Glasilo Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija Lapajnetova 19, 5280 Idrija Poštnina plačana pri pošti 5270 Ajdovščina tel: (05) 37 34 750 fax: (05) 37 34 754 OBVESTILA NOVEMBER 2020 BODITE OBVEŠČENI Sporočite svoj e-naslov, da vas informiramo o novostih in obveznostih Odloki, povezani z epidemijo COVID-19 se pogosto spreminjajo, zato spremljajte obvestila, prejeta po elektronski pošti in objavljena na spletni strani OZS www.ozs.si, da ne zamudite rokov za nadomestila, refundacije, olajšave... AKTUALNO BREZPLAČNE ZAŠČITNE MASKE ZA SAMOZAPOSLENE IN MIKRO PODJETJA Brezplačne maske za samozaposlene in mikro podjetja z 1 do 4 zaposlenimi – rok 15.11.2020 Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) ( Ur.l. 152/2020 z dne 23.10.2020) določa ukrep zagotovitve zaščitnih mask za samozaposlene in mikro podjetja z 1 do 4 zaposlenimi. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (izvajalec javnega poziva) v imenu Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (naročnik in financer javnega poziva) poziva samozaposlene in mikro podjetja z 1 do 4 zaposlenimi k oddaji vloge za dodelitev brezplačnih zaščitnih mask. Pred oddajo vloge si natančno preberite vsebino javnega poziva in pogoje, ki jih mora prijavitelj izpolnjevati. Samostojni podjetnik ( popoldanski s.p.) ne izpolnjuje pogojev za prejem zaščitnih mask, čeprav ima zaposlene delavce. Samozaposleni ali mikro podjetja prejmejo 150 trislojnih kirurških mask na zaposlenega. Postopek prijave Vloga za dodelitev je objavljena na spletni strani OZS https://www.ozs.si/maske. Prijava je zelo enostavna, saj vpišete samo: − davčno številko (s.p. ali mikro podjetja) ostali podatki se izpolnijo samodejno napolnijo − število zaposlenih (nabor je možen od 1-4) − obkljukate izjavo o izpolnjevanju pogojev − številko GSM ( če ni vpisana) − e-naslov ( če ni vpisan) Število mask je omejeno, zato pohitite s prijavo na povezavi maske. Javni poziv je odprt do vključno 15. 11. 2020. NOVI PREDLOGI OZS ZA PKP6 OZS predlagala že nove ukrepe PKP6 Od 13. marca 2020, ko je bila razglašena epidemij COVID-19 pa do 23. oktobra smo dobili že pet interventnih zakonov za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa za gospodarstvo in državljane. Mnogo ukrepov iz vseh petih zakonov je bilo sprejetih na pobudo Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Še pred objavo zadnjega Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) je OZS na Vlado RS poslala pobudo za sprejem šestega paketa ukrepov (PKP6) v katerem so predlogi zajeti v naslednjih ključnih točkah: 1. Čakanje na delo. Država naj delodajalcem povrne celoten strošek, ki ga imajo z nadomestilom plače delavcem za čakanje na delo, torej celotnih 80 % nadomestila (bruto II). Za obrtnike in podjetnike, ki so morali svoje dejavnosti zapreti ali omejiti zaradi odloka države ali občine, pa naj se ne upošteva kriterij upada prometa -20%. 2. Skrajšan delovni čas. Država naj delodajalcem povrne celoten strošek nadomestila plače delavcem, ki delajo s skrajšanim delovnim časom. 3. Vračilo državne pomoči. Prejem vseh državnih pomoči je vezan na pogoj glede minimalnega upada prihodkov (vsaj 10 %, po PKP5 vsaj 20 %). V kolikor obrtnik ali podjetnik tega pogoja ne bo dosegel, bo moral državno pomoč vrniti. Predlagamo, da se v PKP6 uvede varovalko, in sicer da vračilo ne velja za podjetja, ki jim je bilo z odlokom prepovedano ali omejeno opravljanje dejavnosti. Podjetjem pa naj bo pri koriščenju ukrepa čakanja na delo doma omogočeno, da dokažejo, da kriterija upada prihodka niso dosegli zaradi neprimerljivega obsega poslovanja v primerjavi s preteklim letom (denimo širitev dejavnosti, nove zaposlitve itd.). Ker je treba spodbujati uspešnost podjetij, naj podjetja sredstva iz naslova državne pomoči namenijo raje za raziskave in razvoj ali za nagrajevanje zaposlenih. 4. Kritje fiksnih stroškov in izpada prihodkov. Država naj tistim podjetjem, ki so morala na podlagi odloka svoje obrate zapreti ali obseg poslovanja zmanjšati, povrne izpad dohodka ali vse fiksne stroške. 5. Povrnitev najemnin za poslovne prostore. Predlagamo subvencijo s strani države za plačilo poslovnih najemnin. Predlagamo uvedbo rešitve, ki je že bila nakazana v enem od preteklih PKP. 6. Ureditev poroštvene sheme. Podobno kot v sosednjih državah predlagamo dvig zneska posojila, ki je predmet državnega poroštva z 10 % na 25 % prodaje in 2-kratnik stroškov dela ter poenostavitve, ki bodo bankam in prosilcem omogočale, da bo shema v praksi zaživela. 7. Zamrznitev minimalne plače. S 1. 1. 2021 je na podlagi formule iz Zakona o minimalni plači predviden dvig minimalne plače. Predlagamo zamrznitev oz. preložitev dviga minimalne plače vsaj še za eno leto. 8. Plačilo davkov. Zaradi kriznih razmer je med obrtniki in podjetniki vedno več takšnih, ki niso upravičeni do ukrepov pomoči zaradi pogoja, po katerem morajo biti na dan vloge poravnani vsi davki in prispevki. Dejstvo je, da si mnogi še niso opomogli od krize spomladi in vseh davkov ne morejo pravočasno poravnavati. Predlagamo, da se pogoj datumsko omeji na način, da so do ukrepov upravičeni vsi, razen davčnih dolžnikov pred 13. 3. 2020. Predlagamo tudi, da se vse davčne dajatve in prispevki brezpogojno in brezobrestno odložijo in da se s tem ne omeji upravičenosti do ukrepov pomoči. 9. Javni pozivi. Glede na to, da je najavljeno, da Javni poziv za pomoč podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19 ne bo zajel samozaposlenih in podjetij z do 4 zaposlenimi, predlagamo, da se pomoč zanje vključi v PKP6. 10. Plačilni roki. Predlagamo, da je plačilni rok za neposredne in posredne uporabnike proračuna za plačila zasebnim subjektom osem dni, kot je to določal ZIUZEOP. ZAKON IN ODLOKI ZA ODPRAVO POSLEDIC COVID-19 Zakoni in odloki, povezani z epidemijo nalezljive bolezni COVID-19 1. Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) ( Ur.l. 152/2020 z dne 23.10.2020) 2. Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije ( Ur.l. 146/2020 z dne 18.10.2020) 3. Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji ( Ur.l. 152/2020 z dne 23.10.2020 in sprememba 157/2020 z dne 30.10.2020) 4. Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije (Ur.l. 153/2020 z dne 23.10.2020) 5. Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Ur.l. 155/2020 z dne 26.10.2020) ZAKONODAJA PETI PROTIKORONSKI PAKET UKREPOV (PKP 5) Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) PKP5 (Ur. l. 155/2020 z dne 26.10.2020) med drugim določa naslednje ukrepe: I. ZAČASNI UKREPI ZA SAMOZAPOSLENE IN MIKRO PODJETJA 1. Temeljni dohodek Veljavnost ukrepa: 1. 10. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev) Upravičenec za temeljni dohodek je oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. 9. 2020 do uveljavitve zakona in dejavnosti zaradi posledic epidemije ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19 in sicer − samozaposlen (zavarovalna osnova 005), − družbenik ali delničar gospodarske družbe, ustanovitelj zadruge ali zavoda, poslovodna oseba − kmet (zavarovan po 17. člen ali 25/5 ZPIZ-2) status polno zavarovan, ki ne zaposluje polno zavarovan, ki zaposluje delno zavarovan - delni upokojenec - delno zaposlen - starševsko varstvo - popoldanski s.p. temeljni dohodek DA DA DA (sorazmerno) DA (sorazmerno) DA ( NE Pogoj poravnane obveznosti Do temeljnega dohodka ni upravičena oseba, ki ne plačuje obveznih dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti, če ima na dan vložitve vloge neplačane zapadle davčne obveznosti. Do pomoči so upravičeni tisti, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč. Med prihodke se vštevajo čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo. Višina Izredna pomoč znaša 1.100 €/mesec oziroma 700 €/mesec za samozaposlene v kulturi in 940 €/mesec za kmete. Če upravičenec v zavarovanje ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas je upravičen do sorazmernega zneska glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa. Mesečni temeljni dohodek se zniža za izplačilo delno povrnjenega izgubljenega dohodka (karantena in višja sila). Temeljni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov (izvzema se iz davčne osnove). Postopek Oddaja vloge preko e-Davkov TD za mesec Oktober November December predložitev izjave do 31.10.2020 do 30.11.2020 do 31.12.2020 nakazilo 10.11.2020 10.12.2020 10.01.2021 Če upravičenec poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek mesečnih temeljnih dohodkov za posamezne mesece. Vračilo 1. Če je od uveljavitve tega zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 oziroma za leto 2020, morajo upravičenci o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva morajo vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic iz tega zakona do dneva vračila. 2. Neizpolnjevanje pogoja upada prihodkov – obvestiti FURS najkasneje do roka za predložitev davčnega obračuna za leto 2020. Pomoč je potrebno vrniti v roku 30 dni po vročitvi odločbe. Po poteku tega roka se obračunajo zakonske zamudne obresti. Če upravičenec vrne temeljni dohodek in ni oddal vloge za delno povrnjen izgubljeni dohodek (karantena in višja sila), lahko vlogo odda v 30 dneh od vračila temeljnega dohodka. FURS izplača delno povrnjen izgubljeni dohodek v 15 dneh od prejema vloge. 2. Delno povrnjen izgubljeni dohodek za čas trajanje karantene in višje sile zaradi varstva otrok Veljavnost ukrepa: 1. 9. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev) Upravičenec Upravičenec za delno povrnjen izgubljen dohodek , ki zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je: − samozaposlen (zav. osnova 005), − družbenik ali delničar gospodarske družbe, ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba − kmet (zavarovan po 17. člen ali 25/5 ZPIZ-2) Višja sila: varstvo otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole. Za otroka se šteje otroke do vključno 5 razreda osnovne šole, otrok v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. Karantena: če je odločbo o karanteni prejel ob prihodu v Slovenijo, ob njegovem odhodu pa se je ta država nahajala na zelenem ali oranžnem seznamu ali če mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo. Višina Višina povrnjenega izgubljena dohodka je 250 € za vsako odrejeno karanteno ali za čas višje sile, vendar ne več kot 250 € za 10 dni, 500 € za 20 dni in 750 € v enem mesecu. Dohodek se ne izplača, če je zavezanec v istem obdobju upravičen do prejema temeljnega dohodka. Način uveljavljanja Vlogo (NF-karantena) je potrebno oddati preko eDavkov v 30 dneh od pridobitve dokazil karanteni ali razlogu za višjo silo in najkasneje do 31. 12. 2020. Nakazilo se izvede do 10. v mesecu za vloge oddane v preteklem mesecu. Delno povrnjen izgubljeni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov (izvzema se iz davčne osnove). 3. Zaščitne maske Zakon določa ukrep zagotovitve zaščitnih mask za samozaposlene in mikro podjetja z 1 do 4 zaposlenimi. II. NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE ALI NEZMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE (VARSTVO OTROKA) Veljavnost ukrepa pri odrejeni karanteni: od 1. 10. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev) pri višji sili: od 1. 9. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev) Upravičeni delodajalci Delodajalci bodo lahko uveljavljali pravico do povračila izplačanih nadomestil za čas odrejene karantene za delavce, ki jim ne bodo mogli organizirati dela na domu in za delavce, ki ne bodo mogli opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole. Za otroka se šteje otroke do vključno 5 razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. Delodajalec je dolžan v obdobju prejemanja povračila izplačanih plač delavcem izplačevati neto nadomestila plače in prispevke za vsa obvezna zavarovanja, sicer mora prejeta sredstva vrniti v celoti. Nadomestilo plače Višina nadomestila plače je odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni in znaša: 1. 100% nadomestilo plače, ki bi jo prejel, če bi delal, pripada delavcu, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela (na delovnem mestu); 2. 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni (137/7 ZDR-1) čas pripada delavcu, ki je odločbo o karanteni prejel ob prihodu v Slovenijo, ob njegovem odhodu pa se je ta država nahajala na zelenem ali oranžnem seznamu ter delavcu, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela; 3. 50% plače, ki bi jo prejel, če bi delal in ne manj kot 70% minimalne plače pripada delavcu, ki je odšel v državo na rdečem seznamu in je delodajalcu najmanj en dan pred odhodom predložil pisno izjavo, da odhaja v državo na rdečem seznamu iz naslova naslednjih osebnih okoliščin: − smrt zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja, smrt staršev (očeta, matere, zakonca ali zunajzakonskega partnerja starša, posvojitelja) − rojstvo otroka − vabila na sodišče 4. 0% nadomestila plače pripada delavcu, ki je odšel v državo na rdečem seznamu in ne uveljavlja izjem. Če je delavec ob odrejeni karanteni ali med trajanjem karantene uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravice do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal. Dolžnost delavca − v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni in o razlogih zanjo − v 3 delovnih dneh od prejema odločbe o karanteni le-to posredovati delodajalcu − v 3 delovnih dneh od nastanka razloga obvestiti delodajalca o odsotnosti z dela zaradi višje sile Povračilo nadomestila plače delodajalcu Izplačana nadomestila plač zaradi odrejene karantene ali višje sile se povrnejo v celoti (bruto I), tudi za praznik in druge dela proste dni, določene z zakonom. Postopek uveljavljanja povračila 1. Oddaja vloge na ZRSZ (v 8 dneh od uveljavitve zakona, če uveljavlja pravico do povračila za čas pred uveljavitvijo oziroma v 8 dneh od pričetka odsotnosti delavca)) 2. Na podlagi odločbe o priznanju pravice se z ZRSZ sklene pogodba o povračilu 3. Oddaja zahtevka III. DELNO POVRAČILO NADOMESTILA PLAČE ZA ČAKANJE NA DELO Veljavnost ukrepa: od 1. 10. 2020 – 31. 12. 2020 (z možnostjo podaljšanja do 30. 6. 2021) Upravičeni delodajalec Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Prihodki iz tega odstavka so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo. Nadomestilo plače in povračilo nadomestila plače delodajalcu Nadomestilo plače znaša 80 % osnove (137.člen ZDR-1), vendar ne manj kot znaša minimalna plača. Delodajalec je upravičen do delnega povračila v višini 80% izplačanega nadomestila plače in ne več kot 892,50 € (bruto I). Delodajalec ni upravičen do povračila če − ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. − če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge. − če je nad njim uveden postopek stečaja. Obveznosti delodajalca V obdobju prejemanja povračil izplačevati nadomestila plače − ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju − obvestiti ZRSZ, če delavca pozove na delo Vračilo prejetih povračil − kršitev obveznosti delodajalca − če začne postopek likvidacije, po zakonu, ki ureja gospodarske družbe v obdobju prejemanja sredstev in po prenehanju prejemanja sredstev (za enako obdobje) Odpuščanje delavcev V obdobju prejemanja delnega povračila ne sme pričeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen v primeru da je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet pred 13. 3 . 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila po ZIUZEOP, ZIUOOPE, ZIUPDV ali tem zakonu. Postopek uveljavljanja povračila 1. Oddaja vloge na ZRSZ preko Portala za delodajalce v 8 dneh od napotitve na čakanje 2. ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh s sklepom 3. Oddaja zahtevka IV. PREVOZNIKI - OBČASNI PREVOZI POTNIKOV Zakon (119. člen) določa ukrep na področju infrastrukture z namenom ohranjanja delovnih mest pri izvajanju začasnih prevozov potnikov ( šifra dejavnosti 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet) in sicer nadomestilo za obdobje od 16.3. do 11.5.2020 v višini 33,30 € na avtobus na dan (skupaj 38 dni). Do nadomestila so upravičeni prevozniki, imetniki licence Skupnosti za prevoz potnikov, ker v tem času niso izvajali prevozov. Nadomestilo stroškov znaša 33,30 € na avtobus na dan, pri čemer se v marcu 2020 upošteva osem dni, v aprilu 2020 18 dni in v maju 2020 deset dni. Nadomestilo se ne more uveljavljati za avtobuse, starejše od 20 let. Za izplačilo nadomestil stroškov mora imetnik licence Skupnosti predložiti Ministrstvu za infrastrukturo, pristojnemu za promet, naslednje podatke: dolgo in kratko ime imetnika licence Skupnosti, naslov, matična številka, davčna številka, številka transakcijskega računa, registrske številke avtobusov, za katere uveljavlja imetnik licence Skupnosti nadomestilo stroškov. Ministrstvo, pristojno za promet, pridobi podatke o dejavnosti imetnika licence Skupnosti in njegovih delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, FURS in Uprave Republike Slovenije za javna plačila (osebno ime zaposlenega, EMŠO, zavarovalno podlago, podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih ter podatke o transakcijah imetnika licence Skupnosti). V. OSTALO 1. Odsotnost z dela brez obiska zdravnika Veljavnost ukrepa: do 31.12.2020 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev) Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti z dela, ki ga izda izbrani osebni zdravnik, do 3 zaporedne delovne dni v kosu, največ 1x v koledarskem letu. Delavec je dolžan delodajalca pisno ali elektronsko obvestiti o odsotnosti prvi dan odsotnosti. V tem času ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja. Višina nadomestila delavcu: 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. Povračilo: nadomestilo krije ZZZS. Vlogo je potrebno oddati na ZZZS najpozneje 3 mesece po preteku ukrepa 2. Testiranje delavcev Veljavnost ukrepa: do 30. 6. 2021 (z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev) Če delodajalec napoti delavca na testiranje, se plačilo delodajalca ne šteje za boniteto delavca. Vir: OZS OMEJITVE PRI PRODAJI BLAGA IN STORITEV Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (zadnja sprememba Ur.l.152/2020 z dne 23.10.2020 in sprememba Ur.l. 157/2020 z dne 30.10.2020) z namenom omejitve gibanja prebivalstva in zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19 začasno omejuje ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije. Odlok določa: − Prepovedano je ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom ( končnemu potrošniku fizični osebi) − Dovoljeno je ponujanje in prodaja blaga in storitev med podjetij − Dovoljeno je delo v delavnicah z upoštevanjem navodil NIJZ (varnostna razdalja, razkuževanje oz. umivanje rok z milom, uporaba rokavic, zaščitne maske, izogibanje delu v skupinah, … IZJEME: Med izjemami, ki dovoljujejo ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom so tudi: − gradbena, vzdrževalna in montažna dela, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da prihaja do minimalnega možnega stika s potrošniki (na primer ogrevanje, vodovod, odtoki, električne inštalacije, keramične in druge obloge, prezračevanje, krovska, fasaderska dela, montaža kuhinj...), − storitve, ki se opravljajo na prostem in pri katerih se lahko zagotovi, da prihaja do minimalnega možnega stika s potrošniki (na primer vrtnarske storitve...), − servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja tehničnega blaga, − dimnikarske storitve, pod pogojem, da je v prostoru, kjer se izvajajo dimnikarske storitve prisoten samo en izvajalec, če pa to ni mogoče, je lahko v prostoru prisoten izvajalec storitve in ena oseba, ki je uporabnik male kurilne naprave; opravljanje dimnikarskih storitev ni dovoljeno v prostorih, v katerih je nameščena mala kurilna naprava, ki jih po opravljeni storitev ni mogoče prezračiti, − drevesnice in vrtnarije, − cvetličarne, − servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (na primer vulkanizerske, avtoličarske, avtokleparske, delavnice za popravilo koles), − prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo gradbenoinštalaterski material, − prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki − osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki med 6. in 21. uro Za dejavnosti, za katere z drugim odlokom ni prepovedano opravljanje dejavnosti, je število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, omejena na 20 kvadratnih metrov na posamezno stranko ali na eno stranko, v kolikor je poslovni prostor manjši od 20 kvadratnih metrov. Za opravljanje dejavnosti, ki spadajo med izjeme je obvezno upoštevanje Navodil NIJZ za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 (varnostna razdalja, razkuževanje oz. umivanje rok z milom, uporaba rokavic, zaščitne maske, izogibanje delu v skupinah, …Dejavnost se lahko opravlja v skladu s Priporočili NIJZ Zaprti javni prostori Število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom je omejen na 20 kvadratnih metrov na posamezno stranko ali na eno stranko, če je poslovni prostor manjši od 20 kvadratnih metrov. Potrebno je zagotovi minimalni stik s potrošniki v skladu s sprejetimi navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in upoštevati higienska priporočila ministrstva, pristojnega za zdravje in NIJZ za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2. Delodajalci morajo zaposlenim zagotoviti zaščitno opremo in zagotoviti spoštovanje navodil in priporočil NIJZ. Obvestilo naročniku storitve Odlok prepoveduje ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom (končnemu potrošniku fizični osebi). V kolikor je zaradi odloka dela na objektih končnega potrošnika potrebno začasno ustaviti, je na podlagi veljavne zakonodaje naročnika potrebno o tem pisno obvestiti. V primeru začasne zaustavitve del se sklicujete na: − zgoraj navedeni odlok, − da gre za okoliščine višje sile / epidemijo, − da gre za začasno ustavitev del do preklica odloka, − da se bodo dela nadaljevala ko bodo to dopuščale okoliščine (razveljavljen odlok, dobavljivi materiali, razpoložljiva delovna sila), − da trenutno v danih okoliščinah ne morete določiti roka nadaljevanja del,…… OMEJITEV GIBANJA MED OBČINAMI IN ZBIRANJE LJUDI Od 27.10.2020 nove omejitve gibanja in zbiranja ljudi Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (Ur. l. 155/2020 z dne 26.10.2020 začasno delno omejuje gibanje ljudi in omejuje oziroma prepoveduje zbiranje ljudi. Odlok določa: − omejitev prehajanje med občinami ( merilo je stalno ali začasno prebivališče). Omejitve ne veljajo za 13 izjem, med katerimi so tudi prihod in odhod na delo ter izvajanje delovnih nalog, opravljanje gospodarske dejavnosti. Samozaposleni morajo pri opravljanju dejavnosti s seboj imeti ustrezna dokazila: izjavo o opravljanju dejavnost, obrtno dovoljenje, izpis podatkov iz Poslovnega registra, potni nalog, delovni nalog…. Delodajalci morajo za zaposlene pripraviti potrdilo delodajalca in izjava delavca − omejitev gibanja ljudi med 21. in 6. uro, razen za primere prihoda in odhoda na delo ter izvajanja nujnih delovnih nalog − prepovedano je zbiranje več kot šest ljudi. Do šest ljudi je zbiranje dovoljeno samo, če je mogoče zagotoviti minimalno varnostno razdaljo. Omejitev ne velja za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva. − obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela obraza tudi na odprtih javnih krajih in javnem prometu (izjema so sprehodi na zelenih površinah in športno-rekreacijska dejavnost, če je mogoče neprekinjeno vzdrževati najmanj 3 metre medsebojne razdalje) − prepovedane so vse prireditve, shodi, poroke in verski obredi Globe za kršitve tega odloka se izrekajo v skladu z zakonom, ki ureja nalezljive bolezni. Izvajanje odloka poleg pristojnih inšpekcijskih služb nadzoruje tudi Policija v okviru svojih pristojnosti. OMEJITVE NA MEJNIH PREHODIH Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije ( Ur. l. 153/2020 z dne 23.10.2020) določa ukrepe ob prestopu državne meje. Odlok določa napotitve v karanteno na domu na osnovi seznam posameznih držav ali administrativni enoti države, iz katerih osebe vstopajo v Republiko Slovenijo (rdeče države). Določa tudi 17 izjem, ko ob vstopu v Republiko Slovenijo ni potrebna napotitev v karanteno na domu in ni potrebno predložiti negativnega izvida testa na prisotnost SARS-CoV-2 (COVID-19). Med temi izjemami so tudi: − osebe, ki prehajajo mejo zaradi nujnih neodložljivih osebnih opravkov ali nujnih poslovnih razlogov in to izkaže z ustreznim dokazilom ter se vrača čez mejo v najkrajšem času, ki je potreben za izvedbo opravila, vendar ne več kot 48 ur po prehodu meje; − osebe, ki so napotene na ali z opravljanja nalog v sektorju mednarodnega prevoza (dokazilo »Spričevalo za delavce v sektorju mednarodnega prevoza« ali z drugo ustrezno listino, iz katere je mogoče razbrati, da jo je napotil delodajalec; − osebe, ki izvajajo prevoz blaga ali oseb v Republiko Slovenijo ali iz Republike Slovenije v gospodarskem prometu ter za tovorni in potniški promet v tranzitu in zapusti Republiko Slovenijo v 12 urah po prehodu meje. SPREMEMBA POKOJNINSKEGA ZAKONA Sprememba zakona, ko odpravlja krivice v pokojninskem sistemu začne veljati 1.1.2021 Dopolnitev Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2H), Ur.l.139/2020 z dne 9.10.2020 izenačujejo pravice zavarovancev, ki so pokojninsko dobo dokupili, s tistimi, ki se jim je doba prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje že priznala kot pokojninska doba brez dokupa. Pokojninska reforma iz leta 2012 je uvedla razlikovanje med pokojninsko dobo z dokupom in pokojninsko dobo brez dokupa. Tistim s pokojninsko dobo z dokupom je določila strožje upokojitvene pogoje kot tistim s pokojninsko dobo brez dokupa. Tako je dobo prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje ter dokupljena vojaška in študijska leta pred 31. decembrom 2012 uvrstila med pokojninsko dobo z dokupom. Pokojninska novela iz leta 2017 je nato določila, da se doba prostovoljne vključitve v zavarovanje pred 31. decembrom 2012 šteje kot pokojninska doba brez dokupa. Ta rešitev pa ni veljala za tiste, ki so pokojninsko dobo v istem obdobju dokupili. Zakonske dopolnitve izenačujejo obseg pravic nekdanjih zavarovancev iz kmetijske dejavnosti glede na višino vplačanih prispevkov in ne glede na administrativno opredelitev, ali je bil nekdo zavarovan kot t. i. združeni ali kot drugi kmet. Nova odmera pokojnine po uradni dolžnosti Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovane ( ZPIZ) bo v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti na novo odmeril starostno pokojnino: − namesto predčasne pokojnine, z upoštevanjem te dobe kot pokojninske dobe brez dokupa zavarovancu, ki je z dokupom pokojninske dobe do 31. decembra 2012 uveljavil pravico do pokojnine ali izplačilo dela pokojnine. Nova pokojnina oziroma izplačilo dela pokojnine zavarovancu iz prejšnjega stavka pripada od začetka uporabe tega zakona. − z upoštevanjem dokupljene zavarovalne dobe za študij in vojaški rok kot delovno dobo za zavarovance, ki so z dokupom uveljavili starostno pokojnino po zakonu, ki je veljal do 31. decembra 2012. Nova pokojnina zavarovancu iz prejšnjega stavka pripada od začetka uporabe tega zakona. Nova odmera pokojnine na osnovi oddane vloge Dopolnitev zakona ( člen 401.a) za obdobja plačanih prispevkov izenačuje pravice zavarovancev. Uživalec pokojnine, ki je upravičen do višje pokojnine, lahko zahteva novo odmero pokojnine do 30.6.2021, da mu bo pripadala novo odmerjena pokojnina od 1.1.2021. Za pozneje vložene zahteve bo novo odmerjena pokojnina pripadala od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. SPREMEMBA ZAKONA O TRGOVINI Nova določila o obratovalnem času trgovin Sprememba Zakona o trgovini ( Ur.l. 139/2020 z dne 9.10.2020) določa, da so prodajalne ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih zaprte. Ta omejitev ne velja za prodajalne s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov: − če delo v svojih prodajalnah opravlja samostojni podjetnik ali nosilec trgovinske dejavnosti oziroma njegov prokurist ali zakoniti zastopnik oziroma prokurist pravne osebe. Delo lahko skupaj s samostojnim podjetnikom posameznikom nosilcem trgovinske dejavnosti oziroma njegovim prokuristom ali zakonitim zastopnikom oziroma prokuristom pravne osebe, opravlja tudi oseba, ki lahko opravlja začasno ali občasno delo dijaka in študenta v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti, ter oseba, ki lahko opravlja začasno ali občasno delo v skladu z zakonom, ki ureja trg dela. Delo družinskih članov v teh prodajalnah ni dovoljeno. − na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, namenjenih za javni promet, letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v bolnišnicah Za prodajni prostor ( 200 m2) se šteje del prodajalne, ki je namenjen trgovinski dejavnosti in v katerem se blago neposredno prodaja. Če je v sklopu prodajalne tudi ustrezno urejen prostor ali odprt prodajni prostor, kjer se blago neposredno prodaja, se tudi ta prostor šteje za prodajni prostor. Omejitev pri obratovalnem času veljajo od 24.10.2020 dalje. Zaradi ukrepa za preprečevanje širitve virusa COVID– 19 je potrebno upoštevati Odlok o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (zadnja sprememba Ur.l.152/2020 z dne 23.10.2020), ki določa minimalno 20 m2 prostora na posamezno stranko. Poleg splošnih obvestil o obveznosti nošenja mask, razkuževanja rok in razdalje med strankami, na vhodu v trgovino, izobesite tudi obvestilo, koliko strank sme biti v prodajalni glede na velikost. INFORMACIJE DELNA POVRNITEV IZGUBLJENEGA DOHODKA SAMOZAPOSLENIM Delna povrnitev izgubljenega dohodka samozaposlenim zaradi karantene ali višje sile (karantena in varstvo otroka) Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), Ur.l. 152/2020 z dne 23.10.2020 samozaposlenim od 1. septembra do konca leta omogoča delno povrnitev izgubljenega dohodka zaradi karantene samozaposlenega, njegovega otroka ali varstva otroka. Vlada lahko s sklepom podaljša ukrep še za šest mesecev (93.člen). Do njega so upravičeni samozaposleni, ki ne morejo opravljati dejavnosti zaradi: − odrejene karantene (opravljanje dejavnosti na domu pa ni mogoče) − varstva otroka, ker mu je bila odrejena karantena, − varstva otroka zaradi druge zunanje objektivne okoliščine, zaradi katere otrok ne more obiskovati vrtca ali šole. Upravičenec do delno povrnjenega izgubljenega dohodka je: − samozaposleni, ki je dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. členu ZPIZ-2, − družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi16. člena ZPIZ-2, in − kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen po 17. členu ali 25/5 ZPIZ-2. Pravico do varstva otroka lahko uveljavljajo starši otrok do vključno 5. razreda osnovne šole. Uveljavljajo jo lahko tudi starši otrok v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom, starši otrok v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter starši otrok, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca. Upravičenec do delne povrnitve izgubljenega dohodka zaradi karantene je tisti, ki se odpravi v državo, ki je bila v trenutku odhoda na zelenem ali oranžnem seznamu, ob vrnitvi pa je na rdečem, ali pa mu je bila karantena odrejena zaradi stika z okuženo osebo. Delno povrnjeni izgubljeni dohodek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka za vsako odrejeno karanteno samozaposlenega znaša 250 €. Za čas, ko pa samozaposleni ni zmožen opravljanja dela zaradi varstva otroka pa znaša ne več kot 250 € za 10 dni, 500 € za 20 dni in 750 € v enem mesecu (94. člen ZZUOOP). Postopek izplačila in roki Za povračilo delno izgubljenega dohodka upravičenec prek eDavkov predloži vlogo v 30 dneh od vročitve odločbe o karanteni ali drugo ustrezno dokazilo, ki je obvezna priloga vlogi. FURS nakaže delno izgubljeni dohodek upravičencu, ki vloži vlogo od − 1. do 31. oktobra 2020 do 10. novembra 2020, − 1. do 30. novembra 2020 za november ali za oktober in november skupaj, do 10. decembra 2020, − 1. do 31. decembra 2020 za december ali za december in november ali za december in oktober ali za vse tri mesece skupaj, do 10. januarja 2021. Upravičenec mora vlogo predložiti najkasneje do 31.12.2020. V primeru podaljšanja ukrepa FURS delno povrnjeni izgubljeni dohodek nakaže do 10. dne v mesecu za vloge, prejete v preteklem mesecu. Če sta bila upravičencu za isti čas izplačana temeljni dohodek in izgubljeni dohodek, mora upravičenec vrniti izgubljeni dohodek. Če pa upravičenec ni vložil vloge za izgubljeni dohodek, ker je v istem obdobju prejemal tudi temeljni dohodek in ga je moral vrniti, pa lahko v 30 dneh od vračila vloži vlogo za izgubljeni dohodek. Vir: OZS UPRAVIČENOST DO BOLNIŠKEGA STALEŽA Pojasnila ZZZS kdaj je kdo upravičen do bolniškega staleža ZZZS je pripravil dokument in tabelo, v katerem podrobneje pojasnjuje, kdaj je kdo upravičen do bolniškega staleža in kakšna velikost nadomestila plače mu pripada. 1. Okužba s COVID-19 in bolniški stalež Glede na to, da je usmeritev NIJZ, da zavarovanci z znaki akutne okužbe dihal z ali brez vročine, pri katerih bolezen poteka blago, diagnostičnega testiranja na COVID-19 ne potrebujejo (izjeme temu pravilu določi epidemiolog – postavi epidemiološko indikacijo za testiranje) se šteje, da je zavarovanec okužen s COVID-19 tako v primeru, če je pri njem potrjena okužba z novim koronavirusom (torej pozitiven test) kot tudi v primeru, če ima simptome in znake bolezni covid19 in ni bil testirani, a je velika verjetnost za prenos okužbe (prisotnost covid-19 v družini ali v skupnosti, npr. na delovnem mestu). 1.1. Izolacija Izolacija je razlog začasne zadržanosti od dela, ki se opredeli takrat, ko je pri zavarovancu potrebna osamitev zaradi bolezni, katere širjenje je potrebno preprečiti. Izolacija traja toliko časa, kolikor je zavarovanec kužen – tj. lahko prenaša bolezen. V primeru izolacije je zavarovanec upravičen do nadomestila v višini 90% od osnove, pri čemer se nadomestilo že od prvega dne zadržanosti od dela izplača v breme ZZZS. Kot omenjeno zgoraj traja ukrep izolacije toliko časa, dokler zavarovana oseba ne preneha biti kužna. Če je zavarovana oseba tudi po prenehanju kužnosti še nadalje nezmožna za delo (npr. zaradi dolgega ležanja je prisotna atrofija mišic, splošna oslabelost, ipd.), osebni zdravnik odobri nadaljnjo začasno nezmožnost za delo zaradi bolezni (razlog 01-bolezen), saj potrebe po izolaciji (razlog 08izolacija) ni več, ker pacient ni več kužen. 1.2. Poškodba pri delu Če pride do okužbe z novim koronavirusom COVID19 na delovnem mestu (npr. okužba zdravstvenega delavca, ki je opravljal svoje delo na oddelku, kjer se zdravijo pacienti s COVID-19, ali policista, ki je opravljal svoje delo na mejni kontroli in se je tam okužil), in nato zavarovanec zboli za COVID-19, je razlog začasne nezmožnosti za delo »04 - Poškodba pri delu«. Gre za obolenje, ki je posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela. Takšno obolenje pa se, skladno s 3. alinejo 66. člena ZPIZ-2, šteje za poškodbo pri delu. V tem primeru je potrebna tudi ustrezna prijava poškodbe pri delu s strani delodajalca (praviloma ER-8 obrazec, izjemoma drugo dokazilo, npr. pisna izjava delodajalca, da je do okužbe prišlo na delovnem mestu). Zavarovanec je upravičen do nadomestila v višini 100 % od osnove, pri čemer nadomestilo zavarovancu izplača delodajalec, in sicer od 11. 4. 2020 do 31. 5. 2020 (v času veljavnosti interventnega zakona ZIUZEOP) tudi za prvih 30 delovnih dni v breme ZZZS. Če je bil zavarovanec že pred 11. 4. 2020 nezmožen za delo zaradi poškodbe pri delu do 30 delovnih dni, izplača delodajalec v svoje breme nadomestilo do 10. 4. 2020 ter od 11. 4. 2020 dalje v breme ZZZS. Če je poškodba pri delu nastala po koncu veljavnosti ukrepa po ZIUZEOP, tj. od vključno 1. 6. 2020 dalje, delodajalec izplačuje nadomestilo plače v svoje breme prvih 30 delovnih dni. 1.3. Nega otroka Če je pri otroku prisotna okužba s COVID-19, je starš upravičen do nege za otroka za čas, ko mora biti otrok zaradi te bolezni doma. Kljub temu da otrok sicer nima več znakov bolezni, mora pa ostati doma, ker je lahko še kužen, je nega tudi v tem primeru lahko upravičena. Pediater pri presoji potrebe po negi upošteva tudi starost otroka. Razlog začasne zadržanosti od dela starša je torej lahko le nega, ne pa tudi izolacija (do katere je lahko starš upravičen le, če je pri njem potrjena okužba). Prav tako ne gre za karanteno, saj je otrok zbolel in je upravičena nega. Zgolj v primeru, če gre za zdravega otroka, torej otroka, pri katerem ni ugotovljena bolezen COVID-19, in mu je odrejena karantena, starš ni upravičen do nadomestila zaradi nege v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, temveč nadomestilo delodajalcu povrne ZRSZ. 1.4. Več različnih razlogov za začasno zadržanost od dela Pri zavarovancu je lahko v določenem obdobju prisotnih več različnih razlogov, ki bi utemeljevali njegovo začasno zadržanost od dela, vendar je glede na veljavne predpise treba kot razlog zadržanosti od dela opredeliti le en prevladujoči razlog. Tako mora izbrani osebni zdravnik v primeru, če je bil zavarovanec, še preden je zbolel za COVID-19, začasno zadržan od dela (in tudi še bo po koncu COVID okužbe - npr. onkološki bolnik), oceniti, kateri od razlogov je v tem primeru primarni oziroma pretežni razlog te zadržanosti (tj. kateri razlog v večji meri prispeva k začasni zadržanosti od dela). Če izbrani osebni zdravnik oceni, da je primarni razlog zadržanosti od dela bolezen, ostane prvi dan zadržanosti od dela nespremenjen za celotno trajanje odsotnosti. Zavarovanec sicer mora biti ves čas kužnosti izoliran in mu je omejeno svobodno gibanje, da bi se preprečil prenos bolezni na druge osebe, vendar pa ni nujno, da je v tem času v bolniškem staležu zaradi razloga izolacija. Če pa izbrani osebni zdravnik oceni, da je primarni razlog zadržanosti od dela izolacija, je s spremembo razloga v izolacijo podan tudi nov prvi dan zadržanosti od dela, nato pa ob ponovni spremembi razloga v bolezen (od takrat dalje, ko zavarovanec ni več kužen) ponovno nov prvi dan zadržanosti. V tem primeru gre nadomestilo plače od prvega naslednjega dne po koncu razloga izolacija ponovno prvih 30 delovnih dni v breme delodajalca. 1.5. Delo od doma Če je pri zavarovancu prisotna okužba s COVID-19, vendar delavec lahko opravlja delo od doma, je upravičen do izplačila plače in ne do bolniškega staleža, saj opravlja delo. 2. Bolezen ali poškodba v času čakanja na delo, odsotnosti z dela zaradi višje sile ali karantene Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo nezmožen za delo ali to postane med trajanjem začasnega čakanja na delo, karantene ali v času odsotnosti zaradi višje sile, pridobi pravico do začasne zadržanosti od dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju (posledično prejme tudi nadomestilo plače). V tem času pa se nadomestilo plače zaradi čakanja na delo, odrejene karantene ali višje sile ne izplačuje, saj delavec prejema nadomestilo v breme ZZZS. Če je delavec na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju začasno zadržan od dela s skrajšanim delovnim časom, se mu nadomestilo plače zaradi čakanja na delo, karantene ali višje sile, izplačuje v sorazmernem delu (glede na preostali delovni čas, ko ni v bolniškem staležu). Gre za začasni ukrep, po katerem je v času trajanja interventnih ukrepov začasna zadržanost od dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju primarni razlog odsotnosti (če je zavarovanec hkrati razporejen na čakanje na delo, mu je odrejena karantena oziroma je odsoten z dela zaradi višje sile). 3. Odsotnost z dela za zdrave osebe Pravice do bolniškega staleža in nadomestila plače zaradi navedenega razloga nimajo: a. zavarovane osebe, ki opravljajo delo od doma b. zdrave osebe, ki ne morejo delati iz razlogov »nezdravstvene« narave (npr. varstvo otrok, nedelovanje javnega prevoza) Staršem zgolj zaradi dejstva, da so šole in vrtci zaprti ali da je otroku odrejena karantena, ne pripada pravica do zadržanosti od dela in nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi nege otroka, saj v teh primerih otrok nege ne potrebuje zaradi svoje bolezni ali poškodbe. Pravico do nege in posledično nadomestilo plače iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja je mogoče priznati, če je pri otroku s strani njegovega pediatra ugotovljena bolezen ali poškodba ter posledično potreba po negi (če pediater meni, da otrok zaradi bolezni ali poškodbe potrebuje nego). Osebni zdravniki tudi ne morejo odobriti bolniškega staleža zavarovancem (staršem), če le-ti niso začasno zadržani od dela zaradi svojega zdravstvenega stanja. c. zdrave osebe, v primeru odrejene karantene V času karantene zavarovana oseba nima pravice do bolniškega staleža, saj je sicer zmožna za delo in pri njej niso prisotni znaki za bolezen. Posledično se tudi ne izdaja bolniškega lista. Delodajalec lahko uveljavlja povračilo nadomestila izplačanega zaradi karantene od ZRSZ d. osebe, pri katerih so prisotne kronične bolezni, brez znakov bolezni za COVID-19 Pri zavarovanih osebah, pri katerih so prisotne kronične bolezni, brez znakov za bolezen COVID-19 (npr. srčno žilne bolezni, sladkorna bolezen, visok pritisk ipd.), ni podlage za odreditev bolniškega staleža samo zaradi dejstva, da ima navedene bolezni, in bi bil v primeru okužbe lahko rezultat zdravljenja slabši. Posamezni družinski zdravniki izdajajo tem osebam različna potrdila, ki pa ne nadomeščajo bolniškega lista in se lahko uporabijo za urejanje razmerij med delavcem in delodajalcem. Zdrava oseba morebitno odsotnost z dela ureja v dogovoru z delodajalcem, skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) in interventnimi zakoni, ki veljajo za čas epidemije COVID-19. Več informacij: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Nacionalni inštitut za javno zdravje. OZNAČBA NA BOLNIŠKEM LISTU – BOLEZEN ALI IZOLACIJA Kakšen razlog zadržanosti je zdravnik označil delavcu na bolniškem listu – bolezen ali izolacijo? Poleg neodrejanja karanten imajo obrtniki in podjetniki v teh časih težave v zvezi z razlogi zadržanosti, ki jih osebni zdravniki delavcu, ki je zbolel za koronavirusno boleznijo, označujejo na bolniških listih. Vse pogostejši so primeri, ko delavec, ki je zbolel za koronavirusno boleznijo, delodajalcu prinese bolniški list, na katerem mu je osebni zdravnik označil kot razlog zadržanosti bolezen in ne izolacija. Razlika med boleznijo in izolacijo Poleg vsebinskih razlik je ključna razlika, kdo nosi strošek nadomestila plače. Pri bolezni delavcu pripada nadomestilo plače za prvih 30 delovnih dni v višini 80% osnove (137.člen ZDR-1), nadomestilo plače od prvega dne zadržanosti dalje bremeni delodajalca. Pri izolaciji je delavec za prvih 90 dni upravičen do nadomestila plače v višini 90% osnove (31. člen ZZVZZ), nadomestilo plače pa od prvega dne zadržanosti dalje bremeni ZZZS. Kakšen razlog zadržanosti mora imeti delavec, ki je zbolel za koronavirusno boleznijo? Izolacijo. Eden izmed posebnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni je po 10. členu ZNB tudi osamitev (izolacija). Gre za ukrep, s katerim med drugim tudi osebni zdravnik, omeji svobodno gibanje, kadar to lahko povzroči direkten ali indirekten prenos bolezni na druge osebe. Osamitev lahko traja največ toliko časa, kolikor traja kužnost (18. člen ZNB). Če bo delavec v bolniškem staležu tudi po poteku obdobja kužnosti, bo dobil bolniški list z razlogom zadržanosti bolezen (01). Ta odsotnost pa je prvih 30 delovnih dni na stroške delodajalca oziroma zavezanca. Postopki delodajalca ali delavca v primeru, ko je razlog zadržanosti bolezen namesto izolacija? Zavarovanec (delavec) ali delodajalec lahko zoper odločitev osebnega zdravnika v roku treh delovnih dni od dne, ko sta bila z oceno seznanjena (od prejema bolniškega lista), vložita pritožbo zoper presojo ocene osebnega zdravnika o začasni nezmožnosti za delo. O pritožbi odloča imenovani zdravnik ZZZS, o svoji odločitvi pa izda odločbo, najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve (81. člen ZZVZZ). Zavarovana oseba ali delodajalec se lahko na odločbo imenovanega zdravnika pritoži v petih delovnih dneh od vročitve odločbe. Pritožbo obravnava zdravstvena komisija. Komisija o svoji odločitvi izda odločbo najpozneje v osmih dneh po prejemu pritožbe. KRATKOTRAJNA ODSOTNOSTI DO 3 DNI ZARADI BOLEZNI Nova pravica do kratkotrajne odsotnosti (3 dni) zaradi bolezni Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP), Ur.l. 152/2020 z dne 23.10.2020 uvaja novo pravico do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni. Pravica velja od 24.10. do 31.12.2020 ( z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev). Delavec je lahko odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika do tri zaporedne delovne dni in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Obveznosti delavca Delavec o kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja. V primeru, da osebni zdravnik ugotovi, da je delavec tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Postopki in roki delodajalca Delodajalec izplača delavcu za čas kratkotrajne odsotnosti nadomestilo plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja ( 137. člen). Delodajalec na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) vloži elektronsko zahtevo za refundacijo najpozneje tri mesece po preteku ukrepa. ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi zahteve za povračilo nadomestila. Na spletni strani ZZZS so objavljena Navodila-postopki za delavca in Navodila-postopki za delodajalce Predlaganje REK-1 obrazca V primeru izplačila nadomestila plače zaradi kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni), ki ga izplača delodajalec, ki nato zahteva refundacijo od ZZZS, se na REK obrazcu podatki o nadomestilu vpišejo v polje v 105 in v iREK obrazcu v polje B02 . ODREJANJE KARANTEN S POTRDILI Potrdilo o odrejeni karanteni izda NIJZ Za samozaposlene in delavce kot dokazilo, da jim je bila odrejena karantena, služilo potrdilo NIJZ. Delodajalec se mora za zaposlene obrniti na medicino dela ali na osebnega zdravnika delavca (če ne sodeluje z nobeno medicino dela), samozaposleni pa na osebnega zdravnika. Samozaposleni Samozaposleni, družbeniki in kmetje, ki si dela ne morejo urediti na tak način, da ne bi ogrožali drugih, o tem, da so bili v tesnem stiku, obvestijo svojega izbranega zdravnika. Ta bo za njih posredoval pri NIJZ, da jim bodo poslali potrdilo o napotitvi v karanteno na domu. Enako velja za zaposlene pri manjših delodajalcih, ki še niso uspeli vzpostaviti sodelovanja s specialisti medicine dela in športa. OPOZORILO: Samozaposleni mora vlogo vložiti preko eDavkov v 30 dneh od vročitve odločbe o karanteni ali drugega ustreznega potrdila, vendar najkasneje 31.12. 2020. Delavci: Zaposleni, o tem, da so bili v tesnem stiku, obvestijo delodajalca. Delodajalec se bo v sodelovanju z zdravniki medicine dela odločil, ali lahko oseba dela od doma, ali se ji lahko delo organizira tako, da ne bo možen morebiten prenos okužbe, ali pa naj oseba ostane v karanteni na domu. V primeru, da bo oseba ostala doma v karanteni na domu, bo delodajalec v sodelovanju s svojim izvajalcem medicine dela posredoval to informacijo na NIJZ skupaj z naslovom ali elektronskim naslovom zaposlenega ob njegovem privoljenju. NIJZ bo osebi v 72 urah poslal na ta naslov potrdilo o tem, da prestaja karanteno na domu. S tem potrdilom zaposleni pri delodajalcu uveljavlja nadomestilo, delodajalcu pa to potrdilo služi za uveljavljanje povračila nadomestila plače. Delodajalec bo lahko tudi za delavce, ki so bili doma v obdobju neizdajanja karantenskih odločb in potrdil uveljavljal povračilo nadomestila plače, delavcem pa obračunal višje nadomestilo plače. Delodajalec lahko pridobi potrdilo tudi za to obdobje. Za vse, ki pa so bili do sedaj s strani epidemiologa obveščeni, da jim bo odrejena karantena na domu, je za uveljavljanje nadomestila še vedno potrebna odločba ministrstva. OPOZORILO: Delodajalec mora na ZRSZ vložiti vlogo do 1. 11. 2020, če uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo zakona (pred 24. 10.2020). Vir: OZS VIŠJA SILA ZARADI VARSTVA OTROKA Kolikšno nadomestilo plače pripada delavcu in koliko bo država povrnila delodajalcu v primeru odsotnosti v primeru višje sila zaradi varstva Na osnovi Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih (Ur.l.152/2020 z dne 23.10.2020), je veliko staršev, ki nimajo varstva za otroke, ostalo doma. Delna povrnitev nadomestila plače delodajalcu in večje nadomestilo plače delavcu v primeru višje sile je nov ukrep po Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP). Enemu od staršev, skrbnikov ali oseb, ki negujejo in varujejo otroka omogoča, da zaradi karantene, ki je odrejena otroku, ali druge zunanje objektivne okoliščine, ostane doma z namenom varstva otroka zaradi nezmožnosti obiskovanja vrtca, šole, socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu (višja sila). Do uveljavitve ZZUOOP je bil delavec v teh primerih upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače (137. člen ZDR-1). Nadomestilo plače je bilo breme delodajalca. Pravico do odsotnosti z dela lahko uveljavljajo starši otrok, osebe, ki negujejo in varujejo otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje. Pravica pa ni absolutna, ampak velja za otroke do vključno 5. razreda osnovne šole. Uveljavljajo jo lahko tudi starši otrok v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom, starši otrok v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter starši otrok, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca (57.člen ZZUOOP). Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do nadomestila plače v velikosti 80 % osnove iz 137. člena ZDR-1. Postopki za delodajalca 1. Delodajalec odda vlogo v osmih dneh od začetka odsotnosti delavca preko Portala za delodajalce Zavoda za zaposlovanje po enakem postopku in z enakimi roki, kot to velja pri karanteni. Delodajalec mora vlogi priložiti izjavo (vzorec izjave) delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile. 2. Zavod za zaposlovanje izda odločbo o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plač in z delodajalcem pogodbo, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti. 3. Delodajalcu izplačano nadomestilo plače (bruto I) povrne Zavod za zaposlovanje. Pri tem pa ZZUOOP za to upravičenost delodajalca ne določa nobenih pogojev glede upada prihodka delodajalca ali maksimalnega izplačila. Tudi ni pogoj, da bi moral delodajalec delavcu organizirati delo na domu. Ukrep traja od 1. septembra do 31. decembra 2020. Vlada pa lahko ukrep s sklepom podaljša za šest mesecev. Vir: OZS PREPOVED ODPUŠČANJA IZ POSLOVNEGA RAZLOGA PO INTERVENTNIH ZAKONIH Čakanje na delo in delo s skrajšanim delovnim časom sta ukrepa, ki sta namenjena ohranjanju zaposlitve. Zato so se omejitve glede odpuščanja delavcev iz poslovnega razloga, ki čakajo na delo in delavcev, ki delajo, s sprejemanjem novih interventnih zakonov stopnjevale. Omejitve pa so tudi pri delu s skrajšanim delovnim časom. Čakanje na delo ZIUZEOP ( Ur.l.49/2020 z dne 10.4.2020) omejitev glede odpuščanja delavcev iz poslovnega razloga ni imel. Ne glede delavcev, ki so čakali na delo, niti glede delavcev, ki so v tem času delali. Prepoved glede odpuščanja delavcev iz poslovnega razloga je bila prvič uzakonjena v tretjem interventnem zakonu ZIUOOPE (Ur.l.80/2020 z dne 30.5.2020), ki je določal (32.člen), da delodajalec ne sme odpustiti delavca v času prejemanja nadomestila plače. Zakon sicer ni izrecno določal, da se prepoved nanaša le na poslovni razlog, vendar po namenski razlagi te določbe o tem ni dvoma. Kršitev te prepovedi ni bila sankcionirana kot prekršek. Četrti interventni zakon ZIUPDV( Ur.l.98/2020 z dne 10.7.2020) je v 10. členu določal, da v obdobju prejemanja nadomestila plače iz naslova začasnega čakanja na delo, delodajalec iz poslovnega razloga ne sme odpustiti delavca, za katerega je uveljavljal povračilo nadomestila plače. Prav tako ni smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, ki so delali, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po ZIUOOPE ali ZIUZEOP. Peti interventni zakon ZZUOOP ( Ur.l.152/2020 z dne 23.10.2020) vsebuje enako določbo (76.člen), le da jo še pri večjem številu delavcev dopolnjuje s pogojem, da delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije niti po ZIUPDV. Kršitev prepovedi odpuščanja iz poslovnega razloga je prekršek, za katerega je predpisana globa le po ZIUPDV. V primeru kršitve, delodajalec ni obvezan vračati povrnjenih nadomestil plač, po nobenem interventnem zakonu, razen če bi prejel povrnitev nadomestila tudi za čas, v katerem delavec ne bi smel čakati na delo (npr. v času teka odpovednega roka ipd.). Če je delodajalec kršil prepoved in je delavcem vseeno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pa odpoved samo zaradi tega dejstva ni nezakonita. In to ne glede na to, ali je ta kršitev prekršek ali ne. Obdobje čakanja na delo 13. marca – 31. maja 2020 junij 2020 julij - september 2020 oktober–december 2020 (možnost podaljšanja za šest mesecev) Ureditev v interventnem zakonu ZIUZEOP (PKP 2) ZIUOOPE (PKP 3) ZIUPDV (PKP 4) ZZUOOP (PKP 5) Skrajšan delovni čas Delodajalec ne sme v obdobju prejemanja subvencije in še mesec dni po tem obdobju začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Delavcem, za katere delodajalec ne koristi ukrepa, lahko odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, če ne gre za odpoved večjemu številu delavcev. Razen, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po ZIUOOPE ali ZIUZEOP (18.člen ZIUOOPE). V primeru kršitve prepovedi odpuščanja iz poslovnega razloga mora prejeta sredstva v celoti vrniti z zakonskimi zamudnimi obrestmi (18.člen ZIUOOPE). Vrniti mora vsa sredstva, ki jih je prejel za delavce, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom. Poleg tega je kršitev prekršek, za katerega je predpisana globa (79.člen ZIUOOPE). Če je delodajalec kršil prepoved in je delavcem vseeno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pa odpoved samo zaradi tega dejstva ni nezakonita. In to ne glede na to, ali je ta kršitev prekršek ali ne. Delodajalec pa bi moral subvencijo vrniti tudi v primeru, da je bil delavec na ukrepu v času, ko to ne bi smel biti (npr. v času teka odpovednega roka). Vir: OZS SEKCIJE GOSTINCI Najava javnega poziva za pomoč gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19 SPIRIT Slovenija bo v kratkem objavil Javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetij v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19. Na voljo bo 10 milijonov €, posamezno podjetje pa bo lahko prejelo največ do 9999 € pomoči v obliki pavšalnega zneska, ki se bo določil za vsak posamezni primer. Namen javnega poziva bo sofinanciranje obratovalnih stroškov, ki so nastali zaradi izpada prihodkov kot posledice epidemije COVID-19. Podjetja v turističnem in gostinskem sektorju zaradi zunanjih objektivnih okoliščin in ukrepov proti širjenju bolezni niso mogla opravljati dejavnosti, medtem ko so določeni nujni stroški za ohranjanje podjetij v minimalni kondiciji nastajali. Cilj javnega poziva je ohranitev dejavnosti in delovnih mest v gostinstvu in turizmu, lažji ponovni zagon dejavnosti po sprostitvi ukrepov zaradi epidemije COVID-19. Upravičeni stroški (obratovalni stroški) se bodo sofinancirali v obliki pavšalnega zneska, ki znaša 16,5% od celotnih odhodkov, zmanjšanih za stroške dela v letu 2019, vendar do največ 9.999€. Do sredstev bodo upravičena mikro, mala in srednje velika podjetja (samostojni podjetniki posamezniki, gospodarske družbe, ki so imela na dan 31. 12. 2019 v podatkovni bazi AJPES kot svojo glavno dejavnost registrirano eno izmed naslednjih SKD dejavnosti: − I 55 Gostinske nastanitvene dejavnosti, − I 56.101 Restavracije in gostilne, − N 79.110 Dejavnost potovalnih agencij, − N 79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj, − N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj − R 90.010 Umetniško uprizarjanje, − R 90.020 Spremljaj.dej.za umetniško uprizarjanje. Podjetja bodo morala za prijavo na javni poziv izpolnjevati še dva posebna pogoja, in sicer, da so v letu 2019 ustvarila več kot 50.000 € prihodkov in da so imela v povprečju minimalno 4 zaposlene v dejavnostih. Prijavitelji bodo morali imeti na dan oddaje vloge poravnane vse obveznosti do države (prispevki, davki in druge dajatve). Dodatne informacije v zvezi z javnim pozivom bodo od objave javnega poziva naprej na voljo na spletni strani www.spiritslovenija.si. PREVOZNIKI Ukrepi za prevoznike v petem protikoronskem paketu (PKP5) Zakon (119. člen) določa ukrep na področju infrastrukture z namenom ohranjanja delovnih mest pri izvajanju začasnih prevozov potnikov ( šifra dejavnosti 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet) in sicer nadomestilo za obdobje od 16.3. do 11.5.2020 v višini 33,30 € na avtobus na dan (skupaj 38 dni). Imetniki licenc Skupnosti so upravičeni do nadomestila stroškov v višini 33,30 € na avtobus na dan za obdobje, ko niso mogli izvajati občasnih prevozov: 8 dni v mesecu marcu 2020, 18 dni v mesecu aprilu 2020 in 10 dni v mesecu maju 2020 (od 16. marca 2020 do 11. maja 2020). Nadomestila se ne more uveljavljati za avtobuse starejše od 20 let. Zahtevki za izplačilo nadomestil se bodo vlagali na Ministrstvo za infrastrukturo. Italija – globe za cestno prometne prekrške V Italiji velja pravilo solidarne odgovornosti prevoznika in voznika za plačilo globe za cestnoprometne prekrške. To pomeni, da se podjetje ne more izogniti plačilu globe, v primeru, da voznik (četudi ni več zaposlen pri podjetju) globe sam ne želi prostovoljno poravnati. V tem primeru lahko podjetje od voznika z regresnim zahtevkom zahteva povračilo plačane globe in stroškov postopka. Na drugi strani prejetega obvestila o kršitvi so navedeni zneski glob, ki veljajo za plačilo v določenem časovnem obdobju. Za težje prekrške voznikov, v Italiji vodijo posebno evidenco kazenskih točk tujih voznikov. Zato boste lahko prejeli obvestilo o kršitvi, kateremu bo priložen tudi obrazec, v katerega morate vnesti podatke o podjetju, odgovorni osebi in vozniku, ki je storil prekršek. Svetujemo vam, da ta obrazec izpolnite in pošljete na naslov, ki je naveden v obrazcu o očitani kršitvi. V kolikor boste to dejanje opustili, tvegate, da vam bo izrečena dodatna globa, ker zahtevanih podatkov ne boste posredovali (podrobnosti so navedene na samem obrazcu). V nekaterih primerih se celo zahteva, da obrazec podpišeta prevoznik in voznik, ki je storil prekršek. Če voznik ni več zaposlen v vašem podjetju, predlagamo, da na obrazcu navedete opombo, v kateri navedete datum od katerega naprej voznik ni več zaposlen pri vas ter, da nimate njegovih kontaktih podatkov. Zastaralni rok za cestno-prometne prekrške je 360 dni od dneva storjenega prekrška pa do dneva, ko je prekrškovni organ obvestilo o globi oddal priporočeno na pošto. Iz navedenega izhaja, da ste lahko obvestilo o očitani kršitvi prejeli po preteku 360 dni. V kolikor pa boste ugotovili, da vam je prekrškovni organ poslal obvestilo o kršitvi po poteku 360 dni velja, da je kazen zastarana. V tem primeru morate prekrškovni organ z dopisom obvezno opozoriti na zastaranje. V dopisu navedete številko zadeve (napisana je v obvestilu o kršitvi pod črtno kodo), datum storjenega prekrška (naveden v obvestilu) in datum poslane pošte (navedeno na poštni ovojnici), ter opombo, da je očitan prekršek po vašem mnenju zastaran. To storite le v primeru, če dejansko niste prejeli predhodno s stani prekrškovnega organa nikakršnega predhodnega obvestila, kajti vsako dejanje, ki ga je storil prekrškovni organ lahko prekine zastaranje postopka, ki lahko traja naslednjih 5 let. NOVO: Zaradi epidemije Covid so bili termini zamrznjeni od 23. februarja do 15. maja 2020, kar podaljša rok za pravočasno vročitev zapisnikov nadzornega organa. PRISPEVKI IN DAVKI POENOSTAVLJENO PLAČEVANJE PRISPEVKOV Samozaposleni in družbeniki lahko plačujejo prispevke z enim e-računom Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je uvedla plačevanje obveznosti na podlagi e-računa za družbenike in samozaposlene, (npr. samostojni podjetniki, kulturniki, športniki, odvetniki) in so sami dolžni obračunavati prispevke za socialno varnost. Zavezanec za plačilo prispevkov za socialno varnost lahko še vedno uporablja način plačevanja obveznosti, kot doslej. V primeru, da se zavezanec za plačilo prispevkov odloči za poenostavitev plačevanja mora pri svoji spletni banki prijaviti na prejem e-računa. FURS je v Registru izdajateljev e-računov vpisan z nazivom Ministrstvo za finance Finančna uprava Republike Slovenije, naslov Šmartinska cesta 055, 1000 Ljubljana, davčna številka 77695771. V prijavi se za »Referenčno oznako izdajatelja e-računa« vpiše davčna številka zavezanca, ki prijavo oddaja. Z oddano prijavo se šteje, da se zavezanec strinja tudi s Splošnimi pogoji plačevanja obveznih dajatev z eračunom. FURS bo takšnemu zavezancu na podlagi obračuna dajatev pripravil t.i. zbirni plačilni nalog, ki bo vseboval podatke o javnofinančnih blagajnah, vrstah in višini dajatev. Zbirni plačilni nalog bo FURS poslal zavezancu (preko njegove banke) v obliki e-računa v enotni standardizirani obliki eSlog, ki bo vključeval tudi obvestilo v pdf obliki. E-računi bodo poslani bankam, zavezanec pa bo lahko do njih dostopal prek svoje spletne banke, kjer bo lahko predizpolnjen plačilni nalog tudi potrdil in s tem neposredno poravnal znesek obveznosti. Zavezanec bo na ta način vsak mesec na enem eračunu plačal vse štiri prispevke za socialno varnost: PIZ, ZZ, prispevke za starševsko varstvo in prispevke za primer brezposelnosti. Izdaja in plačilo e-računa sta neposredno vezana na predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost in plačilo te obveznosti. Obračune je treba preko eDavkov predložiti do 15. v mesecu, zneske pa poravnati najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. E-račun bo izdan po predložitvi obračuna. PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Mesečna zavarovalna osnova je zavezancu določena glede na dosežen dobiček. Zavezanci, ki nimajo plač, plačujejo prispevke od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Do 15. dne v mesecu je potrebno preko sistema eDavki davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu (OPSVZ), oziroma se obračun šteje za predložen na osnovi predizpolnjenega obrazca POPSV, ki ga pripravi FURS. Minimalna osnove za plačilo prispevkov Do konca leta 2017 je veljalo prehodno obdobje in je bila osnova za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje PIZ, starševsko varstvo in zaposlovanje 58 % povprečne plače v Sloveniji. Od leta 2018 dalje je osnova za prispevke za socialno varnost 60 % povprečne plače za preteklo leto. Povprečna letna plača za leto 2018 je 1.681,55€, najnižja osnova za plačilo prispevkov je 1.008,93€ (60% x 1.681,55€), najvišja pa 5.885,43€ (3,5 kratnik PP 2018 = 3,5 x 1.681,55€). Najnižji prispevki, ki jih samostojni podjetnik plačuje od februarja 2019 dalje so v višini 385,42€, najvišji pa 2.248,23€. Če želi samozaposleni zavezanec plačevati prispevke od višje zavarovalne osnove, kot je tista, ki mu je določena na podlagi doseženega dobička, v obračunu prispevkov – OPSVZ obrazcu, v polju 110 vpiše znesek zavarovalne osnove, od katere želi prispevke plačevati. Posebno obvestilo davčnega organa o zvišanju zavarovalne osnove ni potrebno. Zasebniki plačajo prispevke na prehodni račun: − akontacijo dohodnine do 10. v mesecu, − prispevke do 20. v mesecu za pretekli mesec, − dajatve za zaposlene na dan izplačila plač, Obrazec obračun prispevkov Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vroči zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVZ najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za družbenike, ki so poslovodne osebe (zavarovalna podlaga 040) je od januarja 2019 najmanj 85% povprečne letne plače za preteklo leto. Od februarja 2019 dalje je najnižja zavarovalna osnova 1.429,32€ (85% povprečne letne plače za leto 2018, ki je 1.681,55€), najvišja pa 5.885,43€ (3,5 kratnik PP 2018 = 3,5 x 1.681,55€). Zavezanec plača prispevke za socialno varnost najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec in sicer najmanj v višini 545,99€ in največ v višini 2.248,23€. Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVL najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Primer plačila – 2. Način (obrtniki popoldanci): PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI Obračun prispevkov – oddaja obrazca v eDavke Obračun prispevkov za socialno varnost za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, so morali zavezanci (popoldanci) prvič oddati za januar 2018. Zavezanec mora oddati obračun do 15. v mesecu za pretekli mesec, če FURS do 10. v mesecu v sistem eDavkov ne odloži predizpolnjenega obračuna oz. je ta obračun napačen. Pavšalni prispevki za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za popoldanski s.p. Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanci), morajo biti obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti (PIZ) in za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (ZZ). Popoldanci plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicno bolezen in pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 1. Od 1.1.2020 je višina pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 36,92€ in sicer 9,23€ (povprečna plača oktober 2019 = 1.741,70€ x 0,53%) in dodaten prispevek v višini 27,69€ (25% povprečne plače oktober 2019 = 1.676,38€ x 6,36%). Zavezanci plačajo prispevek za ZZ ne glede na število dni opravljanja dejavnosti v posameznem mesecu. 2. Od 1.4.2020 dalje je pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 36,56€. (doslej 35,05€)Prispevek se določi s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Ur.l.18/2020 z dne 11.3.2020) in velja za obdobje od aprila tekočega koledarskega dela do marca naslednjega koledarskega leta. V primeru, da zavezanec v posameznem mesecu začne na novo opravljati dejavnost ali preneha opravljati dejavnosti in jo opravlja dejavnost manj kot 15 dni, plača polovičen znesek prispevka PIZ. Skupni pavšalni prispevki so 73,48€ (36,56€ + 36,92€), ki se jih plača na prehodni račun do 20. v mesecu za pretekli mesec. Primer plačila – 1. Način (obrtniki popoldanci): Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki PIZ DPD - ZPIZ 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 44008 36,56€ od 1.4.2020 do 31.3.2021 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki ZZV DPD - ZZZS 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 45004 36,92€ od 1.1.2020 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti DPD 0110 0888 1000 030 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 40002 X,XX € Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek : Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek : Prispevki PIZ DPD 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA -99996 36,56€ od 1.4.2020 do 31.3.2021 Prispevek ZZV DPD 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA -99996 36,92€ od 1.1.2020 PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Od leta 2015 dalje so najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za zavarovance iz delovnega razmerja vezane na znesek zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec. Za izplačila od 1. 1. do vključno 28. 2. se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1. 3. dalje pa znesek povprečne plače preteklega leta. Najnižja osnova za obračun prispevkov za delavce v delovnem razmerju je 60 % zadnje znane povprečne letne plače v Sloveniji, preračunane na mesec (144.člen ZPIZ-2). Če je izplačana plača oziroma nadomestilo plače nižje od minimalne osnove, se od razlike do minimalne osnove obračunajo in plačajo vsi prispevki. Ta razlika vpliva le na obračunavanje in plačevanje prispevkov. To pomeni, da delodajalcem razlike do najnižje osnove ni treba prišteti k bruto plači v enakem smislu kot to velja za dodatke, torej se zaradi te razlike delavčeva bruto plača ne spremeni. Zaradi obračunanih prispevkov pa ta razlika posredno vpliva na delavčevo neto plačo. Minimalna osnova za prispevke se uvaja postopoma (410. člen ZPIZ-2) in je v prehodnem obdobju od 2015 do vključno 2017 znašala osnova 52 %, v letu 2018 54 %, v letu 2019 56%, v letu 2020 pa 58% povprečne plače. Za izplačila od 1. 1. 2020 do 28. 2. 2020 je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju 975,30 € (58 % x 1.681,55 €), za izplačila od 1.3.2020 dalje pa je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju 1.017,23 € (58 % x 1.753,84 €). PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO Kratkotrajno delo je brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi. Opravlja ga lahko zakonec ali zunajzakonski partner, starši ali otroci lastnika mikrodružbe ali samozaposlene osebe, ki lahko opravljajo pomoč v podjetju največ 40 ur mesečno in za to ne prejmejo plačila. Delodajalec mora voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu (ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo, uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, skupno mesečno število ur opravljenega kratkotrajnega dela). Delodajalec mora osebo, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovati za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M12) in za čas opravljanja dela preko eDavkov oddajati REK-2 (vrsti dohodka 1509). Znesek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni je od 1. 2. 2020 v višini 5,23€ (0,30% PP za oktober 2019 = 0,3% x 1.741,70€) se plača na TRR: SI56 0110 0888 3000 073, sklic: SI19 davčna številka 45004. MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del (Ur.l.17/2019) določa od 1. aprila do 31.12.2019 minimalno bruto urno postavka za študentsko delo v višini 4,89 € od 1.1.2020 dalje pa 5,40 €. Začasno in občasno delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pokojninska doba) in zdravstveno zavarovanje. Od zneska na študentski napotnici se plačujejo prispevki za PIZ v višini 15,5%. Delodajalec na znesek na napotnici plača prispevek za PIZ v višini 8,85%, prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36%, prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53%, koncesijsko dajatev v višini 16% in dodatno koncesijsko dajatev v višini 2,00%. MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA DELO UPOKOJENCEV Od 1.3.2020 je najnižja urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev 5,05 €, letni znesek pa 7.562,47 €. PODATKI O PLAČAH Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za avgust 2020 je znašala 1.812,66€, neto plača pa 1.177,88€. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar – avgust 2020 je znašala 1.826,12€, neto 1.189,13€. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje junij avgust 2020 je znašala 1.812,22€, neto 1.176,53€. UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE Prijave: OOZ Idrija, tel. 37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si Člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija lahko koristijo članske ugodnosti - svetovanje na davčnem, knjigovodskem, računovodskem področju, gospodarsko pravnem in delovno pravnem področju (davek od dobička pravnih oseb, davčni postopek, dohodnina, DDV,…). Ob prijavi na svetovanje boste predstavili svoje vprašanje ali problem, s katerim se ukvarjate. Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. 37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si MOZAIK PODJETNIH PRAVNO SVETOVANJE Območna obrtno-podjetniška zbornica Idrija svojim članom nudi možnost pridobitve pravnih nasvetov odvetnika. Naročilnico za svetovanje dobite na zbornici, kjer boste dobili tudi termin glede dneva in ure storitve. Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Kartica Mozaik podjetnih, kartica tisočerih ugodnosti za člane OZS. S kartico Mozaik podjetnih zlahka prihranite letno članarino. Uporabite svojo kartico Mozaik podjetnih in prihranite! Preverite aktualni seznam. partnerjev in njihovih ugodnosti, ki ga ki ga članom OZS, imetnikom kartice Mozaik podjetnih nudijo partnerji projekta. MOJ OBRTNIK Članom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, portal Moj Obrtnik nudi: brezplačno spletno predstavitev vašega podjetja, 90 dnevno brezplačno prejemanje povpraševanj, ugodnejši prejem povpraševanj, brezplačen prejem SOS povpraševanj in ugodnejše sodelovanje pri groših. MojObrtnik.com vam omogoča da: - hkrati pridobite več ponudb - najdete izvajalca, ko potrebujete hitro popravilo - podarite obrtniški groš 24/7 - plačate obročno - pridobite ugodno financiranje - izberete izvajalca z dobrimi ocenami https://www.mojobrtnik.com/ IZ URADNEGA LISTA Coronavirus – Odlok o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji ter prepovedi prometa posameznih vrst blaga in izdelkov v času zbiranja ljudi 138 8.10. 138 8.10. 139 139 139 139 139 139 139 139 140 9.10. 9.10. 9.10. 9.10. 9.10. 9.10. 9.10. 9.10. 9.10. 141 10.10. 143 143 143 143 146 15.10. 15.10. 15.10. 15.10. 18.10. 147 19.10 149 20.10. 150 21.10. 151 22.10. 151 22.10. Coronavirus – Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji Zakon o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2H) Zakon o dopolnitvah Zakona o trgovini (ZT-1B) IDRIJA - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskih taksah v Občini Idrija IDRIJA - Odlok o spremembi Odloka o grbu in zastavi Občine Idrija IDRIJA - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oddaji v najem zemljišč in drugih javnih površin v lasti Občine Idrija IDRIJA - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Idrija IDRIJA - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju in čiščenju javnih površin v Občini Idrija IDRIJA - Sklep o prenehanju statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Sklep o določitvi upravičencev do donacij za leto 2020 Coronavirus – Odlok o spremembi Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah na notranjih mejah in v notranjosti Republike Slovenije Coronavirus –Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 Coronavirus – Odlok o spremembah Odloka o začasni splošni omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi v Republiki Sloveniji ter prepovedi Coronavirus – Odlok ovrst dopolnitvah in spremembi o ljudi začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom prometa posameznih blaga in izdelkov v časuOdloka zbiranja Coronavirus SARS-CoV-2 – Odlok o spremembah in dopolnitvi Odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Coronavirus – Odlok o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije Sloveniji Coronavirus – Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARSCoV-2 Coronavirus – Uradni podatki o številu okuženih po statističnih regijah Coronavirus – Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji Coronavirus – Odlok o dopolnitvah Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 Coronavirus – Odlok o spremembi Odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji 152 23.10. Coronavirus – Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) 152 23.10. Coronavirus – Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji 152 23.10. Coronavirus – Odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih 152 23.10. CERKNO - Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Cerkno za leto 2020 153 23.10. 155 26.10. 157 30.10. 157 30.10. 157 30.9. Coronavirus – Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije Coronavirus – Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARSCoV-2 Coronavirus – Odlok o izvajanju ukrepa izjemna začasna podpora kmetom ter MSP, ki jih je kriza zaradi COVID-19 še posebej prizadela, iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 Coronavirus – Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji Poročilo o gibanju plač za avgust 2020 PRISPEVKI - OBVEZNOSTI OKTOBER 2020 PRISPEVKI ZASEBNIKA in DRUŽBENIKA prispevek PIZ ZZ Starš. var. Zaposl. Bruto zavarovalna osnova v EUR TRR SI56 SI56 SI56 SI56 0110 0110 0110 0110 stopnja 0888 0888 0888 0888 2000 3000 1000 1000 003 073 030 030 24,35% 13,45% 0,20% 0,20% referenca SI19 SI19 SI19 SI19 DŠ-44008 DŠ-45004 DŠ-43001 DŠ-42005 najnižji ZASEBNIK najnižji DRUŽBENIK najvišji 1.052,30€ 1.490,76€ 6.138,44€ (60% PP 2019=60% X 1.753,84 €) (85% PP 2019=85% X 1.753,84€) (3,5 kratnik PP 2019) 256,24 141,54 2,10 2,10 401,98 PRISPEVKI SKUPAJ 362,99 200,51 2,98 2,98 569,46 1.494,71 825,60 12,29 12,28 2.344,88 DOLOČITEV ZAVAROVALNE OSNOVE - individualno osnova 1. ZASEBNIK: Najnižja osnova za prispevke = 60% PP leto 2019 (PP za 2019 je 1.753,84€), prispevki skupaj 401,99€ 1.052,30 € 2. ZASEBNIK: Osnova za prispevke = dobiček, povečan za obračunane prispevke, preračunan na mesec in znižan za 25%, vendar najmanj do višine 60% PP za leto 2019 (60% x 1.753,84€= 1.052,30€) 3. DRUŽBENIK: Najnižja osnova za prispevke družbenika = 85% PP za leto 2019 (85% x 1.753,84€=1.490,76€), prispevki skupaj: 569,46€ 4. ZASEBNIK IN DRUŽBENIK: Najvišja zavarovalna osnova = 3,5 x povprečna letna plača 2018 (3,5 x 1.681,55€), prispevki skupaj: 2.344,88€ OLAJŠAVE 1. Splošna olajšava - letni dohodek do 13.316,83 € (mesečni do 1.109,74 €) PODATKI O PLAČAH Povprečna plača AVGUST 2020 Povprečna plača JANUAR - AVGUST 2020 Povprečna plača JUNIJ - AVGUST 2020 Povprečna bruto plača (PP) 2019 Povprečna bruto plača (PP) 2018 Minimalna plača od 1.1.2020 Minimalna plača od 1.1.2019 291,67 + (1.558,37-1,40427 x bruto dohodek) 3.500,00 + (18.700,38 -1,40427 x skupni dohodek) 291,67 203,08 220,77 368,21 291,67 3.500,00 2.436,92 2.649,24 4.418,54 3.500,00 2.819,09 Če delojemalec ne želi, da se mu upošteva povečana splošna olajšava, se davčna osnova zmanjša za 291,67€ 291,67 STOPNJE PRISPEVKOV neto € 1.177,88 1.189,13 1.176,53 1.190,74 1.092,74 PRISPEVEK DELAVEC sklic akontacija davka na dejavnost SI56 0110 0888 1000 030 SI19 DŠ 40002 PIZ nesreče pri delu SI56 0110 0888 2000 003 SI19 DŠ 44008 ZZV pavšalni prispevek SI56 0110 0888 3000 073 SI19 DŠ 45004 SKUPAJ Znesek € 8,85% SI19 DŠ-44008 6,36% 6,56% + 0,53% SI19 DŠ-45004 Starševsko varstvo 0,10% 0,10% SI19 DŠ-43001 Zaposlovanje, starševsko varstvo SKUPAJ: 0,14% 0,06% SI19 DŠ-42005 22,10% 16,10% LESTVICA SI19 DŠ-40002 DEJANSKI PRAZNIKI 22 176 0 0 DELOVNI DNEVI OKTOBER 2020 OBRAČUN UR 36,56 36,92 SKUPAJ 22 176 73,48 POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM Vrsta izplačila Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja Neobdavčeni znesek za prehrano (na dan prisotnosti, najmanj 4 ure dela), prisotnost na delu nad 10 ur - za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur + 0,76€ Terenski dodatek Prevoz na delo (neobdavčeno po uredbi od 1.8.2008) Kilometrina za službeno potovanje (neobdavčeno po uredbi) Regres za letni dopust Najvišji znesek od katerega se ne obračuna prispevke je povprečna plača za predpretekli mesec) 6-8 ur Dnevnice za službeno pot v Sloveniji 8-12 ur nad 12 ur LETNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad osnova do € dohodnine € € 8.500,00 25.000,00 50.000,00 72.000,00 KONTO 15,50% DELOVNI DNEVI prehodni račun DELODAJALEC Pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zdravstveno zavarovanje Dohodnina OBRTNIKI - POPOLDANCI namen 6.138,44 € letna olajšava € 291,67 + (1.558,37-1,40427 x bruto dohodek) bruto € 1.812,66 1.826,12 1.812,22 1.753,84 1.681,55 940,58 886,63 1.490,76€ mesečna olajšava € - letni dohodek nad 13.316,83 € (mesečni nad 1.109,74€) 2. Posebna olajšava: 1. otrok 2. otrok 3. otrok 3. za rezidenta, ki se izobražuje (dijaka ali študenta) 4. za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 5. za dohodke iz delovnega razmerja: - mesečni bruto dohodek do 1.109,74€ - mesečni bruto dohodek nad 1.109,74€ individualno 8.500,00 25.000,00 50.000,00 72.000,00 1.360,00 5.650,00 13.900,00 22.480,00 SKUPAJ 16 % + 26 % nad 8.500,00 + 33 % nad 25.000,00 + 39 % nad 50.000,00 + 50 % nad 72.00,00 6,12 € + 0,76 € 4,49 € 0,18 € 0,37 € 1.812,66 € 7,45 € 10,68 € 21,39 € MESEČNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad € osnova do € dohodnine € 708,33 2.083,33 4.166,67 6.000,00 708,33 2.083,33 4.166,67 6.000,00 113,33 470,83 1.158,33 1.873,33 SKUPAJ + 26 % + 33 % + 39 % + 50 % 16 % nad 708,33 nad 2.083,33 nad 4.166,67 nad 6.000,00 VSEBINA AKTUALNO ............................................................................................................................................................................ 1 BREZPLAČNE ZAŠČITNE MASKE ZA SAMOZAPOSLENE IN MIKRO PODJETJA ...................................................................... 1 NOVI PREDLOGI OZS ZA PKP6 ........................................................................................................................................ 2 ZAKON IN ODLOKI ZA ODPRAVO POSLEDIC COVID-19.................................................................................................... 2 ZAKONODAJA........................................................................................................................................................................ 3 PETI PROTIKORONSKI PAKET UKREPOV (PKP 5) .............................................................................................................. 3 OMEJITVE PRI PRODAJI BLAGA IN STORITEV .................................................................................................................. 6 OMEJITEV GIBANJA MED OBČINAMI IN ZBIRANJE LJUDI.................................................................................................. 7 OMEJITVE NA MEJNIH PREHODIH ................................................................................................................................... 7 SPREMEMBA POKOJNINSKEGA ZAKONA........................................................................................................................... 8 SPREMEMBA ZAKONA O TRGOVINI ................................................................................................................................. 8 INFORMACIJE ....................................................................................................................................................................... 9 DELNA POVRNITEV IZGUBLJENEGA DOHODKA SAMOZAPOSLENIM ................................................................................... 9 UPRAVIČENOST DO BOLNIŠKEGA STALEŽA ................................................................................................................... 10 OZNAČBA NA BOLNIŠKEM LISTU – BOLEZEN ALI IZOLACIJA .......................................................................................... 11 KRATKOTRAJNA ODSOTNOSTI DO 3 DNI ZARADI BOLEZNI ............................................................................................ 12 ODREJANJE KARANTEN S POTRDILI .............................................................................................................................. 12 VIŠJA SILA ZARADI VARSTVA OTROKA .......................................................................................................................... 13 PREPOVED ODPUŠČANJA IZ POSLOVNEGA RAZLOGA PO INTERVENTNIH ZAKONIH ......................................................... 13 SEKCIJE .............................................................................................................................................................................. 14 GOSTINCI .................................................................................................................................................................... 14 PREVOZNIKI................................................................................................................................................................. 15 PRISPEVKI IN DAVKI .......................................................................................................................................................... 16 POENOSTAVLJENO PLAČEVANJE PRISPEVKOV ............................................................................................................... 16 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ..................................................................................................................... 16 PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE ........................................................................................................... 16 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI .............................................................................................. 17 PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE ................................................................................................................................. 17 PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO ................................................................................................................................ 18 MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO ................................................................................................... 18 MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA DELO UPOKOJENCEV .................................................................................................. 18 PODATKI O PLAČAH ..................................................................................................................................................... 18 UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA .................................................................................................................................. 18 DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE ................................................................................................................... 18 PRAVNO SVETOVANJE .................................................................................................................................................. 18 MOZAIK PODJETNIH ..................................................................................................................................................... 18 MOJ OBRTNIK .............................................................................................................................................................. 18 IZ URADNEGA LISTA .......................................................................................................................................................... 19 PRISPEVKI - OBVEZNOSTI OKTOBER 2020 ....................................................................................................................... 20