DRI J03IH MANTUAN I MUZEJSKI RAVNATELJ LJUBLJANA JUG031AVI J St. 27 PoiftniM cageenk Tratil t indo vabn—rfr, - mojn. iterllka 3ro omL Letnik LIH Nftročain*: srn t , e«io Wio L 15.—, ▼ • 30 st. — Ogkuniaa i)\tr|OTi)H in obrtne oglu« h t.—. m o iLX 1JO, denarnih zarodov L mšjprri strani L X— EDINOST UtndnlMro in uprnmtttr«: Trat (3), ulica S. Fmnee*co d'Assiii 20, T*. Jlefoa tl-tV. Dopisi ■« pošiljajo izključno uredciftru, oglati, rtkla-(Ud^a Id danar pa epravoMtvu. Rokopisi sa n« vračajo. Nafrankirana phmm m na aprafamajo. — zaiolba in ttek Tiskarna «£dinott». Podvrerfniitvo vOorlcii ulica Oioaui Cardncoi »t, 7, I. n. — TelcL it. 327, O lavni in odgovorni urednik: proL Filip Peric. tevlcarii iifaSsničarli v Rusiji Zadnje čase je v Rusiji vrelo. B>4 se je odločilen boj med Stalinovim desničarskim mnenjem in levičarskimi mnenjem Trockega Šlo je pač za načelo, ali naj zmagajo teoretične smernice Trockega. po katerih naj se sploh izloči iz javnega življenja vse, kar je izven strogo komunističnimi 4iiačel, pa na£ se uveljavijo praktična Stalinova načela, po katerih naj pride tudi j-fdro naroda, kmet do soudeležbe in veljave v vladi. V Ru-stii je namreč brezpogojno potrebna obnova države. Brez kmeta pa ta obnova ni izvedljiva. Kmet dobi radi bol j še viške naklonjenosti do industrijskega, delavca komaj tretjino predvojne cene za svoje pridelke; na-sprotno pa. mora trikrat toliko plačati za industrijske izdelke. Zato se je zmanjšala njegova produkcija. S tem pa je bil zadan udarec vsemu, kajti če sovjeti ne morejo kriti potreb dežele, je takorekoč konec njihove slave in moči. Stalin, praktičen kavkaški Gruzinec, je to u-videl in obračunal z opozicijo Trockega. Dne 3. januarja je moralo kar 30 voditeljev opozicije v treh dneh odpotovati v najbolj zapuščene kraje Rusije. Trocki v samotno mestece v Tur-kestanii; '"Rakovski v nepoznani kraj gubernije Vjatka, da ima celih 500 km do železnice, Ra-dek v tobolsko gubernijo in tako vsi ostali, ki so bili nekdaj cvet ruske revolucije. Če se ozremo zopet na 7. oktobra 1927., na slavnostno praznovanje desetletnice revolucije, ki je pokazala Lenina in Trockega kot dvoje velikih revolucionarnih figur, vidimo, da se je zaključilo deset &et brez Lenina med živimi ter z izvanredno ponižanim Trockim. Trocki ne samo da ni dočakal desetletnice na čelu diktature, nego je bil kot «grobar revolucije* izključen i* centralnega odbora stranke 23. oktobra skupno z Zinov-jevim in je danes pregnan v neznatno gnezdo Rusije. Borba v ruski komunistični stranki med Trockim in Stalinom je plod dolgega, ostrega razpravljanja. Diskusija ali razpravljanje v ruski komunistični /stranki ni bilo redkost. Dogajalo se je to celo še za časa Lenina. Toda tedaj je vsaka diskusija končala s tem, da je bi'la zaključena z mnenjem, ki ga je dal o predmetu Lenin, avtoriteta stranke. Po njegovi smrti take avtoritete, kot je bil Lenin, ni bilo več. Triumvirati, ki so nastali po njegovi smrti, tako oni prvi Zinovjev-Stalin-Kamenev, kot drugi Rikov-Sta-lin-Buharin, si niso mogli sami sebi dajati avtoritete. Ker sedaj ni bilo več žive Leninove avtoritete, so jo hoteli nadomestiti z njegovo besedo, z njegovim naukom. Tako je nastal tedaj neki nov nazor v Rusiji, nastal je ptravi .zakonik (kodeks) ruskih boljševikov, «leninizem», ali kakor ga je Stalin opredelil, «marksizem v dobi imperializma«, ali teorija o načinu in taktiki proletarske diktature. Leninizem je obenem tudi poslednje pravilo, dogma strankinega učenja. Tisti, katerega smatra stranka za pravilnega tolmača tega leninizma, je lahko nedvomno gotov, da zmaga v notranji borbi stranke, kajti le kot tak lahko računa na gotovo naklonjenost strankinega članstva. Z rojstvom opozicije v Rusiji pa sta nastali kar dve smeri. Opozicija je v politiki vedno možna le tedaj, Če nastopi kot odpor proti samovoljnemu delovanju neke stranke. Zato vidimo, da je v Rusiji vstal odpor, opozicija Trockega proti Stalinovemu cent rumu. Začel je odločen boj med dvema naziranji-ma, «leninizmom» in «trocki-zmom». Neposredni povod hude borbe v Rusiji med opozicijo, «trocki-zmom», in večino, «leninizmom» se je našel v zunanji in notranji politiki sovjetske večine. Povoda v področju zunanje politike sta bila dva: 1) Neuspeh kitajske revolucije in 2) generalni rudarski štrajk v Angliji. V notranji politiki pa je bil povod vedno večji vpliv nove kmetske buržoazije. Opozicija je nastopila napram centru, čel da v kitajski revoluciji ni nič nareOH v prid interna« i jonal«. Namesto da bi vodiia razredno borbo, namesto da bi ustvarjala tako delavske kot vojaške sovjete, j« internacionala šla preko vse razredne borbe. Ona se je vezala z liberalno kitajsko £>urž>jazijo ter sklepala z njo zvezo ali koali~ c i jo za. borbo proti evropskemu kapitalističnemu imperializmu. Radi tega je imela intemacio-nala neuspehe, radi tega je pro^ padla kitajska revolucija. «A kar je najhuje, pravi opozicija, namesto, da bi komunisti izkoristili boje vi tost kitajske buržoazije, kitajskega liberalizma za proletersko revolucijo, je ravno ta buržoazija izkoristila komunistično pomoč za svoje lastne cilje.» Centrum pravi v odgovor na kritiko opozicije, da je njena kritika skozi in skozi nestvarna, ker ne upošteva najmanj stvarnega položaja Kitajske. Kitajska je (polkolonijalna dežela. Njena liberalna buržoazija vodi najhujšo borbo proti imperializmu močnih zunanjih sil. Zato je moral biti tudi način borbe v takem položaju pO vjiem drugačen. «Lenin označuje imperializem za zadnjo stopnjo kapitalističnega razvoja, zato je potrebno v b^ju proti njemu združenje vseh revolucionarnih stremljenj.« Na II. kongresu komunistične intern&cionalo je rekel Lenin: «Priporočam zveze in koalicijo proletarijata z liberalno buržoazijo kolonijalnih in pol koloni jalnih dežel v svrho re-volucionalnih gibanj.» — Vsi ti pogoji so bili dani v Kitajski. Zato se je upošteval tudi naveden način borbe. «Če bi torej komunisti v Kitajski vzeli v svoje roke vso oblast, pravi centrum, bi s- tem samo odvrnili od sebe vse množice, ki so se borile na strani Kuomintanga (narodne stranke), kajti v očeh teh množic bi izgledali le kot nov sovražnik. — Način borbe kom. internacionale torej ni kriv, da slednja ni prišla na Kitajskem do diktature, temveč je krivo to, da stvarni položaj ni bil v korist proletarske revolucije. Internacionala je organizirala v Angliji med delavstvom neki angleško-ruski delavski odbor. Angleško-ruski odbor, sestavljen iz članov angleško-ruskih sindikatov, je imel nalogo delati za združenje svetovnih delavskih sindikatov, je imel nadalje cilj postati organ svetovnega delavskega razreda ter biti sposoben, da pozove v boj proti imperiaiistično-kapi-talističnim vojnim težnjam vse delavske množice, ko pride čas. Opozicija je odbor na početku navdušeno pozdravila ter mu še bolj izkristalizirala program. Ko pa stavka, ki se je začela na pobudo omenjenega odbora, ni uspela, je opozicija napadla stranko, Češ da s svojim oportunizmom ne doseže nič, kot ni dosegla na Kitajskem. Edini neznatni uspeh, pravi opozicija, je, da je internacionala ustvarila generalni zbor ali svet in s tem pa seveda razbila angleško-ruski odbor. Večina odgovarja, da je njen način III. intemacionali zelo koristil. Slednja je prišla potom imenovanega odlx>ra v dotiko z angleško delavsko množico ter dokazala svetovnemu proletarijatu, da zmaga le tedaj, če se združi. To je — na kratko — onega velikega spora v Rusiji, ki je preteklo leto obračal nase pozornost vsega sveta. O nekaterih nadaljnih podrobnostih spregovorimo v ^prihodnjem članku. M* R. Novi ruski poslanik bo prispel v Rim v nedeljo RIM, 31. Novi sovjetski poslanik pri Kvirinalu g. Kurski bo prispel v Rim 5. februarja. Iz Moskve je odpotoval 28. t. m., a se bo nekaj časa ustavil na Dunaju. _ Nezgoda na morju BARI, 31. Neki podmornik je v bližini Brindisija zavozil v ribiško jadrnico iz Barija. Jadrnica se je prevrnila, devet mož pa, ki se je nahajalo na krovu, se je rešilo. Podmornik je jadrnico zavlekel v pristanišče Brindisija. Zasedanje velikega faMeia svela RIM, 31. Sinoči ob 22 se Je stal k seji veliki fašistovski svet pod predsedstvom načelnika vlade on Mussolinija. Sej« so se udeležili ministri Federzoni, Belluzzo, Ciano, Fe-dele, Giurlati, Rocco, Vo4p4; državni podtajnik! Suardo, Gran-di, Giunta; nadalje on. Turali in drugi člani velikega sveta. Veliki svet je zadel proučevati načrt za reformo nacionalnega zastopništva. Po poročilu ministra on. Rocca se je začela rasprava o načrtu. Seja se je zaključila ob pol uri čee polnoč Veliki svet bo nadaljeval svoje delo 2. februarja ob 22. Ulijl zdravstveni svet Je bil po preureditvi včeraj ustoličen; RIM, 30. V palači Vbnlnaie se je danes iz jutra j sestal vttji zdravstveni svet, ki je bil preurejen na podlagi zakona z dne 23. junija 1927. Zasedanje sveta je o tvori l državni podtajnik pri ministrstvu za notranje zadeve Suardo, ki je v svojem govoru predal novemu svetu najprej pozdrave načelnika, vlade, potem pa očrtal njegove naloge. Najpoglavitnejše naloge sveta, je rekel med drugim državni podtajnik, obstojajo v skrbi za telesno zdravje italijanskega naroda, katt?rega življenjska moč mora ostati neokrnjena. Da se obvaruje pred vsako nevarnostjo fizičnega in moralnega propadanja, je postalo neobhodno potrebno proučiti vprašanje, kako disciplinirati vse socialne in življenjske pojave tudi s higienskega stališča. Da se to doseže je bil višji zdravstveni svet preurejen in s popoln j en z novimi tehničnimi, pravniškimi in upravnimi močmi. Zato predstavlja, je nadaljeval drtavni -podtajnik, ustoličenje tega prenovljenega sveta, v katerem so zastopani higijeniki in sodniki, kemiki in zdravniki, živinozdravniki in inženirji, naravoslovci in specialisti, pravniki in izvedenci ter predstavite-lji raznih upravnih ustanov države, slovesen dogodek. «Vaše delo, za katero se je predsednik vlajde vedno zanimal, bo za italijansko ljudstvo zelo koristno. FaŠistovski refthn tudi v tem pogledu ni držal križem rok, kakor najbolj zgovorno pričajo mnogi zdravstveni zakoni in odredbe, ki so bili izdani v dobi od oktobra 1922. do današnjega dne. «Naši pradedje,» je zaključil državni podtajnik svoj govor, «so vpodabljali življenje z drevesom dobrega in slabega, ki se med seboj neprestano borita. In ta neprestana borba ne dopušča miru niti odmora. Za njen uspešni izid moramo seči po vseh najnovejših iznajdbah vede ter iskati vedno novo o-rožje in nc^va povelja. Tudi na tem polju je neprestani napredek predpogoj uspeha. Višji zdravstveni svet, ki pričenja novo dobo svojega delovanja, bo moral izvršiti važne naloge. VI ajda je prepričana, da jih bo častno izvedel ter na ta način s svojim kamnom prispeval k Zgradbi velike bodočnosti.* Državnemu podtajniku, katerega govor je bil sprejet s velikim odobravanjem, je odgovoril predsednik sveta sen. Machiar fava. Nato j«, prešel višji zdravstveni svet na dnevni red svoje prve seje. Načelnik vlade prisostvoval vežbam miliee RIM, 31. Davi se je podal načelnik vlade v bližnji Nettuno, kjer je prisostvoval vajam častnikov in prost ako v nacionalne milice, ki obiskujejo drugi tečaj za zračno obrambo. Novi italijanski p—!■■!*■ v Toki ju RIM, 31. Japonska Had« je vzela na znanje imenovanje grofa Pompe j a Aloisija za novega italijanskega poslanika v, To- - Babica homfMww CUNEO, 31. Pokrajinska komisija je obsodila na konflna-cijo za dobo dveh let babico Matildo Castramando, ker je "iT1*--bela mnogo splavov. Prestolonaslednik princ Humbert pitoni v Aleksandri! o ALEKSANDRIJA, 31. Davi ob H. url je prispela v Aleksandrijo krfifearka «San Giorgio», na kateri potuje prestolonaslednik Humbert. Prestolonaslednika so pozdravili ob njegovem prihodu zaetopnik kralja Fuada, italijanskega poslanika v Kairu, italijanski konzul v Aleksandri ji in drugi dostojanstveniki. Ob 10. uri se je podal v avtomobilu v mesto, kjer si je ogledal predvsem italijanske Šole In itali-I jonsko bolnišnico. Prebivalstvo : je prirejalo prestolonasledniku povsod, koder se je peljal navdušene ovacije. Nastanil se je v hotelu «Claridge». Popoldne je priredilo aleksandrijsko mesto prestolonasledniku sprejem v parku Antoniadis. _ Noto Hale ontante Slede dogodka o Sv.Gottharđu Izjav« ministra Titulesca RIM, 31. Včerajšnja vest o odhodu romunskega zunanjega ministra Titulesca iz Rima se je izkazala kot netočna: Minister menijo zahteve po novih garancijah za jamstvo lo hinavstvo, ki ga javnost ne bo mogla več trpeti. — Končno pa je odločno stavil zahtevo, naj se Porenje izprazni, ker pomeni po njegovem mnenju sporazum med Nemčijo in Francijo podlago za mir v Evropi. PARIZ, 31 Stresemannov govor na včerajšnji seji nemškega drž. zbora je napravil na pariške kroge globok vtis. Listi napovedujejo, da bo Briand »a današnji seji senata Streeemannu odgovoril. Listi se bavijo s tem napovedanim odgovorom precej na Široko in domnevajo, da je Bri&ndovo zadržanje tekom včerajšnjega dne v zvesi z njegovim predvklev&nim odgovorom. PripomTviti je namreč treba, da ni hotal včeraj nikogar sprejeti. Da bo Briand odgovoril že danes, pa sklepajo tudi tz docela upravičene ugotovitve, da namreč noben list ni prezrl Stre-semannovega govora, ki bi zamo-gel razburiti vso evropsko javnost če bi ne našel v takojšnjem Brian-dovem odgovoru primerne iproti-uteži. PsSGjaislalii"konkordat med Vatikanom in Albanijo RIM, 31. Pogajanja za sklenitev konkordata med sv. stolico in albansko republiko so do sedaj uspeSno potekala spričo dobre volje na obeh straneh. Kakor zagotavljajo v vatikanskih krogih, bodo pogajanja kmalu privedla do konkretnega zaključka. Poleg albanske misije, ki je razpravljala z državnim tajnikom kardinalom Gasparrijem, je prispel v Rim tudi apostolski delegat za Albanijo mons. Della Pietra, ki se pol uradno zanima za potek pogajanj. Proračunska komisija poslanske zbornice se bo sestala dne 7. februarja RIM, 31. Kot smo že včeraj poročali, je bil predsednižtvu poslanske zbornice predložen državni proračun za poslovno leto 1928.-29. PredsedniŠtvo zbornice je dalo proračun takoj v tisk, da se bo lahko čimprej razdelil med poslance. 7. februarja se sestane proračunska komisija, ki bo imenovala poročevalce za posamezne proračune in za nekatere zakonske osnutke, ki spadajo v njeno kompetenco. Novi inozemski konzuli v Jugoslaviji SPLIT, 31. Angleška vlada je imenovala za podkonzula v Dubrovniku g. Waldfielda Harro-wa. Za konzula argentinske republike V Splitu je bil imenovan g. Angelo Pazara-Lastra. Jugoslavenska narodna skupščina sprejela davčni zakon v načelu BEOGRAD, 31. Na današnji cfcojpoldanski seji narodne skupščine je bil davčni zakon v načelu sprejet in se bo jutri prifieu la specialna debata. Po običajnih formalnostih je podal poslanec Sečerov kot poročevalec večine davčnega odbora zaključno poročilo. Tekom svojega govora se je zapletel v prerekanje z opozicionalnimi poslanci. Poslanec Pavle Radić je pred zaključkom debate ponovno stavil predlog, naj se davčni zakon vrne " skupščinskemu odboru v svrho izboljšanja in spopolnitve. Vladna večina je njegov predlog spet odklonila. Sledilo je načelno glasovanje o novem davčnem zakonu, ki je bil sprejet s 182 proti 72 glasovoma. Soja je bila nato zaključena, prihodnja se vrši jutri dopoldne. V zmislu sporazuma med načelniki parlamentarnih skupin prične jutri dopoldne narodna skupščina z razpravo o državnem proračunu. Debata o davčnem zakonu se bo nadaljevala na jutrišnji popoldanski seji. Poslanski klub demokratske zajednice bo drnes glasoval o Davidovićevem predlogu BEOGRAD, 31. Poslanski klub demokratske zajednice je nocoj po celodnevni razpravi zaključil debato o včerajšnjem predlogu Ljube Davidovića. Opoldne je bila seja radi glasovanja v n arodn i skupš č in i pre k i n j e n a ter se ja nadaljevala ob 16.30. Glasovanje se i>o vršilo jutri dopoldne ob 10. uri. Nervoznost, s katero so politični krogi ves dan napeto pričakovali rezultatov, je dosegla zvečer svoj višek. Pred prostori kluba demokratske stranke se je zbralo mnogo poslancev drugih strank, predvsem pa novinarjev, ki so slehernega demokratskega poslanca, ki je prišel iz kluba, takoj obkolili in skušali izvedeti od njega vse podrobnosti, Ko se je doznalo, da je glasovanje odgodeno na jutrišnji dan, so se začele širiti po Beogradu najrazličnejše govorice. Tako so vladni krogi zatrjevali, da je začel P a vido vic popuščati in da bo na jutrišnji seji sprejeta kompromisna resolucija. Davidovićevci so ta vesti odločno demontirali ter 'izjavljali, da vztraja Davidović slej ko prej pri svojem stališču in da se bo jutri vršilo izključno le glasovanje o njegovem včeraj stavljenem predlogu. Takoj po seji so se ponovno nadaljevala posredovanja in konference na vse strani. Demokratski ministri so se umaknili v kabinet dr. iMarinkovićal in so imeli dolgotrajno konferenco. Iz njihovih vrst so se pozneje razširile vesti, da se bodo ločili od stranke, če bo sprejet predlog Davidovića. Ta je imel že med sejo daljšo konferenco s svojimi ožjimi prijatelji in se je često sestajal z dr. Veljkovićem in Grolom. Tekom popoldneva je imel tudi daljšo konferenco z dr. Žerjavom. Nemško trgovinska bilanca deficitna BERLIN, 31. Nemške trgovinske in finančne kroge je doletelo veliko razočaranje. Tisk poskuša sicer ublažiti vpliv klo-godka, a brez uspeha. Resnica je, da zaznamenuje trgovinska bilanca v letu 1927. uvoz v znesku 14 milijard mark, izvoz pa v znesku 10 milijard. Da sanira položaj svoje zunanje trgovine, bo morala Nemčija izvažati mnogo več kot do sedaj. V to svrho bi morala zmanjšati svoje proizvodne stroške. Baš v tem obstojajo vse težave, kajti 5e večja racionalizacija proizvodnje se da v Nemčiji le težko doseči, znižanje delavskih plač ^a je naravnost nemogoče, saj je pokazal spor med delavci in delodajalci v železarski industriji, kak&ne posledice bi uteg« nilo imeti takšno znižanje. Pogreb letalca Nardinija FIRENZE, 31. Na svečan način se je včeraj izvršil v Firen-zah pogreb ponesrečenega letalca marešjala Nardinija, Pogrebu so prisostvovali zastopniki oblastev, razne ustanove in velika množica meščanov. IL « EDINOST* V Trsta, dne 1. februarja 1928. DNEVNE VESTI faigjliifafta Ia ksnltareoCia boda Iz Prage nam pišejo: Ceh os lovaca kot pretežno izrazna država nima preveč zavidne lege. Kot dežela, ki uvaža mnogo »trovin in izvaža 80% svojih izdelkov, težko Čuti pomanjkanje najboljše izvozne poti — t. j. morja. CehoslovaSka je oddaljena od Severa Gga morja 500 k mi, a od Jadranskega morja 600 km. Te nedostatke blaži v veliki meri okoliščina, da je Ceh osi o vaška spojena s Severnim po reki Labi in -po Odri z Baltiškim morjem ter da jo na jugu spaja Donava s Crnim morjem. Poleg tega ji omogočajo alpske železnice in južna železnica ceno zvezo s Trstom. Od navedenih rek ima največji pomen Laha, po kateri je šlo 9.6% vsega čehoslovaškega izvoza in 8.8% celokupnega uvoza. Za pravilno ocenitev pomena reke Labe pa je dalje treba imeti pred očmi dejstvo, da je bilo devet desetin vsega blaga, ki ga je Celioslovaška izvozila preko Hamburga, prepe-Ijanah po Labi, medtem ko je šla po železnici le 'Vic tega blaga. V 1. 1926. je Celioslovaška izvozila preko Hamburga 2,890.000 ton blaga, od katerih je šlo 2,480.000 ton po Labi, a ostalih 410.000 ton po Železnici. Donava ima mnogo manjši pomen nego Laba. Po Donavi je šlo v 1. 1926. 1.3% celokupnega čeho-slovaškega izvoza, a uvoženo je bilo 3.7% celokupnega uvoza. Kot se vidi služi torej Donava v večji meri uvozu, a Laba izvozu. V prometu po Donavi pa se opaža v zadnjem času večja živahnost. To se vidi po premetu v bratislavskem pristanišču, ki je poskočil v zadnjem letu v primeri s prejšnjim za eno petino. Celokupni čehoslovaški promet preko Hamburga je petkrat večji nego preko Trsta. Pri tem se opaža skoro nerazumljivo dejstvo, da gre mnogo blaga, ki je namenjeno na bližnji vzhod, preko Hamburga. In to kljub temu, da bi bila pot preko Trsta krajša za celih 4300 kilometrov! Tarifni položaj je sedaj tak, da je kljub tej ogromni razliki v dolžini omenjenih izvoznih poti preko Hamburga in preko Trsta pot po Labi mnogo bolj po ceni nego druga, in to kljub temu, da je postal prevoz po železnici proti Trstu mnogo cenejši in da so tudi čeho-slovaške tarife za blago, ki je namenjeno za izvoz preko Trsta, izredno nizke. Tarifna borba, o kateri se v tukajšnjih (čehoslovaških) trgovskih krogih bolj in bolj razpravlja, se torej vodi med obema morjema izključno glede prevoza po železnici. To borbo vodijo potemtakem nemške železnice z Železnicami o-nih držav, ki prihajajo v poštev za čehoslovaški izvoz preko Trsta. Te poslednje so Italija, Jugoslavija, Avstrija, Ogrska in Cehoslova-ška sama. Cehoslovaško narodnogospodarsko društvo jo priredilo pred kratkim o tem predmetu zanimivo predavanje, ki ga je imel docent Šmid. V svojih izvajanjih je predavatelj omenjal, da je bilo storjenih že več poskusov, da bi se napravil tej borbi konec s sporazumom. Bil je dosežen začasen sporazum, ki velja od 1. januarja 1927. do 30. junija 1928. Posebne zvezne tarife določajo ceno prevozu do Trsta in do Hamburga. Ta borba med Hamburgom in Trstom je po mnenju govornika za čeho-slovaško trgovino škodljiva. Kot vse podobne borbe se bo tudi ta končala s sporazumom, ki pa bo tak, da bo prevoz proti vsem pristaniščem podražal. Govornik je dalje rekel, da tarifne borbe niso izzvale nemške Železnice, temveč železnice onih držav, ki posredujejo prevoz do Trsta. Te so izdale zelo borben proglas, kateremu je morala slediti borba. Vprašanje pa ima tudi svojo politično stran. V mirov- ni pogodb« m je namreč Avstrija obvezala, da bo uvedla na svojih železnicah tarife, ki bodo ca tržaško pristanišče ugodne. To je izkoristila tudi Cefaoalova&ka, ki je priredila svoje tarife tako, da je postal prevoz do Trsta za 60% cenejši. Nenuci pa so zahtevali tedaj tarifno enakost tudi v prid Hamburgu in tako je prišlo do zelo ostre borbe. Omenjeni začasni sporazum je to borbo ublažil in koncem tega meseca se bo vršila nova tarifna konferenca, na kateri se bo napravilo vse mogoče, da se najde podlaga za odstranitev tega nasprotja med severom in jugom. Ime&ircanls oHiaskili svetovalcev Zakon o reformi občinskih u-prav, ki je uvedel namesto prejšnjih občinskih svetov ki odborov poteštate, predvideva tudi ustanovitev posebnih občinskih svetoval-stev, ki bodo sodelovala s poteptati. Kot se poroča iz Rime., se dela sedaj na organizaciji takih sveto-val-stev za one občine, ki imajo od 20.000 do 100.000 prebivalcev. Upa se, da bodo po vseh teh mestih koncem februarja omenjene komisije že poslovale. Izvzete bodo one občine, ki imajo še vedno občinskega komisarja. Za te občine se mora najprej poskrbeti za imenovanje komisarja in zato se vprašanje občinskih komisij odloži. Kot je razvidno že iz števila prebivalstva teh občin, .gre povsod le za večje mestne in ne za kmetske občine. Cestna ustanova V ministrstvu za javna dela se dokončujejo priprave za ustanovitev «avtonomnega cestnega podjetja«, ki bo prevzelo skrb za vzdrževanje cest. Vprašanje kompe-tence te ustanove je že rešeno v tem smislu, da prevzame skrbstvo samo za ceste I. razreda. Teh oect je okoli 20.000 kilometrov. Od teh 20.000 kilometrov se bo po rimskih vesteh uredilo 6 km v prihodnjih štirih letih. Prve ceste, ki pridejo na vrsto, so obmejne ceste od Ven-timiglia do Genove, ceste v rimski okolici in v okolici večjih mestnih središč države. Rojstva, smrti ln poroke t Trstu dne 29. januarja 1928 Rojeni: 6; mrtvi: 3; poroke: 15. dne 30 januarja 1928 Rojeni: 17; mrtvi: 18; poroke: 4. • Iz tržaškega življenja Ženska, ki jo Je podrl kolesar, v-mria. PredsinoCnjim ob 22.30 je umrla v mestni bolnišnici 55-letna kmetica Ana Milič iz SaleŽa pri Pror-seku, o kateri smo poročali, da jo je predvčerajšnjim pred poldne, ko se je vračala iz mesta domov, podrl v bližini Kontovela neki kolesar, ki je potem zbežal. Kakor znano, si je nesrečna ženska pri padcu hudo pretresla možgane ter si prebila lobanjo. Reva je izdihnila v globoki nezavesti, iz katere se skoro ves čas ni prebudila. Kdo Je bil kriv: Šofer ali vino? Skozi predor Sandrinelli je predpreteklo noč okoli 24. ure korakal po delavsko oblečen mat, katerega neredni, opotekajoči koraki so razodevali, da je precej globoko pogledal v kozarec. Bil je to 44-letni težak Anton Furlan, stanujoč v ulici Industria št. 8. Nekako sredi predora je privoirl Furlanu naproti avtomobil, katerega je vodil 30-letni Šofer Fran Kovačič, stanujoč na Vrdeli-Timignano št. 1488. Ko ga je sagledaj, se je mož skušal umakniti na pločnik, toda zdi se, da so mu v trenutku noge odpovedale pokorščino, kajti Čeprav je šofer naglo zavil v stran, je avto zadel Furlana z blatobranom in ga podrl. Mož je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Šofer mu je takoj priskočil na pomoč, mu pomagal v avto ter ga prepeljal v meseno bolnišnico, kjer &o ga »prejeli v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kt-rurgični oddelek. Zdraviti se bo moral najmanj mesec dni. NMtodfl pri dola Ko je 96-tetni železničar Fran Lorusso,, stanujoč v zagati Pozzo št. 4, včeraj zjutraj popravljal na glavnem kolodvoru zavoro pri nekem vozu, se |e nenadoma apro žrla močna vzmet, ter ga udarila s tako silo v glavo, da je zadobil hudo rano na čelu. Nesrečni Železničar se je zatekel v spremstvu nekega tovariša v mestno bolnišnico, kjer je dobil prro pomoč. — Nato je bil na lastno tel jo prepuščen domači negi. Zdraviti se bo moral kakih 14 dni. Porota Nadaljevanje obravnave proti Oirm Aleiln. taktfes ninor v t&^rsJ Mrla-SoKa V nedeljo smo poročali o pričet-ku obravnave proti Čiru Aiellu, obtoženemu nameravanega posku-šenega umora na osebi inž. Marija Muzzattija iz Vidma. Včeraj se je obravnava nadaljevala z zasliševanjem sodnih izvedencev v orožju. Kot tak je poklican pred predsednika mestni oro-žar Aningher, ki je koj po zločinu dobil v roke orožje, s katerim je Aiello streljal proti inženirju. Samokres dobi orožar tudi na obravnavi in pove svoje zaključke v tej zadevi. Izvemo, da je oroije še danes uporabno, ima zelo kratko cev, kar da državnemu pravd-niku snov za daljšo diskusijo o tem predmetu, kajti zakon predpisuje za osefeno varnost samokrese z najmanj 171 mm dolžine. Samokres je na bobenček, kalibra 7 mm. V njem so še trije naboji, ki so nedotaknjeni, kar kaže, da obtoženec ni govoril resnice, ko je dejal, da mu samokres ni deloval. Na razna vprašanja pa izvedenec navsezadnje izjavi, da je mogoče, da se je v obtoženčeveua žepu nahajala kakšna tvarina, ki je slučajno zašla za petelina in tako preprečila, da bi ta udaril na naboje. , Predsednik: Je li to orodije pripravno za usmrtitev? Orožar: Ako bi s tem orožjem obtoženec zadel na pravo mesto, bi prav z lahkoto umoril inženirja. Krogla pa je le o prasnila inženirja in ni niti ranila podkožnega tkiva. Imel je srečo. Inženir Muzzatto je v splošnem izpovedal, kakor pravi obtožnica. Povedal je, da je bil obtožencu preskrbel delo v Trstu, a poslednji ni hotel o tem ničesar slišati. Omenjenega večera je bil nekoliko vinjen in je že pred zločinom grozil. Po zaslišanju inženirja Sta predsednik brzojavne odgovore na vprašanja, ki jih je naslovil na bolnišnico in vojaško sodišče ▼ Firencah, kjer bi morali imeti spise, ki naj dokažejo, da je obtoženec svoj čas zelo trpel na epilepsiji (božjasti). Vojaško sodišče še ni odgovorilo, iz bolnišnice pa so poslali kartelo, iz katere je razvidno, da je Aiello Ml v tem zavodu v marcu 1918. v opazovanju baš radi božjastnih napadov. To da takrat so zdravniki, u-poStevajoč močne živčne krize (konvulse), menili, da je Aiellova bolezen nekaka histerična nervoza, ne pa epilepsija. Vendar pa je takrat dobil Aiello trimesečni dopust. Državni pravdnik: Aha I Aiello je hotel dobiti dopust in se dal prepeljati v bolnico. To je vse. Torej ne odgovarja resnici, da je ta klinika izdala za Aiella spričevalo, ki naj bi izključilo njegovo odgovornost za zločin, ki' ga je bil izvršil pri vojakih. Odvetnik Poillucci: Obtoženec trdi, da je imel na grbi neko obravnavo! Predsednik: Pomirite se, gospoda! Ako je Aiello bil prod sodni jo, bomo dobili tozadevne spise. Rihard Delneri je bil uslufcben pri Adria - Soda pove, da ie skušal iti inftenirju na pomoč. Toda Aiello je tudi njemu grozil s samokresom in kričal: «Proč, proč-» Enako ivpove mizar Karok Vene-lich. Inženir Zoni je sHAal, ko je obtoženec dejal inženirju Muzzattiju: «Med nama dvema še ni vee končano 1» la «Mi je žal, da samokres ni deloval, sicer bi inženir sedaj bil mrtev!« Predsednik: Ste li mogel razbra-ti, kakšno je bilo vsaj na videz ob-toienčevo duševno stanje? Priča: Aiello je bfl miren, hladen in ciničen! Važno je pričanje Florijan« Ca-valetto, ki je čuvaj v tovarni A-dria - Soda. Videl je usodnega večera obtoženca na dvorišču tovarne. Ker je videl, da je Aiello odpuščen, ga je vprašal, kako je prišel tja. Aiello mu je odgovoril, da je prišel skozi dvorec. Na vprašanje, kam gre, je odgovoril Aiello, da išče inženirja. Del je tudi roko v hlačni žep in pokazal samokres. Predsednik: Kaj ste storili potem? Priča: Otoveetil sem čuvaja Le-nardona in telefoniral ravnateljstvu tovarne. Predsednik: Ste sli&Lli, Aiello? Aiello: Nisem še nikdar videl tega gospođa! Predsednik: Čudno. Ravno na njegovo opozorilo, je ravnateljstvo telefoniralo karabinerjem, ki so pa prišli prepozno na lice mesta, četudi jim je direkcija dala avto na razpolago. To so vse priče v obravnavi in predsednik vpraša zastopnika javne tožbe in branitelje, ako smatrajo obravnavo za zaključeno. Odvetnik Poillucci nato v daljšem govoru zahteva, da se obtoženca da psihijatrom v pregled, kajti že spričevalo, oziroma poročilo klinike v Firencah bi po zakonu zamoglo zadostovati, da se smatra tako zahtevo za upravičeno. So pa v obravnavi še druge stvari, ki tvorijo mogočno podlago za to zahtevo. AieMo n. pr. zanika pogovore z osebami, ki so bile zaslišane na obravnavi in so obtožencu vrgle v obraz trditve, o katerih verodostojnosti ni mogoče skoro dvomiti. Mnenje braniteijev je, ne le, da je Aiello epileptik, temveč da stoji pred porotniki bebec, ki ni daleč od blaznosti. Zato je potrebno, da se v tej obravnavi da odločilno beseđo dušeslovcem, ako se hoče zadostiti pravici. (Diskusije o tem predmetu se vlečejo še daleč v popoldansko zasedanje. Poseže vmes državni pravdnik in odvetnik Franchini i« Tržiča. Odločitev v tej zadevi pade danes ijutnj. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Odgovor »Vedet te detTIsonzo* cGoriikl Straži* Kot je morda našim čitateljem znano, je «Goriška Straža« v zadnji svoji številki odgovorila na komentarje urad. goriškega faši-stovskega glasila «Vede*te del-rison&o*, po katerih naj bi bila «Zadružoaa Zveza» dajala podporo listu tcGoriški Straži«. «Goriška Straža* je v omenjeni številki pozvala «Vodetto deirisonzo», naj ji dokaže, da je res dobivala podporo od «Zadružne Zveze«. Ako to stori, ji da petdesetkrat toliko nagrado kot je podpora ter vrh še 5000 lir. Ako pa tega ne dokaže, da pribije javno, da je takšno pisanje nizkotno in podlo. »Vedetta deirisonzo» je na to včeraj odgovorila in vnovič ponatisnila kos evojaga komentarja, ki je bil že v eni temed prejšnjih številk pri občen. V njem da je pisala, da je pač dala »Zadružna Zveza» podporo le KatoliSki tiskarni, ki izdaja «Gorifiko Stražo«. «Tu se govori«, pravi «Vedetta deirisonzo» dalje «o financiranju tiskarne, ki izdaja časopis (»Goriško Stražo«), ne pa naravnost o financiranju časopisa». Šele potem da se bo videlo, na kak način se je uporabil denar, ki ga je dala »Zadružna Zveza« Katoliški tiskarni. Zopet koto, ki izgine V Gorici so zadnje čase postala kolesa naravnost mtisterijozna. Pustiš ga pred trgovino, v katero moraš vstopiti po opravkih, hitiš iz trgovine, kjer odpraviš prej ko mogoče, ker se bojiš za kolo, ko pa prideš zopet na cesto — kolesa ni več. Ako «a pustiš v veži pred kakim uradom, se po navadi isto-tako zgodi z ngkn Se celo na prefekturi, to je v palači, kjer se nahaja k ves tura. ni kolo varno; to izpričuje dogouek, ki se J« zgodil te dni. Razn&šaiec telegramov po Gorici, brzi Ludvik Than je prinesel pred dnevi na prefekturo, katere palača se nahaja na Travniku, telegram ter pustil v veži svoje kolo. Ko se je vrnil, kolesa ni bile več. Tat ga je bri odpeljal. Than je moral pež domov. Ne preklinjaj! Morda se še najde kdc, ki ne ve, da je prepovedano preklinjati na javnih prostorih ter tudi ni lepo kaj takega delaiti doma v krogu svoje družine in otrok. Energično so nastopile proti preklinjanju o-blasti, ki so določile za onega, ki ga bodo zasačili pri preklinjanju, stroge kazni. In evo jih zopet dva, ki sta se pustila zasačiti ter zato morala sprejeti tudi primerno kazen: orožniki so napravili «kontra-vencijon«« nekemu Jožefu Deve-taku iz Štandreža, kev so ga zasačili, da je na cesti preklinjal; istr>-tako so stori li' z nekim Karlom Gorjupom, starim 32 let, iz Čepo-vana. Ne samo kaznivo, tudi nedostojno je preklinjati! Smučarska tekma na Laznah Goriški smučkarski klub je preteklo nedeljo organiziral na La2> nah nad Čepovanom, kjer je najboljše zimsko šoprtno izletišče v naši pokrajini, smučkarsko tekmo. Kljub slabemu vremenu se je odpravilo na Lažne precejšnje število goriških in drugih športnikov. Med vnetimi športniki je bilo videti tudi več drznih športnic, ki so se poskušale v smučka nju. Tekmovalci so morali preleteti progo 15 km, za kar je prvi redni tekmovalec uporabil 1 uro 31' in 34" čar sa. Torej povprečno 10 km na uro. Tekma se je pričela ob 10 uri in 55 minut, ko je dal Franc Furlani, časomerec, znamenje za odhod prvega tekmovalca, za katerim je sledil drugi po preteku 30 sekund. Tekmo je dobil neki diletant -domačin. Razen tekmovalcev, ki jih je organiziral zgoraj omenjeni klub in izmed katerih je prišel prvi Na tale Seghizzi, ki je preletel progo v 1 uri 31' in 34", so se priglasili k tekmi in tekmovali tudi domačini, ki so prišli na mesto v sledečem redu: 1) Bogomil Skok, ki je voziJ brez palice radi pohabljene roke in pretekel progo v 1 uri 38 minutah ki 6 sekundah, 2) Ludvik Gorjtfp, 3) Vladimir Makuc, 4) Alfred Gruden. IZPRED SODIŠČA O romanopiscu ln njegovih — po njegovem mnenju — nepoštenih razprodaj al cih romanov. Rimando in Silvestri sta se imenovala ona dva, ki sta se morala v pondeljek dopoldne zagovarjati pred goriškimi sodniki radi različnih prestopkov. Doma sta iz južnih pokrajin Italije. Nosita se dovolj «šik». Zglasila sta se k prizivu, ker ju je obsodil pretor v njihovi odsotnosti prvega na 3 mo sece in 15 dna zapora ter na 350 lir kazni, drugega pa na 3 mesece zapora in 300 lir kazni, ker da sta ogoljufala nekega romanopisca «z bujno fantazijo« — kot je trdil odvetnik zagovornik gospoda Marot-ta, vsak za trideset izvodov njegovega romana «Ljubezen in kazen«, ki jima jih je da! v razprodajo pod gotovimi pogoji. Ta dva da mu pa nista prinesla izkupička za prodane knjige. Vrh tega ju je obdolžil, da sta prišla v njegovo stanovanje v Gorici m mu odnesla Čisto nove čevlje, v zameno pa mu pustila čisto raztrgane. — To obadve tajita. Romanopisec z «bujno fantazijo« pa je nato pobegnil iz svojega stanovanja ter ni plačal najemnine, kar je potrdila sama gospodinja pred pretor jem. Obtoženca pravita, da sta res dobila od romanopisca njegove romane, katerih pa prvi ni mogel rasprodati, ker mu je oblast bajti to prepovedala, zato so končali — v stranišču. Drugi pa pravi, da jih je prodal, toda to, kar j a iskupft sanje, je komaj zadostovalo, da je krii potne stroSke, ki jih j« knel s razprodajo. R&cucnJjivo ob današnji krizi na književnem trgu. Prizivno »odiSče je že z ozirora na moralno jako alabo lUko romanopisca samega, ki pobegnil, n* cU bi prej plačal svojo goepodtajo, ter radi pomanjkanja dokaz o/ spremenilo prvo razsodbe in ol> toženca oprostilo. &TJRJC. Smrtna kosa. V nedeljo opoldne je umrla na Ko*4cu v svojem štiri in sedemdesetem letu daleč okrog zn«ma mati revežev posestnica B^-bara Škva"o-ča roj. Krapež. Včeraj ob devet* uri smo jo pokopali izpred Skala-hrinarjev na ^omačt pokop .lišče. Pokoj njeni du&, prizF*detim ne še sožalje! BOR2NO POMOČILO Trst, 31. januarja 1928. Amsterdam 759.50-765.50, Belgija 261-265. Francija 74.10-74.40, London 91.95-92.15, New-York 18.83-18.89, Španija 317-323, Švica 364, Atene 24.75-25.25, Berlin 447 453, Bukarečt 11.05-1190, Prag* 55.85-56.15, OgTska 327-333, Dunaj 263-269, Zagreb 33.05-33.35. Uradna cena zlata (30. 1.) L 364.51; vojnoodžkodninske obveznice 73.60. fimfflM „Edinost" VOZ, lahek, štirikolesen, s plohom se proda. Via Ferriera 3 10/ GLASOVIR Seifert, s kovinasto ploičo, se preda, radi selitve. Vis. Railineria 5 II 10* KRONE, srebrne, plačam 1.36, goldinarje 3.60. Signoretto, Corso Vitt. Em. 2. 105 KUPIM do 200 m mreže in 400 m bodi-Čaate žice za ograjo vrta. Ponudbe na gostilna Mohar, Jelšane. 1C6 ZLATA&fia feifecrt Trat, Vin ii£azzini 4« Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja Ia prodaj« ilatenino. — Cene zmerne. In druge živčne belezni se ozdravijo uspešno s slovitimi praški in tabletami kemično-farmacevtično-ga zavoda Cev. Giodov&o Cassa-drini v Bolonji, ki jih prednisujejo najLoljii kliniki sveta, ker predstavljajo najuspešnejše in gotovo ozdravljenje. — Dobivajo se v Italiji in zunaj v glavnih lekarnah. — Zvezek št. 14 se pošilja brezplačno. 1124 ZDRAVNIK ordinira v Trstu U a S. Lazzara 2311 {zraven kavarne Roma) od 10 30 do 13 V Nabrežici eniioira simo miliB od 14—18 (na lastnem domu) NA OIROfCi m C>talt«, psleleli, deSčni pls-g* tči, tbaalr.e, perila, platno, ^ 1 ctežntfcl, glSats, vo£r e ti pul- N S lover« blago v«lour i. i. c?. 0 caa Znižane cene! Pogoji ugodni! ^ Via Koma 3, III. nadslro^i IHBBBnmiBSBBI PODLISTEK V. J. KRIŽANOVSKA: cevma (o Roman v Štirih delih PRVI DEL I. Bilo je okrog: sedme zveCer ia julijska vročina je pojemala, dasi je solnce še vedno razlivalo svoje goreče žarke po snažnih ulicah večjega trga v okolici Konigsberga. Delavnik se je končal in stanovalci so hiteli domov k počitku. Kraj trga, na koncu ozke stranske ulice, vacLolž katere so se na obeh straneh raztezali vrtovi in ograjeni sad ovni ki, se je skrivala samotna hišica. Od zoba časa je že počrnela, se nagibala na gtran, a streho je pokrival mah; toda iz notranjosti kažoča se snainost in urejenost ji je pridaijaia prijazno, celo veselo lice. Cisto umite Sipe njenih treh okenc so se bleščale kakor zrcala, a skozi vezene zavese si videl cvetlične lončke balzamina in geranije; v majhnem vrtcu pred hidico jso cveteli mak, šipek in solnčnica; kozji parkeljci in divja trta so pokrivali utico slonečo ob zidu. Na pragu odprtih hišnih vrat je stala sveža plavolasa deklica kakili desetih let. Z roko si je zakrivala oči pred solncem in nestrpno gledala na ulico. Končno je zagledala dvokolesni vožiček, ki je bil naložen s koši perila in katerega je pehala pred seboj Ženska v spremstvu štirinajstletnega dečka. Deklica jima je stekla naproti — No, Lizika, — je vprašala delavka, ko je obstala in si obrisala pot z lica, — ali si vse naredila, kakor sem rekla? — Da, mama. Pometla sem in vse pospravila; krompir je kuhan, a kava je v peči. Zdaj pa je Še oče tu, s kruhom! Tako£ sedemo k večerji; a dokler ne vstopi, utegnemo še koše pobrati, — je veselo odgovorila deklica in se vpregi a v voziček. Ko je gospodinja vstopila v hišo, je z Lizik ino pomočjo pogrnila m&o s čistim, dasi starim prtom, ter prinesla skledo s kadečim se krom* pir jem Gospodar je v tem trenotku vstopil. Bil je to mož visoke postave in suhljat, star okrog petdeset let. Šop svetlih plavih lasi izpod kape se je močno odražal na zagorelem in trudnem obličju. Bil je oblečen: v platnen jopič, & pod pazduho je dr&aJ pol hleba kruha. Družina je sedla za mfax> k večerji, a med jedjo so se pomenkovt&li, kako si razdeta delo po večerji. £ena ja morala pobarvati perilo, možu je bilo nacepiti drv, a otroka sta dobila nalog, natrgati trav« za kozo. Drdranje koles na ulici |e vzbudilo njih pozornost Pojav kočije v tej pusti stranski ulici je bil nekaj tako izrednega, da je vsa družina skočila na nojpe in stekla k vratom in si radovedno Ogledovala dvovprežni voz in gospoda s slamnii-kom. Poleg njega je ležal kovčeg, a na sprednjem sedežu je stal koš, v katerem je ležalo nekaj šknicljn. — Kakšen tujec, ki je pomotoma semkaj zašel, — je rekel delavec. V tem trenotku se je kočija ustavila pred hišo. — Ali koga iščete? — je vljudno vprafeal gospodar. Novi prišlec se je zagrohotal. — Našel sem, kar sem iskal: tebe, M al vino in otroka, — je odgovoril prišlec in skočil na tla. — Za vraga, ali sem se tako izpremenil, da me nisi spoznal, Osvald? — Teodori Ti? — sta istočasno vzkliknila delavec in njegova Žena ter stekla k njetou in ga pozdravila. Po prijateljskih objemih so nesli kovčeg in druge reči v hišo, a kočijaža je prišlec odpustil, ko mu je nadodal marko napitnine. Ko je Malvlna videla tako radodaraost, jo je popadla dobrohotna nevolja. — Gotovo ste silno obogateli, bratec, če mečeta tako po nepotrebnem denar proč, — je pikro pripomnila. —* Da nisem rewž, je resnica; če pa som dal nemAkemu revežu nekaj ruskega denarja, ki sem ga poteg tega z lahkoto zaslužil, sem storil sveto delo, — je odgovoril Teodor in * «*fcm>lj. n$m smehom snel kapo In sedel sa miza — Pil bi. Ali imate kakfee pijače? — Kajpak, kajpak! Kava je pripravljena, takoj vam jo prkiesem, — se je podvizala Malvina in stekla k peči. — Svojim očem bi skoraj ne verjel, da te vidim, Teodor, — je rekel Osvald, ter vnovič objel gosta. — Saj je preteklo mnogo let. Spominjam so, da se je ta dečko ob mojem odhodu šele na svet pokazal. Kje sta pa Mork in Greta? — Oba služita v gostilni mojstra Knolleja. Greta je kravja dekla, a Motic hlapec. Malviina je v tem treaaotku napolnila kozarec kave ter ga podala gostu; toda po prvem požirku je ta nakremžil ob ras in pijuirfl. — To je voda s cikorijo, ne pa kava! Fuji daj mi ragši piva. _ Moramo poslati ponj, doma nimamo piva, — je odgovorila Malvina boječe. _ pri vas ni bog ve kakšnega blagostanja, to vidfan, — je sočutno vzdihnll gost. — Toda nikar ne bodi žalostna! Slabi čast so prešli, a danes moramo svečano praznovati moj prihod. Hej, otroka! Dajta sem ono culo: tam je braAno, ki mi ga je naložila na pot Mka, kakor da sera se odpravil v Sibirijo. Tu pet mark: potem naj otroka s tečeta po ducat stekleooJo piva, belega kruha in kave. Glej, da wamed boljše vuete, — je, pristavil gost obrnjen k dečku. Malvina in Lizika sta rasveeaU aulo ter izvlekli iz nje pol svinjske krače, okajen jeastk, pirog, vkuhanega sadja ib poeladkorjenih krhljev, 1 (Dalje.)