Bptdlzlone to ahbonamento postale —
Leto XXIII., št. 204
Ljubljana, petek 10. septembra 1943
C cm 80
(Jpravoištvoi L)ubi|aaa, t*uccini;eva ulica J.
Telefoo ta. i 1-22. i 1-23 31-24 Inseratni >Jde!eK: Lfubliaoa, Puccinijeva olica 5 - leletor it. 51-25. 51-26 Podružnica Nove mesto: Llublianska cesta 42 Računi: a Liunhansicc pokrajino pri poštno iekiiTnein ravodu ti. 17.749, ra ostale kraje Italije seriIIIo C^onn Con Post. No 11-3118
IZKUbCiNU ^ASIOPSIVO ta oBlase a Itr-
Itafrie 10 inozemstva ima Unione PuhMirrta iratiana S. A. MILANO
zeo pootUcJ)k» c » e c o o Lir IS.—,
© maršala Badoglia
Rim, 8. septembra. Agencija Štefani objavlja:
Nocoj ob 10.45 je šef vlade maršal Italije Badoglio podal po radiu naslednje sporočilo:
»Italijanska vlada je v spoznanju ne-toožnosti neenake borbe proti premočni sovražni sili in z namenom, da prihrani nadaljnje in hujše nesreče narodu, pred-
lagala generalu Eisenhovverju, vrhovnemu poveljniku angleško-ameriških združenih oboroženih sil, premirje.
Predlog je bil sprejet.
Spričo tega mora prenehati sleherno sovražno dejanje proti angleško-ameriškim oboroženim silam s strani italijanskih oboroženih sil povsod. Odgovorile pa bodo na morebitne napade kakršnega koli drugačnega izvora.«
POVELJSTVO XI. ARMADNEGA ZBORA
*
EDBA
MI
General Gastone Gambara
Poveljnik XI. Armadnega Zbora, glede na okoliščine, ki so se pojavile na ozemlju XI. Armadnega Zbora
ukazujemo:
Z objavo te uredbe se na ozemlju pod jurisdikcijo XI. Armadnega Zbora
razglaša
armne stanie
1.	Med alarmnim stanjem se bodo morale izpolnjevati poleg vseh žc obstoječih odredb tudi sledeče:
a)	policijska ura od 20. do 6. ure; vsa pooblastila, ki so bila že prej izstavljena, izgube veljavo za ves čas alarmnega stanja;
b)	brezizjemna prepoved zbiranja in zborovanja vsake vrste;
c)	prepoved kretanja v naseljenih središčih več kot treh oseb skupaj;
d)	vse osebe, ki se kretajo, bodo morale imeti pri sebi veljaven dokument s fotografijo, ki potrjuje njihovo istovetnost;
e)	prekinitev veljavnosti vseh obmejnih izkaznic ter vsakega dovoljenja za prehod (prepustnic);
f)	prepoved ribolova in plovbe;
g)	prekinitev krajevnega in medkrajevnega telegrafskega in telefonskega prometa.
i
2.	IZJEME. — Po policijski uri ali izven naseljenih središč se bodo smeli kretati samo tisti, ki bodo imeli posebno pooblastilo, izdano od Poveljništva XI. Armadnega Zbora ali od Poveljstev Divizij ali od XI. Raggruppamento Guardia alla Frontiera.
Pravkar omenjene osebe bodo smele uporabljati motorna vozila samo, če bodo tudi za to pooblaščene od vojaških oblastev, ki so upravičena izdajati pooblastila za kretanje.
3.	KAZNI. — Med alarmnim stanjem bodo takoj ustreljeni vsi tisti, ki bodo:
—	izvrševali kakršna koli sovražna dejanja proti postavljenim oblastvom in četam,
—	imeli v svoji posesti orožje, municijo in eksplozivne snovi,
—	imeii v svoji posesti ponarejene potne liste, osebne izkaznice ali pro-pustnice,
—	skušali vršiti tatvine, rope ali istovrstne zločine.
4.	Konec alarmnega stanja se bo prebivalstvu objavil po ozna-njevalcih in z razglasi, za kar bodo poskrbela italijanska oblastva.
V PRIMERU, CE BI SE IZJEMNE OKOLIŠČINE, ZARADI KATERIH JE BILO RAZGLAŠENO ALARMNO STANJE, POSLABŠALO, SE BO
RAZGLASILO
stanje
I. Objavo izjemnega stanja prebivalstvu bodo poskrbela italijanska vojaška oblastva po oznanjevalcih, kakor tudi s trikratnim signalom siren ter s trikratnim zvon.jenjem na plat zvona, trajajočim po eno minuto, in v časovnih presledkih ene minute.
n. Med izjemnim stanjem se bodo morale v mestih, trgih, vaseh in drugih naseljih, za katera bo to stanje veljalo, poleg že obstoječih navodil za alarmno stanje izpolnjevati še sledeče posebne določbe:
a)	brezizjemna prepoved civilistom, kretati se v naseljenih središčih ali izven njih, tako peš kakor s katerim koli prometnim sredstvom. Svobodno kretanje ob vsakem času podnevi in ponoči bo dovoljeno samo osebam, ki bodo imele posebno dovoljenje za izjemno stanje in nosile dobro viden trak na roki, kar bo oboje izdalo okrajno poveljstvo;
b)	obveznost ljudstva, da ostane podnevi in ponoči v svojih bivališčih ali v protiletalskih zakloniščih, ki morebiti obstoje v istem poslopju;
c)	brezizjemna obveznost, imeti vrata in okna (podnevi samo steklena) zaprta. Vhodi v poslopja bodo morali biti podnevi in ponoči na stežaj odprti. Z okenskih polic ter z balkonov se bodo morale takoj odstraniti posode in vsakovrstni predmeti, ki so tam nastavljeni. Najstrožje je prepovedano iz katerega koli vzroka postajati na terasah, hoditi po strehah, nagibati se iz lin. Lastniki posameznih poslopij ali njihovi posebni pooblaščenci, za katere osebno odgovarjajo, bodo morali odvzeti ter obdržati ključe dohodnih vrat na terase, strehe itd., in za vsako kršitev omenjenih določb ostanejo odgovorni;
d)	šole, trgovine in javni obrati vsake vrste (bari, kavarne, gostilne, kino itd.) bodo morali biti zaprti;
e)	prekinitev poštne službe;
f)	prekinitev trgovanja, sejmov in vsake javne manifestacije;
g)	prekinitev vsakovrstnega prometa in službovanja tramvajev, avtobusov, taksijev in kočij;
h)	prepoved zvonjenja z zvonovi in vsako drugo znamenje ali ropot, ki bi lahko pritegnil pozornost občinstva;
Nemško vojno psročilo v sredo:
Nezmanjšana silovitost bitke v Beneški kotlini
Zavrnjeni sevražspi irsrpadi — V torek so SavjeH izgubili 106 tankov m 77 ietal — V Braerti zzdetih za 23.033 ton
aftgfoatnerjškšh ladij
I« Hitlerjev ega glavnega stana, 8. septembra. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izročilo:
B tka v Doneski kotlini se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. V teku bojev, ki so se vodili po taktiki premikalne vojne ,je bilo izpraznjeno mesto Stalino, s čemer se je doseglo skrajšanje bojne črte. Pred izpraznitvijo, ki je bila izvršena po v naprej Ugotovljenih načrtih, so bile uničene vse naprave, ki so bile kakršne koli vojne važnosti.
Tudi na odseku pri Ilarkovu je sovražnik napadel nemške posto janke brez v arčevanja sil. Vendar je bil zavrnjen, potem, ko je utrpel hude izgube v srditih bejih.
Na več točkah sredn jega odseka bojišča so bili zavrnjeni siloviti napadi So-vjetov, ki pa so bili krajevnega značaja.
Na ostalem vzhodnem bojišču .je bilo nekaj živahnih bo.jev samo na kubanskem mostišču.
Letalstvo j? z velikimi skup!nami zelo uspešno poseglo v boje na kopnem in napadlo sovražnika na več točkah, kjer se je razvijala hujša berfca.
Sovražnik je včeraj izgubil na vzhodnem bojišču 100 tankov in 77 letal. V ostrih obrambnih bojih na odseku pri
Orlu in pri Sevsku se je zlasti odlikoval 58. pehotni polk z Westfalskcga.
V južni Kalabriji je sovražnik včeraj samo na nekaterih mestih izvršil otipo-valne akcije proti našim prednjim postojankam, vendar so njegovi poskusi, da bi izoliral italijansko-nemške varnostne oddelke, propadli.
Sovražne sile, ki so se preteklo noč izkrcaie v zalivu Sv. Evfemije, so bile davi napadene z vseh strani.
Nemška bojna letala so pri svojem ofenzivnem izpadu v noči 7. septembra proti pristanišču Bizerti zadela 5 prevoznih in trgovskih sovražnih ladij v skupni tonaži 28.000 ton. Del teh ladij se lahko smatra za izgubljen.
Pri dnevnih napadih skupin sovražnih bombnikov na področje mesta Bruselj so bile nadaljnje izgube med civilnim prebivalstvom in huda porušenja v stanovanjskih delih mesta.
Edinice v spremstvu nekega nemškega konvoja so sestrelile tri sovražna torpedna letala, ki so bila v sestavu skupine csnih let? I, ki je skušala nmasti ta kon-vo« v Hižini norveške obale.
Nad zaoadnlm zasedenim ozemliem so bili sestreljeni 4 sovražni bombniki in preteklo noč 5° ene britansko letalo, ki .ie bi'o m motilnem poMu vzdolž meje Nemčije in je strmoglavilo na t'a.
Ncnišks- vsjas	v čctztek:
r@nti
Possesreesri sovražil	— Obkoljena fn unišera
sovjetska fc^jjsa s&ssszlssa
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 9. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V Daneški kotlini so vrgli Sovjeti nove oddelke čet v borbo, ki se nadaljuje z izredno velikimi izgubami za sovražnika. Južno in južnozapadno od Harkova se je ponesrečilo več sovražnih napadov.
Na srednjem odseku fronte so napadli Sovjeti samo v prostoru zapadno c d Ki-rova z močnejšimi silam«. V ostalih odsekih je bilo sovražno delovanje manjše nego prejšnje dni.
Neka sovražna bojna skupina, ki je bila v teku obrambnih bojev obkoljena, je bila uničena.
Oddelki nemškega »n rumunskega letalstva so tutii včeraj s številnimi poleti podpirali čete vojske. Pri tem je dosegel nadporočnik Novotny, poveljnik nekega lovskega letalskega oddelka, svojo 198. do 200. letalsko zmago.
Na vzhodni fronti je bila včeraj uničenih 293 oklopnih vozil.
V	Finskem zaTivu so mornariške baterije obstreljevale sovražne minolovce in pri tem enega potopile, dva pa hudo poškodoval?.
V	ogorčenih bojih zapadno od Harkova so se posebno odl:kovale oklopna pehotna divizija »Grossdeutschland«, 11. alzaška, 19. dolenjesaška in 34. porenska pehotna divizija.
0;ld< !ki nemških bojnih letal so pri napadu na zbirališča sovražnih ladij v Evfemijs.kem zalivu potopili eno ladjo za prevažanje čet in dosegi? zadetke z bombami težkega kalibra na št:rih velikih Jadjrh, med njim? na eni križarki.
Pri napadih močnih britansko-ameri-ških bomhniških oddelkov na zasedeno zapadno ozemlje je bilo 11 sovražnih letal sestreljenih.
Brza nemška boina letala so v pretekli noči metala bombe na vojaške cilje v južni in srednji Angliji.
razširjeni na ustrelitev vseh ali dela posameznikov, ki stanujejo v gori omenjenih poslopjih;
1) upravništva za elektriko, plin, vodo, hrzojav, telefon, železnice, bolnišnice in sanitotske službe ter lekarne bodo zagotovila nadaljevanje službe s tem, da bodo uporabila osebje, ki bo prisotno na posameznih službenih mestih. To osebje je obvezano vršiti svoje delo do nove določbe tudi preko delovnega urnika. Kdor bi se dolu izognil, bo takoj ustreljen. Ako bi izjemno stanje trajalo, bodo vojaška oblastva poskrbela za izmenjavanje osebja pri delu;
m) kdor bi posredno ali neposredno ali na kakršen koli način pomagal ali sodeloval s sovražnikom ali bi prikril njegove pristaše ali stvari ali bi mu oskrbel navodila kakršne koli vrste, bo takoj ustreljen;
n) prav tako bo ustreljen, kdor hi ne izpolnil katerega koli ukaza, ki bi ga izdalo oblastvo ali agenti sile za javno varnost;
o) italijanske družine, ki stanujejo v naseljenih središčih ir. ki bi se ne čutile varne v svoiih stanovanjih, pojdejo tako i na najbližjo vojaško postajo, od koder bodo po prizadevanju okrajnih poveljstev odvedene v posebne varstvene stavbe;
p) preskrbe prebivalstva se bo vršila naslednjega dne po razglasitvi izjemnega stanja tako, da se bodo smele v naseljerih središčih samo ženske kretati od 8. do 10. ure. Med tem časom bodo trgovine odprte ljudstvu po predpisih, ki jih bo izdalo pristojno oblastvo.
Kdor koli raztrga, spre^oni '""m1'" ^dmdbo. 1»»» •'•»sledovan v smislu veljavnih dc?o5b; če se zasači rr" t^kem dejanju, bo ustreljen.
Ljubljana, dn? 8. septembra 1943.
General Armadnega Zbora
Poveljnik GASTONE GAMBARA
Priprave r.a Izvolit2v
re^entstva v Bolgariji
Sofija, 8. sept. s. Sobranje se je sestalo na izredno zasedanje, da razpravlja o vprašanju regentstva. Skupščina bo pri tem upoštevala vso podrobnosti, ki jih glede tega aahteva ustava, vendar pa ima vlada tako močno večino, da se bo odločitev o morebitnih predlogih izvršila nemoteno.
Tisošletnica Ka stili je
Burgps, 7. septembra. Ob Kavdilovi navzočnosti so se pričele slovesnosti za tisočletnico Kastilije. Franco in zastopniki oblasti so se udelcžli svečane pont:fikalne maše. katero je opravil apotolski nuncij Cicognani. nato pa so se udeležili veličastne proccsije. k* je šla po mestnih ulicah cb vzklkanju množice.
Isbaia r s a k d ■ o razen Ntroioioa rniia od It inozemstvo »ključne • »Ponedeliskim crom« Lu 36.90.
(Jtedoiit.o i Lmbliana. Pocrinijevt alica it. i. — leiefoc
ttev. 31-22. »1-23. 31-24.
R o It o p 111 11 oe m 111 o.
CONCESSIONARIA ESCLUMVA po la pub
blidri di provemenra italiana estera: Unione Pubbliciti Italiana S A MILANO.
Ohranite mir in red!
Ljubljana. 9. septembra.
Priobčujemo odredbo poveljnika XI. Armadnega zbora, ki je bila danes ponoči nalepljena po mestu in pokrajini. Njena navodila je zato lahko vzela že vsa javnost na znanje, objava v listih pa omogoča prav vsakomur, da ima ta navodila vedno pred očmi in si jih še bolj vtisne v zavest.
Izredne prilike narekujejo oblastvom stroge ukrepe za ohranitev miru in reda. Zato naj se vsakdo v lastnem interesu točno in strogo drži izdanih navodil. Le s tem sc lahko ohranita mir in red, ki sta v izrednih razmerah še bolj potrebna kakor sicer. Občinstvo naj ohrani hladno kri in zdravi razsodek in naj se ne da begati po morebitnih razburljivih govoricah, če bi se pojavile.
Oblast je trdno odločena, da na vsak način ohrani red in mir, zato naj se javnost zaveda, da bodo vojaška oblastva z neupogljivostjo zahtevala spoštovanje svojih izdanih odredb.
Ponovno se priporoča prebivalstvu, naj si pazljivo prečita objavljeni proglas ter naj se v vsem ravna po njegovih predpisih. Kdor bi iz nepremišljenosti ali lahkomiselnosti kršil njegova določila, si bo moral sam pripisati morebitne neugodne posledice. Nepremišljeni kršilci pa bi ne ogražali samo sebe, marveč bi izpostavili vse prebivalstvo možnosti poostritve ukrepov alarmnega stanja.
Nujno pozivamo in prosimo javnost, da v splošno korist disciplinirano izpolnjuje predpise, katere vsebuje proglas alarmnega stanja. Vseh razsodnih ljudi najvišja dolžnost je, da povsod vplivajo pomirjevalno, da opozarjajo na hude posledice, ki bi jih rodil vsak poskus kršitve miru, ter da vsakomur priporočajo, naj se zadrži mirno, pošteno in premišljeno Kdor se bo tako zadržal in bo upošteval objavljena navodila, se mu ni treba ničesar bati ter bo koristil ne le sebi, temveč tudi splošnosti.
Kronika
*	Ali deli sveta v resnici potujejo? Že
pred 25 leti je v znanstvenem svetu vzbudila veliko pozemost teor';a nemškega raziskovalca Alfreda Wegenerja, da se zemeljska skorja giblje. Vnela se je živa debate. Gotovo je. da je karta naše zemeljske krogle v prazgodovinski dobi kazala čisto drugačno podobo kakor dandanes. Tedaj se je raztezala kopnina med Arabiio in Afriko pa med Severno Afriko in Južno Evropo. Šele v toku časa si je morje odprlo pot skozi nižine tega ozemlja. Alfred Wegener je prvi opozoril na to. da se atlantske obale Evrope in Afrike tako presneti j ivo skladajo z obalami ameriške kopnine. kakor da ju ie zdavnaj, zdavnaj nekoč pretrgala sila neznanega orjaka. Otoki, ki leže vmes, se zde kakor drobiž, raztresen o priliki naravne katastrofe. Gorovja naše celine se enkrai Oceana očitno nadaljujejo, skladna je njih geološka struktura, prav tako pa očitujeta zveze tudi rastlinstvo in živalstvo. Točne geodetske meritve današnjega časa pa dokazujejo, da je zemeljska skorja še stalno v gibanju. Po teh meritvah se Severna Amerika vsako leto za 30 cm oddalji od Evrope. Južna Amerika za 20 cm od Afrike. Madagaskar pa pomika od Afrike povprečno kar za 9 m na leto. Gronlandija ie v zadnjih desetletij odplavala za 600 m dalje na za-pad. Po vsem svetu ie raztresenih 70 molitvenih nostaj. ki stalno opazujejo in beležijo premike zanje.
*	Edouard Herriot zblaznel. Bivši predsednik francoske vlade Herriot je zadnje 6? se bival v Savoi, v vili, ki so mu jo okupacijska cblastva odredila za bivanje Zdaj poročajo, da je francoski politik zblaznel 'n da so ga morali prepeljati v čeki sana-torij blizu Nancyja. Herriot ;e že dalj časa kazal znake duševne zmedenosti. Na sprehodu. na katere se je odpravljal po navadi pezno pcpcldne. se je večkrat ustavljal ter začel govoriti na ves glas in živahno kriliti z rokami, kakor da govori v parlamentu al: na kakem ljudskem zborovanju. Večkrat je stopil tudi na balkon svojega stanovanja in imel dolge, zmedene govore.
*	Siarost rib. Znanost je dolgo pogrešala zanesljivega znamenja po katerem bi se dala ugotavljati starost rib. Zdaj pa je dok-ter Reibiscli v Kielu v slušnih organih rib našel takšne znake. V slušnih organih rib se nahajajo kamenčki, sestavljeni iz jedrca in več plasti. Vsako leto ena izmed teb plati odpade in s'cer tako, da prozorni zmerom sledi neprozorna plast. Po teh slušnih kamenčkih se da starost rib ugotavljati na podoben način kakor po starostnih krogih drevesnega debla.
*	Porod med bombardiranjem. Pristojna oblastva eo dala pobudo za odtkovanje mlade babice Giustine Albighare iz Milana, ki je bila v neči na 14. aprila poklicana k postelji neke porodnice. Preden se je porod pričel^o sovražna letala aačela bombardirati nWsto in ena izmed bomb je poružila električni vod. Babica je v temi nadaljevala svoj posel in ni se drala opla&ti niti, ko so štiri bombe eksplodirale v neposredni bližani stanovanja in jo je zračni pritisk vrgel ob tla.
Pogled m bližnje svetovje v vsemirju
Marsikdo sc je pač že vprašal, kateri je najbolj oddaljen svet, ki ga \ velikanskem vse-m rju lahko šc vidimo s prost'm očesom. Če v i.isni scptcmhrsk; noči pogledamo na zve/ i.iato nebo. v d'mo na vzhodu verigo pet r... r-j enako svetlih zvezd v enakih razdaljah. skupina se drži skora; vzporedno z ob. • -r;cm. Zvezde pripadajo skup ni Perzeja. Andr mede in Pegaza. Nad osred-njio zvezdo v tem svetlem spletu vidimo tudi s prost m očesom medel svetlobni oblaček. daljnogledom pa sc nam pokaže kakor • ..•glen klopčič. N	zvezdogled Simon >'.:Hu-> je opisal r;:. nenavadni stvor v Andivm■ že leta 1612, kmalu potem, ko je bil -zdelan prvi daljnogled.
Dolgo so ^c zvezdogledi prčkali o pravi prirodi te pr kazni: ali pripada našemu zvezd nemu sistemu, ali pa je to poseben zvezdni svet izven Rmske ceste? Sodobni orjaški daljnogledi so soglasno potrdili, da je megla v Andn.med r.Jdiljen svetovni sistem. ki pO'-d*bno kakor Renska cesta sestoji iz m:lijard posameznih sonc. ki pa jih mi lahko opazujemo samo v njihovi celoti kot svetlo meglo. Z vel kim: daljnogledi so "lahko zvezdogledi spoznali pravo obliko megle v Andromedi tudi na fotografijah. To je orjaška zvezdna spirala čudovite oblike. V vnanji spirali se je dalo to ozvezdje razdeliti celo v posamezne zvezde, s čimer je bila dana možnost, da so s pomočjo gotove vrste spremenljivih zvezd določili oddaljenost tega osamljenega svetov ja. Da. oddaljeno je od nas n:č manj kakor 700.000 svetlobnih let. Svetloba, ki jo zdaj opazujemo, je izhajala cd Andromede že v tistih davnih, davnih časih, ko na našem planetu še ni bilo
človeškega bitja. V času, ko je ta svetloba potovala proti Zemlji, se je človeški rod s i svojo vednostjo vred tako daleč izpopolnil, da 1 lahko določa razdalje do najbolj oddaljen.h ozvezdij svetovnega prostorja. Andromcda s svojo meglo je edini otok izven naše Rimske ccste. ki ga lahko še vidimo s prest m očesom, in obenem pač najbolj oddaljeni stvor, ki ga lahko spoznamo brez pripomočka.
Naj nas presenetijo in začudijo še nekatere številke! Premer zvezdnate spirale Androme-dinc megle znaša kakih 80.000 svetlobnih let, toTej podobno kakor v našem sistemu R:mska cesta. Vsa Andromedina megla ima tolikšno svetlobno moč kakor 660 milijonov Sonc. njena omota pa je tolkšna kakor 30 milijard Sonc skupaj. Leta 1885 so odkrili v tem daljnem sistemu posebno svetlo in novo zvezdo; njena svetlobna moč prekaša Sonce stomilijon-krat. Sledila pa so še nadaljnja odkritja. Te nove zvezde so posebno čudne zato, ker iz doslej neznanega vzroka nenadoma pojačujejo svojo svetlobo.' Tudi te nove zvezde potrjujejo oddaljenost 700.000 svetlobnih let. Celotna podoba tega svetovnega otočja se nam bliža s hitrostjo 30 km na sekundo. Andromedina megla je med redkimi stvori svoje vrste ki se bliža Soncu, kajti daleč pretežna večina ostalih ozvezdij se nam oddaljuje.
Naj še omenimo, da bo 23 t. m. ob 23. uri nastopila jesen svojo vlado. Prišel je čas jesenskega enakonočja. Na večernem nebu bo proti koncu meseca ob 21.30 poletnega časa vzhajal planet Mars kot svetla rdeča zvezda nad rdečkasto stalnico Aldeberanom v znamenju B ka. s katerim tvori zelo lep par.
Okusno vino iz robidnic
Najnovejša številka »Kmetovalca«, glasila Kmetijske družbe v Ljubljan\ prinaša med obilnim drugim gradivom naslednji članek, ki bo brez dvoma zanimal naše gospodinje:
Robidnice so dober in prijeten sad. ker vsebujejo razen sladkorja (6 odstotkov) in kisline (8 odstotkov) tudi mnogo vitaminov, železa n in fosforja ter se zaradi tega priporočajo otrokom :n slabokrvnim.
Razen divje robidnice poznamo tudi domačo, katere p'od jc večji in bolj sladak. Iz emh ali drug'h lahko pripravimo okusno zdravilno pijačo, samo moramo temeljito poznati način predelave. Vino iz robidnice se lahko proda po visoki ccni. ker je to zdravilen in delikaten proizvod.
Dokler So robidn ee zelene, jih ni 'reba nabirati. ker vsebujejo preveč kisline. Vendar ne nabirajno tudi prezrelih. ker so v njih že razvite nezaželene bakterije ocetne kislme. Robidnice bcrem0 in predelavamo v avgustu in septembru, ko ie vreme precej toplo, kar prija ocetnim bakterijam. Da bi se nam vino ne sksalo. moramo: a) robidnice brati v hladu, t. j. zjutra j ali zvečer, in b) moramo' jih čimprej izpre^ati in sok precediti.
Stiskamo jn cedimo lahko na rezne načine, s posebnimi v ta namen izdelanimi pripravami ali skozi redko platno (podobno kakor pri siru). Naviidno dobimo 50 do 60 odstotkov soka. Da sok pravilno zavre, mu dodamo 8 do 10 gramov kalijevega mc-tabisulfita na vsakih 100 litrov ali 1 grem na 10 litrov. Ožvepljani sok pustimo čez noč. da se sesede. prihodnji dan pa ga od točimo v posode za vrenje.
Lahko pripravimo dve vrsti vina. trpko ali sladko (desertno), s tem. da dodamo sladkorja ali vode. Ne glede na to. katero vrsto vino želimo, dodamo na vsak liter soka iz ne popolnoma zrelih jagod pol litra iz zrelih pa
osminko ali četrtinko vode. Za dosego sladkega vina je treba na vsak liter mešanice (soka in ° vode) iz ne popolnoma zrelih jagod dodati 300 do 350 gramov sladkorja, iz zrelih pa 200 do 300 gramov. Če hočemo trpko vino, dodamo v prvem primeru 220 do 250. v drugem pa 100 do 200 gramov sladkorja.
Ako so robidnice popolnoma zrele, tedaj ni treba dodajati vode, Da nam sok pravilno zavre in da dobimo čim več alkohola, moramo sladkor dodajati v treh obrokih. Eno tretjino raztopimo v soku ali vod-' takoj po stiskanju, drugo tretjino dodamo, čim nastopi precej močno vrenje, ves ostali sladkor pa dodamo po 2 ali 3 dneh. Za vrenje so najboljše dobro oprane steklene posode. Sod ni primeren, ker se sok navzame duha od soda.
Da preprečimo kvarjenje soka v času vrenja, je priporočljivo uporab ti kipelno veho, ki ne dopusti mikroorganizmom vstopa od zunaj, ne preprečuje pa izhlapevanja ogljikovega dvokisa. ki se pri vrenju tvori v notranj-šč'ni. Praktično lahko uporabimo tudi platnene vrečice, v katerih je čist izpran pesek, in ki jih položimo na veho posode. Uporabljiva je tudi čista vata, s katero odprtino narahlo za-ma.vmo. Posode ne napolnimo čisto do vrha, da v času vrenja sok ne prekipeva. Zato navadno pustimo četrt posode prazne. Vrenje naj se izvrši v prostoru, kjer je temperatura, če le mogoče, pod 20° C.
Vrenje ne traja dolgo, saj je že po 8 do 10 dneh končano in se vino že začne bistriti. Čim se je vino zbistrilo, ga takoj pretočimo -- č;ste posode, pri čemer pazimo, da ne vzdignemo in da ne vzburkamo usedline. Posode zažvepljamo podobno kakor vinsko posodo. Posode lahko napolnimo z vinom čisto do> vrha, zamašimo z zamaški, vendar ne preveč močno, da ogljikov dvokis v primeru naknadnega vrenja še lahko odhaja. Kc se je vino že drugič izbistrilo, tedaj ga še enkrat pretočimo," potem ga pa čuvamo v sodih, bučah ali steklenicah.
Brzojavni drogi
»Očka. nočeš pogledati mojega jezika? Tako je obložen!« mi je dejal moj sin. Malo je okleval, ko je stegnil jezik iz ust, toda jaz nisem mogel n ti pri najboljši volji najti kakšne razlike med barvo njegovega jezika in njegovim črešnjevo rdečimi ustnicami.
»Čemu me vprašuješ? Ali se ne počuti dobro?«
»O, prav za prav ni to. A pot i pa: mi žilo. Zdi se mi, da imam vročico.«
Njegov utrip je b:l povsem normalen. Bolezenski znaki so bili tedaj dovolj zgovorni; diagnoza bi se glasila: šoli b' se rad izmazal
»Povej, kaj je s teboj!«
»Veš, pisati mofii.mo šolsko nalogo, toda snov je tako neumna ...«
»Učitelj ne daje nikoli neumnih nalog!« sem dejal strogo. »O čem bi morali pisati?«
»Odgovoril naj bi na vprašanje: Zakaj postavljajo brzojavne droge vedno vzdolž železniških tirov?«
Bil sem ogorčen: »In zavoljo tega preprostega vprašanja bi rad izostal? Fej, sramuje se! Tega si nisem mislil o tebi!«
Moj sin pa je odgovoril: »Očka, pa vendarle ne vem. Povej mi ti, čemu postavljajo brzojavne droge vedno vzdolž železniških tirov!«
»Čemu. vprašuješ? Hm ... da.., saj ra zumeš, da stariši vendar ne bi smeli delati šolskih nalog svojih otrok. Odgovor na vprašanje moraš najti pač ti sam!«
»Pa ga ne vem! Tudi Pavel ga ne ve.«
»Tem bolj moraš o tem misliti. Ne, ne, ljubček moj, ne povem ti ga! Ves popoldan imaš čas za premišljevanje. Če pa ne najdeš odgovora do večera, ti hočem pomagati.« Zadovoljen s svojimi vzgojiteljskimi talenti sem vzel klobuk in odšel v svojo kavarno.
Tam sem našel svojega prijatelja Jako. Sedel je v kotu in na pol dremal. Inteligenten možak! Zakaj bi ga ne vprašal?
»Dober dan. Jaka,« sem dejal »Zanimaš se za mnoge stvari, o katerih večina drugih ljudi nikoli ne premišljuje. Povej mi, zakaj stoje brzojavni drogovi vedno ob železniških tirih?«
»Kaj te to briga?« je zagodrnjal.
»Na takšen način ne odgovarjamo na znanstvena vprašanja!« sem dejal malo užaljeno. »Takšen odgovor bi mi lahko dal, če bi te vprašal, zakaj je tvoja prijateljica Helena prer trgala razmerje s teboj!«
»Ali nimaš nobenih drugih skrbi?« je skočil Jaka pokonci. »Tvoje vprašanje radi Helene je netaktno. Ne mešaj se v moje zase-
bne zadeve in daj mi s svojimi abotn mi vprašanji mir!«
Vstal sem in sedel k prijatelju Mihi, ki je dve mizi dalje bral svoj časopis. »Z Jako se danes ne moreš razgovoriti,« sem dejal. »Je slabe volje. Morda mi ti lahko perveš, zakaj tečejo brzojavni drogi vedno poleg železniških tirov?«
Miha me je začudeno pogledal. »Zakaj bi ne tekli tako«, je odgovoril.
»Nu, to je preprosto. Tiri morajo po dolinah in preko gorovij, čez reke in po ovinkih. Brzojavnim progam bi to vendar ne bilo potrebno. Zakaj jih ne polože tako. da dobe od kraja do kraja najkrajšo, premo zvezo?« •
Miha je nagubal modro čelo in je odvrnil: »O tem še nisem premišljeval « Potem pa mi je napravil predavanje o Morsovih znakih, o brezžični telegrafi ji in o radiu, skratka o vsem, kar ni spadalo k sitvari.
Naposled sem ga nestrpno prekinil: »Vse to nima z mojim vprašanjem nobenega opravka. Povej mi preprosto, zakaj tečejo tiri n brzojavni drogi vedno vštric!«
»Zavoljo tega ni bilo potrebno da si me tako šomaštrsko nahrul l!« je menil Miha ogorčeno. »Misli o svojih neumnih problemih sam. Jaz ne opravljam brzojavne službe. Zbogom!«
Ko sem kavarno zapustil, sem sreča! svojega svaka in sem napravil zadnji poskus, da b dobil odgovor na svoje vprašanje. »To je vendar tako preprosto!« je odvrnil svak s smehom. »Če bi drogi ne tekli ob progi, temveč med tirnicami, bi mot lo vendar promet!«
Ko sem prišel domov, je sedel moj sin potrto ob mizi.
»Pokaži m še enkrat jezik!« sem dejal in jezik se mu je sprožil bliskovito kakor kameleon iz ust. Napravil sem resen obraz in dejal: »Da. ljubček moj, bolan nisi, toda previdnost je pol zdravja. Jutri ostaneš doma, si razumel?«
Razumel je in ni več vpraševal. Ali je nemara že vedel za resnico, da ti neumnež lahko zastavi več vprašanj, nego more deset modrijanov nanje odgovoriti?
IZ LJUBLJANE
u— Diploma. Na gradbenem oddelku tehnične fakultete univerze v Ljubljani, je bil diplomiran 20. avgusta gospod Zvonimir Stepišnik Mlademu inženerju čestitamo.
n—- Ravnateljstvo pokrajinske ženske bolnice v Novem mestu javlja, da so po nalogu Visokega komisarijata za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani od 6. septembra dalje obiski dovoljeni samo ob sredah, sobotah in nedeljah med 14. in 15. uro.
u— Vadnica in otroški vrtec drž. učiteljišča v Ljubljani. Vpisovanje učencev ln učenk od 1. do 4. razreda deške in dekliške vadnice bo dne 4. oktobra od 9. do 12. ure. Pri vpisovanju bodo učenci ln učenke dobili navodila za otvoritveno službo božjo in pričetek pouka. Isti dan Je tudi vpisovanje otrok, dečkov in deklic, v otroški vrtec. V prvi vrsti bodo sprejeti otroci, stari pet let. Ravnateljstvo.
u— Drž. učitelji&e v Ljubljani Za sprejem v I. letnik drž. učiteljišča Je treba vložiti osebno ali po pošti prošnjo, kolkovano s 6 L. Uče-nec(-nka). ki je prekinil-a s šolanjem, n. pr. lanski meščanskošolski učenci, morajo prUožiti prošnji poleg rojstnega in krstnega lista in spričevala o niž. teč. izpitu, oziroma spričevala o končnem izpitu še nravstveno spričevalo, ki ga dobijo pri svoji občini. Meščansko-šolski učenci morajo imeti odličen ali prav dober uspeh. Učenci, ki so rojeni 1. 1925., morajo prositi za spregled starosti. Ta prošnja mora biti naslovljena na prosvetni oddelek Visokega komisarijata v LJubljani. Obe prošnji, na sprejem in za spregled starosti, naj se pošljeta na ravnateljstvo. Prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu Je treba vložiti do 18. septembra. Sprejemni izpiti pa bodo od 22. do 25. septembra. Meščansko-šolski učenci naj se javijo na učiteljišču dne 22. septembra ob 8. uri, gimnazijci in gimnazijke pa dne 23. septembra ob 8. uri. Ponavljalni izpiti bodo dne 16. in 17. septembra. Dne 16. septembra naj pridejo vsi učenci in učenke ob 8. uri v šolo. Razredni izpiti bodo od 27. do 30. septembra. Vsi učenci in učenke, ki imajo razredne Izpite, naj pridejo dne 27. septembra ob 8. uri v šolo. Vpisovanje učencev in učenk v letnike učiteljišča bo dne 4. oktobra od 9. do 12. ure, za zamudnike pa še dne 5. oktobra od 9. do 11. ure. Vsi učenci ln učenke naj si takoj preskrbe vsa potrebna potrdila za vpis. — Ravnateljstvo.
u_ Državna dvorazredna trgovska šola v
Ljubljani. Popravni izpiti za I. razred se bodo vršili 22. ln 23. sept. od 8. ure dalje. — Razredni izpiti za H. razred se bodo vršili od 14. sept. dalje, za I. razred pa od 22. sept. dalje. Pričetek bo vsakikrat ob 8. uri. Završni izpiti se bodo pričeli 22. sept. ob 8. uri. Podrobni razporedi so objavljeni na razglasni deski. — Otvoritvena sv. maša bo v ponedeljek, 11. okt. ob 10. uri v stolnici. Po službi božji se zbero učenci in učenke I a, Ha, H.b, ILc, H.d in n.e v svojih učilnicah. — Ravnateljstvo.
u__ Na IL moški meščanski šoli v Ljubljani-Bežigrad se začno popravni izpiti iz italijanščine v petek 10. t. m., iz ostalih predmetov pa v ponedeljek 20. t. m. Razredni izpiti bodo za vse razrede v soboto 18. t. nu, končni izpit v Jesenskem roku se začne v petek 24. septembra. Vpisovanje bo dne 1- 2. in 4. oktobra od pol 9.
do pol 13.	. __
u_ pijte žikino čajno mešanico z Acitronom.
u— Vrečka Acitrosa Vam nadomesti štiri sveže citrone.
u— Na H. državni mešani meščanski šoli v Ljubljani-Zg. Šiška, se bodo vršili popravni Izpiti dne 30. septembra. Vpisovanje bo dne 1., 2. in 4. oktobra. K vpisu je prinesti zadnje izpričevalo, krstni list in potrdilo o plačanem davku. — Upraviteljstvo.
u— III. mešana meščanska šola v Ljnbljanl-Moste. Popravni razredni in končni izpiti za III. in IV. razred bodo 20. sept., za I. ln II. razred 21. sept. Začetek ob 8. uri. Vpisovanje za šol. leto 1943/44 bo v dneh 1. do 5. okt. po dosedanjih predpisih. Podrobnosti na oglasni deski. — Upraviteljstvo.
u_ Seznami davčnih osnov trgovin s športnimi tehničnimi, elektrotehničnimi predmeti ln
trgovin s stroji ln vozili bodo razgrnjeni do
21. t. m., seznami davčnih osnov gostiln bodo razgrnjeni od črke A do G do 26. t. m., od črke H do K do 27. t. m., od črke L do O do 28. t. m., od črke P do S do 29. t. m. in od črke S do 2 do 30. t. m. ter seznami davčnih osnov trgovin z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, trgovin z vinom, kisarn. Izdelovalcev likerjev, esenc, alkoholnih pijač, sadnih sokov in marmelade, sodavlčarjev, trgovin z delika-tesami, kavarn, hotelov in kinematografov bodo pa razgrnjeni do 1. oktobra t. 1. v mestnem od-pravništvu v III. nadstropju magistratne hiše za vodnjakom.
u— Licitacija zapadlih predmetov bo v ponedeljek dne 13. septembra t. 1. ob 15. uri v Mestni zastavljalnici na Poljanski cesti 15.
u— Znižane cene: Biraglu mleKO z otroško glavico L. 15.35. Mnmma mleko 21» . maščobe L. 14.60. — Trgovina Viktor SOBER. Sv Jakoba trg 4.
u— Bogato se Vam povrne izdatek, ce si nabavite Sičevo »Knjigovodstvo«. Knjiga Je enako primerna za obiskovalce tečajev, kaKor za samouke. Izdala Jo je Knjigarna Tiskovne zadruge. Šelenburgova 3: dobite pa jo tudi v drugin knjigarnah.
S Spodnjega Štajerskega
Novi grobovi. V Mariboru sta umrli 83-ictna staroupokojenka Marija Grebacherjcva. 67-letna modistka Francka Zinka, 14-letna posestnikova hčerka Ema Bodnerjeva, 49-le-tni mehanik Rihard Strus. 30-letna zasebmea Greta Danieu, 24-ietna soproga poslovodje Francka Strchmayerjeva iz Kamnice ter 83-letni Alojz Rotter. V Studencih sta umrla 67-letn gostilničar in posestnik Ivan Mraz in 59-letni upokojeni železničar Ferdo Grasic. V Vuzenici je umrla 41-letna Tini Ditner-jeva. Na fronti je padel grenatir Vil bald Košar iz Gornjega Radvanja.
žrtev smrtne nesreče je postal 63-letni pomožni delavec Matija Žnidar. zaposlen v mariborski industriji. V soboto dopoldne je pršel med dva vagončka, ki sta ga hudo zmečkala zlasti na spodnjem životu in je kmalu nato izdihnil. Druga smrtna nesreča se je primerila v Rušah, kjer se je na silosu spotaknil preddelavec Ludvik Rep. Padel je 8 metrov globoko in je bil povrhu še zasut. Ko ga ob večerni menjavi pesade ni bilo. so ga šli iskat in so ga našli že mrtvega.
šoštanjski napredek. V juliju se je rodilo v šoštanju 18, v avgustu pa 8 otrok. Umrlo je v juniju 8 in v avgustu 5 oseb. Poročili so se Franc Trapečar in Vera Božičeva, An ton Anclin in Ivana Kaseznikova, Janez Kirn-bauer in Justina Horadejeva. Viktor Pesjak in Justa Zabojnikova. Valentin Tevž in Ivana Novakova, Rudolf Acman in Terezija Stoparjeva ter Alojz Starič in Terezija Novakova.
Pod tovorni avto je padel 47-letn vrtnar Avgust Kogler iz Maribora. Poleg drug h poškodb ima zlomljeno levo nogo. Neki kolesar pa je povozii 61-letno Lucijo Tkalčevo, ki ima prav tako poškodovano nogo. Nevarno rano na glavi je dobil delavec Jakob Jarc iz Razvanja. k ga je zadel kamen.
Odlikovanja. V začetku avgusta je bil odlikovan z železnim križcem 2. stopnje prostovoljec SS Herman Soukup iz Ljutomera. Že 14 dni nato je bil odlikovan z železnim kržcem I. stopnje in obenem povišan. Soukup je po rodu iz Sudetov in je sin revirne-ga gozdarja in okrožnega uradnega vodje v Ljutomeru. — Nadalje sta bila odlikovana z železnim križcem 2. stopnje desetnik Konrad Ferk iz Laškega in grenad;r Anton Terlep iz Frama.
Z Gorenjskega
Najmlajši vitez Rdečega križa je padel.
še nedavno tega se je mudil doma na dopustu najmlajši koroški odlikovanec z viteškim križcem šimen G r a š e r , doma v celovškem okrožju. Zdaj pa je prispela vest, da je padel na vzhodni fronti. Prebivalstvo domačega kraja je bilo povabljeno k žalni svečanosti, h lcateri je prispel tudi okrožni vodia Pototschnigg. Pokojni šimen je bil sedemkrat ranjen ter odlikovan poleg viteškega luižca tudi s železnim križcem 1. in 2. stopnje in z neliim rumunskim odlikovanjem. Na žalni svečanosti so se spomnili tudi padlih vojakov Mihaela Mu-rolta in Jožeta Mcraka, ki sto. prav tako bila večkrat odlikovana.
Obisk iz Berlina. V ponedeljek se je pripeljal iz Berlina v Celovec državni taj. ni k dr. Landfried iz državnega gospodarskega ministrstva. Zvečer je bil svečan sprejem v gauleiterjevi palači. V torek dopoldne je bilo sklicano v glasbeno dvorano gospodarsko zborovanje- h kateremu so bili pozvani zastopniki stranke, države in vojske, predvsem pa koroškega in gorenj-
skega gospodarskega življenja. Dr. Landfried je predaval o važnih nemških gospodarskih vprašanjih.
Nova ureditev daritvenih nedelj. Gorenjski
tednik poroča, da je izvajanje daritvenih nedelj za bodoče zimsko polletje nekoliko spremenjeno. Za ureditev jed Inih listov ob daritvenih nedeljah veljajo samo splošna naročila o oddaji jedi. Gcstilne smejo, kakrrr ob drugih nedeljah, določ ti svoje jedilne liste, po možnosti pa naj bo ob daritven h nedeljah tudi kosilo z eno samo jedjo na ^jedilniku. V času od 10 do 17 ure se ob daritvenih nedeljah, kakor prejšnja leta pobira zraven cene jc-di tud dar za zimsko voino pomoč. O daru se izda pobotn ca V:š na daril pa v nasprotju s prejšnjim leti ni več razdeljena v kategorije cen. Gost daruje poljubno. Dalje je treba plačat' ne glede na to, ali je bila zavžita glavna ali samo postranska jed. Prva daritvena nedelja bo 12. t. m.
Popotna razstava pod imenom »Das be-triebliche Vorschlagvvesen« je bila v Celovcu zelo dobro obiskana. Na njej so prikazani upoštevanja vredni in uporabljiv predlogi na podlag, slik grafičnih opisov, modelov in deloma izvirnikov. Vsega skupaj so bili razstavljeni predlogi 34 obratov. Da postane ta razstava dostopna širši javnosti, jo kažejo zdaj kot popotno razstavo v posameznih okrožjih na Koroškem; prišla bo verjetno tudi na Gorenjsko Obratno predlaganje je je trajna ustanova, k; pripomore do stalno novih predlogov za izpopolnitev obratov.
Odlikovanje. Ko se je vodja narodno socialističnega motoriziranega zbora Ervin Kraus mudil na Gorenjskem, je v Kranju odlikoval 4 zaslužne gorenjske voditelje motoriziranih oddelkov. To so voditelji Oblas-ser. Loscher. Gonitzer in Kosin. Slednji je bil za zasluge pri izgradnji motoriziranega krdela v Kranju tudi povišan.
Na Jezerskem je bilo prirejeno poletno slavje okrožnega vrtca in zveze nemških deklet. Zbralo se je vse prebivalstvo. Otroci in dekleta so predvajali igrice, ljudske plese in pesmi. Prireditev je bila zaključena s petjem in veselo godbo.
Mali @s 1 cl Si
Službo dobi
POSTREŽNICO
ali služkinjo, pridno in pošteno za vsa hišna dela, sprejmem. Hrana in plača zelo dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15371-la
MIZAR za domača dela dobi takoj zaposlitev. Ivan Javornik, Domobranska št. 7.	15372-3
BICIKLIE razprodaja. — Najboljše znamke Adler, Puch itd. »Merkur*. Puhar-Jeva 6.	15373-6
3 MOTORNA KOLESA najnovejši modeli, še v novem stanju in nekaj rabljenih. ugodno na prodal. »Merkur«. Pu-harjeva 6.	15379-6
VEČ TRICIKLJEV različne velikosti, nekaj novih, nekaj rabljenih, zelo poceni naprodal »Merkur«. Pviharjeva 6.
15376-6
PRODAM
2 para malo nošenih, usnjatih damskih čevljev št. 38. Rimska cesta št. 7'II.. vrata 12.
15380-6
PRODA SE
šivalni stroj »Singer« za domačo uporabo ln moška obleka, nova iz n red volnena blaga. Janševa ul. št. 2. vinotoč »Balia«.	15367-6
ČRNE ŽENSKE nizke čevlje št. 38 fšli-farčke). močne. dobro ohranjene, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15508-6
KRASEN KLAVIR, skoraj nov. kratek, angleška mehanika. se ugodno proda. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15370-6
VEČ LETNIKOV
Lovca, Slovenski pravnik, črne moške čevlje št. 41 in otomano. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15369-6
KLAVIR. HARMONIKO
43 ali 60 basov, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar ali živila«.	15375-7
STAVBNA PARCELA se proda v sredini mesta. Posredovalci izključeni. Poizve se pri upravi »Kmetovalca«, Novi trg 3.
15344-20
3.000 LIR NAGRADE
onemu, kateri mi odstopi aii preskrbi malo komfortno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V strogem centrumu«. 15377-21a
OPREMLJENO SOBO
oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15368-23
OPREMLJENO SOBO sončno, s posebnim vhodom, oddam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
15374-23
GOSTILNA
pri Anžiču-Ožbinčku na Poljanski cesti obvešča cenjene goste, da ji je Visoki komisarijat zaradi bolezni dovolil začasno zaporo obrata.
15373-37

Za vedno nas je zapustila
MARIJA VERBIČ roj. KOBAL
soproga apel. sodnika
Na zadnji poti jo spremimo v petek, dne 10. septembra 1943, ob pol 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 8. septembra 1943.
Srečko Verbič, soprog; Julija Kobal, mati; Bogomir Kobal, Lija Menton, Sabina Ogorelec, Irma Treppo, Danica Kobal,
brat in sestre

w . »	-. A	■ + ■	.	' *

Emilio Salgari:
56
Dal je privezati ujetnika k drevesu in postavil dva velikanska, s težkima kijema oborožena možaka za stražo, na kar je s svojimi spremljevalci izginil med drevjem.
»Zdaj je tudi kapitan izgubljen!« je zamrmral Carmaux.
»Bojim se,« je rekel tovariš, »da nam Je živeti le še nekaj ur! Španci so s svojim zatiranjem naučili te Indijance okrutnostL Ne bodo nam prizanesli!«
»Smrt me ne plaši! Radoveden sem te, y kakšni obliki nam je namenjena!«
»Slišal sem, da mučijo ujetnike, preden jih pošljejo na oni svet!«
»Povejta mi, rdeča moža, kaj misli glavar storiti z nami?« se je Carmaux obrnil k velikanoma, ki sta sedela ob drevesu.
»Požrli vas bomo!« je s srditim nasmehom odgovoril eden izmed njiju.
»Drhal!« je kriknil Carmaux, m mrzel pot se mu je pocedil po čelu.
»Vse ujetnike spečemo na ražnjuT«
»Slišiš, prijatelj! Ako ne najdemo možnosti, da jim uidemo, je po nas!«
Črnec ni odgovoril. Sklonil se je z ušesom k tlom, kolikor so mu dovoljevale vezi, ln prisluhnil.
»Pa ne, da bi bili kapitana že zaskočili?«
Pod pinijevci in cipresovci na bregu je bil nastal divji hrup.
»Odkrili so taborišče!« je ves prestrašen vzkliknil Carmaux.
Krik je potihnil. Morda so bili VeStimilj-skega in Hamburžana res že zgrabili.
Stražarja sta vstala. Napeto sta gledala skozi drevje.
»Vajina tovariša sta ujeta!« je rekel eden.
In res so se čez nekaj trenutkov pokazali Indijanci, ki so vlekli črnega gusarja in Stillerja s seboj.
Oba sta bila vsa raztrgana, ranjen pa ni bil menda nobeden izmed njiju.
»Kapitan!« je s tesnobnim glasom vzkliknil Carmaux.
»Tudi ti, moj Carmaux?« je žalostno rekel Ventimiljski. »Mislil sem si že!«
»Gospod, ljudožerci nas imajo v pesteh!«
Flibustirja so zvezali z rastlinskimi vlakni in ju vrgli pod drevo, h kateremu sta bila privezana Carmaux in črnec.
Indijanski glavar je počenil na tla, med tem ko so vojščaki sekali veje, da bi napravili nosila.
»Si ti glavar teh ljudi?« je vprašal poveljnika.
»Da!«
»Kako ste prišli semkaj ? Beli možje niso nikoli živeli v teh gozdovih!«
»Brodolomci smo!«
»Se je mar spet razbrla katera vaših plavajočih hiš?«
»Morje jo je vrglo ob pečine!«
Glavarju so se lakomno zabliskale oči.
»Povej mi, kjer se je razbila! Vem, da je na teh ladjah zmerom mnogo zakladov!«
»Valovi so vse odplavili!« je gusar odvrnil.
»Prevariti me hočeš!«
»čemu neki?«
»Da bi se sam polastil zakladov! To vam pa ne bo uspelo, ker vas bomo pojedli!«
»Prežilavi smo!« je porogljivo odvrnil Ventimiljski.
Glavar je vstal. Njegovi vojščaki so zgra-
bili ujetnike in jih položili na pripravljena
nosila.	_ . . ,
Krdelo je krenilo na pot. Spredaj so korakali štirje ogledniki. Hodili so proti zahodu, torej proti morju.
»Kapitan!« je rekel Carmaux, ki je ležal za gusarjem. »Ali je z nami res pri kraju?«
»Vse je v božjih rokah, Carmaux! Ako je naša zadnja ura prišla, bomo znali umreti kot možje!«
»Mar smo zato ušli vzbuhu in morskim viharjem, da končamo v želodcih teh ljudo-žerov? Bolje bi bilo, da so nas pogoltnili morski psi!«	„
»Vse eno je, kako človek umre! Tudi meni bi bila ljubša smrt na poveljniškem mostiču moje ladje, ob gromu topov! Pha! Kar mi je usojeno, naj se zgodi!«
Indijanci so med tem korakali po levem bregu reke. Tod so rasle samo redke skupine palmovcev in platanovcev, ki so jih gosto ovijale kobeje in se spletale s svojimi žarkimi cveti v zmešnjavo, skozi katero so si morali s sekiricami krčiti pot.
Opoldne se je krdelo ustavilo na bregu jezerca, ki ga je tvorila reka.
Tu so spekli ubitega rakuna. Tega ter nekaj kuncev, ki so jih bil spotoma našli m tu pripravili, so razdelili med rdečekožce.
Pri tem pa niso pozabili ujetnikov. Dobili so celo posebno obilne obroke.
»Najbrže se boje, da jim ne bi preveč shujšali!« je z obešenjaško dovtipnostjo menil Carmaux.
»O, Indijanci so zmožni, da te po sili opitajo, kakor v tvoji deželi race!« se je Stiller porogal.	,
»Upanja v beg še vedno nisem opustil!« se je oglasil gusar.
»Imate morda že načrt, kapitan?«_
»Nemara!« je odgovoril. »Ali vesta, da se mi je posrečilo skriti bodalo?«
»In kaj mislite storiti s tem edinim orožjem?«
»Vezi si lahko porežemo z njun!«
»Pištola bi mi bila ljubša!« je vzdihnil
Carmaux.	. .
»Tudi z bodalom lahko ubiješ stražarja!
Ne obupujmo, prijatelji!«
Razgovor je bil kmalu končan, kajti Indijanci so se spet vzdignili in znova pometali ujetnike na nosila.
Zdaj je vodila pot po velikem smrekovem o-ozdu. Ovijalke jih tod niso ovirale. Glavarju se je očitno mudilo v domačo vas; spet in spet je opominjal nosa če, naj se podvizajo.
Nekaj pred sončnim zahodom je prišlo krdelo do morja. Obala, pred katero je štrlelo nešteto čeri, je bila tu globoko zarezana. Na bregu si videl mnogo čolnov, izdolbenih iz smrekovih debel in na prednjem koncu okrašenih s krokodiljimi glavami.
Na skrajnem koncu zaliva je stalo v dvojnih vrstah kakih dvajset koč, ki so bile zgrajene iz brun in pokrite s suhim listjem.
»To je tvoja vas?« je vprašal gusar glavarja, ki je stopal ob njegovi strani.
»Tu bivajo naši ribiči!« je Indijanec od-" vrnil. »Večina rodu pa živi na pobočjih hriba!«
Ventimiljski je vzdignil oči in zagledal onkraj smrekovega gozda grič, gosto poraščen z rastlinjem; na pobočjih griča je stalo mnogo koč.
»Ali je tvoj rod velik?« je vprašal kapitan.
»Velik in mogočen!« je Indijanec ponosno odvrnil.
»Torej imate gotovo tudi kralja!«
Glavar ga je pogledal, rekel pa ni nič. Nato se je odstranil in stopil oddelku na čelu.
Pol ure kasneje so lovci dospeli v ribiško vasico. Nekaj Indijancev, ki so imeli samo majhen opasnik okrog ledij in perje na glavah, se je z grožnjami zapodilo proti ujetnikom ter jeio divje mahati s svojimi kiji, sulicami in velikimi, ostrimi kameni-timi noži.
Glavar jim je mignil, naj odnehajo, in dal odvesti vse štiri ujetnike k veliki kletki iz orehovih vej, ki je Dila zgoraj pokrita z »olgoklojo«. To je trda, grenka trava, ki raste povsod po slanih floridskih tleh.
Flibustirje so pahnili skozi ozko odprtino, ki so jo takoj zadelali z močnimi koli.
»Za zdaj ostanete tu!« se je glavar obrnil h gusarju.
»In kdaj nas mislite požreti?«
»Vaše življenje je odvisno od duha, ki nas varuje!«
»Da bi le imel ta duh le trohico usmiljenja z nami!« je menil Carmaux. »Najbrže je kak višji glavar ali čarodej!«
»Nikar se ne vdajaj slepilom! Skušati moramo, da pobegnemo. Kakor vidiš, stojita pred kletko sama dva stražarja!«
»Toda ponoči je straža najbrže podvojena!«
»Ležimo zdaj in se delajmo, kakor da spimo! Ko bo vsa vas ležala v trdnem snu, pa poskusimo srečo! Ti, Moko, si močan kakor bik — ali bi se upal polomiti te kole ?«
»Zelo močni so videti, kapitan, vendar upam, da se mi posreči!«
»Brez hrupa?«
»Morebiti!«