekem prepiru sta napadli moža. naročili. Uprava Glas Naroda. TOPEKA. Kans.. 3. februarja. V višji zbornici zakonodaje je bi- ... £-, , . „ j la včeraj sprejeta z 32 glasovi nih naselbin v Sangnaju. Z ozirom - ' ' ' . ,, , , . . . I proti petini predloga, s katero se na to izjavo je rekel v svojem ka- . _ ,. , « . * t je preklicalo proticigaretno po- blogramu: - f. ..... ' . . stavo. Nižja zbornica je sprejela — Namen teh odredb je baje za- predlogo že pred dvema tednoma varovanje življenj in imetja An- ter potrebuje sedaj le še podpisa glezev, ki bi bili ogroženi vsled g0vernerja. da postane postava, zasedenja inozemske kolonije v' Šanghaju. Če je to resnični namen angleških koncentracij sil, bi ne smelo obstajati nikake skrbi več vspričo zagotovil, katera sem" dal angleškemu zastopniku. Cen je apeliral na, delavsko stranko, naj pomaga kantonski vladi s pomočjo kontroliranja pustolovskih Elementov v angleški vladi, da uravnavo vlado. se doseže diference miroljubno z an dgovQril, da je ta predlog neizvedljiv in nemogoč. To jc Miuim, ki pokaže, koliko smeriikega aH kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno fts, ako boste vpoStevali svojo korist in riaao zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lir« 000 .... $ 9.40 Lir ............100 ............$ 5.00 . % 18.U0 Lir............200 ............$ 9.70 . $ 46.20 Lir............300 ...........$14.25 . $ 82.00 Lir ............500 ...........$23.25 $183.00 Lir ...... 1000 ............$45.50 Din. Din. Din. Din. Din. 1,000 2,500 6,000 10,000 Ea poMljatre. ki, presegajo Deeettlaog Dinarjev ali pa DratlsoS T Ar ioroljnjemo poseben Posebni podatki. Prlstejblna sa Ma-. . « Jeseni leta 192ti je bila sklenjena med Romunsko in Italijo takozvaua prijateljska pogodba. . . • Sedaj zborujeta v Bukarešti in v Rimu dve iaško-romunski komisiji. Namen teh zborovanj je utrditi vojaške in politične vezr med obema državama. Laška- vlada ponuja Romunski tristo milijonov lir posojila. Romunska ga dosedaj še ni sprejela, pa ga bo. Kdor ima pa enkrat deželo v finančnih krempljih, je nad njo tudi neomejen go^ spodar.* . ' v r v - Ako odtuji Italija Jugoslaviji Romunijo na ta način* uniči s tem zadnjo pajčevinasto vez, ki veže države Male antante. • - ^ Preosta,ja ^e Madzai'ska. w Tudi Madžarski se je Mussolini prikupil s tem, da j* obljubil temu ali onemu avstrijskemu prineir pomagatlna jnadiKtrski prestol. ^ Nadalje se tudi jioroča, da bo neki avstrijski princ y> 1 za ženo hčer laškega kralja. V tem slučaju bi doBilV tudi. da so še zmiraj navajeni na dva ^en j.^šHr"t]™** * T" Vtarokrajski joh. četudi je v Ame- i , * ! ? ]av° 17 "nnuJiI- dokler 111 slednji J ,ncsa,:- ^ da ^ kričal od bolečin ter obljubil", da Pepe naročil pri mesarju Pepetu se bo pobo,jšai. Xato j(. bil po že precej g-.cl| dolfrem času šel oštir Pepe pole;.' mosniee, zaklieal mu je mesar Pe- Usodna zmota, pe: "Pepe. telečjo -lavo imam". v ,aboratoriju visjc tehnične "Laobdrži jo. boš kmalu bik"'. Pri- -oU. v BeHiiIU jp JiripetiIa v u. peveduje se. da s, je oštir Pn>o na- dni KmHna nesrc-a Študentka kopal s^tem precej dolgotrajno so- KrSslerjeva je delala v laboratoriju razne poizkuse. .Med drugim je Pozdrav vsem rojakom in roja- hotela ugotoviti. da-li se dajo riki mera za površiiine "acre". En Sere- obsega 4840 kvadratnih „,avo 'Ko Vardov, en joh pa 1 in 423 tiso-cirik kvadratnih vardrv. en joh je Jiedaj skoraj ' aere"T. poldrug kvadratni Predzadnjo nedeljo je nastopila prviC*. odkar se je vrnila iz Ame- , irike, članica Narodnega Gledali-'___1 predsednik » vrastvo mesarja Peijeta. 1 I w-a gospa Augusta Danilova in si- ... ' cer s sijajnim uspehom. Igrala je' HAVANA. Cuba. Tebruarja. Polkovnik Ricciotti (iaribaldi. italijanski podanik, ki je moral pred kratkim zapustiti Francijo, ker je bil zapleten v katalonsko zaroto ter posloval kot provokaterski | be. starejši pa spoutmjuju do-agent fašisto\ske vlade, se ny bo bre '*nikel-cigare". -mrl izkrcati v Havatti. kot tnli Tobačne 0 no. da je v Ameriki dosti dobrih mu ameriške oblasti zanikale vi- "nikel-cigar". zej. da se sine izkreati v Združe- Verjamem, da jih je dosti, nih državah. \ [„- to zle-dej. ker jih po |>etnajst Komisar je. poja>nil. da obstjija eentov prodajajo... predsedniški dekret, ki prepove- * duje pripusi inozemcev. izgnanih Nekaj verjetnega in značilnega o iz drugih dežel. Čeprav ščifi eu- poštenem človeku, banska ustava iuozemee. ki priha- \a vogalu stoji možak, čuden jajo semkaj vsled političnih za- možak, ki ga skoro nima para na sledovanj. ne pada slučaj Gari- svetu. baldija v to kategorijo. j rtriol je dohro mater in dobro < 'e bi <.losj>el Garibaldi sem. bo vz«jnj0. moral odpotovati na]»rej v kako 'Z,- v rani mladosti je naučil drugo pristanišče izven Cub«- ali prenašati vse težave in nadloge, pa fra borepreeil. Ko je vlak državi in je odgovoril na vpi-aša- pasiral Augsburg, je službujoči u- nje. kdaj bo zaključen prvi Stadij radnik opazil, da se salonski va- tega poizkusa: "Prerokovati je gon zelo- trese. Obvestil je postaje- vedno zelo težka stvar, prav po-načelnika v Kiesingu. kateremu sebno pa nemškemu ministru v Ce- . . . .sodni oficijant. Konrad Tn-ar. Ko tero se jako zanima ter vzgaja do-j A ... ...... , , , , . .. . ista pnsla pohciiski zdravnik dr. bor gledališki naraščaj. . ...... . , „ , V ne Kandidat je različnih strank delajo obljube in se tudi ometu jejo z blatom, kakor v Ameriki. Kadi volitev imeli bomo tudi tukaj 22.. 23. in 24. prohibieijo. katera bo pa seveda tako uspešna kakor v Ameriki. Različni oštirji oglašajo že svoja dobra vina in poudarjajo, da se je že v petek (21.) pobrigati. da bo doma'za tri dni pijačo.j Oblastni zbor (prej deželni zbor) že 12 let ne obstoji, zato je dežela v marsičem silno zanemarjena. Posebno ceste in mostovi s© v jako slabem stanu. Upa se. dH bo novoizvoljeni oblastni z^bor to stanje izboljšal, ako ne bo zopet vse samo pri obljubah ostalo. Vem, da ste radi zakasnelih knjig Vcndikovc družbe in radi Pratik jako iznejevoljeni. Znano jc. da imamo tukaj importno in eksportno carino. Vsi zavitki in druge pošiljafvo gredo najprvo na carinski urad. kateremu se pregled za inozemstvo namejenih predmetov nič' kaj ne mudi. Poši-11 jat ve ležijo nekaj časa tukaj, nekaj časa pa na carinskem uradu v Xinr Yortou in to je vzrok zakas-Korak nitve. Ako hočem biti odkritosr-i cen. moram pa tudi priznati, da se tukajšnjim trgovcem izvršitev i naročil, katera so že vnaprej plačana. nič posebno ne mudi. Z veseljem čitam v Glasu Naroda kako se naši rojaki brigajo za nesrečne poplavljenee v Sloveniji 111 s kako vnemo se v vsaki, še tako majbni koloniji pobira darove. Pokaže se zo]»et blago in mehko slovensko srce. Ameriški Slovene i izvajajo s trm Kristusov nauk "ljubi svojega-bližnjega kakor samega sebe", izvajajo ga dejansko in ne samo z besedami. Me-ltxhtjni gospodje- so tukaj tudi že začrtl npošte^-ati važnost Gflas Xarodiij kateri da radevolje .s\i»je predalfc na razpolago, kadar se gre za dobrobit našega naroda. Sedaj, v predpustnem časn imamo tudi tukaj mnogo veselic'. Primanjkuje sieer povsod denarja. "vendtfr "fce'pa vseeno vsak rad. omami s veseljacenjem, pijačo' in lAesoaiŽPH^ zadnji ti#ovsirinn plesn, kateri je irmiraj eden najele-je starejši go- apod v aHfrnr ln>tu: "Otrr »fco hi jai ves denar imel, kar ga tukaj. AvramovicMu dežurni uradnik dr. Fakin, sta.^Ka^Ja nesrečnega mladeniča že^MVrga. Proy Konradu Tičarjn je uved stavo navzkriž uiti s člov<-ško niti 7. božjo. Na vsako vprašanje je dal vselej prijazen in zadovoljiv odiro-\-or. Nikdar ni nikogar opravljal, nikdar ni siorii nikomur toliko se je posrečilo Orient-tfkspres v hoslovaški. toda če ue nastopijo krivice kot jeza nohtom črnega, največjem diru ustaviti. Takoj so nepričakovani politični dogodki.) To -K eudeii možak, ki ga skoro ' 16 pi^d dnevi ljubljansko sodišče })rCgledali vagone in ugotovili, da moram reci. da bo ta vlada izved- 111 V*™ --vrtu. " sr-dno preiskavo in odredilo nje- jt, j-ci0 salonskega voza počilo, la maja meseca po ustavi predpi-J je star šestdeset let. govo aretacijo radi malverzacij. ki Salonski voz bi bil povzročil ka- sauo volitev predsednika. Neke ^^ »a Vl>- jih je zagrešil lani. meseca apri- tastrofo celega vlaka. Požrtvoval- vrste glavna skušnja je bilo že berači... la. predeiCj^ bil odpuščen iz sod- na nradnika bosta odlikovana. glasovanje o poglavju državnega' * ne službe. Stvar je dozrrela šele predloga "'Predsednik republike".' Snhači peurestano zatrjujejo, sedaj in Tičar se je umaknil pred Davek na dolge nosove. Znano je. da so za ta predlog gla- da je prohibiei ja popoien uspeh, aretacija v-Zfcgreb. j Angleški listi poročajo iz Tibe- sevale repulikanska čehosl(»vaška' v gotovem oziru imajo prav. Te dni zgodaj zjutraj ga je ta. da uvedel veliki lama nekega in nemška ljudska stranka. slova-J Prohibieija se je popolnoma obiskal detektiv v njegovem stano- tibetanskega plemena med svrji- ška in nemška obrtniška stranka. -da tistim suhaeem. ki kupeiije-vanjll v Ljubljani, kjer ga pa ni mi podaniki svoje osebne potrebe zveza nemških poljedelcev, narod- i" z opojnimi pijačami, našel. Tičar se je iiripeljal v Ljub- davek na dolge nosove. Lani je u- ni demokrati, od opozicije pa če- Ijano šele pozneje in prišel domov. \ etlel isti lama davek na dolga hoslovaški soeijalui demokrati in novembra 1!»1 Tu so mu domači povedali za kaj ušesa svojih podanikov. narodni socijalisti. gre in ga silili, naj se javi sam. Nesrečnež je odšel nato v svojo sobe. kjer je zavžil strup. Kmalu nato je začula domača služkinja' iz njegove sobe obupne klice na pomoč. Ko je odprla vrata, je na- NADALJNI DAROVI ZA POPLAVLJENCE IN DOM SLEPIH Jakob Marrin. Newark. N. -h.\ Louis Mikulich. Trenary. Mich., je daroval en dolar za Slepski jc daroval za poplavljenee štiri do- ji* bil .rojstni dan nemške revolucije. I Dan februarja leta 1927 s,--lahko smatra za rojstni dan nein- 1 ške republike. Grozne porodne bolečine, ki so trajale dolgih osem let . . . šla Tiearja ležečega na tleh. zvija- Dom. jočega se v strašnih krčili. Krik-( Marko Bajuk. Terrace. Pa., en nil je še: "Zdravnika, rešilno po- dolar za poplavljenee. stajo... Leonišče ...!" nakar je( Frances Meve. Oakdale. Pa. en izdihnila - 'dolar za poplavljenee. Njegovo truplo so po komisijo-_ nalnem ogledu prepeljali v mr- jyet . — Cenjeno uredništvo: larje. Katarina Polajnar. Chicago. 111. je darovala pet dolarjev za slepce. " Frank Na goda nam poroča iz (Export; Pa.: Priloženo--pošiljam V kari sta s» - .djčka. ki sta vplivom opojne pijače Oba sta dremala. Nai nkrat - e prvi vozila dva dobro hila pod močnim zdrzne ter Joseph Leben nam piše iz Jo- petnajst dolarjev za siromake-po- vpraša drugega : plavljenee v Žirih in v Poljanski' ~ Ti- kol,ko ^ 1,ril ' tvašnieo k Sv. Krištofu. Tisočdina rski slepar. '•II. ■ I. llljl II" IIUVIIHOI"-. j.... . ijv.iv. - - -' * " *" --- - ---J-............. . - . .1"" Prilagam vam prt dolarjev. *2:50 dolini. Pošljite v Ljubljano Rde-1 potegne ,z žepa skatlj eo čemu križu, da bo razdelil krt o-. Žvrplrnk. jo natančno oglednic ter pošljite za slepce v Ljubljani. ' $25.0 pa poplavljeneem na Gorenj- inenjeno. Z' bratskim pozdravom pravi ^ — Četrtek. V S^erjevi trafiki v Selenbnr-' »kem. Vas pozdravljam z željo, da Frank Nagode. blagajnik št. .u j ^ ' ' ^ _ ^ ^ („ivrne pt govi ulici se je oglasil okrog 40. sprejmejo ta denar najbolj po-jj. S. K. J, Prilagam tudi trt dolar-! ^ ^ ^ v,.-(>, leta star nemški govoreč elegan- tWbllt " ..... ' " ' ' je. Za Glas Naroda. _se,H .......... . . -■■'■■ ■ —~ - • • ten moški, ki si je nakupil nekaj malenkosti in plačal s tisoedinar-skim bankovcem. Čakajoč na drobiž. je čital med tem neki časopis. Končno ga je odložil ter pričel šteti denar. Nenadoma pa se je obrnil k gospej Se ver je vi in ji de^ jai, da so mu vrnili 100 Dim premalo. Gospa "Ševerjeva- pa ga je ene1!^^!© zavrnila, ker se je spomnila. da jo' je neznanec v preteklih dVeh letih že dvakrat ogoljufal na sličen načni: Zagrozila mu je. «da pokliče stražnika, česar se je neznanec prestrašil in naglo izginil' iz lokala. ^falce nato je Sever jeva omenila slučaj trgoveu Staenlii mL. ki ji je na njeno začudenje ]>ove-dal. da je imel tudi on enak slučaj v svoji trgovini in sieer že trikrat: predlanskim, lani in letos.. Beverjeva je nato prijavila zadevo policiji,..kajti sigurno je. da-bo skušal neznanec na enak način goljufati tudi drugod v mestu. NEPRESTANO NARAŠČANJE števila- naših prijateljev in dosle&nje širjenje našega delokroga v vseh bančnih poslih je naj-boljši dokaz solidnosti, zanesljivosti in splošnega zaupanja, ki si ga je pridobil naš zavod tekom dol^h»let poslovanja. DENARNA NAKAZILA izvršujemo pod najugodnejšimi pogoji: DENARNE VLOGE n a "Special Interest Account** obrestujemo po 4% na leto, mesečno obrestovanj e. Frank Sakset Stote Bads. 82 Cortlandt Stnwt, Hefw York, IT. Y. NAJSTAREJŠA ^UGOSEOVAtfSltJt FOTXJŠKA ' P09B&DGVAZ&WA. T A&KRLK1. „ Zdravnik je pripovedoval: — V svoji dolgoletni praksi sem imel čudnib slučajev. Tako sr j.-hodil k meni zdravit t, vre j naprimer moški, ki je vse dvojno videl Nobeno zdravilo ni ni«" pomajralo. f.Titdi operacija Se ni obnesla. _ 1'bopri človek — so v zdi h ni l i navzoči. — Pomilovanja vreden i,človek. Kje pa je sedaj? ^ — O. pri ?as kompaniji je do-3 bil službo. Po hišah hodi. jrleila , merila in zapisuje, koliko plina ljudje požpro. * V Mehiki so izkopali mumijo fneke ženske. kateri domnevajo 1 strokovnjaki, da je stara najmanj petintrideset tisoč let. Ako bi jo ino«li obuditi k živ-Ijejn. stavili, da--bi rekla: — Kaj čvekate? Petinirideset tj^cč let da seru stara Štiriindvajset tisoč let in nili leta- . ? - ' - . GALS NAKODA, 4. FEB. 1927 I****.: Med brati na Primorskem. Ko sem moral od vas, bratje in sestre, tam od zemlje krivic in nasilja, ste mi solzni segali v roke: — Povejte jim, tam onkraj meje, jkjvejte bratom v svobodi, da je naše trpljenje neskončno, da so naše duše onemogle; sedimo in čakamo, da nam tujci izpijejo kri. Obljubil sein, da bom odgrnil zaveso, da bodo videli bratje svobode v vašo deželo, v vaše krvave rane. * * Odzvonit je zvon Zdravo Marijo. Ž njiv in polj so se vračali delavci, izmučeni in mračni. Saj jih pospremi tudi ven na vrt. v življenje trav in rož, bridka zavest: Davijo uas in ne bo dolgo, ko bo njih rabeljski posel končan. Omu se torej mučiti?. . . Brez petja, brez smeha gredo. Skozi vas se je vračal z gnojnim vozom mož sivih let. Na vrhu klanca je. Stopi z voza. ovije vajeti okrog ročice in zavira voz. — Ko je zavrl, se vrača, da bi sel na prejšnje mesto — pa — "ferma si! Stoj! Plačaj petdeset lir!" Pred njim stoji fašist z izbuljenimi očmi: — Ali ne veš. da ne smeš vajeti nikdar izustiti? . . . Takoj! se fašisti naselili v to vas. Žena ni vefclela za ta ukaz. — Gospod, saj so izlivali že moja mati iu njih mati in nihče nam ni branil. — Petdeset lir! — Gospod, moja dcca. . . — Šestdeset lir! Žena je umolknila. Jokaje je šla v sobo, odprla predal in s tresočo roko odvila robec. Tam je bilo šestdeset lir, ki jih je čuvala kot oko. da pripravi Milanu in Stani srečen božični večer. — Na, hudoba, požri! Vzel je mož postave. Za njim je jokalo troje nedolžnih src. •X* v * Na pragu je sedela mati Kovačeva na solneu. Ob njej je slone- J la Milica, osemletna hčerka, edino v I dete, ki je še ostalo. Žalost se je razlivala po razoranem obrazu ma-j tere. Njene misli so romale tja^ ven čez polje na Doberdob, tam spi Ivan. njen prvi sin. Za kraško ^ zemljo je umrl. . . In vračale so se misli, bridkostne. da bi zajokala, pa zopet so zablodile po vzpeti ce-j sti tja do Kalvarije. tam trolini njen drugi. Franjo, njen najlepši, njen najdražji. Osem šol je dokon- Moz in razumel, kaj hoče, zato TI., m t • čal, pa so ga pokosili kot rosen požene konja : — Hi! — Tedaj za- 1 • • t •• ii t i>i,'„;t cvet v jutru. . . rjuje nad njim: — Paga ! Plačaj!. -1 In išče za pas, kjer so mu slcri-' «len ^ ™cvel iz srca. — ti samokresi. Sreča je. da je tisti 'Tožko. Mlad je bil, še ni spal na l,ip prišel mimo domači fant, ki se bojnem polju. Pa so ga v novi dr-je pri vojakih priučil italijanšč- ž*vi ^ali v južno Italijo, da od-ni, in je pojasnil starčku, kaj ho- sl«ži kralju. Xi veV vrnil-če črnosrajčnik. Kaj je hotel? — ** se je vanj malarija in ga uduši-Plačal je in klel v srcu in klical > v tujini. Brezmejno je jokala Boga. naj iztegne svojo pravično roko in udari krivičnika. . . -n- * * — Mama. dajte mi kruha, lačna sem, — je zaprosila Stana. — Jaz tudi lačen, mama. — je dodal Milan. Sedela sta na nizki klopici na ognjišču in. hrepeneče zrla v kot-lič. ki je visel izpod stropa na verigi, od saj začrncli; tam se je kuhala polenta. — Le potrpita! Poglej, Milan, vidiš Stana, še dvakrat jo bom o brnila s kuhalnico. pa bo. . . To-'lepše mati Kovačeva ; njen zadnji je izgubil življenje, ki mu ga je ona v trpljenju dala. . . Se ima Milieo, edinko, ki ji u-trne solze, kadar plaka za sinovi. — Milica, moliva za Ivana, ki spi na Doberdobu. Oče naš . . . — Mamica, to je grdo: Oče naš . . . Učiteljica pravi, da italijanski grvorc angelci, slovenski pa v peklu. . . — Kaj hočeš, dete? — je dušilo nesrečno ina ter. — Padre nostro, mamica, to je UIIIIIU •-> numiui.vv, I— ...... - I '--- da kaj zdaj? Polenta — to ni nič!j — Ali dete, tako molijo• Itali-Ilej, na božični večer pa nam bo^jani. Mi smo Slovenci, mi moramo .Tezušček prnesel vsega, vsega: po- po naše! Ko navadna cigareta ne prija več, začnite kaditi HELMAR jp 0JAVI se ča^ ko navadne cigarete ne prijajo več. Zahrepenite po čem boljšem ... po čem nenavadnem. V tem slučaju začnete kaditi HELMAR, cigareto, katero kade že dvajset let moški, ki so se naučili preskrbeti kaj bolj šega v cigaretah. Dočim se je brez števila cigaret pojavilo in izginilo, je postajala HELMAR neprestano bolj znana, kajti HELMAR je ci gareta, h kateri so razočarani kadilec slednjič zateče... in pri HELMAR vedno ostane. Tisočeri moški se obračajo k HELMAR vsak dan. I M fit j! I J UP A v, m «s / 7 Enkrat boste tudi vi začeli kaditi Helmar. Danes naj bo ta dan. tieko, piškotov, bonbonov, čaja. . .| — Ne. mamica, signorina pravi, Mati jc na tihem računala. Če da smo Italijani. . . bo 'Jezušček' zadosti bogat: Petj — Dete, — je kriknila nesreč-in dvajset lir za drva, ki sem jih na mati, — torej tudi tebe mi ho-uosila v Ueko, deset za putke, in čejo. ukrasti ti brezsrčni ljudje! še pet in dvajset za mleko. . . Oooo--1---- Šestdeset lir, vsa moja posest. — In divje je zajokala. . . dosti bo za radost mojih nia-J * * * lih angclcev. j Solnce je utonilo tam daleč ne- — 0, kako je Jezušček dober, kje v furlansko ravan. V sencih del dcC'ka s ,akw trudnim izrazom, mama. . . Milanu in Stani so se oči mi je kovalo kot po nakovalu: 0a kot starec, ki je ze prehodil živ- presrečno blestele kot rosue kaplje jutra do večera sem listal bogo- ; ko* faut> ki Jc vidcI v solneu. slovne knjige in ponavljal za iz- v življenju le laži. Polenta je kuhana. Odcedila je pit. Izmučen sem položil knjige in izlila vodo skozi vrata na ee- na polico in krenil s tovariši proti sto. pokopališču, ki so mu granate od- — Trideset lir! — je zakričal prle grobove, fašist kraj vrat. — Ne poznaš po- Tam ob beli hiši je stal dečko stave, da ne izlivaj vode na cesto? desetih let, tiščal prst r ustih in Šele pred dvema dnevoma so mrko strmel v nas. Nisem še vi- Kraljica izrednih cigaret. i i! ŽENSKA — NEKOČ IN SEDAJ Življenje mongolskih žensk. Obleka mongolskih žensk se ze- tako zastareli kakor kitajski. Žcn-lo malo razlikuje od moške oble- ske so v Mongoliji glede družab-ke. Mongolske žene nosijo dolgim, nega življenja in državljanskih širokim košuljam podobne halje, pravic na boljšem kakor Kitajke, ki se zapenja ob straneh in je do O kakem ženskem suženjstvu ne kolen prerezana. Po zunanjosti se more biti v Mongoliji govora. Ma-razlikujejo ženske od moških s ti igra v rodbini zrlo važno vlogo, tem, da nosijo zelo komplicirane. Žene morajo delati prav tako ali bogato okrašene frizure. V lase si pa še več kakor možje. Mongolke zatikajo razne srebrne jrriveske in pa opravljajo tudi nekatere javne druge okraske. Da hi sc lasje sve- posle. Tako jim je na primer po tili in da bi jih ne bilo treba vsak verjen poštni promet, dan česati, jih mažejo Mongolke V splošnem je delo mongolske z neko posebno mastjo. Obn.z si žene težko in ker dela v slabih hi-mažejo kakor Kitajke z bclii<. "u gijenskih razmerah, se razmero-rdečim barvilom. j ma hitro postara. Zanimivo je. da Peking igra v modi vzhodnih so Mongolke s fj."i. nli 40. letom že narr.dov isto vlogo kot Pariz na neplodne. Zdravniki pripisujejo to zapadtt. Kitajsko galanter. blago, dejstvu, da mongolske /ene že od kitajska svila in kozmetični pri- mladih nog jašejo. in sicer v moš-pomočki so v Mongoliji zelo pri- kem sedlu. Mongolske rodbine ljubljeni in dragu. Zadnja leta se oblačijo v Mongoliji moški in ženske večinoma po evropski modi. Mongolski običaji še daleč niso I lika majo navadno malo otrok, ker je umrljivost meti novorojenčki zaradi zanemarjene liigijcne zelo ve Ženske zmožnosti. ' ? > Staro vprašane, o katerem so razpravljali že davno pred Kristusom. pozneje v srednjem veku. a se še vedno dobe ljudje, učenjaki, katerim no da to vprašanje miru. V srednjem veku so celo dvomili, če ima sploh žena dušo. in treba je bilo mnogo posvetovanj, študij in celo cerkvenih zborovanj, pred-no so potrdili, da niso ženske brez duše! Zdravniki so merili in tehtali ženske možgane, srce, kri in drugo, da bi na podlagi telesnega ustroja dognali, če so zmožne takih del kot moški. Lani se je nanovo lotil tega vprašanja holand-ski učenjak licymans ter izdal debele. knjigo o tem problemu. Mož ^je prej leta in leta zbiral gradivo in pritegnil k svojemu delu par tisoč zdravnikov in vzgojeslovcev. Tem je namreč poslal pole z vprašanji. tičočih se ženske in- moške duševne enakovrednosti. Na podlagi odgovorov je ugotovil Ilev-inans sledeča dejstvo: Žena daleč zaostaja za moškim v vztrajnosti. Res se sicer žene lotijo vsakega posla z večjim navdušenjem, ali le prekmalu se ohlade in zato ne dosežejo uspeha. Pretežna veči-a sedanjega ženstva je živčno bolna : med 1(M) ženskami je 70 bolnih. a moških le -10 odst. Ženske se mnogo bolj vdajajo opojnim sredstvom, zlasti morfiju in kokainu. Zcna sc ne more izkazati z velikimi znanstvenimi pridobitvami. vsi izumi in iznajdbe so ploh moškega duha. Na polju računstva in modrr-sjovja so ženske silno na slabem, večje uspehe zaznamujejo v leposlovju in umetnosti. Domišljave in lakomne niso ženske prav nič bol j kot moški, sko-post pa je pri moškem celo bolj razvita kot pri ženski, zato pa zadolživa prevelika radodarnost ženske največkrat značaj razsipnosti. Po Ilevmanosovem mnenju, utemeljenem z bogato statisiiko. žena nikakor nima tolike vrednosti kot moški. Pozabil pa je povedati, da tudi moški ni enakovreden ženski, kajti materinstvo je veliko težja in odgovornejša naloga nego očetovstvo. Če je pri rod a morda res kje prikrajšala sposobnosti žene. je pa na druvi strani dvignila nje važnost. Nedvomno pa prekaša žena moža tudi v ljubezni, stanovitnejša jc, globlje ljubi mnogo več daje, mnogo več daje. neg" prejema. h Ko nas je za zrl, mu je v obrazu zažarela temna sovražnost. Prišli.smo bliže, govorili v domačem •jeziku — tedaj plane dečko od zi du, potegne prst iz ust, sname čepico z glave in na vso moč pozdravi : — Hvaljen Jezus. . . I V obraz je žarel in s^ smehljal. r/* KUHANJE KAVE Vi si lahko vedno zagotovite ta mil duh, ta zadovoljiv okus, redek-, izrazit slast, kar tako občudujete, če obedujete zunaj, z uporabo Dobri kuharji in dobri prvi kuharji po svetu uporabljajo Pranckovo cikorijo kot slaven dodatek h kavi. Poveča bogastvo in okus kave ter jo jako izboljša. Vprašajte svojega groccrja za Franckovo cikorijo. IZDELUJE JO HFINR. FRANCK SONS, Inc., FLUSHING, N. Y. • Kot dodatek h kavi se Franc kova cikoriia zato uporablja, da izboljša okus kave kot izboljša 5ol okus hrane. 4 kot bi ga zad' *e l>a stotetju še mogoče, da trideset ki- t,a!o Izdati tudi o razmerju, k. lometrov od Ljubljane slovenska vlada med faŠist0Vsk° mi,ic0 šolska mladina mora pozdravljati mlno voisko- ,W1 _:,,____ i * i I Pa ni vredno o tem pisati. \ sem po rimskem načinu m da tam de-, . 1 i - - , i • i • - • - 'je namreč znano, da je vse. kar lujejo potujoči odri, ki imajo na- . ....... ____i •»- i • i * živi danes v Italiji. Mussoliniju iz men širiti med našim ljudstvom , . .'"srca" vdano. Imel je samo par čnikom in karabinjerjem so zniža- trebnejše stvari, potem so delo e-. li še poleg vsega tega plače — a fašistom so jih za njih patri joti-zem povišali. Takšno jc razmerje med tema Vsega tega bi človek ne verjel, a kdor je sam videl, verjame, in ti so ubežali v dvatisočletno laško kulturo. , neprijateljev, a Francijo. temu lahko verjamejo tudi 'drugi.' ^ubrže je Mussolini tudi sam ^ j dobro prepričan o '"zvestobi" ka- Človek pride slučajno v gostil-' rabinjerjev. finančnikov ter redno j ne vojske, zato se mu je tako mu-I Kmalu za teboj se pokaže oko dil° ustanoviti fašistovsko milico, [postave v osebi fašistovskega mi- c'e bi drule odpoveda- nostavno ukinili. Drugje pa. kjer so razmere naravnost obupne, se vlada ni: i ne gane. Petnajst kilometrov dolga grapa, ki se imenuje Kanoiulja. je kup razvalin. Ljudstvo je gospodarsko popolnoma uničeno in duševno ubito. Cesta, jo katri je šel prej voz za vozom, je na brezštevilnih krajih pretrgana, vs promet počiva že tri mesece. — Ljudstvo nima denarja .da hi pomagalo samo, vlada no'e priskočiti na pomoč, ker raje razsiplje denar za popolnoma nepotrebno fašistovsko milico, ki je sestavljena iz najslabših elementov laškega na roda. Pepče: — Gospodična, bomo šli ličnika. • li. / pa v Gorico! — Sinko, dolgo je že. kar so pregnali domači jezik iz Gorice, ne moreš tja. . . Tedaj je Pepče bridko zapla- Oko postave napravi po sobi. * dva koraka gori in doli. te preme-f Pravijo, da so idrijski rudarji ri parkrat z ostrim pogledom, na- Podpisali za liktorsko posojilo — to pa kratek nagovor: — Scusi 120.000 L. Tržaški Piealo je zapi-signore, da dove e lei e dove va ? tla so podpisali prostovoljno „_„ _____, . kal in ni ga mogla učiteljica več Mi dia per favore il suo nome. per- in Je obenem pohvalil rodoljubje vrnil v one nedolžne ure, ko nisi(11tešiti. . . Drugi so povesili oči v che questo vogliono i nostri supe- in vdanost tujerodnih državijanov riori. — (Oppostite gospod, odkod do matere Italije. Posebno zaliva-ste in kam greste. Napravite mi Jo pri vsem tem pa menda zasluži to uslugo in povejte mi svoje ime, kraljevi komisar idrijskega rud-ker to hočejo naši predpostavlje- nika Emanuele Ricci, ki ima tudi nI) (za uspeh idrijskega prispevka naj- vedel za drugega kot za solnce. zajtja jn na ma]e dušice je legel trpek /)i>tifoT-f> tTtnri« in crozde. . . Glei.'™««*. dehteče vrtove in gozde. . . Glej,'gnev> otroci na oni zemlji pa nimajo mladosti niti enkrat; njihova mladost je žalost. Čutijo, da na njih Pot me je zanesla v obmejno občino. Slučajno sem naletel na leži nekaj črnega, nekaj grdega,' tamkaj službujočega učitelja Itaki jih hoče zadaviti. . . Jlijana, ki me je zapeljal v razred. V šoli: — Taljan si! Če boš re-1 Ker se otroci uiso dvignili sami, kel: — Ni res! — bos pretepen.—'jim je to ukazal storiti njihov Doma: Sosedovi, ki so otroci slo-j"signor maestro" in otrokom tudi venskega uradnika, rajajo v tu-^ pokazal, da morajo pozdraviti na jem jeziku, tako zahteva oče, češ:,ta način, da iztegnejo desnico, radi kruha. . . Kje hočejo najti torej j kar se je tudi zgodilo. Nato mi je svojo začel zagoreli Sieilijanec razlaga- mladost! Ni je. Komaj se rode, ti pomen potujočega odra. ki je vidijo krivico in postanejo starci, napravljen v njegoveip razredu in | * i *' katerega naloga je, potovati od f Dobra učiteljica je bila Lojzka, kraja do kraja in širiti v obmej-iKot dobra mati med mladimi gla- nih krajih italijansko kulturo. — j vicami mati v družini. V sleherne-1 Iva kšna je ta kultura, ve danes že j ga dušo je i »ogledala spozdala" je vsak' zemlja n. Najboljši tekač na svetu. Ko si se miličniku dovolj legiti- zaslug, miral. lahko greš "svobodno" po Pravijo nadalje, da ie Idrija svojih petih. Fašjstovske straže ob dobila mesto realke neke vrste na-meji so mešane: en Lah in en do-' domestilo, ki se imenuje komple-mačin, ki se je oblekel v črno sraj- entarna šola; kakšna šola je to co. Teh se naši ljudje najbolj bo- se razvidi iz tega : Ravnatelja še je saj je poturica hujši od Turka.'sedaj nima, učenci gredo ob deve-* * «• Iti uri dopoldne v šolo, a ob enaj- Pravijo, da so" si fašistovski mi-[stih so že prosti, večkrat tudi po-ličniki na eni. in karabinjerji in prej. V takih razmerah si bodo financarji na drugi strani zelo \ zares lahko nabrali cele zaklade laseh. I raznih modrosti. Slednji so bili namreč 'premalo'] Najbolj žalostne - so razmere vestni v službi, zato so jim poslali tam. kjer je divjala povodenj. Id-še kontroleTje v osebi fašistov, lyija sama kaže še vedno isto žalost-Pa to ni bilo še dovolj: Finan- no sliko; popravili so res le najpo- MCMXT MH.LCH. W AIM. a t_ Šved Edwin ^Vide je baje najbol-ši tekač na svetu. Sedaj se vež-ba v Newark, N. J., ter se pripravlja na prihodnje mednarodne tekme. ia» imOimal ...... ... . *-. *-» - i -J- IZOBČENJE SP1NOZE v^uo t. j7jc»r». i --------' N Letos, dne 21. februarja 1927, poteče ilvestopet deset let, odkar je umrl veliki filozof Spinoza. Zanimivo je ob tej priliki vedeti, kako .se je glasilo prokletstvo, ki ga je izreklo dvajset let preje nad Spinozo predstojništvo amsterdamske sinagoge.- — Gospodje iz predstojnistva i Duša popolna ........ vam naznanjajo, da so bili že dol-1 Marija Varhinja: go poučeni o slabem obnašanju v l,Iatuo vezano .. . .. v fino platno .... Itarohn de lvspinose in so se t rudi-1 v t,.lwloj<1 vt.zano .. POUČNE KNJIGE MOLITVENDCl KNJIGARNA "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. : : IGRE : : RAZNE POVESTI IN ROMANI MOLIT VENIKI: li spreobrniti in ga odvrniti od slabe poti. Ker pa niso mogli tega doseči, ampak vsak dan prejema-1 jo vedno nove vesti o njegovih, z besedo in dejanjem oznanjevanih strašnih krivih naukih in zločinih in imajo za to mnogo verodostojnih prič, ki so izprvedale o prisotnosti imenovanega Espinoze. Gospodje so ga zaslišaj^. ter je bilo vse to pregledano od gospodov rabinov, s katerih privoljenjem so sklenili izključitev imenovanega Espinoze iz ljudstva Izrael ter objavljajo sledeče izobčenje nad njim: I*o sodbi angelov in sklepu vetnikov preklinjamo, zavržtije 1110, zametu jemo iu izobčtijenio Ranih ado Espinoso s privoljenjem Bega in tukajšnje svete občine vpričo svetih knjig Tore iu 613 predpisov, ki «-o v njih pisani: S prokletstvo m, s katerim je pro-klel Jozua Jeriho, s kletvijo, s katero je Elizej proklel ^lečake, z vsemi zakletvami, ki so pisane v Zakonu. Naj bo proklet podnevi in ponoči! Naj bo proklet. ko spi. iu proklet, ko vstane! Naj mu gospod ne nakloni svoje milosti! Naj spusti svoj srd in jezo nad tega človeka, ki je obtežen z vsemi pro-kletstvi. ki so pisana v knjigi Zakonov! Naj iztrebi njegovo ime izpod neba. in naj ga kaznuje s tem da ga loči o«l vseh Izraelovih plemen z vsemi prokletstvi firmamen-ta, ki so pisana v Knjigi Zakonov. Vi pa. ki verujete v Boga. dvojega Gospoda, živite in rastite! — Varujte se, da ga nihče med vami ne nagovori, ne z ust mi, ne v pismu, da mu nihče ne napravi kake usluge, nihče naj ga 110 sprej me pod streho, nihče naj se mu ne približa štiri komolce daleč, nihče naj ne čita kakega spisa, ki ga je on napravil ali napisal! — Spinoza se je malo brigal za to kletev in je še naprej oznanjeval resnico. Zapustil je Amsterdam in je preživel še dvajset let v samoti in miru pred svojimi soplemenja-ki. Andersonove pripovedke, trdo vez. .75 Agitator (Kersnik t trdo vez.....1._ .....1._ Andrej Hofer ....................50 Beneška vedeževalka .............35 .......80 Bel grajski biser .................35 .........1.00 rojaki, trdo vezano ........1.00 .........IjjO Bisernice, 2 knjigi ...............go v usnje vezano..............1.50 Brez zarje, trdo vez. .90 v fino usnje vezano ........1.70 ^ Be,e i®™ (Dostojevski) trdo vez. .75 Rajski glasovi: I Ba'kansku-Turska vojska.........80 v platno vezano ............1.00 Balkanska vojska, s slikami .....25 v fino platno vezano........1.10 Rož-ja P®* n» Šmarno S«ro........20 v usnje vezano ............1J50 ^-»a P°t na Bledu .............20 v fino usnje vezano ........1.70 Blir»ka vojska ...................40 Skrbi za dušo: j Bilke (Marija Kmetova) .........25 v" p Ui t no vezano .............80 Bera® in Elizabeta, angleška v usnje vezano..............1.65; kraljica .....................50 v fino usnje vezano ........1.80 . B?atin dnevnik.................60 Sveta Ira ovesti — v fino usnje vez Nebesa Naš I)om: BLAZNEZ NA STREHI PRi Jezusu: v eeloJojd vez.......1.30 pozlačeno ...................ljjo fino usnje vez...............1.60 Angleški molitveniki: (Za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano.....30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano ..........1.10 Key of Heaven: v usnje vezano...............70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano 1.20 (Za odrasle.) Key of Heaven: v fino us nje vezano .........1.50 Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..........1.30 Ave Maria: v fino usnje vezano .........1.40 POUČNE KNJIGE: Amerika in Ainerikanci (Trunk) 5.— Abecednik .......................30 Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. maši .........10 Angleško-slov. in slov. angl. slovar .90 Boj nalezljivim boleznim.........75 Dva sestavljena plesa: četvorka iu. beseda spisano 111 narisano .......................35 Cerkniško jezero ................1.40 Domači vrt, trdo vez.............1.— Domači zdravnik po Knaipu trdo vezano ................1.60 Domači zdravnik po Knaipu broširano ...................1.25 Gospodinjstvo ...................1.— Jugoslavija, Melik 1. zvezek.....1.50 2. zvezek, 1—2 snopič ......1.80 po meterski .i.) .50 .30 V londonskem okraju Brixton Hill so bili pasantje te dni priča nenavadnega, a obenem groznega prizora. Neki očividno zblazneli človek je zlezel na streho ene ta-mošnjih hiš in od tam bombardiral pasanlo s strešno opeko iu drugimi predmeti. l>il je to neki 38-lelni mornar, ki je stanoval v hiši pri svojih roditeljih. Doma je nenadoma pobesnel, odhitel je v podstrešji' in zlezel na streho, kjer se je nato začel producirati v nevarnem in divjem plesu, ki pa ni več sličil eharlcstonu. Ljudje na ulici so post ali pozorni 11a čudnega neznanca, skušali so ga izvabiti s strehe, blaznež se je jel strahovito krohotati, obenem pa pasante bombardirati z opeko. Policija je zaprla ulico ter mornarja pozvala, da zapusti streho. Mož se je krohota je norčeval iz stražnikov, ko pa so ti prispeli 11a streho, je pričel blaznež tudi nje bombardirati z opeko. Policija je zato sklenila počakati, da se blaznež utrudi. Toda to je trajalo dolgo časa. Blaznež je najprej zmetal vso opeko raz streho, nato pa je skočil na streho druge hiše in razkril tudi to. Polni dve uri je bombardiral svoje zasledovalce, dokler se ni stemnilo. Dva pogumna policista sta se nato neopaženo približala blaznežu. Ko ju je ta opazil in videl, da ne more pobegniti, se je udaril z opeko tako močno po glavi, da je nezavesten obležal. Prepeljali so ga vsega krva- w^fft v .bolnico. * 1 -—~—-- rATQ, NAROČAJTE SE HA gTA&OftAtikStEGf! DMEVniK V ZDI* Kubična računica. meri .............. Katekizem, vezan ....... Kratka srbska gramatika Knjiga o lepem vedenju. Trdo vezano ................1.00 Kako se postane državljan Z. D. .23 Kako se postane ameriški državljan .1" Knjiga o dostojnem vedenju .....50 Ljubavna in snubil na pisma......50 .Mlekarstvo s črticami za živinorejo .75 Nemško-angleški tolmač ........ 1.20 Največji spisovnik 1 ju travni h pisem .80 Nauk pomagati živini ...........60 Najboljša slov. Kuharica. ouk za rabo pa 10----1.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Računar v kronski In dinarski veljavi .......................75 Ročni slov.-nemški ki nemško-r>lov. slovar .......................60 Srbska začetnica ................40 > Sadno vino ....................-30 Stilte iz živalstva, trdo vezana .... .90 Slovenska narodna mladina, obsega 452 strani ..........1.50 Slov. italijanski in italjansko slov. slovar ......................90 Spolna nevarnost .................25 Spretna kuharica; trdo vezana ..1.45 broširana ...................1.20 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ............3.00 Umni čebelar....................1.— Umni kmetovalec ali splošni po4uk kako obdelovati in izboljša«! polje ........................30 Vartna kuharica, trdo vez.......1.50 Veliki vse veder ..................30 Zbirka domačih zdravi!...........75 Voščilna knjižica .................50 Zdravilna zelišča ................ .40 Zgodovina S. H. S« Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek, 1. iu 2. snopič .....70 Zel in plevel, slovar naravnega zdravljenja, vez spisa r Milčinski ..............60 Darovana, zgodovinska povest .... .50 Dalmatinske povesti .............35 Dekle Eliza .....................60 Dolenrc. izbrani spisi .............60 Doli z orožjem .................. .50 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meško) .......................60 Devica Orleanska ...............50 Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil; Marinka in škra- teljčki .......................40 Elizabeta.........................35 Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 .80 Amerika, povsod dobro, doma najbolje ....................JSS Angelj sužnjev, braziljska povest .25 RAZNE POVESTI IN ROMANI: Fran Karon Trenk ...............35 Filozofska zgodba...............60 Fra Diavolo ....................50 Gozdovnik (2 zvezka > ............1.20 Godčevski katekizem .............25 Gruda umira, trda vez...........1.20 Gusarji ..........................90 Grška Myfo!ogija................1.00 Ifadži Murat, trda vez............80 Hči papeža .................... 1.— Hedvika .........................35 Humoreske, Groteske in Satire, vezano .......................80 broširano ....................60 Iz dobe punta in bojev ........J>0 Iz modernega sveta, trdo vez.......1.40 Igračke, trdo vez............... 1.00 broširano ....................80 Jagnje ..........................30 Jerriač Zmagovač. Med plazovi.....50 Jutri (Strus) trd. v..............75 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov. 1cih> vezanih .................10._ Sosedov sin. broš............... .40 •j. zvezek ; Sosedov sin — Sin kinet-skega cesarja — Med dvema stoloma {trd. vez.) .........1.— iS. zvezek: Dr. Zober — Tugomer trdo vezano .................1.20 broširano ...................75 Juan MIserja, povesti iz Španskega življenja ....................60 Kraljičin nečak, zgodovinska povest iz Japonskega ..............30 Korejska brata, povest iz misijo- 110v v Koreji ...............30 Karmen, trdo vez................40 broširano ...................30 Kralj zlate reke in črna brata.. .45 Križev pot, trdo vezan ..........1.— Krvna osveta ................35 Lisjakova hči ...................30 Lucifer ........................ 1.50 Levstikovi zbrani spisi ...........90 1. z v. Pesmi — Ode in elegije — Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 2. zv. Otročje Igre v pesencah — Različne poezije — Zabavljice 111 pušice — Jeza na Parnas — Jijudski Glas — Kraljedvorski roko j »is — Tolmač (Levstik).. .70 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike.............70 Ljubljanske slike, —Hišni lastnik, Trgovec, Kupčij ski stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar. Klepetulje. Natakarea. Duhovnik. itd.....................66 Mali lord, trdo vezan ...........80 Mali ljudje. Vsebuje 0. povesti — Trdo vezano ...............1.00 Martin Krpan, Fra net »z na kurjih jajcih, Ribničan in godec ter druge iKivesti.......................70 Main življenje ...................65 Marijna otroka, povest iz Kavkaš- kih gora .......................25 Maron .krščanski deček jz Libanona.............................25 Mlada mornarja ..............30 Mimo življenja, trda vez. ......1.00 broširano .................. .80 Mladih zanikernežov lastni iivo- topis .........................73 Mrtvi Gostač ...................35 Materina žrtev ..................60 Mnsolino ........................ .40 Mali Klatež......................70 Mesija ...........................30 Mirko Poštenjakov!* .............30 Maš e raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) .............L— Malenkosti (Ivan Albrecht) .......35 Mladim srcem. Zbirka povesti za si. t-ensko mladino .............25 Notarjev nos. humoreska .........35 Narov. ki izmira..................40 Naša VB3. 1. del. 14 povesti......JO Naša vas, II. del 9 povesti ...... JM Nova Erotika, trd. vez, .70 Naša leta, triL vez. ..-h"...........80 broširano ....................60 Na Indijskih otokih...............50 Nipolen prvi ................75 Nekaj iz r'iske zgodovine.........35 Nihilist ..... ..... ..............40 Narodne Ne v Ameriko, jh> resničnih dogodkih, (Alešovecj .............60 Na Preriji .......................30 Naseljenci .......................30 Na krvavih poljanah. Trpljenje iu strahote z bojnih i»obodov bivšega slovenskega i#olka ........1.50 Obiski. (Cankar) Trdo vezano ..1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Ogenj, trdo vezano..............1.30 Prigodbe čebelice Maje, trda vez ..1.00 Pabirki iz Koža (Albrecht) ...... Pariški zlatar .................. Pegam I .amber gar, sreča v nesreči in druge povesti .............. Prihajat*, povest ................ Pod krivo jelko. Povest iz časov ro- kovnjačev na Kranjskem .......50 Poslednji Mehikanec ............ Pravljice H. Majar.............. Povest o sedmih obešenih ...... Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku ........................ Po strani klobuk, trdo vez....... Požigalec ....................... Praprecanovc zgodbe ............ Patria. povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržarii, Prešern in drugi svet. niki v gramofonu ..............25 Ptice selivke, trda vez ...........75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihte .....................35 Pravljice In pripovedke (Košntnik) 1. zvezek ................ 2. zvezek ...................40 Podobe iz sanj. (Cankarj broš. ..1.— Pastirjeva nevesta, trdo vez.....1.— Poznava Boga................... Pirhi ........................... Povodenj ........................ Praški judek .................... Prisega Huronskega glavarja____ Prvič med Indijanci ............ Preganjanje indijanskih misjonar- jev ........................... Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst krat koralnih zgodbic, 11., 73 str. broš............................25 št. 2.'i. (Sophokles) Antigone, žalna igra. jKrslov C. Golar, 60 str., broširano...................... .30 Št. 24. (K. L. Bulvver) Poslednji slov. Josip Vidmar. 82 st., broš............................35 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezpo-slenost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš.......35 št. :VL Roka roko ..............25 .30 j Št. ::2. Živeti ...................25 Št. .'55. (ok- ler, 12^{ strani, broš...........J>0 . .'iii. (K saver Meško) Listki, 144 strani ...................65 št. 37. Domače živali ...........30 št. Tarzan in svet ..........1.— I^a Koheme ............ 1.— Magnola .................40 Misterij duše............1,— Tarzanove živali .........90 Tarzanov sin ............90 Slika De Graye ........1.20 Slov. balade in romance .80 Sanin ..................1.50 V metežu ..............1.— To in onkraj Sotle.......30 Tarzanova mladost ____.90 Glad (Ilamsun) ........ .90 (Colari Bratje in sestre.. .75 Idijoi, I. del. (Dostojevski) .90 ......90 ----- .90 ......90 ..70 .60 .30 .70 .35 .90 .25 .25 št. ::y št. 4<;. Št. 47. Št. 4s. Št. 49. Št. 50. Št. 51. .40 Št. 52. Št. 54. št. ,1«. Št. 57. Št. 5S. Št. (51. .30 .30 .30 »2.) .30 .30 .30 Primož Trubar, (Aškerc), trd. vez. 1.— .75 .60 Rabi j i, trda vez ............... Robinzon....................... Revolucija na Portugalskem____ BinaTdo Rinaldini .............. Romantične duše (Cankar) ...... .90 Razkrinkani Habsburžani.........40 Roman zadnjega cesarja Habsbur- žana .........................1.50 Rdeča in bela vrtnica, povest____ .30 Slovenski šaljivec ................40 Slovenski Robinzon, trdo vezan .. .70 Suneški invalid .................35 Skozi širno Indijo .............. „50 Sanjska knjiga Arabska .........1.50 Sanjska knjiga, nova velika.......90 Sanjska knjiga, mala.............60 Spake, humoreske, trda vez........90 Strahote vojne ...................50 Sveta noč, zanimive pripovedke .. .30 Strup iz Judeje...................75 Spomin znanega potovalca........1.50 Stritarjeva Anthologija, t nI a vez .. .90 Sisto Šesto, povest iz Altrueev.....30 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ...........................80 Sveta Notburga...................35 St. 62. Št. 63. Idi jot, II. del ...... Št. 04. Id i jot, III. del ...... Štev. 65. Idijot. IV. del ... Vsi 4 deli skupaj........ Tik za fronto .............. Tatič, Bevk, trd. vez......... Tri povesti grofa Tolstoja Turki pred Dunajem ........ .30; Trenutki oddiha ............ „50 Tri indijanske povesti....... Treskova Urška V gorskem zakotju .............. V oklopnjaku okrog sveta, 1 del... 2. del ...................... Veliki inkvizitor ..... Vera (Waldova), broš. .3.25 . .70 . .75 . .50 . .60 . .40 . .30 . .35 . .35 90 .. .90 .. .35 Sredozimei, trd. vez. broš.................. Spisjc, ••"»vseti ...... Sveti večer................ SHAKESPEAREVA DELA: Machbet, trdo vez......... broširano.............. Otheto .................... Sen Kresne noči........... SPLOŠNA KNJIŽNCA: .60 .40 .35 .35 .90 .70 .70 .70 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo.....35 2. zv. Hudo brezdno ............ .35 3. zv. Vesele povesti .............35 4. zv. Povesti in slike.............35 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh .......................65 ZBRANI SPISI ZA MLADINO — (GANGL) 2. zv. trdo zveno. Pripovedk« in pesmi .........................50 Ti. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ......................... ..50 4. zv. trdo vezano. Vsebu e S. vesti .........................;*0 r.. 2v. _rdo rezano. Vinski brat......50 tt. zv. trdo. vezano. Vsebuje 10 povesti ........................ ro Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slik trni ....1.60 Rdeča kapica; pravljica s olikami 1— ►Sneguljčica: pravljica s slikami ..L— Mlada ueda ........ ...... L— Trnoljčica, pravljica s slikami____1.— St. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., broširano ......................35 Št. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, izvirna i>ovest. 1S1 str., broš.....50 Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš, 105 strani .....................35 št. 4. (Cvetko Golar) Poletno klasje, izbraue pesmi, 1S4 str., broširano ......................50 Št. 5. (Fran Milčinski) Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 strani, broširano ..............JZ5 Št. 6. (Ladislav Novak) Ljubosumnost, veseloigra v enem de. jauju, iKJslovenil Dr. Fr. Bradač, 43 strani. It ros. ...............25 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš. ........... .35 Št. S. Akt št. 113 ...............70 Št. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš.............70 Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue. relijefna karikatura iz minulosti. 55 s r., broš..........25 Št. 11. (Pavel Golia) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4. slikah, 84 str., bro........35 j ^nadl slikar Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni iz pravljic ..... prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih. 91 str., broš...........30 Št- 13. (V M. Garšjn) Nadežda NikeTajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 str., broš............30 Št 14. (Dr. Kari Engliš) Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogrir 236 str„ broš. ..........................80 Št. 16. (Jauka Samec) Življenje* ^ pesmi, 112 str., broš. ...........45 Št. 17". (Prosper Marimee) Verne dnše v mah, pbvest, p revel Mirko retnar. SO str..............30 Št 18. (Jarosl. Vrchlieky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str., broš. .. Št 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 str., broš. ........ Št 20. (Jul, .^eyrr) Gompači ip Krtnuraftakf, japonski roman, is češine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš. . ........ .60 Višnjeva repatica (I^evstik), vez. 1.— Vrtnar, (Rabindrath Ta gore), trdo veziino ..................75 broširano ............... Vojska na Balkanu, s slikami Volk spokomik in druge povesti. 1.— Valetin Vodnika izbrani spisi Vodnik svojemu narodu...... Zgodba Napol, huzarja. vez. Z mi sel smrti ................ Zadnje dnevi nesrečnega kralja .30 .25 j_ .60 .60 Z ognjem in mečem ............3.— Za kruhom, i>ovest ...............35 Zadnja kmečka vojska ...........75 Zadnja pravda, trdo vez. .........65 Zadnja pravda, broš.............„50 Zmaj iz Bosne ...................70 Zlatarjevo zl'ato .................90 Znamenje štirih in darovana, trdo vezano ................1.— Za miljoni .......................65 Življenje slov. trpina, izbrani spisi AleSovec, 3. zv. skupaj ........L50 Zvesti sin, povest.................25 Zlatokopi ........................30 Ženini naše Koprnele.............35 Zmote in konec gospodične Pavle. .35 Zvestoba do groba ..............1.50 Zgodovinske anekdote, .......... .30 Zločin v Orcivalu, 246 str........L— KNJIGE ZA SLIKANJE: .25 .50 .73 .* 5 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvam! In navodil m«; Mladi umetnik ..................L?0 Otroški \rtec .................1.L0 Zaklad za otroka................1.20 IGRE : R. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro. (Ca pok), vez............45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik rare vi ne, veseloigra v 2 dejanjih ...................... .30 Veronika Deseniška. trda vez____1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5. dejanjih .......................35 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec. 5. dejanj .......60 5. zv. Po 12 letih. 4 dejanja.......60 Zbirka ljudskih iger: :». snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje.......................60 !>. snopič. Na Betlehemskem polja, nah. Kazen ne izostane. Očetova kletev. Čašica kave.............30 12. snopič. Izgubljen sin. V ječi, Pastirici in kralji. Ljudmila, Planšarica ........................ i:;, snopič. Vestalka, Smrt Marije devic«. Marijin otrok .........30 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blagoslov .. .:;o 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola in Neža .............. .30 20. sin >1 »ič. Sv. Just: Ljubezen Marijinega otroka ...............30 PESMI IN POEZIJE: Akropolis in Piramide ...........80 broširano ................... .80 Azazel, trdo vez ................1._ Balade in romance, trda vez. 1.25 mehka vez.................1.— Bob za mladi zob. trda vez........40 Gregorčič, poezije, trd. vez. .... .75 . broš............30 Pesmi Ivana Zormaua: Originalne slovenske iKvsml in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini ..................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije. .50 Oton Zupančič: — Ciciban, trd. vez ............. Sto ugank .................. V zarje Vidove, trd. vez...... Vijolica. Pesmi za mladost ...... Zvončki. Zbirka i»esnij za slovensko mladino. Trdo vezano..... Zlatorog, pravljice, trda vez...... PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOŠKI ZBORI Priložnostne pesmi (Grum) ...... Slovenski akordi (Adamič): 1. zv...................... II. zvezek .................. Pomladanski odmevi, I. iu II. zv,, vsak ........................ Ameriška slovenski lira (Holmer) Orlovske himne (Vodopivec) .... 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) .................... 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. z v............... Dvanajst pesmi, I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .............. Veseli bratec, koračnica ......... MOŠKI ZBORI: Slovenske narodne pesmi (Hubad) Izdala Glasbena Matica ....... Trije moški zbori (Pavčič) - - Izdala Glas!>eiia Matica ...... Narodna nagrobnim (Pavčič) ---- Gorski odmevi (Laharaar) 1 zv. Gorski odmevi (Laharaar) 2. zv.. SAMOSPEVI: .50 „50 .90 .60 .90 .60 1.10 .0 .45 1.50 1,20 MALE PESMARICE: Št. 1. Srbske narodne Mmne .....15 Št.ln Što čutiš. Srbine tužni.....15 St. -j. Zrinjski Frankopan.........15 St. 5. V sladkih sanjah ......... '15 St. 7. Pri oknu sva motfe slonela .15 st. !». Pogled v nedolžno oko.....15 Št. IO. Na planine ...............15 Št. 11. Zvečer ...................15 št. 12. Vasovalec ...............13 Narodne pesmi za mladino (Ži-____ rovnik), :: zvezki skupaj.......50 Slavček. zbirka šolskih pesmi — (Medved) .....................35 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančič) .....30 Lira. srednješolska, 2 zvezka skupaj ...........................2._ Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psa bu 118; Ti veselo poj; Na dan; Dlvna noč.........40 5. zvezek: Job; V mraku; Imeva nam prijH-lji žar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........40 G. zv«*zt_-k : OiMimin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Go- spoda; Občutki; Geslo .........40 7. zvezek : Slavf-ek ; Zaostali ptič; Domorodua i-krua : Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 S. zvezek: Ti osrečiti ju koti (mešan zbor» ; Ti osrečili jo hot i (moški zbor t; Prijatelji in senca (mešan zbori : Stoji, solnčice stoj: Kmetskl hiši .............40 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon: Siroti: 1 in* v«ni; Slovenska zemlja; Zimski dan: Večerni zvon; Zdravice 1.; Zdravicc II.; <>če večni; Tone solnee.........75 CERKVENE PESMI: Domači glasi, Cerkevene iK>smi za mešan zbor ...................1._ 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta .............50 12. Tantum Ergo. (Premrl) ____.50 Mašne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .................... .50 Slovenska Sv. Maša. za mešan zbor. s spremljavo orgelj ...... .50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Foerster) ............. .50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori. (Gerbič) .............. .50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast srcu Jezusovem. (F. Kimovec) .. .50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt. tenor, bas .........40 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 ]N>smi na čast svetnikom. (Premrli .................40 10 obhajihiih in 2 v čast presv. Sr. cu Jezusovemu. (Grmu) .......35 12 Tantum Ergo, (Premrl) .......50 Missa in honorem Sanctae Caecili- ae. (Foerster) ................ Ji0 Missa in honorem St. Josephi — t Pogaclinik 1 .................. .40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) ....................40 Oremus pro Pontifice.............40 Kyrie ...........................60 K svetemu Rešnjemu telesu — (Foerster) .....................40 Sv. Nikolaj ......................60 _ NOTE ZA CITRE: I Buri pridejo, koračniea...........25 j Slovenski citrar, (Wllfan) .......25 Sarafan. Ru-ka j»esem. (Wilfan).. .25 .45 .80 .50 .46 .40 .40 .35 .45 Ao Planinke, II. zv. (Laharaar) ______ 45 Nočne pesmi, (Adamič) ..........1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica ........................45 MEŠANI ZBORI: .45 Beneški trgovec. Igrokaz ~ ncjanj.60 Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedština. Trpini____1.— Dnevnik. Veseloigra v i dejanjih .30 Cyrano de Bergerar. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve-zimo •••»••••••••••••••••••••••li^O Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4. dejanjih...............30 Mati. (Meško), tri dejanja.......70 Marta. Semenj v Richmondu, 4 dejanja .......................30 Siarinarira. Veseloigra v 1. dejanju .30 Sovražnik žensk, enodejanka.....30 Ob vojski. Igrokaz v Štirih slikah.. .30 lWktw naje na Miklavžev ve* čer, Mlaor in petje. (Bajuk)... .L30 Bom šel na planince. Podpuri slov. na r. pesmt (Hajuk)............1.00 Na Gorenjskem je fletno........1.— NOTE ZA GOSLI: Narodni zaklad. Zbirka državnih hiiuen in slovenskih narodnih pe»mi ........................ .50 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-VANJEM KLAVIRJA: Narodni zaklad. Zbirka slovenskih narodnih pesmi .............. Uspavanka..................... NOTE ZA KLAVIR: iN) .70 Klavirski album za (Pavčič! ..................L— Tri skladbe za klavir (Adamič) .. .50 Tri skladbe za klavir. (Premrl) .. .45 Moje sanje.......................20 Slovenske zdravice. (Flt-iscliman). — 2% Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) ........................4» Vesela plesalka, l'olka mazurka. (Jakl> ...................... .40 Ljubavno blebetanje. Polka mazurka, (Jaklt> .....................49 Zmiraj zvesta. Polka. (Jakl> .....40 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) .................... .50 Mabel. Intermezzo. (A letter > .... JJg At a Penguin's Picnic. Intermezzo. (Aletter) .....................JS$ Pjrorokovalne karte $LM Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnin^ prosto. "GLAS NARODA? 82 Cortlandt St., New York ■ • . -1, f --k\ " GALS NARODA, 4. FEB. 1927 \ U T-*"« SPOMINI FRANCOSKEGA VOJNEGA DETEKTIVA c Po "Narodnem Dnevniku". C H. L U C I E T-eJa-« Kadar sn ti potovali, .so nam najdi pošiljali kar na .stotine U ino-1 njrh vojnih opiTueij. a ga ni bilo ši ljudje to takoj javili, in če .«o zenutva, po-<*bno <*-e ><• ne bavi z' mogcče tcino črtati. j e .\Y:nci ee tako d^bro ma iirali Da .se prikaže skrivnostna pi>a-' ter upali prekoračiti naše meje, va. je treba jajca potopili v vodo. uk; j'!i ti.koj ujeli, v kateri -o se kuhale šičke. Tako sne večkrat skoraj po- Tcdaj nikdar več nismo dvomili! poluoma razrahljali mmško š.»i_ o krivdi lepe dame. Ko .smo imeli; jonažno organizacijo, ko je srtdi-v roki v.sa vprašanja, ki so bila j šča >o se mahaj al a v Bruxellesu, v napisana na jajcih, smo morali licrmi in tudi v (,'harlcvillu. najprej še zvechti. na kai način j Meje na suhem proti Švici m je ta ženska pošiljala svoje o.igo- Španiji so bile tako dobro za.si.a-vore nemškemu generalnemu š'a-j žrne. ;la jc bilo ; i 1. 1 «> 1 f>. > m hu. j ze!o težko, če že ne lu-mogoec, -» Za to s in o porabili dva naših j bi nnxrel kak ranjen Xcmec. š'»i- j 1 najboljših agentov, ki sta sle:lnji; jon nemškega generalnega štaba. POGLED NA HANKOV njih predajanjem. To mj bile moje nii.vli m kega jutra, ko Min eitirl poročilo enega naših agentov r/. Lattzanna. ki mi j«* javljal, da vsak teden olha-j».j - ^sumljivega vira v Švici ogromne koH>rne jaje na naslov .sumljive esebe v Frantiji. Ta uv.ba je bila ljubka ženska, sprejemala j«* številne obiske in i. uit la veliko goltov v hiši. Imela j<* na fronti tudi mnogo znancev in prijateljev in jim pošiljala zavoje z živili in drugimi p<. r« l* " nam i in jih je tudi. če so prihajali na dopust, .sprejemala v z veliko težavo stvar razkrila. Nekega dne >o ."tala na enem poslanih jajc sledeča vprašanja : 'Kad bi Izvedel za naslov svojega brata ANTON PAX J AN. ki se je nahajal pred par leti v Dohiti. Ce kilo ve naj mi poroč i, ali naj se pa sam oglasi svojemu pop? 1 bratu John Lilek. Box 154, Sami a. Oct., Canada. < :i.4 j PRODAM HIŠO, ŠTV. 83 v Ccrknici pri Rakeku," Jugoslavija, jioietr je vrt. skeden j lastnina pašnika. Pojasnila da,;:* las?-niea: Helena Volk, roj»-na Slabe, 506 Ecloit Ave , Forest P?.rk. m. 2x :\A pnkoračti našo mejo. To je bila pa ravno slaba si ran nemške špijonažne .službe. Ker .-o incemrooo * umtuwro n. r. .svo » hiš-o. j T. Javite nemudoma, ali se 1>1. j imeli zaupanje samo v nemške a K s res-i vse take vojaške "bo- divizija nahaja še vedno v Cha- j pretite, so se takrat posluževali zi tčrve niro bile te vrste, kajti i 1W1KUj jt) tujih agentov. Ker druga« e bi mi nikoli ne bili raz-j 2. Koliko aeroplanov je v Bu-I Nemcem ni bilo več mogoče u'i-j krinkali te zadeve. Široka javnoart Cu hotapljati svojih ljudi v Frane:-] nikdar ne bo zvedela, koliko noei J 3. Kje se nahaja glavni .stan jo. so najeli tuje agente, in sicer j brez spanja .-o povzročile te " bo-1 generala Dubarla I večinoma v Skandinaviji, v Švici Slika nam predstavlja dol ' kitajskega j»ristanišča Hankov. nad katerim izvajajo Angleži kontrolo. Angleškim četam poveljuje generalni major John Duncan, ki se je proslavil v bojih na (_Iali-pclisu v Macedoniji. Angleška spomenica o Kitajski Dcmant Napoleona I. ukraden. __V Per ligi j i je Iiil te dni ukraden ...... _ . .... diiamant. ki je bil nekoč lastnina Kitajska .je se vedno v ospredju dve tretjim dohodkov, doseženih'"' , , i, , - , - , .Napoleona 1. Žlahtni kamen je hra- i i „ - j mednarodnega zanimanja. Odlo- v. nakladami, bi šli v blagajne na-i ... - • i - torn* serom m r.-bju našega u- To so bila torai tri tevna vnra- hi na Knmv.ikem VeT-in« inh o o;l ča-a do ča-/•.prasf vnla sv»)j**ga vojaka na frou-j hpa dama ni bila nič^ drugega —J >a |>ošiljiali nemškemu generali:.?-ti /i\ kakšne voiask® .-tvari in J 'j odgovoriti na ta vprašanja. j<- mo- mu štabu jioročila drnge ali nvi.,e to nič hmbga sluteč, tudi odgo-i rala \-jxrašati svoje Ljudi. j vrste. Manjkala jim je drznost vonl. | Ol onega tremiika. ko je dobila nemških špijonov in njih vojaška Oseba, o 'ca eri >eni rtkel.da je; tH vprašanja, nam ni ušla ne ena I izobrazba je d a lok o zaostajala za dobivala jajca, nam je bila neko-| njenih krritenj. Opazovali smo ce_| njih !szdbr»>ibo. lo njeno vpanje in sledili smo v i Pcskus .s temi ljudmi jc imel kamorkoli je šla. Aretirali smo j<\ j zelo uničujoče posledice..... za ko je oddala odgovor nekemu cr. 1 Nrmčrjo. ujarju v Saint Ouenu. Oblečena J Sieer pa je večina teh agentov, je bila lo pot zelo skromno. Odšla, kj mt-Jili jia to, da jih bod ► je z doma brez klobuka in izgle- | Nemci neki dan paslali v Franci-dala bolj kot kaka navadna go-i j0 aIi Anglijo, takoj, kose je \-oj-Zakaj vraga je torej tako siln . spodinja kot demimondka. kar je na pričela, pokazala svojo pravo ra la imHa jajca " | bila v rcijcuažn. Poznali smo njene xnancc, njena pismo nUo \-?»ebo\"ala ničesar izrednega in njeni telefonski |>ogo-veri so bili čito vsakdanji. za \-sako najmanjše poročilo, sem govor je bil zairisan v železo s po- man našin dal povelje, da [>ošl.jejo ta jajca j mo:- neke kisline in potem j»okrit; Ko so N n.-iinpvn v iroi urad. rwedno iib. - obistio umetno nareieuC rje. l>d nam Šimnr je zelo točen: 1. 101. dvivizija v Nancvju. 2. 70 acmplanov v Bucu. Dubail v Etainu. najprvo v moj urad. pred no jih. 4 plastjo umetno narejene rje oddajo naprej naslovljenki. (Iglcdal sem si pošiljko, a nisem našel ničesar sumljivega. Ker pa je treba v takih zadevah stvar dodobra preiskati, sem po*dal jajea v naš kemični laboratorij, kjer so naši kemiki v največji tajnosti delovali za naredilo obrambo. Kemiki .-o se jiodali na deloo in naslednji da \ so mi poslali sledeči rajtort. I nam Spance, liolandcc. Švicarje j ali Sktmdinavce, je bilo to sama i izguba. Tu hočem omeniti dejstvo, ki ga gotovo nihče ni pozabil. Brezdvom- prieakujejo ze vec tednov; tujega iinperijalizma samo zavl.de- obe sovražni armadi se pripravlja- la. ta na borbo. Trdi se, da je slabo vreme krivo stagnacije na bo čili, kjer naj jiade odločitev med zadovoljen z memorandumom, severno in južno Kitajsko. kar je razumljivo. Saj je Anglija Ali zanimanje .svetovne diploma- ž njim faktično izrekla priznanje cije za Kitajsko vzpričo lega ni kantonske vlade, s čemer se pekin-. niti najmanj zapustilo. ospred- ška vlada nikakor ne strinja. Vi<_li' ju se nahaja zadeva z angleškim se jasno, da se niti pekinška vlada memorandumom, ki ga je dne 18. ne mara odreči značaju predstavi-\ dccembra britanski od pravnik, po- tri ja celotne države, niti noče kan-' slov v Pekingu izročil zastopnikom tonska vlaoda resignirati na aspi-! signatarnili sil '.vashingteiiskega racije, postati predstaviteljica ce-j dogovora. Od takrat j.- ]>reteklo že lokupne kitajske republike. Angle-' precej časa. tako da se že da pre- ška težnja, približati se Kanton-j sojati vsaj deloma, kak efekt bo eem. ni potemtakem dosegla prav ; imela ta angleška nota. Vse kaže. srečne oblike. da bo angleška diplomacija s svo-( Velika Britanija je računala, da jo najnovejšo akcijo'doživela ne- jo bodo signatarne sile podpirale' in Ct.AS MAROTTA Kje je FRANK L»>ZIXA? Pr« d leti je se j- nahajal v Cone-maugh. Pa. Kadi važne zadeve p'« . mrti ( čr»tovi. naj se oglasi mojemu braiu: — Alojr Ku?el, Škofe. štv. 20. pošta St. Rupert, Jugoslavija, ri'x X4) IŠČE 3E DRVARJE in Boardin--bos*re, d'-be- l--s /a kemikalij«*, ih.ibre kampe. brezpl.i«'-ni plin. if?2-"»0 od klaftre. Vprašaji«-: Tony Mohr*r. John Snndare, Jack Mlakar, Lewis Run. Pt. Gx s.r».s.12.1 r>.is EDINI zastopnik i n založnik FRANZ LUBAS0V1H HARMONIK v Zdmžcnih Državah. ALOIS SKULJ 323 Epsilon Pi-Brooklyn, N. Y. pišite po CENIK. uspeh. Angleški nieim-randum izhaja iz v novi politiki. Podoba pa je. da ?.haja iz ji tudi v tem pogledu ni prisojen j a se.je uspeli. Francija se drži slejkopreji treba odre«'-i misli, da .j«' gosj>odar- v rezervi glede dogodkov v Kitajski politični razvoj Kitajske n/- ski in nastopa nevtraliu v držav-mogoč brez vnanjega nadzonnš- ljanski vojni. O Ameriki je znano. | tva in da-je treba priznati Kitaj- da teži za tem. pripraviti velesilel PRVI SKUPNI VELIKO NOČNI 5ZLET V JUGOSLAVIJO s pormkom --—" Zanimivo je. da je špijonka ra-j no se sjjom.injate na grozni utis. bila samo vti>ri dni. da si je jnv- ki ga je napravil na svet novica, skrbela te tri podatke. Bila ji' to- da so dali Nemci komandantom j ski carinsko neodvisnost. Dokler j do čim večjih koncesij na prani Ki-! rej'vsekakor zelo nevarna. j wojih podmornikov povelje, da j trajajo neredi v državi, je treba ^ tajski in pripomoči tej državi do Dobfla je zasluženo plačilo, ena- morajo uničevati zavezniške in j počakati z detinitivno ureditvijo po])olne suverenosti in enako-1 ko kot njen stkrirec. i nevtralne ladje, "ne da bi pustih j spornih rao ja jca, prihajajoča \ -1' iz- Istega kraja v Švici. j>rihajaia sledu." (Dalje prihodnjič.^ na skrK-netn preko meje. P pošta-< Nov lek pnti sladkorni holeznL vili s.i.o j.e^bn^ straže skoraj pov.[ CelloslovaSki patentni urad m' da d« se«"-i zboljšanje sedanjega ii Kitajski še več nego koneedira stanja, še preden se obnovi močna angleški lm^morandmu. | centralna oblast, in sieer predlaga Podoba j<*. «l:i bodo morali Kan-j I Anglija, naj se dovoli kitajskim tonci <1«»s«m'm še nekaj zmag, |n*c-j oblastem pobirati naklade od uvo- den jih b»> svetovna diplomacija v J za. in sicer, bi se pobiraie brez o- |»ohii meri upoštevala. O tem pa j 4 »rda odločili že prihodnji ; ^ ! srd na mejah in pri tem so nam i, .... . . *1firuu JO;mejitev v vsej državi v korist o- bodo trn ohup:,nl ijiKljo. ki trpo vsied «»Mrih . .. .. , - , j>odehl patent st. na prepa kot da us jih k<»„ zwisi « mJ švieat-ki carinam prijateljsko t ]|iui]a k- ^ ^^ ^ ^^ J;em. vsietl boh^In, ki so večkrat v xrvxi z Iodi«'ijiniI Imlnsimi. lahko rlo-l«e rtobrodutolo i«uuo*\ ako si ]irih*iWjo Johnson's Ec«l i rtws Ksili'ui obl i ž. T.» jib bo sk**nij takoj rvSilo straAne^a irntjenju ter m* l»o mottlu. imi pomagalo vsakemu zdravljenju, ki jia je predpisat ravnik. Joh um »u's I{«*d Cross lrdiinega itbU-ža se ne sme smatrati kot kakoršno-k«»U zdravilo za orpuisk«* bolezni v slučaju takih Ih>1cxiiI uioratc vedno vprašati sn-ojega zdravnika za svet. Jtihnson's Resi ("n»ss lislivtii obliž in |»otnirja. Nje«m zdravilo začne takoj ltrodlratl skozi k«r7.o v t»o ltsV deie. Njega blagodejni uspehi trajajo toliko <"asjt. dokler sa nosite na nebi. Zagotovo «*t|>nivt bolečine. Zagotovo ii>rašajte lekarnarja za velik Iterl <'ross letUčni obliž z rtlt><4ni flanelastim ozadjem. Pri vseh lekarnarjih. —Artft. magali. tako da se je tajno pošiljanje jajc kmalu nehalo. Nemcem .-tvart .skega soka in se razlikuje od insulina s tem, da se jemlje v obliki S'»h cvaduhinj. 17. pogin rje iti ii, ki pa«"' faktieno izvršujejo «d»- jrdni. last v posameznih delih; tako naklade Kantenei fakti«"no že pobi-' rajo. ' Nr^iscnova eksnedicija na polotok Ta britanski metmorandum je Kola. co pozornost. Xedvom-' Zavod za raziskavanje starih j no izhaja iz težnje, doseči kom- kultur v Oslu je sklenil poslati na j promis s kautonsko vlado in ji in- polotok Kola v februarju P>28 ve-Uada bi seznala 7.a naslov brata i direktno izreči priznanje. Toda liko ekspedicijo pod vodstvom IVANA KOZAK, podoma če Ko- angleški oportunizem ni imel zuže- raziskovalca Xausena. Ekspedicija dne 2. APRILA 1927. Na jiarniku nam jc dodeljen poseben oddelek z lepimi kabinami jio 2. in 4. pastel je v sredini parnika. Potnike bo spremljal naš uradnik .-kozi do Ljubljane ter pazil na prtljago. da bodo potniki tem udobneje in brezskrbno potovali Vozni listi 111. razreda .stane do Ljubljane slll.TS z vojnim davkom in železnieo vred. za ven in nazaj pa £202.— in ->'-">.— za vojni <\*ivek. Kr jc nrrmt njcti potovtiti »lomov ztt VcliLo A o«". se čim preje pri jar i. DRUGI SKUPNI IZLET s parnikom "PARIS ' 14. maja 1927. TRETJI SKUPNI IZLET z najnovejšim parnikom "ILE de FRANCE", 2. julija 1927. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, : : New York, N. Y. Tudi to pr>t j.* — - V"!tablet, ne pa injekcij, ki so oso ponesrečila radi čuj^nost, na«.i |jito y ^kah |ajikov nevanu. ,UJ T» bntai. agentov. Razen tega jih je ta «0-.^, . ^ uC,mkoxno ,mlstvn ; go lok spravil ob eno njih najbolj-. ^ sWdkorui bolczili. BOLGARSKI ŽELIŠČNi GAJ Imenovan Bolgarski Krvni Čaj. i KAJ BO NAPRAVIL ONIM, KI ZAKAJ SO SE NEMCI ODLO-i (LI POTAPLJATI LADJE. — | "NE DA BI PUSTILI SLEDP"j Nadzore vanje, ki smo ga bili n. ! postavili izven naših meja. da raz-! °P»uc je francosko letališče. —' (Op. pre^".) • - ' rcnean iz Iglenki. fara Trebno. kjer je bil do devetega leta. Jaz Ijenega uspeha. Kantc-nska vlada bo zasledovala antropološke in je-odklanja memorandum, ki ji mi- -zi kosi ovne cilje. Ruska vlada je njegova sestra sem že od 10. letaidi premalo in mu ne zaupa. Ceng, baje že pristala na svojo pomoč. V L. . SO BOLNI 1'OMACAL 1».«» izr-lstiii s!st«-ui >-lrn-IK»v. ki |ii)vzrceaju ra/.nn l>i>l«-zni. l*oilA<;AL li(». «'ln»uatil bo in i/J»<.lj-šal kri. v Ameriki in sedaj omožena Cer-melj. Kdor izmed rojakov kaj ve o njem. naj mi poroča, ali naj se pa sam oglasi svoji sestri. Marija Čermelj, P. 0., Box Wo. in itljiirii«!f>. I)Al. I'll ««>sa hisircsl in k< sijaj, kur znantcuje «l >l-r»ya y.i!r:! \ jf«. In (V ^a skuhati' t«*r rzaineli* vrelega. ku tresle k ]M>«"itkii. «l»»l»ite vsi-ln'sate čiste sok«-, ki jih j" mati n:»-rnva namenila za zdravje svojih 'rok. kantonski vnanji minister, pavi v Ekspedicije se udeleže tudi mo- poilACAI svoji noti na ameriško vlado, da je zemski učenjaki. Polotok Kola se pravi smisel angleškega memoran- nahaja blizu Murmanske obale ter duma v tem, da želi Anglija s pred deli Belo morje od Severnega Le-. 111 i - i-.- i ~ i________iii i • smejte škatljo Bolgarskega Želiščnena (Krvneoj) Čaja vedno pri rokah Naprodaj laganimi naKiauanii kohstiu dhs uenega morja. na polotoku prebi-|V vseh lekarnah ali vam pa poiljemo po pošti, poštnina pilaca.ia. velik d'i^inthi kantonskim nasprotnikom, zakaj vajo Laponci. i*avoj za $1.25 aii 3 za $3.15 at, e za $5.25. Naslov h. h. »01 Schick, p.es^cii. ^_i____' Marvel Pr->»getfc Company. SCO Va.-vel Building. PittV^tlr-^. Pa. __ V KOLEDARJU je tudi vse kar »e tiče priselje- J vanja, odkar je bila sprejeta — NOVA PRISELJENIŠKA POSTAVA ^ s Vsebuje razne zanimive članke, povesti, razprave, j slike, raznoterosti itd. Š COMPANY S New York, N. Y. » WW5? -'■p- r ** GALS NAKODAi 4. FEB. 1927 i) (Nadaljevanje.) Herbert je odprl vrata tcraM?. Osvežujoč zrak je takoj napolnil sobo. Ozrl sc je v Tsulo. — Preje izgledalo kot da bo nevihta šc dolgo divjala, a s tvojim prihodom sc jc pomirila. I nsula sc jc lahno nasmehnila. — ifojjoec pa iiuain oblast nad naravnimi silami. Gospa Konstaca je prijela svojo nečakinjo za roko. — Pojdi, tvoja soba je pripravljena in gotovo bi se rada pre-oblckla. Hišni gosj>odar pa je pristopil, potisnil svojo ženo nazaj ter povabil Tršulo, naj sede. — Tako hitro ne gre to. Naj prvo moramo vedeti, po kakšni po-'i si prišla pri tej nevihti v Trenberg in kje je tvoja prtljaga. Uršula je nekoliko dvignila svojo glavo. — Zaprt voz me je čakal pred postajo in rekli so mi, da se lahko peljem ž njim v Trenberg. Ne da bi mi bilo treba kaj pojasniti, je naložil služabnik moja dva kovčega ter me povabil, naj vstopim in oba kovčega stojita sedaj spodaj v veži. Vprašaje se je ozrla v gospodarja. — Mislila sem si, da ste vi poslali voz za nekoga, ki pa ni do spel. Služabnik mi je pripovedoval o nečem takem. •Jnst Koden pa je zmajat z glavo. — Ni te pripeljal naš voz in cela stvar mi je popolnoma nejas CENZURA V KOPALIŠČU se m nc | -=-7. Sedy ne premakni ' ru fas kaj z zobmi. Če boš kričal ali sc premaknil, "— po tebi bo. Si razumel. sodrga! l*a ti tudi, darn ica___ .Človek sL je urno zapel kožuh in izginil. Vasja sc je skisal, sedel 11a snegu kakor vreča in začudeno gledal svoje noge v belih nogavicah, j — Zdaj pa imam, — je rekel in (besno pogledal Mašcnjko. I —Jaz naj jo spremljam, jaz naj j pridem ob svojo obleko. Xjej je ■-prav f I Ivo so postali razbojnikovi koraki popolnoma neslišni, je pričel . Vasja nenadoma cepetati z noga-i mi v snegu in kričati s tenkim, !svileč'iu glasom: I — Pomagajte! Razbojniki! j Potem je skočil in tekel skozi j sneg. skakal in zvijal noge v besnem strahu. Mašenjka jc ostala sama na obrežju. čN&rniJco* * snipping fhw*? Cherbourg. Bra- ineuKNi * umDtMwooB, K. V Palm Beach opravilja Connie Lewis službo cenzorja za ženske kopalne obleke. Vse ženske morajo nositi nogavice. Ako ima katera nogavice preveč podvihane, jo Lewis takoj opozori na nedostatek. — in morala je rešena. ALI VESTE — da je v Združenih državah 30,000 moških in 7000 žensk, ki opravljajo službo profesorjev in inštruktorjev lia univerzah, visokih - Vi postajate žaleči ter uničujete s tem zadnji ostanek obzir- jn tehničnih šolah. V ljudskih So-nosti, katere bi se morda še poslnžil. Torej, gospod Roden, jaz pri- lah je vpisanih nad 20.833,000 o-na. Koncem konca pa si tukaj; si varno dospela in to je glavna stvar, eakujem prvega oktobra rešitve hipoteke. Se priporočam. trok in dnevno poseča te šole nad j Uršula je čula čepet, kot da je skočil nekdo naprej s težkimi 13.548,000 otrok. V teh šolah je* ft^ruvla. I*r«t. EUrusevelt, men. 12. februarja: Olympic. ChsrOour*; Bremen. Cherbourg. Bremen. 17. februarja: Do Grame, Havre, Hamburg, Cherbourg, Hamburg. 19. februarja: France, Havre; Gecge Washington. Cherbourg, Bremeu. SI. februarja: Mauritania, Cherbourg. 22. februarja: Berl.h. Cherbourg. Bremen. 23, februarja: Republic. Cherboirp. Bremen. 24 februarja: Westpiulia, Hamburg. 2f. februarja: Parts. Havre; Leviathan. Cher bourg; Aquitania, Cherbourg. 1. marca: Martha Washington. Trat. 1 *Oraca: Pre*. Harding. Cherbourg. Breir,ea S. marca: Albert BalllD, burg. Cherbourg, Bam- B. marca: Ob 111 p c, Cherbourg; Cherbourg. Bremen. I. maces: l"Ti i. Jtiooeevelt, nun. 10. namb( RmnLjrg. lluenchen. Cherbourg. Bre- lu. Havre; Thuiingla 12. marca: Ber^ngaria. Cherhourf: Franc«. Havre; Stuttgart, Cherbourg, Bremen. 17. marca: Deuiachlfbd. Cherbourg. Hamburg. 18. marca: Aquitania, Cherbourg. 19. marca: Leviathan, Cherbourg; Bremen. Cherbourg, Bremen. 22 marca: Fr«*. Wilson. Tret Columbus. Cherbourg, Bremen. '23. marca: L i-arnlkora PARIS 2. JuiIJa: SKL'i'M IZL.ET z novim partukom ILK DE FlCAXCe. Veselimo se tvojega prihoda in raditega : — Dobrodošla Prijel je roko nečakinje ter jo krepko stisnil. škornji in takoj nato je čula sopihanje ter napol zadušen krik. 105.000 učiteljev in učiteljic. Ali Vzdihnil je. Zdelo se mu je. da mora nekaj popraviti 11a tem Xc da hi se obotavljala je odprla vrata sosednje sobe ter zapa- vestCf tja je lielraar cigareta ki ljubkem bitju, ker je rekel poprej, prodno je prišla, da bi si ne sme- 7i]{l dva moška, ki sta se borila. Desnica J usta Rodcna je davila su- užiya že nad dvajset let sloves li naprtiti bremena njenega obiska. h:ega, velikega človeka, ki je ležal na tleh. Strašna jeza je pačila o- anieyišitih kadilcev* V glavni veži sta stala dva kovčeka. a noben služabnikov ni brass gospodarja, ki očividno ni več vedel, kaj počne. J 1 _* _ videl, kdo ju je postavil tja in nikdo ni slišal prihoda voza.^ | Hitro kot blisk je premotrila Uršula položaj in z dvema skoko- Xa ta način je prišla Uršula Maleov na Trenberg. Čeprav 111 ma je bila pri obeh borečili se. Dvignila je roki teh jih položila na nikdo govoril o tem, si je mislil vendar vsakdo v družini, kako ču- desnico strica, den je bil ta prihod mlade vdove. Herbert je izgovoril konec prve-1 ga stiha ter poklical ženo. ki je živela pred več kot stotimi leti: Crua molčeča gospa, kličem te'. j- Takoj nato je-stala v sobi temna postava v žalni obleki in z zad- Mih. Zoščenko: njim dušečim gromom je bila strta sila nevihte. Teta Elizabeta, ki je večno bolehala, je rekla nekoč Mariji: (Dalje prihodnjič.) CELA VAS OBOGATELA V angleški grofiji Hertford mala vasica Gaddesden. kjer 1 angleška filmska družba filmala velik film "Boadicea". Generalni ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša tn najboij ugodna pot xa potovanje na ogromnih parnikih: "FBANCE" 19. feb.; 12. marca PAKIS" 26. feb.; 23. aprila Najkrajša pot po Železnici. Vsakdo je v posebni Kalini z vwml nn-dernitni udobnosti — Pijača in slavna francoska. kuhinja. !xr*dno nizke cene. Zajamčite si prostor za prvo vofnio novMia ve'ik.'na "ILE ffe FRANCE" 2. julija; I. avgusta, VpraSajte ka:->r«*jiiik<>ii pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 State Street — — New York Sedaj imamo v hiši črno. molčečo gospo. Ogedala sem si sli-" l in Mlada Marija se je veselo in naglas zasmejala. f roditeljsko pentljo na pr- — Če bi imela prav. teta. bi bili lahko prav iz srca vc-scli, kajti ,stal »,ro(1 Masenjko in go-potem bi s,- izginila tudi druga kitiea pesmi. Saj veš, da baje lah-/'0"1 z molndujocim glasom : ko pričara nazaj srečo. I - Počakajte, SOlnčCCO moje ... Počakajte na prvi tramvaj. Zares. LlllbeZCll« *ravnatelj te družbe pripoveduje: 1 Za vprizoritev tega velikega fil- Rusija nc bo več naročala v Čeho-Tma je bilo potreba 800 kosov naj-! slovaški, različnejših predmetov, katere smo! Rusko trgovsko zastopstvo v {morali vse dopeljati iz Gaddesden. Pragi je prejelo navodilo, da usta-■— ' . Poleg tega pa je bilo treba tudi vi vsa nadaljna naročila v Oho — No. nehajte vendar — je re- na tisoče raznih kostumov, 700 sta- slovaški. Kot vzrok se navaja po-kla Mašenjka in je bila počaščena, rinskih. lokov, 3000 puščic, tisoč manjkanje juridične in politične — Zares.— se bom butnil. Ali rimskih ščitov, 2500 mečev, 3000 podlage. Ta odločitev j»- nastala želite ? čelad, 2000 bojnih oblek, 500 rim- povodom porazdelitve dobav v po- OPOMIN VSEM ONIM, ki "mi kaj dolgujejo na hrani i/, kempe, ali v gotovini, du vrnejo v teku enega meseca, če ne, jih bom pa objavil z imeni. — Frank Mi- kolctič, Box 181, Verona, Pa. (2x 3,4) IŠČEM prijatelja JOŽETA 0RA-IK)R, doma iz Smer pri Ilirski Bistrici na Notranjskem. Zadnji naslov je bil 1220 Fifth St., Detroit. Mich. Poročati mu imam več važnih zadev, zato prosim, da se mi javi ali pa če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — John Fcrsnik, 3608 Indepcndeece Rd., Cleveland, Ohio. Parček je prišel na Xevino o- skill standard, 1000 bojnih sekir, sameznih deželah. Za ČeJiosIova-brožjo. 1 . '2000 rimskih in 1000 starih angle- »ko je bilo rezerviranih zn 360 mi- — Zares. — je rekel zopet Vas- ških naprsnikov itd. Vse to smo lijonov čeh osi ova ski h kron dobfv. ja, — ali hočete, na primer, da propel jevali z desetimi avtomobi- O teli dobavah se bo še določi-? kocini v vodo. A Marja Vasiljev- li in osmimi velikimi vagoni, kakr- ln, kaj naj se z njimi napravi. Ka- Poča- gor. (družba, ko smo prišli v Gaddesden. Eksplozija v tunelu. — Joj. — je zakričala Mašenj-jEdino gostilno, ki se je nahajala Iz Londona poročajo, da je 11a-ka. — Vasja! Kaj vara je? |v tem kraju, smo okupirali kot stala v tunelu pri Dcptfordu eks- Neka mračna postava je prilez-j glavni stan in z mojim tajnikom' plozija, ki jc zasula sedem dela v-j iz7a vogala in sc sva hodila od hiše do hiše, da sva cev. preskrbela stanovanja za številno) nest i že dosti jada in trpljenja in ki je sedaj zadovoljna živeti pri nas za jed in pijačo, če jo pustimo v miru. >rvi tramvaj zares. Saj sem postala prav pozorno, iih ta molk. Ne da bi hotela, moram v^aki *te vendar razereti in jaz sem tll-, ot. kadar jo vidim, misliti isto: — Orna molčeča gospa. razgret . . . Človek Se lahko pre- Marija je prikimala. |h,adl' ^ tak mraz- — Imaš prav teta Elizabeta, a vendar, Ursula je preveč resnic-' — N<\ ~ Jf rekla Mašenjka in ua in lep«, da bi bila strah. - . Jobula galoše. — Kakšen kav al i r nf- jpa »te, čc mc nočete spremiti za- Uršula ^Ialettv je imela kljub svoji mladosti oster pogled. Kma- voljo mraza 7 lu ji ni bila nobena skrivnost več, da je obilo skrbi na Trenbcrgu in* — Saj sem vendar tako razgret, fin stoka družina Koden prd težkimi bremeni. ,— jc rekel Vasja jokavo. Zdelo se ji je včasih, da je nadležna, tuja, da se je urinila proti' — No. napravite sc! pravici irt da morajo jemati obzir nanjo. Tukaj v Trenberpru je imel Vasja je poslušno oblekel ko-vsakdo že dosti opravka s samim seboj in njen bledi, žalostni obraz žuh. krepko prijel Mašenjko pod in se stisnila ob oprjao. Človek jejso jih lahko pogrešali. A kljub te-je uplival prav potovo še bolj moreče na njene sorodnike. Vsled te- pazduho in šel z njo ven. j stopil bližje in prijel Vasjo za ro- mu je bilo še vse premalo prosto- M bi bilo gotovo najboljše zopet oditi ter si poiskati kje drugod^ Xa ulici je bil mraz. Bilo je me-jkov. |rov. parku smo postavili prosto- ^avetja Njena mati je bila mrtva, mrtva sta bila njen mož in otrok, sečno. Sneg je škripal pod noga-] — No, ti pokveka, — je rekel re za garderobo, šotor za skladišče nikogar ni bilo več na svetu, ki bi ji stali blizu, razven ljudi, med mi. j človek z votlim glasom. — Sleci.in šotor za bolnišnico. A eb.k del katerimi je živela sedaj. j — Kakšna nemirna damica ste. plašč, pa hitro.'. Če pa boš tulil. drnžboročajo, namerava Rusija York City. lahko dokazal ... j Poleg tega še avtomobile za pre- sploU vse dobave v Čehoslovaški Vasja Cesnokov se je oprijel o* voz igralcev - umetnikov na lice odpovedati. graje in pokazal, da hoče splezati mesta. Pet tisoč oseb je štela našaj Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena o/iim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je piaa-na v lahko razumljivi angleščini ter rsebnje nakrntko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigarna Glas Naroda, 82 Cortlandt Street, New la nenadoma ustavila ob svetilki. — Kaj pa tulite? — je tiho rekla postava in natančno ogledala parček. Ml Izdelujemo 1» im- , ITALIJANSKE osobje. Nobena liiša, nc koča, ne farma nam ni zaprla vrat, povsod 1»,. • * »v • • 1 pum i d III c smo našli prijazne vaaeane, ki so( pa^n« prvo-Mašenjka je obupno zakričala nam dali na razpolgo prostore. I-i, »>n« ITA- LIJANS KE HARMONIKE, najboljše na Deaet let »rarantlranp. HARMONIKE je rekel Vasja. ____________ Nafie cene »o niSJe koi ItTrujrih Ixdeiovalcev. Brezpl«f*n pook x Ipivnju kap'-cm. V šit« p« BREZPLAČNI revik - RUATTA »CRENELU A CO 1014 Btu« Island Ave, Oept.TS. ChTcaao, lil. (za noben denar spremljal. Zares.f* Pa-pa-pa. ^^ ................. - . . • -r Pomagala je v gospodinjstvu, kjerkoli je mogla, a kmalu je za- bog ne daj. Samo ljubezen me sili.-Hotel je namreč povedati:_Kaj m dnizbl ustregla z jedili. pazila, da so ji dajali le malo dela. da ne označijo kruha, katerega f]a grem. je zaviivala na Trenbcrgu, za beraški kruli, čeprav se ji je zdelo,! ^iaš',.njka se je nasmehnila. da je tak. 1 — Vi se smejete, pa me imate Njen ponos je trpel pod tem in pričela je razmišljati o izhodu. za norca _ rekel Vasja._ iaz Ni hotela le prejemati, pač pa tndi nekaj delati za to. Poslužila se pa zar4>s vas vro^e ijubim in oboje pravic bližnje sorodnice, a za to jc imela dolžnosti. Kjer so pra- jujem Marja Vasiljevna. Le reci-vice. so tudi dolžnosti. jte. položite se< Vasja Česnokcv Nckcga dopoldne je brisala prah v sobi poleg delavne sobe go- tračnice, kj^er gre tramvaj, in spodarja. Preglasno jrovorjenje jo je naenkrat prestrašilo iz nje- čakajte, da bo prišel prvi voz, — »tega mehaničnga dela. Uršula je razločila dva glasova, kojih eden' pa se bom vlegel. Zares. h« bil glas strica, drugi pa glas nekega tujega človeka, ki pa se ji» _ Nehajte 110, _je rekla Maje zdel kljub temu nekoliko znan. [Senjka. — poglejte rajše. kako Ravnokar je rekel Just Roden : jdivno lepo j« vse okoli v mesečini. — Prosim vas, bodite vendar pametni. Kaj boste dosegli, če bo- Ka^o lepo je mesto ponoči' Kako ?-to spravili posestvo na kant? Dajte mi čaa, da izposlujem hipote- divi>o lepo! ko. Tako veliko hipoteko ne morem dobiti tako hitro in pred ode-j f>», eudovito lepo_je rekel mhi imam pravi smrtnf strah. Saj veste, da je kuga na parkljih do- Va|ja in pogledal nekoliko" za čude lieo bro očistila moje hleve. Zavarovanje proti požaru je pokrilo ko- no ^gverfani omet^ke hiše*. — Sej vem. kaj delamVjQi si sezul! pa je to vendar prosim ? . — No. —.človek je potegnil ovratnik kožuha. — Sezuj tudi čevlje! kel človek. — Čevlje tudi potrebujem. — Pa-pa-pa. — je rekel Vasja. — dovolite ... mraz je. — No... — Dami nič nc storite, jaz pa se. naj sezujem. — *je rekel Vasja razžaljeno, — saj ima kožuh in galoše. jaz pa naj sezujem čevlje.- Človek je mirno ogledat Mašeny ko in je rekel : * Ce jo bom slekel in nesel eu-— me takoj ustavi stražnik. maj polovico stroškov, ki sem jih imel pri novi zgraditvi dveh sked- zejc ^jy^ Tudi lepota njev, katera so mi zažgali potepuhi. Nesreča se je obesila na moje gi^uj^ JJarja Vasiljevna. če je pete, a ja* se lahko zopet opomorem če mi puste dovolj časa. Od- Mrc8 ^alj^bljen Marsi- |K>ved vaše hipoteke za tako kratek čas bo izpodkopala moj kredit.' katcri u£enjak aH komunist trdi, Drogi, tuji, a vendar znani glas je odgovoril: |da ;ploh ni ]jubezni, iaz pa ..tr- Ne more priti pri meni vpoštev, za kaj se vas smatra, gospod dimt Ja je ljubezen. 0e «vam je iiovs««ui določen namen. Trenberg vaa bode v oči ter b£ ga radi ee-'daj.-. Le recite: butni se Vasja »eno prodali. C«!a stvar je velika infamija. • » • IČesnokov. s tilnikom v ta-le zid — pa se bom. vf Vsak j j dan je moral naš avtomobil v! London po živila, skratka, i gleda-! Ilo je kakor vojno taborišče Ker J smo imeli še premalo osobj-i. smo, Jfr 1 iz Londona dobili odsluženih voja-i kov;, katerim smo namenili vi one j pravih bojevnikov. Za nv»njš-j šta-1 tiste smo pa kar domačiuc vzeli. Vsak večer so me xas\\ dečki in deklice oblegali, da bi smeli tudi igrati v filmu. Kakor ža rečeno, gostilničar je odnesel največ,od vsega "filman-ja". *Cele čebre limonade nam j« prodal vsak dan, jezero čaja s.no popili in kakor na vojaških vajah je vozil za nami zavoj čl.- s stnd-i »-chL katerih je . vsak dan prodal več tisoč. Dva velika tovorna av- Mašenjka je v sttahu gledala človeka, ne da bj se premaknila. Vasja Cesnokov se. je vsedel v sneg in pričel odvezovati trakove na čevljih. — Ona ima kožuh. — je rekel zopet Vasja — in galoše ima. jaz pa naj trpim za oba skupaj. Človek je oblekel Vas j in kožuh, d asi ni šel tako lahko na nje-govo suknjo, vtaknil je Čevlje v . Žep.in rekel: j 1 tomobila sta vozila za nami eele kose žemelj in surovega masla, kakor tudi pudinga, brez katerega bi menda pravi Anglež niti živeti ne mogel. Vsa vas je obogatela od nas. kajti pustili smo tam težke tisoče funtov. MAXO6AJTE SE HA NAJVEČJI DNEVNIK V ZDS. Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. Prav vsakdo- kdor kaj isce; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj proda-ia; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit tispeh —\ MALI OGLASI v "Glas Naroda mm Kako se potu je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati ? atari kraj. Je potrebno, da Je poa-fes o potnih Ustih, prtlfagf in drn gth stvareh. Vsled nafe dolgoletne tskuSnje Vam ml »amoremo dati najboljša pojasnila In priporočamo. vedno le prvovrstna brzoparnlka Tudi oed rfavlJani sanu/ejo potovati v stsrt kraj, torta preskrbeti si morajo rtoTolJenJt aH permit !■ Washington*, bodis! za eno leto ali 6 mesecev la M mora delati pro-Snjo vsaj en mesec prert odpotort. njem In to naravnost v Wasblng-ton, D. C. na generalega načelni-Kkega komisarja. Glasom odredba, tel Ja stopila v veljavo 81. JoHJa, 19£f se nikomur reč ne pofflje permit po poitl, ampak ga mora Iti iskati vsak posUsc osebno, bodisi v najbtlfnjl naselni-Ski urad ali pa ga dobi v New Toka pred od potovanjem, kakor kodo v proSnjl xsprosi. Kdor potuje van bres dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojca iz starega kraja, Kdor Celi dobiti sorodnika aH iTcjce la starega kraja, as j nam prej pflfe za pojasnila. Is Jngoala-vije bo pilprtWenlb v tem letu «70 priseljenceT, toda polorlea te kro-te Je določena ca ameriika drfav-ljane. ki žele dobiti ara rtarISa ta otroke od 18. do 21. leta la pa aa poljedelske delavca Amerim dSarljanl pa samorejo dobiti sem Sesa la otroke do 18. le-ta>res da bi bili Btatf v >kroto, po. trebno pa Ja delati proftnjo v Wasb-iBgtoo. Predno podvaamato kaki koca^ piilts nam. FRANK 5AKSER STATE BANK O COffiANIHF B2« NKW ADVERTISE i* QLA8 N i« tirnim. ----— SH y - * - / -i Irf ^ ----------- r - . i.: v::■