Posamezna štev. 60 vin. Poštnina plačana v gotovini. Slev. 70.	v LjnUllani, v soUoio, dne 27, mm 1920.
Leio m
»SLOVENEC« velja
po pošti na Tie strani Jugoslavije in t Ljubljani: ta oelo leto naprej. K 100-— sa pol leta „ .. „ 55-— sa četrt leta ,, .. „ 30 — sa en mesec „ • ■ „ 10"—
Ea Inozemstvo oeloletno K140--f= Sobotna izdaja: =
ia oelo leto . . . ca inozemstvo. ■ .
K. 20 -
- 25—
i Inserati:
Uredništvo je v Kopitarjevi nltot štev. B/IH. Rokopisi se ne vračajo; netrcnkirana pisma ae ne sprejemalo. Uradn. telet. štv. 50, npravn. štv. 328.
Bnostolpna petltmU (M nun Stroka in 3 mm visoka alt
prostor) n enkrat ... po K uadnl razglasi, poslana Ud.....p« K 3"BO.
Tri večjem naročila p opast.
lajmanjšt oglas 59/8mm Kil,
'ihaja vsak dan t m« mil po>
l.edeljek in dan po praznik^ ob 5. grl z]ntraj.
Uprava je v Kopitarjevi al. B. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št 349 za oglasa, avstr. In češke 24.797, ogr. 29.511, bosn.-Uero, 7583.
Ppf issozpiir.
Dozdeva se, da je davno za nami čas, ko so tvorili protiutež proti kapitalizmu tisoči gospodarsko neodvisnih malih ljudi, ki so po vojni poštah odvisni od kapitalizma. Ta gospodarstva malih kmetov, kočarjev, ki silijo danes v tovarne, nameščencev, ki žive danes od rok do ust so nastala s trdim, dolgoletnim delom, ko je mogel gospodar naložiti tekom let par odstotkov svojih dohodkov v gospodarstvo. Toda mala gospodarstva niso rastla in obstala samo radi tega, ker so ustvarjala nove vrednote, ampak tudi radi varčnosti. Osebne potrebe je znal naš mali človek omejiti, da je mogel spraviti na stran majhen prihranek, da izboljša posestvo ali da preskrbi otroke. Denarja ni vrgel v veter, ga ni nalagal v taki meri kot ga dar. ; nalagajo tisoči, v obleki, luksusu in drugih »kulturnih potrebah«. Če primerjate te predvojne razmere s sodobnimi, se li vam ne zazdi, da živimo v mrzlici, da smo opo-jeni od strahu, kaj bo jutri in da pretežen del ljudstva ne more misliti na to, kako bo njegovo gospodarstvo črez leto dni ali čez deset let, ko bodo otroci dorastli? Vojne z orožjem ni več, a gospodarska vojna z žitom, mastjo, obleko in sladkorjem traja. In medtem, ko svetovno gospodarstvo ne producira niti 40 % potrebnih proizvodov, je potreba svetovnega trga po blagu stoodstotna, najsi vzamemo že živila, bombaž ali železo. Za časa vojne je stopila kot močan konsument na svetovni trg Azija; v Indiji, Kitajski so tekom vojne zrastle potrebe, tam se milijoni ne zadovoljujejo več s primitivno hrano in predvojno obleko in morejo si to dovoliti, ker je njih kupna moč velika, ko imajo dobro valuto. Tako se je odprl pod morjem produktov nov prepad, skozi katerega izginejo milijoni proizvodov. Na tisoče ton bombaža in živil ostane v azijski domovini, drugi stotisoči se uvažajo od drugod. Ne mislimo, da pri nas ne občutimo tega valovanja. Ves svetovni trg je enota, je morje blaga: če na enem kraju odteče, upade povsod.
V	prvi vrsti gre za to, da produciramo več žita, več mesa, premoga in industrijskih izdelkov in da zmanjšamo vsi svoje izdatke na najmanjšo mero. Našemu malemu človeku je danes oboje skoraj nemogoče. Mali kmet ne more več producirati, ker nima dovolj zemlje in ne sredstev. Le redki bi mogli bolj štediti, saj štedita danes kmet in delavec celo pri kruhu, kurjavi in najnujnejši obleki in to prisilno varčevanje gre često tako daleč, da stradajo.
V	resnici produktivni stanovi, mali kmet, delavec in mali obrtnik, je izgubil svoj prejšnji pomen v gospodarstvu. Pot
iz uboštva navzgor do lastnega samostojnega gospodarstva je danes tisočem onemogočena. Pot do blagostanja je danes predvsem ta, da kupičiš tuje delo, tuje žulje, bodisi že s pretiranimi cenami, z ne-reein.o trgovino, s špekulacijo, z izkoriščanjem, To je osnovna hiba našega gospodarskega sistema: Da preprečuje delavnim, zmožnim tisočem našega naroda, da osnujejo lastno gospodarstvo, in da ohranijo to, kar imajo. Omogočiti je treba našemu malemu človeku, da bo več produ-ciral, da bo razvil vse svoje sile. zase in za splošnost, ne pa za kapitalizem. Ta cilj dosežemo, če mu damo priliko, da si ustvari lastno gospodarstvo, ld bo dovolj veliko, da bo mogel toliko producirati, da s poljedeljskimi produkti preživi sebe in družino, obenem pa zaklada z njimi industrijske kraje. S tega stališča moramo motriti agrarno reformo, s tega vidika jo moramo izvesti. Dvigniti moramo na eni strani produkcijo, — na drugi strani pa osamosvojiti na tisoče do danes mrtvih sil, ki se udinjajo kapitalizmu samo zato, da ne umrejo brez nade, da se bodo povzpeli do pcr.tene, zadostne eksistcnce. To je pot iz sedanjega razsula navzgor do boljše gospodarske bodočnosti.
Za politično demokratizacijo bo prišla gospodarska. Cilj gospodarske demokracije je: Kakor ima danes vsak polnoleten. državljan gotove politične pravice, tako naj ima vsakdo pravico in možnost, da si osnuje samostojno gospodarstvo. Ne milijoni, nc gore zlata, nakupič»nega v rokah posameznikov, ne delajo ljudstva zadovoljnega in države močne. Najbolj preizkušeni in neomajni temelj države so de-settisoči malih gospodarstev in te moramo ustvariti in okrepiti v naših zemljah.
P.peir m® ostioda.
Iz Male Azije prihajajo poročila, da se je razvnel upor pr,oti antantinim četam in da je mogočno nacijonalistično gibanje zaplalo od Dardanel do arabskih pustinj. Mladoturki so na delu in njih napori so rodili uspeh. Tekom let so zgradili obsežno organizacijo, v vsakem mestu so imeli postojanke in zaupnike, mlajša inteligenca se je, oborožena z zapadno omiko, pripravljala na boj proti zapadu. Mladoturki so napolnili množice s sovraštvom proti tujcem, javno so proglašali, da hočejo Angleži in Francozi podjarmiti domačine-muslimane. Domače kristjane so obdolžc-vali izdajstva in tako je prišlo do številnih spopadov in pokolja v Armeniji. Ko se je grška vojska izkrcala v Smirni in italijanska v Adaliji in ko so Angleži zasedli Ismiot je dobil ogenj novega goriva. Tur-
ški kmetje so domnevali, da bo »krščanska vojska« udrla v celo Malo Azijo, da bo razpostavila posadke po vseh mestih in se bo maščevala za vse, kar so oni zagrešili napram svojim krščanskim sosedom. Mla-doturški listi so prinašali krvava poročila o nasiljih in okrutnostih, ki si jih dovoljujejo tujci na turškh ženah in dekletih. Vzburili so ljudstvo, razplamteli srd in mestoma so se nakrat stvorile čete v zaščito mohamedanske žene; v resnici imajo te čete tvoriti jedro nove mladoturške vojske. Mladoturke podpirajo številni nemški častniki, ki so ostali v Mali Aziji, v uporniških vrstah se je zbralo tudi mnogo nemških ujetnikov, ubežnikov iz ruskih azijskih provinc. V Carigradu samem Turki ne morejo javno nastopati, zato so osnovali novo stranko »za obrambo in osvobo-jenje domovine«. Ta se je spojila s »turškim srcem« ki so ga ustanovili Mladoturki že 1. 1910 in prireja shode in manifestacije za ujedinjenje vseh turških plemen.
Mladoturki so v zadnjem času izpre-menili svojo taktiko. Med vojno so šli v boj proti zapadnim silam s panislamskim praporom, toda nada, da bo to j*eslo užga* lo ves mohamedanski svet, jihr je varala. Mohamedanci, ki so podaniki Francijo in Anglije, niso pokazali nobenega smisla za panislamsko idejo, da, indijski mohamedanski polki in egitovski kmetje-m.or.ame-danci so izgnali kalifovo vojsko iz Babilonske, Sirije in Palestine. Mohamedanski v{iruh svetega mesta Mekkc je javno proglasil, da ne priznava carigrajskega sultana kalifom, ker sin Turka ne mr>re biti naslednik preroka Mohameda, sinu Arab-Mladoturki so opustili par>is'amsko
ca.
misel in so začeli stremeti za tem, da se združijo vsa turanska plemena pod vrhovno vlado carigrajskega sultana. Pri tem delu jih podpira novoturško kulturno gibanje, ki mu načeluje nadarjena pisateljica Halide Edib Chanum,
Mladoturški voditelji so šli z vnemo na delo in si razdelili polja svojega delovanja. Od Smirne pa do severozapadnega kota Perzije in zakavkaških pokrajin so razvili živahno propagando, organizirali tatarsko republiko zapadno od Kaspiške-ga morja, navezali stike z boljševiki in turškimi plemeni v Buhari, Samarkandu in Kivi in z nezadovoljneži v Perziji. Tudi perzijski domoljubi niso ravno zadovoljni, da bi nastal iz njih domovine drugi Egipt ali druga Indija, kjer bi Angleži nemoteno gospodovali.
Antanta je molčala vse leto 1919 in ta molk so Mladoturki izrabili. Anglija je vedela, da Kurdi dobivajo orožje od Mlado-turkov, da morejo moriti njene častnike in vojake in vendar je molčala. Amerika, kjer so imeli pred vojno kaldejski kristjani
največ prijateljev, je molčala,! ko je prišlo poročilo, da je bilo 20.000 kristjanov izgnanih in več kot toliko poklanih, Antanta je sklenila, da ustanovi Veliko Armenijo, a ni ganila ni s prstom, da bi branila življenja stotisočev Armencev,\ bivajočih vzhodno od Sivasa, pred okrutnostmi Kur-dov in Mladoturkov. Francija, ki so jo Mladoturki med svetovno vojno tako prevarali, je začela kazati 1. 1919 svoje simpatije do te stranke in je odvračala svoje zaveznike od odločnejšega nastopa. Mladoturki so to neodločnost proglašali za slabotnost in njih pogum je rastel. Kemal paša je stvoril v Mali Aziji svojo lastno vlado in proglasil, da ne sprejema nobenih ukazov iz Carigrada, dokler bodo odločali ,o usodi Turčije izdajalci turškega naroda. Carigrajska vlada je potem razpisala nove volitve, pri katerih so zmagali pristaši panturanskega gibanja. Sultan je bil pri-moran, sklicati 8. januarja t, 1. zbornico. Prišlo je samo 132 poslancev, večinoma iz Carigrada in okolice. Izrazili so vladi svoje nezaupanje in zahtevali, da odločuje parlament sam o bodočnosti turške države.
Antanta je pa ta čas trgovala s Cati-| gradom. Venizelos ga je zahteval za Gr-j čijo, sovjetska Rusija je namignila, da nio-ra imet prost izhod v svet, zveza narodov je pa sklenila, da postane Carigrad mednarodna luka. Maloazijska glavna pristanišča so si zavezniki hoteli razdeliti, da bi od tam gospodarsko obvladali te razsež-ne pokrajine. Toda Osmani so se pripravljali in par dni po junkerski revoluciji so vstaške čete napadle Francoze, Italijane in Angleže in jih pode iz notranjosti dežele proti morju. Ni mogoče vedeti, kak bo izid te borbe. Mirovna konferenca ima pred seboj nov, silno zapleten vozel in če ga bo hotela mirno in gladko razrešiti, bo morala revidirati mirovno pogodbo. S tem bi pa ne načela samo maloazijskega vprašanja, ampak vsi nezadovoljni narodi bi se znašli s svojimi zahtevami pred mizo, za katero reže svet četvorice zemeljsko oblo.
Dr. Metod Dolcnec:
m
(Konec.)
Mimogrede in izven okvira tega članka naj povemo na ves glas, da tako odškodovanje za trud in izgubo časa porotnikov nikakor ne odgovarja duhu časa in da je že skrajni čas, da se uvede za porotnike dnevnice, in ne premajhne, inače se kvari porotnikom vsako veselje do sodnijskega
LISTEK.
Spomin! starega dekleta.
Francoski spisal Renč Bazin. Prevel F. P. Hrast, (Dalie.)
»Zbogom, mama Viktorina! Pridemo nazaj! Ne bomo Vas pozabili!«
»Zbogom, moj veliki) Zbogom, moj mali!«
Pritiskala je enega za drugim na svoja prsa in izpustila je Petra, da je vzela Andreja, in Andreja, da je vzela zopet Petra.
Družinče je bilo na polju ali v hiši. Spremstvo beračice se je izgubljalo v daljavi. Gospodinja je objela dečka zadnjikrat.
»Ne vem, katerega imam rajši,« je dejala. »Pojdita, draga moja, ura je prišla!«
Starejši jc odšel najprej in stekel. V hipu je bil sredi pota, ki vodi na cesto. Mlajši je capljal in se obračal nazaj. In videli so se mu plavi skuštrani lasje in oči, v katerih so se lesketale solze. Tedaj se je začul
smeh. Dekla, ki okence v kašči, je k;
»Po pravici ga ' aj je sin Vašega mo Deček je odhaja!
stoječa pokoncu mc< ..........- ,----------
Res ali ne. te besede so jo ranile, b morda
z streho hiše rezek olila glavo skozi
a:
.ljete, mati Loux:
njen nazaj. Vdova, atmi, je pobledela.
za zmerom. Ni odgovorila; ampak dvignila je obe roki in zaklicala:
»Andrej!«
Deček se je ustavil.
»Andrej, tebe imam najrajši!«
Deček je zamaha! s čepico in šel na-
prej.
Viktorina Loux, ki fe izčrpala že vso svojo moč in cclo malo več, se je živahno obrnila in odšla v hišo,
12. Fantje z Visokega,
Bilo je kmalu po žetvi, ko odhajajo lastovice. Večina kmetovalcev čaka z delom, da zmehča novo deževje zemljo, toda trije plavi sinovi z Visokega, Julij, Anton in Toussaint niso nikakor imeli navade tako čakati in so zasadili plug v strnišče, ko je bilo žito komaj požeto, Tako lepo posestvo, tako lepi fantje in taki lepi voli: lahko so delali po svoji glavi. Nekega avgustove-ga popoldne so počivali, dva najstarejša, ki sta do sedaj orala vsak po eno uro in tretji, ki je vlačil, pod starim kostanjem, ki je imel že rumeno listje, Zlekli so se po travi in poleg njih je počivala živina, izprežena po dolgem v globini, trudna kakor njihovi gospodarji.
Julij, ki je imel čez štirideset let, kira-sir pri črni vojski, mirnega obraza in počasnih besedi, je rekel:
»Fravzaprav ni tako težko, kakor delamo mi: samo da so trije bratie. ki se raz-umeiol«
In pod brkami so se zasvetili njegovi zobje, kot da se smeje,
»To ni vse, da se razumejo,« je rekel Anton, največji in najbolj plavi izmed trojih bratov; »treba je njiv kot so na Visokem!«
Delavci in celo vprežena živina so se ozrli v tem hipu na prah, ki se je dvigal s preoranega strnišča, na dolgi neporasli grič in čisto na koncu na streho iz opeke, ki jo je zakrivala stara, sključena hruška,
Toussaint, ki je bil temnejši in nervoz-nejši kot njegova brata, se je pomudil dalie kot onadva pri tem sanjarenju, ki se ga je polastilo zmerom, kadar je videl hišo in je rekel, ker je prišla vrsta nanj,
»Storite lahko, kar hočete, ti Julij in ti Anton, in oče, ki je doma, in Marjeta, ki se bo možila najbrž prej kot mi: jaz ne poj-dem nikdar s pristave!«
To ni presenetilo nikogar, kajti trditev ni bila nova. Ena izmed kobil je začela vsled muh brcati in bratje so vstali in začeli z delom.
Živeli so na Visokem, najstarejši čez štirideset, drugi petintrideset in najmlajši dvaintrideset let. Isti slučaj višje moči — vojaška služba — jih je bila, že pred davnim časom, enega za drugim oddaljila od doma. To je bilo edino, da iih ni bilo doma. Niso bili gospodarji, ker je bilo posestvo očetovo, toda rekli so lahko »pri nas«, kajti zemlja je bila njihova, obdelavah so jo m j jo strastno ljubili. Ta duh po zemlji, delo. ki jih je pogosto družilo in iih nikdar za dolgo
ločilo, ista kri, isti upi, včasih majhni, včasih veliki, in prijateljstvo, ki se je rodilo iz tega, pa tudi mir vernih, celo pobožnih duš, ki ga ni kršil niti dolgčas, vse to je bilo za vsakega izmed trojih bratov sreča, ki se je zdelo, da zadostuje Juliju, Antonu in Tous-saintu. Dekleta iz tega vendejskega kota — večinoma vsaj — so mislile na te lepe mladeniče. Toda vsi so zrli na vse enako, odgovarjajoč z istim neprijaznim nasmehom na njihove pozdrave ob nedeljah na trgu pred cerkvijo, ko izprašujejo ljudje drug drugega po novicah s kmetij, kakor delajo mornarji z otokov, kadar se srečajo na visokem morju. Fantje z Visokega so hodili mimo brezbrižno; oče pa, ki je hodil počasi za njimi — star je že bil — se je ustavljal raje kot oni in se kazal manj divjaka. Komaj da so stopili kdaj v krčmo. En kozarec, dva, potem so odšli. Tbda, ko jih ni videl nihče več, ko so zagledali svoje njive, tedaj so postali zgovorni, tedaj so gledali prijazno, skoro zaljubljeno na rastoči oves, na kopice pšenice ali pozneje na nasade zelja, ki se jc šibilo pod vetrom kakor mehko drevje. Njihova sestra Marija jim je pritekla nasproti: »Pozdravljeni, bratje! Potice imam za vas!« In dohitel jih je oče in rekel napol resTio, napol žalostno: »Fantje moji, predobro Vam je pri meni; umrl bom in Vas ne bom videl preskrbljenih.«
Nc! a zimskega večera pred večerjo, v času, k0 se zde kepe zemlje vse mehke in sive. kot da se je bil utrgal oblak.
I
11 11
posla in s tem diskreditira ves inštitut porote popolnoma. i'a pustimo to pomisleke na stran in ostanimo pri suhem dejstvu, da so nekateri izreki porote naravnost bili v obraz zdravi zahtevi, da bodi kazen plačilo za storjeno zlo, obenem pa resen opomin k poboljšanju in tudi vzgojevalno sredstvo za vse druge, ki so na potu nizdol k zločinu. Porotniki pa imajo po zakonitih določilih soditi o tatvinah in goljufijah, kjer presega znesek vrednosti ukradene stvari, oziroma vrednost nameravano škode 4000 K, ali pa, kjer je tatvina ali goljufija prešla storilcu v navado. Torej najtežji slučaji so, o katerih naj sodijo porotniki, tisti slučaji, kjer je izreči kazen od 5 do 10 let težke ječe, dočim navadna sodišča četverih sodnikov juristov razsojajo o tatvinah, pri katerih pride kazen do 5 let v poštev. In baš pri teh težjih tatvinah se čutijo porotniki za opravičene, da oproste zločinca za zločincem — navzlic pripoznanju! Kako naj to vpliva drugače, če ne tako, da se bo vsak tat pobrinil ukrasti kar največ, posebno pa preko vrednosti 4000 K z željo, ne samo, da bi si čimveč prilastil (in obdržal, če ga ne zasačijo), ampak tudi, da pride pred poroto in postane deležen milosti porotnikov! To jo narobe svet! To se pravi moralo, ki hoče razlikovati med mojim In tvojim, poteptati z obema nogama, ako se tu nedo-fltatki ne popravijo kar najradikalneje in kar najhitreje. Kako naj se odpravijo?
čuje se nazor, da treba sploh zvišati znesek vrednosti ukradenega predmeta kakor odločilni činitelj za mejo, kaj spadaj pred okrajno sodišče, kaj pred zborno sodišče (dež. sodišče v Ljubljani, okrožna sodišča v Celju, Mariboru in Novem mestu), kaj pred poroto. Dejal bi, da bi pri normalnih razmerah zadostovalo povišanje v primeri z lex Ofner za desetkrat. Za toliko se je povprečno vrednost (plačilna cena) vsled razredčenja denarnih vrednot istinito povišala (namesto 5 fl — 100 K, 25 fl — 500 K, 100 fl — 2000 K, 300 fl — 6000 K, 1000 fl — 20.000 K). Ali, kakor rečeno, za sedaj še daleko nimamo normalnih socijalnih razmer in malo strogosti za naš čas ne bo škodilo. Zakonov pa ni kar z naredbami izpreminjati, da ne za-bredemo v kaos nezakonitosti, nasilja od zgoraj; zatorej priporočam, da naj se puste zneski, kakor so in to še prav posebno tisti zneski, ki ustanavljajo pristojnost porote. Pa kaj početi s poroto?
Sem odločen in iskren pristaš porotnih sodišč. Smatram jih za pravo pravcato sredstvo demokratičnega kova, ki ima pomen in namen opovreti včasih le prebo-hotno se šopireči birokratizerru Porota mi je najvišja potenca, inkarnacija prave demokratične, politične prostosti. Branil sem in zagovarjal javno na shodih juristov in ■ peresom inštitut porote v tistih časih (1906—1909), ko je avstrijsko ministrstvo izdelalo in vrglo na diskusijo načrt novele kazenskega pravdnega reda z uvedbo večniških ali skabinskih sodišč (Schoffen-gerichte), ki naj bi bila nadomestek za sodeča sodišča (kazen do 5 let) in baš glede tatvin in goljufij tudi za porote (kazen od 5 do 10 let). Meni se torej pač ne bo moglo lahko očitati, da le iz mržnje do inštituta porote danes priporočam: poslužimo se izjemne pravice, ki nam jo daje zakon iz dne 23. maja 1873, št. 120 drž. zakonika in ukinimo porotna sodišča za dobo enega leta samo glede hudodelstev tatvine, goljufije in poneverb.
Da je to nujno potrebno, leži na dlani. Le ča bodo učeni sodniki po strogih določilih zakona postopali in uveljavili zakon
stopila neka ženska v sobo na Visokem, kjer je sanjaril gospodar, sedeč sam na klopi in poslušal nemir iz hleva. Bila je še mlada in malo močna; oblečena je bila črno.
Gospodar ji je pokimal, češ. da jo pozna, kljub mraku, in ona je ostala pokoncu, s pobešenimi očmi, kot da stoji pred sodiščem,
»Stric,« je rekla, »veste, da sem vdova, da imam od svojega rajnkega dvoje otrok in da nisva bila bogata, ko sva se vzela.«
»To je res, draga moja.«
»Osem mesecev sem poizkušala voditi pristavo čisto sama in ne morem reči, da se mi ni posrečilo. Toda vsaka najmanjša stvarica mi dela preveč skrbi; hlapci me ne ubogajo radi; nimam dovolj trdne besede, in čutim, da jih ne morem obvladati.«
Starček je dvignil glavo, opazoval pazljivo to žensko, ki je prišla gotovo kaj prosit, in ie odgovoril:
»Gospodariti čez toliko ljudi in toliko živine, to je preveč za tri četrtine žensk in za polovico druge četrtine. Kaj hočeš od mene?«
»Da mi pomagate. Moj najbližji sorodnik ste in imate troje fantov.«
Gospodar z Visokega je bil presenečen. da ni mogel takoi odgovoriti.
Ko ;e bil zbral svoje misli in koraižo, da iih izreče, je rekel:
(Dalje.)
in s tem tudi sedmo božjo zapoved: »Ne kraeli!« do skrajnega, brezobzirno, jc upanje, da bodo gospodje tatovi, goljufi in po-neverniki dobili potreben rešpekt pred zakonom... Da pa je tako ukinjenje dopustno in izvedljivo, je baš tako jasno. Skleniti more ukinjeneje celokupni ministrski svet po zaslišanju vrhovnega sodišča, ako so nastopila dejstvu, ki kažejo potrebnost ukina radi osiguranja nepristranskega in neodvisnega pravosodstva; ta svoj sklep mora naznaniti zborujočemu državnemu zboru. Per interpretationem logicam stopi namesto vrhovnega sodišča stol sedmorico oddelek B v Zagrebu, namesto ministrskega sveta na Dunaju naš v Belem gradu, namesto državnega zbora naše Privremeno narodno predstavništvo. Ni misliti, da bi narodno predstavništvo ne vzelo brez debate tega delnega ukinje-nja porotniške oblasti na znanje I In ko so to zgodi, bodo poslovala namesto porote sodišča v zborih šestih sodnikov. To je izvedljivo pri vseh zbornih sodiščih brez na-daljnega zakona, ker že prej navedeni zakon iz leta 1873. to sam predvideva. To bi imelo pa prav gotovo tudi uspeh, da bi največji krivci za svoje tatvine, goljufije ali poneverbe dobili tudi najtežje kazni, kakor zaslužijo!
Pa ugovarjalo so mi bo: manjše tatvine se ne more kaznovati Beg v. kako strogo, manjši tatovi bodo le estali tatovi in kradli večkrat, prestajali svoje kazni, recimo, čez zimo na gorkem, potem pa zopet kradli. Tudi za to ima na3 ."ikon sredstvo. Tem manjšim tatovom, ravno tako pa tudi vočjim in s'ednjič vnpm kla+i-vitezom in vlačugarjem mor°mo priti do živega po drugi poti, če ie hočemo!
Imamo namreč zakcaif. inštitut, kamor se spravljajo taki ljudje in kiteroga se te baže ljudje neznansko boj»i, ki je v resnici tudi prav primerno sredstvo, da r,p jih za delj časa izloči is nj>h zločinskega delokroga in baš za toliko časa sili k dolu, ki jim tako smrdi, skrstko: jih navaja na pot poštenja. To je inštitut p r i - i 1 n e delavnice. Pred vojsko je pač vsaki kazenski sodnik doživel, da ss jo delo-mržni zločinec kar tresel pred izrekom sodnika, da je cbsojenec zrel ?a oddajo v prisilno delavnico.
Videl sem ciganiča, ki je kradel in i pričakoval zasluženo kazen, pa je pokleli-nil pred sodnikom in ga milo prosil: gospod, naj me kaznujejo, kolikor hočejo, samo v prisilno delavnico naj me ne dajo! Seveda, če pride v prisilno delavnico, utegne ostati tam še tri leta po prestani kazni in bi moral delati, trdo delati! Ne bo morda odveč, ako tu navpdem, da se je Kranjska prisilna delavnica ustanovila 4. dec. 1844 z Iegatom ljubljanskega kanonika Lavrencija pl. Schluderbacha, kakor drugi j zavod v Avstriji (prva prisilna delavnica je bila ustanovljena za Češko 1. marca 1833). Prvo vladno »Osnanilo z. k. ilirik. deshelfkiga poglavarftva v Ljubljani z dne 18. roshnika 1847« pa je izreklo v § 16.: »V delavshnizo priti fo vgodni: 1) Pred vfim drugimi tisti,... kteri fo is med na Kranjskim snanih Rokonazhev,... 3) Po-stopazhi, lenuhi in sanikerniki, ki fo delu ugibajo.«
Torej takrat so rokovnjače in drugo zanikrno svojat zapirali v prisilno delavnico. Pred svetovno vojsko so jih tja zapirali, da je bila prisilna delavnica, kakor le povedano, strah za vse delomrzneže. A poslej? Ob začetku svetovne vojske si je avstrijska soldateska izmislila krasno sredstvo, da ojači svojo armado: izpustila je veliko prisiljencev iz prisilne delavnice, pa tudi polno hudodelcev iz jetnišnlc, oziroma kaznilnic. S takimi ljudmi je hotela zmagovati. In tako je število v prisilni delavnici spravljenih klatežev in imovini nevarnih individijev palo od več stotin na minimum okoli deset, a danes jih je v prisilni delavnici le š e š e s t. In to sedaj po štiri in pol letih vojske, ko se je razpasla delomržnost s takimi strastmi do viška, ko so ropi, roparski umori, tatvine ob rabi najnevarnejšega orožja na dnevnem redu!
Kdo je tega kriv? Sodišča ne! Sodišča še danes prav pridno izrekajo, da so tatovi, delomrzneži zreli za prisilno delavnico, da naj se jih odda tja, da se privadijo dela. Ali sklep sodišča še nima sam ob sebi moči, da se delomrznež v resnici odda v prisilno delavnico. Zato treba ša posebnega sklepa, nocijoniranja politične dež. oblasti (S 7. zakona z dne 24. maja 1885, št. 90 drž. zak.), torej sedaj v naši državi Narodne vlade v Ljubljani za celo Slovenijo. Po mojem p r e v d a r k u je najmanj 150 zločincev, ki bi jih po izreku sodišč bilo takoj oddati v prisilno delavnico. Zakaj se jih ne nocijonira, zakaj so jih ne odda tja, kamor spadajo? Prisilna delavnica je prazna, pa vendar vzdržuje država skoraj celo osobje uradnikov in paznikov! Seveda je še nekako 35 dečkov v vzgojevališču prisilne delavnico. Ali ravno glede teh sem mnenja, da spričo svoje mlarlosfi ne spadajo pod isto streho, kakor prisiljenci. Ti dečki naj bi napravili prostora za — prl-siljeuce, morali bi priti kam drugam.
Pa čuje se — v javnosti se o tem še ni razpravljalo — da se hoče prostore v prisilni delavnici porabiti za druge namene. Vprašam pa: Če je tudi čisto gotovo, da naj se ob splošnem nedostajanju sta-novališč skuša izrabiti državne zavode do skrajne možnosti, ali ni naravnost neracijonalno, nedopustno, da bi se obstoječi, baš za ta namen z velikanskimi žrtvami ustanovljeni zavod razdejalo in iz-puščalo vso tatinsko drhal de-lomrznežev na ubogo, zbegano ljudstvo, samo za to, da se napravi prostor — drugim, recimo slaboumnim, ki so gotovo pomilovanja vredni reveži, za katere pa ni treba takega poslopja, kakor je prisilna delavnica. Ali ne kaže veliko bolj, iskati tem revežem stanovališča kje drugje, tatinsko drhal pa spraviti takoj in z vso energijo na varno tja, kjer je že skoro stoletje za njo pripravljeno?
Raz krimanalistično stališče priporočam neizprosen, energičen b o j zoper tatove in enake zločince, kličem nujno, naj se jim da občutiti vsa strogost obstoječih zakonov, za katere se oni kar nič ne brigajo. Poskrbi naj se čimprej e, da se ukine sodstvo porotnih sodišč glede tatvin, goljufij in poneverb, kjer pride kazen od 5 do 10 let v poštev, in da se predpisi o oddaji v prisilno delavnico istinito izvršujejo, da ne bodo sodiščni izreki o dopustnosti oddaje le bob ob steno. Caveant con-sules! Pa tudi naša javnost naj pomaga pri nocijoniranj-i: občine morajo predlagati pri vladi in posebno priporočati svoje n e p r i d i p r a v šn e tičko za istinito oddajo v prisilno delavnico.
Če vso to skupaj ne bi pomagalo ničesar, bo treba poseči p<i zadnjem sredstvu, ki bi osobito pri železniških tatvinah bilo na mestu, po p r e k e m sodu. Ali upam trdno, da se bo moglo priti do dobrih uspehov že po nakazani poH, ki 33 drži popolnoma veljavnih zakonov!
'laua Stil,
BSemšBla«
LDU Curih, dne 26. marca. (DunKU -Wolff) Celokupni kabinet je odstopil. Za danes napovedana seja narodne skupščine je bila odpovedana. Državni predsednik se še ni odločil, koga bo poveril, da sestavi novo vlado.
na škodo Francije in v korist Nemčije. Debata o teh interpelacijah je bila preložena na jutri. Ministrski predsednik Millerand je izjavil, da bo Francija slej kot prej pri svojih prizadevanjih z zavezniki varovala svoje pravice in svoje interese in kljub zu-časnim diferencam nikdar ne bo zastonj apelirala na njihovo lojalnost in prijateljstvo. (Ploskanje,) Ako bi skušali skupni nasprotniki Anglije in Francije izkoriščati razlike v mnenju v svojo korist in v našo škodo, jim bomo po pravici odgovorili, da se motijo in da se zveza ne bo razbila. (Živahno ploskanje.) Nato je govoril še par besed Barthou in pripomnil, da njegova kritika in njegovi pridržki nikakor ne smejo zmanjšati hvaležnosti, ki jo izkazuje Francija Angliji. Nato je bila aeja zaključena.
LDU Pariz, 26. marca. (DunKU - Brezžično.) Ministrski predsednik je zbornični komisiji za zunanje stvari sporočil, da želi Francija, naj ostanejo Turki v Carigradu, da želi svobodno plovbo v morskih ožinah in posebne pravice Male Azije na podlagi pogodb iz leta 1916.
LDU London, dne 26. ma*ca. (DunKlA - Brezžično.) Iz Washingtona poročajo, da je Wilsonova nota zaveznikom glede turškega vprašanja pripravljena za odpoSilja-tev. Wilson zahteva, da se Turki prepodijo iz Carigrada in da dobi Armenija svoboden' dohod do morja.

LDU Beligrad, 26. marca. V kratkem bo prišla k nam češkoslovaška vojaška misija, sestavljsna iz generalnoštabskih častnikov pehote in topništva. Pošilja jih češkoslovaški vojni minister, da proučijo organizacijo naše vojske. Misija bo delovala ! v naši državi nekoliko mesecev.
LDU Beligrad, 26. marca. Podpisani so j veliki ukazi o nastavljanju in premeščanju osobja pri naših poslaništvih v inozemstvu.
LDU Beligrad, 26. marca. »Epoha« javlja, da sta naši poslaništvi v Lizboni in Tokiju ukinjeni.
LDU Beligrad, 26. marca. Podpisani so ukazi, s katerim je nastavljenih in premeščenih 46 okrožnih načelnikov.
LDU Beligrad, 26. marca. Predsedni-štvo ministrskega sveta je izdelalo in dalo v tisk navodilo za izvršitev mirovne pogodbe z Nemčijo. Navodila so namenjena naširn državljanom, ki imajo interese v Nemčiji.
LDU Bclicrad, 26. marca. »Politika« javlja: Minister za prehrano in obnovo zemlje objavlja, da nima nikalcih življenjskih potrebščin in da naj se nanj več ne obračajo državne oblasti in drugi zavodi, ki so doslej dobivali te potrebščine od ministrstva trgovine.
LDU Pari?, 26. marca. (DunKU. Poslanska zbornica.) Barthou je v svojem govoru Lloyd Georgu ostro očital protislovno ponašanje, Češ, da je ob volitvah poudarjal svojo energično politiko, sedaj pa da napram Nemčiji grabi dobiček iz svoje politike popustljivosti, medtem ko Nemci kolnejo Francijo iu obljubljajo maščevanje. Govornik nato ugotavlja, da Nemčija ne izpolnjuje pravnih določb mirovne pogodbe. Izjavlja, da je nemogoče, da bi sc francoska politika podrejala zvijanju Ln obotavljanju zaveznikov. Francija je dovolj močna, da ne bo trpela niti krivice, niti napadov na svojo čast Interpelant obžaluje postopanje ameriškega senata ter izreka nado, da bodo Zedinjene državo vendarle ratificirale mirovno pogodbo, da bo ameriški narod razumel položaj, v katerem se nahaja Francija. Ravnotako bi bilo Franciji mučno, ako bi Zedinjene države ne pristopile k zvezi narodov, ki je. dragoceno orodje miru in napredka. Govornik ugotavlja, da skušata Anglija in Amerika izvesti revizijo mirovne noeodbo
nir.
Letošnjo sezono se bo vršil na Bledu svetovni šahovski turnir ob
udeležbi najslavnejših svetovnih mojstrov kraljevske igre. Množica žurnalistov jih bo spremljala in celih šest tednov vsak dan poročala v vse večje časopise zemeljske oble potek iger. Prvič v življenju našega naroda se bo imenoval najlepši kotiček domovine po celem svetu, ker ga prvič doleti čast, da bo shajališče radi laikom nepojmljive izvežbanosti razuma po celem svetu slavljenih mojstrov starodavne šahovske igre. Kako veliko je to počaščenje, bi mogli razumeti, če bi bil šah tako razširjen in spoštovan kot na primer v brezmejni Rusiji, kjer je ta igra kot gimnastika razuma obligaten predmet na srednjih šolah ,,, Zato pa tem bolj poudarjamo ogromne koristi turnirja na Bledu, ki se s prireditvijo povzdigne v svetovno letovišče, za celo našo domovino.
Da tudi gostje.žurnalisti ne bodo poročali samo o igri, temveč pisali tudi o lepoti Bleda in njega mikavnosti oznanje-vali celemu svetu, da se bodo zanimali tudi za naš narod in svet učili ceniti ga« je gotovo. Zainteresirali bodo vse civilizirano človeštvo za naš svetu premalo znani narod. Vsak dan čitamo v časopisih, kako je kak tuj časnikar šele odkril presenetljivo lepoto naše pesmi, svežo samo-niklost naše umetnosti in globino naše književnosti, drugi zopet strmeč opisuje mogočno našo organizacijo na vseh poljih, občuduje hitrost našega napredka in širi spoštovanje do visoke naše kulture sploh-Ime vsakega takega prijatelja s hvaležnostjo beležimo med borce za naše pravice, Poletje nam pa pripelje celo legijo opazovalcev, ki bodo imeli več tednov časa, da vsestransko prouče nas in naše razmere, naše želje in naše zahteve. Bled, že od nekdaj vsakemu Slovencu najdražji kotiček domovine, bo takrat najsijajnejši podij, na katerem bomo imeli priložnost pokazati celemu svetu prav vse, kar imamo in kar znamo.
Radosten in upapoln pogum nas navdaja ob upravičeni misli, da bodo vsi ti tuji odposlanci in kritični opazovalci odhajali na jesen v oddaljene svoje domove kot oznanjevalci resnice in sobojevniki za naše pravice. Posledice dohodkov v letošnjem poletju na Bledu morajo ustvariti pravilno, dobro mnenje celega sveta o Slovencih.
Zavedajoč se velikega pomena posledic prvega svetovnega šahovskega turnirja na našem ozemlju za nadaljnjo sodbo sveta o našem narodu, je »Prometno društvo na Bledu« posvetilo ne glede na trud in žrtve vse svoje sile, d.a se ideja tudi iz-i vede. Na pomoč je društvu priskočila s popolnim razumevanjem važnosti te pri-> reditve in z izdatno denarno podporo ta-; koj deželna vlada za Slovenijo, a vendar preostaja še vedno 250.000 K _proračunje-nih stroškov nepokritih, ki jih skromne sile društva tudi ob največji požrtvovalnosti članov nikakor ne zmorejo — za vso domovino pa gotovo neznatna vsota. Ta znesek bi se porabil za nagrade zmagovalcem v igri, katere morajo izplačati vsaj I v francoskih frankih — torej na svetov-1 nem denarnem trgu lc malenkosten znesek. Radi te malenkostne vsote ne sme i propasti ponujena nam občekoristna pro-j paganda, ki bi naročena stala nedosegljive milijone.
Docela preverjeni, da ste popolnoma »"•eoričani o nenrecenliivi važnosti in red-
ki, mnogo obetajoči priliki, da z malimi sredstvi lahko mnogo koristimo vsemu našemu narodu na vseh poljih, upamo trdno, da nam na našo opravičeno prošnjo nakažete čim izdatnejšo vsoto, ker morajo biti najkasneje do konca marca t. 1. razposlana definitivna vabila svetovnim šahovskim piojstrom sirom vsega sveta, cla radi velikanskih razdalj in slabih prometnih prilik še pravočasno prispejo k plemeniti tekmi na Bled.
Prispevke zbirajo »Tourist office« na Bledu, »Jugoslovanski generalni komisari-jat, za tujski promet v Sloveniji« v Ljubljani, »Šahovski klub« v Ljubljani in iz prijaznosti uredništva časopisov.
Na Bledu, dne 21. februarja 1920. Za »Prometno društvo« na Bledu predsednik Dr. FerjanCič. — Za »Šahovski klub« v Ljubljani predsednik Dr. F. Čadež.
_ V imenu stalnih gostov na. Bledu Bjor-
dje S. Silnic, punomočni ministar, bivši mi-nistarski predsednik u Srbiji. _— V imenu Blejcev prof. dr. Josin Flemelj, — Za »Jugoslovanski generalni komisarijat za tujski promet v Sloveniji« Dr. Rudolf plero. An-drejka, dr. Vidmar.
Polltiine novice.
-f Pašič in Trumbič na poti v Beligrad. Prihod gg. Pašiča in Trumbiča iz Pariza se pričakuje vsak trenutek. Njun prihod je v zvezi z vprašanji notranje in zunanje politike. V parlamentarnih krogih verujejo, da bo parlament po njunem poročilu vedel najti izhod iz tega položaja.
-j- Nova pogajanja. Pod tem naslovom piSe včerajšnji belgrajski list »Balkan«: Včeraj se je v parlamentu v času odmora raznesla vest, da je dosežen sporazum med parlamentarno in demokratsko zajednico. Stvar pa je ta-le: G. Draškovič jc bil že predvčerajšnjim pri g. Protiču in ra^fovor, ki sta ga imela, jo dal povod neki verziji, ki v ostalem glede povoljne rešitve današnje situacije ni neosnovana. Sinoči smo izvedeli, da so ti razgovori stvar znatno pomaknili dalje in da spgrazum ni izključen. Pripomniti moramo toliko, da se je ena in druga stranka sporazumela o osebi ministrskega predsednika in o razdelitvi portfeljev. Odličen član parlamentarne za-jednice nam je izjavil, da se bo vprašanje pokrajinskih vlad rešilo mnogo lažje, kakor vprašanja, o katerih sta razpravljala gg. Draškovič in Protič.
+ Položaj socialne demokracije. »Delavec« poroča: »Glede ujedinjenja strokovnih organizacij v Jugoslaviji je sklenila Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani, da se priključi z vsemi organizacijami Centralnemu Radničkemu Sindikalnemu Veču v Belem gradu.« Centralni radnič-ki sindikalni savez je popolnoma v rokah komunistov. Če se ta sklep izvede, bo to pomenilo, da socialni demokratje - desničarji nimajo niti ene strokovne organizacije več. Na ta način upajo priti komunisti do delavskih blagajn, ki jih nujno rabijo za agitacijo. Sicer se pa »Naprej« izraža zadnje dni povsem pomirljivo napram komunistom in izgleda, kot bi skušala desnica na strankinem zboru v Mariboru zopet zediniti stranko.
4- Demokrati in komunisti. Glasilo demokratske stranke, »Brodske novine« pišejo 20. t. m. v uvodniku: »Ni nam bilo težko, ko smo doznali, da so komunisti v nekaterih naših mestih pri občinskih volitvah dosegli uspehe. Tudi pri nas v Bro-du smemo računati, da bodo dobili krog deset odbornikov, a to nas mora samo veseliti, ker četudi smo njih nasprotniki, vendar smo še večji nasprotniki klerikalnih frankovcev, ki so bili nekoč tu čisto gotovi, da dosežejo uspeh, a danes so zadovoljni, če sploh kaj dobijo.« — Navajeni smo že, da nas vsak demokratski žurnalist zmerja s frankovci in da je v skritih gubicah svojega srca polaskan radi te krilate psovke. Nismo pa še navajeni na to, da bi stranka, ki straži kapital, podala roko komunistom, »Vsemu treba se privadit'«, včasi sicer težko gre! si bo mislil g. dr. Tavčar, ko bo videl, da se ravnatelj Jadranske banke pelje na shod s sodrugom Golouhom.
-f Dr. Tavčar in rekriminacije. Dr Tavčar večkrat po očetovsko posvari vse pravoverne Slovence. Pred kratkim je napisal uvodnik, v katerem je povedal, da naj bi se prenehalo med nami tisto ogabno ozmerjanje in brodarenje po blatu, skratka, da bi ne živeli od samih kriminacij »Slovenski Narod« je dne 24 . m, zopet pokazal, da dr. Tavčarjeve besede niso bile resno mišljene, ker drugače bi gotovo ne pustil, da njegov list zlorablja znana brezpomembna učiteljska klika iz golega osebnega sovraštva do svojega političnega nasprotnika. Tam napadajo bivšega nadzornika Lavtižarja, češ, da je denunciral dva učitelja ker otroci baje niso znali cesarske pesmi in navaja neki citat, ki ga jc našel Gangl menda med Kalteneggerjevi-mi zapiski. Čiovek bi mislil, da jc Lavtižar najzlobnejši človek na božjem svetu, če bi prebral dotično notico. V resnici pa je stvar čisto drugačna, Lavtižar je dobil od
vati ljubljanske šole in poročati, če znajo otroci v vseh razredih cesarsko pesem. Nadzornik Lavližar je potem res sestavil tako uradno poročilo, da jc dotične učitelje opral, in ta poročila v kratkem priobči »Slovenski Učitelj«. Da jc temu res tako, je razvidno že iz tega, da bi do-tična učitelja gotovo suspendirana, če bi bil hotel Lavližar koga denuncirati. V zahvalo, ker jih je ščitil, ga danes napadajo in grdijo, »Slov. Narod« gotovo ne zida Jugoslavije, če napada poštenega moža, ki je najmanj toliko vreden, kakor nizki dopisnik »Slov. Naroda«, ki je vedno sanjal o avstrijskih rodovih. Isti napad ponavlja tudi »Jugoslavija«, ki je sama imenovala »Zavezarje« — Abderite.
-f Prime Iiichtcnslein, dolgoletni voditelj avstrijskih krščanskih socialccv, je umrl 25. t. m. Za svojih mlajših let se je precej bavil s socialnim vprašanjem. — Po smrti dr. Luegerja je prevzel vodstvo skupne stranke, ki pa je materijelno in idejno začela propadati takoj po smrti dr. Luegerja. Zadnje čase je ravno pod njegovim vodstvom avstrijsko plemstvo zado-bilo velik vpliv na stranko. Zadnje leto je princ Lichtenslein pisal v revijo »Das neue Reicb«, kjer je obžaloval propad monarhije.
j ar.
Predseclništvo deželne vlade za Slovenijo sklicuje na 8. aprila 1920 in even-tuelno naslednje dni enketo v svrho posveta v omejitvi draginje in drugih perečih gospodarskih vprašanj v deželnem dvorcu v Ljubljani, posvetovalna dvorana, z nastopnim sporedom:
I.	Kako bi se dala omcjtti rastoča draginja, in sicer: 1. glede živil in splošnih gospodarskih potrebščin, 2. glede manu-faktumega blaga, 3. glede usnja, 4. glede kmetskih gospodarskih potrebščin, 5. dopustni trgovski dobiček in 6. pobijanje tihotapstva in drugih izrodkov v trgovini;
II.	Interpelacije in morebitni drugi predlogi gospodarskega značaja,
K enketi so povabljeni:
1.	Poverjeništva in oddelki deželne vlade in oddelki centralnih uradov v Ljubljani in sicer: poverjeništvo za notranje zadeve, poverjeništvo za kmetijstvo, poverjeništvo za socialno skrbstvo, poverjeništvo z.1 pravosodje, gozdarski oddelek, odsek za prehrano, oddelek ministrstva za trgovino in obrt, delegacija ministrstva financ, glavno poverjeništvo za agrarno reformo ter državni urad zoper navijalce cen itd. v Ljubljani.
2.	Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani in inšpektorat državnih železnic v Ljubljani, I. ljubljansko delavsko konzumno društvo v Ljubljani, Kongresni trg 2. in delavsko konzumno društvo za Ljubljano in okolico v Ljubljani.
3.	Organizacije konzumentov: Nakupovalna zadruga za konzume in produktivne zadruge in zavode v Ljubljani, Go spoclarska zveza v Ljubljani, Gospodarska zadruga javnih nameščencev in vpokoien cev »Samopomoč« v Ljubljani, Splošna gospodarska zadruga zasebnih nameščencev v Ljubljani, Gospodarska poslovalnica državnih železnic v Ljubljani, Gospodarska poslovalnica južne železnice v Ljubljani, mestna občina ljubljanska, mestna občina mariborska, mestna občina celjska.
4.	Organizacije producentov in trgovcev: Trgovska in obrtniška zbornica Ljubljani, Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju v kraljestvu SHS v Ljubljani, Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug -v Ljubljani, Zveza spodnještajerskih obrtnih zadrug v Laškem, Obrtna centrala v Ljubljani, Jugoslovanska kmetska zveza, »Ekonom d. d.« v Ljubljani.
5.	Narodni svet za Koroško.
6.	Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni.
7.	Zastopniki Prekmurja.
Razprava bo javna in občinstvo bo
imelo prost dostop na galerijo posvetovalnice. K točkam I. 1. do 6. bodo predloženi enketi konkretni predlogi v razmotrivanje. Organizacije navedene pod štev. 2, do vštete 5. so vabljene, da odpošljejo po dva zastopnika.
Začetek enkete dne 8. aprila ob uri dopoldne.

—	Za doktorja prava jc promoviral 24 marca na zagrebškem vseučilišču g. Filip Orel, starešina »Danice«. Čestitamo!
—	Smrtna kosa. Dno 23. marca je umrla v Kropi po dolgi bolezni Marija Vari, sestra gospoda Tomaža Vari, kaplana v pokoju, v 73. letu svoje starosti.
—	Poverjeništvo Družbe sv. Mohorja za Belgrad je prevzel kat. župnik Veko-slav Wagner (Studenička ulica 12). Bel-
zof A m b r o ž i č. 2. Važne stanovske zadeve. Pridite vsi!	(k)
—	Slomškova zveza. Velikonočno sredo sestanek v šoli v Mostah. Začetek ob 3. uri popoldne. Na dnevnem redu stanovske zadeve.. — Odbor.	(k)
—	Za današnje čase zelo značilna je pesem dr. Kreka na lepih velikonočnih razglednicah, ki se dobe v trgovinah Ivan Gaj-šek in Avg. Čadež v Ljubljani. Pesem slove: Ta zemlja noši naš pečat, naš znoj in našo kri. Iz njenih lesov smo zibke tesali in vanjo dragim grobove kopali. Srce smo v ljubezni nji zapisali. Premrla zemlja naš dom si ti, naš dom ostani do konca dni! Grobov je preveč že krog naših koč: Grobovi odprite se! Sedai je Velika noč!
—	Pri poljskem vicekonzulatu v Ljubljani so učni načrti in predpisi visokih šol, katere sprejemajo jugoslovanske dijake, na razpolago v informativne svrhe. Vicekon-zulat posreduje tudi pri pošiljatvi gmotnih sredstev dijakom, kateri študirajo na Poljskem.
—	Grrefcinj. Da se probudi narodna samozavest in razširi ljudska prosveta na naši najsevernejši meji, se je v Grebinju na Koroškem ustanovila Narodna čitalnica in knjižnica. Ker ljudje, stari in mladi, že pridno segajo po knjigah, prosi Narodna čitalnica in knjižnica v Grebinju vse po speševatelje narodne prosvete na Koroškem, da izvolijo staviti ji na razpolago primerne knjige, tudi nemške, zlasti z lahkim čtivom in jih neposredno vposlati. Imena darovalcev priobčimo v obeh koroških listih.
—	Za sirote padlih vojakov oHine Šmarje pri Grosupljem ima Oblastna zaščita dece in mladine za Slovenijo v Ljubljani iz neke zapuščinske razprave 3050 K na razpolago. Postavni redniki ali varihi teh sirot naj vlože nekolkovane prošnje do 10. aprila t. 1. pri Oblastni zaščiti. Čez 10. april se rok ne bo podaljšal, ker je bil prvi rok že do 1. marca, a se je priglasila le ena stranka. Prošnje morajo biti opremljene s potrdilom župnega urada o očetovi smrti in s potrdilom županstvo o bivanju v občini Šmarje.
—	Telovadni odsek Orel v Št Vidu nad Ljubljano ponovi v nedeljo 28. marca 1920 žaloigro »Garda Moreno«. Slavno občinstvo se vabi k obilni udeležbi. Odbor, (k)
—	Poljski glavni plebiscitni komitet za Spiž ia Oravo prosi vse osebe, katere so doma iz Spiža in Orave in ki so naklonjene poljski republiki, da se priglasijo pri tukajšnjem poljskem vicekonzulatu (hotel »Union«), ali pri poljskem konzulatu v Zagrebu, Boškovičeva ul. 2, cla javijo svoje osebne podatke. Obenem naznanja poljski glavni plebiscitni komilet, da bodo vsi stroški za potovanje — v času glasovanja — in za preživljanje, ko se bodo mudili tam v svrho glasovanja, dotičnikom povrnjeni.
—	Domžale. Podpisan: odbor je bil na-prošen od amerikanskih Slovencev, da naj poslani denar razdeli med potrebne šo'o obiskujoče otroke, in da ne sme gledati ne na desno ne na levo, da bodo res dobili potrebni otroci. Mi smo vse tako storili, kakor je bilo ukazano. Imenik obdarovancev smo poslali v Ameriko, prepis se pa tukaj hrani, Ako dotični, kateri se čuti, da je prikrajšan, piše taka pisma v Ameriko z namenom, da tamkaj bega domačine, ga pozivamo, naj pride z imenom na dan. in smo pripravljeni vse povrniti, kar je kateri neupravičeno dobil podpore, in bomo to njemu izročili. Domžale, 24. marca 1920. Fran Cerar, tovarnar, Franc Končan, ključavni čar, Franc Habjan, Jože Košak, Lorenc Podgoršek, Janez Habjan in Janez Pauli, posestniki.
—	Železniška Zveza Rakek Hrvatsko,
Petnajst let je že preteklo, odkar je
zborovala Loška dolina v: Staremtrgu in se posvetovala o železniški zvezi Rakek-Hr vatsko. Ko so govorniki povdarjali velik pomen te zveze za dolino, tedaj so zaorili splošni klici: Proč z železnico, zaslužek nam bo vzela, opustošila še to malo zemlje, kar jo imamo. Porodila se je misel in zopet pokopala za precejšnjo dobo let. Za-vihrala pa je vojna vihra in zopet smo mislili, da jo bo država sama zgradila iz po trebe. Toda tudi stara Avstrija je zginila, ne da bi pustila le malo sledu o zvezi Slovenije s Hrvatsko v naših krajih, Kakor pa nas je žalibog vojska marsikaj naučila, tako so spoznali tudi naši ljudje, da je ta zveza neobhodno potrebna in da brez zveze Slovenije z Hrvatsko in naprej nc more shajati Jugoslavija. Le po tem polu bo mo
ga polja dalje na Hrvatsko. Zborovalci so zanimanjem sledili in dali marsikak pameten nasvet. V imenu Kmetske zveze je poročal kapi. Demšar, da je Kmetska zveza že storila svoje korake in priporočila železn. ministru to progo, ki naj bi bila ena prvih, ko se naše finance urede. — Nato je bil izvoljen odbor 15 mož, ki naj poskrbi razne podatke o izvozu lesa itd. in stopi v slik s sosedi, ki bi se potom cest zvezali s to progo.
—	Konec 100 kronskih bankovcev. Iz Belgrada poročajo, da je finančni minister izdal naslednji odlok: Da bi imele vse državne blagajne čas, da izvrše zameno kronskih novčanic v kronsko-dinarske v roku, predpisanem z naredbo I. štev. 6354 od 26, febr. t. L, odrejam, da državne blagajne prenehajo sprejemati one vrste kronskih novčanic, ki še niso potegnjene iz prometa, 5 dni pred rokom za odtegnitev odgovarjajočih vrst kronskih novčanic. Z ozirom na to se novčanice po 100 kron prenehajo sprejemati pri državnih blagajnah z 10. aprilom t, 1. O tem se naj ob-veste generalna direkcija državnega računovodstva in vsa ministrstva.
—	Za ubogo vdovo s žetimi nepreskrbljenimi otroci so nadalje darovali: Neimenovan 10 K. — Neimenovana 10 K. — Neimenovan 50 K. — Neimenovan 50 K. — Gospa Marija Vodopivc, Podgorje v Rožu 80 kron. Gospod Balič Josin, nadučitelj, Stična, 10 K, — Neimenovani duhovnik iz Kranja 10 K. — Bog plačaj stotero!
— Produktivna zadruga čevljarjev za Slovsnijo naznanja svojim članom, da se bo v nedeljo dne 28. marca ob 9. uri do-jiolclne prodajalo, oziroma oddajalo usnje v običajnih prostorih, Spodnja Šiška 30.
—	Strašna nesreča v Ložu. V Ložu so sc igrali na kupu hlodov otroci, kar eksplodira granata; posledice so strašne: trije otroci so mrtvi, več jih je pa nevarno poškodovanih.
—	Vlom v Vagenšperku. Poročali smo, da so vlomili zločinci v graščino Va-genšperk, iz katere so odnesli raznega blaga v vrednosti 149.555 kron. Orožnikom se je posrečilo, da so vlomilce izsledili in
aprli.
—	Vlom v davčni urad v Črnomlju. V
noči od 12. na 13. je bilo vlomljeno v davčni urad. Vlomilci so ukradli vlomilno orodje pri kovaču v Črnomlju in ga pustili v davkariji. V blagajno se jim vlom ni posrečil, pač pa so odnesli iz predalov pisalnih miz 1228 kron, povečevalno steklo, udelano v črn aluminij in 8 škalljic vZi-galic.
—	Zvit ptiček je Jakob Pichler, kateri je bil pri ljubljanski deželni sodriiji obsojen na 4 mesece ječe, ker je izvrševal razne goljufije z listinami in si je na Koroškem tudi nadal naslov nadporočnika.
iliifelians.


A
grajski Slovenci se na to opozarjajo,
Rok
za vpisovanje traja do vštetega 4. apr. t. 1.
— Podružnica SZ za kočevski okraj zboruje dno 8. aprila v Kočevju v šoli po
g oče, da sc dvignejo gospodarsko tudi ti deli Notranjske in Hrvatske, ki so najbolj zapuščeni, dasi imajo neizmerno bogastvo v gozdovih in so izredno sposobni za razvoj industrije. Vprašanje te zveze jc prišlo ljudem v meso in kri, zato so se navdušeno zanimali za razvoj tega vprašanja, ki sc je obravnavalo dne 1. marca t. 1. v konsurani dvorani v Staremtrgu. G. Š k r b e c . župan iz Loža je govoril o potrebi te zveze in razvil načrt, po katerem bi sc speljala i. s. Rakek, Cerknica, Marlinjak, Grahovo, Bločicc, pod Bloško polico, Lož, Slarilrg, Mrkovcc. Vrhnika, pod Polanami na Bab-nopolje. Tehnično je zvezo obrazložil inž. Žagar iz Splita in nas popeljal iz Babne-
lj Mohorjeve knjige. Ker morajo poverjeniki že s prvim aprilom odposlati naročnike Mohorjevi družbi naj naročniki takoj pridejo po knjige in plačajo novo naročil no. Po Koledarje naj gg. poverjeniki iz ljubljanske okolice tako pošljejo v stolno župnišče.
lj Fredavanje »Zveze služkinj« se vrši v nedeljo 28. marca popoldne ob 5. uri po opravilu v stolnici. Članice se pozivljejo, da se predavana v obilnem številu udeleže, (k) lj I. komorni večer godalnega kvarteta Zaka se vrši v torek, dne 6. aprila ob pol osmih zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Kvartet je z odličnim uspehom nastopil v Ptuju. Podrobnosti o zanimivem večeru slede. (K)
lj Namesto venca na krsto umrlega pisarniškega ravnatelja Ivana Finka, darovali so finančni uradniki in uslužbenci K 438, od katerih se je polovica naklonila Jugoslovanski Matici, polovica pa Društvu za oslepele vojake.
I j Uradne ure pri deželnem in okrajnem sodišču v Ljubljani bodo od aprila dalje od 8. do 12. in od 15. do 18.
lj Tsdenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 14. do 20. marca 1920. Število: novorojencev 9, umrlih 37. Od umrlih je domačinov 20, tujcev 17. Umrli so: za otročico 2 (vmes 1 tujka), za jetiko 10 (vmes 3 tujci), vsled nezgode 3, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 20, za pljučnico 1. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli, in sicer: za otročico 2 (vmes 1 tujka), za ošpicami 2, za Škrlatico 1, za gripo 4.
lj Obsojeni verižniki. Nadkomisar Ger-zinič je obsodil trgovca Demšarja Loro v Kolodvorski ulici 35 na 6000 kron globe in na 3 tedne zapora, ker je verižil z blagom in z valuto; kupil jc od verižnika Farani-nija v Trstu 400 ovojev svilenega sukanca, ga jirodajal naprej in zahteval plačilo v lirah; 399 ovojev zapade. — Na 10.000 kron jo bil dalje obsojen Gildo Bozovič, kateri je stanoval več časa v hotelu Tratnik, ker jo verižil z manufakturo. Dobil jo tudi »popotni list« v Trst. — Na 300 kron globe in 5 dni zapora je bil obsojen Herman Majdič iz Kanfanara, ker je trgoval z valuto. — Vzklicni senat je potrdil sodbi, s katerimi jo. osrednii urad oroti verižništvu obsodil
Rudolfa Lorberja na 3 dni zapora in Vinko Flerina na 1 teden zapora in 1000 kron globe.
lj Nedostatki v poslopju policijskega ravnateljstva so zelo veliki, prostorov tako primanjkuje, da sede v nekaterih uradih kar 4 uradniki. Policijski zapori se nahajajo v jetnišnici deželnega sodišča, aretirane osebe se moraio z=»to voditi k zaslišava njem po mestu sem in tja, kar je iz kriminalističnih in estetskih vidikov nedostojno. Potrebno jc novo poslopje, katero bo vstre-zalo vsem zahtevam. Primerna bi bila za policijsko poslopje nekdanja Mahrova šola, na katere dvorišču bi s« zgradila jet-nišnica, ker bi dobili tako ne za preogrom-no vsoto praktično uporabljivo novo poslopje za policijsko ravnateljstvo v Ljubljani.
lj »Molčečnost«, Pred deželno rocnijo se zagovarja Josip Jurca. sin lesnega trgovca v Postojni, kateremu očita obtežba, da je pisal 1. julija 1919 Mariji Vcvkovj pismo, v katerem jo je poživljal, da naj pošlje v dveh dneh na rv'ov poštno.ežeče »Molčečnost 3000«, Ljvblšana, znesek 3000 i kron, sicer da bo vse izdal o njenem mo- t žu, češ da je njen mož v Dravljah flugmo- j torje in dinamo pobral in b?rako v Šiški j zažgal. Pismo je izročila Vovkova dr, Až-tnanu, kateri ga je izročil nsjpre; šufu vojne policije, ki je potem kot cd^ovor ca navedeno izsiljevalno	r.apisal pismo
pod Šifro »Molčečnost 3000« in ga oddal na pošto. Vsebina pisma: cf.1 odgovor se je glasil: »Na svidenje pri vojpžki policiji.« Po pismo je prišel 6. jitlija 1919 na glavno j pošto mornariški akademik Ferdinand j SvelČ, kateri je bil pri tej priliki prijet in i aretiran. Švelc je nato izjavil, da ga je po- . dal po pismo neki človek, ki f»e mu je > predstavil pod imenom Alfonz Keller, šo-Iet iz Šiške, Vojaška policija je aretirala Juroo 5. avgusta 1919; pri konfrontaciji z njim je izjavil Švelc, da je Jurca identičen z onim Kellerjem, kateri ga je poslal po qdgovor. Pri razpravi Jurca najodločnejše zfenikava, da bi bil pisal pismo in da niti švelca ne pozna. Kot priča zaslišana JAa-rija Vovko še nikdar ni videla Jurco, pač
S a pozna Švelca, Zaslišita se sodna izve-enca cesarski svetnik Franke in prima- j rij dr. Robida, Cesarski svetnik Franke: J »Prepričan sem, da ni pisal grozilnega pi- i ima Jurca, marveč Švelc«; primarij dr. Ro- j bida: »Grozilno pismo je pisal Švelc.« Dr- i Savni pravdnik dr, Ogoreutz: »Odstopam od obtožbe«, nakar razglasi prvomestnik senata nadsvetnik Žebre oprostilno razsodbo.
lj Ukradeni prednji del kočije. Žerov-nik Janez iz Vokelj in France Dolžan sta okradla sedlarju Jos. Razingerju prednji del kočije in ga zakopala v gnoj na dvi-rišču hotela Vega v Spodnji Šiški. Deželno i sodišče v Ljubljani je obsodilo zato Žerov- I oika v 8 in Dolžana v 3 mesece težke ječe, |
Najnoivelša punsSili.
Telefonsko poročilo «SIovencu«.'
IZJAVA NARODNEGA PREDSTAV-NIŠTVA O JADRANSKEM VPRAŠANJU.
Eelgrad, 26. marca. Današnja seja narodnega predstavništva je bila eno-dušen protest proti italijanskim zahtevam na Jadranu in proti demokratsko-socialističnemu bloku, ki je jasno dokazal, da mu je več za svoj strankarski cilj, kakor za življenjske koristi našega naroda.
Belgrad, 26. marca. Ko je bil v današnji seji narodnega predstavništva prebran zapisnik zadnje seje, je poslanec Petrovič vprašal predsednika Pav-loviča, zakaj se ni sestavil interparla-mentarni odbor, ki bi pripravil mani-festacijsko sejo radi Jadrana. Predsednik Pavlovič je odgovoril, da je pozval vse parlamentarne klube, da sestavijo odbor za rešitev jadranskega vprašanja. Odzvali so se vsi klubi razen demokratov in socialistov. Ta izjava je izzvala v parlamentu velikansko ogorčenje.
Belgrad, 26. marca. V današnji seji narodnega predstavništva je namestnik ministra za zunanje zadeve dr. Spalaj-kovič poudarjal nevarnost zunanjega položaja ter dejal, da danes ni na dnevnem redu vprašanje strankarskih razmer, marveč vprašanje koristi našega naroda. Italijani so poudarjali, da se srbski del ne briga za rešitev jadranskega vprašanja. Zato moramo protestirati in biti edini v tem vprašanju. (Gro-movito pritrjevanje.)
Belgrad, 26. marca. Za Spalajkovl-čevim govorom sc je pripetila značilna dogodbica. Poslanec Gostinčar je zabrusil demokratskemu poslancu, ki je v imenu demokratske zajednice protestiral proti govoru Petroviča, da so vsi tisti izdajalej ki danes bolj poudarjajo strankarstvo nego narodno vprašanje. Gostinčar je poudaril, da bi ostalo pod Italijani nad 1 milijon naših ljudi in da ves narod obsoja tiste, ki s svojim zagrizenim strankarstvom škodujejo ja-
dranskemu vprašanju. Poslanec Pečič, ki je v imenu demokratov govoril, je j hitro podal izjavo, da hočejo demokrati sodelovati pri delu, ki brani jadransko vprašanje. Nato je govoril o jadranskem vprašanju poslanec Spinčič.
Eelgrad, 26. marca. Na današnji seji narodnega predstavništva se je izmed petih poslancev demokratske zajednice, ki so bili navzoči, posebno odlikoval poslanec dr. Pertič, ko je med razpravo o jadranskem vprašanju za-klical poslancem Spinčiču, Šimraku ln tovarišem, da so komedijanti. Ta medklic, ki je pal v navzočnosti italijanskega poslanika, je izzval velikansko ogorčenje.
Beiprad. 26. mar^a. Posebno se je opazilo na da.ua 3n ji seji narodnega predstavništva, da ni bil navzoč dr. Smodlaka. ki .ie vedno predlagal, naj se priredi manifesta čilska seja za jadransko vpr«*anje. K temu je +reba pripomniti, da je dr. Smodl?,ka še dsnes delegat naše mirovne delegacije.
EEMOKRATSKS NASTANE.
5-.Tr.73fl, 2?. marci. Zdi se. da de-*ooks;ati ia. jutri pripravljajo napad na vlado. Predsednik Pavi ovij je svetoval vsem vladnim poslar.cerc, naj gredo domov, med tem ko so bili vsi demokratski poslanci poz^p.nl v Beljrrad, da preglasujejo in tako vrčejo vlado.
V*, ASA	STOJT.
BcSgrr.jl. 20. marca. Politični položaj je sledeč: Vlada stoji trdno. Ne uživa samo ^.upanja naroda, marveč tudi krone. Vlada tudi danes naglaša delo v parlamentu ter bo ostala na. tem stališču tudi naprej. Vfeljvb vsem spletkam demokratov bo vlada delovala s parlamentom in mu bo dala na glasovanje vse predloge, kr.r ima večino. Demokrati spletkariio povsod, da. bi vrgli vlado, s pomočjo Balugd/iča tudi na dvoru, pa jfm tudi tam ne verujejo, ker vedo, da se bratijo s komunisti.
DEMOKRATI OBSTPUIRAJO.
Belgrad, 26. marca. Demokrati ne obstruirajo Ramo parlamenta, marveč tudi parlamentarne odbore. To,ko ustavni odbor vsled odsotnosti demokratov in socialistov zopet ni bil sklepčen. Poslanci ostalih skupin so zahtevali od predsednika, naj jih ukori, sicer bodo sami delali, ne ozirajoč se na demokrate in socialiste.
OBČINSKE VOLITVE NA HRVATSKEM.
Varšfce. 26. marca. Pri občinskih volitvah v Motičini je po hudem boju s komunisti zmagala ljudska stranka. Dobila je vse mandate.
BORZNA POROČILA.
LDU Zagreb, 26. marca. Devize: Berlin (denar) 225, (blago) 230; Bukarešta 230—290; Praga 205—210; Dunaj i 70—72. Valute: dolarji 16.400—17.000, avstrijske krone 67—68, levi 205—212, carski rublji 216—224, češkoslovaške krone 195—200, angleški funti 580, francoski franki 12.000—12.050, napoleon-dorji 600—620, marka 243—250, leji 265—25, lire 880—900.
Tarlstika in šport.
S. s. k. Šparta. Vsi člani fotbalske sekcije se pozivljejo, da se sigurno udeleže sestanka, ki se vrši v nedeljo 28. t, m, ob 14. uri popoldne pri Novem svetu na Go-sposvetski cesti. Na dnevnem redu ie sestava moštev in določitev dres,	(k)
Orlovski vestnfk.
Naraščaj Orla Ljubljana vabi vse prijatelje mladine k prireditvi, ki se vrši v nedeljo, dne 28. marca ob štirih popoldne v Ljudskem domu. Spored: Deklamaciji: Soči, Veseli pastir. Češke proste vaje za naraščaj, Fr. S. Finžgar: Ptičji kralj, otroška igra, — Vabimo.	(k)
DifaSki vesftnik.
d Prireditev Slovenske Dijaške Zveze v četrtek v Unionu je posetil med drugimi prevzvišeni vladika dr. Jeglič, nadalje g. poverjenik pr^f. Remec in mnogo zavednega krščanskega ljudstva, ki je zasedlo dvorano do zadnjega prostora. Občinstvo se je veselilo z dijaki in dalo temu veselju duška zlasti ob govoru g. župnika Finžgarja. O pevskih točkah prinese »Slovenec« prihodnjič obširnejšo kritiko. G, pevovodja Marij Kogoj je prejel v znamenje hvaležnosti šopek nagelj^v v dar. Župančičevi »Naša beseda« in »Dies irae« je deklamiral tov. Lavrič res z umevanjem, dijaški orkester pa je sviral cel večer pod vodstvom g. Kučere. Glavno zaslugo za izvrstno uspeli večer pa imajo vsekalcer naše gospe. Ker i se ne moremo zahvaliti vsakomur posebej, j izvršimo na tem mestu svojo prijetno dolžnost. V prvi vrsti velja naša zahvala pokro-! vitcljici, preblagi gospe Mari dr. Brejčevi, nadalje vsem gosccm ki so ves večer de-
lale v buffetu: gg. dr. Bartolovi, prof, Dolenčevi, Koširjevi, Menardiievi, Ogrinovi, prof. Remčevi, Seršetovi, p osi. Sušnikovi, Tomažičevi ter gdč. Krekovi in Strahovi, ki so tudi z darili obogatile buffet. Zahvaljujemo se vsem drugim gospem, ki so darovale pecivo: gg. prof. Gogalovi, dr. Gosar-jevi, Jegličevi, Krega rje vi, Mazovčevi, dr, Natlačenovi, dr, Puntarjevi, ing, Remčevi in dr, Šarabonovi, ter vsem gospodičnam, ki so stregle v dvorani. Hvalo smo dolžni g. pov. prof. Remcu in g. ravnatelju Gogali, ki sta šla nam v vsakem oziru na roko. — »Ljubljanska srednješolska organizacij8 SDZ«,
d Sastanak predstavništva »Jugosla-venske Katoličke Dačke Lige«. Na 26. i 27. marta o. g. održaje se u Zagrebu sastanak predstavništva J. K. D. L. Delegate šalju sledeča društva: Akademska: »Dan«
—	Beograd; »Danica« —. Ljubljana: »Do-magoj« — Zagreb; »Jug« — Wi»n; »Krek«
—	Praha. — Akad. prosvjetna: »Martič«
—	Sarajevo; »Pavbrovič« — Split; »Stross-majer« — Dakovo. — »Slov. Dijaška Zveza« — Ljubljana, — Svjetovni bogo-slovski zborovi v Zagrebu, Dakovu, Šc-nju, Sarajevu, Zadru, Ljubljeni i Mariboru,
—	Franjevački bogoslovski zborovi »Duns cott — Zagreb;' »Ferkič« — Cirkvenica; , »Bonaveptura« — Dubrovnik; »Milovan«
—	Makarska. — »Akvin.ac, zbor dominikanske mladeži u Dubrovniku. — Srednje-ško^ce zastupa sredni"ško!ski sekretar J. IC. D. L. i zakupnik Dačke Centrale —- I Ljubljana, — Svako navedeno društvo ima pravo, da i-^šalje dva delegata. U slučaju da j<? nemuguče pcs*ati dva, dosta je i jedan, keji ima dva glasa. Sastcnku je svrha, da prevede zipočsto delo oko stvaranja jedinstvne organizacije jugosl. kršč. daštva. Sva pitanja, keja stoje s tira u vezi — bit če rešena i pretresena u koliko je mcg'«če, konačno osim toga ima da se stvori što zgodniji projekat za orga-nizaciju rada u velikim praznicima. De-taline informacije o programu za sastanak, kao i o desada prispelim predlozima može zahtevati svako društvo od svog se-kretara u »Ligi«,
d »Zorp", god. XXH. (1919/20), broj 4.—5. upravo je izaSla. Sadržaj: Članci: Marko Vunič: Mrtvi vitez. — Janko Kralj: Narodnost in nadn sorodnost. — Gr. Blaže-vič: Uloga naš-?g seljačkog staleža. — Joža Barle: O zadružništvu, — Momčilo Smi-ljanič: Patrijar Photije. — Dr. Pero Rogulja: Medu Slovencima. — Mihajlo Firak: Impresionizam i ekspresionizam u moder-noj umjetnos+L — Duhovno življenje. — Književnost. — Beležke. — Prvo cviječe: Antov Vodnik: V pomladanskem vetru.
—	Duro Sudeta: Majci. — Duro Sudeta: Na čelu. — Ciril Jeglič: V pokolu, :— Anton Vodnik: Mistični ples: Beatrice v hrepenenju. — Anton Vodnik: Nelepe žene plač. — Roza Venv: Padaju... — Roza Veny: Veni... — Duro Sudeta: Oči, — Duro Sudeta: Jesenske ulice. — Lotyš: Gozdni motiv. — Jože: Lahna misel na zimskem izprehodu. •— Listnica uredništva*
Pr© sveta.
pr Mrak, V nedeljo ob osmi uri zvečer se bo vršila na Ljudskem odru ponovitev Peter Petrovičeve drame »Mraka:, v kateri gostuje v vlogi llija Vujina g. Milan Skr-binšek. Predprodaja vstopnic v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu,
pr Cerkven koncert. (Poročilo o tem koncertu so je vsled neljube pomote zakasnilo. Op. ur.) Cecilijino društvo za stolno župnijo v Ljubljani je priredilo dne 10. marca po dolgem presledku zopet cerkven koncert. Kljub majhni agitaciji (par časopisnih notic brez lepakov) natlačeno polna stolnica je na eni strani pokazala, da ljubljansko občinstvo ne išče samo koketujo-čih popevk, kar se včasih tako neljubo pokaže pri posvetnih koncertih, temveč ima smisel tudi za globoko-resno cerkveno glasbo, na drugi strani pa je nad vso obilna udeležba dokaz, da se te vrste koncerti preredko vrše.
Izmed pevskih točk v tem koncertu je bila najsijajnejša točka dr. Kimovčeva »Staroslovenska maša« za mešani zbor s spremi j evan jem orkestra in orgel j. To je v modernem slogu zgrajena skladba, v svojem začetku (Gospodine, pomiluj) nadvse preprosta in mirna potem raste z veliko siio v Slavi in posebno v Veri, doseže višek v »Svd«, ki je silno veličasten in se potem izpremenl v mehko nežnost v »Blagoslovljen«. Instrumentacija je zelo samostojna, pestra in dosega posebno v Veri, ki je poleg »Blagoslovljen« najlepši del skladbe, mogočen učinek. Zbor je pel zelo prccizno. dobro niansirano, v kolikor je to primeroma majhnemu zboru pri močnem orkestru mogoče.
Sattnerjeve. »Blažena noč« je mehko občutena, skoro sladko - sentimentalna skladba, ki skoro nehote pričara v človeško srce skrivnostna čustva božične noči. V ljubki melodioznosti, ki pa nikdar nima nitt senco neokusnosti na sebi in je obenem odeta v liajprijetnejšo harmonijo, je Sattner. — se zdi —> največji mojster.
Dr. Kimovčeva velika antifona »Zrtrnvn, o nebes Kraljica« je preprosta cerkvena skladba, kateri bodo kos tudi manjši zbori.
Zelo mogočna skladba je Premrlo va: Razglašenje Gospodovo. Zložena je v modernem slogu, iz katerega — kakor pri Premclu velikokrat — zazveni večkrat prava ljudska cerkvena melodija, kar dela Premrlove sicer večkrat težke kompozicije tako privlačne in domaČe.
Izmed instrumentalnih točk je bila najsijajnejša trodelni Rheinbergerjev koncert za orgije v G-molu s spremljevanjem orkestra. Pri tej točki je dirigiral z veliko spretnostjo in preciznostjo kapelnlk. dr. Josip čerin, na orgije pa Igral stolni ka-pclKk g. Starko Premrl, ki je znal pokazati g»nklav*ke orgije (eden izmed naj-boljSi tovrstni inštrument v Sloveniji) v vsem sijaju iu pestrosti. Dasi je bila ta točka najdaljša, je bilo vsem udeležencem brati na obrazu, s kako napetostjo slede izvajanju. Želimo le, da bi bile tudi pri prihodnjih cerkvenih koncertih te vrste skladbe na sporedu.
Zelo ljubezniva in nežna je bila Bossi-
jeva orgeljska skladba: Noel.
Šenklavškemu zboru pa iz srca čestitamo na lepem uspehu in želimo, da b| nam zopet kmalu podal toliko užitka kot pri tem koncertu.	Iv. N—n.
pr Koncert »Glasbene Matice« je spravil v dvorano množico ljudstva, da je človek ob koncu moral vzeti vse svoje sile na pomoč, da. je prišel n aulico. S tem edinim izhodom iz tako prostrane dvorane je zares križ.
V letošnjem koncertu »Glasbene Matice« smo slišali dvoje skladb Emila Adamiču, eno izvirno za zbor in eno za en glas s klavirjem v Pavčičevi prireditvi za zbor. Ta skladba je kakor je bUo slišati s Pavčičevo prireditvijo skoro gotovo nekoliko pridobila, dasi absolutno dobra umetnina še s tem nikakor ni postala. Od »Jezdeca« nekoliko bolje zamišljena ali bolje rečeno napravljena je »Bela breza se zlomila«, ki sicer tudi ne najboljše repre-zentira pristnost Adamičeve umetnosti, a bi bil vendar prej pripravljen, večkrat slišati jo kakor Premrlovo vglasbitev »Jugoslovanske himne« in bržkone tudi raje kakor »Zbor ciganov« iz D. Jenkove pevoigre »Vračura«, Prvo teh dveh skladb so dali s cpremjjčvanjem orkestra, vendar se zdi, da r,kladba nikakor ni komponirana za orkester, ne potem kako je osnovana, pa tudj ne po vporabi orkestra, ki ima podati le neke vrste spremljevanje, Kompozitorično se mi zdi šibkejša od teksta, v katerem je mnogo več pristnega entuziazma kakor v skladbi, v kateri najdemo precej obrabljenih pokretov, a premalo vznesenosti. Par cjobrih mestec ni moglo skozi celo skladbo obdržati našega interesa, -.in Makabejci naprej« so nam na koncu prihiteli na pomoč, a bilo je že prepozno. »Zbor ciganov« je prav nedolžna skladbica, ki nas ne zgan^ ki ji pa ne moremo očitati nič zalega. Od Antona Lajovica sta bila na sporedu dve skladbi iz op. 2.. od katerih moramo zlasti »Črno lutnjo« prištevati k skladbam polnim izrazitosti. Premrlova »Solnčna pesem sv, Frančiška«, ki je topot prvič prišla pred nas, pomnožuje predvsem število onih del, ki poleg zbora zahteva orkestra in pa solistov, Slovenska glasbena literatura ima eno delo za zbor in orkester, ki se mu mora j>ri-pisovati visoko umetniško vrednost, to je L a i o v i č e v a »Gozdna samota«. Tako znamenitega dela za zbor, orkesier in še soliste za enkrat ne moremo zaznamovati, niti ne s »Solnčno pesmijo sv, Frančiška«, ki bi Po globokosti besedila bila primerna postati kaj podobnega. Skladba je imela precejšen zunanji uspeh, zdelo se je, kakor da občinstvo v aplavzu odobrava komjx>ni-ranje daljših stvari, kar nikakor ne moremo grajati. Natančnejšemu opisovanju se hočem na tem mestu izogniti zlasti, ker bi S raje storil po bolj izrazitem predavanji kakor ic bilo prošli pondeljek. Moje upanje je, da se to zgodi ob ponovitvi. Na vspo-redu je bila še Fibichcva »Romanca« in pa »Nesrečna vojna« Vit, Novaka, in-teresantni skladbi, od obeh v prvi vrsti Novakova. Predavanje skladb brez orkestra je bilo tem bolje, čim šibkejše so bi'e kom-pozitorne skladbe. Zato ie žel Adamičev »Jezdec« toliko aplavza, da so se Proizvajajoči čutili r.agn;ene ponoviti ga Zato pa je Lajovičeva »Črna lutnja« pod taktirko g, Hubada izgubila vso izrazitost. Bila te vzeta v odločno prehitrem tempu. O izvajaniiu Solnčne pesmi moram reči. da ni dosegalo umetnine. Razen tega so bili solisti snrem-liani premočno, zlasti g. Levar. ki smo ga komaj čuli. Gdč. Zikovo smo slišni! vsai ne-koMko. Približno isto velja o F'bichovi »Pomladni romanci.« Orkestralni del romance ie bil podan dokaj malomarno. Nekoliko bolje je bilo z »Nesrečno voino«. ki se je dala razmeroma dobro. Če bode ob ponovitvi tako predavano tudi vse ostalo, bo moralo biti naše zadovoMstvo zelo veliko.	Marij Kogoj.
pr G. Mi!?n Skrbln*ek je podpisa! « celjskim gledališčem pogodbo, na podlagi katere sprekne ravnateljrtvo gledn''š*n 7a ! čas od od 1. marca t. 1. t a seziio 1920 21. G. Skrbinšek se bo oteselil v Celie kmalu
po praznikih, da uprizori z diletanti še nekaj predstav, ustanovi dramatično šalo ter se pripravi za prihodnjo sezijo.
tiospoctarsfvo.
Or. Ivan Černe, Ljubljana.
DedSčtae v Ameriki.
Dobivam dan za dnem v svoji Gospodarski pisarni razna vprašanja za posredovanje v zapuščinskih stvareh v Ameriki, ter smatram zadevo teh ameriških dedščin za tako važno, da moram o tem spregovoriti javno, ker je nujna potreba, da se raditega ukrene od naše delegacije ministrstva financ v zvezi z drugimi pokrajinskimi delegacijami in z ministrstvom zunanjih zadev skupna akcija, ki naj dovede do zaželjene-ga uspeha.
Ako govorim o dedščinah v Ameriki imam v mislih dvojne premoženjske skupine: običajne zapuščine premoženja naših rojakov v Ameriki tukajšnjim svoicem in pa zapuščine iz naslova zavarovalnin ori ameriških podpornih društvih in zavarovalnih družbah. V glavnem in posebno za rvojce naših izseljencev pridejo v poštev pravzaprav le v drugi vrsti navedene podpore in zavarovalnine, ki pa vsled velike množine naših izseljencev, ki so skoro vsi zavarovani pri slovenskih podpornih družbah v Ameriki, kakor tudi vsled okolnosti, da se je precejšnje število naših rojakov udeležilo vojne v ameriški vojski ter so mora'! biti zavarovani, lahko presega kak mil i i on dolarjev. Kaj bi pomenila ta sveta v našem denarju, bodisi kot kritje za izdane bankovce in zlata rezerva — dolar Ameriških zedinjenih držav moremo pač smatrati mirno za zlato rezervo —, ali pa za kritje naših nakupov v Ameriki, mesto ameriških kreditov oziroma tudi poleg kreditov. V prvem slučaju bi dobil naš novi denar tako? zdravo podlago, saj je ameriški dolar pač edina zdrava valuta, ki je na ta način za na« dosegljiva, ter bi lahko v kratkem času precej ozdravelo naše bolno, težko bolno denarništvo tako, da bi se naša jugoslovanska krona lahko merila z liro in eventuelno tudi s francoskim frankom.
Najprvo hočem na kratko obravnavati zavarovalnine slov. podpornih društev ameriških, nato Pa nekoliko izpregevoriti o zavarovalninah uri ameriških zavarovalnicah, ter pripomnim, da radi običajnih zapuščin naših rojakov ni omenjati nič posebnega, razen to, da so bile tekom vojnih let kot zapuščine sovražnih državljanov zadržane v Ameriki in naložene po državnem ukazu v posebnih depotih. V glavnem bode postopek glede istih prav tak, kakor radi drugih ter vsled tega lahko preidem tako? na podporne zavarovalnine podpornih dru?tev. Teh je v Ameriki precejšnje število pod različnimi imeni v raznih državah ter imajo poleg moralne podpore naš;m roiakom, v glavnem namen zavarovalnic za čas nesreč in nezgod. Člani teh podpornih društev vplačujejo po malih zneskih svoje članske prispevke ter pridobe po gotovem času pravico do gotovega zneska, povečini v rlučaiu kake nezgode ali smrti. Velika večina naših irteljencev je zavarovana oziroma bolje rečeno včlanjena pri teh podpornih društvih, ki vršijo svojo nalogo z večiim a<li manjšim uspehom v prid svojim članom. Rev. Trunk iih omenja nekaj v svoji knjigi »Amerika in Amerikanci« ter jim priporoča boljše trgovsko vodstvo; morebUi bi bilo tudi primerno, da se združijo te »podporne enote« v veliko zvezo enot, ker bi se z ujedinjenjem povečala njihova moč in bi bilo zvezi mogoče tudi velikopotezne akciie vršiti. Zveza bi lahko tudi strokovne sile vežbala za vodstvo podružnic, s čimer bi se trgovinska in praktična smer poglobila. Sicer pa bodo praktični Amerikanci gotovo naSli za svoje organizacije ono pot, ki se njh irazmeram najbolj prilegla in je za njih razvoj najprikladnejša.
Iz več slučajev, ki jih imam v rokah, iz-previdim, da je bil tekom volne postopek v Ameriki pri izplačilu podpor — posmrtnim članom podpornih društev sledeč. Ako je umrl ali se ponesrečil naš rojak ter je podporno društvo imelo izplačati »posmrt-nino« v Evropi, ni smelo tega storiti, marveč se je morala svota založiti v Washing-tonu upravniku sovražnega premoženja. Bilo je to napravljeno slično kot pri nas, kjer je istotako obstojala prepoved izplačila sovražnim državljanom. Iz pomanjkljivih informacij ne morem izprevideti, ali je obstojalo za celo Unijo eno samo mesto t. j. v Washingtonu za založbo, ali so v posameznih državah državni uradi poslovali tudi za take depote. V tem zadnjem slučaju, bi nekaj časa trajalo, da bi dobili kontrolni pregled o vseh teh založbah za naše državljane; ako je bilo pa edino mesto založbe v Washingtonu, bo zadevo lahko urediti. Postopati bi bilo tako-le: Kdor izmed naših je že obveščen o kaki dedščini v Ameriki, naj bi to naznanil kakemu tukajšnemu centralnemu mestu n. pr. finančni delegacii, nakar bi le-ta stopila v stik z drugimi delegacijami v svrho ugotovitve skupnih ta-k:h zahtev v Ameriki. S temi podatki bi bilo zunanjemu ministrstvu mogoče potom našega poslaništva pri ameriški vladi intervenirati za izplačilo dedščin upravičencem
in obenem zagotoviti s posebnimi kantela-mi in varnostnimi odredbami ,da se dragocena ameriška valuta ne poizgubi po špe-kulacijskih kanalih. Le na ta način pride lahko v dobro za namen, ki sem ga navedel gori, kot delna podlaga emisijske banke ali pa za plačilo naših nakupov v Ameriki.
Prilika, ki se nam nudi sedaj, ne sme biti zamujena, kakor smo jo zamudili za organizacijo denarnih pošiljatev naših Ameri-kancev in sploh ureditev prevoza naših rojakov iz Amerike. To je tudi ena naših poglavitnih finančnih pogrešk, da nismo poskrbeli za pravilen pritok amerikanske gotovine in njeno porabo za fundiranje valute. Stotine milijrvnov so izgubljene in dober ameriški dolar smo pustili domačim špe. kulantom zamenjati za prgišče malovrednih bankovce-' Avstrijske republ;ke in Madžarske. kakor nam to potrjujejo najnovejša zagrebška odkritja. O tem žalostnem poglavju o priliki nekaj več.
To bi bilo omeniti glede zneskov založenih od raznih podpornih društev v Ameriki in glede običajnih dedščin svojcev naših Amerikancev, v kolikor so oboji morali biti založeni pri upravniku sovražnega imetja v Wa.shing?onu in eventuelno tudi drugje v Uniji. Obravnavati pa imam še eno vrsto dedščin v Ameriki, to je ono po padlih rojakih, ki so služili v ameriški vojski. O tem je nekaj bilo objavljeno v »Slovencu« dne 18. sept. 1919 ter radi daljše dobe, odkar je ta članek izšel, ponovim bistveno. Gre v lem člarku za potrdila, ki j;h dobivajo ljudje, koiih sino"! ali soTodni-ki so se bojevali v vojski Združenih držav ameriških, o njihovem zavarovanju ali polici (Certificat of Insurance}, ki jih razpošilja »Oddelek za zavarovanje za vojni riziko, pri finačnem ministrstvu (Bureau of war risk insurance, Tr<?asnry Department, Was-hington D. C. USA.] Ta potrdila se glasijo na osebe, katerim ie name-nil sorodnik-vojak v slučaju svojega padca ?ii invalidnosti rento ali gotovo zavarovalnino ter se poživlja na-slovljenca potrditi zavarovancu prejem zavarovalne listine ;n eventuelno pravo ime, ako bi bilo ime na certifikatu nepravilno. Konečno se pozivlje o naslovlienci, da nai naznanijo gori navedenemu uradu, če je zavarovanec padel ali umrl v vojni ali postal invalid. Toliko članek o teh potrdilih. Od takrat nisem več čital ničesar v naših listih, dasi bi bilo potrebno in je stvar vredna govora. NavodUo na teh zavarovalnih certifikatih omenja, da naj naslovljene! spo roče uradu za vojno zavarovanje, ali ie zavarovanec padel, v vojni umrl ali postal invalid. V zadnjem slučaju ie verjetno, da bo zavarovanec obvestil o svoji invalidnosti onega, v čegar korist je zavarovan, ker bo dobil potom njega rento, v prvih dveh slučajih je fo težko nli pa celo nemogoče. Predvsem radi poštnih razmer, ki še danes poštni promet z Ameriko naoravlja'o tako nesigurnim, da se niti ne ve, če dospejo priporočena pisma, v drugi vrrti pa vsled tega, ker pošla za časa vojne sploh ni delovala ter bi svojci o padcu ali smrti ameriških rojakov ne bi mogli biti obveščeni. Poizvedbe bi bile mogoče šele sedaj ter bi morala za to dati država na razpolago sredstva, ker se bo vsa akciia izvršila posredno v njeno korist in tudi stroške lahko zopet dobi pri izplačilu zavarovalnin. Dognati bi bilo torej predvsem število naših rojakov, ki so se bojevali v ameriški vojski, koliko se jih je vrnilo in kje so ostali drugi ter usodo istih. Popis zavarovalnih certifikatov v primeri z uradnimi seznami o padlih, ramenih in pogrešanih ameriške vojske nas hitreje privede do rešitve tega vprašanja, kakor se vse to vidi na prvi pogled.
Tudi to more izvesti država s svojim zastopstvom zunaj brez težkoč in z dobrim uspehom. Nadal:ni korak je zopet isti kot zgoraj: da se zasngura tuja valuta. Iste varnostne odredbe nas dovedejo lahko do tega, da niti en dolar ne bo šel napačno pol.
Zadeva je nujna, treba je iti takoj na delo. Marsikdo v bedi težko čaka rešitve iz Amerike in nič manj je ne potrebuje naše denarništvo.
• * *
g Obratno ravnateljstvo Južne železnice nam poroča: Odkor se vrši naš promet preko edine železniške žile, ki veže sever in zahod z vzhodom preko Zidanega mosta, Siska, Vinkovcev in Belega grada, porajajo se neprestane težkoče. Južna železnica posveča neprestano največjo pozornost temu vprašanju. Posrečilo se jej je kolikortoliko dosedaj, da je mogla obvladati potniški in blagovni promet. Pomanjkanje premoga, carinarjenje z neštetimi utemeljenimi in pretiranimi zahtevami, potem pa tehnične težkoče, ki tiščijo k tlom zlasti proge hrvatskih železnie, so prisilile južno železnico k raznim omejitvam zlasti v prometu robe. Deloma je bilo treba ustaviti dotok tovorov sploh, deloma pa le v pocdlnih slučajih in le za gotove proge. Toda tudi tu so se izdajala izjemno, po potrebi in kakovosti robe vsikdar transportna dovoljenja. Omogočanje prometa na si>lošno, šc posebej pa obziri na domačo trgovino v Sloveniji, ki ne bi smela trpeti vsled prcnnpolnitve hrvatskih tovorov, so vodili ravnateljstvo iužno železnice do
omenjenih odredb. Zalibog so pretkane firme raznih velešpekulantov znale prepre*-. Čiti tudi le odmerjene zapreke in danes smo glede ovir v železniškem prometu robe že skoraj tam, kjer jo proga vzhodno Zagreba že dalje časa. Na razne spedicijske tvrdke v večjih križiščih dohajajo v zadnjih tednih nešteti vozovni nakladi iz severa. V resnici je "namenjena vsa ta roba za Zagreb in preko Zagreba. Roba je naslovljena navadno zopet špedicijsko ali tujo tvrdko na medpotu od Špilja do Zagreba, da celo v Ljubljano. Tu čaka, da se prenapolnjena končno vendarle mora od-poslati v namenjeno smer."To postopanje je po obratnem pravilniku dopustno, dela pa se na ta način ogromna škoda celokupnemu državnemu gospodarstvu in železniške uprave ne morejo smotreno regulirati prometa. Posledica tega je, da stoji na stotine vozov tedne naloženih, ovira promet in vpliva obenem katastrofalno na racijonalno izrabo vozov. Druga posledica je pa še hujša: ko je proga Sisek in preko Siska odprta, se morajo najprej spraviti ti vozovi naprej, ker stoje že tedne naloženi; seveda se s tem doseže ono, da razne židovske velefirme dobe blago naprej in ko drugi interesenti - domačini hočejo odpo-slati robo, je proga že zopet prenapolnjena in roba ostane nazaj. Na ta način tujci monopolizirajo potom špedicijskih tvrdk ves tovorni promet v naši državi na škodo ostalega prebivalstva. Iz eminentno gospodarskega ozira je torej potrebno, da se pride temu v okom. Prisilno razkladanje v prvotni namembni postaji pač ni mogoče, ker manjka skladišč in po obratnem pravilniku končno odloča civilno sodišč*. Druga bi bila, da se take pošiljke prepove — tudi to je v nasprotju z obratnim pravilnikom. Ostaja torej samo eno sredstvo, ki mora odpomoči, ln to je povišanje stoj-nine. Železnica je b?Ia torej prisil jena povišati stojnino za železniške vozov?, tako da znaša stojnine prosti čas 6 ur; po preteku 6 ur za prvih 24 ur znaša stiinlna 5 kron od ure, drugih 24 ur znaša 20 kron; nadaljnih 24 ur znaša 30 kron, od osmega dne pa se računa za vsako uro ,r>0 kron stojnine. Pripominjamo, da s tem niso prizadeti naši gospodarski krogi, ampak samo špekulanti, ki s svojim postopanjem obtežujejo promet in podražujejo življenjske potrebščine; železniška uprava bode takoj zopet znižala po potrebi zlasti one postavke, ki zahtevajo takoj v prvih dneh omenjeni stojninski povišek.
g Kompenzac jskg pogodba z Avstrijo. Ker je kontingent za Slovenijo iz pogodbe 180/SHS z Avstrijo izčrpan, ustavi Centralna uprava, podružnica v Ljubljani izdajanje poverilnih pisem in naj tedaj stranke ne vplačujejo računskih zneskov. Če bo kontingent povišan, bo Centralna uprava, podružnica v Ljubljani to pravočasno objavila v časoP:sih.
g Na glavnoj skupš'/ni »Cement« d. d. za Portbnd Cement u Snlitu bilo je zaključeno povišen:e dioničke glavnice od 1,500.000 na 3.000 000 kruna. Ovo jedino naše poduzeče, u kojemu je uložen iskl u-čivo naš domači novac, te koje imadc tvornicu cementa na krasnome položaju blizu Omiša, nakanilo je znatno povečati produkciju, što 'oiliesa zadovoljstvom i na-damo se, da če raši ljudi rado uložiti svoj novac u ovo poduzeče, koie li;eoo napreduje, i da če tako zapriječiti ušuljanje stra-nog kap tala.
OBČNI ZBOR
društva diplomiranih babic za Slovenijo s sedežem v LJubljani,
se je vršil dne 29. svečana v mali dvorani Mestnega doma ob obilni udeležbi članic.
Predsednica otvori ob 2. popoldne zborovanje, pozdravi navzoče ter v spodbudnih besedah povdarja, da je babiški stan ' faktor, v čegar rokah leži življenje dveh j oseb: matere in otroka, ki mora biti spoštovan, kar v istini ta stan zasluži. ■ Poživlja navzoče članice, naj agitirajo
I povsod na deželi in v mestu za pristop k društvu, da se bo društvo dobro razvijalo v korist svojim članicam.
Pred vsem povdarja predsednica, da je nujna potreba, določiti na današnjem občnem zboru enotno tarifo za porodno moč, tako za babice po mestih, kakor tudi za babice na deželi, ker je to organizatorična potreba in ker je nastala neznosna draginja.
Omenja nadalje, da se čujejo prav mnogi glasovi, da deluje dosedaj več (ne-diplomiranih) »babic« na deželi, ki bolje zaslužijo, kakor prava od države priznana in nastavljena diplomirana babica. — Temu pa se mora napraviti konec!
Naše načelo naj bode:
Nobena ženska ne sme Izvrševati ba-blškega posla, katera nima uradno izdane babiške diplome! To prosimo in zahtevamo od vlade, ker se čutimo in smo državna institucija. Zato naj nas vlada tudi ščiti v našem boju.
Predsednica pozove navzoče članice, naj babice z dežele povedo o svojih dohodkih in težnjah, nakar ao se sličall zelo žalostni dogodki.
Predsednica nato naglaša, da se bo društvo radi takih kričečih razmer obruilo s prošnjo na vlado, da ista babice kot državno institucijo gmotno podpira nekako s tem:
1)	Da vlada izda naredbo na okrajne zdravnike, da ti naznanijo vse one ženske osebe, ki neopravičeno opravljajo babiški posel ter naj se to smatra kot kaznivo dejanje in
2)	tudi duhovniki, kar se očividno pokaže pri krstu, naj ravnotako naznanijo vse take ženske državnemu zdravstvenemu svetu, da ta proti njim lahko kaznivo
postopa.
Predsednica nato naroča vsem navzočim članicam društva, naj tudi same babice vsako žensko, ki nima pravice do ba-bištva naznani društvu, ki bo vse potrebno ukrenilo, da se taki slučaji ne bodo več godili posebno ne tam, kjer posluje in je nastavljena babica.
Prebere se na to sejni zapisnik et 2 o tarifi za honorar babic po mestih, na kar je bil enoglasno predlog v celem obsegu sprejet. Sledi sedaj debata o honorarju babic za porodno moč na deželi, katero se ravnotako deli v tri stopnje, nakar je bila tarifa sprejeta. Obenem se je določilo, da se opuste v mestu Ljubljani vsi krsti ob nedeljah in praznikih, razen krst v sili.
Poročalo se je nadalje, da je že precejšnjo število babic pristopilo k društvi', in to število se vedno bolj vzdiguje, kar je znak, da se bo babiško društvo v bodoče še lepo razvijalo. Marsikatere sedanje članice so bile ud »Dunajskega društva babic«, a sedaj je čas in prilika, da se ustanovi za Slovenijo samostojno društvo, ki bo sčasoma doseglo svoj višek tudi doma, posebno ko bo na razpolago društveni in strokovni časopis. V prvi vrsti mora dru-ftvo imeti dovolj članic, da se more finan-cijalno razviti in imeti fond za tisk časopisa, podporni fond v korist včlanjenih babic in za stroške društva v sedanji draginji. Babice z Gorenjskega so predlagale, naj bi se osnoval na Jesenicah za radovljiški okraj — pododbor, kar se je sprejelo.
Predsednica zaključi občni zbor ob 4. uri popoldne, se zahvali na mnogobrojni udeležbi občnega zbora ter obljublja, da se mora to, kar se je sklenilo, tudi do pi-čico izpeljati.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Društvo prijateljev poljskega naroda
Vabilo k občnemu zboru smo prejeli Sel« 26. t. m. dopoldne — torej za objavo prepozno.
As»rov!zac!Ia.
a Goveje meso, »Vnovčevalnica za živino in mast« bo prodajala v soboto t j. 27. t. m. na prosti stojnici in na eni stojnici izmed stojnic za Mahrovo hišo goveje meso po povprečni ceni K 22 za kg. Vsaka stranka dobi največ dva kilograma mesa.
Pred vojno prodajalno na trgu se je zgubil bankovec za 400 K. — Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi našemu upravništvu.
Za praznike: V zalogi Jugoslovanske knjigarne je izšla ravnokar krasna zbirka mladinskih pesmi pod naslovom »Bob za mladi zob«, zbral Cvetko Go 1 a r. Zbirka nudi najlepše bisere slovenskih mladinskih pesmi in ima tudi zelo lično in primerno zunanjo opremo. Cena vezanemu izvodu z draginjsko doklado vred 12 K. — Za praznike ni primernejšega berila pridnim šolarjem.
Ste prehlajeni? Imate bolečine
v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri prijatelj v takih hudih dneh Vara je Fellerjev pravi Elza-fluid! 6 dvoinatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. — Za-
fSorski sok zoper kašeli in prsne bo-ečine 1 steklenica 6 K.
Slaba hrana Vam ie pokvarila želodec? Eellerieve prave Elza-krotflnce ga spravijo v red! 6 škat-ljic 18 K. — Omot in poštnina posebej, a naicenejel Eugen V. teller, Stuhica donja, Elza trg št. 134, Hrvatska. _B
3Ko3istka
flnči Ramsal^
Dunajska cesia št. 4I> L n.
(na^pruti cerkvo »v. Kribtotai
se priporoča cenjenim damam ■>> naročila novih ter preoblikovanji in popravna vsakovrstn hdamsk 1 in otrošk h klobukov.
Išče se 200.000 nficnilla 7a pričetek do 500.000 K IIUMJjllU trgovine z lesom in stavbenim materialom event. tudi stavbenega pod;etja. Obrestovalo b> se kapital 10—15®/0. Conjcno ponudbe se prosi pod šifro siovoenl tehnik 1200 na upravo Usta.
sie i leoil nc le KS3vs-„
H b*er, Ljubljano, Valvasorjev tr«r i. Naauroti Križanake cerkve.
k j
Goban n-i vajena opravliatt hotelske uliJul LU sobe, se išče za takojšnji nastop. Ponudbo hotelu Triglav, Sevnica ob Savi.
Me za ogljs * vrine slole
po najvišii ceni Josip Plankar, LJubljana. Dolenjska c. 5.
ku
P
Bivši
trgovski drug in poslovodja
iščem primernega mesta. Najraje kje na deželi Vsled 1 alijansko okupacije mi je prejšnje mesto nemogoče, torbi želel stalnega mesta Tozadevna pismu prosim na upravo lista pod št. 1222.
pošten, vajen vsega kmetskega dela trezen in zanesljiv, dobi stalno službo blizu Ljubljane. Oni, ki razume, ali ima veselje do vrtnarskega dela, ima prednost. Vsa oskrba v hši. — Naslov v upravi tega lista pod št. 1224.
PJpnrfa en takoj parni stroj še v
tlOUU ijC obratu, poj olnoma kompleten, z visoko stoječim stabilnim kotlom, 3 m visok, 90 cm debel 15 konjskih sil ter do 7'/2 atmosfer. Na slov pove upr. tega lista pod št. 1215.
Katera kršč. soc. tajnjl/a ki je obenem organ, potrebuie IUjlilnU dober organizator ia agitator. Naslov v upravi Slovenca pod št. 1217.
1 Elektromotor 12-14 PH
1	. »	4
2	» 2Va-3 2 » 6—8 1 »	15 » 1 » 40—50 » ali
70—80 » 1 transformator 70 — 80 PH—
vse kompletno, vitimi tok 190 volt, 50 Per. novi ali rabljeni, toda takoj vporabni, se kupijo. Ponudbe na And. Jakil, Karlovac.
» »
TEAW
v Trnovskem predmestju, okrog 3 oralov, 30 za letošnjo košnjo odda onemu, ki se raveže proti plačilu dobav jati mleko. Več v Frančiškanski ul. 8, I. n.
Cementne cevi
cevi za vodnjake, 1 m. svetlobe, stebre za vrtne ograje, stebre za kozolce, grobne oklepe, stopnice iz umetnega kamna i. t. d. nudi po najnižjih cenah F. Ban-da & drucj ..arlovsita c. 8 pri Jeranclrn
Velika množina sveže
dobra, po cen', se tekni odda. 7praša naj se Vodnikov trg 8t ■'> dvorišče, Ljubljana. Samo osebne kupdie.
V neizmerni tugl naznan;amo pretresujočn vest, da je naš nad vse ljubljeni, predobri soprog ozlrecia sia, brat, svak in stric, gospod
Alfonz Svetek
stotnik
po daljšem bolehaniu potrt na duhu in telesu, previden s sv. zakramenti za umirajoče v bolnici u-jrailjenin bratov 7 Zagrebu dne 18. t. m. mirno v Gospodu zaspal. Sledil je kmalu svojemu, nedavno umrlemu bratu Antonu na drugi boljši svet.
Pogreb se je vršil dne 20. t. m. v Zagrebu na ondotnem Mirogaju.
Sv. maša zadušnlca se bo brala v soboto dne 27. t. m. ob
8. uri dopoldne v tukajšni cerkvi Marijinega Oznanenja.
V Ljubljani, dne 25. marca 1920.
Berta Svetek roj. Balner-Jeva
soproga.
Rajko, Ciril, Albina in Elza
omož. Sever, hrata in sestri.
Anton in Antonija Svetek
starši.
Makso Sever svak. Draga roj. l-arnterjeva in Pavla roj. Piičeva, svakinji.
Vsi nečaki in nečaknje.

Zahoala.
Vsem, ki so delili neutol-ižliivo bolest ob smrti našega blagega, prisrčno ljubljenega soproga, očeia, brata, oziroma >vaka, gospoda
FRANCA SCHIT^I^R
dvornega svetnika
katerega nam je tako nepričakovano ugrabila neizprosna smrt, iziekamo >vo|o najprisrčnejšo zahvalo. Nadalje se zahvaljmemo prečastiti d ihovščini, vsem mnogoštevilnim zastopnikom raznih iblastij in korporacij, pevskemu društvu, darovalcem vencev in mnogobrojnim drugim prijateljem in znancem, ki so mu bili spremljevalci na njegovi prezgodnji zadnji poti.
Žalujoče rodbine: Schitnlk - Pibrovc- Reya.
Razglas.
PoStno ln brzojavno ravnateljstvo
v Ljubljani razpisuje prodajo
154 vagona štartnih po šili spremolc
z raznimi rabljenimi znamkami.
St. 1100S/Vb—1920. Prodajalo se bo na javni dražbi v ponedeljek dne 19. aprila t. 1. ob 9. uri v tonhalle pri oddelku V. b. poštnega ravnateljstva v Ljubljani pod sledečimi pogoji:
1.	Poštne spremnice se prodajo najboljšemu ponudniku.
2.	Kupno ceno vplača kupec takoj pri prevzetju blaga,
3.	Spremnice naloži, odpelje in stehta kupec na svoje stroške. Tehta se na mestni tehtnici v navzočnosti uslužbenca poitnega ravnateljstva.
4.	Kupec plača kolek po lestvici H.
5.	Spremnice se morajo odpeljati v dveh dneh.
Spremnice imajo velik pomen in vrednost za filateliste, ker vsebujejo vsakovrstne znamke. — Spremnice se lahko ogledajo eno uro pred dražbo.
Direktor pošte in brzojava za Slovenijo: Dr. Debelak m. pr.
Obl. l^onces. informačni zanod
Drago I^eseljal^
Cjubljana Cankarjevo nabr. 5
dobavlja vse kreditne in privatne informacije vtu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne.	6135
Klavirje, pianine, harmonije, violine, citre, harmonike, Strune itd. — ima
v velikanski zalogi
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak. LJUBLIflNA, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816
Slamnike in klobuke
vseh vrst spreiema v popravilo FRA-NJO ClRAK, tovarna slamnikov v Stob posta Domžale pri Ljubljani__V L,unijam se sprejemalo isti pri tvrdki Kovačevlč i Tersanv Prešernovi ul ci st 5, kjer so tudi najnovejši vzorci na razpolago.
plačuje po najvišjih cenah F R. STUPlCA, trgovina z žoleznino v Ljubljani.
Prodajam
vse vrste žganja, pristno staro vino, vse špecerijsko in kolonilaino blago na debelo po najnižjih cenah.
upim
v vsaki množini brinjevo olje in brinjev cvet.
M.Rant, trgovina, Kranj.

Zahvala.
Vsem. ki so z obiski in tolažbo tešili našo ljubo
JUiičiKO
v nieni težki bolezni in vsem, ki so darovali prekrasne Sopko in vence, kakor tudi onim, ki so so udeležili tako mnogobrojno pogreba predrage nepozabne rajnke in osobito častiti duhovščini kakor tudi onim, ki so nam v teh težkili časih izrekli svoje so-žalje in nam lajšali naše gorje, Izrekamo tem potom našo naj-lskrenejšo zahvalo.
Pozor!	Pozor!
Zabeležite si naslov!
Kdor želi kupiti prima, suha
bukova drva
po nizki ceni, naj jih naroči pri Cen-tra a-Drv, AhacIJeva cesta 10, (tram-I ; vajska postaja: Sv. Petra cerkev). Postrežb« točna in kulantna.
Rodbina Sutej.

Kina-železnnto vino iekarja PICCOLl-ja v Ljubljani, Dunajska cesta, krepča malokivne, nervozne, oslabele, odrasle in otroke. — Naročila proti povzetju.
Čebulček,
grahore in grah
se dobi najceneje in najbolje v trgovini s semeni
SEVER & Komp., Ljubljana
Wolfova ulica štev. 12.
Vsakovrstne
umiiiiiiniii

deske, trame, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba Impes v Ljubljani, Krekov trg 10.
traja vožnja po morju samo 6 dni. Natančneja pojasnila daje konces. potovalna pisarna
ivai Krater v umni
^ i&v	Gosposvetska cesta štev. 13
PhyUigrafit
barva proti rji, priznano najboljša oljnata barva za pleskanje železnih predmetov, to je mostov, ograj, streh in dr. V »alngl pri »Brata Ebeil«, LJubljana, miklo-šlceva tosta §1. 1, katera tvrdKa prevzame tudi pleskanje omenjenih predmetov.
različne torbice, predpasnike, slamnate solne in druge pletarske Izdelke,
priporoča po primerni ceni gospodom trgovcem FR*VNJO CilRAR, tovarna slamnikov, Stobu pošta Domžale pti Ljubljani

K št. 119/19.
Razglas.
Zakup na Mirju.
V pondeliek, dne 29. marca 1920
ob 8. uri zjutraj oddajala bode uprava Ljubljan-ke komende Nemških vitezov na „Mirju" svoj svet v zanup. Vpoštev pridejo v prvi vrsti invalidi, vdovo in sirote padlih vojakov in sploh revni sloji — Posebno se vabijo dosedanji zakupniki, da obenem tudi plačajo najemnino.
Uprava komende ljubljanske
v Veliki Nedelji, dne 21. marca 1020.
Več dobrih
K- gozdnih tesačev
sprejme takoj za celoletno dobo proti dobri plači Franc Past tesarski mojster Ljubljana.
Povečane slike
do naravne velikosti, kakor tudi olj« naie portrete na platno izvršuje umet-
mšfo°topg°rafutki Davorin Rovšek
prvi fotografski in povečevalni zavod Ljubljana, iioiodvorska ulica št. 34 a
Dnpr luuaaaaouuo
jj „Vardar" g
LjcSC3,Cr,CaC3C3CaaC3E3C3C3n
o
o
L Jugoslovanska tovarna sladne kave Jovo Gigovič, Nova Gra-diška, Slavonija dobavlja v vsaki množini
znamka „Vardar" zavitkih po 200 in 500 g, v originalnih zabojih po 50 kg netto, po najnižji ceni. franko vsaka železniška postaja.
a a o a a
D
G
Sk'adišče za Slovenijo:
J@d*3 gigocič
Maribor II, Gl. trg 20.
q iilnriuor ju, ui. irg jhi, jj QC3liaE3C=JCaC3CaC3C3C3EaC3J
d ,Uardar" 8
D	D
aGaanaannanaai]
za impor>no .n eksportno veiepodieije e
dobro dotacijo se -sče. Zahteva se vellko-poteznost, organizatorični talent, agilnost, znanje svetovnih jezikov, temeljito poznavanje blaga vseh vrst. Prednost imajo oni, ki so že vpeljani v svetovni veletrgovini. Ponudbo s prepisi spričeval navedbo šolanja in družinskih razmer, zahtevkov ter sliko pod »PRi.jiA 587«, na „Anončni zavod'- Drago Beseliak, Liubljana, Cankarjevo nabrežje št. 5.
'a«31 »»»■Jjjk^p
izvežbano starejšo moč, veščo korespondence, iš£e za takoj veliko trgovsko podjetje.
Istotam se sprejme in sicer takoj
perfsktna samostojna korespondentinja
vešča stenografije in strojepisja.
Plača po dogovoru. — Naslov pove uprava lista pod št. 1191.
Cisto svinjsko mast
samo na debelo po najnižjih dnevnih cenah dobavlja I. Slavonska tvorn'ca suhomesnate robe 1 masti
vsakovrstno blago.
Ljubljana. Poljanski nasip 4.	ovra,.nike- zaPest-
Podružnica: Selenburgova ul. 3.	"1CC	-
Maribor
Gosposua ul, 38
PODRUŽNICE
Novo mesto
Glava, trg
Kočevje
Stev. 39.
nudi trgovcem samo na debelo
edoškg perilo
kakor razne vrste srajc, spodnjih hlač,spalnih srajc, mehkih manšet in mehkih ovratnikov.
blagovni oddelek
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega
maiHMliiriiega lilooa
kakor angleško tkanino, podlogo, svilo, šifon, kre-ton, cefir, bombaževe in nitkasto tkanine itd.
Mi i M
(Za dvakratno ob'avo v tednu se računa 8 kron.)
ELEKTROTEHNIKA »Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4.
GRAMOF. IN GODBENI AVTOM. Rasberger A., Sodna ulica 5.
JAVNA SKLADIŠČA »Balkan«, I. Ljublj. javno sklad., Dunajska c. 33. (Tel. 366.)
KAVARNE »Zvezda«, Ivančič J., Kongres, trg
KLEPARJI Korn T., Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13.
Narotajle »Slovenca"!
'M domače fvrdke:
KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo.
KNJIGOVEZNICE Knjigoveznica K. T. D., Kopit. ul. 6.
KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. Schwab & Bizjak, Dvorni trg 3.
KROJAČI Gestrln Ferd., Poljanski nasip 8.
LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1.
MANUFAKTURNE TRGOVINE
Petkosig J os.. Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
MIZARJI Bizjak Peter, Spod. Šiška 136.
MODNI SALONI Gotzl Marija, Židovska ul. 8 in 7.
MODNE TRGOVINE
Kunovar Ivan, Stari trg 10. Magdič Pavel, Aleksandrova cesta-
OPTIKI
Jurman Karol, Šelenburgova ulica.
PARFUMERIJE IN KOSMETIKA »Uranus«, Mestni trg 11.
POPRAVILA GRAMOFONOV IN
GODBENIH AVTOMATOV Rasberger A., Sodna ulica 5.
RESTAVRACIJE »Perles«, Prešernova ulica.
SOBNO SLIKARSTVO Žuran Martin, Mestni trg 12.
STAVBENA PODJETJA
Černe Andrej, Sv. Petra cesta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
ŠPEDICIJSKA PODJETJA
»Balkan«, Dunaj. c. 33. (Tel. 366) Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.)
TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Cerne Lud., Wolfova ulica 3.
(Za dvakratno ou avo v tednu st računa 8 kron.'
TRGOVINE S KLOBUKI Čadež Gvido, Mestni trg 14.
TRGOVINE S PAPIRJEM »Uranus«, Mestni trg 11.
TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni trg 15.
TRGOV. Z ŽELEZ. IN POLJED. STROJI
Zalta & Žilic, Gosposvetska cesta 10. (Mar. Ter. cesta.)
ZALOGE POHIŠTVA Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17,
ZOBOTEHNIKI Zobni atelje F. Palovec, Dalmatin, ul. 5, poleg Kmetske posojilnice.
DroSlvo lesu trgovcev in inHiislrijcev pr išče za lakoj
IS
MovodošSopravo
Ponudnik mora biti slov. narodnosti s popolno strokovno iz obrazbo ter vsestransko zanesljiv, zmožen slovenskega, nemškega in italjanskega jezika. — Ponudbe s priloženimi spričevali je poslati na upravo „Slovenca" pod „lesna industrija".	1167
r
Jugoslovansko inženirsko podjetje
družba Z 0. Z. inženirs)<a pisanu in siaybno podjetje druJba z *z-
^Ljubljana	jVlaribor
Sodna ulica šteY. Z Viktringhofova ul. 3k
Oddelek	1. Projekti, proračuni. J^asvelovanje in zaslop. Presoja in stavbno nadzorstvo.
Oddelek	IU Vodne gradbe; izraba vodnih sil; ool;edels\a melioracija.
Oddelek	lil. £eton, železobeton. Železne konstrukcije.
Oddelek	IV. železnice, cesle, predori, mostovi.
Oddelek	V. industrijska in gospodarska poslopja.
Oddelek	VI. Komercijalno razpečavanje gradiva, orodja in industrijskih tvarin.
Brzojavni naslovi: 3J? — Ljubljana--— Maribor.
jmBK
brzovrtauje, Škarje, ognjišča 7.a ko vače, stroji za obdelovanje pločevin. : snovi, pile, stroji za rezanje vijakov {
in

Snšaft-Relta, loonimirooa ulica 102
Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev:
Hotel Pension „SPERANZA"
„iMPERIAL"
Opatija.
SanatoriJ in vbuko morsko kopallite „T*ERAPiA" Crikvemca.
Halacs Hotel „miramare"
Crl ve niča Teiaton interurb. 11.
Hotel- ension in morsko kopallice ,.JADRAN" SuSak Re*a Telefon Interur. 2-14
Hotel-Pension n morsko kopališče „JADRAN" Banan
vsi Hoteli in tanatohii so naimoder-aeje in z vsem komlortom ureteni. Oskrba izvrstna. Otvorjeni skozi celo elo. Vst naročbe preiema in daie pojasnila za Crikvenico uprava hotela „MlKAMAJUi" v Crikvenici; za No»i i uprava hotela .SAN-MAR1NO' v Novom za Sušak: SREDISNJ1 UKED UKUSlVA, SUŠAK-KEKA.
Naslov za brzoiavo:
iadranoe:<tral Sušak-Rska.
interurban telefon Stev. 9-8-9.
hotel Pension „SAN MARtNO"
Nov Vinudolski Telefon interur. S.
-loM-Pension n »e-llko morsko kai>all3č° „LliAKJ" Novi Vinooolskl.
Proti:
Seslja od 1. maja do 15. oktobra.
Ravnateljstvo.
ti TijHN iOinO podjetje za s UVOZ .n .ZVuZ ::
Pisarna moderno uretene tovarne V. M vRSAi\U :: ,, Zastopn. prvovrstnih tovarn. — Ekspozitura: Dunaj IV. Vmtorgisse 4.
JrtfliSCE: Zagub. KitoiiCsta alga iinv- S.	iastopstvo v Beogradu. Oukar>.<u n itllji-
STROJI proti takojšmi dostavi:	| Popotne rOVAliStJC naprave:
1. Zage po.nojarLoen in krožne žage,	{ Tovarne za Špirit in rafiner^o, ore-
otiltčui stroji za reaanje nastavkov	[ Sanje oha. Škrob iu drože, kotmerve,
(Oicketibobel), oblični stro.i ta. za-	\	testenine in pohištvo,
reze (Abrjcht-FUge) in oblični stroji	f MOT Jttji in LO .OMOBILI: za vaiw
3. Stružni stroji, ttroji za okrogio
se dobi v vsaki množini po nizk> ceni pri svečanu J. aOPACl) v ijjubl an GOS. OjVETSKA CtSTA štev.lna 90.
^roLV^lrKKS ! Elektromotorji. agregat^ stroji
Stružnt ^i U	| ^Zol^Z^r ^
struženje (f^.	lokomotive za drž. m manjše želez
vodnjaki, malt vagončKi za pesek itd. GRADBENI ma erijal: 3. Posamezne pile v vseh velikostih, : Nosači, tračn ce, ogibalmce, strešna i { različno orodje prvovistnih tovarn, š	lepenka itd.
Naročajte in Širite »Slovenca
Sladkorni bolezni, bolezni jeter in ledvic, oteklini želodca in čreves, kroničnemu katarju želodca iolčnemu kamenu, hemoroidom in bolezni mehurja, putlkl in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna mineralna voda »Rogaška Slatina«.
Rogaška Slatina
največje in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji — Hydrotherapija, elektrotherapija. tnhalatorij, gimnastika za zdravljenje, ko,>et)i z o lii-kovo kislino, solne, smreč.ie, parne, zračna sdnčne kopeli in kopeli 7. vročim zrakom. — Vojaška godba (42 mož med istimi absolvirani koservatoristi) — Za vsakovrstne /abnve je skrbljeno, kakor v naj-| večjih svetovnih zdraviliščih. (Umetniški koncerti, tombole, plesal li	venčki, gledališke predstave, kino, izleti i. t. d.
■n—IMBBBB
JVliši podgane
o vaa golazen mor« poginiti ako porabi iat< mum uAjbuije preiz-kušena n apiosno bvaliena • r«d<tva, not proti pol taki m mišim K 8 /.a pod ane m miši K 7 za »curke K 10 Muktura zh *ienloe K 8 : uničevalec moljev K 6. prašek pr«»ti mrčesom K 0.* ma/iio proti ušem '»n indeb K 5 —10 mamilo za niši pri živini &.-10 prašek za asi v obleki >n nerllu K ti. tinktura pron mrčesu ua sadju \n zelenjavi unicev rastlin K 6 Prašek proti mravljam Iv 6 Mazilo proti garjam K 10. — l'ošilia po po. v/©t tu /-»v ' ekspon
Junker. Patr niska olic" 3, Zagreli 39.
Trrovoem nrl večiem odjemu po >uat.
□□□acaar □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
o
a
j
a
j
G G
0 G G G G
isfta posojilnica
L
HM
d j.'ubrani, a astnem domu ^žklošiceoa cesta iteo. 6 [
obrestuje hranilne vloge po čistih	f
3%
Ljud-ka posojilnica v Ltubliant ie največja slovenska posojilnica in je imela koncem .narca 1919 nad 4u mili onov Rrou vloit m nad
i mfiton ensiotisoč Kron rezervam zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebnt kredit (proti menici) na hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
^a -g-acjcj -aaaa^ar-aaanoaao
ordinira ob delavnikih od 8. do 10. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne
(gumi)
NkheEin Goodrich
dobavila tak 3 i
Vinski oddelek v Sp. Slškl.
10 /c belo banaško, letnik 1918 8'5 / belo banaško, letnik 1919
Obe vrsti ste dobrega in zdravega okusa, brez kisline. 10*5% črno dalmatinsko vino, zelo fino, volnega, prijetnega okusa 8'5n/0 belo štajersko, namizno vino,
s prijetno kislino. 7'5 '/o belo hrvatsko, namizno vino. Vzorcev se ne pošilja. Za pristnost ponudenih vin jamči
Gospodarska Zveza.
lilin
i BOl t I
Priporoča se
iz(!e'ovoln:co in preoirainica s omnikov i" trnov za ime in oosnode
Ljubljana, Mestni trg štev. 6.
Velika izbera modelov nakičenih slamnikov,
svilen:h in žalnih klobukov.
Popravila točno in po zmernih cenah.
Ljubljana.
lD

proti srbečic , garjam, i lišaju, kožn. izpuščajem
t /.aotevajte v Vasi najbjizji isKnim pr.znano n zdramško priporočeno
Dr. FLESCH-evo izvirno SKABOFORI - MAZILO.
Me maže ne barva, btes duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za L.nbtjano ln okolico :
Ribari Snšnik »pri Zlatem ielenna IV., Marijin trg.
Iščemo
granita, pori r|a,bazalta, serpentina
itd. ali tem podobnega pisanega kamenja, v čim manjših kosih in piačamo najvišje cene.
" industrija umetnega kamna d. d. v Samoboru.
• • i ^ ***** i
„N H D H"
tvornlca dvopeka
Neumann 1 dr. Zagreb
Prolzva|a: Kekse, biskvit, prepeienec ln razno pecivo za ia),
Zastopnik za Kranfsko
L. JEŽEK, Ljubljana
Stritarjeva ulica štev. 7.
n n trn m m * ■ M
m
„miraa v zavojih po 1 kg., kavo, modro galico, užigalice, žveplo, koruzo, oves, moko
ter ostale deželne pridelke in sadeže prodajajo samo na debelo po zmernih cenah
Dumič, Glivic & Pitarevič,
Zagreb, Zrinievac 15.
Podrulnica: Zemun.	Int. tef. 22-69.
J

sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
v
rabljena kut.uje J. GOREČ, LJUBLJANA, Gosposvetska cesta st. 14.
I a bosanske
v zabojih po 1F> ki'ogr.
Kavo Čaj Čokolado Kakao Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjevec Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnike Dišave
razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto
Josip Fabiani
Ljubljana, Prešernova ulica 54.
Prlsuevaiie za sklad V. L. S.
-------------------------
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.
Naznanilo.
Radi pomanjkanja lokalnega prostora, razprodHia se vsakovrstno umetno cvetje, kakor veliko množino mirtnili vencev in šopkov, vsakovrstno perie, aražmarii, palme, šopki za cerkve in svilnate cvetlice vsake vrste. Krasni nevestni psjžoiani, nevestni IC Izdelovalnica umetnih vencev.
CgeSIISarna VIKTOR IHJT,
šelenburgova ulica št. 6.
Slavnemu ohCinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril na Sv. Jako* ba trgu St. si nasproti deviške šole,
trgovino z mešanim blag. na debelo.
Zagotavljajoč solidne in točne po trežbe se priporočam za obilen obisk.
Z odličnim spoštovanjem Ljubljana, v marcu 1920.	Osvatd Dobelc.
£ veletrgovina žganja, (iružba z o. z. Ljubljana (Kolizej)
tel. interurban 131.
Velika zaloga slfvovke, tropin j evca, brinjevca, ruma, konjaka in likerjev po najnižjih cenah.
Pri odjemu celih vagonov izjemne cene!
Sprejmejo se zmožni zastopniki za Slovenijo.
H
JU
a
nrn prn nrn nrn nrn nrn irn tttj nrn J
ifSilil?!
£J LSJ LSi LcLJ LiSu L£J LSJ L£J LSJ jj
A 1?!
Največja zaloga v Jugoslaviji!
LaJI£i!
II
jii I»I at
1
jii jll
Bogata izbira oo najnovejših krojih izgotovljereih modnih oblete, žaketov, smokingov, površnikov z volneno podlago. Deške oblekce in kostumi
(morn., športni itd.)
Ljubljana
& Biziaj
v vseh velikostih.
Dvorni trg 3.
Poti Narodno kavarno.
Mil a
HHPžSio^^^
hnlato aaail	M MA\ j|


M
f*
Cement" dionicko društvo za portlant cement
itu.
Poziv na supskripciju.
„Cement" dioničko društvo za portland cement u Splitu, zaključilo je na glavnoj skupštini, koja je bila obdržana dne 22. februara 1920, u svrhu povečanja tvornice cementa povišenje dioničke glavnice od 1,500.000 na 3,000.000 kruna izdanjem 7500 komada dionica po 200 kruna nominalnih:
1.	Od ovih dionica biti če prepuštena starim dioničarima polovica, i to
3750 komada, na način da če na dvije stare primiti jednu novu dionicu uz prvenstveni tečaj od
K 500 — po komadu, koje se imade odmah potptrao uplatiti.
U tu svrhu potrebno je, da dioničari polože plašteve starih dionica kod jednog od dolje naznačenih mjesta supskripcije a da se na njima označi izvršenje prava opcije.
Dioničari gube ovu pravu, ako ga ne izvrše do zaključka supskripcije.
2.	Ostatak od
3750 dionica stavlja se na javnu supskripciju uz tečaj od
K 800— po komada, koje se imade od.mali poipuno uplatiti.
3.	Supskripcija koja se otvara 8. marta, traje do 3. aprila o. g.
4.	Pravo repartacije pridržaje sebi upravno viječe, te ako sups-kribentima ne bi mogao biti doznačen potpuni broj po njima sups-kribiranih dionica, biti če im suvišak povračen sa 2°/0 kamata nakom obavljene reparticije, koja če biti dovršena do konca aprila o. g.
5.	Supskribenti primit če dionice uz povratak megjutomnice na onim mjestima gdje su lh upisali.
6.	Supskribenti sudjeluju na poslovnom rezultatu počam od 1. siječna o. g.
7.	Osnovan je sindikat, koji jamči emisiju dionica.
8.	Upise za supskripciju primajo: Jadranska banka u Beču, Beogradu, Dubrovniku, Kranju, Kotoru, Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Trstu, Zadru i Zagrebu, te zadružni savez u Splitu
Upravno viječe
»Cement" dioničkog društva za portland cement.
Delniška glavnica z rezervnimi zakladi okrog
28,000.0©© Siron.
Stritarjeva ulica stev. 2
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru.
spreiema vSoge na kniižice in tekoči račun proti ugod-
nemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje
vsakovrstne kredite.