P osamezne Številke« Navadne Din •—■75» ob nedeljah Din l'"~*
-TABOR* ishaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom naslednjega dne ter stane mesečno po poati D 10*—, za ino-»emstvo D 18* dosUvljen na dom D IV*—, na izkaznice D 10*-rt inaerati po dogovora.
Naroča »e pri upravi .TABORA** MARIBOR Jurčičeva ulica stav. 4.
Po«hina pSatanalTaoteraar.. Časna današnje Stevi; 75 para
TABOR
P e s a ra e z n e številke« Navadne Din -—•JS, ob nedeljah Din 1*>—v
UREDNIŠTVO n nahaja v Mat* Ooru,_ Jurčičeva ttL it. 4, L aadk stropi e. Tdefon inUrturb. St. 276, UPRAVA »e nahaja v Jurčič««! ulici at- 4, pritličje, desno. Tulu« foo Bt- 24. — SHS poStnočeloavul račun Slav. 11.787.
Na naročila brez denarja ae mm eaira. —* Rokopisi a« »e vračaj«.
Naslov
Maribor, torek 28. oktobra 1924.
Leto: V. — Številka: 247.
„ .'-»rtiča X i c e J a.
S.n i i
Lju-bljana
Borza.
CURIH, 27. okt. (Izv.) Sklepni tečaj. | Pariz 27.25, Beograd 7.45, London 23.37, Praga 15.50, Milan 22.42, Newyork 520.20 | Dunaj 0.007325, Sofija 3.75, Bukarešta 2.90
ft&diž se pes^i ©d lese.
Novi izpadi Radiča proti kralju. Radičeva polemika s krono.  H	'
poseben državni parlament in popolnoma samostojno Hrva
je že čisto v volilnem razpoloženju.
ZAGREB, 27. oktobra. Včeraj je imela kralj je zahteval, da m|°ra	„
_u,-*	 -
HRSS v Križevcih veliko zborovanje. Govoril je Radič in sicer po najnovejši svoji navadi kar dva govora. Njegova izvajanja so bila prav tako dcnnagoBka in hujskaška kot vsa dosedanja. Radič je govoril približno v tistem žanru kot pred nekaj dnevi v Zagrebu in je vnovič pokazal, da ima svoje posebne eilje in metode, pa. mu je malo mar, kako se po njegovih govorih počutijo prijatelji
in zavezniki v Beogradu.
V prvem govoru je kritiziral upravo na Hrvaškem! in zabavljal cez samostojne demokrate in radikale. Hudoval se je tudi nad krono in »njeno kamarilo«, ki bojda ne respektira skupščinske večine. Karal je Davidoviča, ki je podal ostavko, ne da bi ga k temu napotila ljudska volja. Govoreč o volitvah skupščinskega predsedstva je lejal, da. s‘Uip-ščini ni bilo treba čakati, da ji boa oficir določil, kdo mora hiti predsednik! Govoril jet udi o obtoženih ministrih in zbadal krono, ces:	tudi
kralj nima poguma, da bi rekel; »Ne maram, da bi sleparji bili nn metri.« Ne,
Zastal v bza
volilno
Pred sredo ne bo odločitve. —
BEOGRAD, 27. oktobra. Vladni krogi »o v presojanju političnega položaja dokaj skeptični. Včerajšnji govor Stjepa-na Radiča jo zapustil slab utis, tembolj, Iker je Radič obljubil, da v nedeljo ne bo nikjer javno govoril. Valič temu pa se vladini krogi trudijo za kombinacijo, pri kateri bi bila udeležena tudi Radičeva stranka.
Danes dopoldne je biil n-a dvoru general Hadžič. Popoldne pa bo kralj sprejel Davidoviča, ki mu bo poročal o stališču demokratskega kluba. Ta klub je imel danes od 10. do pol 12. ure sejo, na kateri je DavidOvič izjavil, da se še vedno
JAT Čl 1J JC	 *---------- .
z radikalci! Od temi nam celo groze z volilno vlado Pašič-Pribicevic. rJoda mi imamo večino, ki je za red, mir m pravičnost, doČim* je manjšina za orzav-ljansfco vojmo(!) Ta manjšina je ukradla stotine milijonov!!). Kralj in njegova kamarila so proti večini, ker dvomijo, da bi nam šlo resno za sporazum. ^ Toda kralj se mora odločiti, s kom hoče; ali s Pribičevičem, »krvnikom1 hrv. naroda«, ali pa z nami!
Nato je Radič govoril o razvoju hr-vatske delavsko stranke in je dejal, da se stranka bori za hrvatski državni parlament in za popolnoma samostojno vlado v Zagrebu. »Mi moramo biti na Hr-vatskem* po pol uoma samostojni gospodarji«, je zaključil Radič prvi govor. V drugem pa je že govoril o volitvah. (Je ne bodo to jesen, pa jih bomo nedvomno dobili za spomlad. — Radič se je tudi pohvalil, da jo neki general v svojem poročilu kralju izjavil, da ima HESS pričakovati 130 mandatov in sicer na Hrvatskeni, v Bosni in v Dalmaciji vse, v Macedoniji pa polovieo.
koncentracijsko ali vlado.
Radič neprestano mesa račune.
dola za koncentracijsko vlado, vendar pa vspeh ni preveč verjeten, ker se radikalci, predvsem Pašičeva skupina, zavzemajo za volilni mandat. Demokratski klub je nato pooblastil Davidoviča, da sme postopati popolnoma po lastneun razsodku.
Po seji se jc Davidbvič sestal z voditelji ožjega bloka. Dejstvo, da radikalna stranka ni več vabljena h konzultacijam, se v njenih vrstah različno komentira. Pred sredo pa ni pričakovati odločitve, ker se bo Davidovič odpeljal v Vmjačko banjo k svoji bolni soprogi in se bo vrnil šele v sredo v Beograd;
Cankarjeve bojevitosti, bil je daleč od njegovega sarkazma in socialnega naturalizma. Le na koncu Cankarjeve poti sta se zbližala: simbolizem! »Podob iz sanj« izzveni podobno kot Meškov roman »Na poljani«.
Meško je bdi, je in je še danes pravi svečenik malega naroda, človek, ki je zmožen velikih osebnih žrtev in težke odgovornosti. Razmere, ki v njih živi po koroški Golgoti, ne kažejo, da. bi naš narod čutil hvaležnost do svojih požrtvovalnih sinov, ki niso mogli in hoteli pogasiti božanske iskre v sebi.
Ali bomo našli narodno »borzo«, na kateri bi se dal del moralnega priznanja zamenjati z materijalnimi dobrinami ?
Treba je misliti na žive ljudi, ne samb na grobove!
Ksaveru Mešku pa mnogo srečnih srečnejših in mirnejših let!
IDS.
Na Sladkem vrhu se je vršil sestanek Unije v nedeljo dne 26. tm:. Poročal je mariborski strokovni tajnik o položaju delavstva in o razmerah različnih delavnih struj, ter o političnem položaju. Zborovalci čez 60 po številu so z zanimanjem sledili govornikovim' izvajanjem. Končni sklep je bil, da »Unija« zastavi vse sile za ugoditev pravičnih delavskih zahtev od strani tovarne, dalje da se ustanovi Ljudska knjižnica. — Izobrazbe željno delavstvo preskrbelo si bo za to potrebni lokal in upravo. Za knjigo bo skrbela, centrala in članstvo Razveseljivo dejstvo je, da v teh zapuščenih kra jih kaže delavstvo toliko samo zavesti.
Sedem K§3afcev 30 dni v skrinji.
Romantično - tragično vtihotapljanje Kitajcev v Ameriko.
. 'Newyork, 27. oktobra. Na krovu nekega parnika, ki je prispel iz Hodkonga, je policija odkrila 7 Kitajcev, ki so bili zaprti v veliki skrinji- Eden 31© umrl med potjo od gladu, ostale pa so morali takoj spraviti v bolnico in 'bodo najbrze tudi umrli. Kitajci so se vkrcali pred 30 dnevi in so bili ves čas zaprti v skrinji. Na ta način so hoteli priti, v tisto blaženo Ameriko, ki je kitajskim izseljen ceni popolnoma zaprla vrata, V Newyorku so aretirali tri Kitajce, ki jih dolže, da so hoteli svoje rojake vtihota piti v Zedinjene države ameriške.
—o—
SPOR MED ANGLEŠKO IN SOVJET-SKO VLADO.
Litvinov pravi, da J« pismo ponarejeno.
LONDON, 27. oktobra. Pismo, ki ga ' jb pisal Zi nov jev angleškimi komun h stom, je kljub volilnemu bojar, 'ki je itak poln vznemirjenja in napetosti, uapra-vilo velik hrup v vsej javnosti. Večina listov jo preverjena, da jo dokument pristen in da so govorice o ponarejenem pismu saano izmotavanje sovjetske vlade, kateri je zadeva kaj neprijetna. Listi prinašajo o pismu dolga razmotriva-pia. SBšati je, da ho Maodonald nocoj ?
Cardiffu, kjer ima javno zborovanje, povedal kaj več o tem! pismu,
MOSKVA, 26. okt. (Ruska brzojavna agentura). Litvinov je poslal Bakovskemu brzojavno pooblastilo, da naj izjavi angleški vladi, da je pismo komunistične in tern aci jon al e neodgovorna ponaredba in da bo sovjetska vlada zahtevala zadoščenje. Sovjetska vlada tudfi pred laga, da naj zadevo preišče posebno razsodišče.
Šokcem se odpirajo uči.
SUBOTICA 27. oktobra. Med stranko Bnnjevcev in Šokcev ter Radičevo stranko se pripravlja prelom'. Včerajšnja številka lista »Hrvatske n o vin o«, oficielne-ga glasila te stranke, napada Radiča zelo ostro in pravi, da Radič uvaja v Jugoslavijo boljševizem. To se iz njegovih govorov vidi vodno bolj.
Ksaver Meško,
naš odlični pripovednik, avtor nežnih povesti in sanjavih novel, pisec »Tihih večerov«. »Miru božjega«, »Na Poljani« in drugih knjig, ki jim ostane trajno mesto v naši literaturi, dopolni dne 28. tm. 50. leto življenja.
Velika je bila njegova služba, narodu in domovini, polna žrtev in odpovedi. Meško je prav j oitroik naših Slovenskih goric; mehak, senzibilen, polu sanjavosti — tak kot je pejsaž slovenske zemlje med Muro in Dravo. Vi .ujemi ni bilo
Mariborske vesti.
Maribor. 27. oktobra 1924
16. redni občni zbor ,.Zgodovinskega društva1'.
Včeraj dopoldne je imelo zaslužno »Zgodovinsko društvo« v mali kazinski dvorani 16. redni občni zbor. Udeležba ni bila taka kot bi jo bilo želeti, vendar pa dovolj častna. Občni zbor je otvoril z daljšim nagovorom* predsednik in u-rednik »Časopisa«, priznani naš zgodovinar g. prof. Fr. Kovačič. Najprej se je spominjal obeh častnih članov, ki sta v zadnji dobi odšla v zgodovino: zgodovinarja dr. Kosa in dolgoletnega predsednika »Zgodov. društva« dr. Turnerja. V kratkih potezah je očrtal zasluge obeh mož za Zgodov. društvo« in se potem spominjal še pokojnega dr. Rosine in notarja Baša, ki .sta. oba, zlasti prvi, vneto podpirala društvo pri njegovem delovanju in snovanju. Navzoči so vstali in vskliknili vsem rajnim članom* tri kratni: »Slava!«
Nato jo predsednik v širokih obrisih očrtal delovanje odbora v zadnjih treh letih. Ko je bil odbor izvoljen, si je zastavil troje poglavitnih nalog: 1. ustanovitev »Študijske knjižnice«, 2. ureditev muzeja in javnega .arhiva ter 3. proučevanje lokalne zgodovine, zlasti zgodovine naših mest. V vseh treh točkah so 'bili storjeni pomembni koraki naprej. Razvoj in napredek »Študijske knjižnice« poznamo; muzej je večali-mianj urejen, zlasti odkar je prejšnja nemško uprava prešla v naše roke; »Časopis«, 'ki je posvečen proučevanju domače zgodovine, so vzlic težkim gmotnimi razmeram* zadovoljivo razvija. _ — Težje je z javnimi arhivom, ki doslej še ni bit ustanovljen, ker je razdelitev arhivov bivše avstro-ogrske monarhije popolnoma zastala, deloma pa sloni tudi na napačni podlagi: mednarodna pogodba namreč sploh ne omenja razdelitve deželnih arhivov in tn je naša lokalna zgodovina silno prizadeta. Ker pa je »Zg. društvo« že marsikaj zbralo, je Tipati, da bo sčasoma mogoče ustanoviti županijlski javni arhiv. Predsednik je dalje apeliral na javnost, da se zavzame za razširjenje muzejskih prostorov; a-pelirat je tudi, da naj bi se v javnosti .vzbudilo več zanimanja za »Zgod. društ-
vo«, tako, da bi našlo pri svojem* delovanju zadostno moralno zaslombo. Povabljeni so v njegov krog tudi znanstvena delavci, ki jih je vse premalo in katere čaka še obilo dela, tako posebno antropologe ter socialne in umetnostne zgodovinarje. Končno jo opisal mesto, ki ga ima zgodovinska in narodopisna veda v naši dobi in prav p o sebe v naših razmerah. Pozival je k vzgoji zdravega! zgodovinskega čuta in ljubezni do tradicij (narodna noša itd.) Gmotni položaj društva se je vsled vladne podpore ter prispevkov s strani denarnih zavodov, in zasebnikov znatno izboljšal, tako, da! je društvo zlezlo iz prejšnjih dolgov.
Podrobnejše poročilo o delovanju odbora je podal nato tajnik g. prof. dr, Strmšek in sicer za dobo od 13. febr. 1921. do danes. Opisal jc delo v smereh: 1. publikacije, 2. javna knjižnica, 3. muzej. Društvo je izdalo razen* »Časopisa« še 3 zvezke Historične slovnice. Pridobilo si je Štrekljeve rokopise, dr. Turnerjevo korespondenco itd. Odbor, je imel 28 sej in 2 redna občna zbora. V/ obče je bilo delovanje živahno in uspešno. —	1	!|
O blagajni je izvestil blagajnik g.dr. Pipuš. Prečital je podrobne podatke o dohodkih iz članarine, iz podpor in iz knjižnice. V gmotnem oziru je za »Zg. dr.« velika pridobitev, da je dobilo državno podporo. Vlada je dozdaj nakazala 27.425 din. Uspešno je bilo tu*di na-hiranje med zasebniki, lepe svote pa s at darovali številni denarni zavodi v Mariboru in na deželi. Na podlagi trenutnegal stanja blagajne ima društvo 48.273 din, dohodkov in 30.157 din. stroškov, tako, da ima 7,a nadaljnje delovanje na razpolago 18.116 din. Tu seveda ni všteto* lepot društveno premoženje in sklad za izdajal ljutomerske kronike, ki iznaša 12.400 din, Društvo šteje okoli 400 rednih članov.
Po blagajnikovem poročilu se je razvila diskusija o nekaterih predlogih, nato pa so bila vsa poročila soglasno sprejeta. Z a temi je občni zbor i spremenil nekatere točke v pravilih in jih prilagodili današnjim* razmeram.
Volitve novega odbora so imele sledeči izid: Predsednik je ostal še nadalje g, prof.- Fr. Kovačič, v odbor j)a so bili izvoljeni prejšnji člani odbora in sicer gg.: prof. dr. Dolar, prof. dr. Heric,prof. J. Glaser, kurat M. Lubša, urof. dr. Medved, ravnatelj M- Pirc, dr. R. Pipuš, prof. dr. Strmšek, ravuatelj dr. Tominšek. Namestniki: prof. dr. Maks Kovačič, dr. Močnik in sodnik Vrabl.
Po volitvah je g. nadzornik Lichten-ivallner stavit predlog o prenosu naših* starin iz Gradca, nato Pa je bil soglasno sprejet brzojavni pozdrav poljski vladi povodom prenosa kosti slavnega pisatelja Sie*nkiewioza v domovino*. . L *	“	•	*' “ -"U
m Smrtna kosa. Včeraj je umrl vpo-
kojeni nadzornik bivše južne železnice g. Ludvik P r e m r o u iz znane narodne rodbine. Pokopljejo ga jutri na Pobrežju. Bodi mu lahka domača zemlja!
m* Začetek gledaliških predstav.^ VI zadnji številki »Mbg. Ztg,« je izšel člančič: »Zur Frage des Theaterbegiunes«. Tu črtamo, da se zlasti državni uradniki! pritožujejo čez gledališko upravo, ki^ je te dni uvedla za zimsko dobo nekoliko) bolj zgodnjo uro (pol 20.) Naš list jo prvi stopil pred javnost s predlogom*, da naj se predstave začenjajo čez zimo že o*b 19. uri, najpozneje pa o pol 20. Doslej nismo prejeli ne enega ugovora zoper ta naš predlog, pač pa so se mu pridružili tudi nekateri drugi listi. Mogoče je sicer, da temu ali onemu gostu ni) všeč, sa j so ljudje, ki »načeloma« ne gredo pred polnočjo v posteljo, ki pa imajo to srečo, d;a lahko vstanejo šele ob 8. uri. Ko smo stopili z omenjenim1 predlogom pred javnost, smo mislili v prvi vrsti na naše učiteljstvo, državno uradoii-štvo in šolsko mladino. Veliki večini teh’ gledaliških gostov nikakor ni vseeno, če morajo sedeti v gledališču do 23. uro ali celo blizu polnoči. Zjutraj je treba Vstati spočilt in čil, pa dokaj* rano! V človeški liigijeni tudi spanje nekaj pomeni, prav posebno še za intelektualne delavce in za učečo se mladino. Ne mioreqaic|.
Stran z,
*T A R O E
V Mariboru, dne 28. oktobra 1924.
verjeti, da bi bili državni uradniki normalno zaposleni do 18. tire zvečer; vemo, da jih velika večina zapusti pisarne ob 14. uri. Znano je, da je bila 19. ura uvedena v nekaterih praških in dunajskih gledališčih in sicer na izrecno željo velike večine stalnih gostov. V ta gledališča pa zahajajo predvsem duševni delavci in mladina. Tistim, ki so pri nas hudujejo nad gledališko upravo, ker je nekoliko pomaknila nazaj kazalec na gledališki uri in s tem dala nekoliko več časa za nočen odpočitek, j n ki opozarjajo na škodo, ki jo 'bojda ima gledališče, povemo samo tole: Ali je res že pozabljeno, da so se pred 2—3 leti začenjale gledališke predstave redno ob pol 20. uri in da je bilo gledališče kljub temu bolj napolnjeno kot v zadnjem času ob »novi« uril Gledališče je potem odredilo 20. uro, vendar pa — kolikor smo poučeni —• le vsled tega, ker je hotelo ugoditi liamudnikom. To pa nikakor ne govori v prilog 20. uri, ker bi zamudništvo tudi sedaj cvelo, če bi bila gledališka vrata med predstavo odprta. V vseh gledališ-ščih na svetu so morali občinstvo sami navaditi točnosti, najprej se je marsikdo jezil, potem pa se je privadil redu — kakor vedno in povsod. Vemo, da je tudi gedališkemu osebju bolj všeč, ako se predstave ne končajo v pozni ponočni uri. Sicer pa je gledališka uprava sprejela predlog našega lista in je razpisala glasovanje (glej pod »Narodno gledališče«). Če se večina odloči za 20. uro, bomo ml, kajpa, priznali njeno voljo: so pač v Mariboru take razmere!
m Liudje brez srca. Iz občinstva nam sporočajo sledeči kričeči primer stanovanjske mizerije: V Erjavčevi ulici je stanovala do deložacije pred nekaj dnevi družina, ki obstoji iz očeta, matere in devetero otrok, starih od 8 mesecev do 15 let. Doslej so imeli iz male sobe in kuhinje obstoječe stanovanje. Že to stanovanje samo na sebi je moralo biti za Številno družino zdrav ju škodljivo J n 6o posamezni člani tudi dejansko občutili škodljivost teh razmer; tako je postal en otrok popolnoma hrom in leži bolan. Pred nekaj dnevi je bila ta res pomilovanja vredna družina Po sodišču deložirana. Mož pohleven, kakor je, se je udal usodi in pregovoril tudi ženo k temu ter so se vsi skupaj a otroci vred preselili v hlev k konju, tako da sedaj ta enajstčlanska družina biva v hlevu
poleg konja. Odveč bi bilo k temu res tragičnemu slučaju pisati komentarje, vsak pa lahko sam presodi, kako se počuti družina v hlevu in kako se bo počutila ta res pomilovanja vredna družina sedaj ob nastopajoči zimi brez kuhinje, kjer bi za male črvičke kuhala potrebno toplo hrano. Mož je moledoval že dve leti na stanovanjskem uradu, da bi mu nakazali tudi še tako skromno stanovanje, ali vse jo bilo zaman. Za take reveže se nihče ne zmeni, zato pa se nakazujejo stanovanja’ samskim', zakonskim parom' brez otrok in celo samicam. In vse to ljudje vidijo in slišijo in le čuditi se je, da ni že pol Maribora obtoženega po ^ 104 s. k. z.
m Kolesarska nadloga. Prejeli smo: Časopisi pišejo, publika se huduje, policija je alarmirana ter že prav pridno zapisuje in menda tudi že kaznuje vsako neprevidno vožnjo s kolesom in aufco-mobilom! Kar je seveda tudi čisto pravilno! Toda naj mi bo dovoljeno napisati par besedij tudi v prilog »vozeče« se publike. Ne vseda se vsak v automo-bil ali na kolo samo iz mladeniške razposajenosti ali pa morebiti celo športnega navdušenja: smo mnogi, ki smo primorani poslužiti se vozil, da hitreje dospemo na cilj: trgovec, uradnik, delavec, ki stanujejo daleč od svojih pisarn ali delavnic, zdravnik, ki ga nujno kličejo, so navezani na kolesa; oni, ki ima, si lihko privošči mo toru o kolo ali auto. Pa pomislite: zdravnik n. pr. ki so ga nujno klicali, hiti na kolesu, recimo po Koroški cesti. Če mu je sreča mila, se bo pomikal na kolesu morebiti malo hitreje, kakor dober pešec. Vzrok: publika, ki’ misli, da je ulica v vsej svoji široko-sti samo za pešce. Če pozvoniš, slišiš za seboj grde opazke, ali te pa zadene vsaj divji pogled, ki bi ti privoščil, da ti počita najmanj obe kolesi hkrati. Pločniki so lepo prazni, ali pa se po njih sprehaja samo tu in tam1 lcedo, cesta pa polna. Ali pa ulice ob javnih nasadih! Otrok, tu majhnih in velikih ^ polno, igrašča pa prazna; k večjemu zbija Pa,r fantkov žogo po njih. Če zablodi^ kolo ali auto na trotonr, koliko krika in vika: po cesti se vozite! Zaprite ga! Kolo mu vzamite! morilec otrok itd. Cesta pa-, ki je vendar za vozila v prvi vrsti, pa se smatra tudi za last pešcev. Oni, ki sccJb na vozilu, naj pazi na se in še na pub-
liko! Čisto prav, da prijemljete neprevidne voznike, toda bodite tudi obzirni napram onim, ki se morajo voziti. — Malo več discipline tudi v »hodečo« publiko!
m Čsl.-j. Liga vabi vse svoje člane in druge prijatelje češkoislov.-jugoslov. vzajemnosti, da se udeležijo prijateljskega večera s koncertom, ki ga bo priredil jutri, v torek dne 28. trn. ob 20. uri zvečer v Nar. domu Češki klub kot proslavo obletnice češkoslov. osvobo jen ja.
m V Ljudski univerzi predava danes — kot smo obširneje sporočili v zadnji številki — zdravnik g. dr. Fr. Marinič o alkoholizmu. Opozarjamo vnovič na to zanimivo in važno predavanje. (V sobotni notici je tiskarski škrat napravil iz fizičnega zdravja mladine finančno!!), kar blagovoli cenj. čitatelj popraviti. Ured.)
m Kdor želi odgovora na vprašanja o oglasih v našem listu, naj ne pozabi priložiti znamke, ker mu sicer ne moremo odgovoriti. — Uprava »Tabora«.
m Občni zbor podružnice Jadranske straže v Mariboru. Članstvo se ponovno opozarja, da se vrši v torek dne 23. tm. ob 2. uri v mali kazinski dvorani (v prostorih «Ljudske univerze*) občni zbor Jadranske straže v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o sedanjem delovanju. 2. Ustanovitev glavnega odbora. 3. Odobritev pravil. 4. Volitev novega in nadzorstvenega odbora. 5. Slučajnosti. Upamo, da se bo članstvo zavedalo svojih dolžnosti napram tako važnemu diruštvu in se zanesljivo udeležilo občnega zbora. Odbor.
m Prvenstvena tekma ISSK Maribor proti SK »Primorje« Ljubljana 4 :.4 (2:2). Včerajšnja tekma, ki se je vršila v Ljudskem vrtu. je nudila silno napeto igro". V drugi polovici igre je prišlo vsled nerazumevanja sodmjske dolžnosti ali morebitne pristranosti sodnika g. Kramaršiča do burnih prizorov, v katere je posegla celo publika. Tekma se je morala za % ure prekiniti. Žalostno, da LNP na svojem sodniškem zboru ne more razpolagati z nepristranskimi sodniki.
m Mestno kopališče. Ker ostane kopališče v soboto 1. novembra radi praznika zaprto, vsled tega bo parna kopelj v tekočem tednu le v sredo za ženske, v torek, četrtek in petek pa za moške, m Griža se širi. Najnovejši izkaz
mestnega fizikata beleži 4 nova obolenja za grižo, 6 izza prejšnjega tedna in 1 smrtni slučaj. ŠkrTatinka ima dva bolnika; en je zbolel v zadnjem tednu. Na novo sta se pojavila difterija in trebušni tifus, vsak po 1 bolnika.
m SeJmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 24. tm. 1924 jo bilo pripeljanih 481 svinj in 2 kozi, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 75—137.50 D, 7—9 tednov stari 200—250 D, 3—4 mesece stari 300—450. 5—7 mesecev stari 700—750 D, 8—10 mesecev stari 875 —1050 D, 1 leto stari 1500—1900, 1 kg žive težo 15—20 D. 1 kg mrtve 22.50—27.50 D, koze komad 175—225 D.
m Strokovna obrtna nadaljevalna šola za vajence gostilničarske, hotelirske in kavarniške obrti v Mariboru. Ta neobhoduo potrebna šola se; otvori letos z dnem 3. novembra. Vpisovanje se vrši že dne 31. oktobra popoldne v posvetovalnici državne dvorazredne trgovske šole v Mariboru, Zrimški trg št. 1. Vodstvo šole prevzame g. Franc Škof, prof. drž. trg. šole.
m Kavarna »Jadran«. Dnevno koncert. Solidna in točna postrežba. Cene zmerne. V soboto in nedeljo podaljšana policijska ura.	2085
m Kavarna mestni park. še danes pondeljek in jutri torek svira ciganska kapela Miši Olah od 21. do pol 3. ure. — Kavarna se odpre med tednom ob 19. uri.
2444
Marodno g§eda§iš£e.
REPERTOAR.
Pondeljek, 27. okt. Zaprto. Gostovanje v Ptuju. (Narodni poslanec).
Torek, 28. okt. »Otroci«. Ah. C.
Jutrišnja predstava itahrovi Otroci se začne ob 20. uri, t. j. ob 8. uri.
Začetek gledaliških predstav. Ker so mnogi obiskovalci gledališča prosili, da se, kakor doslej, začenjajo i v bodoče predstave ob 20. uri, se naprošajo vsi zainteresiranci da pošljejo tozadevni svoj predlog gledališki upravi na dopisnici s polnim podpisom, najdalje do 1. novembra. Gledališče bo potem nastavilo začetek predstav v skladu z željo večine. ’ '
Otvarja se nov abonma (D). Priglasi se sprejemajo do 30. oktobra, in je Se mnogo lepih sedežev na razpolago.
2500	kgr.	pirinča-riža
350		geršle
125	n	ulja namiznog
12		sirčetne eseneje
10000	w	kupusa u glavicama
PoSto održana licitacija zanaba.ka Bvežnih
KM" alt fUSft&S
jim ponudjačsm za izporuku:
2000 kgr. svinske masti 1500	.	belog brašna „0g*
500	,	kuruznog brašna-polente
800	,	makarona
2000	,	rezanaca
800	,	fide
Kaucha ie 5«>/n od skupne vrednosti v gotovini ali v državnih vrednostnih papirih ifl se polaže pri aaklju itvi pogodbe. Vsak, ponudnik ,e obkeaan. da pn pogodbi izeoci obrtni list, da je obrt priiav.I dartmm oblastim, potrd o da , p . Čal davek za tekoče tri mesece in spričevalo o spos, bnosti za izpor ^ .	8
(oslovi) po kojim se vse nabave ima o izvršiti so dnevno na vpogied kod biaga -nika Inžinjerske Podoficirske Škole v Mariboru. Poživijo se ponudniki, da svoj ponudbe podnesejo Komandantu Inž njerske Podohc.rske >kole najdalj^do8. no-vem h ra tek. god. zaklmčno radi ridnmmja direktne pogodbe 9. novembra tek ^ ob 9 uri dopoldne. — Iz pisarne Komande Inzinjerske Podoficirske Sko1® Mariboru, br. 5624 od 27. oktobra 1924. g.
Dežne plahte zn vo-.oveinko nie 'Z nepr morljivcRa plaina
v vsaki veličini pri Ivan Kravos, Al ksaiulrova cesta 13.
2597 10—6
Prvovrstni trapistovskl sir, la Tiiziter sir, izvrstno surovo maslo razpošina po zmernih cenah mlekarna Karl Laz-nickv, Dcžanovac, Slavonija.
24' 2 5—5
Išče se dobra hrana, kosilo in večer a. Cenjene naslove sc prosi na upravo pod „Dobra hrana'.	2433 2—1
Lepo stanovanie obstoječe iz trc-h sob kuhinje in pritiklinami se odda. Vpraša se v upra
vi lista.	2441
Susiio in kolonialno blage tar deželne pridelke
na debelo nudi po n a i n i ž j i ceni
Miloš Oset, Maribor
Glavni trg 1610
Fi©r nogavice
Sin. Si —
Grajski trg
ai77
Napolitanke Adria narezki
1579 £eksj . Bonboni
Čokolada
Malinovec
vsaka množina najceneje v fjlavni zalogi
tovarna Mitov
Maribor, Stolna ul. 4.
Podpirajte sokolski tisk!
Zapustil nas je danes nenadoma naš predobri in prekrbni oče in soprog, gospod
Ludvik Premrou
nadzornik bivšo južne železnice v p.
Pogreb se vrši v torek, dne 28. oktobra 1924 ob V2 16- Br iz mrtvašnice na pobrežko mestno pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo služila v stolni cerkvi v sredo, dne 29. oktobra ob 7. uri.
Maribor, dne 26. oktobra 1924.	2442
Josipina Premrou, roj. Vilhar, soproga. — Miroslav, Vladimir, Olga, Ljudmila, otroci. — In vsi ostali sorodniki.
ZAH1TA LA.
Ob nenadni izgubi našega blagega soproga in očeta, gospoda
dr« Franja Kosine
se tem potem prisrčno zahvaljujemo za vse neštete izkazano nam sočutje in prijateljstvo.
Posebno se zahvaljujemo ravnatelju pogrebnega zavoda g. Grba-cu za vzoino voden prevoz, častiti duhovščini za spremstvo, gospodom govornikom za vse v srce segajoče poslovilne govore, godbi društva ,Drave* in pevskemu zboru Glasbene Matice za ginljive ža-lostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in onim, ki so darova 1 tem povodom v dobrodelni namen. Prisrčna hvala posojilnici v a-riboru, mesim občini mariborski, vsem predstavnikom javnih oblasti in funkcij, vsem zastopstvom društva „ Sokol “, vsem šo am in zavodom, kr. pošti Maribor, društvom Mariborske čitalnice, urjune, skautov, Jugoslovenske Matice in vsem ostalim društvom m orpo-racijam, ki so tvorili poslednje častno spremstvo pokoinemu. Dalje se iskreno zahvaljujemo zastopstvu odvetniške zbornice, vsem gg. stanovskim torišem in celokupnemu uradništvu, kon no vr-t-m prijateljem, znancem in vsem onim, ki so spremili po 'Ojnika na njegovi zadnji poti.
V Mariboru, dne 25. oktobra 1924.
2441
KMUbi dr. Rosim in vsi oslall smodniki.
r-v1--
KMMutJ	Glavni	k)	ozteMKMi	urednik:	Veko-slav	Špindler.	-	Ti«**:	Mariin****	tiekavn*	d.	d.