Poštnina piaiana v gotovim Leto LVII. V Liubltent. v torek, dne 19. februaria 1929 St. 42
st. 2 Din
Naročnina
Dnevna lzdnjn
za državo SHS
mesečno 45 Din polletno ISO Din celoletno 3UO Din
za inozemsivo
mesečno 40 Din nede')»kn Izdata celote, no v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasom l stoip. peut-vrsia maU oglasi po I SO ln 2 D, veCJi oglasi nad 43 mm v.Sine po Din zou, veliki po 3 >n 4 Din. v ure dri. Skem delu vrstica po IO Din □ Pn večiem D noro~»u popust
Izide ob 4 ziulraj
razen pondeliKe m dneva po praznlKu
frednUifo /e v Kopltar/cvl ulic) it. 6 111 »okopisl se ne vračalo, aelranklrana pisma se ae spre/cma/o * Urr.aniilva telefon St. 2030. upravnlitva št. 2328
Političen list xa slovenski narodi
l/prava te vKopttarlevi ai.4i.ti * Cekovn* ratun: L/ublfana Stev. 10.630 ln 10.349 xa Inseiale. Sara/evoš 1.7563, Zagreb St. 39.0I1. Praga ln Ounal it. 24.797
Prava beseda ob
pravem času
Dočim je pozdrav škofa dr. Jegliča Delavski zbornici za Slovenijo ob otvoritvi njenega Doma velike principijelne važno-iti, ima ob isti priliki podana izjava g. velikega župana najaktualnejši praktični pomen v sedanjem trenutku.
Iz govora dr. Vodopivca kot predstnvi-telja državne oblasti vidimo, da so oblast popolnoma zaveda svojih socialnopo^tičnih nalog v prid delavstva in njihovega pomena za politični mir in red ter gospodarski napredek države. Državna oblast ni in ne sii<e Liti v službi kakšnega razreda in njeg-mli razrednih interesov, ampak ima obstoječa razredna nasprotstva ublaževata, jih obojestransko reducirati na pravo mero ter najti med njimi ono srednjo linijo, ki jo narekuje blagor celote. Tako je pojmoval v bistvu funkcijo državne oblasti že stari Rim, tako je vladarju narekovala v srednjem veku krščanska morala, tako veli državnemu oblastniku moderno pravno pojmovanje, ki od njega terja absolutno objektivnost in nepristranost. Zato je čisto izključeno, da bi se država mogla in smela postaviti bodisi na stališče desničarske reakcije na eni ali nasilne socialne revolucije, ki jo reakcija naravno izziva, na drugi strani, ne da bi s tem negirala sama ?.ebe.
Kakor je izjavil veliki župan zbranim delegatom Delavske zbornice, si je tudi sedanja vlada v tem oziru ne samo v nepretrgani kontinuiteti osvojila popolnoma stališče prejšnjih vlad, ki so v pravem razumevanju svoje gori omenjene naloge sprejele in izvajale socialnopolitične zakone, ampak je vladar temu s svojim manifestom dal še krepkejšo oporo, ko je izjavil, da ga je h koraku 6. januarja napotila baš skrb za izmučene, a še vedno patriotične množice, kojih trpljenje je vladarja ganilo in pobudilo k temu odločilnemu činu. Zalo mord po besedah najvišjega funkcionarja v naši deželi delavstvo gledati čisto mirno v bodočnost in se nadejati le izboljšanja svojega položaja.
Posebno je treba podčrtati zagotovilo g. velikega župana, da široki in po svoji moči ter veljavi našo industrijo resnično predstavljajoči krogi našega gospodarstva sami pfa-vilno pojmujejo in ocenjujejo pomen zadovoljnega in izobraženega delavstva za prospeh in bodočnost naše industrije, čemur so ob otvoritvi Delavske zbornice dali jasnega izraza tudi zaslopniki našega gospodarstva sami.
: Močna in solidna industrija gre v svoji okrepitvi in napredku vzporedno z dobro in vedno bolj izpopolnjujočo se socialno zakonodajo v prid delavskega stanu, ki tem več pomaga producirati, čimbolj postaja v procesu proizvajanja enakopravno sodelujoč faktor. Tisti pridobitni krogi, ki to umevajo, se v svojem občestvenem, socialnem, državnem čustvovanju dostojno pridružujejo onemu na legalni bazi organiziranemu delavstvu, ki ne išče izpolnitve svojih zahtev v prevratnih zamislih, ampak v mirnem, legalnem in domoljubnem delu po svojih od države priznanih strokovnih organizacijah in zbornicah. Zato sme, kakor je izjavil g. veliki župan, z legalnimi sr^ds.vi boreče se delavstvo vedno računati na vpoštevanje in podporo legalne oblasti, ki ji je mar občega blagra. Oni, ki pa gojijo ne-socialno reakcionarne želje, so hvalabogu pravtako maloštevilni in osamljeni, kakor oni, ki želijo obstoječi red prevreči z nelegalnimi sredstvi in imajo pri tem učinkovito, čeprav nehoteno podporo od strani prvih.
Beseda zastopnika oblasti je tedaj bila Času primerna, nujno potrebna in je prišla v pravem trenutku v pomirjenje delovnih stanov, ki tvorijo ogromno večino v državi in zanjo v poštenem trudu žrtvujejo vse svoje sile. Bile so to visoko patriotične besede in dokaz, da sedanja vlada misli na vse stanove brez razlike, da vidi v blagostanju delavskega stanu prav tako nujen faktor napredka države kakor ga vidi v blagostanju drugih, ki se prizadevajo za gospodarstvo, da so ji naravne pravice delavstva — če se poslužimo pre-gnatne definicije škofa dr. Jegliča — prav tako na srcu kakor so ji naravne pravice drugih stanov, vse pa v soglasju med seboj in z ^občini dobrom, z blagrom države.
Delavstvo gre pomirjeno zopet na delo, hvaležno svojemu vladarju in vršilcem njegove volie. da se naš skupni dom, država, okrepi, da se pomnožijo njena bogastva in dvigue (njen ugled in njena moč po pridnih, zadovoljnih in v slogi medseboj živečih državljanih. C
Zakonodajni in upravni program
Zakon o vrhovni drž. upravi - Vel. županom bo kompetenca razširjena
„ Ureditev države -
edina politika"
Belgrad, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Sedanja vlada je imela sicer mnogo zakonov pripravljenih od strani stalne zakonodajne komisije v pravosodnem ministrstvu. Vendar pa je način razglasitve in uzakonitve teh zakonov pospešen. Urejena je pravna stran tistih stvari, ki potrebujejo satisfakcije in sankcije, če državljan zagreši kaznivo dejanje. Dalje je pripravljenih mnogo načrtov, ki bodo uredili civilne pravice državljanov. Tudi ti zakoni so bili večinoma že sestavljeni pod prejšnjimi vladami in bodo najbrž le z majhnimi spremembami sprejeti. Premeščena bedo tudi tista nasprotstva, v katerih se komisije raznih naziranj r.iso mogle zediniti.
Kakor smo se informirali na merodajnem mestu, je sedaj najvažnejši zakon, katerega mora vlada cd vrha do tal šele pripraviti, zakon o vrhovni drž. upravi in zakon o upravi sploh, kajti upravno vprašanje je bilo ono vprašanje, ki je vrglo prejšnji režim .In ravno sedanji re-
žim, ki čuti, da ima pred seboj še daljšo bodočnost, ima to glavno nalogo, da uredi upravno vprašanje. Kot smo na avtentičnem mestu zvedeli, bo dal bodoči zakon o vrhovni upravi, ali vsaj obstoja taka tendenca, velik'n županom in okrajnim glavarjem mnogo šir. kompetenco, kakor so jo imeli —!ej. Tako heče zakon priboriti tema dvema iecionarjema nazaj veljavo, da bosta v javnosti nekaj pomenila in da bosta lahko iniciativno delovala in odločala.
Tozadevna organizacija državne uprave bo služila kot temelj za bodočo samoupravo. Obe organizaciji ozir. razvrstitvi in ureditvi obeh uprav bi šli sporedno. Zakon gre za tem, da se. izvrši čim širša dekoncentracija, da se da velikim županom, kolikor jih še cstanc, čim širša kompetenca, da bi tudi nižje enote imele čim večjo podjetnost in da se v ministrstvo izvršujejo stvari materialno, ne pa pokrajinsko ali • krajevno.
V Srbifi zopet viharji in zameti
Belgrad, 18. februarja. (Tel. »Slov.«) Včeraj in danes je zopet divjala burja v okolici Belgrada in v notranjosti Srbije. Med Ba-tajnico in Zemunskint poljem js proga vsled snežnih viharjev zametena. Vsi vlaki so izostali. Na pomoč je odšel pomožni vlak. Postajna načelnika v Zemunu in Rumi sta naprosila glavnega ravnatelja, naj zaprosi vojaštvo na pomoč. Zagrebški brzovlaft je čakal v Zemunu. Prečanski vlaki pa so se razvrstili po postajah na Zeinunskem polju.
Ker ni potnikov, je bilo snoči odpovedanih več vlakov. Na postaji Obilic na Kosoveni je sneg zometel vlak 551£. Med Obiličem in Priludžo so zameti ustavili tovorni vlak.
V območju sarajevskega, zagrebškega in ljubljanskega ravnateljstva na splošno ni nobenih sprememb. Vreme je mirno. V območju subotiškega ravnateljstva pa je divjala silna burja med Alibunarjem in Pančevim, Vla-dimirovci in Vadaniščem. Ponekod je 5 do (3 metrov snega. Burja je zametla en vlak, dva pa je železniška uprava odpovedala.
Prometno ministrstvo je nocoj prejelo po-
drobno poročilo o položaju ua progah. Postaja Obilič je zametana. Vlaka 5511, 5565 nista prispela na postajo. Med Skopljem in Mitro-vico se vrši reden promet. Na progi Prahovo —Niš je zasnežen del proge med Sverljugo in Paliluko. Nekateri vlaki so se vrnili v Zaječar. Na Zemunskem polju se je proti večeru z Belgradom vzpostavil promet.
V	območju zagrebškega ravnateljstva so razmere boljšajo. Med Ojulinom in Splitom sneži. Proga Varaždin—Golubovac je očiščena. Proga Zagreb—Sušak je očiščena.
V	območju subotiškega ravnateljstva so bili med postajama Vladimirovci in Kozin odpovedani vsi vlaki. Na nekaterih postajah so uvedli tako zvane čistilne vlake, ki so opremljeni s snežnim plugom. V sarajevskem ravnateljstvu je položaj nespremenjen.
Po nekaterih postajah so lokomotive za-snežile in oledenele. Nekatera „srbska mesta so radi silnih snežnih žametov popolnoma odrezana od sveta, ker je prekinjen ves železniški promet.
Zakon o prometnem osebju ostane nespremenjen
Belgrad, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Nekateri listi so prinesli vest, da je že izgotovljen zakon, ki določa velike spremembe v prometnem osebju. Kakor smo zvedeli, ta vest ni resnična. Dosedanji zakon o prometnem osebju je sicer popolnoma neprikladen in je v upravi povzročil veliko zmede. O tem bo največ vedel povedati državni svet, kjer je na desettisoče pritožb, ki so rešene ali še n'.'o rešene. To je brez dvoma dejstvo. Nadalje je popolnoma jasno, da osebno vprašanje ni nič manj važno kot vprašanje obnove naših železnic, za kar bi bilo treba po mnenju bivšega ministra Milosavljeviča nič manj nego
8 milijarde Din. Ker ne gre samo za stvari, ampak ludi za tiste, ki jih upravljajo, torej za človeški inaterijal, se mora gledati tudi nanj. Najprej je treba ustvariti eksistenčno možnost, če se hoče zakon količkaj spremeniti v dobro. Radi tega je popolnoma umljivo ugibanje o novem zakonu o železniškem osebju. Toda vprašanje je prav tako veliko kot obnova materijala. Oba sta odvisna od denarja. Vlada posveča temu vprašanju vso pozornost. Kadar ga bo vzela v roke. ga bo uredila v mejah možnosti. Vendar ne gre s ta-k! ni vestmi vznemirjati organizacije in po-vzročevati nepotrebna pota v Belgrad.
V bivšo skupščino
pridejo uradi
Belgrad, 18. februarja. (Tel. ;>Slov.«) Ministrski predsednik general Peter Živkovič je odredil, da se bivša skupščinska zgradba porabi za državne oblasti. Prevzeli jo bosta ministrstvi za vojno in za železnice. Vojno ministrstvo se bo v poslopje preselilo s štabom belgrajskega poveljstva, mestnim poveljstvom, donavsko divizijsko oblastjo in donavskim divizijskim sodiščem. Prometno ministrstvo pa se bo v skupščini naselilo s kontrolo nad dohodki. Na ta način bo v Belgradu prostih zopet več zasebnih stanovanj. Država pa bo prihranila na najemnini, ki jo je v zasebnih hišah plačevala v znesku 5 milijonov.
Ministrski predsednik je sporazumno z gradbenim ministrom odredil, da se pospešijo gradbena dela na palači na oglu Nema-njine in Miloša Velikega ulice. Na zgradbi se izvršujejo poslednja dela, ker mora biti zgradba do 1. maja gotova. V njej se bo naselilo pet ministrstev s 500 oddelki, ld so bili doslej v zasebnih hišah. Na tu način bo država prihranila na najemnini B milijonov dinarjev.
Zagreb osiguran z
živili in premogom
Zagreb, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila na velikem županstvu konferenca n.di preskrbe prebivalstva. Izd„n je bil komunike, v katerem je naglašeno, da se prebivalstvu za prehrano in kurivo ni treba več l ati, ker je nastopilo izboljšanje. Obenem so se izdale maksimirane cene za dna. Bukova drva so no sinejo dražje prodajati kakor po 33 par kilogram, hrastova pa p? 20 odstotkov ceneje.
Uredništvo „Nove Evrope" ob toženo
Zagreb, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Državno pravdništvo je obtožilo uredništvo rNove Evrope« radi članka »Novo stanje«. Obtoženi eo tudi vsi, ki so ta članek podpisali. Članek so podpisali: Ivan Meštrovič, dr. Laza Popovič, dr. Ivo Politeo, dr. Ivo Belin, dr. M. čurčin.
Meštrovičeva portreta kraljevske dvojice.
Zagreb, 18. febr. (Tel. . Slov.«) Gospod Ivan Meštrovič seje pred enim tednom mudil v Belgradu. Vzel je doprsna kipa Nj.
veličanstev. Kipa se bosta i delala iu razstavila v Zagrebški akademiji umetnosti.
Pod tem naslovom objavljajo zagrebškfc »Novosti« 7. informirane strani zanimivo poročilo v Belgradu. Med drugim sc pravi v poročilu:
V gotovih belgrajskih, pa tudi zagrebških krogih se izraža nada, da bo sedanji režim trajal največ dve leti in da bodo potem vstale stare stranke. V zvezi s tem se opaža, da skušajo nekateri bivši strankarski prvaki na katerikoli način obdržati svoje pristaše skupaj.
Da pa bo narod pravilno informiran, treba reči, da je prišel sedanji režim kot režim moralne in materielne sanacije po desetletnem vladanju strank, ki so privedle upravo do razsula.
Če ostane po izvršeni rekonstrukciji še katera od starih strank pri življenju, potem hvala Bogu, ker bi bil to dokaz, da res odgovarja narodnim potrebam. V tem slučaju tudi naravno nihče ne more biti proti temu, da sodeluje v državni politiki, ko bo uveden parlamentarni režim.
0 tem pa je mogoče govoriti šele po izvršeni sanaciji, ki pa pri najboljši volji in delu ne more biti končana v dveh, treh letih.
Bivše stranke so potrebovale deset let.. da so privedle državo v sedanje stanje, znano pa je, da je razdiranjc mnogo lažje, ko p« ustvarjanje.
Čeprav sedanji režim nima tendence, da se obdrži desetine let, vendar je jasno, da b-j trajal dalje, kakor se govori v gotovih političnih krogih in zato ti politiki samo izgubljajo čas in energijo, če tolažijo svoje pristaše, dc> bo sedanji režim kmalu nehal.
Po izvršeni sanaciji pa bo prišel čas, da se izdela nova ustava, ki bo v resnici odgovarjala vsem državnim in narodnim potrebam in ki bo definitivno rešila hrv.-srbski spor. Potem pa tudi pride zopet čas za stranke.
Za sedaj pa ni druge politike ko energično delo za ureditev države in pri tej politiki more sodelovati vsak državljan. Kdor pa hoče to delo ovirati, naj pripiše sebi vse posledice za svoje napačno delo, ker kraljeva milost jc mogla pozabiti na vse, kar je bilo do 6. januarja, ne pa tudi kasneje.
Slaliii vrhovni zakonodajni svet
Belgrad, 18. februarja. (Tel. »Slov.«) Sestava stalnega zakonodajnega sveta ima po Srskičevih intencijah ta namen, da naj se v osrednji odbor izvoli stalni krog prominent-nih jurislov. Kdaj se bodo prvikrat sestali, še ni gotovo. Najpreje bo o tem vlada imela sejo in sklepala, kdaj se skliče svet. Kot tajnik zakonodajnega svela bo posloval načelnik pravosodnega ministrstva dr. Kugi er. S tem bo imel avtomatično pri sestavi zakonov veliko besedo.
Včerajšnji »Slovenski list« je javil, da jc kralj imenoval stalni vrhovni Zakonodajni svet. »Slovenski list« je objavil tudi imena vseh imenovanih članov svela. Po neljubi pomoli ali naključju pa je izpadlo iz poročila ime ljub. univerzitetnega profesorja dr. Milana Škerlja. Od Slovencev so torej imenovani v stalni vrhovni zakonodajni svet: Dr. Andrej Gosar, minister n. r., dr. Milan Škerlj, univ. prof. v Ljubljani in dr. Štefan Sagadirv
. svetnik v Belgradu,
Oblastne trošarine na
alkoholne pijač*
Belgrad, 18. februarja. (Tel. »Slov.«) Finančni minister je dovolil oblastnim odborom, da pobirajo trošarino na alkoholne pijače v tistem razmerju kot država, in sicer na vino od hI 35 Din, na pivo in žganje pa pavšalno.
Konferenca nasledstvenih
držav odpadla
Belgrad, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Te dni bi se imela vršiti v Budimpešti konferenci', nasledslvenih držav, na kateri bi se imela urediti nekatera likvidacijska vprašanja. NaS delegat se jo vrnil brez uspeha, ker je bila Budimpešta štiri dni popolnoma odtrgana o: sosednih držav, in niso mogli vanjo prispet niti delegati češkoslovaške, niti Avstrije ii Italije,
Sibirski separatizem
Z ustanavljanjem raznih avtonomnih sovjetskih držav so se sovjeti zlasti prikupili nacionalističnim nemškim krogom, ki so tako nakrat in nepričakovano prišli do samostojnosti, o kateri si niso upali niti' sanjati. Zlasti valja to za baskiško, tatarsko, židovsko, nem-iko, poljsko in druge sovjetske »države«.
Na drugi strani pa je bil efekt tega sovjetskega danajskega daru čisto drug. Zakaj vsa ta samostojnost je bila le na papirju, ker so sovjeti sicer v resnici dali posameznim sovjetskim unijam vso oblast, a zato skrbno čuvali, da ostane vsa Rusija ena gospodarska celota. S pomočjo skupne vojske in pa enotne komunistične stranke pa so poskrbeli, da si tudi na drugih potih niso mogle dovoliti posamezne sov/etske države nobenih ekstratur.
Od vseh ruskih pokrajin je težke posledice od popolne centralizacije vsega gospodarstva v Moskvi najtežje občutila velikanska Sibirija. Po svojih klimatičnih razmerah, svojem kolonizacijskem značaju in po svojem naravnem bogastvu spominja Sibirija mnogo na Kanado. Prvotno prebivalstvo, tako imenovani inorodci, so ali izumrli ali pa se izselili ▼ severne kraje ali Mongolijo. Iz izgnancev in priseljencev pa se je polagoma razvil nov tip »Sibirjakov«, ki danes čisto obvladajo Sibirijo. Izgnanci po veliki vei; niso bili noben moralno defekten element, temveč narobe večinoma najboljše, kar je imela Rusija. Predvsem so bili mnogi izgnani, ker so pripadali raznim sektam, zlasti staroverci tvorijo še danes velik del sibirskega prebivalstva. Žive strogo po starih zakonih in so odločni nasprotniki nikotina in alkohola. Drugi izgnanci pa so prišli v Sibirijo po večini zaradi političnih prestopkov in le neznaten del je bil iz vrst pravih zločinccv. Pred vojno pa je ruska vlada polagoma pričela spoznavati velikanski pomen Sibirije in kaznjenci so se pošiljali le še v severni del otoka Sahalina. V velikem številu pa je pričela naseljevati v Sibiri'i kmete iz evropske Rusije, ki so dobili tu v ..ko zemlje in vse potrebno orodje. Ta notran,a kolonizacija je zavzela ogromen obseg in je v letu največje kolonizacije prišlo v Sibirijo nad en milijon izseljencev. Sibirska mesta so vsled tega silno narasla. V dvajsetih letih je komaj ustanovljeni Novo Nikolajevsk (Sedaj Novo Si-birsk) narastel na 150.000 ljudi in enako tudi druga mesta.
Poleg tega pa sc je Sibirija tudi silno raz-vijala v gospodarskem oziru. Cela vrsta zadrug je nastala in eksport sibirskega surovega masla, jajc, žita v Anglijo in druge države se je stalno dvigal. Vse to je silno okrepilo samozavest Sibircev, ki so bili na svoje Sibirstvo ponosni. Pričel je izhajati list »Sibirija«, trgovske tvrake so vedno bolj uporabljale pridevek ^Sibirski«, skratka, nastajala je zavest sibir- : skega pripadništva.
Iz te nove zavesti pa se je rodil sibirski j separatizem, ki je postal zlasti močan pod sovjeti. In naravno. Zakaj vse, kar je Sibir-cu nasprotno in tuje, so oznanjali komunisti. Sibirija je neverjetno bogata dežela in vsakdo lahko pride do velikega blagostanja, če dela. Sibirec je zato podjeten in delaven, ker ve, da se mu bo delo izplačalo, ali kar si pridobi, to hoče, da je njegovo. Sibirjak je zato prepričan individualist, ki noče o kolektivizmu bolj-levikov niti slišati.
Vsak Sibirjak hoče postati premožen in »kulak« in zato nima smisla za komunistično gonjo proti kulakom. Čisto brezuspešno je tudi za komuniste, če si skušajo pomagati z gonjo proti veleposestnikom, ker teh v Sibiriji ni nikdar bilo. V Sibiriji ni na vasi revnih ljudi ia nobenega razrednega nasprotja. V ogromni Sibiriji, ki je dvakrat večja ko vsa Evropa z evropsko Rusijo vred in v kateri živi le 30 milijonov ljudi, je za vse dovolj prostora, samo za komunizem ne.
Vsa ta nasprotja so naravno le še okrepila nasprotje med Sibirci in sovjeti in pomnožila sibirski separatizem. V zadnjem času pa so gospodarski argumenti ta separatizem zlasti dvignili. Od vseh industrij dobi sibirska od sovjetske vlade najmanj denarja. Sovjeti pa tudi ne pripuste, da bi Sibirci s pomočjo tujega kapitala pričeli dvigati neizmerna bogastva Sibirije. Čakati morajo tako dolgo, dokler sovjeti sami ne bodo imeli dovolj denarja za izkoriščanje sibirskih naravnih zakladov. Kdaj pa bo to? Sibirci pravijo, da nikdar.
In tako se stalno veča sibirski separatizem in ker je bila Sibirija že enkrat samostojna, čeprav le za kratek čas, zavzema ta separatizem za sovjete vedno bolj nevaren obseg.
V Sibiriji se najbolj jasno vidi druga plat komunističnega sistema sovjetskih unij in morda so te unije v resnici le priprava za čisto samostojno Sibirijo. Tuji kapital že pričenja računati tudi s tem razvojem.
Pred gospodarsko konferenco male antante
Bukarešt, 18. februarja. (Tel. »Slov.«) Na današnji dan napovedana otvoritev gospodarske konference Male antante se je morala odgoditi na jutri, ker češkoslovaški delegati 5e niso dospeli v Bukarešto. Konferenca bo skušala v glavnem zbolj.šati v okviru ženevskih zaključkov železniški promet in plovbo na Donavi ter v carinskih vprašanjih vzpostaviti normalne odnošaje med vsemi tremi državami.
Vatikan in Dmštvo narodov
Pariz, 18. februarja. (Tel. »Slov.«:) Znani katoliški profesor prava »Yvere de la Bričre izjavlja v »Excelsioru«, da bo Vatikan odklonil vsako ponudbo za vstop v Društvo narodov, ker bi sicer po sklepih Sveta Društva narodov utegnil biti prisiljen, udeleževati se političnih akcij. Nasproti visokim ciljem Društva narodov pa Vatikan ne more ostati brez-
briželi ter bo sledil vsakemu klicu k sodelovanju pri reševanju_gotovih vprašanj. Zaže-
Ijeno je tudi, da se katoliki vseh dežel. zavzamejo za to, da bi se pritegnil Vatikan pri vseh vprašanjih mednarodnega prava. V talcih primerih bo zastopal Vatikan nuncij v Bernu.
Pomorska rivaliteta med Francijo in Italijo
Pariz, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Francoska javnost je vznemirjena radi hitrega naraščanja italijanskega brodovja, ki da ogreža dosedanjo razdelitev sil v Sredozemskem morju. Pariški desničarski listi f-ovpre francosko-ita-lijauskeni tekmovanju za nadoblast na Sredozemskem morju. Za 1. 1933, v katerem bo izvršen italijanski, kakor tudi francoski gradbeni program, je izračunal »Temps« celotno silo obojnega brodovja v modernih, po 1. 1918 zgrajenih ladijskih enotah, tui sicer: velikih
križark po 1000 ton bo imela vsaka država po 6 malih križark: Francija 3 po 8000 ton, 'talija pa (> po 5300 Ion, torpednih rušilcev: Francija 24, Italija 19, torpednih čolnov: Francija 26, Italija 28, podmornic: Francija 43, Italija 30. Italijansko brodovje je sicer po številu in tonah manjše, kakor francosko, ima pa zato to prednost, da ima za podlago s°no Sredozemsko morje, dočim je Francija prisiljena razdeliti svoje bojne sile na Atlantski ocean iu Sredozemsko morje.
Staiišče Primo de Rivere omajano?
Madrid, 18. febr. (Tel. >Slov.«) Napeti in zapleteni politični položaj povzroča, posebno radi zatiranja javne poročevalske službe, vsak dan nove vesti o skorajšnjem odslopu diktature. Govori se, da je Plimo de R i vera pred nekaterimi dnevi ponudil kralju svojo denii-sijo, kralj pa ran jo larekel svoje zaupanje. Sodi se, da se je to zgodilo le radi tega, ker se je izkazalo, da je urejeno nasledništvo Primo de Rivere nemogoče. Nihče noč« sestaviti prehodnega kabineta, katerega eventuelni šef bi bil merda načelnik kraljevega vojaškega kabineta, general Rerenguer ali pa bivši konservativec in sedaj član narodne skupščine Maura mlajši ali pa Le Cierva. Vlada in listi molčijo, zdi se pa, da so pristaši Primo de Rivere v skrbeh. Madridski list Primo r'e Rivere hvali zasluge diktatorja pri rešitvi p- ~d boljševizmom, ki pa diktalure zdaj ne ogroža, temveč želijo vplivni moiiarhistični krogi v interesu prestola, da se spremeni režiui. Veliko nezadovoljstvo poslovnega sveta pa ima svoj vzrok predvsem v negotovosti valu-, tarnega položaja po zadnjem padcu kurza pe-zele.
Madjarsho-itatijansko prijateljstvo
Milan, 18. febr, (Tel. »Slov.c) .Aiadjarski poslanec in bivši minister Peknr je imel v Milanu pred vodilnimi političnimi osebnostmi predavanje o italijansko-madjarskih cdnbšajih, pri čemer je naglaš&l potrebo revizije trianon-ske pogodbe. Poslušalci so navdušeno slavili madjarsko-italijansko prijateljstvo. Pekar je izročil bratu duceja Arnaldu Mussoliniju znano madjarsko iredentistično zemljepisno karto in skrinjico s prstjo i/, neodrešenih pokrajin Mad-jarske.
Prometne razmere v
ČSR zbotjšane
Praga, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Ker je ponehal mraz, so se prometne razmere na Češkoslovaškem izdatno zboljšale. Zamude brzovla-kov so majhne, čiščenje prog in kolodvorov pa zelo napreduje. Na Vltavi se je odtrgala od brega velika ledena plošča, na kateri se je nahajalo 20 oseb. Posrečilo se je, da so rešili vse.
Težke žel. nepritike
v Romuniji
Bukarešt, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Snežni viharji prejšnjega tedna so povzročili katastrofalne ovire v železniškem, brzojavnem in telefonskem prometu, radi katerih je Romunija skoro od vseh najvažnejših inozemskih zvez odrezana. Na nekaterih progah je več vlakov skočilo s tira ali trčilo skupaj, vendar pa ni bilo nobenih človeških žrtev.
Dr. Marx o spravi
Hamburg, 18. februarja. (Tel. »Slov <,) Na manifestaciji ceulruma je bivši državni kancler dr. Marx pozdravil spravo med papežem in Italijo. Ta sklenitev miru pa na politiko nemškega centruma ne bo vplivala direktno. Vsa tozadevna izvajanja so izmišljena.
Trocki želi v Nemčijo
Berlin, 18. febr. (Tel, »Slov.«) Predsednik nemškega državnega zbora Loebe je prejel brzojavko od Trockega, ki ga prosi, da bi' podpiral njegovo prošnjo za dovoljenje prihoda v Nemčijo. Loebe je s priporočilom oddal brzojavko državnemu kabinetu.
Novi članici Donavske komisije
Bukarešt, 18. febr. (Tel. -Slov.«) Nemčija in Grčija sta bili na svoj predlog soglasno sprejeti v evropsko donavsko komisijo. Samo Romunija si je pridržala, da se mora najprej izvršiti omejitev pooblastil komisije, katere je ona zahtevala.
Canhovisti za zbližanje z Rusijo
Sofija, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Danes je izšla prva številka novega lista »Bjlgarija« kot organ cankovistov. V uvodniku se list peča z bolgarskim političnim in zunanjepolitičnim preporodom, ter pravi: Bolgarski narod z bolestjo vidi, da je njegovo oddaljevanje od Rusije — naj se to godi iz kateregakoli razloga — izvor vseh njegovih težav. Nagonsko čuti, da mora prej ali slej prožiti bratsko roko Rusom, ki so sedaj trenutno v boljševiških zablodah. Bodočnost Slovanov je v tem, da držimo skupaj. Nadalje se list peča z bolgarsko-jugoslo-vanskimi odnošaji in toplo pozdravlja otvoritev meje ter zatrjuje, da bi bilo najboljše, da predno pride vprašanje v Ženevo, da se doseže med obema državama sporazum.
Jugoslov.'botgarska komisija
Belgrad, 18. februarja. (Tel. »Slov.«) V najkrajšem času se bo v Pirotu sestala mešana jugoslovansko-bolgarska komisija, ki bo obravnavala obmejne incidente. V to komisijo je notranje ministrstvo imenovalo Milorada Jovauoviča, velikega župana v Nišu in bivšega načelnika v notranjem ministrstvu.
Sofija, 18. februarja. (Tel. »Slov.«) Po posvetovanju ministrskega predsednika Ljap-čeva z zunanjim ministrom Purovom odpotujejo jutri bolgarski delegati v Pirot, kjer se bodo '/, Jugoslavijo obravnavala važna mejna vprašanja.
Most med Zemunom in
Belgradom nameravan
Belgrad, 18. febr. (Tel. »Slov.«) Gradbeni minister je i'•dal naredbo, da se takoj prične z proučevanjem potrebnih podatkov, da se zgradi most med Belgradom in Zemunom. Zato se je sestavila posebna komisija, da bo obravnavala vsa slrokovua vprašanja, ki so s tein načrtom v zvezi. Poleg teh delegatov je gradbeni minister pozval v to komisijo delegate železniškega ministrstva, pomorske uprave, rečnega prometa, glavnega ravnateljstva, zastopnika belgrajskega mesta, vodnega ravnateljstva, pristaniških oblasti, prizadetih občin. Konferenca se bo vršila 25. februarja.
Belgrajske vesti
Belgrad, 18. februarja.
Seja vlade se je vršila zvečer. V glavnem sta poročala trgovinski minister dr. Mažuranič in fin. minister Šverljuga. Obravnavala so se proračunska vprašanja.
V	zunanjem ministrstvu so vsi načelniki dobili nalog, da izdelajo obširno poročilo o svojih delokrogih. Nalog je v zvezi s proračunom.
Seja časnikarske male antante se je danes vršila. Minister dr. Kosta Kumanudi je sprejel upravni odbor. Upravni odbor je zaprosil za jutri za avdienco na dvoru.
Nova belgrajska občinska uprava je danes prevzela posle od bivšega občinskega sveta. Ob tej priliki sta imela daljše govore bivši župan dr. Kumanudi in novi komisar Miloš Savčič.
Kralj je podpisal ukaz, s katerim se imenuje dr. Ilija Sumenkovič za poslanika v Bernu, direktor 1. pol. oddelka Pelivanovič za odpravnika poslov v Kairi. Dosedanji delegat pri Društvu narodov Fotič pa pride na njegovo mesto. Pri Dmštvu narodov ne bo zaenkrat imenovan poseben delegat, temveč bo njegove posle opravljal bernski poslanik dr. šumenkovič.
V	prosvetnem ministrstvu pričakujejo poročila in predloge velikih županov, kako naj bi še izvršila enostavna razporeditev učiteljev.
Hilarij Vodopivec, član glavne kontrole, je nevarno obolel. Zdravi se v zdravilišču Vra-čar. Danes je bil previden s sv. zakramenti.
Drugo troincspčje na zavodih, kjer je bil pouk radi mraza ali bolezni ukinjen, se more po ravnateljevi odločbi podaljšati do 15. III.
Dunajska vremenski; napoved: Večinoma oblačno, na vzhodnem robu Alp morda nov sneg, Temperatura l>o zopet nekoliko nižja.
Jugoslovansko predavanje
v Londonu
(Od našega poročevalca.)
London, 13. febr.
Po iniciativi ugledne Članice tukajšnjega Anglo-ameriškega društva in znane prijateljice našega naroda, gospe Clare S t r a h e r, se je vršilo tu svečano predavanje o naši državi v luksuznih prostorih ameriškega kluba,
Profesor S e t o n-W a t s o n je govoril o nastanku in ujedinjenju naše troimene kraljevine in pojasnil politična trenja, ki so privedla do odločnega koraka kralja Aleksandra z dne 6. jauuarja.
Po predavanju se je razvila interesantna diskusija o naši kraljevini na splošno in jasno se je opažalo, s kako velikimi simpatijami in zaianjem opazujejo člani kluba razvoj in napredek Jugoslavije.
Kralja Aleksandra so pozdravili kot hrabrega vojaka in modrega vladarja in enoduš-no so mu želeli vsi uspeh pri izvrševanju njegove najnovejše naloge.
Ta klub se je takoj ob pričetku vojne zavzel za našo stvar in tu ao bili prisrčno sprejeti v najtežjih časih mnogi odlični Srbi iu mnogi člani Jugoslovanskega odbora v Londonu.	A. C.
Justifikacija Prpiča
v sredo zjutraj
Zagreb, 18. febr. (Tel. .Slov.«) Danes je sodni stol sklenil, da obsojencem Prpiču in tovarišem jutri prečita smrtno obsodbo. Izvršila se bo smrtna obsodba v sredo ob pol 6. zjutraj. Ni pa še sklenjeno, kaj se bo zgodilo z Vrbancem, ki je na opazovraiju.
Dvoje naziranj o gospod, svetu
V vodilnih gospodarskih krogih še ni prišlo do soglasja glede ustanovitve gospodarskega sveta. Ena skupina gospodarskih ljudi, v kateri je najbolj zastopan veliki kapital, je splch proti ustanovitvi gospodarskega sveta, ker bi ta pomenil neke vrste parlamenta, kar bi bilo v nasprotju z novim stanjem. Ta skupina predlaga, da se ustanove začasni posebni odbori za posamezne panoge gospodarstva. Tako naj bi finančni odbor razpravljal finančna, carinski carinska itd.
Druga skupina pa je za ustanovitev gospodarskega sveta, ki naj bi bil neke vrste parlament. Vsled tega vprašanje gospodarskega sveta še ni rešeno in bo padla odločitev šele po povratku trgovinskega ministra dr. Mažuraniča.
Zagrebške vesti
Zagreb, 18. febr. (Tel. :Sl".?) Po-celi Hrvatski in Slavoniji se je vreme nenadno preobrnilo. Temperatura raste. Dočim je -danes zjutraj bilo v Zagrebu še —6 stopinj C, je nocoj ob 8. uri bilo živo srebro že na ni:-li. Zapihal je močan južni veter. Sedaj pa nastaja strah pred povodnjini.
Progi Zagreb—Sušak 111 Zagreb—Varaž-din s'a že popolnoma očiščeni in se promet že vrši. Minila je nevarnost, da bi Zagreb oslal brez kuriva, ker sedaj bo lahko prihajal v Zagreb premog iz zagorskih rudnikov.
Grkokatoliki na Grškem
Grkokatolikov, katoličanov vzhodnega obreda, je na grških otokih in na celini, okoli 2000. Od 1. 1911. imajo svojega škofa. Prvi njihov škof Izaija Papadopulos (svet mož, mučenec za kat. vero, 1. 1919. imenovan za prvega svetovalca vzhodne kongregacije v Rimu) je stoloval še v Carigradu, njegov naslednik (od 1. 1920.) škof Kalavassi se je preselil v Atene. Po grškem porazu v Mali Aziji je namreč večina Grkov iz Azije in Carigrada pribežala v Grčijo. Tudi katoliški Grki iz ca-rigrajske okolice so se po večini preselili v grško Macedonijo in v Atene,
Ni rožnat položaj grkokatolikov. Imajo samo'devet duhovnikov. V Atenah imajo malo semenišče. Zlasti zadnji čas so pravoslavni Grki začeli agitacijo in hrup proti tem katoličanom. Grški minister prosvete je dal zapreti šole katoliškega sirotišča, češ, da so te šole ognjišče propagande proti pravoslavju, senator Aklianos pa ,je celo v parlamentu predlagal, da se prepove šolski verski pouk za grkokatolike. Istodobno pa še grški listi delajo med vladno večino razpoloženje za versko preganjanje-.grkokatolikov in za ukinitev svobode njihovega bogočastja.
Zanimivo je to, da hrup vstaja samo proli katolikom vzhednega obreda, dočim grški katoliki latinskega obreda, katerih je v Grčiji okoli 50.000 (ujlh nadškof Janez Filipucci stanuje v Atenah), lahko nomoteno izvršujejo svoje bogoslužje. Vendar je upati, da bo grški ministrski predsednik Venizelos tudi proti katoliški cerkvi znal pokazati svojo lojalnost in, da bo preprečil kake nekulturne izpade, ki bi prestižu Grčije več škodovali ko koristili.
Res pa je, da katoliško gibanje v Grčiji ugodno napreduje in si pridobiva prijateljev v vodilnih grških krogih. Grški katoliki so nam sploh vzor pri delovanju za zbližanje Vsi grškokatoliški duhovniki so neoženjeni. Skupne z latinskimi katoliškimi duhovniki imajo duhovniške organizacije. Celo latinski katoliki vzgajajo svoje sinove za duhovnike vzhodnega obreda.
Ljubljana proslavlja jubilej papeža Pija XL
Ljubljana je v nedeljo vnovič dokazala, kako ^zvesti so Slovenci svoji cerkvi in kako globoko je v našem narodu usidrana udanost do njenega vrhovnega poglavarja sv. Očeta Pija XI. Velika unionska dvorana, v kateri se je vršila proslava zlatomašniškega jubileja, je kipela navdušenja tisočerih, ki so pazljivo sledili vsem točkam slavnostnega programa. Proslava sama, o kateri je na kratko poročal že »Slovenski list«, se je vršila v tako izbrani svečanosti in s takim sijajem, kot ga Ljubljana zmore le ob redkih prilikah in kot je primeren le tedaj, kadar se slavi največje in najzaslužnejše. Dasi je bila proslava kljub vsej svoji impozantnosti le skromna v primeri z veličino sv. Očeta samega, vendar more biti le v ponos vsem organizacijam, ki so jo priredile.
Dvorana je bila že pred začetkom napolnjena do zadnjega kotička. Polne vse galerije, vsi balkoni in marsikdo je moral oditi, ker ni našel primernega mesta. Ne pretiravamo, če trdimo, da je proslavi prisostvovalo 4000 do 5000 ljudi. Dvorana sama je bila krasno in okusno okrašena. Balkoni so bili zaviti v cerkvene, slovenske in državne barve, sredi med njimi pa veliki napisi vseli slovenskih katoliških društev, tako prosvetnih, kakor tudi ver';ih, telovadnih, humanitarnih in stanovskih. Na odru je bilo postavljeno platno za skioptične slike, okrog njega pa so bili kot častna straža praporščaki vseh društev s svojimi zastavami. Na nasprotnem koncu je visel velik napis sredi dveh letnic 1879—1929, letnic prve in zlate maše sv. Očeta Pija Enajstega:
»TI SI PETER, TO JE SKALA. NA TO SKALO BOM ZGRADIL SVOJO CERKEV.«
Pogled na dvorano je bil veličasten. Glava pri glavi, človek pri človeku, delavec poleg profesorja, dama poleg preproste ženske iz predmestja, bogataš poleg reveža, duhovnik poleg posvetnega razumnika; vse pa je privedla v dvorano ista misel, ista želja: Pokloniti se enkrat sv. Očetu, poglavarju vse stomilijonske Cerkve.
Dostojanstveniki
Sijaj svečanosti so povzdignili s svojo prisotnostjo še številni predstavniki oblasti, javnih korporacij in društev. Od odličnih udeležencev svečanosti naj navedemo samo glavne. Prisotni so bili: knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, veliki župan ljubljanski dr. Fran Vodopivec, divizijski general Nedič, komisar oblastne samouprave dr. Marko Natlačen, župan mesta Ljubljane dr. Dinko Puc, rektor slovenske univerze dr. Milan Vidmar, predsednik višjega sodišča dr. Rogina, dalje je bH prisoten ves stolni kapitelj s stolnim dekanom kanonikom g. Na-drahom na čelu, mnogi kulturni delavci, zastopniki tujih držav, vseučiliški profesorji, duhovniki, občinski svetniki, zastopniki stanovskih organizacij itd.
Ko je stopil v dvorano nadpastir knezoškof dr. A. B. Jeglič, je izbruhnil vihar navdušenja in prisrčnih, iskrenih ovacij. Godba je zaigrala, v občinstvu pa se jc svečano pričakovanje stopnjevalo.
Koncert
V koncertnem delu je godba Dravske divizije pod vodstvom dr. čerina igrala »Povsod Boga«. G. Miloš Stare je z redkim umevanjem in z resničnim doživetjem deklamiral lepo pesnitev Silvina Sardenka »Piju Enajstemu«.
Dravska godba je nato zaigrala Handlov zbor iz oratorija »Juda Makabejca«. Operni tenorist Svetozar Banovec je z občudovanja vrednim zanosom zapel Dolinarjevo »Ave Maria«. Spremljal ga je na klavirju sam skladatelj dr. Anton D o 1 i n a r. Vsako točko sporeda je občinstvo nagradilo z obilnim odobravanjem.
Življenjska pot Pija XI.
Vseučiliški profesor dr. G. R o ž m a n jc nato ob spremljevanju skioptičnih slik predaval o življenski poti, življenju in pomenu ter veličini sv. Očeta Pija XI. Izvajal je:
Priče zgodovinskega dogodka
Ob sedmi obletnici kronanja in ob zlato-mašnem jubileju je svet poln imena Pija XI. Poglavar najmočnejše duhovne sile stoji danes v ospredju. Ko so dne 12. februarja 1922 okroglo 50.000 ljudi prisostvovali slovesnosti kronanja, morda nihče ni slutil zgodovinskih dogodkov, da se bo temu bivšemu knjižničarju in poznejšemu diplomatu posrečilo urediti razmerje med papežem in italijansko državo in s tem odstraniti eno največjih ovir v razvoju katoličanslva. Duhovna moč papeštva je od 1. 1870. silno narastla. Danes stojimo pred zgodovinskim dejstvom osvoboditve papeža, ki je v svojih posledicah neprimerno važnejša, kakor svojčas absorbacija cerkvene države v zedinjeno Italijo. V svojem državnem tajniku Petru Gasparriju ima sv. Oče primernega sodelavca. Cerkev pa bo v urejenih razmerah in v svobodi mogla razviti svoje duhovno delovanje, da morda res gremo nasproti novi pomladi verske prenovitve človeške družbe in s tem tudi mirne socialne prenovitve. S srci zvesto udanih otrok pa se veselimo, da jc papež prenehal biti vatikanski ujetnik, ki je imel za neobhodno potrebno razvedrilo ln od-
4000 do 5000 ljudi manifestira
počitek na razpolago le skromen vatikanski vrt. Nekdanjemu alpinistu ta vrt pač ni mogel pomeniti več, kakor jetniku ozko dvorišče zaporov. Svoboda gibanja bo gotovo pomnožila učinkovitost delovanja po vsem svetu.
V	torek, dne 12. t. m. je dal papež z balkona Petrove cerkve svoj apostolski blagoslov urbi et orbi: mestu in vesoljnemu svetu. Prvič kot sveten vladar iz lastnih, četudi zelo omejenih, pa vendarle suverenih tal. Je to zgodovinski dogodek. Pij XI. je kot prefekt Ambrosiane« 1. 1908. objavil spomenico na čast sv. Karlu Boromejskemu in napisal v mladostni sliki tega svetnika te besede: »Mikavno je motriti prve male početke velikih stvari in še bolj velikih osebnosti.« Za nas pa je mikavno, opazovati v življenju sedanjega svetega Očeta, kako je božja Previdnost vodila in pripravljala istega, katerega je namenila za velikega papeža v dobi velikih zgodovinskih odločitev.
Mladost Ahila Rattija
V	malem lombardskem mestu Desiu, ki šteje le 13.000 prebivalcev, se je dne 31. maja 1857 rodil Ahil Ratti, sin sviloprejca Frančiška Rattija. Lombardija je bila tedaj avstrijska. Velik vpliv na vzgojo otrok je imela mati Terezija, ki je od 1. 1881., ko je oče umrl, vodila tudi gospodinjstvo svojemu učenemu sinu Ahilu. Med materjo in sinom je vladalo krasno razmerje, in ji je sin posvetil tudi eno izmed svojih slovitih zgodovinskih razprav. Rojstna hiša Ahila Rattija je bila priprosta in dvonadstropna. Na dvorišču hiše je bila predilnica, kjer je Ahilov oče delal najprej kot delavec, pozneje pa kot lastnik. Prvi pouk je dobival Ahil pri domačem duhovniku Polon-tieriju. Srednjo šolo je dovršil deloma v semenišču v Sevesu, deloma pa v Mo.nzi in kolegiju sv. Karla v Milanu. Po treh letih bogoslovnega študija je bil mladi klerik poslan v Rim, da tam v lombardskem kolegiju na gre-gorijanski univerzi dokonča svojo bogoslovno izobrazbo. To je dovršil s trojnim doktoratom: iz modroslovja, bogoslovja in cerkvenega prava. V večnem mestu je mladi Ratti dora-ščal v ljubezni do vsega dobrega, resničnega in lepega. Večno mesto je bilo zanj močan učitelj, ki z večno mlado silo vodi duha in čuvstva kvišku. Tu se je Ratti prepričal o univerzalnosti katoliškega krščanstva.
Dr. Ahil Ratti — svečenik in znanstvenik
Dne 20. decembra 1879 je bil Ahil Ratti posvečen v mašnika v lateranski baziliki. Novo sv. mašo pa je drugi dan daroval v cerkvi sv. Karla na Corsu. Po kratkem kaplanovanju v domači škofiji je bil poklican za profesorja v milansko semenišče. L. 1888. pa je bil poklican v ambrozijansko knjižnico v Milanu. L. 1907. jc postal ravnatelj te ogromne knjižnice, ki mu je dala toliko vpogleda v vse znanosti in ki mu je dala toliko ozkih znanstvenih in osebnih stikov z mnogimi znanstveniki, j Tu se je dr. Ahil Ratti naučil vseh večjih ev-j ropskih jezikov. V nemščini pa je v Milanu I celo pridigal. Že zgodaj je bil mladi Ratti po-j šiljan v diplomatskih misijah. L. 1893. je bil v
Parizu. L. 1914. je bil v Londonu in Oxfordu. Ves čas pa je posvečal mnogo truda tudi dušnemu pastirstvu in je skozi 28 let imel maj-niške govore za gospe in učiteljice. Hodil je med mladino, zlasti med dijake. Mnogo, zelo mnogo pa je skrbel tudi za lastno duševno posvetitev. Ime Ahila Rattija je znano med alpinisti kot vztrajnega in navdušenega vele-turista. S pobožnostjo in občudovanjem do božjega stvarstva ter s pesniškim vznosom opisuje sam svoj pohod na Monte Rosso, vse nevarnosti, ki so ga čakale v prepadih in v mrazu. Sam piše: Mnogi hribolazci so, kakor mi, doumeli globoko resnico besede: Jehova blagoslavlja vrhove sveta. Z istim pobožnim občudovanjem opisuje svojo pot na Matter- i horn. In sedanji sv. Oče se ni ustrašil tudi po- | hoda na najvišjo evropsko goro Mont Blanc, I ki jo jc obiskal 1. 1890.	i
Dr. Ratti diplomat
L. 1914. je bil dr. Ratti imen an za po- I močnika s pravico nasledstva slovitemu vatikanskemu knjižničarju, jezuitu Francu Eher-leju. L. 1922. je bil dr. Ahil Ratti sprejet v vatikanski kolegij. V vatikanski knjižnici je bil dr. Ratti štiri leta — v času svetovne vojne. Tu je pomnožil še svoje obilne mednarodne zveze z znanstvenim svetom. Po tridesetletnem tihem znanstvenem delu v knjižnicah se je življenje dr. Rattija obrnilo v drugo smer. L. 1918., še sredi vojne, je bil imenovan za apostolskega nuncija na Poljskem. Božja previdnost ga je privedla ravno na slovanski sever v soseščino Rusije. Tam je postal to, kar je danes: papež zbližanja med zapadom in vzhodom, zbližanja predvsem v krščanski ljubezni in znanstvenem delu. Nuncij Ratti je svojo nalogo v Varšavi sijajno izvršil. Noben dolgoletni, izvežbani diplomat bi težki nalogi nc bil mogel biti bolje kos. L. 1920. je v Rigi vodil predpriprave za sklenitev konkordata z Latvijo. To je prvi konkordat po vojni, ki je tako srečno otvoril celo vrsto pogodb med sv. Stolico in državami. L. 1920. je bil imenovan za apostolskega komisarja v Gornji Šleziji, kjer se je imel vršiti plebiscit med Poljsko in Nemčijo. Tu je znal Cerkev obvarovati pred škodljivimi posledicami nacionalne borbe. Nuncij Ahil Ratti jc preživel v Varšavi : tudi kritične dni, ko so boljševiške armade stale samo še 15 km pred mestom. V Rattije-I vem srcu se je tedaj polotila želja, iti v Rusijo 1 in sc žrtvovati za to preizkušeno ljudstvo.
Nadškof in kardinal mladine
Toda papež Benedikt XV. jc po božji Previdnosti odločil drugače. Ahil Ratti je bil imenovan za nadškofa v Milanu. Ratti je bil imenovan za kardinala in sam papež Benedikt XV. je v javnem konzistoriju vpričo odličnega občinstva našteval in slavil Rattijeve zasluge za diplomacijo ter za znanost. Milan pa je prejel svojega vrhovnega nadpastirja z velikim veseljem ni navdušenjem. Milanska mladina je vzkliknila: .Živel kardinal mladine!« Nadškof pa je odzdravljal: oživela mladina kardinalova!« Ni bilo dolgo dano dr. Rat-tiju voditi to veliko nadškofijo, kjer si je že
Prve posledice
prehlada so hri-pavost in kašelj.
Te neprijetne po-
jave brzo s
odstranite
Vatikansko mesto
takoj pridobil zaupanje vseh svojih verniko*, kajti Previdnost ga je klicala še na večje, šc na mnogo bolj odgovorno mesto. Utrujen od heroičnega dela za konec vojne in za evropski mir je Benedikt XV. dne 22. januarja 1922 umrl.
Dr. Ahil Ratti — papež Pij XI.
Bog je sprejel dar, ki mu ga je veliko-srčno ponuail, namreč lastno življenje kot žrtev za sve.ovni mir. Dne 2. februarja 1922 se je otvor.l konklave, zbor kardinalov za volitev papeža. Prišlo je 53 kardinalov, med katerimi je bil Ratti kot kardinal najmlajši. Po 14. volitvi se je potrebna dvetretjinska večina kardinalov odločila za milanskega nadškofa Rattija. Ogrski pranas, kardinal Czernoch je dejal tedaj: -Pustili smo Rattija prepotovati štirinajst postaj križevega pota. Zdaj ostane sam na Kalvariji.« Ko je dekan kardinalske-ga zbora vprašal globoko zbranega Rattija, ali sprejme izvolitev, je Ratti p" molku odgovoril: ».Nihče naj ne more reči, da se nisem odkritosrčno pokoril božji volji. Nihče naj ne more reči, da preziram mnenje svojih tovarišev. Zato vzlic svoji nevrednosti, katere se globoko zavedam, sprejmem izvolitev.« Izvolitev novega papeža je ogromna množica ua trgu sv. Petra pozdravila z radostnim in velikanskim navdušenjem. V nedeljo 12. februarja 1922 so je vršilo kronanje po starodavnem, častitljivem obredu. Sin lambardskega malega podjetnika iz Desia, bivši knjižničar in diplomat je postal oče vsega krščanstva na najbolj odgovornem mestu, kar jih ima svet. Starodavna bazilika sv. Petra je doživela praznik, ki se je j>onovil 260-tič, odkar je Kristus postavil Petra za temelj svoji Cerkvi.
Za mir in kraljestvo Kristusovo
Pij XI. je začel po svoji navadi z vso vne- : ino vršiti visoke svoje naloge. V svoji prvi okrožnici je oznanil svoj program: : Mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem.« Od svojega prednika je prevzel skrb za gladujočo Rusijo. L. 1925 je dal prirediti misijonsko razstavo, edinstveno razstavo v vsej kulturni zgodovini človeštva. V sedmih letih svojega pa-peževanja je izdal devet pomembnih okrožnic: o pospeševanju misijenstva, o Kristusu Kralju, o preganjanju katoličanov v Mehiki, o pravi milosti v veri, o splošni spravi, ki smo jo dolžni presvetemu Srcu Jezusovemu.
Za slovanski vzhod
Za nas Slovane pa je n°ioomembnejšt) prizadevanje sv. Očeta za zbližanje Zahoda in Vzhoda, ki je v veliki meri slovanski. Ob 300 letnici sv. Jozafata, nadškofa v Plocku in mučenca cerkvene edinosti, je izdal toplo pisano okrožnico (1. 1923), v kateri opozarja ves katoliški svet na važnost vzhodnega vprašanja. Dne 13. februarja je pisal očetovsko lepo pismo jugoslovanskim in češkoslovaškim škofom - sv. Cirilu in Metodu, v katerem poudarja pomen ciriloinelodijske ideje za zbližanje vseh Slovanov v isti veri in 'a obnovitev krščanskega življenja. Zgodovinsko pomemben dogodek pa je njegova idnja okrožnica »Rerum orientaliumc z dne 3. septembra 1928 o pospeševanju proučevanja vzhodnega krščanstva. Bodočnost bo šele pokazala, kolikšnega pomena je ta korak sv. Očeta. V sedmih letih svojega vladanja se je sv. Qčc Pij XI. postavil med največje papeže cerkvene zgodovine — saj danes niti slutiti ne moremo, kakšne možnosti razvoja so podane s spravo med Vatikanom in Kvirinalom ter s sklenitvijo tolikih konkordatov. Naša otroška prošnja in želja je, naj mu Bog da še dolgo življenje, da izvrši nalogo, ki mu jo je Previdnost božja določila. Sv. Oče Pij XI. zasluži, da se mu kot nasledniku sv. Petra iu kot možu izrednih svoj stev poklonimo v otroški vdanosti in mu zakličemo: Se na mnoga letal
Živel papež Pij XI.
Ob zadnjih besedah predavatelja je ski-optikon pokazal sliko sv. Očeta v ornatu. Godba je zaigrala papeževo himno. Društvene zastavo so se nagnile pred Pijem XI. Tisočera množica pa je soglasno vzklikala en sam ve lik klic: »Živel papež Pij XI.!« Vsa krasn. slovesnost se je zaključila z državno himni
Tako je praznoval slovenski narod Ljubljani jubilej svojega vrhovnega cerkve neg« poglavarja iu s tem vnovič dokazal ka ko irdno in neomajno se oklepa Petrove »Ka le iu s kako ljubeznijo vdano časti njenega prvega čuvarja.
Delavski dnevi v Ljubljani
Palača Delavske zbornice otvorjena
V	uedeljo ob U dopoldne se je vršila slovesna otvoritev palače Delavske zbornice. O tej slovesnosti je prinesel izčrpno poročilo že včerajšnji »Slovenski List«, po katerem smo ua kratko posneli svoje poročilo. Slovesnost 6e je vršila v novi dvorani palače. Udeležili so se je Številni predstavniki oblasti, korpo-racij in delavski zastopniki. Proslavi so prisostvovali :
Zastopnik ministra za socialno politiko dr. Tnjkovič, veliki župan dr. Vodopivec, zastopnik ljubljanske oblasti dr. Breeelj, mestni župan dr. Pue, predsednik SUZOR v Zagrebu dr. Glaser, predsednik OUZD g. Miha Krek, podpredsednik zbornice TOI g. Ivan Ogrin in glavni tajnik g. dr. Windischer, načelnik rudarskega urada dv. svetnik Stergar z nadsvet-nikom Pehanijem, dalje zastopniki vseh delavskih zbornic v državi razen splitske s centralnim tajnikom dr. Živkoni Topalovičem.
Pismeno opravičili in pozdrave so poslali še: mariborski veliki župan dr. Schaubpnh, mariborski mestni župan dr. Juvau in i mestni komisar vladni svetnik dr. Mencinger, ki je v dal£em pisma čestital zbornici k novemu domu.
Slovesnost se je pričela z uspelim nastopom pevskega zbora »Grafike«, ki jeodpela dvoje delavskih pesmi ter žela topel aplavz.
Slovesnost je otvoril s pozdravom vsem prisotnim predsednik DZ g. Melhijor čobal.
Pozdrav Sa blagoslov škofa dr. Jegliča
Prvi pozdrav je bil od gospoda ljubljanskega knezoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča, ki je opravičil svojo odsotnost in poslal prisrčno pismo, ki ga priobčujemo radi njegove neprecenljive važnosti dobesedno:
»Zborovalccm v Delavski zbornici!
Današnjega Vašega dne sc tudi podpisani srčno veselim. Prav iz srca čestitam spoštovanemu delavskemu stanu za ta napredek, za to veliko pridobitev.
Sedaj boste lažjo proučevali delavsko vprašanje. lažje spoznali njegove naravne pravice, lasje določali korake v njihovo dosego, pa tudi lažje uravnavali vse sklep« tako, da bodo v soglasju z naravnimi pravicami drugih stanov.
Pozdrav in blagosovl
V	Ljubljani, dne 17. februarja 1929.
Dr. Anton Bonaventura Jeglič, škof.«
To krasno pismo, ki je napravilo na navzoče delavstvo najrazličnejših svetovnih na-ziranj nepopisno globok vtis, je bilo sprejeto z velikim navdušenjem in viharnim aplavzom.
Tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik je imel nato govor, v katerem je izrekel še enkrat zahvalo vsem, ki so pripomogli k zgradbi Delavske zbornice, posebno onemu neznanemu junaku, slovenskemu delavcu, iz katerega' truda je vstal ta dom- (Viharno odobravanje.)
Zastopnik ministrstva za socialno politiko dr. Tujkovič je pozdravil in čestital k otvoritvi »bornice v imenu ministra dr. Drinkoviča, ki je bil zadržan.
Tehten govor ljubljanskega velikega župana
Živahno pozdravljen je izvajal veliki župan ljubljanske oblasti dr. Fran Vodopivec svoj velepomembni govor, ki je vzbudil splošno pozornost.
Veliki župan je izvajal:
»Spoštovana gospoda! Pomemben dan praznuje danes slovensko delavstvo. Dobilo je svoj dom, dobilo je svoje ognjišče, okrog katerega sc bo zbiralo, kakor se rodbina zbira okrog svojega ognjišča. Legalno zastopstvo delavstva, Delavska zbornica in njene institucije, je dobila dom, is katerega bo tem uspešnejše razvijala svoje delovanje v korist delavstva. Se pred 20 leti ni bilo mogoče misliti na to, da bi slovensko delavstvo kdaj doseglo ta cilj, toda že v desetih letih obstoja naše mlade države je pridobilo eno socialno pravico za drugo in doseglo je tudi delavsko zbornico. To je velik uspeh legalno organiziranega delavstva, ki se z legalnimi sredstvi bori za svoje pravice.«
Ob splošni pozornosti je veliki župan nadaljeval:
»Nekateri so mislili, da je sedaj prišel ugoden trenutek, da se socialne pridobitve, ki jih je delavstvo težko pridobilo, zmanjšajo.
Toda to so le želje posamezni-
k o v!«
(Ob teh besedah g. velikega župana je v dvorani izbruhnil vihar aplavza, ki je jasuo pokazal, kako je naše delavstvo pričakovalo tako odločnih besed z oficielne strani in kako je bilo s tem delavskim pričakovanjem ugodena.) Veliki župan je nato izvajal še:
Tu ne gre za izraz širših gospodarskih krogov, ki se zavedajo, da .ie zadovoljen delavce pogoj uspešnega dela in ki ne nameravajo o k rn jeva iti doseženih delavskih pravlf.
Saj se je naš modri rladar sam v svoji proklamaciji spominjal izmučenih ia utruje-
nih, toda še vedno patriotičnih ljudskih množic in je ravno trpljenje teh nmožič napotilo vladarja do zgodovinske odločitve.
Mislim, da je nastopil čas, ko bodo nastali novi viri dela in zaslužka. Z mirnim pogledom v bodočnost se lahko udaste v miru vsemu svojemu veselju nad svojim novim krasnim domom. Ta dom naj vam daje novo pobudo za zboljšanje vašega delovnega položaja. Delavski zbornici pa iskreno čestitam in želim, da še nadaljuje uspešno delo'«
Govoru g. velikega župana je sledilo dolgotrajno, navdušeno ploskanje vseh prisotnih, na katere je napravil najgloblji vtis. Predsednik g. čobal je govoril iz srca vsega delavstva, ko se je g. velikemu županu iskreno zahvalil za njegova izvajanja.
Slavnost so pozdravili: mestni župan dr. Puc, v imenu Zbornice TOI podpredsednik g. Ivan Ogrin in glavni tajnik Zbornice TOI dr-AVindischer.
Dr. Breeelj, zastopnik ljubljanske oblasti se je pridružil vsem čest"kam ob tej slovesnosti: ^Bdoite prepričani, da pri oblasti ne boste našli samo uinevanja za svoje delo, temveč popolno zaščito. V gospodarski celoti je pravično, da tisti, ki z lahkoto zmorejo, prispevajo za tif'% ki ne premorejo toliko, da bi lahko živeli. V tem smislu bo Delavska zbornica našla v oblasti vedno najkrepkeišo oporo!«
V imenu socialno-za varovalnih uradov je govoril ravnatelj zagrebškega SUZOll dr. Glaser.
Generalni tajnik Delavskih /'"rnic ?!i'ko Topalovič iz Belgrada je v ir ^ u vseli Delavskih zbornic v državi čestital naši zbornici k ( dograditvi njene palače, ki pomenja zanjo krasen uspeh.
Po zahvali g. Čobala se je otvoritvena svečanost zaključila. Predstavniki oblasti in kor-poracij so si ogledali že takoj novo poslopje, delavski delesratje pa popoldne.
Zvečer se ie v dvorani vršil lepo uspel koucert »Grafike«.
Skupščina Delavske zbornice
Dne 19. februarja se je vršila plenarna seja članov Delavske zbornice za Slovenijo. Ako je pričala slovesna nedeljska otvoritev palače Delavske zbornice, da je prebit led in da je priznano delavstvo za enakopravnega faktorja v družbi in gospodarstvu, je dokazala plenarna seja, da je slovensko delavstvo popolnoma dozorelo velikim in težkim nalogam sedanjega časa. Zastopniki vseli strokovnih organizacij so namreč izjavili popolno solidarnost v boju za naravne pravice delavstva.
V	tem boju je celokupno slovensko delavstvo enotno.
POROČILO PREDSEDNIKA.
Pred prehodom na dnevni red je predsednik g. Čobal pozdravil g. dr. Tujkoviča, zastopnika ministrstva za socialno politiko.
(>d zadnje skupščinske seje t. j. od 12. februarja 1928 dalje je imel upravni odbor lil sej; predsedstvo 5, finančna kontrola pa 16.
V	teh sejah so se obravnavale vse tekoče zadeve zbornice, katerih je bilo z ozirom na zidanje palače Delavske zbornice in prezidave lastne hiše v Celju zelo veliko. Podrobneje so se pa vsa ia vprašanja pretresala v
POROČILU GOSP. TAJNIKA FILIPA LRAT-NIKA. ZBORNIČNI DOIOVI.
Zbornica in delavstvo se more uspešno razvijati le tedaj, ako ima lastno streho, ki odgovarja njegovim potrebam. To spoznanje je bilo odločilno, da je zbornica že takoj od vsega početka gojila željo po lastnih domovih. Zelja je postala dejstvo in sedaj ima zbornica že dva doma: Palačo na Miklošičevi cesti in lepo stavbo v Celju, kjer je napravila iz bivšega šolskega poslopja celjske okolice prav lično zatočišče za delavstvo, zbornico in podružnico Borze dela.
Za novi obrtni red.
Sedanji obrtni red je zastarel. Pa tudi sicer so težave, ker ni enotnega obrtnega reda za celo državo. Centralno tajništvo delavskih zbornic je dalo iniciativo za izdelavo enotnega osnutka obrtnega reda. Pri tej akciji je delovala največ slovenska Delavska zbornica, ki je izdelala nov osnutek obrtnega reda. Da je bilo to delo za delavstvo silne važuosti, se bo pokazalo ravno sedaj, ko je izgled, da se bo pričelo z resnim zakonodajnim delom In delavstvo bo v tem oziru dobro pripravljeno.
Za koristi naših delavcev v tujini.
Naši rudarji v Nemčiji so imeli veliko gmotnih težav, ker še ni bilo urejeno razmerje med našo državo in Nemčijo. Ko je prišlo do tozadevnih pogajanj, je mogla podati zbornica veliko dragocenega materiala, ki ga je zbrala na lastno iniciativo.
Ravno tako je podala svoje utemeljene predloge, ko se je šlo za sklenitev pogodbe za zaposlitev poljedelskih delavcev. Ta pogodba je važna zlasti za naše prekmurske sezonske delavce. Meja med našo državo in Madjarsko je tako nesrečno potegnjena, da so ostale na eni strani posestva, na drugi strani pa delavci. Na podlagi nove pogodbe je Šlo že lansko leto preko 700 nesezonskih delav. cev v Nemčijo, kjer so bili zelo zadovoljni. Letos je priglašenih že 10.000 takih delavcev za delo v Nemčiji.
Statistično delo.
Delavska zbornica je izdelala, reformirala in poglobila tudi statističen odsek. So gotovi ljudje, ki menijo, da je statistika brez pomena. Poročevalec nasprotno dokazuje, da
je to ena glavnih nalog Delavske zbornice. Delavstvo more uspeti s svojimi zahtevami ali pa preprečiti kakršno zlo le s tem, če je v položaju, da podpre svoje stališče z neyo-bitnimi dokazi. To se je jasno videlo pri sklepanju novega davčnega zakona, ko je bilo omiliti trdote obdavčenja delavskih zaslužkov le z zbranimi številkami, ki so pričale o veliki krivici, ki se je godila delavstvu v tem oziru.
Delavske kuhinje.
Beda delavstva je velika. Zbornica je skušala nuditi pomoč tudi v tem oziru. Da bi moglo dobiti delavstvo tečno in cenejšo hrano, je pričela ustanavljati po raznih delavskih centrih delavske kuhinje. Take kuhinje so: v Ljubljani, Celju, Vevčah, Šoštanju; pripravlja se tudi v Kranju.
Akcija za starostno zavarovanje delavcev.
Starostno zavarovanje delavcev je sicer predvideno v zakonu za zavarovanje de>'iv-cev. Vendar je pa izvedba odložena. Delavstvo pa ne sme počivati, ampak mora iti samo na delo in postaviti fundamente za starostno zavarovanje. Radi tega je pričela Zbornica propagirati idejo delavskih podpornih fondov. V te fonde naj bi prispevali delavci in podjetniki. Ponekod je bil dosežen uspeh, n. pr. v Vevčah. Taki iOiidi imajo dvojno prednost. Delavstvo dobiva v slučaju polrebe j>odporo, na drugi strani se navadi na prispevke. Ko bo izvedeno v celoti starostno zavarovanje, ne bo čutilo tako delavstvo tako težko plačevanje obligatnili prispevkov, ker jih bo že vajeno.
Delavstvo in zadružništvo.
Delavstvo mora stremeti za gospodarsko povzdigo in osamosvojitev. Najbolj prikladna oblika za to nalogo je zadružništvo. V tem cilju se je osnoval pri Delavski zbornici zadružni odsek. Njegova naloga je, da zbudi smisel za zadružno gibanje med slovenskim delavstvom in da se končno prenese ta ideja tudi med tovariše ua jugu naše države.
Delavska prosveta.
Ako hočemo imeti zavedno delavstvo, ga moramo dvigniti kulturno. V ta namen je skušala Zbornica izgraditi do potankosti prosvetni odsek. To se ji je tudi v polni meri posrečilo. 2e v starih prostorih se je lepo razvijal, obisk delavstva je vedno rastel. Ko se je preselil v nove prostore, kjer ima tudi moderno čitalmco, je pa porast naravnost ogromen. Knjižnica šteje preko 9000 izvodov. Strokovnjaki priznavajo, da je ena najmodernejših knjižnic. Še bolj razveseljivo pa je dejstvo, da se je je delavstvo oklenilo z resnično in iskreno ljubeznijo.
Isto je s knj!žaiico v Mariboru, ki ima že h obiska od ljubljanske knjižnice kljub temu, da ima na razpolago le eno sobo. Ko dobi nove prostore, je njen popolen razvoj zagotovljen. Zbornica je napravila z novim proračunom še nadaljnji korak za kulturni dvig delavstva. Za knjižnici v Trbovljah in Celju je votirala po Din 20.000. S smotrenim delom bo mogoče ustanoviti slopnjema po vseh večjih krajih in pod vodstvom občin ali drugih tozadevno v poštev prihajajočih faktorjev večje knjižnice.
POROČILO BLAGAJNIKA 1{. ČELEŠNIKA
a) Računski zaključek zal. 1927-28.
Bilanca z dne 31. julija 1928 izkazuje: Aktiva: 1. Račun blagajne Din 1497.03. 2. Račun denarnih zavodov Din 464.275.67. 3. Račun dolžnikov Din 610.647.67. 4. Račun SUZORja Din 587.179.91. 5. Račun inventarja premičnine Din 251.067.59; nepremičnine Din 367,519.50. 6. Račun raznih .računov Din 3,451.980.56. Skupaj Din 5,733.567.48. — Pasiva: 1. Račun upnikov Din 1,755.124.62. 2. Račun raznih računov Din 1962.50. 3. Inve-sticijski skladi Din 3,326.957.39. 5. Poslovni pribitek iz prorač. lata 1927-28 Din 649.522.97.
b) Proračun za leto 1929-30. v katerem je bil že govor v :: Slovencu«, znaša Din 2,080.000.
Arkadi j Averčeuko:
Drugikrat v zoološkem vrtu
(Iz emigrantskega življenja.)
Vaš carigrajski zveri ujak mi je zelo ugajal,;, sem uaniigavajoč na restavracijo, v katero me je bil zadnjič enkrat peljal, rekel izkušenemu prijatelju, ko sva se zopet srečala. »Ali me ne bi morda še kdaj odpeljali tja?«
»Vidite! Takoj sem opazil, da ste izkušen zoolog. Kaj pa hočem, kar pojdivak
V zverinjaku sem zagledal skoraj vse stare znance: ^komisijonarja zadovoljstva« pa onega, ki je samega sebe tako pohvalil pa * onega, ki se je vzdignil za lastne lase... Toda poleg teh rednih primerov je bilo še nekaj novih, svežih.
Najprej sem si ogledal polnega, slabo obritega možakarja s kamenitim, nelepo izrezanim obrazom.
»Poglejte ga, človek bi rekel, da se na njegovem obrazu ne more izraziti nobena pametna misel. A on je, glejte, izvrste« psiholog. Kakor Dostojevski vam prodira v globine ljudske duše.«
»Ne norčujte se iz mene!«
»Saj se ne. Ta junak se sprehaja po parku in išče pare, ki bi bili primerni za njegov posel. Gre lepo, recimo, parček, drug v drugega se ozirala in on ji nepreuehoma polni ušesa s večnim, idealnim: Olga Petrovna, ko bi vi vedeli, kako mi vaš obraz ne da miru; ponoči in podnevi stojite preti mano, vi krasna, predraga!«
PRORAČUN ZA 1929-30 SPREJET.
Nato se je začela debata. Zastopnik na-rodnosocialističnega delavstva dr. Bohinc je v načelno važnem govoru izjavil, da njegov klub spričo važnosti pozitivno ustvarjajočega delavskega stanu v državi, solidarno z vsemi drugimi skupinami, glasuje za proračun. (Veliko ploskanje.)
V	imenu skupine krščanskosocialnega delavstva je izjavil Franc Terseglav, da ima nalog kratko in precizno izjaviti:
»Krščanski socialisti sprejemamo proračun v znak popolnega zaupanja v delavsko zbornico in njeno upravo, pri kateri kot njen konstitutivni del sodelujemo. Ne smatramo za umestno uporabljati proračunsko debato za demagoške nastope, ker hočemo, da Delavska zbornica napram javnosti in državi predstavlja popolnoma solidarno zastopstvo našega delavstva, kar je danes bolj potrebno kot le kdaj. Svojo kritiko napram proračunu smo izrekli v upravnem odboru in smo sporazumno dosegli izboljšanje, katero smo smatrali za potrebno. Radi tega ta proračun smatramo kot izraz volje vsega v Zbornici združenega delavstva in vseh njegovih skupin, naš pristanek pa kot posebno v sedanjem trenutku velevažen akt moralne solidarnosti slovenskega delavstva v legalni borbi za njegove naravne pravice in v polni zavesti važnosti tega akta za proračun glasujemo.« (Veliko odobravanje.)
Za proračun je glasoval tudi g. Leskovšek. Proti je govoril od cele zbornice samo g. Ma-kuc. V imenu socialnodemokratske večine jc g. Svetek podrobno zavračal kritiko g. Ma-kuca kot nestvarno in koncem svojega tudi principijelno važnega govora izjavil, da jc spričo važnosti sedanjega trenutka želeti, da bi slovensko delavstvo, tako kakor sodeluje složno v Delavski zbornici, tudi zunaj zbornice v vseh skupnih delavski razred tikajočih zadevah postopalo solidarno. (Splošno odobravanje.)
Proračun se je s priznanjem vestnega in marljivega dela in gospodarstva zborničnega blagajnika g. Čelesnika sprejel z vsemi glasovi proti enemu samemu (Makuc).
ZGRADBA PALAČE V MARIBORU.
V	Mariboru nima Zbornica še lastnega doma, je pa neobhodno potreben. Ker nima lastnih sredslev, je z veseljem pozdravna misel SUZORja, da bo zgradil veliko stavbo v Mariboru. V tej stavbi more dobiti tudi zbornica in njej priključene strokovne organizacije potrebne prostore pod ugodnimi pogoji. Skupščina je dala upravnemu odboru polno-moč pri sklepanju tozadevne pogodbe.
V	BOJ ZA PRINCIP AVTONOMSKE
OBLASTI.
K zaključku skupščine je dobil besedo centralni tajnik g. Ur. Topalovič, ki je poudaril sledeče misli: Delavske zbornice morajo braniti princip avtonomnih oblasti in s tem enakopravnost z drugimi stanovskimi zbornicami. So včasih momenti, ko se vse maje in ko je nevarnost, da bi bile vse pridobitve izgubljene. V talcih momentih mora vedno zmagovati ideja celote. Največja nesreča za delavstvo bi bila, ako bi prišli ob takih trenotkih mali ljudje in s svojimi osebnimi malenkostmi razbijali enotnost.
Slovenskemu delavstvu gre v vsakem oziru prvenstvo v državi. Radi tega je pa tudi njegova prva dolžnost, da gre z zgledom naprej, v svojo lastno in v srečo vsega delavstva.
Objektivni opazovalec bo moral priznati, da je napravila Delavska zbornica že veliko '»•a tudi trajno vrednost, za delavstvo iu družbo. Zavedati se pa moramo, da je to delo plod pametnega in .skupnega dela. In to naj bi bilo v bodočnosti.
Oprostite!« — se nenadoma zasliši od strani glas »psihologa«. — »Prosim vas le za par besedi!«
»Kaj želite?« se obrne zaljiibljenec od sladkih besed.
. Psiholog« se nagne k njegovim ušesom in razločno zašepeta štiri besede.
■■Katere?«
Štiri besede: »Liro, sicer te usekani!« In v tem trenutku je njegov obraz tako resen, da tretjega izhoda sploh ni. Zaljubljenec naglo pregleda vse izglede za« in »proti«; če pride do škandala, dobiš klofuto pred ljubljenim dekletom, to je prva stran; če ostaneš prijazen in brez hrupa daš liro predrznemu »psihologu« — je druga stran.
»Prav rad!« z veliko ljubeznjivostjo odgovarja zaljubljeni, poišče liro in jo da : psihologu« ...
»Kdo pa je to?« vpraša dekle, ko je odšel ^psiholog«.
>A, to je moj stari prijatelj, ki je zašel v denarne nezgode. Ima bolno ženo, katero ljubi nadvse. Razumeli boste, da mu nLem mogel odbiti prošnje. Do solz me je ganil.:
*?>Kako ste dobri!« mu dražestno sepeče dekle iu se še bolj pritisne k svojemu spremljevalcu. Iu so vsi zadovoljni. »Psiholog« hiti k drugemu paru in zopet je slišati njegovo odločno šepetanje: »Liro, ali te usekam!«
Ozrl sem se v kamenito lice »psihologa«. Videlo se je jasno, da jih je v svojem življenju že mnogo nabil. Zdi se mi pa, da so tudi njega večkrat naklestili.
Drugi primer!« nadaljuje moj izkušeni prijatelj kakor Čuvaj poleg kletke, j Baš dva «tn. Vidite, da skupaj sedita. Preden pa ju
m
Koledar
Torek, 19. februarja; Konrad, Manzuet.
Volkovi v Mežiški dolini?
G u š t a n j, 16. febr.
Tudi volkovi so se priklatili v ndše kraje. Videli so baje na Tolstemvrhu krdelo 8 do 10 volkov. Obveščeni so bili o tem orožniki in naši Nimrodi, ki so šli danes nad nje. Bodo imeli težko, ker je v hribih nad en meter novega snega. Tukajšnji kraji že nad 60 let niso videli volka, a ta zima jih je zopet prit gnala k nam.
Žrtve mraza na Primorskem
Iz Trsta.
Franc Frank, star 75 let, \i Hrastij pri Postojni, je zmrznil, ko je'Čistil železniško progo. V Grgarju pod Sv. goro je zmrznil bferač Matej BiteŽnik, siar 70 let. Na Banjicah, kjer je padla temperatura na 26 pod ničlo, so napol zmrznili trije svatje, ko so se vraSalf la cerkve. — Po deželi raesaja tudi hripa. Na Gradišču v VfpfeVski dolini so f čistilni »Krasnovid* zboleli stari oče, mati, sin in nevesta (sinaha); odpeljani so bili z Zelenim križem v goriško bolnišnico, kjer sta sin in nevesta umrla. — Burja, ki je divjala tudi po Goriš!.em, je odnesla streha vdovi Mariji Jevšček v Grgarju in Kavčiču Ivanu v Dombergu.
Zima 1.1869
Stari kmetje pripovedujejo, da je bila I. 1869. pri na* enako huda zima, kakor letos in da Je silen mraz trajal nepretrgoma tri mesece. Takrat so se rušili hlevi in podirala strešna ogrodja. V TomaČevem pri Ljubljani so se podrle petim posestnikom hlevi. Posledice letošnje hude zime se bodo pokazale v piravi luči stoprav tedaj, ko bo sneg skopncl in se bodo poksutala od tece snega in mraza poDkodovana strešna slemen« gospodarskih poslopij. — Da so ponekod letos pokali zidovi zla hiS&k, smo brali v dopisih, n. pr. iz litijske okolice.
Osebne vesti
ir tz vojaške službe. Napredovala sta v čin admin. podpolkovnika topniško-tehnične stroke major Anton Snblačan — števši od 28. junija 1928 in v čin admin. kapetana II. razr. topniško-tehmčne stroke poročnik Ivan Rozman — števši od l. aprila 1928. Odrejeni so: za upravnika oddelka topniSko-tehnlinega zavoda topn. teh. polkovnik Dragotin Šokorc; za ▼rjulča dolžnosti upravnika pirotehnike top. teh. uvoda topniški podpolkovnik Otokar Šale; ta vršilca dolžnosti šafa pirotehnike top. teti. zavoda admin. major top. tek. stroke Franc Kohnant za vršilca dolžnosti Upravnika inten-dan takega skladišča mornarice ekon. kapetan I. ra«r. v mornarici Franc Der nič: ža veterinarskega poročnika Slavko Hudolin, absolvent veterinarske fakultete to vojno državni gojenec; za nižjega tek. poslovodjo IV. razr. začasni nižji teh. poslovodja IV. razr. Ivan T uriti za arzenaiskega mojstfa s pravicami uradnika i- skupine HI- kategorije Anton Utovic in Ja-
ingrlo
lu^m __________________
«6 ni litji-Poi, PO fcntcivm vtmiajo boi«>«emiko h nit v liilše telo. SoIsKe otroke l.a-zaueotjivojčil obvarujejo prt-k -.iJb. infl»".io In nn' • .'a
ANACOTPAI1
m.vmtm
Dobe k« v vspU loarimli.
kob Muha; sodni kapetan II. razr. Branko Babi« je preveden za ekonomekega častnika mornarice in v aktivno sflftžbO je preveden rez. admin. podporočnik ekonomske stroke Josip Peterncl.
Upokojeni so pehotni podpolkovnik Edvard VavpotijSj pehotni polkovnik Alfonz Žerjav Iti pehotna podpolkovnika Fran Dolfošek in Franc Mulaček — obenem prevedeni vsi v rezerve, - ter admin-slrativiil kapetart II. razr. ekonomske stroke Jurij Radefi.
Razrešeni so sluf.be rez. častnika pehotni kapetan II. razr.' Aibin Breinlk, potOčnik Zvo-nimir Rukavinn in adrarfnistrativAi poročnik ekonomske Stroke Josip Slamnik.
. ir V našo državljan«**« so Sprejete Brna Cuš, Katarina St^^ovec in. Hu-tfiina Plahuta, usmiljene sestre iz Radeč,
Ostalo vesti
ir Smrtna kosa. \ netek, diie 15. februarja je uuirl po dolgi mučni boiezui g. Franc U u n a , poSeatuik in upokojeni rudarski nameščenec v Zagorju oh Savi. Bi) je zveM krščanski hio?,. kj Jt vz^ojf) 'svoje 'birijjte, vU.lto-go krščanskem dubu Pogreb blagvipokejuega je bil v nedeljo popoldne ob 8. uri na tukajšnje farno pokopališče. Prizadeti rodbini naše sožaljej. ,— ZaborSloni, fara .Št Vid pri Stični je umri stari Alojzij Kutuar, bivši dolgoletni župan občih« Bufcotica. Pogreb bo dane.s ob 10. uri v Št. Vidu. N. p. v m.! Preostalim, posebno sinu, sedanjemu županu bu* bovškemu naše iskreno sožaljel —• Umrl je v Selcih pri škofji TtoM dne 15. februarja 1929 g. Franc P f a j f a i , posestnik in trgovec v starosti 77 let. Pokojni je bil oče gosp. Frana Pfajfarja, župiHka v Št. Uolardu in brat dveh duhovnikov g. Alitoha ''Mp|, župnika v Dražgošah in g. Janeza Pfajfarja, župnika na Rudniku. Blag itiu spomini
ir Toplo ofcrepčilo železničarjem. V našem listu smo že epetevano naglasih požrtvovalnost in vestnost, s kateto vrže naši vrli železničarji svojo službo ua progah. Nedavno smo omenili, koliko (rpe ti ljudje radi hiraza in prometnih ovir in da ne dobe na večjih postajali niti čaja, kot je bilo v prejšnjih časih običajno, če kedaj, so železničarji na progah v tej hudi zimi potrebni toplega okrepčila, saj morajo nekateri po 72 ur nepretrgoma zdržati v službi. Izvedeli smo, da je Nabavljalna zadruga železničarjev sedaj razposlala na vše večje postaje v področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva primerne količine čaja, sladkorja in citroh, tako da železničarji že nekoliko dni prejemajo brezplačne por-cije čaja. Prometno ministrstvo je naprošeno za kredit za uvedbo stalnih okrepčevalnic za železničarje na večjih postajah.
ir Prekinitev pouka na gimnaziji v Kočevju. Prizadetemu dijiištvu se sporoča, da se je prekinitev pouka podaljšala do Srede ,20. t. m. V četrtek 21. t. m. bo zopet redni pouk. — Ravnateljstvo.
it Žrtev zmrznjeni Mure. Iz Murske Sobote: Pretekli leden so našli na ledu Mure »ko-pinarjevo« nosil ti ico, ki je biia polna jaje in kur. Zraven nje je bil led udrt. Očlvidiw> jc v. njem utonil lastnik nosilftice. Motel je.gotovo iti preko zamrznjene Mure, v Krapje. Žrtve še niso mogli izvleči izpod ledu in se tudi še ne ve, kdo da je bil.
* Plazovi v Hrastniku. Iz Hrastnika: Posledice hude zime so že nastopile. V petek je sneg zasul hišo pod »Skalo«. Prebivalci so ušli skozi okna. V noči'od petka na soboto je potegnila lavina na več me6tih v ČeČah. Urši Verda j pri Seršem je sneg zasul hlev in polomil streho. Pri mosiu v Bobnu na Ravnah je sne?
/T l |
moa»;
,SJM(t
. V
Žepa ((ime§Q'itza
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi le
SCHICHTOVO
M i LO
zasul potok in most. Pri kemični tovarni je zasuta ozka cesta med tovarno in pobočjem hriba. Težka borba za kruhom je napotila nekega ubogega delavca, da je prišel iz Št. Jerneja na Dolenjskem peš v Hrastnik. Med prt jo je ozebel ter ima rane na ušesih. Pri rudniku je dobil delo, a ga je zdravnik izvrgel. Tako je mora! ubogi Človek ves zmrznjen dalje. Več delavcev je nameravalo v nedeljo iti v Ljubljano na otvoritev delavske zbornice, a so se ustrašili, da ne bi V snegu ostali.
* V ♦/Uradnem listna od 16. februarja je objavljen s-Zakon o ukinitvi pristojnosti ka-saoijskega sodišča v postopanju vojaških ao-dlSt iil v reševanju sporov o pristojnosti med vojaškimi ob Last vi ali vojaškimi sodišči hi
boste presodili, preberite to pismo.«.
Prečital sem pismo, ki ga je potegnil iz žepa:
:;.Pi5e Vam žena, katere še ne .pbznate, katera pa je zaljubljena v Vas, Kaj sle storili z menoj? Mlad« sem, pravijo tudi, da sem zelo lepa, imam celo vrsto platonskih oboževalcev, toda od onega trenutka, ko sem videla Vas, moja zvezda, se ne zmenim za nobenega! Želim, da se sestanem z Vami! Jutri pridem v restravracijo »Olimp«. Bodite tam pri kaki mizi s steklenico »Cordon ver ; prišla bom iu izpila t Vami kozarček. Vsa in vedno Vaša — Ljudmila N....«
»VI ste srečen človek,« mu odgovorim z zavistjo. »Ko vas žene tako ljubijo k
»vraga!« me ostro prekine prijatelj. — »Uro in pol sem presedel ko bedak, popil vso steklenico in odšel,«
»Najbrže je mož ni pustllk — sem ga tolažil.
>Kakšen salamenskl mož, če pn sla napisala pismo, kakor sem pozneje izvedel, ona dva zlikovca, ki sedita tu pre.d namak
»Ali onadva sta vendar moža?« sem se začudil.«
»To pa, to! !n sicer sta lastnika restavracije »Olimp«. Na ta način sta vabila goste v svojo restravracijo. Izvedela sla naslove raznih oseb in vsak dan poslala po dvajset takih pisem. Štedila nista z nikomer.«
»Vendar sta vam pripravila nekoliko lepih trenutkov, dokler ste poleg steklenice šampanjca pričakovali nepoznano. In kaj je
prava sreča? Prava sreča v pričakovanju ireče!s
>Iii, evo vam še feadnji primer, potem pa se vrneVa. Poglejte, sedaj je vpokojenec, mirno in pošteno Živi od od^ot^ov kapitala, katerega si je-prislužil ua Krimu po.uspešnem tekmo\anju s pet in dvajsetimi mačkami** ■ Povfem H, prij^elj, dti v-ega tega či$to nič nc razume iik.
.Potem ste podobni onitn m^vkam, ki tudi niso nič rassumel«. Vidite^ ta Cloveki je imel na Krimu Lagalo h>to — ki je bil* neverjetno strastna, ljubiteljica wA£k Lu hudi pravoslavka, prav za prav bnbjaverku. Vse njeno življenje je bilo v toni, da Je zabavala s petindvajsetimi mačkami.
Nekoč pride k nji sororfnik. baš ,txjl mladi pr0frigart.ee. Pu vidi, du prre vse laathmu, a njemu nič. Zvedel je dn je iidUMAN starka vse svoje preVnožoiijč natncullh ža vzdrževanj« m,tok iu pri ioni Cisto pohabil" na sorodnika. Ztičet je premišljevati, po cele dneve se je premotiva! txi pnkitelji Iu miMII. Nekoč pit je poglobil paliro, odSel v 'SuM, kjer so 7.ivelo mačk«, nekajkiati so. preki-bol pred ikono in Kavilrtel palic« po hrbtih, po glavah, kamor Je dospel... Mu "ko no se Seveda razRtfale, kolikor	pač dalo pod omare, pod mize m za zavese, tn t'iko je ponavljal kak niese« v««uk dan. C'iin jc- starka odšla, je vzel palico, ln naravnost v Mi po, s« Čisto po rusko prekrižal iu ttilkel, kamor je padlo. Mačke pa so šlo... Ko je sodit, da jih je ie dovolj adresiral, je sel k teti in ji rekel:
•>Tetka, vi ste pobožni. Zato mi je težko, ker lin Ste ma«ke tako radi. Ali tio veste, tetka, da'so V njih hudobni duhovi?«: — Kaj ble-iife^Š?« se. rar.jeri	S tem žali« moje
uesrecne umčke. Odkod bodo v 'rtjih hudobni duhovih — Lo pojdiv^. v stipo, boste že VKUHIl* Odšla sla "v stipo, on se je -pojavil v 'jtsdo. in čim st? je •/.■iWl križhii — so razkropile niiifle la pod hifto, oua na olbaro, za »avese In jsle tako neusmiljeno pihati iu mijavkatl, kot da je v njih res sto zlodjev.
Tettui. ali vidite, ali vidite? vpraša dečko in še ponižno križa dalje, da ra/iene tako hudobce,
Tedaj jo starka pognala marke, pobožnemu sorodniku* pa Se za svojepa življenja pre-puatila skoraj veti svoj dtnar i t hvaležnosti ker ji je r<'?;il diwo.
Pople:.:.! 'set« poboiltega sorodnika; bil jc tflapg«. liieSbcfti; skoraj ženskega obrata. Tak oluvU imajo 'kaznjenci,, iti 'so bili obsojeni tiidi iKMHiftajauja denju-ja.
(Poslovenlj -L G.)
P HI
nmi^i M iNniifMo
sp'r'i pri tšrtkem prHUnjenJu prfpo-roc-Miio V-i-m otroii.m i'i odraslim, -- dn ?o isti vciVr nmsirojo telo z
S,,., BA!sa" t.skoj ublalt !e!u;>era!«ro spanjft jc mirto, lul.no in z<lravo. /.ju'r«J bos'e svoži In prerojeni *AlnnM vns otiveruje iseb vnetij. Dobiva se v vseh lekarnah ia drogerijah. I steklenica Din 16 —
civilnimi oblastvi ali civilnimi sodišči : {»81. novine« št. 83 ln 35) in »Zakon o likvidaciji službenih razmerij ia materialnih obveznosti narodne skupščine« (< SI. novine« 5L 33).
ir Konzulat ČSR v Ljubljani poživlja vse češkoslovaške državljane roj. letnikov 1907, 1908 in 1909 ter stanujočh na ožetnlju ljubljanske in mariborske oblasti in Medjimurja, da se bodisi pismeno ali ustmeno pri njem e»lasc v svrho. Vpisa v naborno evidenco. Točen da-bim nabora, ki se bode vršil začetkom meseca aprila pri čsl. konzulatu v Ljubljani, Blei-wcisoya 18, bo pravočasno razglašen potom lokalnega Časopisja in.posebnih pozivtnc. Isto-tako se imajo zglasiti tudi oni starejši letniki, ki svoji naborni obveznosti do sedaj še niso zadostili. Obenetil SC Cpožarja, da sc morajo vsi nabqrnilci izkazati z rednim čsl. potnim listom. V slyčaju, da ga nimajo, naj sc šc pred naborom obrrlejo rta tukajšnji koh:iu!at s prošnjo za izstavitev istega. Oni naborniki, ki nc morejo svoje češkoslovaško državljanstvo do-kumciitartctio, t, j. z vcjaVBim potnim lisfnnV, dokazati, liodo podvrženi naboi'u šele pO Ugotovitvi čsl: pristojnosti.
tV ltcšil trideset milijonov (linarjev. Ob priliki, ko sla Irčila dva vlaka pri iialajaici, je «/Si| prstni utaditik Na ki« i?. Belgi-ada. ki je spremljat to not poštni \m onesja izmed Vlakov, Ui sta trčila, za 80,000.000 Din de-namili prSUjk. l)asi sam ranjen, ui zapustil ptišt»e«fi voza in je po ketastvofi skrbno zbral vso razmetano po^to, predvsem denarna pisma. Zavedajoč t>e osebne odgovornosti, t" vestni uradnik nato iv.raf.il dragoceni tovor na pristojnem mestu v Belgradu, nakar je šele šel in se pobrlghl za rane. ki jih je dobil pri nesreči.
ir Radi zastrupljenja z alkoholom umrl. V Zagrebu se je neki Mihajlo Kostamarov, 32 letni Rus, tako napil, da je izgubil zavest. Dva usmiljena Človeka sta fja položila na ueko klop. Zjutraj okoli šestih jc pijanca nu-šel policijski stražnik. Ko je videl, da se ne zave, je pozval zdravnika. Žrtvi alkohola je tekla iz nosa in iz ust kri Bil je že mrtev, Zdravnik je ugotovil, d« je iiesreiJnež končal radi preebllo zaužitega alkohola.
if Na smrt obsojena Julka Kure* v Pa-risu — pomlk»Wena. Neko žensko društvo v Parizu Je predložilo vsem kraljicam lepote, ki so nedavno tekmovale V Parizu za nrveu-
stvo, kolektivno prošnjo, naj bi posredovale pri predsedniku francoske republike za po. miloščenje na suirt obsojene Julke Kureš, ki
je bila obdolžena umora neke deklice. Vse lepotice so proinjo odbile, razen ene, ki se jo vendarle odločila in prosila pri predsedniku za življenje mlade obsojenke. Predsednik je uato podpisal odlok, s katerim se Julki Kureš oprcšca smrtna kazen. — Analogno k temu objavljajo pariški listi, pismo neke gospe Matilde Viger, ki je poslala zagovorniku Julke Kureševe pismo, v katerem naproša odvetnika, naj bi izposloval, da bo ona obglavljena namesto onih dveh žensk, ki sta bili istočasno s Kureševo obsojeni na smrt, a nista bili pomilcščeni.
~k V Kamniku se vrši občni zbor Gremija trgovcev v nedeljo dne 24. t. m. ob 1 popoldne v dvorani Narodne čitalnice. Na dnevnem redu je tudi predavanje o davčni napovedi za pridobnino, na kar se članstvo posebno opozarja. Tiskovina »Pripomoček o napovedi- bo članom na občnem zboru na razpolago.
■k Kdo kaj ve o obešencu. Župni urad v Seloah nad škof jo Loko nam poroča: V noči med 14. in 15. februarjem 1929 se je na Rudnem štev. 21 obesil prosjak, ki je imel pri sebi poseisko knjižico, katero jo izdala občina Sv. Jur ob Taboru, okraj Celje. Mogoče je, da knjižica ni bila njegova last. Podpisani prosi natančnejših podatkov; knji-žicui se glasi na ime Franc Bernik, rojen 1860. Obe-šenec je bil velike postave, nosil je že osivelo brado. Ljudje pripovedujejo, da je bil nekaj časa v sonc nišču.
•k Samoti mor r duševni zmedenosti. Jz Ormoža: V noči od pustnega iorka na pepelnično sredo se je odigral pri Sv. Miklavžu (blizu Ormoža) dogodek. ki je razburil vso okolico. Ob dveh popolnoči si je pognal kroglo v glavo 281elni trgovec Jožef Sevšek iz Brezna pri Ribnici. Imenovani je prišel na obisk k svoji nevesti. Ves večer je bil dobro razpoložen, igral se je z otr" kom bodoče svakinje in zabaval vso družino. Govoril je tudi o poroki, ki bi se izvršila takoj po veliki noči. Ob pol dveh se je poslovil cd domačih in neveste in šel spat. Čez kake pol ure je slišala niati neveste strel. Ker je mislila, da je zunaj počilo, se ni zmenila zanj. Šele zjutraj so domači izvedeli, kaj se je zgodilo. Na zofi je ležal s prestreljeno glavo Sevšek. Krogla mu je predrla senci in se zarila v zid. Vsi znaki kažejo, da je nesrečnež izvršil obupni čin v i- enotni blaznosti. Že od 1. 1918. je bolehal na moči. živčni bolezni. Cesto je imel lake napade, da je izgubil vso razsodnost. Ze ponovno je hotel ustreliti sebe ir. svoja dva brata in so ga le s težavo pomirili. Tudi to noč je imel močen napad in ker ni bilo nikogar, da biga pomiril, si je končal življenje.
k Sienkievvicz »Na Folju slave« kot XXX. zvezek Ljudske knjižnice. Slavni poljski pisatelj Sienkievvicz opisuje sijajno zmago kralja Jana So-bijeskega nad Turki pri Hotinu v svojih treh romanih Z ognjem in mecenu. Potop in -.Mali vitez«. V romanu »Na polju slave« pa nam predočuje pisatelj kralja Jana Sobijeskega na višku moči, ko je leta lt>83 rešil Dunaj pred Turki in s tem stri :urško silo, ld je telo za letom tudi »loven-kim deželam prizadejala neizmerno gorja. Kakor vsi Sien-kievviczevi romani je tudi la od začetka do konca silno napel, da ga ne moreš odložiti dokler ga nisi prečital do konca. Cena Din '28.— za broširan ozir. Din 40 — za vezan izvod. Dobi «e v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani.
•k Še nekaj izvodov priljubljene povesti -Odpoved nenreine že*te. je na razpolago. Da je lepa, priča dejstvu, da sla bili tekom pol leta razprodani dve tretjini naklade. Dobi se še samo v Ljubljani (jugoslovanska knjigarna in Nova založba), v Mariboru (v obeh Cirilovih knjigarnah) in Celju (Slomškova tiskovna zadruga). Stane samo 12 Din.
k No, vendar enkrat. Od mnogih čitateljev težko pričakovani II. del Šukljetovih •»Spominov« je sedaj v tisku gotov ter ga bo te dni že dobiti v javni prodaji. Dolga zamuda je deloma bila jjovzročeua po hudem preobremenjenju ;.Ju-goslov. tiskarne: z nujnimi tiskovnimi poslu deloma po — hripi, ki je naposled tudi pls-telja vrgla na bolniško posteljo. Sed-j je vse premagano in, kakor upamo, bo tudi g. Šuklje pri v kmalu okreval. Knjiga njegova je po naši sodbi v II. delu še bolj zanimiva neg« v prvem.
•k Čuden slučaj je nanese!, da skoro ob istem Času izidejo Hribarjevi »Spomini«« in šuklje to v i memoari. Občinstvu se nudi imenitna prilika, primerjati oboje delo. Primerjanje bo tembolj zanimivo, ker si stojita tu nasproti dve ti-oični osebnosti iz slovenske politične povestnice.
★	ZIMSKI ŠPORT krepi telo, toda izpostavlja nevarnosti občutljivi teint posebno pri damah. Pred vetrom in mrazom varujeta najbolje: Elida Creme de chaque in CoJdcream.
•k MORSKE PRESIČKE v vsaki množini kupi takoj Higienski zavod v Ljubljani.
★	NA KODANJSKI RAZSTAVI (Kopen-hagen) bo Mercedes-Benz eden največjih raz-»tavlavcev; med drugim bo razstavila ta tvrdka 8-cilinderski in novi 2.6 voz, ki sta se sijajno obnesla. Continental je preskrbela z obroii zopet mnogo vozov, pa tudi Bosch je videti na razstavi. Mercedes, Conti in Bosch je tro- | ".vezdje, ki je najdeš povsod v inozemstvu.
ir KRASNA IZBIRA BLUZ, otroikih obleke po nizki ceni, Kriilofit-Bular, Stari \ Irg 9._ j
k Pri utrujenosti, razdrailjivosti, tesnobnosti, pomanjkanju spanja, bolečinah pri srcu, ! tiščanju v prs h, ureja naravna »Franz-Josei-gr^nčica« redovito kroženje krvi v spodnjem delu telesa in s tem pomirjevalno učinkuje na valovanje Profesorji za bolezni prebavnih or- ! ga.nov izjavljaj«, da se izkazuje »Franz-Josef-vov.a« pri pojavih, ki izhajajo od samo z as trup- | ljen:a želodčno-črevesnega kanala, kot izborno čiMilo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in speceriijisk.il trgovinah.
Diekcija državnega rudnika Vele*-je razpisuje na dan 11. marca 1929 ob 11 dopoldne
dobavo kompl. avtomatične central, telefonske naprave
Pogoji se dobe pr! podpisani, t. niaarne Direkcije dri. rudnika Velenje, br. 1593/IL
Reumat z«sm
trganje v kosteh, protin. iSias zdravi najuipešnejlc R«us -al pasta. Dobiva se v vseh lekarnah Pro.
izvaja Lekarna Arko, Zagreb, IU ca 12.
Plaz zasul pet oseb
Maribor, 18. febr.
Ves ptujski okraj stoji pod silnim vtisom tragedije petih žrtev, ki so jih zasuli plazovi pri Sv. Trojici v Halozah. 15 letnega Ivana ForSnariča je poslal oče v trafiko po tobak in vžigalice. Med potjo je nepričakovano zgrmel nad njim orjaški plaz in ga zasul. Ljudje so takoj šli na delo in pričeli odkopavati. Izpod snaga pa so izkopali žc mrliča. Istega dne je posestnik iz občine Gruškovje Franc Trafela gnal napajat kravo. Pot ga je peljala mimo precej strme rebri. Naenkrat je pridrl plaz in pokopal pod seboj gospodarja in kravo. Drug posestnik iz iste občine se je istega dine vračal zvečer domov. Naslednjega jutra so ljudje opazili ogromen plaz, ki se je zavalil prfeko ceste. Pričeli so odkopavati sneg in pod njim na$li mrliča. Ravnotako sta našli smrt pod snegom dve posestnici iz Gruškovja. Eno je zasul plaz,
ko je šla po vOdo, drugo pa ko -je kidala sneg, da bi napravila pot do studenca. Zadnje po dolgotrajnem iskanju še niso našli. Vse to se je zgodilo istega doc.
Tudi iz drugih krajev na Štajerskem prihajajo težka poročila kakor tale:
Šmarje pri Jeliah. Zima je huda. Živina zmrzuje, kuriva primanjkuje. Ljudje so brez tople obleke.
St. Lorrenc v Slov. goricah. Od sveta smo čisto odrezani. Ljudje nimajo ne kuriva ne vode. Krompir in drugi pridelki pa so zmrznili v kleteh.	,
Sv. Rupert nad Laškim. S svetom nimamo nobenih stikov. Celo posamezne hiše nimajo zvez med seboj. Veliko hiš je brez drv in vode. Krompir jc v- kleti zmrznil. Mnogim posestnikom je zmrznila živina.
Ljubljana
Nočna služba lekarn.
Nočno službo opravljata: Sušnikova lekarna na Marijinem trgu ia Kuraltova lekarna na Gosposvetski cesti.
Pri ljubljanskih trgovcih
Tudi tem jc letošnja v nadlego. Radi kupčije namreč. Manufakturisti, ki se ps. .-.^o ? nadrobno prodajo blaga, so v teh mrz..h tednih jako pogrešali odjemalcev. Tudi takih, ki jemljejo blago na obroke. Konzumenti iz mesta so sicer stalni, toda onih z dežele ni bilo. Mraz in prometne težkoče so jih zadržale doma. Ljubljanski trgovci pa poleg tega dobro poznajo potrebe našega podeželskega človeka in vedo, da sedaj vobče ni čas, ko kupčija cvete. Smo izven sezije. Kmetje se navadno vztrajno drže navade, da najraje kupujejo obleko pred Božičem in Veliko nočjo, a za zimo se preskrbe v jeseni, ko prodajajo pridelke. Je že tako. Kmet nima stalnih dohodkov in je odvisen od dobre letine
Dokler so v letošnji zimi prometne zveze med Ljubljano in podeželjem neovirano poslovale, je pripeljal ta ali oni s kmetov na ljubljanski živilski trg to ali ono in se potem z izkupičkom odpravil v trgovino po kako ob'a-čilo. Taki pa so v teh hudih dneh rajši do^n t za pečjo in ljubljanski trgovci čutijo, da jih ni.
Nastop pomladanske sezone bo letos najbrž znatno zakasnel, ker bomo imeli Veliko noč, zgodaj in jc pričakovati, da se bo zima podaljšala v veliki teden. Za Binkošti pričakujejo trgovci boljših konjunktur.
Trgovci s čevlji težko pričakujejo mokrej-šega vremena. Na suhi cesti, četudi jc snežena, z drže tudi slabši čevlji, ni treba, da bi bili novi. Zima je sicer čevljarska sezija, toda letos radi zmrznjenih tal ni velikega prometa po trgovinah s čevlji. Edino snežnih čevljev je bilo v tej zimi pokupljenih v Ljubljani na tisoče parov. Tudi krznarji so dobro zaslužili in pa trgovci z volnenimi pleteninami.
Z lončki po čaj
Gospodje na magistratu .so presenečeni: okrepčevalnice in ogrevalnica imajo najživahnejši promet. Pred osnovanjem leb ustanov so si vsi predstavljali stvar takole približno: no, tistih, ki bodo hoteli piti čaj brez šuma, je v Ljubljani malo. Zgodilo pa se je povsem drugače: čaja in kruha, ki ga okrepčevalnice delijo, zmanjka redno vsak dan. Že v nedeljo so tožili nekateri brezposelni: »Sem šel v Delavsko zbornico po čaj in kruh, da se malo poživim. Caja sem res dobil en porcijco, kruha jo pa že zmanjkalo. Vedno imam smolo. Tudi če grem iskat službe, pridem vedno prepozno!« Res je zmanjkalo včeraj vsega in na magistratu so se že čudili, ali je res toliko bede na svetu. 1500 »porcijonov« čaja so r zdelili v nedeljo, v ponedeljek ravno toliko in oba dni ravno toliko kruhov. KuVtarice v okrepčevalnicah so se jezile: »Sitnost je s temi ljudmi. Koliko trpljenja, predno damo vsem. Pa kako »grobi* so nekateri!«
Da, trpljenje in pomanjkanje je mnogim teh nesrečnih bednikov odvzelo vse, kar označuje člo-veka.veka. Iz teh posurovelili duš ne klije cvet lilij, temveč mnogo temnejše cvetje. To ni ona idealna revščina, ki jo prič kujejo naivne dobrodelne d-me iz prejšnjih desetletij, ki so zahtevale za vstko dobro delo poljub na roko. 0 ne! S^mo prepričate se enkrat, recimo v okrepčevalnici pri Sv. Florijanu. Koliko psovk mora pretrpeti ubogo dekle, ki deli čaj brezplačno. Najhujših niti z" p is ti ne moremo. Ali oskrbnica vztraja in se bori z bedo. se bori z bolestnimi izbruM le bede. Na prmer: >2e spet nimate Čaja? Hlebčke ste seveda prodli? Kje pa so tisti »tavžeti«, ki jih je dala Delavska zbornica? Ste jih zapravili, namesto. da bi n"m revežem delili č~j Onemu ste pa doli golido Črj", da g« ie nesel p rod 11 v kavarno?.': Te brazde so pad'e v večerni uri, ko je zmanikalo '-sega, čaja in kruha. Kdo naj z»Meva od teh revežev, d* se izr-žn.io lepo in dostojno? S^j je dvom v dobroto, ki jo tako redko srečajo, pri njih tako velik, da ne verujejo niti v to, da sta čaj in kruh namenjena rmo nihn. Se z dobrodelnostjo je treba biti previden, ka?ti zadnji berač Je radi tvoie^a usmilienji lahko užaljen!
Dogodil se je tudi t-* prizor: Prišel Je mož s Pml z loncem v roki: >N~s je sedem. Jaz, tena, pet otrok. Prosim 8"..ia in kruh"!« Kuharica mu je dala obojega za vseh sedem, pri tem pa opazila, da je lonec v notranjščini nekoliko oškrbljen. Za njim je prišli ženska, — čudno, — zahtevala je tn sedem oseb č*ja ln kruhn. Z istim loncem kot mož pred nio. Za njo prvi drugi, tretji otrok, vsi so prosili Čaja in kruha, vsi z istim loncem v roki. Pri četrtem otroku se je infliariel lo malo čudno zdelo, da imajo vse družine s Prul enak lonec. Vprašala Je otroka, Vdo je imel pred njim isti lonec. In otrok, devetletna deklica, se Je od remi: »Ju, veste. N-g rta »o rekli, da la tr<-bn »Vrbeti za kruh, da n« bomo potem lačni, ko se magistrat skesa, pa da bomo tmell nekaj za naorcL«
»Kdo je prišel poprej s tem loncem sem, to vprašam?«
»Naš ata, naša mama, pa naš Tonček, Branko in Jože.« — Družina je v svoji bedi znala izkoristiti dobrodelno akcijo magistrata. Pri dveh treh okrepčevalnicah so že uvedle nekake vvarnostnec mere proti takim malim zlorabam. V Ljudskem domu dajejo čaj samo onim, ki ga spijejo lani, po drugih kuhinjah se mora vsak gost okrepčevalnic podpisati in še nekaj drugih sredstev je, ki jih uporabljajo proti zlorabam. Zlori.be so sicer res omejili, ali nadarjeni so tisti reveži, ki ne morejo sami po čaj in kruh, lo so bolniki in otroci. So to sicer začetno težave in mestni socialni urad ima za prhodnje leto boljše izkušnje. Vsa akcija je bila nujno potrebna in je že črvi dan okrepčevalnic to dokazal Vse take zlorabe se dogajajo povsod in le stvar skrbne organizacije lakih na-, prav je, da se preprečijo. Prihodnjo zimo jih go-i tovo ne bo več V splošnem pa se more reči, da je akcija mestnega socialnega urada uspela. Tudi na ogrevalnlco je velik naval.
0 Na Dri, dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani se pouk prične zopet v sredo, dne 20. t. m.
O Premoga še ni. Včerajšnji Slovenski list« je poročal, da pri&ie v ponedeljek mestni socialni urad nakazovati revnim družinam premog iz mestne plinarne. Informacija Slovenskega lista« je bila v toliko pravilna, da je mestni socialni urad to res nameraval storiti že v ponedeljek, toda včeraj to ni bilo mogoče, ker mestna plinarna premoga še ni prejela. Mestna plinarna ima le šc en vagon rjavega premoga, ki ga pa rabi za lasten obrat, na poti iz Sušaka pa je 20 vagonov angleškega premoga. Ko pride ta premog v Ljubljano, kar se more zgoditi že danes, bo mestni socialni urad tudi res pričel nakazovati premog v Ljubljano.
© Plemenito delo. Pred tedni smo priobčili sliko o revščini v Ljubljani ter navedli nekaj konkretnih slučajev iz splošne bede v Ljubljani. Upokojeni šolski upravitelj g. Cepuder je včeraj izročil od svoje skromne pokojnine 300 dinarjev, ki naj jih mestni socialni urad razdeli v enakih zneskih med opisanih pet družin. Plemenit zgled g. Cepudra zasluži posnemanje.
O Mučenje živine. Včeraj okoli 3 popoldne so bili pasanti na križišču Dunajske in Sodne ulice priča mučnemu prizoru. V velik voz, v kakršnem navadno odvažajo smeti, je bil vprežen en sam konj. nad katerim je voznik na vso moč kričal. Voz je bil naložen s premogom in ga konj kljub uam-e-zanju vseh moči ni mogel speljati dalje. Ljudje so se zgražali nad brezsrčnostjo voznika, ki je ubogo žival tako preobremenil Navwči pol. stražnik je naposled prepovedal vozniku, da ne srne dalje mučili konja in da mora priti po voz s parom konj. Lastnik nekih sani, ki je slučajno pripeljal inimo, je izpregel onega od svojih konj in ga pripregel k težkemu vozu, nakar sla ga konja potegnila h kraju pločnika. Voznik je policiji že znan radi tega, ker muči živali.
© Nekaj o barakah in njihovih stanovalcih. Od barakarja na Ižanski cesti smo prejeli: 2e nekajkrat so poročali časopisi, kakšna beda vlada med prebivalci v barakah vsled mraza. Tu so nastanjene stranke, katerih položaj res ni sijajen. Posebno veliko preglavico nam povzroča zima. Poleg tega so dne 10. t. m. na Karlovški ces i popokale vodovodne cevi. Bilo je sicer rečeno, da bomo tri dni brez vode, a cd tega je skoro že teden dni, a voda še sedaj ne teče. Med tem je nam namreč zamrznil še vodnjak. Dne 13 t. ni. je magistrat poslal pet mož s pečjo, da ogrejejo jamski vodnjak. A niso mogli tega storiti. Ko so pokurili drva, so morali oditi, ne da bi imel njihov trud kaj usoeha. Stranke, kaTerih je 28, morajo nositi vodo iz raznih krajev, kjer so postavljeni javni vodnjaki, z dolenjskega kolodvora, od gostilne pri Tičku ua gričku, največ pa jo dobivajo iz Ljubljanice, najsibo za kuho ali kot pitno vodo. Toda ta voda je vsa kalna in umazana in tudi nezdrava. Na južno vreme ne bi radi čakali, ker voda iz Ljubljanice res ni za ljudi. Tudi stranišča so prenapolnjena, tako da se gnojnica ie zliva pod sobe, v katerih stanujemo. To je treba odstraniti, ker vlada vsled tega čim dalje večji smrad v barakah. S tein smo javno prijavili svoje stanje in prosimo pomoči od mes ne občine, da nas reši smrada in preskrbi pitne vode. Bomo hvailežni vsem.
© Pri javni boni dola v Ljubljani je v času od 10. do 16. febr. 1929 iskalo dela 1065 moških ln 412 žensk, skupaj 1477 brezposelnih. Prostih mest je bilo 261 moških in 13 ženskih, skupaj 274. Posredovanj sc je izvršilo 122 mo6kih in 8 ženskih, skupaj 130. Odpotovalo je 16 moikih in 3 ženske, skupaj 19; odpadel pa je 1 moSki in 20 žensk, skupaj 21 brezposelnih. — Delo liče: moSki : 3 mani^ulantl za lesno stroko, 1 ekonom 22 steklarjev, 15 kovačev, 30 stavb, ključavničarjev, 24 že-leaolivarjev-strugarjev, 4 zlatarji, 38 stroj, ključavničarjev, 46 mizarjev, 3 urarji, 5 eieklromonter-
!ev, 3 kolarji, 2 puškarja, 6 Žagarjev, 5 sodarjev, i tapetnikov, 23 krojače v, 32 usnjarjev, t brivec, 5 sedlarjev, 3 knjigovezi, 27 čevljarjev, 7 mesarjev, 24 pekov, 8 mlinarji, 15 natakarjev, 1 laborant kemije, 46 kurjačev, šoferjev, 2» pisar, siug, 33 trgov, pomočnikov, 31 tesarjev, 9 knjigovodje, 48 zaaebnih uradnikov, 1 slikar-karlkateiir, 2 bolniška strežnika, 18 hlapcev, 231 pomož delavcev, 52 dninarjev, 7 vajencev. — Ženske: 11 pisarniških moči, 1 knjigovedkinia, 2 kontoristlnii.
4	prodajalke, 1 restav. blagajničarka, 6 natakaric,
5	šivilj, 1 šivilja perila, 10 šivilj za slamnike, 1 modistinja, 1 šteparica, 1 frizerka, 1 črkoslikarica, 71 tovar. delavk, 36 dninaric, 9 kuharic. 1 soba-irca. 43 služkinj, 6 postrežnic, 2 vajenki. — Delo jc na razpolago: moškim : 4 hlapcem, 3 Žagarjem za na venecijanko, 1 tapetniku, 2 krojačema j»a športne čepice, 8 vajencem; — ženskam: 1 štepariei, orožniški kuharici, 2 kuharicama, 1 postrežnici, 2 delavkama, 1 kmečki dekli, 1 služkinji, 1 vajenki za stroj, pletenje.
Maribor
MARIBORSKEMU PREBIVALSTVU!
Znane elementarne katastrofe zadnjih dni so zadale težke udarce celemu gospodarskemu življenju. Posledice čutimo vsi brez razlike. Posebno pa so hudo prizadeti naši revni sloji. Mestna občina je napravila žc prve potrebne korake, da se žalostni položaj naših revnih someščanov po možnosti omili. Izredno močni obisk ustanovljenih čajnih postaj in okrevališč kaže, kako umeshia je bila nujna pomoč. Ker pa mestna občina sama ne razpolaga z zadostnimi sredstvi in obstoji potreba, da sc čajne postaje in ogrevališča vzdrže in po možnosti šc razširijo, se obrača in kot župan mesta Maribora na mariborsko prebivalstvo z nujnim pozivom, da po možnosti prispeva k omiljenju sedanje bede. Vsak dar, tudi najmanjši, je dobrodošel in naj se blagovoli poslati na mestni magistrat ali na mariborske liste. Imena darovalcev se bodo objavila. Tudi tukaj veljaj načelo: Dvakrat da. kdor hitro da.
Župan: dr. Juvan.
□	Promet sc ureja in zamude vlakov se manjšajo. Tako ie ^Slovenski lisi-' prispel v Maribor že ob 10.37. Na progi Maribor—Celje se vrši promet po obeh tirih, le na sektorju Celje—Zidani most se vrši promet samo po enem tiru. Na progi Slovenska Bistrica—mesto je promet že vzpostavljen. Ljubljanski dopoldanski brzovlak je prišel v Maribor z zamudo 144 minut, torej ob 17.24, osebni vlak iz Ljubljane pa samo s 50 minutami zamude, torej ob 17.31. Na tezenski postaji pa se pridno ekspedirajo tovorni vlaki, ki so obtičali na tej postaji. Zaradi zmrzle proge sta na tej postaji iztirila dva vlaka, na koroškem kolodvoru pa ena lokomotiva in eu tovorni vlak.
□	30 ton premogu je prispelo iz Pekleulce v Maribor. Premog se bo razdeljeval od danes naprej proti izkaznicam na 100 kg po 40 Din. Izkaznice s« dobe pri g. Brandtnerju, soclalnopolitični urad na Rotovškem trgu. Nad 100 ton premoga jo že naročenih iz velenjskega premogovnika. Čim dospe t Maribor, se bo razdeljeval revnim slojem.
□	Avtobusni promet se jutri izpostavi na progi Konjice—Celje, dočim se na progi Maribor— Bistrica vožnja v dogl.ednem času še ne bo piogla vršiti, ker je cesta premalo zorana.
□	Občni zbor krščanske ženske zvoie je preložen na nedeljo 24. t m. in se vrši ob 16 v dvoran« Zadružne gosp. banke.
□	65 letnico obhaja danes v krogu svojih prijateljev splošno priljubljeni pisatelj Jožef Kostanje-vec. Sivolasemu kulturnemu delavcu in starosti mariborskih književnikov naše najiskrenejše čestitke!
□	Čaj ni ca na Glavnem trgu je tudi danes brezhibno poslovala. Razdeljenih jc bilo včeraj nad 2000 porcij čaja in kruha. Tudi je otvorjena danes na deški meščanski šoli v Krekovi ulici druga plinska kuhinja. Čaj se bo razdeljeval revnim od 8—10, dalje od 12—14 in 17—18. Tudi ogrevalnlco so bile ves dan dobro zasedene.
□	Snežni plazovi so se na več mestih utrgali v mariborski okolici, tako v Pobrežju. Kamnici, Studencih In Melju. K sreči niso zahtevali nobenih človeških žrtev.
□	Gasilno in reSevalno društvo. Na zadnjem občnem zboru je bilo iz poročila posameznih funkei-jonarjev posneti živahno in nadvse požrtvovalno delovanje omenjene humanitarne institucijo. Reševalni oddelek je posredoval v 917 slučajih. Pri volitvah se je izvolil večinoma stari odbor Občnega zbora so se med drugim udeležili: za mestno občino dr. Rodošek, bivši narodni poslanec Zebot in pa stavbni nadsvetnik inž. Čeme.
□	Nemško politična in gospodarsko društvo Nemcev lu Slovenijo s sedečem v Mariboru. Ker nI vzel veliki župan na znanje prijave tega društva za nadaljnji obstoj, je društvo s tem prenehalo. V društvenem tajništvu sta se oglasila policijski svetnik Puš in okrajni nadzornik Pavl.etič, ki sta v navzočnosti društvenega predsednika ugotovila Inventar ter zapečatila tamiške prostore. Posle začasnega društvenega oskrbnika vrši policijski svetnik Puš.
□	Pridnbninske davčne zavezance opozarjamo, da poteče rok za vlaganje davčnih prijav 28. t. m. Kdor pravočasno ne vloži prijave, plača 3 odstotke osnovnega davka kot kazen.
["I Fnodnevni tečaj ra rez v vinoerad'h se vrši dne 26 februarja t. L nri oblastni trtnici in dre-es-nicl v Pekrah pri Mariboru. Teoretičen in praktičen pouk. ki traja od 8 do in 14 do 18 je brezplačen ter vsakemu vinograd p ;ku dostopen. Potrebni, kt dokažejo s nolrdilom pristoineora občinskega urada, dobo prispevek za hrano. Upravnik.
Celje
& Občni zbor državne krajevne zaščite dere in mladine v Celju se vrši v četrtek 21 t. m. ob 8 zvečer v mali dvorani Narodnega doma po običajnem sporedu. Na dnevnem redu je tudi predavanje poročevalca od oblastnega odbora mariborske oblasti .0 poživljenem delovanju in reorganizaciji zaščite deee v mariborski oblasti'. Prijatelje uboge' dece uljudno vrbi odbor
& Prosvetni večer. Za včeraj napovedani prosvetni večer, združen s proslavo zlatomašniškega jubileja papeža Pija XI. je moral radi nepredvidenih zaprek odpasti. Prihodnji prosvetni večer so vrši v ponedeljek dne 25. februarja i 929 ob 8 zvečer v telovadnici Orlovskega doma. Ta večer predava vseučiliški profesor g. dr. Lambert Ehrlich o splritlzmu. Predavanje )K>jasnjujejo sklop,iČne slike. Vstopnico za ta zanimivi večer se že prodajajo po običajnih cenah v Ljudski knjižnici na Cankarjevi cesti.
® Pokoj mrtvimi Včeraj zjutraj ob pol 5 je na svojem stanovanju na Glavnem trgu preminul upokojeni polkovnik Krnest F a n i n g e r pl. Ama-lenhof, star 71 let. Pokojnik je bil mar Kun t na celj-ska oaebuost ia v bi rokih krojili prebivalstva aolo
Namočena polenovka
odslej stalno v zalogi pri tvrdk' ANTON FAZAR1NC. CELJE.. .
y
Dopisi
Bled
Nova občinska uprava je imenovana. Za župana te Imenovan g- Ivan Rus, posestnik in trgovec. Svetovalci so: 1. dr. Jože De Gieria. zdravnik, 3 Miha Čeme, posestnik in hotelir; 3. Franc Zupan, bančni uradnik; 4. Leopold Lebar, klepar; 5. Ivan Potočnik ,sobni slikar. — Odborniki so naslednji: 1. Franc Rus, nadučitelj v p.; 2. Josip Pretnar, posestnik; 8. Ivan Jtumer, posestnik; 4. Franc Korošec, sedlar; 5. Ivan Tavčar, kmetovalec, 6. Alojzij Zerovc, izvošček; 7. Franc BijoL, čevljar; 8. Ivan Kenda, grajščak; 9. dr. Zvonimir Janežič, zdravnik; 10. Alojzij Papler, posestnik in lesni tr-goveo; 11. Ivan Pretnar, posestnik in trgovec; 12. Vinko.Poklukar, kmetovalec; 13. Miha Pangert, tr-
fovec; 14. Andrej Knaflič, pismonoša; 15. Josip Jrovnik, nadučitelj v p.; 16. Anton Vovk, posestnik; 17. Lovro Zvegelj, posestnik; 18. Franc Z vab, posestnik; 19. Franc Jooic, slikar.
Jesenice
Prejeli simo od županstva na Jesenicah sledeči popravek: »Ni res, da jž osnovna šola in meščanska Šola na Jesenicah zaprta radi pomanjkanja kurjave. Res pa je zaprta osnovna ln meščanska šola na Jesenicah radi odredbe šolske oblasti z motivacijo vsled velike oddaljenosti in mraaa Šoloobveznih otrok.«
2IRL
O. urednik, slabo tolažbo uaui dajete, ko pišete, da bo trajal ta mraz Se nekaj tednov. Ze sedaj je hudo, ln Vi napovedujete še nadaljevanje. Kaj nam je hudega? V vsaki hiši jih nekaj leži, v kleteh ljudje kurijo, da bi zavarovali, kar jim živil Se ni zmrznilo. Zaslužka ni — saj še oni ne pridejo do denarja, ki bi radi prodali kaj iz hleva. Sena je bilo namreč pičlo, otave pa po hribih prav ni«. Pri nas bi te težave prenesli lažje in ne bi tarnali, ko bi ne imeli že tri slabe leta za seboj, in sicei dve povodnji in sušo. Bi že kako prenesli tudi teh 25 stopinj mraza, krog katerih se tu živo srebro vedno premika, včasih več, včasih manj; toda pri nas je čevljarska obrt opešala, čipkarstvo zamrlo. Zato nam je mraz nevaren. Zalog čevljar in bajtar po navadi ne zbirata. To je pa hujše in nevarnejše ko mraz.
Št. Vid pri Stični
V nedeljo, 17 febr je umrl v St Vidu Frane Pajek, ki je bil že v 94. letu Od L 1879 je bil vdovec; gospodarstvo je pe izročil šele lansko leto svoji hčeri. Samo še enega moža imamo starejšega. Od novega leta je 29 mrličev. Od tega so bila trije stari nad 90 let. Nad 70 let je bilo starih 11. Letošnja huda zima zlasti stare pobira. Za vodo, sa drva je tudi pri nas marsikje velika stiska. Vodo morajo marsikje od daleč voziti. Na eni mali kmetiji se zamude vsaki dan 6 ur, da pri-peljajo dvakrat vode za živino in ljudi.
Litija
Is Litije drti okrajna cesta akoai vas Šentjur v Ljubljano. V sredo so pa snežni plazovi zasipali cesto na desetih kra>ih. Ves promet je bil dva dni ukinjen, kar je bilo posebno nerodno za delavce iz predilnice in na >.<?leinki
Tudi pogrebe »vira lct«i*i>ja »ima Iz vasi Spodnji Log pri Litiji pokopujejo mrliče na po-kopališču pr; farni cerkvi na Savi. do '.oder je čez savski ,brod le slabe četrt ure. Te dni pa so morali nesti truplo 85 letne vdove Ane Virbove skozi Litijo in Gradec na Savo, ker je promet z brodom pri Spodnjem logu radt ledu ukinjen.
VAVTA VAS.
Snega in mraia imamo dovolj. »Sv. Matija led razbija, če ga ni, pa ga Se naredi.« Letos bo imel kaj razbijali. Posledice hudega mraza tudi že čutimo. Bolnik«v se ne manjka m zato ima tudi smrt svojo žetev. Oni tedeD sta ležala hkr ti na parah g. Josip Brdavs star. iz Vavte vasi ln g. Ivan Dular iz Jurke vasi. Zdaj ležita žo r.pet na parah dve priletni ženski v Vavti vasi Torej kar po parih kosi smrt letos pri nas. — V seboio 10. t. m. se je obstrelil z dinamltno pa-trato Henrik Zaletel iz Vavte vasi, učenec II. razredu. Raamesarllo mu je levo roko ln ga ranilo tudi nekoliko po obrazu. Odrasli, skrivajte raZHlrellvne reči pred mladino!
SPODNJE PTUJSKO POLJE.
Pretekli leden je vladal silen mraz do 90 stopinj. Ptice so skoro vse poginile. Ljudem manjka kuriva, tudi klaja jim ie gre h kraju, ker
priljubljen. Pokojnik se je svoj čas kot prostovoljec udeležil bojev v Bosni ter stopil kot poročnik v 47. pešpclk v Celovcu, nakar je zapovrstjo sluiU pri 14. pp. v Linzu, pri 17. pp. v Ljubljani ln kon- 1 čno pri 92. pp, na Češkem, L. 1010. je bil upokojen, s prlCell; oin vojne pa zopet veakUviran. V Celju je med drugim posedoval hilo štev. 8 , na Glavnem trgu in vilo na Starem gradu. — V nedeljo, dne 17. februarja jo umrla tudi gospa Ludovika Ku. nerlo, vdova po nadporočnlku in celjska hišna posestnica. Dosegla je starost 87 let. — V Gosposki ulici je istega dno umrla 79 let stara poatreinlca Marija J o 51. — V tukajšnji oblastni bolnJSnlcl so umrli: dno 14. februarja Antonija Oflč, žena brezposelnega delavca iz Zbelovcga, stara 34 let. Istega dne 39 letna Antonija Rodošek, dekla pri Karlu Kumru v St. Juriju ob Taboru. Dne 16. februarja: 60 letna vdova I.iza Kolar iz Lave. Dne 17. februarja Frančiška Nežmah, 37 letna žena brezposelnega delavca iz Za vodne; Lubej Viktor-, star komaj 2 in pol leta, podlegel opeklinam, doma Iz Štbenika pri Sv. Juriju ob j. ž.; Palir Marija, žena prašUca v cinkarni, stanu ječa na Teharjlh; Antonija Topole, 20 letna krojačiča iz Laškega.
■& Mestni vodovod in zima. Kljub katastrofalni zinvi doslej na mestnem vodovodu ni zaznamovati kakih večjih nedoslatkov, vsaj v glavnem vodu ne. Ker morajo pustiti stranke vodo vsled nevarnosti zamrznjenja po cele noči teči, ne prihaja v rezervoar na Miklavškem hribu skoro nič vode. Iz istega razloga trpe pomanjkanje vode stanovalci višjih nadstropij. Kljub opozorilom vodstva mestnega vodovoda pa je voda v skoro polovici odtočnih ceveh v mestu zamrznila iu stanovalci dobivajo vodo ali od sosedov ali pa pri malih pipah v kleteh, kjer vstopa voda v hišo. Ob nastopu južnega vremena se je bali, da vsled razpok, ki jih sedaj na vodu še ni ooaaiti, nastane v marsikaterem stanovanju poplava Stanovalci store najbolje, da že sedaj prijavijo vsak opaženi uedostatek vodstvu mestnega vodovoda. V slučaju ponovnega zamrznjenja bi mogla nastopiti še ena nevarnost, namreč zamrznjenje prosto po mostovih speljanih glavnih vodov na Breg, Lavo in Zavodno-	■_
Španska hripa Influenca!
Za ojačanje rekonvalescentov je izborno sredstvo . ledterrln". Vprašaj za svet zdravnika Dob! se v vseli lekarnah.
• e
▼ jeseni niso dobili potrebne atelje iz gozdov. Zima sega ceh v podzemeljske kleti in so večini posestnikov zmrznile velike zaloge krompirja in repe, ponekod so zmrznile celo svinje v svinjakih. , Se hujše je pri naših ljudeh v Halozah Večina Hakdaaov j« brez drv in Uvela, tudi premožnejši posestniki trpijo leto« zlasti abog tega, ker ne morejo prodati vina. Vse kleti so skoraj še polne lanskega vina, a ljudje so brez denarja in žita. Vino je omogokle tudi smranila kar bo vplivalo na oene pri vinu.
SAVINJSKA DOLINA
Mrai nam ne prizanaša. Največ beležimo 30 stopinj C. Zadnje dni se je temperatura nekoliko dvignila, zato pa ponovno sneli. Na glavnih oestah se sproti sneg odstrani s pulogm, stranska pota ln ceste pa so skoro popolnoma zametena in vasi odrezane od prometu.
Večinoma je na iotah ukinjen peuk, tu in tam pa se Se vr9i. Dobro bi bilo, da se pouk splošne ukine sa par dni. ker je bre» koristi kuriti in troSlti kurivo za par otrok, učiti se itak ne morejo.
NaS vlak Saviajfon še dovolj dobro prenaša zimo. Imamo sicer zamude, vendar v primeri z drugimi progami smo Se redni, za kar gre v prvi vrsti hvala osobju za njegovo požrtvovalno, mnogokrat dnevno ln nočno službo.
Nesreč ii« beležimo- posebnih, samo hripa precej rogovili Imamo precej bolnikov, pa tudi mrtvaški zvonček se . glnša. Bog nam daj skoro pomladi in zdravja.
SV. PETER PRI MARIBORU.
Zdi se, da smo na visoki planini, toliko je žo snega. Zunaj vse mrtvo, tupatam zakraka izstradana vrana, drugih ptic pa ni, Ubogi sadovnjaki in vinogradll ,Veliko škode trpijo lastniki hlevov. Prešiči so na mnogih krajih zmrznili, zaroda ne bo. Krompir, repa, runa iti drugo jo tudi zmrznilo. Ljudje ne morejo z mlekom v mesto zaradi burje in predebelega snega. Pa smo čisto i ob Dravi, ki bi jo tupatam skoro lahko preskočil ! Bog nas reši strašne zime I
Naš Dolče, tisti, ki hodi v mesto v meščan- j sko šolo, je 5el muhastemu Ivančku na Um ali i bolje — na led. Dolfe jo Ivaučka ubogal ter pri- I tirali srnj jezik na ielezuo restno ograjo. Posle- I dioa je bila, <ia je moral s silo ln z velikimi bo- j lečlnaml odtrgati jeziček od železa. Kri jo pljuval in jokal so je. Drugi d-n jje še opazil nekaj ko-lioe na ograji, loda oblizml je ni več. Tudi naš Dolče bo Pomnil letošnjo zimo.
DOLSKO.
Pri nas je zapadlo okrog 70 cm sne<ca. Trpe oni, ki jim premoženjske razmere ne dopuščajo, da bi se z»dostno zalomili s kurivom.
Sava jc ael* upadla iu skoraj do polovice zamrsnlla V toku pa teče gostn„ mMo manjka da ns zamrzne. S seboj nosi ogromne ledene pWče, tako d<» brodnik s težavo vozi brod preko Save.
Veliki zameti so tudi ustavili avtbpromet. Sedaj v tem času imajo nMveč razvedrila lastniki radio-aparntov, V naši oblini so že šllrie. Drugi pa bero knjige in časopise pri gorkl j>e?i, pričakujoč kmalu rešitve -
GUŠTANJ
Tudi tu v Mežiški dolini trpimo na mrazu. Toplomer je večkrat kazal —26. Zdaj je pa tri dni j nepretrgoma snežilo, tako da je na novo padlo i snega skoro en meter. Že v dolini so promet komaj vzdržuje, na hribih pa, kjer ie veliko več snega, so kmetje drug od druaetta naravnost odrezani. Krompir, repa so v kleteh zmrznila, .ljudje še za seme ne bodo Imeli lastnega pridelka, odkod denar za nakup semena? Ta zima bo za kmeta zares težka. V jeklar ni deloma praznujejo, ker ni premoga; železniški promet je v neredu; osebni vlaki prihajajo z večurno zamudo. »Slovenca« od 15. t. m., ki bi tra morali dobiti že dopoldne 15., smo dobili šele 16. popoldne. Tako vse zastaja. — Pred nekaj dnevi je na Prevaljah Izmaknil neki uzmovič nekemu hlapcu večjo prihranjeno vsoto denarja. Dotlčni dolgoprstnež je bil v okoliški gostilni že naročil prevoz v Dravograd, a roka pravtee ga je pravočasno zasačila Denar so skoro ves dobili, nakupil jo blaga za 800 Din in zapravil okrog 60 Din. To je sipet opomin, naj se večje vso:o ne shranjuje doma, kjer ni varno, zakaj so potem hranilnice?
Gospodarstvo
Mednarodni milanski seiem
X. Mednarodni milanski vzorčni velesejem, ki je pod pokroviteljstvom italijanskega kralja, se vrti letos od 12. do 27. aprila 1929; &jem Ima izrazit mednarodni značaj. Lani je razstavilo 611 inozemskih razstavlialcev 24 narodov. Lani je razstavljalo 4537 razstavljalcev u 87.937 m'. Letos so sc razstavni prostori ie zete povečali. Sejem je razdeljen v 20 trgovskih in industrijskih skupi«. Ljubljanski generalni konzulat kraljevine Italije je interesentom z Inforamcijami na razpolago, morejo pa se obrniti tudi direktno na upravo sejma na uaalov »Flera di Milano«, Via Domodossola, Milan. Vizume za obisk sejma daje generalni konzulat brezplačno.
IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE
Z dne 8. febr. 1929, (Vse v milj. Din, v okle-pajih razlika napram izkazu z dne 31. jan. 1929.) Aktiva: kov. podloga 301.9 (— 6.1), posojila: menična 1387.1, lombardua 255.0, skupaj 1642.2 (+ 8.4), saldo raznih računov 494.3 72.8); pasiva: bankovci v obtoku 5237.8 (+ 44.2), drž. terjatve 375.5 (- 27.8), obveznosti: žiro 45S.9, razni računi 214.9. skupno 673.9 (— 87.2): ostale postavke neizpremenjene.
Borza
18. februarja 1929.
DENAR
\ današnjem deviznem prometu ni bilo znatnejših izprememb. Največ prometa je bilo v devizah Praga (nad 1 milj. Kč.), London in Curih. Vse devize je dala Narodna banka.
Devizni tetah na liublianski boni
I«, februarja W
Spori
PROPAGANDNE MLADINSKE DRSALNE TEKME SK ILIRIJE
Te drsalno tekme, ki so imele predvsem namen, da se prične mladina, ki ima smisel za ta lepi šport, organizirano zbirati, je uspela nad vsa pričakovanja. Neumorni člani drsalne sekcije SK Ilirije so dobili s tem tekmovanjem polno priznanje za svoj večletni trud. Moška in ženska mladina 27 po številu, je vse vaje z malimi izjemami dobro obvladala. Mislimo pa. da bi v bodoče trebalo mladino razdeliti v več skupin KajU fizično slabše razvili tekmovalci, čeprav istih rojstnih letnikov, niso mogli konkurirati, kajti tudi drsanje zahteva fizično moč. Iznajdljivost mladino je prišla posobno do izraza v prostem drsanju. Prosto drsanje Drmelja je Izzvalo splošno odobravanje, s svojimi počepi je pa naravnost presenetil Ravno tako je tudi Lombar z izvajanjem meseca, tako na veu kakor na noter, ugajal. Specljallteta Belaka so pa skoki, v katerih je pa še malo nesiguren. Tudi Zltnilc, Treo, Ko-govšek in Gcgala so razred za sebo.
Skoro ista slika je tudi pri ženski mladini. V prostem drsanju je mala Sever jeva žela aplavz za izvajane piruete. Da je fizično bolje razvita, bi zasedla gotovo prvo mesto. Zadnje mesto je zasedla mala Wissiakova (roj. I. 1919.), ki je pokazala le-P° znanje, ni pa mogla konkurirati močnejšim nasprotnicam. Senzacija je bil pa mali 0 letni Janezek, ki se je trudil, da ne bi bil zadnji, vseeno se je pa radi prevelikih ln-pretežkih drsalk moral zadovoljiti z zadnjim- mestom. Prosto drsanje je spremljala reproducirana glasba, ki jo je prenašal mal oddajni radio aparat. V t i tekmovalci so pa prejeli lepa darila — za želodec — zmagovalci seveda v večji množini.
Končni placement je sledeč: moška mladina do 16 let, 13 tekmovalcev: 1. Žitnik Ludvik, mest štev. 8; 2. Treo Rudolf, mest. štev. 6; 8. Gogala Jože, meet. štev. 10; 4, Beiak Franc, mest. Stev. 11; 5. Urbančič Boris, mest. S.ev. 14; 13. Botetto Janezek. _ Moška mladina od 16 do 18 let, 4 tekmovalci: 1. Dermolj Albert, mest. štev. 4; 2. Lombar Milan, mest. Stev. 6; 3- Koe Ivan, meet. štev. 9; 4. Antosievvisz Henrik, mest. štev. 11. — Ženska mladina do 16 let, 10 tekmovalk: 1. Kos Sonja, mest. štev. 3; 2. Sever Jelka, mest Stev. 6; 8. Do-lenec Simona, mest. štev. 10; 4. Zaje Ana, mest. štev. 15; 5. Urbas Irena, mest. štev. 16; 10. WlBsi«k Metka.
SMUSKE T§$j^^RVENSTV0
Zimsko športni odsek mariborifcosa planinskega društva jc priredil v neposredni bližini mesta izredno uspela smuška tekmovanja za prvenstvo Maribora. V mestnem parku, kjer je bil start ln
	povpraš	,)on	<redui'	sr. 1 11.
Amsterdam	__	iisua	_	—
Kerlin	1350.50	1353.50	1352.-	1352.—
Bruseli	—	79?.-	—	—
Budimpešta	—	993-tO	—	—
Curib	1094.40	It 97.41	I0J5.90	1 95.90
Dunaj	799.30	S02.3*	80< .80	—
London	27b.l6	276.9*	276.f>6	_
Newyork	—	56.80	—	56-87
Pari«	—	222.52	—	—
Prago	166.20	166"—	16H.60	118.60
Trsi	297.12	299.12		—
Zagreb. Amsterdam 2279.25-2285.23, Ber'in 1350.50-1858.50, Budimpešte 992.10-995.10. Curih 1094.40-1097.40. Dunaj 799.80-802.30, Trst 297.10 i do 299.10, London 276.16-276.96, Newyork 56.76 do 56.96, Pariz 221.52-228.52, Praga 168.20 do 169.-.
Čarih. Belgrad 9.1275, Berlin 12836, Budimpešta 90.58, Bukarešt 8.12, Dunaj 73.033, London 25.235, Newvork 520, Pariz 20.305, Praga 15389, Trat 27.205, Sofija 8.75, Varšava 38 30, Madrid 81.10.
Belgrad. Berlin 1850.!50-1858.50, Budimpešta 992.10- 96510, Curih 1094.40-1097 40, Dunaj 799.80 do 802.80, London 278.16-276.96, Newyork 56.76 do 56.96, Pariz 221.52-228.52, Praga 16820-169. Trat 297.04-299.04.
Dinar notira: na Dunaju (devlza) 12.50123, v Londonu 276.45, v Newyorku 175.60, v Pragi 59.20.
VREDNOSTNI PAPIRP
Ljubljana Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 125 den., PraStediona 930 den., Kred. zavod 175 den., Vevče 120 den., RuSe 260-280, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 426—427 i (426), kasa 426 -427, termini: 2. 426-427 (428), 3. 129.50—480 (480), 12. 460—462.50, 7 odst. inv. pos. 88.50—90, agrari 52.50-58.50. Bančni pap.: Union 50.25—50.50 (50.50), Kred. 98 den., Jugo 90.50 do •
9150 (01), Lj. Kr 125 deu., Median. 51.80 <ton„
PraSted 930-935 (930), Nar. 7350-75OO, Srpska 185 den., Zem. 135—140, Etno 160 bi, Ruvna gora 80 den Ind, pap.: Guttmann 200—205, Slavonia 5 do 550, Slaveks 101.50—104, Danica 160 denar, Drava 460-465. Šečerana 480-490 (490), Osj. ljev. 180-190, Brod. vag. 815-350, Union 180 den., Isis 21-23, Raguseu 495, Trbovlje 480 den, Vevče 118 do 124, Nar. ml. 20 den., Piv. Sar. 220 bi., Oceania 250, Jadr. plov. 590.
Belgrad. Narodna banka 6500, Brod. društvo 500, 7 odst. Inv. pos. 89 50-90, agrari 58-88.50, vojna Skoda 426-480, 2. 427.50-428. 3. 481-482.
Dunaj. Don. sav. jadr. 87.32, Wiener Bankve-rein 25.10, BodencredU 109.25, Creditanstalt 80, Escompteges. 22.70, Ausslger Chemlsehe 263.50. Guttmanu 24.75, Mundus 190.70, Alplne 39.70, Trboveljska 58.30, Kranj. ind. 33, Rima Murany 123.75.
Les
Na ljubljanski borzi je bilo zaključenih: 5 vagonov testonov, 1 vagon drv, 1 vagon oglja in 2 vagona orehovih plohov. Tendenca mirna.
Žito
V	soboto popoldne so cene u pšenico neko liko nategnile in pojavile so se ponudb« gomjeba škega blaga po 250 nakl. postaj«. Vendar $o v ponedeljek zopet mzadovale ter so notacije pravzaprav neizpremenjene t. i. 247-50—248 gornjebaška nakl. imstaja. Promptna biška koruza notira 260 262.50, za marec 270—275, za nurec-ui»j 277.50 282.50, sremska za marec-maj 280—285 nakl post. Promet je zopet znatno padel in so ponudbe močno omejene. V ostalem ni bilo na tržišču nobenih izprememb in je tendenca ntinu.
V	Ljubljani notirajo:
Del. pridelki (vse samo ponudb«, slov, [»ost. dob. prompt, plač. 80 dni); pšenica bat. 80 kg 2% 292.50—205, februar 297.50-800, marec 305 307.50, april 315.50- 317.50, maj 310—312 50, moka Og vag bi fko Ljubljana 420- 425, soržica 50% pšenice, 50% rži fko Domžale 287 50—280, koruza laplatska 345, času prlm. suha 295—297.50, ječmen bar. pivov. 68-09 kg 345—347.50, bač. o/.. 67—68 kg 330—332.50, — Zaključkov ni bilo- Tendenca ČvrstejSa.
Novi Sad. PSenira: bč. >45-247.50, gor. bn. 237.50—240, bn. par. Vršac 237.50-240, sr. 247.50 do 250. Oves: hč. in sr. 245 -250, bn. >40-245, slav. 245-250. Koruza: bč. 200-262.50 3. 270-275, 3.-4 -5. 277.50-282.50, sr. 260--2(12.50, 3.-4 —5. 277.50-282.50. Ječmen: bč. 233-260, bč. pol 270 do 280. Moka: O g 340-850, »t. 2 320-380, št. 5 800 do 310, Št. 6 275-280, št. 7 260-265, št 8 205-215. Otrobi- bč. 180—185. Promet: 8 vagonov pfienice, 1 ovsa, 8 koruze, 9 moke. Skupaj: 26 vagonov.
Budimpešta. Tendenea: vzdržana. PSeniea: marec 25.06—25.09, zaklj. 25.06—25.07, maj 25.98 do 26.04, zaklj. 26—26.02, oktober 26.31-26.44, zaklj. 26.42-26.43. Rž: marec 23.34-23.45, zaklj. 23.44 do 23.45, maj 24.20-24.2«, zaklj. 24.25-24.26, oktober 24.16 -24.25, zaklj. 24.24-24.25. Koruza; maj 28.88. zaklj. 28.61-28.03, julij 28.62, zaklj. 28.60-28.62.
Hmelj
Alzaško huioljsko poročilo. Radi nenavadnega mraza, ki ovira preparaciio hmelja in potovanje, Je bilo zadnja tedna tukaj le malo prometa, kar so opaža tudi v Zaton in v NOrnbergu. — Prxlanih je bilo par manjših partij SUnerskega blaga pc 250 do 300 Frc tranzit, to je 9 do 11 Din u kg, vagon Žalec. — J Lavrič.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edvard Saborsky in Co., Dunaj.) Prignanih je bilo 2533 goved, in sicer 1349 volov, 561 bikov in 628 krav. Iz Jugoslavije samo 49 goved Cene: Voli, najboljši 2.15-2.30, I. 1.75-2.05. II. 1.40-1.70, lil 1.15-135. Krava: I. 1.20-1.40, II. 1.10-120. Biki: 1.30—1.50. Klavna živina 0.70 -0.00. Cene so bile ob dobrem povpraševanju za 0.05 do 0.10 boljše. Tekom poznejšega trga je pa razpoloženje postalo medlejše.
cilj, se ie zbralo nenavadno veliko število občinstva. Tekmovalo se je v dveh kategorijah na 18 km dolgi progi, ki je bila vsled močnih vzpon zelo naporna. Doseženi rezultati so zelo dobri, na jbol j i čas dneva je pa dosegel g. Dolinšek, ki je že v tekmi za državno prvenstvo dosegel samo 2 sekundi slabši čas kot prvak Boris Jenko.
V	splošnem, kar se zimskega športa tiče, so letošnje prireditve pokazale lep napredek tn gledamo, skoro bi rekli, brez skrbi na bodoča mednarodna tekmovanja, ki se bodo vršila prihodnje leto v Bohinju.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
V	skupini seniorjev: t. Dolinšek Mirko (SPD Maribor) v času 1:38:55; 2. Dolinšek Pavle (SPD Maribor) 1:54:26; 3. Petrovič Aleksander (1. SSK Maribor) 2:00:52.
V	skupini juniorjev je bila udeležba zelo velika, startalo Je 22 tekmovalcev na isti progi kot seniorji: 1. Dolinšek Jože (SPD Maribor) 1:56:41; 2. Pintar Frano (SPD Maribor) 1:59:52; 3. šoštarič Ivan (SPD Maribor) 2:18:46.
Dame so tekmovale na progi, dolgi 6 km in so doseženi naslednji rezultati: 1. Dolinšek Rozika (SPD Maribor) 58:29; 2. Dolinšek Tončka (SPD Maribor) 1:01:87; 8. DolinSek Ela (SPD Maribor) 1:03:10.	, ,
Zanimivo je dejstvo, da so v vseh treh kategorijah zasedli prva mesta Člani rodbine Dolinšek.
Naznanila
Ljubljansko gledališče
DRAMA: Začetek eb tO. uri.
Torek, 19. febr.: Zaprto.
Sreda, 90. febr.: Zaprto.	A ^ , _
Četrtek, 91. fsbr.: VDOVA R06LINKA. Premlerald abonma.
Petek, 22. febr.: Ukročena trmoriavka Red A. Sobota, 28. febr. ob 21. uri: UTOPLJENCA. Ljud-ska predstava prt sniianlh cenah. Isven.
0PBRA: Začetek ti pel 98. ari.
Toreki lfi. febr.: T08CA. Gostuje g. IUMB. Red A. Sreda, 90. febr. BEO IZ SERAJA. Premier«, Premierski abonma._________________ _
Četrtek, 91. febr.: LJUBEZEN TREH KRALJRV, D. Petek, 22. febr.: POLJSKA KRI. Opereta. Gostuje B. ničič. Izven.
Pueeinl: Tok*. Odlični (Mt nale opere gosp. Ljubiša 111«« gostuje danes v Puecinljevi operi »To. soa« in sicer v vlogi Cavaradossija. Poleg njega na-
stopijo še ga. Vllfan-Kunčeva, ga. Ribičeva, gg. Be-tetto, Primožič, Janko, Mohorič ln Sekula. Opero dirigira kapelnik g. Anton Neffat. Predstava se vrf! za abonente reda A.
Premljera Moiartove opere -Beg iz Seraja se vrSi v sredo dne 20. t. m. na premierski abonma v ljubljanski operi. Delo, katero je naštudiral ravnatelj g. i>olič, jo v vsakem oziru izvrstno pripravljeno. Sodelujejo ga Popovlčeva, ga Ribičeva ter gg. Bn-novec, Kovač, Rumpelj in Drenovec. Inscenacije so popolnoma na novo izdelane po osnutkih akadsmič-nega slikarja g. Božidara Jakca Gospod Jakao je napravil inšcenacijo po skicah, katere je narisal za časa svojega bivanja v Severni Afriki
Prireditve in društvene vesti
Vič-Glim-e. Občni zbor gasilnega društva bo v nedeljo, 24. t. m. v obCinskl posvetovalnici na Viču.
Naše diiaštvo
Daničarji — Zagreb! Vpisovanje v letni semester Sol l 1928-29 na zagrebškem l;t. vseučilišču traja od 1. do Ind. 9. marca t. 1. — Preds.
Darovi
Darovali so ia pomslno akcijo po naSem uredništvu: Neimenovan Pred Škofijo 1000 Din, Ing. Duklč in drug 1000 Din, Rdeči križ 200 Din.
Orel
Orlovski odsek KrskoTo Traevo sporoča vsem (lanom telovadcem, da se vrši, ker je Sola na Grabnu uprta, telovadba ▼ torek 19. februarja v »Domu« točno ob 7. Pridite vsi! Bog živi!
Načelnik.
ODPRTO PISMO gospodu Avgust« Praprotnikn v Ljubljani.
Informiran sem, da ste govorili na včerajšnjem občnem zboru tukajinjeg« Avto-kluba, da Vam v najini pravdi radi taljenja Vale časti ponujam poravnavo. Pri bi jem javno, di ta Vsla trditev ne odgovarja resnici. Poravnalna pogajanja vodi moj pravni zastopnik, inidja tiva za ta pogajanja pa ni izila niti z moj< strani niti s strani mojega zastopnika Radi Vaše neresnične trditve bo moj zastopnik pri svojih odgovorih na pisma Vafcga zastopnika £e previdnejši.	Dr. Josip Cepnder.
O
ID vrvenjem
Del sveta, zapisan smrti
V Varšavi so se vršile te dni plavalne tekme pri 130 stopinjah mraza. Na reki so i izsekali v ledu 30 m dolgo in 6 m široko od-| prtino. Led je bil 1 m globok. Tekmovalo je | 12 plavalcev! Trat in Gilevvicz sta dosegla cilj v 20 sekundah.
Nov način za zdravljenje raka, jetike in pomlajevanje
Miinchenski kirurg in raziskovalec raka j ■ dr. O. Theilhaber jc iznašel nov biološki zdra- j j vilni način, s katerim je doslej že v skoraj slo 1 slučajih raka, jctike, živčnih bolezni in osta-! relosti dosegel naravnost čudovite uspehe.
Dr. Theilhaber prenaša majhne dele živalske-! ga telesa pod kožo. Bolnikovo telo te dele posrka, povžije in te nove snovi ustavijo delo bolezenskih kali. V svoj namen uporablja dr. i Theilhaber jetra, vranico, žleze, možgane itd Najboljše uspehe je dosegel — obenem z ob-| sevanjem — pri ženskem raku, in to tudi te-uaj, ako je bila operacija že zamujena; dalje pri jetiki, boleznih hrbtenice in živčnih bolez- 1 nih. V pnmlajevalnc svrhe so se najboljše ob
Venezuelski državni predsednik Gomez, na katerega je bil izvršen atentat. Predsednik sc je peljal /. avtomobilom; za njim so je pripeljal drug avtomobil, v katerem je sedelo šest mož. Le-ti so začeli nn predsednika .streljati. P red sod nikovi spremljevalci so takoj iztegnili revolverje in ustrelili" v boju vseh sest napadalcev. Predsednik in njegovi spremljevalci niso bili ranjeni
Pusta in mrtva je dežela. Stare naselbine zapuščene. Zemlji izhlapeva zadnja vlaga, soli pokrivajo tla. Kremenova kislina stori oslalo. Nesrečen del sveta — Avstralija pepelčiea med deli sveta. Skoraj vse, kar je kopnega, je puščava, izvzemši širok obalni pas na jugovzhodu, vzhodu in na severu.
Mesta so zelo velika in lepa, toda brez gospodarskega zaledja. Človek ima vtis, da
Podpis vzhodnoevropskega mirovnega p-kta med 1'oljeko, Komuni jo, Estonijo, Latvijo in Sovjetsko Rnmja Levo: potnik i poslanik l'atf>k, <k-sno: ljudaki komisar Uitviaov.
je vse prevelikopotezno zasnovano. Upiavne palače, parlamenti, opere, kopališča — vse ob robu dela sveta, ki je ves ena sama puščava. Dobre ceste ob tolikih daljavah niso mogoče in tudi ne potrebne, ker si avtomobil sami utirajo pet preko ravne puščave. Mnog potrebnejše so železnice, ki so na jugu vzhodu tudi zelo številne. Vsekakor ima ka država svojo lastno tirno širino. Avstral ske drfšave bolehajo za medsebojno go?p< darsko in politično ljubosumnostjo, tako di. so morali o priliki poizkusa, da ustvari jc prekccelinsko progo, ki bi vezala jug in sever, položiti tire v treh različnih širinah Progo so zgradili samo do polovice, ker ni zanjo nobene potrebe in vozi samo vsaki! 14 dni po en vlak. Avstralija ima taca s 40.0!X. kilometrov železnic.
Avstralec, to je belec, sprejme vsake«: tujca z neskončno ljubeznjivostjo, ker se -vc seli vsakega obiska; toda o pomanjkljivosti1 ^voje. domovine ■ molči in tako nastajajo p< tem napačne sodbe, ki se širijo v ostale de! sveta. Vsi veliki hoteli, ki jih vzdržuje vlad in ki so jih zgradili za tujce, katerih ni, dr lajo z izgubo. Ravno tako večina državni podjetij. Mesta so preobljudena, ker se nc prestano vrši beg v mesta. Avstralija je j>. izrazito poljedelska dežela; industrija igr; neznatno vlogo. Povpraševanje po delu staln znatno prekaša potrebo industrijskih dela-skih moči.
V Avstraliji so na vladi socialisti. Izvedeno je najobsežnejše socialno zavarovanje ki je obvezno. Mezde so višje nego v Ameriki, kar onemogoča uspešno gospodarstvo. Avstralija ima tačas eno milijardo funtov sterlingov dolgov ali okroglo 277 milijard dinarjev. Vsak teden plača 1 milijon funtov ali okroglo 277 milijonov dinarjev za same obresti. Celokupna Avstralija ima 6 milijonov duš, a pri tem 80 ministrov in 800 poslancev.
Ker sta se obe največji mesti — Sidney In Melbourne prepirali za naslov prestolnega mesta, so rešili spor na ta način, da so sredi med njima, daleč v notranjosti dežele zgradili novo prestolnico, ki naj bi ne delala drugim mestom nobeno konkurence. Novo glavno mesto se imenuje Canberra. Zgradili so ga iz državnih sredstev in so znašali
2490 milijonov dinarjev. Mesto je zgrajeno po najmodernejših načrtih; toda zazidan je le neznaten del, ostali deli ostanejo pač ne-obljudeni, saj mesto nima nobene bodočnosti, nobene gospodarske ne prometno-politične upravičenosti. Na papirju šteje mesto tačas 9000 duš, dejansko pa prebiva v mestu le nekaj upravnega o-obja; poslanci in višji uradniki pa zapuste mesto, čim se zaključi parlamentarno zasedanje.
Podnebje je zelo izpremenljivo; mnogokrat se v teku par ur izpremeni toplota za 20 stopinj Celzija, tako da je treba imeti tudi poleti vedno pripravljeno zimsko obleko. Avstralija je stara celina, ki jo obdaja mlado Polinezijsko otočje. Od ostalih zemeljskih celin se je ločila v najstarejših časih zemeljske zgodovine, še preden so se razvili višji sesalci. Avstralsko živalstvo stoji zato na zelo nizki stopnji in spominja na pradobo zemlje. Ravno tako rastlinstvo. Drevje ne rodi nikakega užitnega sadja, listje ne daje sence, ker visi navpično nizdol, cvetlice ne diše, seme je neuporabno. Proslulo avstralsko grmovje kaže le redko rastoči trn in pa evkaliptično rastlinje. Brezupna slika. Morje ob avstralski obali je zelo plitko, ker je bila dežela še prod nepredavnimi dobami zvezana z bližnjimi otoki. Zato ne manjka izvrstnih luk in kopališč. Kopanje je tudi narodno opravilo Avstralca, enako konjske dirke.
Prvotni Avstralci (domačini) so zelo dobročudni, zelo plašni in se umikajo pred belini plemenom, ki so spoznali v njem kru-
Ameriški Romuni, 300.000 po številu, st> ,»e obrnili na Manijevo vlado, da bi jim omogočila povratek v domovino. Manili izda v ta namen poseben zakon.
Strah pred št. 13
Strah pred št. 13 je še vedno — kljub napredovanji! izobrazbo — zelo razširjen. S lem marsikje računajo in to številko na kak način prikrijejo ali enostavno preskočijo. V Kottbussu v Berlinu ni nobenega izvoščka s štev. 13. V Virchowi bolnici v Berlinu imajo paviljon 12, potem 12.a in nato 14 — paviljona s štev. 13 ni. Po hotelih se istotako izogibajo štev. 13, ker vedo, da bi ostala sobo • štev. 13 največkrat prazna.
Bivši moskovski guverner cerkovnik
Moskovski list Brezbožni k poroča, da jpravlja sedaj bivši guverner mesta Moskve Džunkovski službo cerkovnika v cerkvi sv. Janeza Krstnika. Džurckovskega hči se previja s prerokovanjem iz kart.
Dr. Karol Kramar, ki se je v svojem zadnjem sjoveru zavzel za tesno sodelovanje med češkoslovaško in Nemčijo.
Mussolini in državni tajnik kardinal Gasparri ob podpisu mirovnih pogodb med sv. stolico in
italijansko vlado v Lateranski palači.
.rob sotrudnika Petra Velikega
V podstrešju tako zvaue Mihajlovske protestantske) cerkve v Moskvi ?0 našli jrob sotrudnika Petra Velikega — Jakoba Bruca, ki je osnoval tako zvani sBrucov ko-ledarc. — Na okostju je še dobro ohranjen
kaftan z redom sv. Andreja.
*
Stanovanjska stiska. Ah, slednjič sem vendar našel prazno stanovanje! Gospod vratar, najemam ga brez nadaljnega!« — »Poslušajte: stanovanje dobite, ako kupite od gospodarja staro nočno omarico za 10.000 dinarjev in poročite njegovo taščo!«
*
»Zakaj pa ste odšli iz svoje prejšnje službe, Rozalka?« — Zato, ker žal sedanje poznala nisem!«
času j>a je tihotapska družba ustavila svoja jtlačila policiji, ker ji je bila pred kratkim neka druga tihotapska družba ob belem dnevu uropala 500 zabojev whiskyja (žganja). Policija se je sedaj nad družbo maščevala z umorom sedem njenih članov. — Policijski komisar Russel označuje to Sillowayevo trditev kot bajko. Toda javnost se še dobro spominja podobnega dogodka 1. 1912 v Newyorku, Takrat je policija umorila najmogočnejšega poglavarja newyorške sodrge — Rosenthala — Beckerja, s katerim je preje delala pod enim klobukom. Takrat je došlo v newyorški policiji do temeljitega preobrata — počistili ' so z železno metlo. Za Chicago je pa vprašanje, če je sploh kaka roka dovolj močna, ki bi izvršila čiščenje. Drižavno pravdništvo je poslalo policiji in upravnim oblastem po-
nesli deli iz prešičevega telesa. Človeku, ki se hoče pomladiti, preneso pod kožo na trebuhu deset koščkov, velikih približno kakor palec, ki jih izrežejo iz raznih delov živega prešiča
Požar v hlaznici - bolniki pojo in plešejo
V japonski prestolnici Tokiju je požar uničil veliko blaznico. 11 blaznikov jc živih zgorelo, sedem nadaljnjih pogrešajo. Odigravali so se pretresljivi prizori. Bolniki so sredi ognja peli, kričali, se smejali in hodili okolu ; kakor goreče baklje. Vihar je razširil požar tudi na sosednjo vojaško šolo, kjer je med drugim zgorela dragocena knjižnica, ki je štela nad 100.000 zvezkov.
300.000 Romunov se vrne v domovino
Sio tisoči prejemajo papežev blagoslov na trgu pred cerkvijo sv. Petra v Rimu
tega iztrebljevalca, vedno dalje v notranjost. Izumirajo tiho in hitro. Ljudožrei niso nikoli bili; za delo niso. Uporabljati jih je mogoče samo kot paslirje. (Prof. Fr. Schaffer v dunajski Geografski družbi.)
Zločini ameriške policije
Dne 15. februarja je došlo v Chicagu do strašnega krvoprelitja med tihotapci z alkoholom in policijo. Ustreljenih je bilo 7 glavnih tihotapcev. Namestni ravnatelj prohibi-cijske oblasti Sillo\vay zastopa mnenje, da je bila jjolicija doslej v zvezi s tihotapci ter je ,.„?.-„,„Mi., orj pj], podkntmino. V / 'hijeni
1 ziv, da se alkoholna prepoved slednjič do-I sledno izvede in napravi banditstvu konec. | Podobno zahtevo je poslala oblastem zveza trgovcev in industrijalcev.
Razsodba v velikem ciganskem procesu
V procesu zaradi pokolja med cigani v Pobedinu je obsodilo trenčinsko sodišče štiri kmete, vsakega na 2 leti ječe, in to zaradi nasilja in poškodovanja tuje lastnine. Tako državni pravdnik kakor branitelji so vložili vzklic.
Plavalne lekme pri 30 stopinjah mraza
t

m&ce
1 Novo razodetje v Rusiji
Arcibašev je zapustil s svojim Saninom čudno dedščino, nihilizem in individualizem. Za njim je prišel politični iu ekonomski komunizem, ki je sicer ustvaril močne državne vezi, ojačil socialno zavest ter postavil trdno strankarsko dogtno; v moralnem oziru pa jc dopustil neomejeno svobodo. Nebrzda-nost je danes v Rusiji triumpf pod firmo prirodnosti; v javnosti vlada izzivljanje, seksualnost, — erotika, ljubezen sta postali smešna pojma. Mladi ruski pisatelj Lidin je ustvaril v svojem dijaku Besonovu odpadnika, ki odpada od teh laživrednot in malikov ter se v globokem etičnem spoznanju zopet vrača k priznavanju večnih in občečloveških norm in vrednot Lidinov »Odpadnik« je naravnost Anti-Sanin. Sanin propagira zanikanje, uničevanje, nihilizem, ki je deloma reakcija proti nenaravnemu moralnemu pritisku; Lidin oznaiva zopetno vstajenje, etične vezi. Romantika se je zdela smešna in premagana, tu nenadoma zopet zazvene stari, mehki, znani glasovi dobrega inaividualizma, a i nelilerarno povedano: ljubezni in prijateljstva in zvestobe, večno lepih vrednot. Lidin opeva pošteno delo, zahteva, da opustimo egoizem one osebne svobode, ki ue pozna etične norine. Asocialni Sanin beži, ko je dal duška srcu in svojim nagonom, iz družbe; Lidin se vrača v družbo, da prostovoljno sprejme kazen za zločin in se pokori. Vse je nenadoma postalo tako enostavno.
Po neskončno zamotani in podrobni analizi je velikan Dostojevskij prinesel čisto enostavno in že tisočkrat povedano rešitev človek mora biti dober, vse drugo je postranska stvar. Lidin pravi: »na laži in zločinu m mogoče zgraditi življenja«. Študent Besonov propade polagoma v umazanosti velemesta, ne po družbi, temveč po lastni slabosti. Postane morilec, prestati mora tisoč trpljenj Raskolnikova, dokler se ne javi sam in odloči, da hoče odslej naprej začeti novo žvljenie. Zopet se dvigne v višino, prizna »vrednost življenja, vrednost človeške krvi, vrednost dela, vrednost ljubezni«. Besonov je zastopnik enega sveta, njemu stoje nasproti zagovorniki Saninove morale in brezobzirnega egoizir/«. Poleg teh pa žive tipi čudoviti lepote, med nj » n dve ženi, Tanja in Marja, ki jih v tako fini sliki ni najti v vsem novejšem slovstvu.
Razvojna linija Besonova zelo spominja ua Razkolnikova, čeprav sicer snovno ni med obema romanoma nič skupnega. Knjiga je pisana, kot bi ae bilo nikoli naturalizma, Gork ega, Tolstega Godi se v 1. 1881. Lidin je nov Dostojevskij, manj gi-gantičen, nežnejši, a končno kot umetnik ' endar le njemu soroden. Njegova pomembna knjiga je brez dvoma najboljše delo, kar smo jih zadnje leto prejeli od mlade generacije v Rusiji. (Nemški prevod |e izšel v Berlinu v zalogi »Drei Kegel«).
Slavische Rundschau
Izšli sta 1. in 2. številka napovedane in zelo
(ričakovane revije, ki naj nudi pregled jx> du-ovnem življenju slovanskih narodov. Revijo, o kateri bomo v kratkem obširneje govorili, prinaša sledečo vsebino: Članki: A. I. Nekrasov: Die 8eue Architektur und thre Stellung in der tra-ditionellen russischen Baukunst (z 10 fotografijami) — Leon Pomirovsld: Weg und Zid der jiol-nischen lit<y,-afisc'hen Kritik — Paul Eisner: Oic Gorgo von Prag — D. D. Vuksan: Das geistige Leben in Montenegro nach dem Kriege — Kyrill Hristov: Die bulgarische Literatur in deutseher Cbersetzung — Josef Hutter: Probleme der sla-vischen Musikvvissenschaft — L. A. Bulac.hovskyj: Die slavische Sprachwissenschaft tu der Rate-nkraine — J. L. Fischer: Ladislav Klima. Gest. 19. April 1928. — Kritični pregled po literatura med drugim ocenjuje znani Handbueh der Ge-schidite der Philcsophie, ki skoro čisto zanemarja in pogrešeno slika filozofsko delo slovanskih narodov; potem slika poljski roman v I. 1928., napoveduje zanimiv roman Durycha iz Wallen-steinove dobe ter se bavi veliko ludi z jugoslovanskimi rečmi, topot samo s srbskimi.
Jako bogata je bibliografija slovanskih knjig in revij, izišlili večinoma 1. 1928.: ruskih, ukrajinskih, beloruskih, poljskih, češkoslovaških in srbo-hrvatskih. Slovenske bibliografije topot še ni. V istotako bogati Kulturni kroniki je ena notica o otvoritvi Narodne galerije v Ljubljini. Slavische Rundschau obeta postati eden najvažnejših obzornikov kulturnega življenja Slovanov. (Urednika Fran Spina in. Gerhard Gesemann.)
Velika katoliška pisateljica
(K njenemu 50. rojstnemu dnevu 16. februarja.)
Ilza. Stach je sorodna veliki pesnici Droste-
Hiilshoff, bila je v širokem svetu, a vrnila ae je zopet v domovino, kajti »gorje onemu, ki nima doma«, pravi sama. A zopet se Stachova razlikuje od Droste, kajti v svojem jedru je najmodern^ša pesnica in kot pravi Dumont »največja katoliška dra-matikarica«. Droste-Hiilshoff je ostala zvesta pri-rodi, sto, let za njo živeča pesnica se je lotila problemov današnjega časa, z vso vnemo se bon za duhovno vsebino našega življenja. Globoko notranje je vdana »svetemu duhu«, konverzija je pri njej obrodila najlepše sadove.
K najboljšemu spada njena »Božanska komedija«, ki je popolnoma moderna, a vendarle čudovito močna upodobitev zgodovinske osebe. »Chri-stelflein« je naslov božični igri, ki jo je uglasbil Hans Piitziier in je uspela na največjih odrih. Soglasno izjavlja kritika, da je ta nežna stvaritev trajne vrednosti in bo živela v najširših plasteh ljudstva prav tako kot v občutljivi resonanci današnjega človeka. Z delom »Missa poetica« je dosegla v Berlinu velik, uspeh. Domačijo in dih vest-ialske zemlje popisuje v romanu »Hans Elderfing« ter v povesti »weh dem, der keine Heimat hat«, kratki spis »Die Beichte« pa treba šteti k najboljši moderni prozi. Najbolj slavna je Stachova seveda postala po svojih dramatskih delih. Igro »Der hI. Nepomuk« so igrali za obletnico jjesnice v MUnstru. Njena najučinkovitejša drama p je nedvomno »Me-lusine«, ki je veren izraz velike pesniške nadarjenosti Stachove. Tu je v svojem elementu, njena globoko ženska duša je vstvarila razpoloženje m ozračje. ki je grozotno kot pri Shakespeareju, polno mu-zike kot pri Lortzing-Fouqu<jevi Undim, a brez romantike. Tu je ženska junakinja kot v Ibaenovi Nori in Shawovi Ivani. Manj sta uspeli drami »Ge-nesius« in »Thorsitius«, krščanski tragediji iz zgodovine zgodnjega srednjega veka. Tudi drama »Gri-seldis« je malo čudna: formalno je delo neporečno, prikazan je v njem značaj žene, ki spominja na > Katchen von Heilbroim« in »Gretchen« ter si je osvojil srca vseh.
Poleg dram in romanov je napisala Stachova tudi ciklus religioznih pesmi; navajamo njeni zbirki »Requiem< in Rosenkranz«; prva prinaša konfesije globoke religiozne duše, ki se zateka k Bogu in priznava svojo krivdo.v drugi pa so himne o skrivnostih liturgičnega sveta.
lise Stach f>raznuie svoj 50. rojstni dan, nahaja se v dobi svojega najmočnejšega ustvarjanja Pričakujemo, da nam bo preko dosedanjih del dala še dosti polnovrednih umotvorov, na katere bomo kot katoličani lahko ponosni. Mlado katoliško giban'e ima v Stachovi eno svojih najpomembnejših predstav i tel j ic.
Filmska umetnost
Volili je naslov filmu, ki se pravkar predvaja z velikim uspehom v Ljubljani in je tudi drugje dosegel precejšnje priznanje. Filui je ustvaril znani ruski režiser Turženjski, izdelala pa ga je neka nemška tvornica. Glavno mofiko vlogo igra nemški igralec Selilettovv. ki je naši publiki So v spominu iz Nibelungov, kjer je igral mrkega Ifagna.. Snovno je .film pesnet jk> rUski pripovedki iz 17. stoletja; prikazuje življenje bojarov, v osredju dejanja pa je sloviti roparski glavar Railn, ki gre s svojo četo na pohod proti jugu in se z ugrabljeno princeso zopet vrača pv> Volgi nazaj v domovino. Življenje teh ljudi jc v filmu prikazano posrečeno realistično, v nekaterih scennh se režiserju posreči prikazati naravnost močne momente, ki s svojo človeško silo morajo prijeti gledalca. A v celoti bi bil vendarle mnenja, da film ne zasluži slovesa, ki ga ima pri publiki. Res je, Schlettov je kot Razin naravnost vzoren in prvovrsten, v detajlih je režiser iznajdljiv in velikopotezen, v opremi v nekaterih scenah naravnost razsipa, — a enotnega vtisa film vendarle ne napravi. Nekoliko je temu kriva brez dvnna snov, ki je ni mogoče psihološko poglobiti, temveč le zunanje prikazati po vnanjem dejanju. A zakaj so bili »Kozaki« tako elementarno pristni in čvrsti? Mislim, da zato, ker režiser dejanja ni tako da dolgo raztezal. Tudi nekatere motive bi bil lahko bolje izvedel. Glavni ljubezenski motiv je naravnost neizvršen in neizdelan; vrh tega je po mojem okusu princesa slabo izbran in celo povprečen ženski tip. In še uekaj se pozna filmu, da jo skoro ves delan pri umetnih kulisah in v ate-
ljeju, mesto da bi bil postavljen v široko, lepo prfrodo. Zato filmu manjka tudi Cutja in ^štlmun-get, tiste širine in breadanjoeti, ki bi jo človek naravnost pričakoval pri filmu, ki si je vxel za motiv Volgo, široko reko... Res, škoda za film, ki bi bil lahko neprimerno boljši in močnejši kot je v sedanji obliki.
e
Narodna Odbran«, velevaint tednik za nacionalno kulturo, prina&a v št. 7. od 17. februarja sledeče članke: O duhu vremenu. — B. Bv.: Kriz« naše demokrati j«. — G. I. Kapčev: Nauka a na-rodnom jedinstru .lažnih Slorene. — D. GrubtČ: Zahtevi iiaSeg vremena. — Dr. DJordJe Taslč: Jedne aktaelno pitanj«. — V. Vujič: Kulturua-ist~ !ski r«alitam. — Pitanje državne štednje. — Ekf ;mski pregled — Književni pregled — NnSe vesti. — Letna naročba na Narodno Odbrano znaša samo 100 Dtu. Moral bi jo imeti naročeno vsak naS inteligent in sploh vsak, ki se zanima in hoče doprinašali k naši nacionalni kulturi, izgradnji našega edinetva In okrepttvi državne misli. •
Kraljestvu buijc. Glasilo Apostolstva in bratovščine sv. Cirila in Metoda. Leto III., številka 3. 1929. je zopet bogato in zanimivo. Vodilen je uvodnik iz govora kardinala Faulhaberja: Odprfmu
okna na vzhod. Natančnejšo oceno prinesemo. •
Mentor. Dijaški list. Ljubljana. 1928-29. Februar. Št. 6., ima sledeče članke: J. K. Rejec, Med Scilo in Karibdo. Povest v zgodbah (Dalje.) — Vinko Umk, V parku jašo noč. Pesem. — iSeui-prouij Tiro, Ii dnevnika starega profesorja. (Dalje.) - Milutin Mflič, Istri. (Pesem.) — M. Pre-zelj, Kažipot skozi prirodopisno zbirko v ljubljanskem muzeju. S sliko. (Dalje.) — Knjige in pisatelji: I. Sv. Ivana. Sp. B. Shaw. S sliko. — M. Prezelj, Kemijske vajo. S sliko. — Naši pomenki: Nagrade. — Literarni pomenki. — Razno. — Knjige in revije: Karta zgodovinskega razvoja kraljevine SHS. — ftah. — Salo in uganke.
*
Der iStnrm. Monatssckrift. llerausgeber: ller-varth Walden. Berlin, je priredil slovenski številko s sledečo vsebino: Die Revolutionierung der Kunst in Sbvenlen, Ferdinand Delak und Heinz Luedeckc; Das neue slovenisclie Tlieater, Ferdinand Delnk; Ober die neue Musik, Marij Kogoj; Mein oigener Meiiach will ick \vorden, Karlo Kocjančič; Avgust Čem igo j und Ferdinand Delak. Heinz Luedecke; Das Begriibnis, Gedicht, Tone Seliškar in več jiodob ter konstrukcij StefančiCa, Čeanigoja, Poliaka. Pitona. Laha Vofi izprego-vorimo prihodnjič.
•
Knjižnica katoliško misli (-Biicherei des ka-thollschen Ged"jikens«), ki jo izdaja Zveza katoliških akademikov pri Jožefu K&sel in Pustet v Monnkovcm. bo kmalu obelodanil;! sv >je prve zvezke. Po vrsti bodo izoli: Kuri Adam Chrfstus und der Geist des Abendlaudes; Humbcrt Cle-rlssac, Das Geli^imnis der Kin /io; Thmn von Aoulno. Die beiden Gpbote der Liebe; škof d'Her-bigny: Die Union mit deu Ostkirchen.
Radio
Jugoslovanski re?er
Evropska radijska zveza prireja «d časa do časa mednarodno organizirane programe, posvečene temu ali onemu velikemu dogodku, tej ali drugi pomembni osebnosti, državi aLignarcdu. Tako smo n. pr v zadnjem času doživeli Aitiundsenov večer, Schubertov večer, finski večer, turški večer itd. lil za sredo, dne 20. februarja je na programu j u g o s 1 o -v ail s k i večer
Ze ko smo pisali v našem listu o finskem večeru, smo izrazili željo, da bi v mednarodnem radijskem speredu skoraj imeli priliko poslušati jugoslovanski program in obenem poudarili, kolikega pomena da bi tak večer bil za našo kulturo, naš položaj v svetu. Vedno tarnamo, kako malo da nas svet pozna. Radio nam daje možne st, da se svetu pokažemo in razglasimo. Že naša domača radijska postaja. Še vežje,?a pomena pa je brez dvoma, če o nas govore inozemske postaje, če nas te predstavijo svojim naročnikom in poslušalcem. In za nas same je zanimivo in morda tudi potrebno, da izvemo, kako sodi o nas ostali svet, kako nas pozna, vkoliko živi z nami, z našimi radostmi in bridkostmi, kako razume našo pesem, našo glasbo, našo literaturo.
Kolikor moremo doznati iz dosedaj ob-javljenih programov, bodo jugoslovanski večer priredile postaje: Bratislava, London (Daventrjr), Stuttgart, Helsingfora, Bern, Lan-genberg, Varšava, Hamburg v zvezi s severnimi postu jami, Monakovo iu Brno. Zagreb je imel oddajati tudi za Prago in Budimpešto, « je odpovedal svoj program. Prav programi teh večerov pa kažejo, kako malo nas svet pozna, kako skoro pojnia nima o naši literaturi in glasbi. Programi so skromno zasnovani, brez sistema, slučajno skupaj nametani, zato tudi ne posebno reprezentančni. Ob tem še iiveje začutimo, kako velikega pomena je naša oddajna postaja, ki naj svetu pove kdo smo in kaj imamo. In če tega dane« še ne vrši dovolj dobro in učinkovito, mora se vsaj zavedati, da je to njena naloga, ki naj jo v*aj v danih mejah možnosti skuša izpolniti. — Bratislava izvaja jugoslovanske narodne pesmi, ki jih poje baritonist Vili Fustek. Na sporedu so slovenske (Adijo, pa zdrava ostani, Pod oknom), hrvatske, srbske in makedonske popevke. Hamburg je med jugoslovanski program vdelal neke japonske motive. Pristno naša je le srbska pravljica Stojiša in Mlnden.
Langenberg izvaja poleg nekaj malega srbskih pesmi le par violinskih in klavirskih skladb. Beril ima skoro najboljši program: predavanje o jugoslovanskem političnem položaju, nekaj instrumentalnih kompozicij in pesmi, tudi slovenskih, pa še razpravo (v francoščini) o naši literaturi.
Še mnogo, mnogo narodno propagandnega dela nas čaka. Zavedati se pa moramo, da nam prav radiu nudi nove možnosti za uspešno prizadevanje na tem polju. Na to bi morali pogosteje pomisliti razni naši kulturni delavci in zadevna ohlastva ter se po tem svojem premisleku tudi ravnati.
Programi Radio-Liubliana:
Torek. 19. februarja: 12.30 Reproducirana
glasba, — 13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — U.30 Stanje vode in borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orkcstra. — 18.30 Zima in zimska tufistika, predava g. Kunaver. — 18 Antologija slovenske lirike, predava ravn. Bratina. —
19	Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik. — 19.30 Dira in saje. — Električna kurjava in razsvetljava, predava prof. Pengov. — 20 Schiller: »Kovarstvo in ljubezen«-, izvajajo člani nar gled. — Radio-orkester. — 22 Poročila in časovna napoved. —
Sreda, 20. lebr.i 17 Koncert Radio-orkestra.
—	18.30 Pravljice, pripoveduje pisatelj Milčinski.
—	19 Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec. — 19.30 Pomen antike za razvoj evropske kulture, predava dr. Bradač. — 20. Wagnerjev večer —• izvaja Radio-orkester. — 22 Poročila in čaiovna napoved.— 22.15 Sprehod po Evropi.
Drugi programi t
Torek, 19. februarja.
Zagreb: 13.15 Plošče. — 20JO Kabaretni večer. — 22 Plesna glasba. — Praga: 11.15 Plošče. — 12.30 Opoldanski koncert. — 16.30 Koncert češke filharmonije. — 18.25 Delavsko predavanje — 19.05 Ples. — 21 Lahka glasba. — Stuttgart: 15.45 Program za dame. — 10.15 Baletna glasba. — 19.15 O Baltkah. — 20.15 Vojaška godba. — 21.30 Komorna glasba. — Touiouse: 13.45 Koncert. — 14.15 Argentinski orkester. — 21.30 Valčki. - 22.45 Plesna glasba. — Bern: 12.50 Plesna glasba. — 17 Koncert.
20	Ljudski večer. — 20.45 Of>eretna glasba. — 22 Nočni koncert. — Katovice: 12.10 Plošče. — 17 Iz poljske zgodovine. — 17.55 Prenos iz Varšave. — 19.20 Tannhauser. — Rim: 13 Trio. - 17.30 Petje in godba. — 20 45 Operni večer. — Berlin: 16 Knjižna ura. — 18.30 O zavarovanju. — 20 Veseloigra. — Dunaj: 11 Kvartet. — 16 Popoldanski koncert. — 17.40 Mladinska glasben« ura. — 18 Zdravstveno predavanje. — 20.05 Petje. — 20-40 Ljudski koncert. — Budapest: 9.15 Vojaška godba. — f2.05 Ciganska gedba. — 15.30 Pravjice. — 17.10 Lahka glasba. — 18.30 Valkira. - Varšava: 12.10 Plošče. 16.15 Program z a deco. — 17.55 Popoldanski koncert. — 18.35 Recitacije. — 19.20 Pre.ios opere iz Katovic.
REKORDNE REZULTATE samo s TUNGSRAM Barlievimi REKORD CEVMI
68
Sir Arthur Conan Doyle:
Izgubljeni svet
(The lost world.)
Roman.
Korakal sem kot zadnji izmed naše oetvorice pa se moral nasmehniti pri pogledu na svoje tri tovariše. Ali je bil res to neoporečno elegantni lord John Rox-ton, ki je sedel nekoč zvečer sredi perzijskih preprog in slik v bledordečkasti luči zasenčenih svetilk v Al-banyju? Ali je mogoče, da je bil to ugledni profesor, ki je tako ponosno učinkoval ob veliki mizi v svoji veličastni delavnici v Enmore parku? In kdo bi slednjič spoznal strogo, neupogljivo postavo profesorja Summerleeja, ki je zahteval besedo na zborovanju v Zoološkem zavodu? Bolj obupno in razcapano ne bi mogli izgledati potepuhi iz najbolj umazane londonske četrti. Bili smo sicer samo teden dni na planoti, toda vsa naša obleka je ostala spodaj v taborišču in preveč smo morali prestati tekom tega tedna, čeprav sem jaz še najbolje odrezal, ker nisem prišel v opičje ujetništvo. Moji trije prijatelji so ostali brez klobukov m si povezali glave z žepnimi robci, od obleke so jim ostale samo cunje; sploh je bilo težko spoznati njihove neobrite, mrke obraze. Summerlee in Chalenger sta tudi hudo šepala, jaz pa sem po jutranjem pretresljivem doživljaju od slabosti komaj prestavljal noge tn tilnik mi je bil kakor lesen, tako je otrpnil od morilske šape. Res smo bili dokaj žalostna družba, pa se nisem čudil, da so nas tu in tam pogledali naši indijanski spremljevalci s plašnimi, začudenimi obrazi.
Pozno popoldne smo priromali na obalo jezera in ko smo zlezli skozi grmovje pa zagieuaii vodno gladino, so naši tuzemski prijatelji od veselja glasno za-vriskali ler nam živahno pričeli kazati nekaj v daljavi. Res smo zagledali krasno sliko. Velika skupina indi-
janskih čolnov je naglo letela po jezeru proti kraju, kjer smo obstali. Bili so več milj oddaljeni, ko smo jih zagledali, a kmalu so se toliko približali, da so se dvignili s klopi ter pričeli besno mahati po zraku s sulicami in vesli. Na to so se zopet lotili veslanja, bliskoma preleteli ostalo vodno razdaljo, zagnali čolne na peščeno nizko obrežje, stekli nam naproti in z glasnimi pozdravi pokleknili pred mladim glavarjem. Slednjič je planil proti nam eden izmed njih, starejši mož z ovratnico in zapestnico iz debelih, lesketajočih se steklenih biserov, s krznom neke lepe, šekaste, jantarjevorumene zveri, vrženim čez pleča, ter nad vse nežno objel mladeniča, ki smo ga oteli. Pogledal je potem nas, stavil nekoliko vprašanj, jako dostojanstveno odkorakal nam naproti in nas vse po vrsti objel. Slednjič je pokleknilo pred nami na njegovo povelje vse pleme, da nam izkaže čast. Meni je bilo jako nerodno ob tej suženjski ponižnosti in isto sta na'brž občutila, kakor je bilo videti po njunih obrazih tudi lord John pa Summerlee. zato pa je razcvetel Challenger kakor cvetka pod soinčnimi žarki.
vMorebiti spadajo med manj razvite rodove.; je rekel, si pogladil brado in se po njih ozrl. a lahko bi služilo njih obnašanje v navzočnosti predstojnikov za zgled marsikateremu izmed naših naprednih Evrop-cev. Čudovito, kako občutljive nagone ima naravni človek!
Tuzemci so se spravljali nedvomno na vojno, ker je nosil vsak sulico, »dolgi bambus s koščeno ostrino.« lok puščice in ob pasu neki buzdovan ali kamenito sekiro. Gledali so tako sovražno in mrko proti gozdu, odkoder smo prišli, ter ponavljali tako pogosto besedo -dodaf, da smo vse dobro razumeli: odrinili so najbrž, da bi rešili ali vsaj maščevali sina staretra plavnria, za katerega smo smatrali	mladeniča. Slednjič
so počepnili vsi Indijanci v krogu in pričeli posvetovanje. mi pa smo se usedli blizu na bazaltno sknlo in pričeli opazovati njih početje. Poprej so govorili dva
ali trije vojščaki, naposled pa jc imel naš mladi prijatelj ognjevit govor, ki smo ga tako natančno razumeli po njegovem izrazitem obrazu ter živahnih kretnjah, kakor da bi poznali njegov jezik.
>Kaj opravimo, če se povrnemo domov?, je govoril. Prej ali slej moramo vendar zaključiti račun. Vaši tovariši so bili umorjeni. Kaj je na tem, da sem se jaz povrnil nepoškodovan? Zato je vzela smrt druge. Nikoli se ne moremo počutiti na varnem. Zdaj smo vsi zbrani in pripravljeni ua boj. Tu je pokazal proti nam. »Ti tujci so nam prijatelji. Veliki bojniki so in sovražijo opičje ljudi prav tako kakor mi. Služijo jim«, tu je pokazal proti nebu, grom in strela. Kdaj se nam bo zopet nudila tako ugodna prilika? Naprej torej, da umremo ali pa si ustvarimo /u vedno mirno življenjel Kako bi se naj sicer povrnili, ne da bi se morali sramoval pred našimi ženami?«
Mali rdeči vojščaki so Sejno poslušali govornikove besede in ko je končal, so mu glasno vzklikali ter vihteli svoje preprosto orožje, da izrazijo odobravanje. Stari glavar je stopil k nam, nekaj vprašal in pokazal proti gpzdu. Lord John mu je z roko pokazal, naj počaka na odgovor, in se obrnil k nam.
v,No. zdaj morate pa vi odločiti, kaj hočete početi,< — je rekel. — : .laz sem še nekaj dolžan tej opičji zalegi in mislim, da ne bo nihče za njo žaloval, če bi se nam posrečilo, da bi jo izbrisali z lica zemlje. Odrinem torej s temi rdečimi pritlikavci pa se bom potrudil, da jim pomagam. Kaj pa vi pravite, mladenič?
Seveda grem tudi I
Pa vi, Challenger?
Razume se, dn ne odrečem svojega sodelovanja.
Pa vi, Summerlee?«' -<Zdi se mi, da smo se jako oddaliili od začrtane naloge, lord John. Nikakor nisem mislil, bodite prepričani, ko sem zapuščal svojo stoiico na londonski visoki šoli, dn to storim radi napada na naselbino človeških opic, pri katerem naj vodim tolpo divjakov.
=»15111
sfcSsit
>n šm
SJ^ČKS
»ffSrt
£2 »S i fc « To' P1;?
Mfl'
O----
od C K w ■
oCs..
o
J £ p* Is.' . ,-i..
tf Is)
5
3 is N o-C. 3 c y
O« T. I S
rr« rs i p-
fc O" -
C >3 3 r
b' 'S p - t:
■ »a g.;:
lil-IIIE

Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 130Din. Najmanjši znesekSDin.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje.Za oglase strogo tl-govskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Di'ir
Na|manj$izne*ekl0Din.Pi«i5tojbina za šifro 2Din.Vsakogia> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odgovarjamo le.čejepriložena tnamka.Ček.račun Ljubfjana10.3,-i9.TeL4t.E?-2ž
llužbodobe
Fanta
od 14—15 let starega, šole prostega, sprejmem za hlapca. Franc Hočevar, Studenec 37, Dev. Mar. v Polju.
Sprejmem dotičnega,
ki posodi 3500 Din, na delo. Stanovanje in hrana na razpolago. Mesečna plača 1200 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod v Celju 1494.
Dva kroj. pomočnika
sprejme takoj Konjar F., Smlednik 18.
Vrtnarja
dobro delavsko moč, ter vrtnarskega delavca, kateri razume dela v vrtu, išče graščina Habbach — Trzin pri Domžalah. Hrana, stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Nastop takoj.
Prodajalka
izvežbana za trgovino na deželi, se sprejme. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelek »Slovenca« pod: »Slovenske gorice« 1516.
Tovarna mila
(navadno in terpentino-vo), s sedežem v Sloveniji, išče potnika oziroma zastopnika za ljubljansko oblast, posreduje se samo za člane. Oglasiti se v pisarni društva trg, potnikov in zastopnikov za Slovenijo v Ljubljani — Gosposvetska cesta št. 2.
Strojnik
za diesel-motor in parni kotel — samo prvovrstna moč — se išče za takoj proti dobri plači. Neoze-njeni imajo prednost. Ponudbe pod: »Industrija«, Ljubljana I. Poštni predal št. 129.
Bivši orožnik
srednjih let želi službe čuvaja, potnika ali sluge ali temu slično. Cenj, ponudbe prosim pod značko »Dobrota je sirota« 1522.
Posestva
Lesene hiše »Mojmir«
Pogoji naročila razvidni v razpisu februar »Domačije«, Maribor, Koroška 10.
Prodamo
Puhasto perje
kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli ph kg 300 Din L. Brozovič, kem čistio-na peria. Zagreb, Ilica 82.
»
Harmonij
popolnoma nov, ameri-kanski sistem, 5 oktav, 15 registrov, 4 in pol vrstni, Heols-Harfe v basu. Močan v glasu, nadomesti lahko orgle, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1511.
Stanovanja
Prazno sobo
podstrešno, oddam mirni gospodični. Naslov v ogl. oddelku »Slovenca« pod št. 1496.
Manjšo trgovino
z meš. blagom, s trafiko, na prometnem kraju na Spod. Štajerskem, 10 min. od žel. postaje, staro ter dobro vpeljano, takoj prodam. Prevzeti se mora vsa zaloga pri takojšnjem plačilu. Potreben kapital cirka 50 do 60 tisoč dinarjev. - Naslov v oglasnem oddelku »Slov.« pod štev. 1456.
Naprodaj:
elektr. motor VA KS in ventilator 35 cm za isto-smerni tok, pisalni stroj »Adler«, masivna lesena ograja (šalter) z marmor, ploščo, blagajna Werthcim št. 4 in nekaj pisarniške oprave - pri »Moslavina«, Šiška, Celovška cesta 50.
Smrekove brzojavne droge
jesenov in javorjev okrogel les franko Postojna, kupuje stalno lesna trgovina Dragotin Korošec -Šmartno ob Paki.
Kruino moko In
rženo moko
vedno svožo. kupite zelo ugodno pri
A. VOIM UCftlJANA
Hostjeva ccsta 24.
Dr. G. PICCOLI, lekarnar v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težko, ah želodca svojo preukušeno
Želodčno fnhturo
Patent divani
v modernih vzorcih pliša, otomane od 550—850 Din priznano najsolidnejše kupite pri Rudolfu Sever, tapetništvo, Marijin trg 2.
Kolesarji, pozor!
Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnir. popravilom. Emajlirr ~ poniklanje, popolno > ioženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča, j Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih cenah. Priznana najboljša, najcc::p:"i • nična delavni- . N
rusTiNčie. M-	1
Tattenbacbr ni. ca 14, nasproti »N: inega doma«. Zadosti: dopisnica, da pridemo po Vaše kolo na dom.
Odda se v najem
veliko, suho, ognja varno skladišče, pripravno tudi za strojno delavnico — skupno s pisarno v bližini glavnega kolodvora. —
Vprašanja na naslov: Osrednje mlekarne, Ljubljana, Maistrova ulica 10.
Žaga
se išče za nakup ali v najem v gozda bogatem okraju. Hartner, Murska Sobota.
ki krepi in zdravi želodec
Mlade prešičke
zelo lepe, prodam. - Vir št. 3 pri Domžalah.
Vrt naprodaj
V Bohinjski Bistrici, 10 minut oddaljen iz vasi, meri 5000 kv. metrov, se po nizki ceni proda. Natančna pojasnila se dobe: Markizetti Lovro, Jesenice, Fužine 63.
Rabimo za takojšen nastop za službo obratovodje v večjem železo - industrijskem podjetju
strojnega inženepja
po možnosti s prakso v drobni železni industriji, energičnega in vztrajnega človeka. Sposobnost za pouk na zasebnih strokovnih tečajih podjetja za-željena. — Ponudbe s spričevali o praksi, pogoji in referencami je poslati za ZADRUŽNO ZVEZO __V LJUBLJANL_
Prodaja živinske soli
Upravni odbor samostojne monopolskc uprave si je osvojil sklepi ki ga je odobril tudi gospod finančni minister, da se določi prodajna cena živinske soli v celi kraljevini, sledeče:
1.	Kamena (rumunska)
2.	Mineralna briketi-rana (iz Kreke) . .
3.	Mineralna drobna (iz Kreke) . . .
4.	Morska bela . . .
5.	Morska črna . . .
Din	140 za 100 kg
Din	160 za 100 kg
Din 140 za 100 kg Din 160 za 100 kg Din 140 za 100 kg
Maloprodajalec, ki bo prodajal namesto čiste solidenaturirano živinsko sol, bo kaznovan v smislu točke 1, čl. 81 finančnega zakona za 1928'29, čl. 22 pravilnika za velikoprodajo in maloprodajo soli.
IZ PISARNE UPRAVE DRŽAVNIH MONOPOLOV
M Pr br. 5338/29 v Beogradu, 9, februarja 1929.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, predobri oče, last, stari oče, praded, svak in stric, gospod
Ivan N. Adamič
ustanovitelj vrvarne Ivan N. Adamič, vrvarnar in posestnik
v nedeljo, dne 17. februarja ob 8 zjutraj, po trudapolnem delu, v 79. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno in Bogu vdano preminul.
Pogreb blagopokojnega se bo vršil v torek dne 19. februarja ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Šutna št. 4, na tukajšnje pokopališče Žale.
Svete maše zadušnice se bodo brale v več'cerkvah.
Kamnik, dne 17. februarja 1929.
Beti Adamič, soproga. Anton Adamič, industrijalec in veletrgovec, Vekoslav Adamič, veletrgovec, Ivanka Rudolf roj. Adamič, Julči Grčar roj, Adamič, Mici in Betka Adamič, sinovi in hčere. Viljem Rudolf, žel. uradnik v pok., Ivan Grčar, davč. kontrolor, zeta. Mara Adamič roj. Žunič, Helena Adamič roj. Tomšič, sinahi. Vnuki, pravnuk in vsi ostali sorodniki.
Izmed sodobnih književnih izdaj so
dr. lian Pregljevi izbrani spisi
priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu Vsak zvezek stane bro-i. Din 45-—, eleg. vezan Din 60'—. Jugoslovanska knjigarna v LJubljani.
Prva celotna izdaja!
Prva celotna izdaja',
Doktorja Franceta Prešerne
Zbrano delo
Cena Din 40'—, elegantno vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Tužnim srcem sporočamo, da je naša iskrenoljubljena teta, oziroma sestra, gospa
Frančiška Pemuš
vdova nadsprevodnika
dne 17. februarja, po kratki bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb drage pokojnice bo v torek dne 19. februarja t. 1. ob 2 popoldne iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 17, februarja 1929.
Žalujoče rodbine: BAJC, MOREL, OGRIZEK.
llcstni pogrebni zavod.
Prodaja
Katoliško delavsko prosvetno društvo na Jesenicah prodaja svoje društveno poslopje — pripravno zlasti za trgovino, obrt ali gostilno. Interesenti naj se zglase pri društvenem predsedniku gosp. Strnežu Petru.
Odbor
Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov
JAKOB PERHAVEC
_T . , MARiBOR Nq . .
Nadrobno _	,	Na debelo
Gosposka 18
Pristna sllvovka, brlnjovcc, droženka, troplnovec, rum, kon.'akt, vse vrsto likerjev
e novega doma
Katoliško delavsko prosvetno društvo nu Jesenicah razpisuje gradbena dela za novi veliki
Društveni dom
v celoti (ali ločeno: zidarska, tesarska in mizarska dela). — Načrti in pogoji na vpogled pri gradbenem tajniku g. Križmanu na Jpsenicah in pri »Prosvetni zvezi« v Ljubljani. Tozedivne ponudbe je vposlati do 15. marca ob 12. uri na naslov:
Andrej Križman, jesenice, Gorenjsko
Pridite na
Pričetek 3. marca
Lipski
pomladni velesejem
1929
Splošni vzorčni velesejm od 3. do 9. marca Veliki tehnični velesejm in stavbeni velesejm ... od 3. do 13. marca Tekstilni velesejm... od 3 do 7. marca Čevljar, in usnjarski veles. od 3. do 6. marca
Vsa pojasnila dobite pri:
Čast. zastopstvu za ljubljanski okraj
STEGU, Ljubljana,
Gledališka ulica 8/II Telefon 2925
Čast. zastopstvu za mariborski okraj
Dr. Leo Scheichenbauer, Maribor Trg Svobode 3
Zn Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Oeč
Izdfljalelj: dr. Fr. Kulove«*.
Urednik: Frane Tersoglav.