p očtnina plačana v gotovim Leto LVIII. v liubllanl, v četrtek, dne 1. mala 1930 Št. 99 2. izdala st. 2 oiu Naročnina Dnevna l» u kraljevino Jugoslavijo celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel|alca Izdala n VENEC " po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vršilca po 10 Din n Pn večjem a __,„,_._____ ... naročilu popust celoletno v Jugo- ^ . _ _ -——-- slavni izo Din, za S t e d e n s k; o prilogo »I lu s 1 r i r a n I Slovenec« dneva po prazniku Inozemsivo 140 D Uredništvo /e v Kopllar/evl ulici št. tijlll Kolcoplsl se ne vrača/o, nelranUIruna pismu se ne tprejema/o Uredništva telefon St. 20S0. upravntštva št. 2992 Informativen Ust za slovenski narod Hkanska agišacija v Španiji Bask? in Katalonci zahtevajo federativno republiko Francije nazaj v Barceloni) /.uani katalonski agitator .fasques Compte. ki je l>il svoj čas od vojnega soda obsojen, da je poizkusil atenlal na kralja. Herengnei' ga je zdaj pomilostil. Katalonci so mu priredili velik demonstrativen sprejem, na katerem so padali vzkliki proti kralju, monarhiji in vladi. Policija je bila primoraua nastopiti z orožjem, pri čemer je bilo 33 oseb ranjenih, med njimi 18 težko. Tudi Compte je bil ranjen in sicer lahko. Katalonski pokret ni samo sani na sebi jak, ampak ima podporo tudi v španskih republikancih, ki čedalje bolj vehementno nastopajo proti monarhiji. V tem oziru se posebno komentira govor bivšega socialističnega poslanca Indalecio Prieto, ki je te dni imel govor v najuglednejšem znanstvenem institutu Madrida, v Ateneju, v katerem je monarhijo najvehementnejše napadal, rekoč, da jo je mogoče vreči le z revolucijo. Vendar monarhisti temu ne pripisujejo veliko pomena, ker so i sami dobro organizirani ter smatrajo radikalne republikanske govore zgolj za sredstvo gotovih politikov, da zlezejo na vrh. Pač pa jih skrbi izjava Prieta. da bodo republikanci katalonsko in baskijsko regionalistič- 110 gibanje izrahil v svoje svrlie, čeprav — kakor je izjavil — nikdar ne bodo dovolili narodno edinslvo ogrožajočega separatizma. Prieto je v Ateneju napadel tudi nekatere visoko stoječe osebe, češ, da so udeležene na več podjetjih bivše diktature, zlasti pri koncesiji za železnico iz Ontanede v Ca-latayiul. Ta železnica da je brez vsakega gospodarskega pomena in služi samo strategič-nim ciljem angleške politike, ki da je gotove ljudi bogato podkupila. Istotake korupcije da so se dogodile pri Telefonski družbi, ki je severnoameriško podjetje. Dne 8. maja bo v Ateneju govoril U 11 a - 111 u n o. od katerega se pričakujejo šc hujši napadi na monarhijo. Vlada dovoljuje govornikom popolno svobodo besede. Volitve pa očividno zadržuje. V Barceloni so tudi zelo slovesno sprejeli bivšega ministra zunanjih zadev, Santiago Alba, ki ga je Primo de 11 i vera prisilil 1-: begu v Francijo. Alba pa ni hotel govorit' ampak je izjavil, da bo govoril šele po vrnitvi vseh ustavnih svoboščin. Splošno se misli, da bo Alba bodoči ministrski predsednik, ker je pri Kataloncih priljubljen. eszcm letu zgradi Italija 29 vojnih ladij Doseči hoče enahost s Francijo na morju „Luč z vzhoda" Moskva, aprila mcscca. Cujemo, da sc zapndni tisk v zadnjem ča^u telo pritožuje nad dejstvom, da sovjetska vlada preplavlja evropske trge z blagom iz Rusije, katerega po naravnost nemogoče nizkih cenah prodaja. Na tak in podoben način, tako |>o pravici zaključuje evropski lisk, sc dela umazana konkurenca evropskim producentom in umetno povzroča gospodarska kriza na zapadu. Naši sovjetski politični in gospodarski krogi ne seveda temu ogorčenju propadajočega zapada smejejo v pest. Za tako buržuazne moralne pojmo namreč, kakor je ogorčenje zaradi umazane konkurence, pri nas v Rusiji danes nimamo tudi najmanjšega smisla. Iiavno Ic dni smo ustanovili nn moskovski univerzi — prosim, ne smejte se — }otroško visoko šolo-: s kurzi brezbožništva, na katerih se bo predavalo o temi, kako sc lahko živi brez Boga in krščanske clike. Sicer se pa pri nas od prvega dne boljševiške revolucije povsod uči, da morala ni nič absolutnega, da jc samo odraz gospodarskih razmer in produkcijskih metod in da jo vsakokratna etika samo sredstvo v rokah vladajočega razreda, da lažje obvlada lakozvane nižje sloje. Sploh jc elika samo produkt razvoja in se ravna izključno po razrednih interesih. Tako se ludi boljševiška družba v odnosih Človeka do človeka ravna le po svojem materialističnem razrednem interesu. Najvišji interes sovjetske države je, da razvnema svetovno revolucijo in iztrebljenje Ev-ropcev po Evropcih. V lo svrho se sme rabiti vsako, k cilju vodeče sredstvo, naj bo po zapadnih pojmih še lako nemoralno. Kajti morale v smislu »propadajočega krščanskega nazora Evrope- itak ni. Ta nauk raznašajp naši boljševiki — mimogrede rečeno — tudi med Kitajce, katerih sc la morala zelo prijemlje. Vrnimo so torej na našo temo. Rajni Krasin, ki jo bil predslavitclj sovjetov na Angleškem in jim ni služil toliko iz komunističnega prepričanja, kolikor zaradi kariere, pa deloma tudi iz odkritosrčne želje, da bi se Rusija gospodarsko opomogla, nam je tajnost sovjetske zunanje trgovine precej razodel. Metoda, da se v Evropi kupujejo izvestni izdelki, n pr. avtomobili, železne tračnice, traktorji in druge vrste stroji, obenem pa skušnjo evropski trgi preplavili s kolikor mogoče cenenimi ruskimi produkti, n. pr. lesom, maslom, jajci, vinom, šampanjcem, kaviarom, suhim sadjem, pa tudi raznimi izdelki domače, zlasti plelarske obrti, je že stara. Sovjeti so se je vnovič posluževali 1. 1921., ko so uresničevali načrt zavojevanja Francije, ki sovjetov za nobeno ceno ni hotela priznati. Rusija je takrat s pomočjo svoje gospodarske centrale v Evropi, lako zvanega :>Arkosa v Londonu, podkupila razne francoske časopise, da so začeli delati reklamo za ruske agrarne in obrtne produkte, češ kako poceni da so. Obenem so sovjeti v Franciji naročali različne industrijske izdelke in tako naredili sebi v francoskih meščanskih krogih ugodno razpoloženje, ker se je pač o sovjetski Rusiji in njenem gospodarstvu ter bodočnosti veliko pisalo. G. Poincare siccr sovjetov kljub temu ni priznal, pač pa je zaradi zainteresiranosti gospodarskih krogov moral dovoljevati gospodarskim agentom sovjetov viza za sprejem naročenih strojev. Ti trgovski agenti so seveda vsi uslužbenci naše tajne policije GPU in Kominterne, pa so pod varstvom diplomatičnc nedotakljivosti, iz katere se sovjeti doma kot iz meščanske ustanove delajo pošteno norca, mirno vršili svojo razruševalno propagando za iztrebljenje človeka po človeku, ali z drugimi besedami, za svetovno revolucijo. Cujemo, da je Krasinov najboljši sotrudnik Jurij Solomon pravkar izdal v Bruslju, kjer zdaj živi, knjigo »V službi sovjetov: , kjer politično moralo sovjetov v tem oziru dobro odkriva Za nas te stvari niso nobena lajnost. Čudimo se samo za padu, ki se da od naših mogotcev lako sijajno dupirati. Torej, že rajni Krasin je spoznal sov-jete, da je 75% vseh izdelkov, ki jih je producirahi Rusija za izvoz v inozemstvo, navaden izmeček ali »Ausschussndo-nu nerešen med Rimom in Parizom. Današnji italijanski ministrski svet je po poročilu mornariškega miinstra sklenil, da zgradi 1. 1930. 29 novih voinih ladij, ki boilo italijansko mornarico povečale za 42.900 ton. Zgradile se bo 1 križarka po 10.000 ton, 2 zavarovani poizvedovalni križarki po 5100 ton, 4 torpedovke za visoko morje po 1240 ton in 22 podmornic, od katerih bodo 4 lipa takozvanih podmorskih križark po 1390 ton, (i podmornic po 810 in 12 po 010 ton. Iz poročila ministrskega sveta ni razvidno, i/, kakšnih sredstev se bodo plačevale te ladje. Italija se prizadeva 7, vsemi silami, da ne bo ostala za Francijo s svojimi pomorskimi Pariz. 30. aprila. 11. O včerajšnjih razgovorih avstrijskega zveznega kanclerja dr. Schobra z Briandom poroča oficiozni komunike, da bo javnost najbrže šele v par mesecih zvedela podrobnosti o tem, knr sta se državnika razgovarjala in dogovorila o bodočnosti Avstrije. V tem poročilu je pomembna prav za prav snino ugotovitev, da se razgovori nikakor niso omejili samo 1111 zunanjepolitično polje, temveč da je dr. Schobcr porabil priliko tudi zn to, da jo francoskega zunanjega ministra informiral tudi o avstrijskih notranjepolitičnih razmerah. To sicer ni navada med državniki neodvisnih držav, če pa je dr. Schober to kljub temu storil, je storil to pač zalo, da se opraviči radi budili napadov, ki so jih v francoskih listih izzvale njegove notranjepolitične reforme, na drugi strani pa tudi radi tega, ker se ravno v Franciji zelo živahno zanimajo za notranjepolitične razmere v Avstriji. Oficiozni francoski listi to tudi očitno kažejo v obširnih komentarjih, ki so jih* posveti i dr. Schobru. Ko se je Franciji izjalovil prvotni načrt, spraviti Avstrijo potom federacije obdonav-skih držav v tabor lastnih zaveznikov, je vi- —————— T rnrcrci ga skušajo sovjetski mogotci predstaviti kot največjega sužnja kapilaln, od katerega ga je treba osvoboditi. Kakor se sovjeti ne ozirajo na ruskega kon-sumenla, kojega nezadovoljstvo lahko ukrotijo s proslulim Političnim uradom, tako jim tudi ni nič mar, da njihova umazana konkurenca na evropskih trgih povzroča tam čedalje večjo delovno krizo. Oni so že Krasinu na tozadevne pomisleke odgovorili: >To je vendar sijajno; čim hujše v Evropi, tam boljše za nas, kajti povečanje armade brezposelnih jc ena glavnih postavk v našem računu, da se razvnamc revolucija ix> vsem svelu.c oborožitvami. Pa ne samo to, tudi zamujeno hoče popraviti. Kakor naglašajo prvi kratki komentarji v listih, hoče Italija dejansko pariteto s Francijo doseči ravno radi tega, ker je Francija niti teoretično ni priznala. »Lavoro i'ascista<. piše, da se je Francija norčevala radi italijanskih zahtev, češ da Italija nima sredstev, da bi svoje zahteve uresničila. Italija bo čuvala tudi na morju svoje nesporne pravice kot velesila. »Giornale d'Italia« že vnaprej odgovarja na odmev, ki ga je gotovo pričakovati iz Francije. Omenjeni list piše, da Italija s spopolnitvijo svojega oboroževanja nikakor ne namerava začeti tekmovanja z drugimi državami ali proti njim koncentrirati svoje sile in svoje načrte, temveč izkorišča pridobljeno svobodo delovanja, da se uredi tako, kakor to zahteva njena misija in ravnotežje. dela v državni in politični neodvisnosti Avstrije neobhodno potrebno jamstvo za ohranitev političnega ravnotežja v srednji Evropi ter smatra, da more doseči ta cilj samo s tem, da dobi Avstrija močno vlado, ki bi imela nasproti notranjepolitični opoziciji potrebno avtoriteto iu jakost, da dirigira avstrijsko politiko po volji in željah inozemskih upnikov. V Parizu smatrajo, da je dr. Schober za to sposoben. Zato je tudi razumljivo, da so vsi pariški listi dr. Schobra dobro sprejeli, kar se sicer zgodi samo pri državnikih zavezniških | ali prijateljskih držav. — Seveda se tudi dr. j Schobru ne bo moglo odreči, da je z nenavadno spretnostjo in prožnostjo znal pridobiti zase in za Avstrijo dobro razpoloženje. Pariz, 30. apr. 11. Dr. Schober je izjavil v »Pelit Journalu«, da je likvidacija vzhodnega repa raci jskega vprašanja osvobodila odnošaje Avstrije do direktnih sosedov vseh političnih ovir, ki so do sedaj ovirale gospodarsko sodelovanje. Dalje je izjavil, da ie bil glavni predmet pariških pogajanj sklenitev posojila za financiranje gospodarskega programa v Avstriji, katerega prvi del obsega modernizacijo telefonskega omrežja ter zboljšanje cest. posebno železnic. Avstrija je pravo križišče v Opozoriti Vas pa moram radi razumevanja, kako je konkurenca sovjetov z evropsko produkcijo mogoča, še na dejstvo, da imamo v Rusiji večmi-lijonsko armado zanemarjene mladine, sirot, takozvanih »lišencev«, to jc onih, ki ne uživajo nobenih državljanskih pravic, in pa razlaščenih kajakov*, da ne omenjam političnih in drugih kaznjencev, ki državi zastonj, oziroma za človeka nevredno malenkost delajo in lako omogočajo ta sistem. Ce {»mislite, da danes i ves kinetski in delavski stan, izvzemši vladajoče vrhove, dela sov-etein slično tlako, si lahko preti 1 vljate, kako naš rai na zemlji v resnici izgleda. Uprava le vKopilar/cvl ul.Sl.li - Čekovni račun: L/utal/ana Stev. IO.OSO ln 10.34S aa Inserate, Sura!evoS1.73b3. Zaarel> St. 39.011. Vratja In liunai St. 24.797 evropskem prometu. Nova cestna zveza od se« vera proti jugu preko Alp in od Celovca do Gradca nikakor ni strategična. Sicer jo to krajša zveza med Italijo in Madjarsko, vendai pa jo že leta in leta zahteva domače prebivalstvo, in se ne bo zgradila s sredstvi novega inozemskega posojila, temveč s prispevki in teresiranih dežel in zvezne vlade. Dr. Schobei je s svojm sprejemom v Franciji zelo zadovo ljen ter upa, da so tam posebno dobro razumeli miroljubne linije avstrijske zunanje politike. Pariz, 30. apr. 11. Predsednik francoske republike g. Doumergue je danes popoldne sprejel v Elizeju avstrijskega zveznega kanclerja dr. Schobra. Izročil mu je pri tem veliki križ častne legije, najvišje odlikovanje francoske republike. Nato je imel dr. Schober kratek razgovor z ministrskim predsednikom Tardieujem. Na koncu svojega pariškega bivanja je dr. Schober sprejel še časnikarje, katerim je dal obširno poročilo o vsem avstrijskem političnem in gospodarskem položaju. Vprašame našega posojila London. 30. apr. 11. Kakor doznava vaš dopisnik iz londonske City, je nekoliko upanja, da se bodo obnovila pogajanja za jugoslovansko posojilo. Jugoslovanski finančni minister bo najbrž sam odšel v kratkem v London, da bo na licu mesta proučeval možnost večjega posojila za Jugoslavijo. Smatra se, da bo odšel jugoslovanski finančni minister v London radi posojila le tedaj, če bo imel uspeh avstrijski zvezni kancler dr. Schober, ki ga jutri pričakujejo v Londonu. Dr, Beneš o vzhodnih reparacijah Praga, 30. apr. 11. Zunanji minister dr. Beneš je v Pravo Lidu izjavil, da je zadovoljen z. rezultatom pariške konference za vzhodne reparacije, posebno ker so se v Parizu haaški dogovori diktirali na jasen in nedvoumen način. Dogovori so velikega finančnega pomena posebno za Madjarsko, pa tudi velikega političnega pomena kot del velike mirovne akcije, likvidacije povojnih bojev in konfliktov in likvidacije vojnega duha sploh. Pospešili so likvidacijo srednje Evrope in povzročili preokret k notranjepolitičnemu delu, k sporazumevanju in gospodarskemu sodelovanju ne samo v Mali antanti, temveč ludi v Avstriji in Madjarski. Pariški dogovor ne pozdravljata samo češkoslovaška iu Madjarska. temveč tudi Srednja Evropa in Evropa sploli. Dr. Beneš bo potem, ko se vrne iz Ženeve, podal v parlamentu obširno poročilo o pariških pogajanjih. Konferenca Male antante Praga, 30, npr. 11. Letošnja konferenca Male antante bo sredi junija in siror najbrže i od lfi. do IH. junija v štrbskem IMosu. Razgovor med Schobrom in Briandom V Parizu se odloča tudi notranjepolitična usoda Avstrije — Schober zanihava, da bi Avstrija gradila strategične ceste Belgrajski proces Zasliševanje Hadžija zaključeno — Tretji obtoženec Franehič izjavlja, da ni kriv Belgrad. 50. npr. k. šesti dan ruzpiave se jo najprej nadaljeval« zuslišavunjo obtoženega I ludžiju. V <1 vola 11 i je bilo opaziti, tla je skoraj polovico odvetnikov manjkalo. Ob priliki zasliševanja obtoženega lladžija je prišlo do nekaterih zanimivih momentov. Najprvo mu je stavil v prašanja dr. rruinhič. Med drugim ga je vprašal, kaj ve o jugoslo-\anuki čitalnici, organizaciji akademikov na zagrebški univerzi. Obtoženi pravi, da izvršuje jugoslovanska čitalnica danes isto vlogo, kakor jo jc- svoječasno izvrševala Orjuna. Da so na univerzi svojim tovarišem pretili, pravi, da 11111 je znano, du je bilo zelo veliko nezadovoljstvo radi ]x>slovanja funkcionarjev, od katerih je bil predsednik Ivan Zdolšek plačan od upravnih »blusti z 2500 Din mesečno. Rudi tega delovanja upravnega odbora je prišlo do tega, du je >il imenovan koniisarijat. Nadalje ga Trumbič vpraša, kako jc bilo z njegovim bratom. Obtoženi pripoveduje, da se njegov brat nikdar ni zanimal niti ni aktivno sodeloval v politiki. Nekega večera je bil napaden od neznanega mladeniča, ki ga je dvakrat ranil z nožem v levo stran prsi. Samo dejstvu. da je nosil s seboj zavoj s čevlji, se je zahvaliti, da ni bil takrat umorjen. Nato je dobil besedo odvetnik dr. Čulie. Zahteval je, da sodišče odgovori na tale nasprotja, ki sti v obtožnici: 1. Njegov klijent se obtožuje, da se je tlo-govarjal z ostalimi radi atentatov na poklouit-veno deputucijo okrog 20. novembra Istočasno se v obtožnici trdi, da je v zagrebškem občinskem svetu padla ideja in beseda o tem. du se pošl je deputacija v Belgrad, 28. novembra. To je unahronizem. Zato prosi, da se tn točka obtožnice njemu objasni. 2. Glede gesla Lohengrin. za katerega se pravi v obtožnici, tla ga je lladžija povedal Be-giču. da bo k njemu poslal po denai nekega mladeniča, ki 11111 bo rekel geslo Lohengrin*. Istočasno pa je v zapisniku, da je bil lladžija v St-ljačkem domu s Prpičem, ki ga je ob tej priliki predstavil Begiču. Zato ni potrebno, da bi za Prpiča, ki jc torej znan z. Begičcm, bilo potrebno še ]K)sebno geslo. Državni pravdnik odgovarja na to vprašanje, du ni nobenega zukonitegu predpisa, na IHidlugi katerega bi 011 moral dajati tak odgovor, pač (»a pravi, dn bo o tem govoril, ko pride nu vrsto obtoženi Bcgič. Državni tožitelj je pričel z zelo dolgotrajnim izpraševanjem lladžija, ki jc vztrajal pri svojih izjavah, oziroma ni hotel na vprašanja odgovarjati. Pri tej priliki je državni pravdnik predložil sodišču ponovne dokaze, da <0 se obtoženi medseboj dogovarjali, kako sc bodo zagovarjali. Sodišču je predložil pismo, ki se takoj čita. To pismo se jc našlo pri obtoženem Hadžiju v preiskovalnem zaporu. V pismu sc obtoženi lladžija opozarja na to. dn naj vsi obtoženci sprejmejo znano komunistično taktiko, ki se je izkazala kot zelo dobra, dn nobenegu nc obremenjujejo, ničesar ne priznajo razen tistega, glede česar so bili zasačeni in flngranti. Samo tista dejanja, ki so jim dokazana, naj priznajo. Taki obtoženci, ki se jim taka dejanja dokažejo, naj obenem prevzamejo na svoje rame tudi krivdo ostalih soobtgženccv, du bi jih na ta način rešili. Obtoženi pripoznu, da se je to pismo našlo pri njem. Državni tožitelj nadalje opisuje, kako so se dajali obtoženemu Hadžiju nasveti, kako naj izpove o vsili dejanjih, da sc bo z ozirom ua to smatralo, da je to pismo pisal Ber-nardlč. Tretji obtoženec: Martin Franekic. S tem jc bilo zasliševanje Iladžije končano. V dvorano je bil poklican tretji obtoženec Martin Fra-nekič. Star je kakih 80 let, trgovski potnik, zelo visok, svetlih las, zelo temperamenten. Izjavi, da je obtožnico razumel, da pa ni kriv. Obtožnica ga obremenjuje: 1. Da je bil član teroristične tajne organizacije. Obtoženi pravi, da ji ni mogel pripadati, ker niti ni vedel za njen obstoj. 2. Da jo obtoženec skupno s Člani te tajne organizacije lansko leto neko noč iskal po zagrebških lokalih generala Belimnrkoviča, generala Toiniča, policijskega ravnatelja dr. Bedekoviča in sploh višje uradnike in častnike v namenu, da bi skalerega od njih ustrelil. Obtoženec tega ne prizna 3. Da je obtoženi Franekovič sodeloval pri nabavi peklenskega stroja, s katerim naj bi se porušil železniški most pri Martincu pri Zagrebu. Pri tej točki obtožnice obtoženi prizna, da jo nabavil smodnik, litanit, kable in baterijo v ta natnen, da bi iz teh snovi v Karlovcu napravil peklenski stroj. Te stvari je nabavil dvakrat, prvič za peklenski siroj, ki naj bi se zažgal na predvečer 1. decembra neposredno preti proslavo dneva zjedinjenja. drugič da je nabavil te stvari za peklenski stroj, s katerim naj bi se spustil v zrak ta most. Vendar pa naj bi se ta eksplozija izvršila pol ure pred odhodom vlaka, da bi ne bilo ljudskih žrlev. V glavnem priznava, da so protokoli njegovih zasliševanj pred preiskovalnim sodiščem točni, da pa po vsebini ne odgovarjajo resnici in tla je dal to izjave iz strahu, da ga no bi zopet izročili policiji. Glede obeh peklenskih strojev pravi, da so se o tem dogovorili lladžija Prpič 111 ostali. Pri tej priliki so ugotovili, tla so take demonstracije potrebne, ca bi zunanji svet opozorili na dejstvo, da hrvatski narod ni zadovoljen. Priznava, da je denar dobil od Prpiča, in sicer 1800 Din, da je mogel nabaviti vse materijalije, ki so potrebne za peklenski stroj. Glede revolverja, ki se je našel pri njem, priznava, da ga je dobil od Bernardiča, listi večer, ko se je Bernardič ranil in da ga je pozneje izročil raznim osebam, končno pa soobloženemu fttefancu. Črtanje zapisnikov su je zavleklo čez eno. Nato je bila razj>rava prekinjena, nadaljevala se bo jutri ob 8. Obsodba slovenskih komunistov v Rimu Rim. 50.apr. 1. Včeraj ju stala pred Izrednim sodiščem /a zaščito države skuiiinu goriških komunistov, večinoma Slovencev, in sicer: Zavertanik Marij. Nardin Peter, Vizentin Anton, kovec Adalbcrt, Zatti Angelo. Zagonik Anton, Zigmond Jožef, Gorkič Emil, Jark Danici. Ura-vič Teofil, Hrovatin Franc in Keber Franc. Imenovani so bili obtoženi, da so tvorili tako zvane komunistične ijačejke« ]m> Goriškem v coni Vrtojbe, du so razširjali komunistične letake in delili podpore iz. tako zvanega »Rdečega sklada«. Zavertanik in Nardin sta potovala s ponarejenimi potnimi listi v Francijo in ustanavljala mladinske komunistične celice, tako nn pr. v Tržiču. Zavertanik je kot zaupnik tretje intcrnacionale za Goriško nosii ime -Bruno«. V Franciji je sprejel instrukcije eunigriranih laških komunistov za prekucuško propagando na Goriškem. Med razpravo so se nekateri, zlasti Zavertanik. odkrito priznali kot komuniste. Keber je izjavil, tla jc bil komunist de leta 1926, potem pa je izstopil iz stranke. Po govorih državnega tožilca in odvetnikov so bili obsojeni: Zavertanik in Nardin nu deset let '111 devet mesecev, Vizentin na sedem let in šest mesecev, kovec, Zatti, Zgonik 111 Zigmond na šest let. Gorkič, Jark in llruvič na štiri leta. Hrovatin je bil rešen obtožbe zaradi propagande in obsojen zgolj zaradi pripadnosti h komunistični stranki ua eno leto in šest mesecev, dočim je bil Keber zaradi pomanjkanja dokazov sploh oproščen. Poostrena cenzura v Indiji Bojkot angleškega blaga se širi Lonilon, 30. aprila, n. Ker se je v Indiji sopel uvedel indijski tiskovni zakon, zahteva indijska vlada finančna jamstva od raznih listov, posebno od nacionalističnih. Pokrajinska zveza indijskih listov v Delhiju je zato sklenila. da dn nadaljnjega ne bo tiskala nobenih časopisov več ter tla se ustavi tudi Gandijev organ »Mlada Indija«. Trgovci z bombaževino v Delhiju in Bonil)ayu so obvestili trgovinsko zbornico v Manchestru, da ne bodo več prevzemali angleških bombažnih izdelkov, ker je bil razglašen bojkot angleškega blaga. O dogodkih z bataljonom domačega vojaštva v Pešavarju ni nobenih nadaljnjih vesti. Smatra se, da vlada razširjanje tozadevnih vesli ne dopušča. Lahore, 50. apr. \A. T11 sta bila aretirana doktorju Allum in Suyapul ker stu razvijala revolucionarno propagando. Kornisifa za proučevanje zakona o tehničnih šolah Belgrad. 30. apr. AA. V ministrstvu trgovine in industrije je imenovana komisija, ki bo proučila projekt zakona o tehničnih strokovnih, obrtnih šolah, fiani komisije so: Miljutin Bojič, D. Koroni?, načelnika ministrstva trgovino in industrije Josip Heisnor, ravnatelj srednje tehnične šole v Ljubljani, Kamilo Tomašič, šolski inšpektor v Sa-rajenvu, Josip Bukovar, direktor srednje tehnične Soie v Belgradu, Dragotiu Saj, predsednik inte-njerske zbornice v Zagrebu, Moro Pop. upravnik strokovne šole v Tuzli, Dobrlvoj Matkov, inšpektor ministrstva trgovine in industrije. Komisija bo določila tekst zakonskega projekta, in končala svoje delo lekom 5 dni. o indijskem vprašanju London, 50. upr. 1. Dočim odgovor ministra za Indijo Wedgwooda Bemu na Interpelacijo Buklvvinu o jioložaju v Indiji, ki je prišla ob zopelnein sestanku parlamenta precej nepričakovano. ni prinesel nobenega novega momenta, češ, du vlada spremlja dogodke pazljivo in vzdržuje red, se Iz krogov delavske stranke dobiva jti sledečo informacije: Lord lnvin se drži popolnomu pravilne taktike, tla postopa s skrajno previdnostjo in da Gandiju ne aretira, kakor to zahteva konsenu-(ivno angleško časopisje, ki pravi, sda bi se nacionalistični pokret kiiiulu susul sam vase, če bi Gandija poslali 1111 oddih v kakšno trdnjavo v Birmi«, kajti Gandi postaja čimdaljo bolj nervozen, čimbolj se podkralj omejuje samo 1111 najpotrebnejše ukrepe zu zasiguruujc javnega reda. Labouristi trdijo namreč, da je okolica Gandiju z voditeljem čeduljebolj nezadovoljna, ker njegova propoved nenasilnega odpora nikamor ne vede, dočim bi kakšno veliko krvo-prelitje, provoc.iruno od angleške oblasti, takoj zopet razplamtelo pojemajoče energije. Temu naz.irunju se zdi, da tlaje prav cela vrsta političnih tlogodkov zadnjih dni. Najvažnejši je vseindski kongres parijev v Amratiju, ki so je uajodločnejše izrekel proti Gandiju. Predsednik kongresa je izjavil, da nižje kaste Gundiji ve akcije ne bodo podpirale, ker bodo vso škodo, ki jo bo nacionalistični pokret iud-skemu gospodurstvu prizadejal, morale nositi nižje kaste. Parije bodo 1111 strani angleške oblasti proti braniaiicem in kšntrijnni, ki hočejo podjarmiti nižje sloje. Nacionalisti res delajo ogromne napake; zlasti so nestrpni napram parijam, ki so jih že v več krajih napadli in krvavo pretepali; prizanesli niso niti parijskim ženam in otrokom. Drug važen dogtslek je proglas liberalne indske stranke, ki se sicer nikakor ne postavlja na strun Anglije, pač pa obsoja vsako nasilno akcijo. Liberalci napadajo pri tem angleško vlado, ker se noče izjaviti za čimprejšnje uresničenje domiuijonskega položaju Indije. Zahtevajo, tla nuj vlada takoj objavi program »Round-tuble konference«, ki Je sklicana v London za mesec junij. Britanija nuj se politike tlačen ja brezpogojno odreče Iu prizna neodvisnost Indijo v okviru enipira. Muslimani zahtevajo zase bodisi v bodočem dominijonu bodisi v popolnomu svobodni Indiji najpopolnejšo avtonomijo ln Gandija ne podpirajo. Za udeležbo pri »Round-tuile-konferenci so tudi. Njih edini zahtevek je: Muslimani so popolnoma enakopravni iu se morajo sami vladati, naj se z Indijo zgodi karkoli hoče. Nacionalistično gibanje samo vsnj nazu« naj ni odnehalo in, kar se tiče bojkotu angleškega blaga, se je eelo ojačilo. Več nacionalističnih listov je prenehalo izhajati, ker je Gandi i/.dul parolo, du je boljše, če listi sami prenehajo, kakor da bi plačali od oblasti zahtevano visoko kavcijo, ker bi to značilo priznanje angleške oblasti. Gandi je odredil, da naj šolski otroci z roko pišejo izvode listov, ki se bodo po deželi razpošiljali. Žensko iit otroci so tudi zelo navdušeno aktivno udeležujejo akcije za uničenje vina iz palm in zn-tvarjunja alkoholnih lokalov ter za popolno abstinenco. Na drugi strani ravnajo zelo nespametno indski vozniki v Kalkuti, ki šlrajkajo, ker je vlada odredila opoldttnski odmor za vole, oziroma vprežno živino. Taki nazadnjaki nacionalistom akcijo zelo kvarijo. Mnogo parijev zaradi surovega postopanja nacionulističnih pristašev z njimi prestopa v islam. Moskovsko časopisje ne prikriva svojih simpatij s protiangleškim gibanjem v Indiji, Pravi, da je kampanja proti monopolu soli sicer ponehala, da pa se je ojačil bojkot proti angleškemu uvozu in da se je solidarnost Ind-cev organizirala v moč, ki bo v bodoče nepremagljiv«. Baš to pisanje sovjetskega tiska ojačlije neprijazno razpoloženje angleške Javnosti proti vsakim večjim koncesijam Indiji, ki bi jih delavska stranka in vlada sama rada dala, ne ininjoč pomisleka tudi nc pred najpopolnejšo avtonomijo. Ljubljanska občinska uprava Važni sklepi zaradi novih gradbenih del in zaradi davščin London, 50. apr, AA. Po (»rotili; iz Kalkute jc Ganili objavil izjavo s čestitkami Palclu, da je podal ostavko na položaj predsednika zakonodajne zbornice. London, 50. apr. AA. Ugledne žene Indije so poslale snoči angleškemu podkralju pismo z izjavami simpatij zn Gandijev pokret. London, 30. apr. 11. Drugi Gandijev sin Devidas Gandi je bil danes radi kršitve solnega monopola obsojen na 1 leto težke ječe. London. 30. apr. u. Posebni kurir »Daily Telegraplias poroča iz Bombaya, da so vse ženske in otroci severozapadne province Bun-dab iz združenih provinc dobile navodila, da se pripravijo na umik iz trdnjave, če bo položaj lo zahteval. Naknadno se doznnva, da je indijski batnljon v Peševarju bil premeščen radi tega, ker se jc branil, streljati na demo-strante. Kongres obrtnikov v juviju Belgrad, 30. npr. A A. Včeraj se je vršila plenarna seja glavnega odbora državne zveze obrtnih združenj in esuafov. Po poročilih o delu v prešlem letu, ki so bila soglasno sprejeta, jo bil odbor polnomočen, da skliče splošni kongres obrtnikov iz celo države v mesecu juniju Dnevni red in točni datum bo določil glavni odbor. Na kongresu se bo razpravljalo o novem projektu zakona o obrt ih. Dunajska vremenska napoved: I/.premen-ljivo, hladnejše vreme. Pričakovali je, da so bo vroiue /.boljšalo. Ljubljana, 30. aprila. Danes ob 5 popoldne se je vršila važna seja ljubljanskega občinskega sveia, važna zato, ker so bili na njej sprejeti dalekosežni sklepi za mestno komunalno politiko. Seji so prisostvovali prav vsi občinski svetniki. Olvoril jo je župan dr. Puc, G. župan je sporočil, da banska uprava ni dovolila preimenovanja Napoleonovega trga v Gor-tanov trg. ker to preimenovanje ni v skiadu z zakonom o uličnih imenih.. Zupan jo dalje sporočil, da je ministrstvo za finance odobrilo občinski prpračun z edino razliko, da ni odobrilo diferenciacije občinskih doklad k državnim davščinam, temveč je odredilo nnifika-cijo 60% doklad. Nato je prečital župan dopis banske uprave, ki sporoča mestni občini, da ji odstopa v upravo del Dunajske in Gosposvelske ceste. Z današnjim dnem je pričela poslovali leh-nihia pitama za regulacijo Ljubljanice (kakor je :-Slovencc: prod dvema dnevoma poročal). Banska uprava je za nadzorstvo pisarne odredila ing. Sbri-zaja, tehnično osebje pa je dala na razpolago mestna občina. ( Bravo! : klici.) Poročilo finančnega odseka. G. Tavlar poroča o prošnji slavbene zadruge mestnih uslužbencev rDomalija< zn jamstvo gradbenega kredita njenim članom. Mestni občinski svet je odobril jamstvo gradbenega kredita za znesek 2 milj. Din pod gotovimi pogoji. Več brezdomcev, ki nameravajo gradili baraka za svoje družine, je prosilo mestno občino, naj še naprej izplačuje posojila za zgradbo teli barak. Odobren je bil nato v lo svrho nadaljni kredit 400.000 dinarjev. Prošnji Marije Štularjeve za jamstveni gradbeni kredit jo bilo ugodeno. Posestniku Čemela se je dovolila prodaja 100 m5 cestnega sveta v kapucinskem predmestju. Za nujno potrebni zbiralni kanal v Villiarjevi ulici se je odobril kredit 1,800.000 dinarjev iz 3.5 milijonskega investicijskega posojila. Pri tej točki jo podžupan prof. Jarc opozarjal na potrebo drugih velikih kanalov, zlasti pod Rožnikom. Zgradba carinarnice in dovoznih cest. Dejansko najbolj važna in največjega pomena za bodoči razvoj mesla Ljubljane je bila zadnja točka poročila finančnega odseka. Šlo je namreč za odobritev krediia za zgradbo carinarnice in tlakovanje dovoznih cest v carinarnici. Zgradba carinarnice bo veljala nad 11 milijonov dinarjev, z vsemi tlakovalninii deli vred pa 21 milijonov dinarjev. Ta dela se bodo plačala iz kaldrininskega fonda, ki pa bo do konca lela 1931. narastel na znesek 11 milijonov in tri četrt. Poročevalec je predlagal, na.4 bi se najelo pri Državni hipolekar-ni banki '.)% investicijsko posojilo v znesku 16 in pol milijona dinarjev. To posojilo pa bi se amortiziralo iz kaldrininskega fonda. Predlog finančnega poročevalca je bil soglasno in brez debate sprejet. •Tujsko-prometni svet. Finančni odsek je nadalje predložil občinskemu svetu pravilnik o ustanovitvi tujsko prometnega sveta. Glavna naloga lega sveta je pospeševanje tujskega prometa v Ljubljani. Po krajši deball je bila ustanovitev lega tujsko prometnega svela odobrena. V tujsko-prometni svet so bili nuto izvoljeni; prof. Jarc, Peter Nlerk, za zbornico TOI dr. Ivan Plesu, konzervalor dr. Slelr, ravnatelj vele-sejma Dular, en zastopnik zveze za tujski promet, 1 zastopnik avtomobilskega kluba g. Rado Hribar. 7.a mestne urade arhitekt šubic in ravnatelj /fibenik, zastopnik železniške direkcije g. Petek in končno gg. liadjura in prof. Wenter. Poročilu gradbenega odseka jo podal podžupan, profesor Jarc. Prošnji Janezu Legala glede zamenjave mestne parcele in odkupa . že postavljene zgradbe v Slaničcvi ulici jc bilo J ugodeno. Dobil bo 10.000 Din. Prošnja Mu'ija Jeia in drugih radi opustit v« 7 111 poti je bila odklonjena. Prošnja Ignacija Novaka je bila odložena. Odklonjena je bila prošnja Ivana Sirka za parcelacijo na Poljanah. Prošnja Marije Ojslriž za odobritev parcelacije v poljanskem predmestju je bila odobrena. Prav lako prošnja Ig. Kav ti f a in Malije Keieta v Knputinskem predmestju in Ivana Usenika v Gradišču. Mestna občina bo zgradila ob Marmontovcm trgu kanalizacijo. Večja debata se je razvila o tem ali naj odstopi tneslna občina tivolski ribnik in čolnarne druttvu »Zoo»- zn nastanitev živali. Sklenjeno je bilo, da se ta tivolski ribnik prepusti : Zouc do jesenske razstave, od tedaj naprej pa bo mestna občina že preskrbela društvu >Zoo« primerne prostore, čo mu ne bo odstopila ribnika v trajno uporabo. Poročilo personalno-pravnega odseka je podal dr. Bohinjec. Na dnevnem redu so bilo važne prošnje za sprejem v ljubljansko domovin- sko zvezo. Nujni predlogi. Podžupan prof. Jarc in obč. svetnik Tavcaf sta \ tožila nujni predlog: Spričo pretežke in neenakomerne obremenitve, ki izhaja zaradi unifika-cije občinskih doklad na državne direktne davke, proihno finančnega ministra, da revidira svoj odlok z dne !). aprila 1930 in nslreie splošni ielji občinskega svela in ogromne večine ljubljanskih davkoplačevalcev, in sicer v smislu, da dovoli na zgradarino in pridobnino pobiranje 10%. na dru-šlveni davek pa 150% občinskih doklad, Tavčar in prof. Jaic utemeljujeta ta predlog s tem, da 00% unifikacija občinskih doklad pomenja veliko breme za majhne obrtnike, Irgovce in majhne indu-slrijce, za velike družbe pa pomenja znatno olajšavo. Samo ena velika družba v Ljubljani bi z uni-fikacijo pridobila 1.200.000Pip. Dr. Ravniltar ob loj priliki poda daljšo Izjavo. v kateri graja formalne napake, ki so bile izvršene pred proračunom, pri sklepanju proračuna, pri predložitvi proračuna finančnemu ministru in sedaj po proračunu. Predlog prof. Jarca in Tavčarju je bil ?Kilo soglasno sprejel. Po daljših in mestoma prav hrupnih debatah so bili odklonjeni nato nujni predlogi dr. Grego-rič«, zaradi predložitve računskih sklepov zn lansko proračunsko lelo občinskemu svetu, Ivana Hribarja, naj se ustavi akcija za pragmaiiko mestnih uslužbencev in reorganizacija mestnih uradov, dokler ne izide državni uradniški zakon, in pa predlog 7 vana Hribarja, nai mestna občina ne investira nič več v mestno kopališče v Mednem. Odklonitev zadnjega predloga jo mestni župan motiviral s tem, da ni v proračunu za to nič določenega in da se torej ne bo nič investiralo. Sledili so nato S" razni samostojni predlogi, nakar je bila javna scia občinskega sveta zaključena. — Na*o jc sledila tajna seja. Dr, Kosta Jovanovič f Belgrad, 30. apr. AA. Davi ob 15 je umrl v Belgradu dr. Kosta Jovanovič, bivši podpredsednik belgrajsko občine. Dr. Kosla Jovanovič jc bil rojen v Vranji 21. septembra 1.875. Gimnazijo in višjo šolo je končal v Belgradu, nato pa kmetijsko akademijo na vseučilišču v Bonnu. Nato |o bil tajnik ministrstva za narodno gospodarstvo, tajnik trgovsko zbornice v Belgradu, načelnik minlsirslva za socialno politiko, vršilec dolžnosti predsednika belgrajsko občine, honorarni profesor kmetijske fakultete na belgraiskeiu vseučilišču. Z Jovanoiu Skerličeni 111 Dragišo Lapčevičem je bil vodja socialno demokratske stranke. Kasneje je prestopil v samoslalno-radlknlno stranko tn bil v njej eden najboli vnetih mlajših delavcev.