Na Dunajski cesti na Opčinah pretepli predsednika Triestine Sergia Alettija, karabinjerji uvedli preiskavo /6 V Gorici poznajo Prešerna, a najstniške revije ne razumejo Karnival prireja sprevod in tri pustne plese Primorski Trpka ura resnice za kandidata za mandatarja Rado Gruden Zoran Jankovic je v slovenskem državnem zboru doživel svojo trpko uro resnice, med katero je lahko spoznal, da zato, da postaneš predsednik vlade ni dovolj, da si relativni zmagovalec volitev, temveč si moraš za vladanje zagotoviti tudi zadostno večino, ki te je pripravljena podpreti. Potreboval je najmanj 46 glasov, dobil pa jih je le 42 oziroma celo dva manj, kot jih je imel zagotovljenih na papirju. S tem sicer še ni konec njegovih upov, da postane predsednik vlade, toda realnih možnosti, da se to zgodi, je zelo malo. Besedo bo spet imel predsednik republike Danilo Türk, ki bo težko šel mimo včerajšnjega dogajanja v slovenskem parlamentu. Zato je vprašanje, če bo Jankovic dobil priložnost za popravni izpit, čeprav Türk še vedno meni, da je dober kandidat. Če se bo odločil za drugega, bi to moral po logiki biti vodja Slovenske demokratske stranke Janez Janša, ki ima z desnosre-dinsko koalicijo že zagotovljenih 44 glasov, z morebitnimi dodatnimi 6 glasovi stranke upokojencev, ki je bila doslej v vseh vladah, pa bi dobil 50 glasov in s tem možnost, da sestavi vlado. Ali pa bo ta tudi dovolj trdna, da stori vse tisto, kar bi morala storiti, pa je drugo vprašanje. Teoretično bi v tako vlado lahko vstopili tudi Pahorjevi Socialni demokrati, ki so s cmokom v grlu pristali že na možno sodelovanje z Jankovicem, za sodelovanje z Janšo pa bi bil zanje cmok v grlu še veliko večji. Kar se trenutno dogaja v slovenski politiki, prav gotovo ni v interesu države in državljanov. Sloveniji teče voda v grlo, vsak dan je izredno dragocen, politika pa je razdeljena in daje vtis, da jo zanima predvsem to, kdo lahko ali kdo ne sme zasesti določenega položaja. Jankovicu so že »povedali«, katera vloga ni zanj. Slovenija potrebuje trdno vlado. Zato bi moralo biti včerajšnje neverjetno dogajanje v državnem zboru, ko kar 43 poslank in poslancev sploh ni glasovalo, dobra lekcija za vse, da se zavejo, kaj se dogaja, in da presežejo ozke strankarsko-po-Iitične delitve. Reforme, ki so nujne, potrebujejo široko podporo. Že kmalu bo jasno, kako zreIa je sIovenska poIitika. Časa ni veIiko, najmanj kar SIove-nija zdaj potrebuje, so še ene vo-Iitve, ki prav tako ne bi razgna-Ie nevihtnih oblakov, ki se grozeče zbirajo nad državo. dnevnik ČETRTEK, 12. JANUARJA 2012 Št. 9(20.332) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € SLOVENIJA - Kandidat za mandatarja dobil le 42 glasov, potreboval jih je vsaj 46 Zoran Jankovic ni dobil podpore v državnem zboru Izid kaže, da ni dobil niti vseh glasov Pozitivne Slovenije, SD in DeSUS ITALIJA-NEMČIJA - Kanclerka sprejela Montija v Berlinu Merklova »zelo spoštuje« italijanske gospodarske reforme BERLIN - Nemška kanclerka Angela Merkel je ob koncu včerajšnjega srečanja z italijanskem premier-jem Mariom Montijem v Berlinu zatrdila, da »zelo spoštuje« italijanske gospodarske reforme. »Glede na hitrost in vsebino teh ukrepov lahko rečem, da bodo okrepili Italijo in izboljšali njene gospodarske možnosti. Z velikim spoštovanjem smo spremljali, kako hitro so bili implementirani,« je dejala. Monti pa je ob tem izrazil upanje, »da se bo implementacija dobrih politik odrazila v razumljivih obrestnih merah«. Zahtevana donosnost na italijanske desetletne obveznice namreč vztraja pri okoli sedmih odstotkih. Na 2. strani LJUBLJANA - Zoran Jankovic na glasovanju v DZ ni bil izvoljen za mandatarja, saj je zanj glasovalo le 42 poslank in poslancev. Predsednik Pozitivne Slovenije je še v torek dejal, da je prepričan, da bo na včerajšnjem glasovanju v državnem zboru dobil zadostno število glasov, torej vsaj 46 glasov podpore. A je njegovo kandidaturo na tajnem glasovanju kot rečeno podprlo le 42 poslank in poslancev, proti pa je glasoval eden. To pomeni, da Jankovic ni dobil niti vseh glasov poslancev Pozitivne Slovenije, SD in DeSUS. Glasovanja se je udeležilo le 47 poslancev. Na 3. strani Spodbudni rezultati • , • V V v V • V pristanisca v Trzicu Na 4. strani V Trstu polemika o liberalizaciji poklicev in urnikov trgovin Na 5. strani V Mieli veliko zanimanje za Rumiza Na 10. strani V Gorici se izteka čas za ohranitev rajonov Na 14. strani Števerjanu grozi krčenje urnika poštnega urada Na 12. strani IRAN - V Teheranu TRST - Občinska uprava predstavila program posegov V atentatu ubit jedrski znanstvenik TEHERAN - V eksploziji avtomobila bombe pred univerzo v Teheranu je bil včeraj ubit iranski znanstvenik Mostafa Ahmadi Ro-šan, namestnik direktorja za komercialne zadeve iranskega obrata za bogatenje urana v Natanzu. Po navedbah uradnih iranskih virov je pred univerzo eksplodiralo vozilo peugeot405, v katerem je bila bomba. Po poročanju medijev sta napadalca na motornem kolesu na Rošanov avtomobil pritrdila magnetno bombo. Iran je za atentat obtožil ZDA in Izrael. Na 11. strani Preureditev javnih površin v mestnem središču in predmestjih TRST - Tržaška občinska odborni-ca za javna dela Elena Marchigiani (na sliki KROMA) je včeraj dopoldne na tržaškem županstvu predstavila program za preureditev javnih površin v mestnem središču in predmestjih, s katerimi bi pešcem in kolesarjem olajšali dostop in uporabo. Med predvidenimi posegi, med katerimi so tudi taki, ki jih je odobrila prejšnja občinska uprava, so preureditev predora Montebello in Trga Liberta, območji Trga Panfili in Ul. Trento ter Ponteroša in Ul. Genova, postavitev mostu za pešce čez kanal pri Ponterošu in ureditev varovanih poti za šolarje v Ul. Giulia, za kar je predvidenih preko sedemnajst milijonov evrov. Na 5. strani 2 Četrtek, 12. januarja 2012 ITALIJA / dolžniška kriza - Predsednik vlade Mario Monti na obisku v Berlinu Merklova pohvalila trud Italije za rešitev krize v Monti: Če EU ne bo priznala italijanskih naporov, lahko Italija pade v roke populistov BERLIN - Predsednik vlade Mario Monti je po včerajšnjem srečanju z nemško kanclerko Angelo Merkel v Berlinu dejal, da podpira uvedbo davka na finančne transakcije, vendar le v primeru, da bo veljal za celotno EU in ne le za območje evra. Merklova je medtem izpostavila, da »zelo spoštuje« italijanski spopad z dolžniško krizo. Italijanski premier je v Berlinu izpostavil, da podpira iniciativo uvedbe davka na finančne transakcije, vendar le na ravni celotne unije. Pri tem je tako jasno podvomil v idejo francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, da bi veljalo davek uvesti v državah s skupno evropsko valuto, saj bi se tako izognili čakanju na potrditev vseh 27 članic EU. Velika Britanija in Švedska namreč uvedbi davka na finančne transakcije nasprotujeta. Monti pa se je s svojo pripravljenostjo uvedbi davka v EU vendarle odmaknil od stališča, ki ga je zavzemal njegov predhodnik Silvio Berlusconi, ki je imel do tovrstnih idej povsem odklonilen odnos. Projekt uvedbe davka na finančne transakcije je projekt Merklove, ki sicer za njegovo uvedbo zgolj v državah evra še nima soglasja svoje koalicije, in Sarkozyja. Trgovanje z delnicami in obveznicami bi bilo obdavčeno na stopnji 0,1 odstotka, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa na stopnji 0,01 odstotka. Merklova je sicer včeraj zanikala, da Nemčija diktira varčevanje bolj ranljivim članicam območja evra. »Ne vodi me motivacija, da morajo zato, ker Nemci varčujemo, vsi varčevati. Moja motivacija je želja, da bi bila Evropa močna. Želim si, da bi bila Evropa konkurenčna,« je povedala. Po Montijevih besedah sta se z Merklovo strinjala, da je treba v Evropi ustvariti realno gospodarsko rast, ne pa »kratkoročne rasti, ki temelji na nujnih ukrepih«. »Rast mora temeljiti na strukturnih ukrepih v posameznih državah in znotraj EU,« je opozoril. Sicer pa Evropa trenutno dela na novi pogodbi, ki bi vsebovala strožja fiskalna pravila. Merklova je pojasnila, da pogajanja dobro napredujejo, da pa je še vedno veliko dela. Opazen napredek ali celo politično soglasje bi bilo lahko doseženo že do vrha EU 30. januarja, je napovedala. Monti in Merklova pa včeraj nista govorila le o evropski dolžniški krizi in možnih rešitvah za izhod iz nje na splošno, temveč tudi o položaju močno zadolžene Italije. Potem ko je italijanski premier v včeraj objavljenem intervjuju za nemški časnik Die Welt dejal, da mora EU priznati italijanske napore v boju zoper dolžniško krizo, sicer bi lahko Italija padla v roke evropskeptičnim populistom, je prva dama Nemčije zatrdila, da »zelo spoštuje« italijanske gospodarske reforme. »Glede na hitrost in vsebino teh ukrepov lahko rečem, da bodo okrepili Italijo in izboljšali njene gospodarske možnosti. Z velikim spoštovanjem smo spremljali, kako hitro so bili implementirani,« je dejala. »Mislim, da bo delo italijanske vlade na koncu nagrajeno. Že na začetku sem dejala, da moramo zelo, zelo, zelo tesno sodelovati,« je dodala. Monti je ob tem izrazil upanje, »da se bo implementacija dobrih politik odrazila v razumljivih obrestnih merah«. Zahtevana donosnost na italijanske desetletne obveznice namreč vztraja pri okoli sedmih odstotkih, kar po mnenju ekonomistov ne omogoča vzdržnega zadolževanja. Predsednik tehnične vlade je bil v pogovoru za omenjeni nemški časnik sicer kritičen tako do EU kot do Nemčije same. »Na nesrečo moramo reči, da naša reformna politika v Evropi ni dosegla priznanja in razumevanja, ki bi si ga zaslužila,« je dejal. Če Italijani ne bodo kmalu videli oprijemljivega uspeha za svoje žrtvovanje, bo v Italiji prišlo do protesta zoper Evropo, zoper Nemčijo, ki predstavlja motor evropske netolerance, in Evropsko centralno banko (ECB), je menil. »Ne morem biti uspešen s svojo politiko, če se politika EU ne bo spremenila. Če se to ne bo zgodilo, bi lahko Italija, ki je bila vedno proevropska država, padla v roke populistov,« je še opozoril Monti, ki je premierske čevlje obul pred dvema mesecema. Na novinarski konferenci v Berlinu pa je poudaril, da Italija ne išče priznanja in da Italijani bolj, kot se je zavedal, vedo, da je vlada morala sprejeti določene ukrepe. Kot je še zatrdil, Italija ne predstavlja grožnje območju evra. »Italije se ni treba več bati. Italija ni kontaminirana. Nemci lahko pričakujejo italijanski prispevek k stabilnosti,« je navedel in dodal, da je nujno, da se percepcijo, da Italija za območje evra predstavlja tveganje, odpravi tako hitro, kot je mogoče. Do včerajšnjega obiska je prišlo po ponedeljkovem sestanku Merklove in francoskega predsednika Nicolasa Sar-kozyja in torkovem pogovoru Merklove in prve dame Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. Za 20. januar je napovedan tudi obisk Merklove in Sarkozyja v Italiji. Nemška kanclerka Angela Merkel in italijanski premier Mario Monti ansa istat - V letu 2011 V 3. četrtletju • • v • • I 0» • - najnižji deficit po letu 2008 RIM - Italijanski javnofinančni primanjkljaj se je v lanskem tretjem četrtletju na letni ravni znižal za 0,8 odstotne točke na 2,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je najnižje po zadnjem četrtletju leta 2008. Tedaj je Rim zabeležil primanjkljaj v višini 2,2 odstotka BDP, je objavil statistični urad Istat. V prvih devetih mesecih lani je italijanski javnofinančni primanjkljaj znašal 4,3 odstotka BDP, potem ko je bil v enakem obdobju leto dni pred tem pri 4,6 odstotka BDP. Ob neupoštevanju obrestnih mer na 1900 milijard evrov visok javni dolg je Italija v tretjem trimesečju leta 2011 beležila primarni proračunski presežek v višini 1,7 odstotka BDP. Na letni ravni se je primarni presežek povečal za 1,1 odstotne točke. Med januarjem in septembrom lani je bil medtem italijanski primarni proračunski presežek pri 0,3 odstotka BDP. V enakem obdobju leta 2010 je Italija zabeležila primarni proračunski primanjkljaj v višini 0,3 odstotka BDP. Kot so opozorili v Istatu, lahko številke od četrtletja do četrtletja zelo variirajo, metodologija, ki jo uporabljajo v uradu, pa ni enaka metodologiji Evropske komisije. Italija se je sicer zavezala, da bo proračun uravnotežila do leta 2013. Po maastrichtskih kriterijih je zgornja meja javnofinančnega primanjkljaja postavljena pri 3 odstotkih BDP. vlada - V kratkem bo pripravljen t.i. zakonski odlok o liberalizacijah Na črpalkah gorivo različnih znamk Taksisti napovedujejo stavko 23. januarja RIM - Črpalkarji bodo lahko prodajali gorivo različnih znamk ter tudi prodajali dnevnike in živila, poleg tega pa bodo lahko postali lastniki črpalke. To so glavne točke prvega osnutka t.i. zakonskega odloka o liberalizacijah, ki ga pripravlja Monti-jeva vlada in ki je že sprožil val protestov. Med temi so bojne sekire že dvignili sindikati taksistov, ki so se včeraj zbrali v Bologni in napovedali vse-državno stavko taksistov v ponedeljek, 23. januarja. Toda v vladnem dekretu, ki naj bi bil pripravljen 19. januarja, so še mnogi drugi ukrepi, ki bodo zadevali tudi lokalne uprave. V primeru, da bodo npr. nekateri deželni zakoni preveč omejevali prosto konkurenco, bo lahko ministrsko predsedstvo neposredno ukrepalo. Za to bo zadolžen poseben urad v palači Chigi, ki ga bodo ustanovili s posebnim zakonskim odlokom. Po vsej verjetnosti bosta glavni področji trgovina in distribucija goriva, ki sta v pristojnosti dežel. V Bologni se je pred sedežem zveze Legacoop sestal, kot rečeno, t.i. »parlament« taksistov (na sliki). To je bila tako rekoč predhodna protestna akcija, na kateri so se tudi odločili za stavko. Taksisti so namreč ugotavljali, da je italijanska vlada odklonila zahtevo po soočenju glede napovedanih liberalizacij v tem sektorju. V enotnem sporočilu so državni sindikati taksistov tudi odločili, da bodo v primeru enostranskih odločitev vlade sprožili vse potrebne protestne akcije. Med temi je tudi možnost, da se bodo taksisti podali na ceste brez upoštevanja tur-nusov, je povedal državni predsednik zveze Uritaxi Loreno Bittarelli. Združenji potrošnikov Adoc in Codacons sta v tej zvezi izjavili, da ne soglašata s stavko taksistov in njenimi razlogi. Liberalizacije so nujne v vseh panogah in ni mogoče izključiti enega sektorja, če res hočemo v Italiji uveljaviti prosti trg in pravo konkurenco, pravita Adoc in Codacons. volilni referendum Ustavno sodišče naj bi se o ustavnosti vprašanj izreklo danes RIM - Ustavno sodišče se bo po vsej verjetnosti danes izreklo o ustavnosti referendumskih vprašanj za spremembo oz. ukinitev sedanjega državnega volilnega zakona, znanega kot »Porcellum« (»svinjarija«), kot ga je krstil njegov glavni oblikovalec, sever-noligaš Roberto Calderoli. Včeraj dopoldne je sodišče zaslišalo predstavnike referendumskega odbora, ki so skupno zbrali 1 milijon 200 tisoč podpisov, potem pa se je umaknilo v posvetovalnico. Nekateri so upali, da se bo izreklo še pred koncem dneva, a zvečer je sporočilo, da se bo ponovno zbralo danes dopoldne. Kaže, da so ustavni sodniki razdeljeni. Veliko jih meni, da referendumski vprašanji nista sprejemljivi predvsem zato, ker bi z njihovo odobritvijo na ljudskem glasovanju lahko nastala zakonska praznina. Ukinitev Porcelluma po mnenju mnogih namreč ne bi pomenila avtomatične vrnitve k prejšnjemu volilnemu zakonu, znanemu kot »Mattarellum« po poslancu Sergiu Mattarelli, ki ga je izdelal. Drugi ustavni sodniki pa so nasprotnega mnenja. Medtem se v političnih krogih vse pogosteje pojavlja stališče, da bo treba sedanji volilni zakon ne glede na referendum spremeniti. Za to se je včeraj ponovno izrekel voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani. mafija - Sporočilo tožilstva Umrl mafijski skesanec Spatola PALERMO - Mafijski skesanec Rosario Spa-tola je umrl. Včeraj bi bil moral v video konferenci pričati na procesu v Palermu o umoru novinarja Maura Rostagna, do katerega je prišlo v letu 1988, javni tožilec Francesco Del Bene pa je sporočil, da ne bo nastopil, ker je umrl. Del Bene ni pojasnil, kdaj in kje je preminil. Rosario Spatola je eden izmed prvih mafijskih skesancev, ki so sodelovali s sodstvom. Doma je bil iz kraja Campobello di Mazara. V mladih letih je pripadal klanu Denarovih v Messini. Po obsodbi zaradi mafije je leta 1989 začel sodelovati s sodstvom, še zlasti s preiskovalnim sodnikom Paolom Borsellinom, ki je sicer umrl v mafijskem atentatu leta 1992. »Z Borsellinom odhaja gentelmanski sodnik, pošten obraz prave Sicilije. Brez njega sem sirota. Ne bom se več vrnil na Sicilijo,« je Spatola izjavil takoj po atentatu. Odtlej je živel v posebnem varstvu, ki ga država zagotavlja mafijskim skesancem. Rosario Spatola ansa Preiskava o pogodbi z družbo Tod's za obnovo Koloseja RIM - Lani je obkrožila svet novica, da bosta brata Andrea in Diego Delia Valle, lastnika uveljavljenih blagovnih znamk, kot sta na primer Tod's in Hogan, poskrbela za obnovo Koloseja. V zameno naj bi dobila petnajstletno ekskluzivno pravico do uporabe podobe Koloseja. Včeraj pa se je razvedelo, da je pogodba predmet dvojne preiskave, in sicer kazenskega ter računskega sodišča. Sindikat Uil je namreč takoj po sklenitvi pogodbe vložil pritožbo, češ da gre za »odtujitev« kulturne dobrine brez predvidenih postopkov. Rimski župan Gianni Alemanno je sindikat Uil ostro kritiziral. Terenec do smrti povozil otroka pred vrtcem LODI - Včeraj smo poročali o materi, ki je z avtodomom povozila lastnega 10-letnega sina, ko ga je pripeljala v šolo v kraju Revine Lago pri Trevisu. Danes pa moramo zabeležiti podobno nesrečo, ki se je včeraj pripetila v kraju Borghetto Lodigiano blizu Lodija v Lombardiji. Terenec je povozil 5-letnega otroka na poti v vrtec. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 12. januarja 2012 3 slovenija - Potreboval je 46 glasov v DZ, dobil pa jih je le 42, dva manj kot jih je imel na papirju Jankovic brez zadostne podpore za mandatarstvo LJUBLJANA - Zoran Jankovic na glasovanju v DZ ni bil izvoljen za mandatarja, dobil ni niti vseh glasov poslancev Pozitivne Slovenije, SD in DeSUS. Pojavile so se že informacije, da naj bi desnica takoj vložila kandidaturo Janeza Janše za mandatarja, a slednji zatrjuje, da tega pred podpisom koalicijske pogodbe, ki zagotavlja trdno večino, ne bodo storili. Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovic je še v torek dejal, da je prepričan, da bo danes na glasovanju v DZ dobil zadostno število glasov, torej 46 glasov podpore. A je njegovo kandidaturo na današnjem tajnem glasovanju podprlo 42 poslank in poslancev, proti pa je glasoval eden. To pomeni, da Jankovic ni dobil niti vseh glasov poslancev Pozitivne Slovenije, SD in DeSUS. Jankovic je v prvi izjavi po glasovanju dejal, da je bila to volja poslancev in jo kot tako sprejema. Ni pa želel špekulirati, kdo ni glasoval zanj. Dejal pa je, da je bila večina razpravljavcev izjemno korektna, tako tisti, ki so rekli, da bodo dali glas zanj, kot tisti, ki so napovedali, da ga ne bodo, "razen posameznika, ampak o njem ni vredno izgubljati besed". Novinarje je zanimalo, ali so bile napovedi o 46, celo 48 glasovih "blefi-ranje", kar pa je Jankovic zanikal. Dejal je tudi, da bodo tisti, ki so danes "bojkotirali" glasovanje, to težko razložili državljanom Slovenije. Njihova naloge je, da glasujejo za ali proti, je dejal. Glasovnice je namreč oddalo 47 poslancev, štiri so bile neveljavne. Glede možnosti, da ga predsednik republike Danilo Türk še enkrat predlaga za mandatarja, pa je Jankovic pojasnil, da bo zadevo najprej prespal, razmislil in se pogovoril s člani svoje stranke. Ne ve še, kaj bo naredil, je pa spomnil, da je že večkrat dejal, da sebe vidi v izvršni funkciji. Prav tako še ni želel napovedati, ali bo morda ponovno kandidiral za župana Ljubljane. Današnje odločitve DZ ne jemlje kot poraz, poraz bi zanj bil, če bi umaknil kandidaturo, je dejal. Türk obžaluje, da Jankovic v prvem krogu ni bil izvoljen na mesto mandatarja. Ob tem pa Jankovic zanj ostaja resen kandidat za mandatarja, saj da še vedno uživa njegovo polno zaupanje. Današnje dogajanje v DZ je Türk označil za "politični dribling", ne pa resno odločanje. Predsednik republike pravi, bo začel z novim krogom usklajevanj s političnimi strankami, v stik s strankami pa bo stopil že danes. Sicer pa je za predsednika republike še vedno pre- Zoran Jankovic (v sredini v prvi vrsti) je včeraj na glasovanju v državnem zboru dobil le 42 glasov in ni bil izvoljen za mandatarja sta uranjeno odgovarjati na vprašanje, ali bi lahko za mandatarja predlagal predsednika SDS Janeza Janšo. Janša sicer ne pričakuje, da bi ga Türk predlagal za mandatarja. Ob tem je v izjavi za medije po neizvolitvi Jankovi-ca dejal, da SDS predloga za njegovo mandatarstvo ne bo vlagala, dokler ne bo imela podpisane koalicijske pogodbe, ki zagotavlja trdno večino. Predlog za to, da bi mandatar postal on, po Janševih besedah tako še ni pripravljen. Slednjo so SDS, SLS, Lista Virant in NSi že uskladili in parafirali. Vendar omenjene štiri stranke po Janševih besedah nimajo dovolj glasov za trdno večino, zato bodo potrebna še pogajanja z ostalimi strankami, je povedal. Pri tem glede DeSUS pravi, da med njimi ni bistvenih razhajanj. Sicer pa Janša meni, da je neodgovorno, da se je Jankovič po podporo v DZ podal brez podpisane koalicijske pogodbe. In medtem ko se je včeraj med sejo državnega zbora ugibalo, kdo naj bi Jankovicu z desnice zagotovil še manjkajoča dva glasova za izvolitev - zaradi tega mnogi poslanci (54) glasovnic sploh niso prevzeli, pa se po rezultatu glasovanja išče, kdo sta bila "Pucka" na levi strani. Oči so uprte v DeSUS in SD. Predsednik DeSUS Karl Erjavec je za STA zagotovil, da je vseh šest poslancev stranke sledilo sklepu izvršnega odbora stranke in Jankovica za man- datarja podprlo. Kot je napovedal, pa bodo podporo v morebitnem drugem krogu glasovanja vezali na to, da bo Jankovic jasno predstavil, kateri poslanci mu zagotavljajo večino. Tudi vodja poslanske skupine SD Janko Veber zatrjuje, da so vsi poslanci SD Jankovicu prispevali glasove podpore. Kot pravi, je na željo predsednika SD in predsednika vlade, ki opravlja tekoče posle, Boruta Pahorja tudi sam videl njegovo glasovnico, na kateri je obkrožil za Jankovica. Zdaj lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih s parlamentarnimi strankami v štirinajstih dneh predlaga drugega kandidata za mandatarja ali ponovno Jankovica, lahko pa mandatarja predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Ponovne volitve se opravijo najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po preteku roka za vložitev kandidatur. V drugem poskusu imenovanja mandatarja je lahko vloženih tudi več kandidatur, najprej pa se glasuje o kandidatu, ki ga je predlagal predsednik republike. V primeru, da tudi v drugem krogu ni izvoljen noben kandidat, pa predsednik republike razpusti DZ in razpiše ponovne volitve, razen če poslanci sklenejo, da bo DZ opravil ponovljene volitve. V tretjem krogu za izvolitev zadošča navadna večina poslanskih glasov. (STA) dunaj - Pripornica »Črna vdova« postala mama Kmalu še poroka? DUNAJ - Domnevna dvakratna morilka Goidsargi Estibaliz Zabala Carranza, ki so jo 10. junija lani po pobegu z Dunaja prijeli v Vidmu, je v noči na sredo postala mama. 32-letna Mehičanka, ki ima špansko državljanstvo, je zdrava, njen otrok tudi, je tiskovni agenciji APA potrdil direktor dunajskega zapora Josefstadt Peter Prechtl. Ženska, ki je v priporu od junija, je otroka rodila v bolnici, dojenčka pa so ji kmalu odvzeli. Izročili ga bodo 47-letnemu očetu Rolan-du R., saj je urad za mladoletne ocenil, da bo imel otrok pri očetu bolj stabilno življenje. Edini preživeli partner 32-let-ne ženske pa je izrazil željo, da bi se z njo čim prej poročil, in sicer kar v zaporu. Žensko, ki je na Dunaju upravljala sla-doledarno, so 10. junija lani aretirali v Vidmu, 24. junija pa so jo izročili avstrijskim oblastem. Obtožena je, da je s pištolo najprej umorila svojega moža, več mesecev pozneje pa še svojega naslednjega partnerja. Obe trupli naj bi v različnih obdobjih razrezala na kose, te pa zabetonirala v kleti sladoledarne. Celovško sodišče za izročitev Karnerjevih v ZDA CELOVEC - Deželno sodišče v Celovcu je včeraj odobrilo izročitev ZDA zakoncev Karner, ki sta osumljena spletne prodaje nedovoljenih dopinških preparatov. Podlaga za njuno izročitev je bila prošnja za njuno prijetje in izročitev ameriškega pravosodnega ministrstva, je sporočilo sodišče. Obramba je že vložila pritožbo. Slovenca sta osumljena kaznivega dejanja uvoza in distribucije anabolikov v ZDA kot tudi pranja denarja.Obema na podlagi obtožnice s 3. marca 2010, ki jo je zanju izdalo okrožno sodišče v Massachusettsu v ZDA, očitajo, da sta med letoma 2000 in 2008 prodala več sto tisoč doz anabo-likov. Na podlagi obtožnice je bil izdan tudi nalog za prijetje. Sodišče v Celovcu je za slovenska državljana za nedoločen čas tudi podaljšalo izročitveni pripor. Zakonca Karner sta se na odločitev sodišča pritožila. O njuni pritožbi na zadnji sodni instanci odloča višje deželno sodišče v Gradcu. Odvetnik Karnerjevih v Celovcu Roland Grilc je včerajšnjo odločitev sodišča v telefonskem pogovoru za STA označil kot "klečeplazniško". Če si ne bi stali nasproti ZDA in Avstrija, ampak Avstrija in kaka druga država, bi bila odločitev drugačna, je prepričan Grilc, ki je tudi mnenja, da bi sodišče moralo oprostiti vsaj Alenko Karner, ki v celotno zadevo naj ne bi bila vpletena. Mihaela in Alenko Karner je avstrijska policija aretirala 27. decembra lani v okviru sodelovanja z ameriškimi in italijanskimi oblastmi zaradi domnevne prodaje dopinških preparatov prek interneta. Karnerjeva naj bi vodila mrežo preprodajalcev ana-boličnih steroidov, z njihovo prodajo pa sta po ocenah avstrijske policije zaslužila okoli 38 milijonov evrov. prometnice - Neverjetna odločitev italijanskih železnic Opčine brez potnikov ... in stranišč Nov udarec po nedavni ukinitvi še zadnje povezave s Slovenijo - CGIL: Železnice skoraj odpisale Furlanijo-Julijsko krajino TRST - Italijanska železniška družba je z odlokom zaprla stranišča na t.i. nerentabilnih železniških postajah. Na nečastnem seznamu so se znašle tudi Opčine, ki so z novim zimskim urnikom ostale brez zadnje potniške povezave s Slovenijo, sedaj še brez stranišč. Čez Opčine vozi trenutno le nekaj tovornih vlakov, glavnina mednarodnega tovornega prometa iz Furlanije-Julijske krajine proti vzhodni in srednji Evropi pa vozi po Tabeljski železnici v Avstrijo ter potem naprej. Odlok, s katerim italijanska železniška družba zapira stranišča na postajah z majhnim številom potnikov, je po svoje neverjeten. Železnice namreč za »poslovanje« stranišč svetujejo dogovore med upravitelji barov znotraj postaj in lokalnimi upravami, predvsem občinami. Kavarne sicer obratujejo le v večjih postajah, v preostalih so že zdavnaj zaprle vrata. Ponekod so brez stranišč ostali tudi železničarji. Zadeva ni smešna, temveč dokazuje, da italijanske železnice vse bolj zapuščajo Furlanijo-Julijsko krajino. V to je prepričan tudi sindikat CGIL-prevozni sektor, ki se bori za ohranitev dostojne železniške mreže vsaj za tiste (predvsem delavce in študente), ki se z vlakom redno vozijo v službo oziroma v šolo ali na univerzo. »Da ti vla- ki kolikor toliko redno vozijo se je treba zahvaliti železničarjem, ki se v nelahkih razmerah trudijo za ohranitev dostojnega prevoznega nivoja,« pravi Danilo Gortan, deželni tajnik omenjenega sindikata CGIL. Razen nekaterih izjem v naši deželi vozijo le lokalni in deželni vlaki, če hočejo potniki hitreje priti v Rim in Milan morajo prestopiti v Me-strah, da »ujamejo« hitre vlake. Za želežniško družbo so to edine rentabilne proge, vse ostalo pa je postranskega pomena, kot priča dejstvo, da mnoge krajevne vlade v Furlaniji-Julijski krajini finančno podpira deželna uprava. Direktnih železniških povezav med Italijo in Slovenijo ni več (zadnji vlak za Budimpešto je vozil le po zaslugi madžarskih železnic), z novim zimskim urnikom pa se je zmanjšalo število vlakov, ki povezujejo naše kraje z Avstrijo. »Vlak je imel in še danes ima tudi socialni naboj, saj se ga v glavnem poslužujejo ljudje, ki si ne morejo privoščiti drugih prevoznih sredstev,« podčrtuje Gortan. Tudi zaradi tega so sindikati kritični do načrta hitre železnice, ki bo odveč, če bodo italijanske železnice vztrajale pri sedanji politiki obubožanja deželne in mednarodne železniške mreže. Openska železniška postaja je brez potniških vlakov in po novem tudi brez stranišč kroma 4 Četrtek, 12. januarja 2012 GOSPODARSTVO TRŽIČ - Pozitiven obračun za lansko leto Skupni pretovor v pristanišču kljub krizi večji od predlanskega Letos se želijo čim bolj približati nekdanjim rekordnim številkam TRŽIČ - Nad krizo so se v trži-škem pristanišču spravili z injekcijo optimizma, ki izhaja iz spodbudnih podatkov o lanskem pretovoru. V letu 2011 so namreč pretovorili skoraj 3,5 milijona ton najrazličnejšega tovora, medtem ko so leta 20110 komaj presegli 3 milijone ton. Kot poudarja predsednik Posebnega pristaniškega podjetja Emilio Sgarlata, so z 12,32 odstotno rastjo pretovora zadovoljni, še posebej če se upošteva splošno gospodarsko krizo in neugodno konjunkturo. Ob tržiški pomol so lani privezali več kot 500 ladij, od katerih jih je bilo 40 ,odstotkov italijanskih, ostale pa so plule pod panamsko, maltsko, turško, singapursko, gruzijsko, be-lizejsko in nizozemsko zastavo. Največ so pretovorili kovinskih proizvodov, in sicer 1,466 milijona ton oziroma 35,63% več kot predlani. Celuloze so pretovorili 983.050 ton 8 + 12,41%), medtem ko še naprej pada pretovor goriv, ki je bil lani za 13% manjši kot leta 2010. Skupna količina raztovorjenega blaga se je povečala za 14,22%, na-tovorjenega pa se je v primerjavi z letom 2010 zmanjšala za 3,12 odstotka. To kaže, da obstajajo realne možnosti, da se količina nato-vorjenega blaga poveča in v to smer bodo šla tudi prizadevanja pristaniške uprave. Za 28,15 odstotka se je povečalo tudi število pretovorjenih avtomobilov, ki jih je bilo lani 85.106, predlani pa 66.411. Uspešen zaključek lanskega leta kljub negotovim razmeram za poslovanje predstavlja za Posebno pristaniško podjetje dodatno stimulacijo, da se v letošnjem letu pri količini pretovora čim bolj približa nekdanjim dosežkom. V to smer gre tudi poglobitev dostopnega kanala na 12,5 metra, ki pa bo konkretne rezultate dala šele prihodnje leto, ko bodo dela končana. »Čaka nas zahtevno leto,« je dejal Sgarlata, ki je napovedal, da bo morala s tem v zvezi Dežela FJK najprej odobriti preliminarni načrt in izrazil upanje, da se bo to zgodilo čim prej in da bo zagotovila tudi potrebna finančna sredstva. Kot je še povedal, računajo, da bodo že letos s postavitvijo pomorske postaje in z nekaterimi potrebnimi nakupi praktično zaključila tudi dela za tako imenovane »morske avtoceste«. DEŽELA - Seganti 12 milijonov za inovacije v podjetjih TRST - Dežela Furlanija-Julijska krajina bo letos namenila 12 milijonov evrov za podjetja, ki vlagajo v inovacije. Javni denar bo na razpolago na podlagi zakona za raziskovanje in tehnološke inovacije iz leta 1978, prošnje pa bo mogoče vlagati od prihodnjega tedna. Vest je včeraj posredovala deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Seganti. Prošnje za raziskovalne projekte, za razvoj in za inovacijo bodo sprejemali od ponedeljka dalje. Deželna uprava bo sprejela največ 120 prošenj za vsako štirimesečje in s tem zagotovila hitrejši postopek za razdelitev sredstev. Na ta način želi deželna vlada spet pomagati pri razvoju podjetij v FJK, potem ko je bilo začasno ukinjeno financiranje z uvedbo deželnega operativnega programa v okviru evropskega sklada za deželni razvoj 2007-2013, je še povedala odbornica Segantijeva. Kar zadeva prvo štirimesečje, bodo lahko podjetja prošnje vlagala od 16. januarja do 15. marca. TRŽAŠKO PRISTANIŠČE - Boljše kot leta 2008 Rekorden pretovor na kontejnerskem terminalu OKOLJE - Ločeno zbiranje odpadkov Za pravilno ločevanje potrebni dobra obveščenost in zavest TRST - Ločeno zbiranje odpadkov je temeljnega pomena za zaščito okolja, vendar zahteva tudi obveščenost, saj so napake vedno na preži. Če boste pokukali v zbiralnike za papir, boste lahko naleteli na koščke pice v le-penkasti embalaži, v zbiralniku za steklo se zlahka najde razbita keramična skleda, v zbiralniku za plastiko pa med plastenkami tudi igrače in cvetlični lonci z ostanki prsti. To so le najbolj pogoste napake. Toda kaj se zgodi, če tisto, kar odvr-žemo, ni primerno za reciklažo? STEKLO - Pride lahko do velike proizvodne škode, še posebno, če se med steklo pomešata keramika in toplotno odporno steklo pirex. Detektorji, ki so sicer zelo sofisticirani stroji, namreč ne razpoznavajo molekule keramike, zato jo stroji zdrobijo skupaj s steklom. Ker pa se keramika tali pri drugačni temperaturi kot steklo, se njeni delci vmešajo v tekoče steklo. Tako pridobljene steklenice potem niso varne in lahko tudi eksplodirajo. Kakovost novih steklenic je tako odvisna od nas. Reciklaža kilograma stekla prepreči izpust toliko ogljikovega dioksida, kolikor ga s skoraj desetimi kilometri vožnje proizvede majhen avtomobil. PAPIR - Pri ločenem zbiranju papirja je najbolj razširjena napaka ta, da v zbiralnik mečemo tudi odrezke računov, termični papir, ki vsebuje topila, ali pa lepenko z ostanki živil, ki fermentirajo. Ob tem je treba poudariti, da je ločeno zbiranje odpadkov strogo omejeno le na embalažo, ki ne vsebuje plastičnih delov ali drugih metarialov. PLASTIKA - Enako velja za vazo ali kemično pisalo, četudi brez črnila. V fazi selekcije se namreč posamezni polimeri ločujejo pred recikla-žo, tisto, kar ostane pa gre na toplotno obdelavo v sežigalnice. Če iz desetih plastenk (t.i. pet) lahko pridobimo sintetično odejo (t.i. pile), lahko imamo z reciklažo sedmih škatel za jaca brezplačno pol ure prižgano žarnico. Tone plastičnih odpadkov, ki so bile lani zbrane v Italiji, bi po volumnu zapolnile sedem velikih egipčanskih piramid, težke pa bi bile dvakrat toliko, kot newyorški nebotičnik Empire State Building. Glede na količino proizvedenih odpadkov je bolj kot kdajkoli potrebno njihovo pravilno ločeno zbiranje. Tudi zato, ker imajo »boljši« odpadki (npr. zamaški plastičnih steklenic) večjo vrednost. In večja je kakovost odpadkov, več z njimi zaslužijo občine, ki potem občane manj obremenjujejo z davki. KOVINE - Jeklo in aluminij sta med najbolj cenjenimi odpadki. Za tono jekla lahko iztržimo od najmanj 38,27 evra do največ 83,51 evra na tono, enaka količina aluminija pa velja od 173,96 evra do 426,79 evra. Italija je prva v Evropi po količini recikliranega aluminija, samo lani pa je bilo reciklirano kar 80 odstotkov aluminijske embalaže v obtoku. Recikliranih je bilo skoraj tri milijone ton te lahke kovine, kar je enako kot teža 300 Eifflovih stolpov. Iz navedenega lahko razberemo, da so odpadki danes vrednost, saj je vse tisto, kar uporabljamo, možno ponovno uporabiti kot surovino. Seveda pod pogojem, da odpadke odvr-žemo na pravilen način. Za to pa se moramo posluževati vse bolj razširjenih ekoloških otokov, kjr lahko odložimo žarnice, majne gospodinjske aparate, mobilne telefone, lesne izdelke itn. Majhne geste, s katerimi lahko vsak izmed nas brez večjega napora prispeva k bolj kakovostnemu okolju. DEŽELA FJK Novi prispevki za žensko podjetništvo TRST - V Deželnem vest-niku je bil 4. januarja lani objavljen pravilnik, ki ureja dodeljevanje prispevkov za žensko podjetništvo. Z deželnim zakonom št. 11 /2011 pa so za kritje teh prispevkov odobrili 500 tisoč evrov. Prispevki so namenjeni podjetnicam v Furlaniji-Julijski krajini v obrtnem, industrijskem, trgovskem in turističnem sektorju. So nepovratni, zanašajo pa lahko od 2.500 do 30 tisoč evrov in lahko pokrijejo največ 50 odstotkov dovoljenih stroškov za ustanovitev prvega podjetja. Dp konca januarja bo Dežela pripravila tudi ustrezne obrazce za prošnje, ki jih bo mogoče na Centralni direkciji za proizvodne dejavnosti (služba za podporo industrijske proizvodnje) v Ul. Trento 2 v Trstu vlagati od 15. februarja do 31. maja 2012. EVRO 1.2718 $ -Q,7 TRST - Leto 2011 bo šla v anale tržaškega priustanišča kot rekordno, kar zadeva pretovor na kontejnerskem terminalu. V pravkar minulem letu so namreč pretovorili 393 tisoč enot TEU, kar je več kot v doslej rekordnem letu 2008, ko so pretovorili 338 tisoč enot TEU. Podatke o pretovoru kontejnerjev so posredovali ob robu predstavitve nekaterih novih železniških povezav med tržaškim pristaniščem in Srednjo Evropo. 393 tisoč enot TEU predstavlja kar 39,6 odstotno povečanje v primerjavi s predlanskim letom, kot rečeno pa je ta podatek tudi bistveno boljši od kon-tejnerskega prometa leta 2008, ko so pretovorili 338 tisoč enot TEU. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 11. januarja 2G12 valute evro (povprečni tečaj) 11.G1. 1G.G1. ameriški dolar 1,2718 1,2808 japonski jen 97,87 98,39 kitajski juan 8,0304 8,0858 ruski rubel 40,3375 40,3900 indijska rupija 65,9620 66,3390 danska krona 7,4363 7,4355 britanski funt 0,82590 0,82820 švedska krona 8,8087 8,8120 norveška krona 7,6505 7,6555 češka krona 25,821 25,785 švicarski frank 1,2120 1,2136 madžarski forint 311,93 312,31 poljski zlot 4,4609 4,4626 kanadski dolar 1,2928 1,3021 avstralski dolar 1,2361 1,2379 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3670 4,3620 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6982 0,6981 braziljski real 2,2937 2,3030 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3671 2,3921 hrvaška kuna 7,5390 7,5325 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 11. januarja 2G12 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,29630 0,58050 0,81000 0,03333 0,05500 0,09750 0,912 1,276 1,553 ZLATO (999,99 %%) za kg 41.525,37 € +257,89 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 11. januarja 2G12 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 4,50 IMTTTDCI IDADA H 37 +2,25 KRKA 1 1 IKA KOPER 48,86 +5,71 +0,53 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 7,30 143,50 16190 +0,35 +119 TELEKOM SLOVENIJE 66,00 +4,68 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 11,50 AERODROM LJUBLJANA 10,80 DELO PRODAJA 24,00 CTni -ja ci -28,12 +6,19 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 17,00 ") nn +0,69 +6,25 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,15 h/ii iMnTCCT -) m +1,29 KOMPAS MTS NIKA 6,00 1800 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 10,21 5,22 9,90 -5,02 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 250,00 12,00 178 00 +8,11 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 80,00 10,40 -2,44 +0,97 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 11. januarja 2G12 +G,1° delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,723 76,95 1198 -0,82 +1,18 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 0,8795 -3,00 +3,84 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,2091 0,2939 08115 +5,87 +9,26 EDISON ENEL ENI 3,074 1646 -0,61 -1,60 FIAT FINMECCANICA 3,828 -0,84 -2,74 FINMECCANICA GENERALI IFIL 2,922 11,96 +4,73 +0,25 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,19 1171 +1,36 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 23,16 +0,52 +2,39 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,096 3,938 1 342 +0,77 -1,01 PIRELLI e C PRYSMIAN 6,66 1045 -0,81 -4,03 +2 15 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 35,28 -0,14 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,346 4,926 -0,77 -2,36 +0 12 TENARIS TERNA 0,846 15,40 +0,79 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,74 0,0325 -0,58 +0,31 UNICREDIT 2,838 2,566 -0,28 +5,86 SOD NAFTE (159 litrov) 100,87$ +Q,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 11. januarja 2012 indeks_zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 578,08 +1,25 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.747,08 850,83 1.706,03 487,53 1.535,08 1.948,48 +0,79 -0,72 -0,67 -0,57 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.425,99 2.372.29 1.290,46 1.207,55 6.152,34 5.670.82 3.204.83 1.908.30 890,60 2.339,51 8.447,88 2.747,13 19.151,94 4.645,86 16.175,86 -0,29 +0,21 -0,13 +1,26 -0,17 -0,45 -0,19 +0,60 -0,81 -0,34 +0,30 +1,00 +0,78 +1,86 +0,07 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 5 Petek, 13. januarja 2012 APrimorski ~ dnevnik ALPE-JADRAN / OBČINA TRST - Predstavitev programa za preureditev javnih površin v mestnem središču in predmestjih Prijaznejši do pešcev in kolesarjev Povezava med središčem in periferijo Pomembnejša dela: preureditev predora Montebello, Trga Liberta in nekaterih predelov starega mestnega jedra Ureditev pešpoti in kolesarskih poti ter zelenih površin v povezavi s kulturno in muzejsko ponudbo, povezava med mestnim središčem in predmestnimi rajoni, predvsem pa oblikovanje skupnega, integriranega načrta in vizije Trsta prihodnosti. K temu želi prispevati program za preureditev javnih površin v mestnem središču in predmestjih, ki ga je včeraj dopoldne na tržaškem županstvu predstavila občinska odbornica za javna dela Elena Marchigiani. Kot piše v dokumentu, ki so ga razdelili novinarjem, vsebuje program razvejan niz posegov, katerih cilj je pešcem in kolesarjem zagotoviti boljši dostop in uporabo javnih površin v središču in periferiji, pri čemer bo po besedah Marchigianijeve program potekal vzporedno s prometnim načrtom, katerega osnutek bo občinska uprava predstavila v prihodnjih tednih. Vse to v skladu z usmeritvijo občinske uprave, ki spodbuja oblike vzdržne mobilnosti in privlačnost mesta, ki cilja na kulturo, turizem in družbeno kohezijo. Za uresničitev takih politik pa so potrebne tudi nove ceste, območja za pešce in varovane poti. Nekaj jih že obstaja, zdaj pa je potrebna integrirana zamisel, ki naj vse to poveže, so prepričani v tržaški občinski upravi. Program obsega pet točk. Prva točka zadeva sistem, ki naj bi pešcem zagotovil do- stop do starega mestnega jedra z ureditvijo pešpoti in kolesarskih poti na območju Ponteroša, ulic Trento, Genova, Ghega in Trenta ottobre ter Trga Panfili in preureditev Trga Liberta. Čez kanal pri Ponterošu bodo postavili most za pešce, razmišljajo pa tudi o podaljšanju kanala do cerkve Novega sv. Antona, čeprav za to (za zdaj) ni zadostnega denarja. Druga točka obsega izboljšanje ureditve zelenih površin v starem mestnem jedru in njihovo povezavo s kulturno in muzejsko ponudbo na Trgu Hor-tis ter na območju mestnih zgodovinskih in umetnostnih muzejev pod Sv. Justom, tretja točka pa vsebuje posege za ovrednotenje izkopanin iz antičnega rimskega obdobja na območju ulic Crosada in Capitelli ter rimskega gledališča. Četrta točka obsega posege, s katerimi se želi povezati mestno središče s Sv. Ivanom: v ta namen bodo v okviru projekta Pedibus poskrbeli za varovane poti za šolarje na območju Ul. Giulia s preureditvijo pločnikov in namestitvijo primerne cestne signalizacije za otroke ter z ureditvijo ulice, kjer bi sredino cestišča namenili avtobusnim progam, na trgih Vo-lontari Giuliani in Gioberti pa bi uredili kro-žišči, medtem ko bi zgornji del Drevoreda XX. septembra na novo asfaltirali in uredili postajališča. Peta točka pa obsega posege na območju Rocola in Valmaure. Najpomembnejše delo je tu gotovo preuredi- Med območji, ki jih nameravajo preurediti, sta tudi Trg Liberta pred železniško postajo (desno) in predor Montebello (levo spodaj), medtem ko bodo čez kanal pri Ponterošu postavili most za pešce kroma tev predora Montebello, kjer bi razširili pločnika in uredili enosmerni kolesarski poti, poleg tega bi utrdili stene in strop, ki bi jih tudi na novo ometali in prepleskali s posebno barvo proti smogu. Poleg tega bodo do- končali preureditev nekdanje vojašnice Be-leno, kjer bosta npr. našla prostor sedež občinske policije in občinski arhiv, preurediti nameravajo tudi območje bivšega sejmišča. Med Rižarno in hitro cesto v smeri ške- denjske železarne nameravajo urediti zelene površine ter preurediti pločnike in cestišče, na območju Trga Giarizzole pa nameravajo preurediti zelene površine. Nekatere od omenjenih posegov je načrtovala že prejšnja občinska uprava in so že bila dodeljena finančna sredstva (slednja je nudilo predvsem ministrstvo za okolje) v višini 17.664.777,97 evra. Največji zalogaj predstavlja preureditev predora Montebel-lo, za katerega je predvidenih kar devet milijonov evrov, za preureditev Trga Liberta so predvideni trije milijoni in 824.777,97 evra, medtem ko sta dva milijona evrov namenjena preureditvi območja Trga Panfili in Ul. Trento. Za preureditev območja Ponteroša in Ul. Genova so namenili milijon in 865.000 evrov, za postavitev mostu čez kanal 750.000 evrov, za ureditev varovanih poti v Ul. Giulia pa 225.000 evrov. Omenjena dela bodo predvidoma stekla v letošnjem ali v začetku prihodnjega leta, izpeljava nekaterih drugih posegov, za katere že obstajajo predhodni načrti, pa je vezana na pridobitev denarnih sredstev: če jih bodo pridobili, bi dela stekla do junija leta 2014. (iž) OBČINA TRST - Polemika med levosredinsko večino in Ljudstvom svobode po ponedeljkovi seji občinskega sveta Spor o liberalizaciji poklicev in urnikov Večina zavrnila zahtevo po nujni obravnavi resolucij LS o liberalizaciji taksi službe in urnikov trgovin, ker želi poglobljeno razpravo - V Berlusconijevi stranki ji očitajo, da ne zna nuditi odgovorov V javnosti odmeva ponedeljkovo dogajanje v tržaškem občinskem svetu, kjer se je med levosredinsko večino in opozicijskim desnosredinskim Ljudstvom svobode, pa tudi znotraj same desne sredine, znova zai-skrilo. Predmet kreganja sta bili resoluciji svetnikov LS Paola Rovisa in Piera Camberja v zvezi z liberalizacijo taksi službe in urnikov trgovin, kjer je Rovis zahteval, naj se občinska uprava opredeli proti liberalizaciji taksi službe in to posreduje državni vladi in poslanskim skupinam, medtem ko je Camber v zvezi z liberalizacijo urnikov trgovin predlagal, naj župan skliče pogajalsko omizje s predstavniki trgovskih operaterjev, da bi zaščitili delavce tega sektorja, da bi ne delali več kot petdeset odstotkov prazničnih dni. Svetniki LS so želeli, naj se resoluciji obravnavata kot nujni, kar pa je večina zavrnila, pri čemer sta jih podprla tudi svetnika Drugega Trsta Franco Bandelli in Alessia Roso-len in se je vnel prepir predvsem med LS in njima. Dogajanje so včeraj na dveh tiskovnih konferencah komentirali tako načelniki svetniških skupin leve sredine kot svetniki LS. Tako so Giovanni Maria Coloni (Demokratska stranka), Marino Sossi (Levica, ekologija in svoboda), Paolo Bassi (Italija vrednot), Marino Andolina (Zveza levice), Roberto Decarli (Trst se spreminja) in Patrik Karlsen (Občani za Trst) utemeljili ponedeljkovo zadržanje leve sredine z obrazložitvijo, da želi večina obravnavati vprašanje liberalizacije na resen in poglobljen način, ne pa z improviziranimi pobudami in slogani. Ljudstvu svobode so očitali, da se želi postavi- Med Ljudstvom svobode (na levi skupina svetnikov na arhivskem posnetku) in levo sredino v tržaškem občinskem svetu (na desni načelniki skupin na včerajšnji tiskovni konferenci) se ponovno lomijo kopja kroma ti v lepo luč, da bi zakrilo spore v desni sredini, poleg tega pa na krajevni ravni nasprotuje stvarem, ki jih na vsedržavni ravni podpira. Drugače občinska uprava ne bo prisluhnila samo predstavnikom trgovcev in taksistov, ampak tudi sindikatom in potrošniškim združenjem, kar se bo zgodilo jutri, ko bo tretja komisija obravnavala resolucijo o taksijih, in v torek, ko bo govor o liberalizaciji urnikov trgovin. Popolnoma nasprotnega mnenja pa so bili na drugi tiskovni konferenci svetniki LS Everest Bertoli (načelnik skupine), Piero Camber, Paolo Rovis, Mau-rizio Bucci, Claudio Giacomelli in Manuela Declich, ki so levosredinski večini očitali, da njihove predloge zavrača, ker ne zna nuditi odgovorov. LS sicer zagovarja liberalizacijo urnikov trgovin, ampak želi tudi, da se zaščitijo zaposleni v tem sektorju, je bilo reče- no, medtem ko nasprotuje liberalizaciji taksi službe, saj bi ogrozila 250 domačih taksistov, ki zelo dobro opravljajo svoje delo, in njihove družine. Večina je nasprotovala temu, da bi resoluciji obravnavali kot nujni, medtem ko so zanjo pomembni npr. pohodi za mir ali nasprotovanje jedrski oborožitvi, kar je sicer lepo in prav, treba pa je videti, koliko vplivajo na krajevno življenje, menijo pri LS. (iž) 6 Četrtek, 12. januarja 2012 TRST / OPČINE - V torek ob 21.50 v vhodni verandi lokala Al Cavallino rosso Pred opensko picerijo pretepli predsednika Triestine Alettija udarili v rebra mladi napadalci z zakrinkanimi obrazi - Karabinjerji iščejo alfa romeo temne barve Pri vhodu v opensko gostilno in picerijo Al Cavallino rosso so trije zakrinkani mladi moški v torek zvečer napadli predsednika Triestine Sergia Alettija. Eden od njih je predsednika pretepel, s pestmi ga je nekajkrat udaril v prsni koš. Po dejanju je trojica sedla v avtomobil alfa romeo temne barve in odpeljala, Alettija pa je rešilec prepeljal na ur-genco na Katinaro, kjer so po zdravniškem pregledu izdali sedemdnevno prognozo. Predsednik Triestine, ki so ga navijači po ponedeljkovi obravnavi na sodišču težko zmerjali, je včeraj opoldne vložil prijavo proti neznanim osebam. Dogodek preiskujejo kara-binjerji openske postaje in nabrežinskega poveljstva. Sergio Aletti, ki je doma iz Lombardi-je, že dalj časa stanuje v openskem hotelu Da-neu, tako kot trener Giuseppe Galderisi in nekateri nogometaši. Od polovice decembra redno večerja v bližnji gostilni Al Cavallino rosso, na Dunajski cesti št. 51. V torek je bil Aletti prav tako na večerji v openski gostilni. Skupaj s svojim odvetnikom Danielejem D'Ursom, z lastnikom lokala Massimom Fat-torussom in še eno osebo je odšel pokadit cigareto v vhodno verando. Ob 21.50 so se pojavili trije zakrinkani moški, ki so bili po Fat-torussovih besedah mladi. Sprva je pomislil, da so to roparji. »Vsi trije so bili oblečeni v črno, na obrazu so imeli črn šal. Prvi je stopil v verando in napadel gospoda Alettija, drugemu in tret'emu sem pri vratih s silo preprečil vstop,« je povedal gostinec. Neznanec je Alettija s pestmi trikrat ali štirikrat udaril Sergio Aletti kroma Predsednika Triestine so napadli v vhodni verandi gostilne in picerije Al Cavallino rosso na Dunajski cesti kroma v prsni koš, še eno osebo pa je baje oklofu-tal. Po Fattorussovih besedah je v italijanskem jeziku (ne v narečju) izrekel žaljivko »Siete dei pezzi di m... « Taisto žaljivko so mladi navijači Triestine skandirali dan pred napadom, v ponedeljek, ko so na Ulici Coroneo pričakali Alettija ob izhodu iz sodne palače. Trojica je po napadu naglo odšla, sedla v avto alfa romeo temne barve in odpeljala. Aletti, ki je za božič doživel možgansko kap, se je v šoku zgrudil na tla, nato so ga z rešilcem odpeljali na urgenco na Katinaro. Fattorusso je prepričan, da bodo storilce našli. Alettija so med zdravniškim pregledom bolela rebra, okreval naj bi v tednu dni. Včeraj opoldne pa je na openski postaji ka-rabinjerjev vložil prijavo proti neznanim osebam. Storilci so imeli prekrite obraze, avto je bil temen (morda črn) alfa romeo, model ni znan. Poveljnik operativnega oddelka ka-rabinjerjev Antonio Garritani je povedal, da je navzočim uspelo razločiti dve številki na evidenčni tablici avtomobila, kar bo lahko koristno. Včeraj smo poklicali več Opencev, ki stanujejo blizu gostilne, a v torek zvečer niso opazili ničesar, razen vozil službe 118 in karabinjerjev. Preiskava vodi v prvi vrsti v kroge skrajnih navijačev tržaškega nogometnega kluba, ki so v primerjavi s preteklostjo maloštevilni. Nasilna dejanja na račun kluba pa sploh niso redka. Marca lani so v slačilnici nogometnega igrišča na Opčinah, kjer je potekal trening Triestine, našli dimno bombo, apri- la pa so v Ulici Cadorna v Trstu zažgali luksuzni avtomobil nogometaša Marcella Cot-tafave. Kakorkoli že, podobna dejanja -predvsem v trenutku, ko se »ladja potaplja« - so Triestini gotovo samo v škodo. (af) SESLJAN - Nov zaseg mejne policije Čivave iz Madžarske brez hrane in vode Tržaška mejna policija je v torek popoldne pri Sesljanu ustavila avtomobil ford focus, na zadnjem sedežu katerega je bilo v kletkah nagnetenih devet psičkov pasme čivava (na sliki mejne policije). Kletke so bile skrite pod razno prtljago. Policisti so ugotovili, da so bili kužki v neprezračenem avtomobilu že dalj časa brez hrane in vode. Njihova pot se je začela na Madžarskem. Potrdila o opravljenem cepljenju proti steklini, ki jih je policistom izročil 51-letni madžarski voznik, veljajo samo na Madžarskem, psički pa nimajo niti potnega lista in mikročipa. Posegli so veterinarji zdravstvenega podjetja, ki so po pregledu iz zdravstvenih razlogov odredili zaseg izmučenih psičkov. Mladiči so za prevoz premladi (stari so dva meseca, zakonski prag za prevoz pa znaša tri mesece), potrebni pa so bili takojšnje veterinarske nege. Vozniku so zaradi kršitve zakona o zaščiti domačih živali napisali globo, ki znaša šest tisoč evrov. Dokler ne bo plačal, ne bo mogel voziti svojega avtomobila, ki so ga začasno prav tako zasegli. Po naših cestah redno prevažajo pasje mladiče, med dolgo vožnjo pa so razmere v avtomobilih in tovornih vozilih pogosto neznosne. Psičke redijo večinoma na Madžarskem in Slovaškem, prodajajo pa jih italijanskim in drugim zahodnoevropskim trgovcem z živalmi. Od začetka lanskega leta do danes so mejni policisti na Tržaškem zasegli štirideset mladičev. TRIESTINA - Analiza sedanje krize V nogometu le še prostor za špekulante? Nasilni napad na predsednika Triestine Alettija je seveda nesprejemljiv, vendar je nastala situacija v klubu tako razkačila navijače - in nekateri med njimi niso ravno miroljubni - da dogodek ne preseneča. Marsikomu je ob novih težavah Triestine prekipelo, saj društvo nima miru in po sedemnajstih letih tvega nov stečajni postopek (in isto bi se skorajda ponovilo pred šestimi leti, ko je klub aprila 2006 zadnji trenutek rešil furlanski podjetnik Fantinel). Medtem je le nekaj kilometrov oddaljeni Videm v ospredju zaradi odlične organizacije, neoporečnih računov in vrhunskih rezultatov. Triestina zadnja leta res nima sreče s predsedniki. Po Amilcareju Bertiju, ki je za sabo pustil zelo lepe spomine, a ne gre pozabiti, da je takrat del navijačev zahteval njegov odhod, so si v Trstu sledili sami sporni podjetniki, ki so nase opozorili bolj zaradi raznih škandalov, stečajev in spornih potez, kot pa zaradi uspešnega upravljanja nogometnega kluba. Flaviano Tonellotto je prispel v Trst izključno zaradi svojih interesov na nepremičninskem trgu. Spominjali se ga bomo kot predsednika, ki je igralcem vsilil makrobiotično hrano - nogometaši so se skrivaj hranili s sendviči s salamo - imel velike gradbene načrte in podobno. Težave na nepremičninskem področju pa so ga »pokopale« tudi na športnem. Stefano Fantinel je prišel v Trst z namenom, da bi se tudi pri nas uveljavil s svojo ponudbo kakovostnih vin, a tudi on se je kmalu zavedal, da je nogometni klub luknja brez dna. Postavil je umetne navijače na tribuno Colaussi in prodal vse najboljše igralce, da bi vsaj omejil izgube. Posledica je bil dvojni zaporedni izpad iz B-lige v 1. divizijo. Sergio Aletti je ob prihodu v Trst takoj obljubil A-ligo v dveh letih. Nato je zagotovil, da bo 1. aprila Triestina imela svoj športni cen- ter in da je v ta projekt investiral že 4,5 milijona evrov. Istočasno pa ni plačeval uslužbencev in klub zadolžil za skoraj 6 milijonov evrov. Kaj se v resnici skriva za njegovim prihodom v Trst, še ni jasno. V svetu nogometa, zlasti od B-lige navzdol, je tačas prostor skoraj le še za špekulante. Možnosti, da z nogometnim klubom kaj zaslužiš, enostavno ni. Prispevki od televizijskih pravic so skromni, donosnih pokroviteljev je v obdobju krize vse manj in večkrat se za pokroviteljstvom skrivajo nečedni posli. In tudi pravila so taka, da večkrat povzročajo dodatne probleme: ekipa, ki izpade iz B-lige v 1. divizijo, se mora odpovedati skoraj poldrugemu milijonu evrov zaslužka od televizijskih pravic, a večletne pogodbe z igralci so še veljavne. Stečajni postopek je tako skoraj neizbežen. A nogometnega kluba v najvišjih ligah ne zasluži niti mesto. Trst ni bil nikoli zmožen najti podjetnika, ki bi prevzel breme upravljanja nogometnega kluba; v zadnjih letih ni bilo sposobno dobiti niti domačega pokrovitelja, ki bi vsaj prispeval k boljšemu ekonomskemu stanju Triestine. Morda bi bila res najboljša rešitev za tržaški nogometni klub, da bi šel v stečaj, ki bi imel kot posledico brisanje vsega, kar se je do sedaj zgodilo, in začetek nove zgodbe brez črnih madežev. Ter z investicijami - pravimi - v mladinski sektor. Najbrž bo zaključek ravno ta, saj nihče ne verjame v zgodbico, da bo prišel dobrosrčen emigrant iz dežele kengurujev, potegnil iz žepa polno denarnico avstralskih dolarjev in rešil Triestino pred najhujšim. Agonija se bo medtem nadaljevala vse do 31. januarja, to je termina, ki ga je sodnik Sansone postavil sedanjemu predsedniku Alettiju, da dokapitalizira klub in odplača dolg, ki ga Triestina ima do države zaradi neizplačanega davka na dodano vrednost. (I.F.) TRIESTINA Najbolj razburljivi meseci V zadnjem obdobju je postalo dogajanje okoli tržaškega nogometnega kluba Triestina, ki je na robu stečaja, vse bolj razburljivo, napetost se je v teh tednih stopnjevala. Podjetnik Sergio Aletti je klub prevzel konec avgusta, dober mesec pozneje pa je s predsedniškega mesta že odstavil bivšo partnerko Cristino De Angelis, ki ga je prijavila sodstvu. Decembra so se dolgovi kluba in upniki tako nakopičili, da je finančni položaj postal skoraj brezupen, pred božičem pa je Alettija zadela še možganska kap. Tožilec Federico Frezza je zaradi težkih dolgov zahteval uvedbo stečajnega postopka, zdaj pa ima vodstvo kluba še tri tedne časa za dokapitalizacijo. Aletti naj bi računal na pomoč skrivnostnega tržaškega izseljenca, ki je v 50. letih odpotoval v Avstralijo in tam obogatel. Medtem pa predsednik še ni našel rešitve za igralce, kot je recimo reprezentant Andore Ildefons Lima, ki že dalj časa prenočuje na kavču pri soigralcih in ima vedno pripravljen kovček. Po ponedeljkovi sodni obravnavi so navijači predsednika Alettija glasno ozmerjali, naslednjega dne zvečer pa je bil na Op-činah žrtev napada. (af) Bo športna palača nared za Jovanottijev koncert? Sodstvo je na seznam preiskovanih oseb zaradi nesreče v tržaški športni palači, ki je 11. decembra zahtevala življenje 20-let-nega Francesca Pinne, vpisalo še tri osebe (preiskovanih je sedaj 12 oseb). Dvorana ostaja zasežena, po poročanju deželnega dnevnika Rai pa naj bi občinski odbornik za šport Edera izključil možnost, da bi 2. februarja v njej lahko potekal napovedani Jovanottijev koncert. Košarkarske tekme tačas potekajo v palači na Čarboli. Drevi džez koncert dvojice Franco&Venier V gledališču Miela bo nocoj ob 21.30 na sporedu džez koncert z etničnimi primesmi. Na oder bosta namreč stopila priznani pianist Glauco Venier in pevka Alessandra Franco, da bi predstavila ploščo GUNAM, ki sta jo lani posnela v tržaškem Domu glasbe. Plošča je izšla pri založbi Blueserge in zaobjema tako izvirne skladbe Alessandre Franco kot glasbene motive iz portugalske, francoske in armenske ljudske zakladnice. Vstopnice so na voljo na spletni strani www.vivaticket.it, med 17. in 19. uro pa tudi pri gledališki blagajni. Dvodnevni posvet o »južnem vprašanju« Sredozemlje bi lahko bilo kraj srečevanja in združevanja med evropskimi, afriškimi in azijskimi narodi. Kot vemo, je položaj večkrat bistveno drugačen. O ekonomskih in političnih ukrepih, ki bi Italiji lahko pomagali do večje kohezijske vloge na tem področju, bo govor na dvodnevnem posvetu, ki se v petek ob 16.30 začenja v Narodnem domu (nadaljuje pa tudi v soboto ob 9.30). Predvideni so posegi Ilaria Ammendolia, župana kalabrijskega mesta Caulonia, sindikalnega predstavnika delavcev tovarne Fiat v Melfiju, ustanovitelja raziskovalnega inštituta za južnoitalijanska vprašanja, etnologinje Uršule Lipovec itd. Skupinska razstava v dvorani Fittke V dvorani Arturo Fittke (Piazza Piccola 3) bodo danes ob 18. uri odprli skupinsko razstavo Insieme artisticamente, ki jo prirejata Tržaški družbeni okraj zadružnih prodajaln Coop in občinsko kulturno od-borništvo. Cilj razstave je ovrednotiti kulturno bogastvo Trsta, saj so med razstavljavci predstavniki različnih mestnih skupnosti. Na ogled bo do 21. januarja (med 10. in 13. ter med 17. in 20. uro). / TRST Četrtek, 12. januarja 2012 7 OBČINA DEVIN-NABREŽINA Na 10. prazniku kulture in športa nagradili društvene delavce in najuspešnejše športnike Priznanje doseženih športnih rezultatov in požrtvovalnega ter nesebičnega dela v korist društev in krajevne skupnosti. V znamenju izpostavitve in prikaza teh ciljev se je odvijala deseta izvedba Praznika kulture in športa, ki je v ponedeljek zvečer potekal v pokritem šotoru društva Polisportiva San Marco v Ribiškem naselju in na katerem je devinsko-nabrežinska občinska uprava nagradila 81 lani zelo uspešnih športnikov in vsa društva (več kot 50), ki so dejavna v najzahodnejši občini tržaške pokrajine. Srečanja, ki je potekalo v sodelovanju z Lions klubom in pod umetniškim vodstvom združenja Pro Loco, se je udeležilo veliko število športnikov in društvenih delavcev. Spored prireditve, ki ga je v italijanščini in slovenščini povezovala Kristina Ferluga, je predvideval podeljevanje plaket, zbornika na teritoriju dejavnih društev, ki ga je uredil občinski Urad za šolstvo, kulturo, šport in turizem ter zanimive s fotografijami opremljene publikacije iz časa poteka bojev v najjužnejšem delu Soške fronte med 1. svetovno vojno, ki jo je uredil Gruppo Ermada VF. Srečanje so ZDRAVSTVO Namesto CUP tudi številka 848448884 Po prekinitvi rezervacij za specialistične zdravniške preglede na okencih Cup v lekarnah, za katero se je odločilo deželno združenje lekarnarjev Federfarma, je deželna direkcija za zdravje odprla telefonsko številko, ki v bistvu nadomešča okenca Cup v lekarnah. Medtem ko so bila tudi včeraj v teku pogajanja med tržaškim zdravstvenim podjetjem in Fe-derfarmo, ki skušata poiskati rešitev, je deželna uprava dala na razpolago tel. število 848448884. Zdravniške preglede je poleg telefona mogoče rezervirati na okencih zdravstvenega podjetja, v glavni bolnišnici, v bolnišnici na Katinari, v otroški bolnišnici Burlo Garofolo ter v občinskih lekarnah Al Cedro (Trg Oberdan št. 2) in Al Cammello (Drevored XX. septembra). Telefonska številka 848448884 je proti plačilu (cena lokalnega klica oz. glede na pogodbo s posameznimi telefonskimi družbami) in deluje od ponedeljka do petka od 7.30 do 18. ure. Na tej številki je mogoče rezervirati preglede v javnih in zasebnih strukturah v tržaški pokrajini. obogatili plesni, telovadni in glasbeni nastopi skupine, ki deluje v okviru občinske Mladinske konzulte. Športna in kulturna dejavnost društev, ki delujejo na devinsko-nabre-žinskem koncu, je dokaj pestra. Mladi in odrasli imajo možnost v slovenskih in italijanskih društvih gojiti najrazličnejše športne panoge, ki gredo od košarke in jadranja do tenisa in balinanja. Po pozdravnem nagovoru odbornika za šport in kulturo Massima Ro-mite, ki je orisal program večera, katerega je dejansko pobudnik in izpostavil raznovrstni značaj društev, ki delujejo na občinskem ozemlju, se je župan Giorgio Ret v svojem posegu zahvalil številnim, ki so prostovoljno aktivni na družbenem področju in skrbijo za primerno odraščanje mladih. Občinski odbor je za leto 2012 povečal sredstva, ki jih namenja športu in kulturi ter ni zmanjšal posegov v korist socialnih problematik, je povedal župan. Srečanja so se udeležili tudi odbornica Daniela Pallotta ter občinska svetnika Fa-bio Eramo in Luisa Pilat. Uvodoma so organizatorji podelili posebni priznanji »za dragoce- Prireditev je popestril tudi nastop mladih športnih plesalk kroma no sodelovanje« pokrajinskima predsednikoma Coni-ja in Zsšdi-ja, Steliu Borriju in Juriju Kufersinu. Nagrado je za sliko, ki jo je Občina uporabila za naslovnico zgibank in letakov pobude Božič z nami, nadalje prejela umetnica Anica Pahor. Za športne dosežke in uspehe so posebnih nagrad bili deležni Simon Sivitz Košuta, Jaš Farneti (oba jadranje), Denis Tremul (veslanje), Michele Leghissa (nogomet na mivki) in Lisa Ridolfi (namizni tenis). Priznanje so prejeli tudi športniki s posebnimi potrebami, ki so kot gojenci Vzgojno zaposlitvenega središča iz Sesljana lani tekmovali na Posebni Olimpijadi. V tem okviru je devinsko-nabre-žinski Lions klub nagradil dijake nižje srednje šole, ki so sodelovali pri natečaju za izdelavo letaka za mir, katerega se je skupno udeležilo 350 dijakov iz 100 držav. Predstavniki društev so se zahvalili občinski upravi za tesno sodelovanje in podporo pri delovanju. Predstavnik Mladinske konzulte pa je izkoristil priložnost, da je pozval sovrstnike, naj v večji meri pristopijo k delovanju organizacije. (Mch) ŽALNA SEJA - Sinoči na županstvu Dolinska skupnost se je poklonila Lovrihi Dolinska občinska skupnost se je sinoči na županstvu v Dolini (foto Kroma) doživeto spomnila dolgoletnega župana in političnega delavca Dušana Lovrihe. Žalno sejo je uvedla županja Fulvia Premolin, pokojnika pa so se spomnili njeni predhodniki Boris Pangerc, Marino Pečenik in Edvin Švab, zapel pa je dolinski moški pevski zbor Valentin Vodnik. Vsi govorniki so izpostavili premočrtnost pokojnega Lovrihe, ki je do konca ostal zvesti svojim idealom ter vrednotam, za katere se je boril že kot partizan. DUŠANU LOVRIHI V SPOMIN Odšel je človek odločnega značaja in poln človeškega dostojanstva Zapustil nas je Dušan Lovriha. Z njim sem sodeloval in prijateljeval dolga leta in vem, kako odločnega značaja je bil in koliko mu je pomenilo človeško dostojanstvo. Zato je ob spoznanju, da mu v visoki starosti neznosne rastoče težave organizma čedalje bolj omejujejo vsakdan, sklenil vzeti usodo v svoje roke. Prej kot dejanje obupa je to bila potrditev velikega osebnega ponosa. O življenju in delu Dušana Lovrihe je bilo že zapisano. Dolini, največji slovenski občini v zamejstvu, je »vladal« več kot četrt stoletja, spremljal jo je v najtežjem prehodu iz kmetijske občine v ozemlje, ki je bilo preobremenjeno z industrijskimi in energetskimi strukturami, kar je v temeljih pomenilo veliko spremembo v družbenih in tudi narodnostnih razmerjih. Dušan Lovriha in njegovi sodelavci so se zavedali, da vsiljenih sprememb ne morejo odbiti, zato pa so poskrbeli, da so naše vasi dobile nove kulturne in druge strukture in da asimilacijski tok ni pljusknil čeznje, ker je tudi občinska uprava postala okop sožitja in vzajemnosti. Uspelo jim je in to je gotovo njihova zasluga. Iz časa Dušanovega županovanja se mnogi spominjajo časov hladne vojne in pritiska. Odprli so novi most čez Glinščico, ko so Dušanu hoteli vsiliti italijanski trak, da bi ga razrezal. Pa je trak vrgel v vodo rekoč, da je tam še vedno Svobodno tržaško ozemlje. Pozneje, ko je bilo tržaško vprašanje formalno rešeno, je Dušan trobarvni trak večkrat opasal kot župan in ga nosil z vsem dostojanstvom javnega funkcionarja. Tako se je izkazal tudi pozneje, ko sta zaradi atentata zagoreli cisterni naftovoda SIOT. Dušan je v skrbi za usodo ljudi, ki so jih ogrožali plameni, od nekod izbezal zakonski člen, ki je županom v takih izrednih prilikah dajal vso oblast pri vzdrževanju javnega reda, da je lahko naglo ukrepal brez posredovanja pri drugih oblasteh. K sreči požar ni povzročil človeških žrtev, vendar je občina tedaj zahtevala znanstveno strokovno ekspertizo o morebitnih nevarnostih, da si je zagotovila potrebno znanje za podobne primere. Študijo, dolgo več sto strani, je prevedla tudi v slovenščino in jo dala vsem na razpolago. Dušan Lovriha je prišel domov iz jugoslovanske osvobodilne vojske, kjer je služil do leta 1947. Pri šestnajstih so ga odpeljali v posebne bataljone, zavezniki so ga zajeli na Siciliji, pridružil se je prekomorskim brigadam in iz Črne gore preko Bosne in Like prispel na Primorsko. V Dolino se je vrnil kot skojevec, nato postal eden izmed voditeljev KP tržaškega ozemlja in prvi demokratično izvoljeni župan. Pred tem se je izrekel, kot večina slovenskih komunistov, za resolucijo Informbiroja. Znal je biti tudi trd in oster v polemikah, vendar je ostal zvest svojemu partizanskemu izvoru, o čemer priča tudi dogodek, ki ga je opisal v enem izmed tolikih prijateljskih razgovorov ob kozarcu vina v njegovi domači kleti, kjer se je najraje družil z mlajšimi. Bili so časi, ko je tržaška KP bila vabljena na kongrese »bratskih partij«. Dušana so poslali na kongres romunske partije v Bukarešto. Bilo je pomladi 1955. Gostitelj je bil Romun George Georgiju Dej, vendar je glavno vlogo tudi tam odigral temperamentni sovjetski voditelj Nikita Hruščov. Na zaključnem sprejemu zdravic ni bilo konca, Hruščov je nenadoma nazdravil maršalu Titu, s katerim so bili javno še vedno na smrt skregani. Opazil je Lovrihovo začudenje, zapustil predsedniško mizo in stopil pre-denj. »Kdo si?«, ga je vprašal Hruščov in Lovriha je vstal in odvrnil: »Predstavnik KP Tržaškega ozemlja, jugoslovanski partizan.« In sta nazdravila poveljniku jugoslovanskih partizanov maršalu Titu. Nekaj mesecev pozneje se je Hruščov odpravil v Beograd in se Titu opravičil. Bogve, ali se je Hruš-čov spomnil na dogodek, ko je s So-cerba v Titovi družbi gledal čez mejo na Trst, pod seboj pa je imel Dolino? Vsekakor pa Dušanu partizansko poreklo ni dovolilo, da bi soglašal z Vidalijevo oceno o »jugoslovanski zasedbi Trsta«. Na kongresu tržaške KPI, takoj po izidu Vidalijeve knjige, je nastopil ognjevito in poudaril, da je on bil med osvoboditelji Trsta. Zviti Vidali mu je tedaj odgovoril, da ima prav, češ da so partizani Trst zasedli in s tem osvobodili. V KPI je Dušan Lovriha bil eden izmed pomembnih slovenskih voditeljev, skupaj s Škrkom, Jelko, Guštinom, Kodriči. Leta 1968 je bil izvoljen v deželni svet, kjer je ostal dva mandata. S svojo konkretnostjo je očaral sogovornike, pri manjšinski problematiki pa je znal najti pota enotnih nastopov celo z idejnimi nasprotniki, katerim včasih ni prizanesel in jim je pokazal pesti. V tem času je podprl napore skupine mladih beneških Slovencev v Švici, da bi se organizirali. Večkrat sva bila skupaj v Švici, pri sedaj že rajnem Di-notu del Medicu. Na shodih in kongresih je Dušan bodril mlade emigrante, v deželnem svetu pa zastopal njihove zahteve po kruhu in domačem jeziku v šoli. V času med božičem in praznikom Sv. Treh kraljev sva odhajala v Benečijo, kamor so se izseljenci vračali na počitnice. Bili so časi ustrahovanja gladia in policijskih kontrol, ki jih je Dušan zavračal z vso svojo avtoriteto in odločnostjo. Večer, ko je bil za predsednika republike izvoljen Giovanni Leone sva bila v Bardu, na srečanju mladih izseljencev. Opolnoči, ko smo popili zadnji kozarec vina, sva se odpravila v Čento, da bi prespala. Dušan je vozil svojo široko »cortino« po zaledenelih ovinkih, da me je bilo strah. Ko sva že bila blizu Čente, sem mu omenil poledico, on pa v smehu: »Ma ne, ceste so mokre... « Pa je bil led. Naj mi bo tu dovoljeno omeniti Lovrihove sodelavce in tovariše, ki so mu pomagali in ga po potrebi tudi dopolnjevali. V dolinski KPI sta tudi po njihovi zaslugi vladala konkretnost in sloga. O tem sem bral, ko sem delal v Mitrohinovi komisiji, v gradivu italijanskih tajnih služb. Bral sem poročilo, kako so skušali vriniti v vrste tržaške KP svoje vohljače in skrušeno priznanje, da jim v Dolini ni nikoli uspelo, ker so Dušan in tovariši čuvali strnjenost v stranki in bdeli pred vsakim izzivanjem. Ni res, da se je Dušan pozneje umaknil iz politične dejavnosti. Ognjevito se je boril proti razpustu KPI, ker je slutil, kolikšno škodo bo prinesla taka odločitev. Potem se je pridružil gibanju za obnovo komunistične partije, najprej SKP in nato Stranki italijanskih in slovenskih komunistov, ker ni maral frazerstva in frakcionaštva struj. Njegovo zadnje upanje pa je vendar bila združitev komunistov v eno samo stranko, ki naj okrepi svoj vpliv v družbi in brani koristi delovnega človeka. Žal, tega ni doživel. Stojan Spetič 8 Petek, 13. januarja 2012 TRST / JUBILEJ - Znan antifašist in aktivist v NOB danes praznuje Ernest Arbanas 90-letnik Že poleti 1941 aktiven v OF, obsojen pred posebnim sodiščem, preživel tudi Dachau Ernest Arbanas se je rodil v Trstu dne 12. januarja 1922. Arbanas je znana osebnost v tržaški javnosti, posebno pa v krogih protifašistov, aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja in bivših deportirancev v nacističnih taboriščih. Mladega Arbanasa in njegovo družino je nedvomno zaznamoval fašistični režim, ki je vladal v Italiji med dvema vojnama. Nasilno so bile ukinjene slovenske in hrvaške šole v tedanji Julijski krajini. Zato so se v marsikateri družini odločili, da pošljejo svoje otroke na šolanje v kraljevo Jugoslavijo. Tako se je mladi Ernest Arbanas znašel na šolanju v Zagrebu, prebival pa je v Istrskem internatu, ki je nudil zavetje mladim iz Julijske krajine. Ob Arbanasu so se takrat šolali v Zagrebu še Aleksander Modic, Danilo Peric in Ljubomir Sušic. Iz Trsta in okolice, Gorice in Tržiča (Monfalco-ne) se je v letih pred drugo vojno šolalo nekaj desetin mladih. Arbanas je prav spomladi 1941 maturiral na gimnaziji v Zagrebu. Potem se je vrnil v rodni Trst. Nacistična Nemčija in fašistična Italija sta 6. aprila 1941 napadli staro Jugoslavijo in jo premagali v 11 dneh. Sledilo je razkosanje slovenskega ozemlja. Nastala je Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF), ki se je uprla temu načrtu. Poleti 1941 je vodilni aktivist OF Oskar Kovačič prišel v Trst, da bi osnoval OF med slovenskim prebivalstvom. Kovačič je iskal aktiviste in somišljenike nastajajoče OF v različnih sredinah protifašistov. Ena izmed takih skupin je bila skupina bivših dijakov, ki so se šolali v Zagrebu: Ernest Arbanas, Aleksander Modic, Danilo Peric, Ljubo Sušič. Arbanas je pomagal Kovačiču pri- dobivati nove člane v Istri. Obenem so mladinci, ki so bili že mladi skojevci, dobili nalogo, da prevedejo prvi statut OF v italijanski jezik. Ob priliki Drugega tržaškega procesa (2.-14-12. 1941) je organizacija OF v Trstu dobila nalogo, da propagandno izkoristi proces. Stekla je obsežna listkovna in napisna akcija v Trstu in okolici. Med temi aktivisti je bil seveda mladinec Arbanas. Italijanska fašistična policija je ostro reagirala na pro-vokativno akcijo tržaške OF. Ernest Arbanas je bil aretiran 16. decembra 1941. Njemu in drugim obtožencem, pripadnikom prve skupine OF, so sodili 17. septembra 1942 pred Posebnim sodiščem za zaščito države v Rimu. Izrečene so bile težke zaporne kazni: Arbanas je dobil 14 let zapora. Prestajal je kazen do kapitulacije Italije, 8. septembra 1943. Nakar se je vrnil v Trst ter nadaljeval z aktivnim bojem v narodnoosvobodilnem gibanju. Izsledila ga je AKTUALNO - Pobuda Slovenskega kluba Soočenje o izvolitvi predstavništva manjšine V Narodnem domu v Filzije-vi ulici bo danes prva javna pobuda o predlogu za izvolitev predstavništva slovenske manjšine, ki sta ga na osnovi spomenice društva Edinost iznesla deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Ga-brovec. Pobudo za soočenje, ki se bo pričelo ob 18.uri, je dal Slovenski klub. Na vprašanja novinarjev Marija Čuka in Dušana Udoviča bodo - poleg slovenskih deželnih poslancev - odgovarjali senatorka Tamara Blažina, predsednika SSO in SKGZ Drago Štoka in Rudi Pavšič ter Samo Pahor v predstavništvu društva Edinost. Zanimivo bo videti v kolikšni meri je pravzaprav ta volilni predlog sploh izvedljiv in če slovenska narodna skupnost v Italiji sploh potrebuje direktno izvoljeno predstavniško telo. O njem se v manjšinski skupnosti govori in razpravlja že dolgo časa, sklepov pa (še) ni videti na obzorju. Zadeva je v vsakem primeru aktualna v času splošne krize politike in političnega predstavništva, ki se močno pozna tako v Italiji, kot v Sloveniji. DOT ART - V baru Transalpina do 31. 1. Ruski fotografi na tržaški razstavi EVS v Rusiji Pod naslovom Art Confession se v baru Alla Transalpina na Nabrežju Gru-mula predstavlja skupina fotografov iz Vzhodne Evrope, med katerimi jih največ prihaja iz Rusije, po en predstavnik pa tudi iz Litve, Latvije in Izraela. Razstava je nastala v sodelovanju s tržaškim društvom Dot Art, številne fotografije in digitalne umetnine pa bodo na ogled do 31. januarja. Občinska uprava ponuja mladim od 18. do 30. leta starosti možnost sodelovanja v projektu v okviru Evropske prostovoljne službe (EVS), ki bo v ruskem mestu Čeboksary (600 kilometrov vzhodno od Moskve) od marca. Projekt traja 9 mesecev in je namenjen mladim s stalnim bivališčem v Italiji, njegov namen pa je spodbujati medkulturno izmenjavo. EVS omogoča mladim, da izvajajo v tujini prostovoljno službo, ki traja največ 12 mesecev. To spodbuja solidarnost med mladimi, s tem, ko delajo v dobro lokalne skupnosti, pa se prostovoljci učijo novih veščin skozi samostojno in timsko delo, novih jezikov, ustvarjajo prijateljske vezi in spoznavajo druge kulture. Za prostovoljce EVS so kriti bivanje, stroški prevoza, prehrana in žepnina. Več informacij nudijo na spletni strani http://www.retecivica.trieste.it/eud. Včeraj danes nemška okupacijska oblast. Arbanasa so poslali v taborišče Dachau, katerega je preživel. Po osvoboditvi je nadaljeval z delom v protifašističnih organizacijah. Najbolj zaznavno je bilo njegovo delo v tržaški sekciji italijanskega združenja bivših deportirancev ANED, kateremu je predsedoval dolga desetletja. Od leta 1953 do leta 1968 je bil šofer filobusa pri podjetju Acegat v Trstu. Kar je zelo zanimivo, je dejstvo, da se je Arbanas leta 1961 vpisal na pravno fakulteto tržaške univerze. Ob delu je fakulteto dokončal leta 1968, ko je uspešno diplomiral ter postal pravnik. Arbanas je bil seveda vedno v prvi vrsti na manifestacijah in komemoraci-jah, ki so spominjale na narodnoosvobodilni boj ter na trpljenje ljudi v nemških lagerjih. Zavedal se je, da mora mlajšim generacijam pustiti izročilo protifašizma in prave zgodovine na-rodnoosovbodilnega in odporniškega gibanja. V zadnjem obdobju svojega predsedovanja ANED-u je dočakal, da je organizacija dobila svoj sedež prav v tržaški Rižarni, v bivšem stanovanju nacističnega poveljnika. Tam je bil Arbanas in ostali člani ANED-a na razpolago skupinam in posameznikom, ki so si želeli ogledati tržaško uničevalno taborišče. Ernest Arbans je bil tudi med pobudniki ustanovitve Mednarodne odbora za Rižarno. Ob visoki obletnici mu seveda iskreno voščimo ter mu obenem zaže-limo še mnogo zdravih in uspešnih let med protifašisti in bivšimi deportiran-ci. Po drugi strani pa še mnogo let v družinskem krogu. Milan Pahor Vse najboljše na gradu Pokrajinska uprava prireja danes na Gradu sv. Justa pobudo Vse najboljše na Gradu, posvečeno priletnim osebam. Prireditev bo ob 12.30 v restavraciji Bottega del vino v okviru projekta pokrajinske uprave »Ar-gento vivo«. To bo tradicionalno novoletno kosilo, ki ga ponudi vsako leto pokrajina gostom domov za ostarele v tržaški pokrajini, udeležili pa se ga bosta tudi pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat in pokrajinska odbornica za socialne politike Roberta Tarlao. Letošnjega kosila se bo udeležilo skupaj 130 priletnih moških in žensk, je včeraj povedala predsednica Bassa Poropat in poudarila pomen pobude, katere namen je boj proti osa-melosti priletnih, še predvsem ne-pokretnih. Pokrajina je mesečne pobude prireditve Argento vivo priredila v domala vsej tržaški pokrajini, od Krasa do morja in raznih mestnih rajonov. Pri tem so sodelovali javne institucije, ustanove, združenja prostovoljcev in mnogi študenti, priletni pa so bili nad delom pokrajinske uprave navdušeni. Pobudo Vse najboljše na so gradu priredili v sodelovanju s Fundacijo CRTrieste in ustanovama A.M.I.C.O in Televita. Danes, ČETRTEK, 12. januarja 2012 TATJANA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.43 - Dolžina dneva 8.57 - Luna vzide ob 20.42 in zatone ob 9.06 Jutri, PETEK, 13. januarja 2012 VERONIKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,2 stopinje C, zračni tlak 1032,5 mb raste, vlaga 56-odstotna, brezvetrje, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 10,6 stopinje C. [I] Lekarne U Kino Do sobote, 14. januarja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Sv. Ivana 5 (040 631304), Ul. Alpi Giulie 2 (040 828428), Milje - Ul. Maz-zini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Sv. Ivana 5, Ul. Alpi Giulie 2, Oši-rek Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Sonnino (040 660438). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Danes naš nono Sergio 80 let ima. Vnuki Ivan, Giulia, Peter in David mu želijo vse najboljše iz srca in še mnogo lepih in srečnih dni še ostali mi. AMBASCIATORI - 17.45, 20.00, 22.15 »Sherlock Holmes: Gioco di ombre«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.15, 18.10 »Il gatto con gli stivali 2D«; 20.10, 22.10 »Finalmente la felicità«; 16.20, 18.50, 21.20 »Vacanze di Natale a Cortina«; 16.30, 19.10, 21.50 »Sherlock Holmes -Gioco di ombre«; 19.50, 22.15 »Ca-podanno a New York«; 16.30 »Il figlio di Babbo Natale 3D«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 16.30, 19.50, 22.15 »Immaturi, il viaggio«; 16.00, 18.50, 21.40 »J. Edgar«. FELLINI - 16.45 »Alvin Superstar 3: Si salvi chi puo«; 18.10, 20.10, 22.00 »Midnight in Paris«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giot to 8) 16.30, 19.40, 21.00 »Emotivi ano-nimi«; 17.50, 22.20 »Le nevi del Kili-mangiaro«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »J. Edgar«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Le idi di marzo«. KOPER - KOLOSEJ - 16.40 »Alvin in veverički 3«; 18.30, 21.00 »Misija: Nemogoče - protokol duh«; 17.00 »Mup-petki«; 16.30, 19.00, 21.30 »Sherlock Holmes: Igra senc«; 19.20, 21.40 »Trgovci s časom«. KOPER - PLANET TUŠ - 19.00, 21.30 »Traktor, ljubezen in rock'n'roll«; 16.50 »Arthur Božiček 3D«; 20.55 »Pisma sv. Nikolaju«; 16.00, 18.00 »Alvin in veverički 3«; 20.50 »Dekle z zmajskim tatujem«; 15.55, 18.20 »Mup-petki«; 15.10, 17.10, 19.10, 21.10 »Jack in Jill«; 16.20, 18.40, 21.00 »Tihotapci«; 16.10, 18.30, 20.40 »Angleška pita«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 20.00, 22.15 »Il principe del deserto«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Al-manya la mia famiglia in Germania«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Il gatto con gli stivali 2D«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Imma-turi, il viaggio«; 18.20 »The Artist«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40 »Alvin Superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.30 »Capodanno a New York«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.00 »Immaturi - Il viaggio (dig.)«; Dvorana 3: 17.30 »Il gatto con gli stivali 3D (dig.)«; 19.50, 22.00 »Vacanze di Natale a Cortina«; Dvorana 4: 18.00, 20.30 »Sherlock Holmes -Gioco di ombre«; Dvorana 5: 18.00, 21.00 »J. Edgar«. [H Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja v Samatorci 53. Tel. št. 040-229586. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. SALOMON v Rupi je odprl osmico; tel. 0481-882230. / TRST Četrtek, 12. januarja 2012 9 K/D Ribiški muzej Tržaškega Primorja Trst-Križ in Izobraževalni program TV Slovenija i RTV SLO vas vljudno vabita na svečano predpremiero dokumentarnega filma MREŽE SPOMINA scenarista in režiserja JADRANA STERLETA O morskem ribištvu govorijo še zadnji kraški ribiči in njihove žene iz Križa in Nabrežine, pripovedujejo o mrežah, ki so pomenile preživetje, pa tudi o tem, od kod smo prišli prav do oba le Tržaškega zaliva. Film Jadrana Sterleta, Kraševca in sina pomorščaka, je poklon tej naši edini, bogati, več kot tisočletni obmorski kulturni dediščini, kije lastna Slovencem od Trsta do izliva rekeTimave. Projekcija dokumentarnega filma bo v soboto, 14. januarja 2012 ob 20.00 v prostorih doma A. SIRKA v Križu Pred ogledom filma bomo svečano odprli likovno razstavo portretov nekaterih udeležencev v filmu, ki jih je portretirala akademska slikarka ANA KRAVANJA iz Divače. PRISRČNO VABLJENI! Slovenski klub vabi danes, 12. januarja 2012, na debatno srečanje na temo DEMOKRATIČNO IZVOLJENO PREDSTAVNIŠTVO Sodelovali bodo: Tamara Blažina, Igor Gabrovec, Igor Kocijančič, Rudi Pavšič, Drago Stoka in Samo Pahor Moderatorja: Marij Čuk in Dušan Udovič Debata bo potekala v Narodnem domu, ulica Filzi 14, s pricetkom ob 18. uri H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA VLADIMIR BARTOL sporoča koledar predstavitev svojih šol in vrtcev; Vrtec Barkovlje (UL Vallicula 11): v ponedeljek, 16. in 23. januarja, od 11. do 12. ure ter v sredo, 18. in 25. januarja, od 14. do 15. ure; Vrtec Lonjer (Lonjerska cesta 240): v ponedeljek, 16. in 23. januarja, od 14. do 15. ure ter v petek, 13 in 20. januarja, od 14. do 15. ure; OŠ Milčinski (Ul. Marc-hesetti 16): v sredo, 18. januarja, ob 17. uri; OŠ Finžgar (Ul. Cereto 19): v ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri; OŠ Župančič (Ul. Caravaggio 4): v ponedeljek, 23. januarja, ob 17. uri; SŠ Ciril in Metod (Ul. Caravaggio 4): danes, 12. januarja, ob 17. uri; SŠ Ciril Metod - podružnica na Katinari (Reška cesta 511): v petek, 13. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da so do petka, 13. januarja, v jutranjih urah dnevi odprtih vrat na vseh šolah in vrtcih. Starše vabimo, da se predhodno najavijo. DRŽAVNI IZOBRAŽEVALNI ZAVOD J. STEFANA prireja v soboto, 14. januarja, od 9.30 do 11.30 dan odprtih vrat. Profesorji znanstvenih predmetov biokemijskega, elektronskega in mehanskega oddelka bodo predstavili ustroj šole in nudili informacije o vzgojno-izobraževalni ponudbi. Toplo vabljeni starši, srednješolski učenci in vsi, ki bi radi spoznali naš zavod. DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 15. januarja, od 10. do 12. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti - Strada di Guardiella, 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH, Nanoški trg 2, sporoča, da bo vpisovanje potekalo od 16. januarja do 20. februarja s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 7.45 do 13.30. Tajništvo bo v obdobju vpisovanja odprto tudi v soboto, 28. januarja in v soboto, 11. februarja od 8.30 do 13.00. Obenem sporočamo, da bo informativni sestanek za starše, ki bodo otroke vpisali v prvi letnik vrtca oz. šole v sredo, 18. januarja, ob 17.00 v prostorih ravnateljstva. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SREČKO KOSOVEL obvešča, da bo informativno srečanje o predstavitvi tako matične šole na Opčinah, kot podružnice na Pro-seku v ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri na sedežu šole Kosovel na Opčinah, v Bazoviški ulici 7. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU sporoča, da je koledar informativnih sestankov za starše ob vpisih za š.l. 2012/13 v šole in vrtce naslednji: v ponedeljek, 16. januarja, ob 17.00 na osnovnih šolah J. Ribičiča-K. Široka (Ul. Frausin, 12) in I. Grbca-M.G. Stepan-čič (Ul. Svevo, 15); v torek, 17. januarja, ob 10.30 v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu (Ul. Frausin, 12); v sredo, 18. januarja, ob 10.30 v otroškem vrtcu Jakoba Ukmarja (Staroistrska cesta, 78); ob 11.00 v otroškem vrtcu v Škednju (Ul. Svevo, 15). RAVNATELJSTVO DRŽAVNE SREDNJE ŠOLE SIMONA GREGORČIČA V DOLIN I vabi na predstavitev šole, ki je namenjena staršem učencev letošnjih petih razredov osnovnih šol, ki bo v torek, 17. januarja, ob 17. uri na sedežu šole. Istega dne bo ob 18. uri zbor staršev za razgovor o obšolskih dejavnostih, oz. o zimovanju in šolskih izletih. M Izleti SEKCIJA VZPI-ANPI BOLJUNEC organizira v petek, 13. januarja, izlet na tradicionalno proslavo ubitih partizanov na pragu svobode 13. januarja 1945 na Sveti Ani pri Ložu. Odhod izpred gledališča F. Prešeren v Boljuncu ob 8.30. Informacije in prijave na 333-6843573. KRUT zaključujemo vpisovanje na voden ogled razstave »Ekspresionizem« v Villo Manin in ogled bližnjega mesteca Portogruaro, v soboto, 4. februarja. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072. NA OGLED JASLIC v Mokronog, Šentjanž, Boštanj in okolico se bomo podali v soboto, 28. januarja. Avtobus bo spremljal udeležence po ustaljeni navadi. Imeli bomo tudi sv. mašo in dobro kosilo. Za vpis in vse ostale informacije pokličite na tel. št. 3479322123. Obvestila JOGA pri Skladu Mitja Čuk: na razpolago je le še nekaj prostih mest za tečaj 2012. Informacije in vpis na tel. št. 349-0981408. KMEČKA ZVEZA poroča, da je na pobudo Tržaške pokrajine odprt solidarnostni račun za zbiranje sredstev za pomoč govedorejskemu obratu Daria Zidariča, ki je utrpel veliko škodo zaradi požara. Številka računa IBAN IT98C0892802201010000031340. GONG ZVOČNA KOPEL - danes, 12. januarja, od 18.30 do 19.30 v društveni dvorani gledališča F. Prešeren v Bo-ljuncu. Prinesi s seboj steklenico vode, spalno vrečo in podlogo za leža-nje. Obvezna prijava na yoga.ko-ren@gmail.com ali na +38641649004 (Goran). Zaželjen prispevek za igralce inštrumentov. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 12. januarja, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). SLOVENSKI KLUB prireja danes, 12. januarja, debatno srečanje na temo »Demokratično izvoljeno predstavništvo«. Pri debati bodo sodelovali Tamara Blažina, Igor Gabrovec, Igor Kocijančič, Rudi Pavšič, Drago Štoka in Samo Pahor, moderirala pa bosta Marij Čuk in Dušan Udovič. Srečanje bo potekalo v mali dvorani Narodnega doma, Ul. Filzi 14, s pričetkom ob 18. uri. Vabljeni! SPDT obvešča člane, da bodo v prvih januarskih dneh odborniki na razpolago za poravnavo članarine in obnovitev zavarovalnine s sledečim urnikom: danes, 12. januarja, 18.00-20.00 na Štadionu 1. Maj; v četrtek, 19. januarja, 19.00-20.30 v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. SPDT prireja celodnevne tečaje smučanja za osnovnošolske otroke 4., 11., 25. februarja in 3. marca na Zoncolanu. Informativni sestanek bo danes, 12. januarja, na Štadionu 1. Maj ob 19. uri. Dodatne informacije: www.spdt.org, smucanje@spdt.org in tel. št. 3395000317 od ponedeljka do petka od 19. do 20. ure. NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri SKD Igo Gruden - Maša Pregarc bo imela uvodno predavanje v petek, 13. januarja, ob 18. uri v Radovičevi sobi Kulturnega doma v Nabrežini. NOVO TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV ONLUS priredi v petek, 13. januarja, ob 17. uri v dvorani Baron-cini zavarovalnice Generali, Ul. Trento 8, predavanje na temo »Noga sladkornega bolnika: problem je velik, če ga poznaš, se mu lahko izogneš«. Predavala bo Annamaria Chiandetti, po-dologinja diabetološkega centra. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di So-pra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na info@skde-vin.it ali na tel. 335-8180449 (Erika). AŠD SK BRDINA Ob priliki smučarskih tečajev bo v nedeljo, 15. januarja, možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Tel. št.: 3355476663 (Vanja). SEKCIJA VZPI PROSEK-KONTOVEL obvešča, da bo komemoracija padlega partizana Marjana Štoke v nedeljo, 15. januarja, ob 11. uri v Štorjah. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 16. januarja, v Peterlinovo dvorano, Doni-zettijeva 3, na večer posvečen analizi ljudskih štetij na našem področju od srede 19. stoletja do prve svetovne vojne. Govorila bosta zgodovinarja Alek-sej Kalc in Dean Krmac. POHITITE S PRIJAVO VINA 2011 Kmečka zveza opozarja vinogradnike, da je še nekaj dni na razpolago za prijavo vina 2011/2012. Rok za predstavitev prijave zapade v ponedeljek, 16. januarja. Zamudniki naj pohitijo. TEČAJ FOLKLORNIH PLESOV: Si želite razgibane družbe in se učiti folklornih plesov? Pri nas vam ne bo nikoli dolgčas. Starost je neomejena! Kd Rdeča zvezda vabi na informativno sejo, ki bo v ponedeljek, 16. januarja, ob 20. uri v prostorih društva Rdeča zvezda (Salež). Dodatne informacije in prijave na tel. št. 347-9933778 (Katrin) ali 349-2603425 (Alexia), skd.rdecaz-vezda@gmail.com. UPRAVNI ODBOR Združenja Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca obvešča članstvo, da bo redni občni zbor v torek, 17. januarja, v prostorih KD Ivan Grbec, Ul. di Servola 124, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: pregled članstva in pooblastil; imenovanje tajnika zbora; poročilo predsednika, blagajnika, nadzornikov; odobritev proračuna in predračuna; imenovanje volilne komisije; predlaganje kandidatov; volitev novih članov upravnega in nadzornega odbora; razno. Pred začetkom bo potekala poravnava članarin za l. 2011 in vpisovanje novih članov za l. 2012. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtce v Šempolaju za šolsko leto 2012/2013. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, do 31. januarja. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v otroškem vrtcu. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski otroški vrtec bo v četrtek, 19. januarja, ob 16. uri v prostorih navedenega vrtca. Za informacije je na razpolago urad za šolstvo, telefonska številka 0402017370. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v četrtek, 19. januarja, ob 20.30, v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricrea-torio 2, celovečerno predavanje »Globoke sanje - o novih odkritjih Jamarskega odseka SPDT v zadnjem letu«. Predavanje je pripravil Dean Zobec. Pred predavanjem, od 19.00 do 20.30, bodo odborniki članom na razpolago za poravnavo letne članarine in zavarovalnine. NARAVNI OBRAZNI LIFTING pri Skladu Mitja Čuk - ponovni začetek tečaja v januarju. Info: 340-9116828 (Maša), prava.narava@gmail.com. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer z vini iz Sardinije. Srečanje bo v petek, 20. januarja, ob 20.30 v prostorih Zadruge Dolga Krona - Dolina 528. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Nadaljuje se tudi včlanjeva-nje v združenje ONAV za l. 2012. Informacije in prijave na www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo zasedanje Deželnega sveta v sredo, 25. januarja, ob 18. uri v prvem sklicu in ob 19. uri v drugem sklicu. Deželni svet bo potekal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. LETNIK '67 dobimo se! Vabljeni na srečanje v soboto, 28. januarja. Prijave in info na tel. št.: 329-3338871 (Dunja) v večernih urah. MARKETINŠKE STRATEGIJE ZA PROMOCIJO TERITORIJA: tečaj na podiplomski stopnji, namenjen odraslim brezposelnim osebam z univerzitetno diplomo in z bivališčem na območju dežele FJK; trajanje: 80 ur - od februarja do junija. Vsebine: osnove marketinga, analiza tržišča, segmentacija proizvodov in kupcev, marketing mix. Izbor kandidatov: 13. februarja. Za dodatne informacije in vpisovanja: Ad for-mandum, Ul. Ginnastica 72, Trst (tel. 040-566360, ts@adformandum.eu). 0 Prireditve ŽIVLJENJE, KI PRESENEČA V okviru ciklusa »Življenje, ki preseneča« bo danes, 12. januarja, ob 20. uri v Peterli-novi dvorani v Ul. Donizetti 3, srečanje s prof. Alenko Rebula na temo: Odprti za presenečenja v družini. Vabljeni mladi. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na premiero mladinske igre »Razbojnice« v izvedbi gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. Režija Patrizia Jurinčič (ki je tudi avtorica besedila) in Maruška Guštin. V soboto, 14. januarja, ob 20. uri v Finžgarjevem domu, Dunajska 35, Opčine. SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA V TRSTU priredi v soboto, 14. januarja, ob 16. uri koncert božičnih pesmi v Domu za ostarele pri šolskih sestrah pri sv. Ivanu (Ul. Delle Docce 34) v Trstu ter v nedeljo, 15. januarja, ob 16. uri v Domu za ostarele in onemogle Jeralla na Padričah. Koncert izvaja OMPZ Kraški cvet pod vodstvom sestre Karmen Koren. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem KD F. Venturini prireja v nedeljo, 15. januarja, ob 17. uri v domu M. Ukmar pri Domju novoletni koncert. Sodelujejo gojenci glasbene šole, mladinska glasbena skupina Rock n'bendime in harmonikaš Marko Ma-nin. Toplo vabljeni! SKD V. VODNIK vabi v nedeljo, 15. januarja, ob 18.00 na Pozdrav novemu letu. Nastopili bodo MoPZ V. Vodnik, otroška plesna skupina Stars ter Zmaga in Vitoro. Možno včlanjevanje. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi v nedeljo, 15. januarja, ob 16. uri v stolnico sv. Justa v Trstu na tradicionalni »Božični koncert«. Sodelovali bodo: združeni mešani zbor pod vodstvom Edija Raceta in združeni otroški zbori KD Igo Gruden iz Na-brežine, MlPZ Ladja iz Devina in DS Vesela Pomlad z Opčin pod vodstvom Mirka Ferlana. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus s sodelovanjem CSV vas vljudno vabita na predavanje za mlade »Kako naj se soočamo s pro- blemom smrti drage osebe«, ki bo potekalo v okviru workshopa o žalovanju v petek, 20. januarja, ob 17. uri v prostorih CSV, Pasaža Fenice št. 2, 3. nadstropje v Trstu. Predavala bo psihologinja in psihoterapevtka dr. Mar-zia Rucli. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti prireja »18. revijo kraških pihalnih godb«; 29. januarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku nastopajo: Kraška pihalna godba Sežana, God-beno društvo Viktor Parma iz Trebč, Godbeno društvo Prosek; 4. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču nastopajo: Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Divača, Postojnska godba 1808; 4. februarja, ob 19. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici nastopajo: Brkinska godba 2000, Godbeno društvo Nabrežina, Pihalni orkester Ilirska Bistrica; 12. februarja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Kobji Glavi nastopajo: Pihalni orkester Kras Doberdob, Pihalni orkester Ri-cmanje, Pihalni orkester Komen. SLIKARKA MAJDA PERTOTTI razstavlja svoje izdelke v društveni gostilni na Kontovelu do 31. januarja. Vljudno vabljeni! 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. 3-SOBNO STANOVANJE delno opremljeno in prenovljeno, dajem v najem v centru Sežane. Tel. 040-291488 ali 00386-31736238. 37-LETNI FANT z večletnimi izkušnjami kot skladiščnik v tovarni išče resno zaposlitev. Tel. 328-1740877 ali 040200882. IZKUŠENA GOSPA v gospodinjstvu in negi starejših oseb išče delo. Tel. 3356445419. PRODAM ŽELEZNA VRATA 80x200, uporabna za termično centralo. Tel. št.: 040-814212. PRODAM AVTO honda civic LS 1,5 Vtec, limuzina s 5 vrati, letnik '98, prevoženih 262 tisoč km, dobro opremljen, edini lastnik, redno servisiran. Prometni davek plačan do avgusta 2012, vinjeta pa do 31. januarja 2012. Tel.: 349-4225478. Prispevki V spomin na drago prijateljico Frido darujeta Božica in Karmen 50,00 evrov za Zvezo cerkvenih pevskih zborov in 50,00 evrov za Slovensko pevsko društvo Krasje. V spomin na Dušana Lovriho darujeta Mitja in Aleš Ota 50,00 evrov za košarkarsko sekcijo AŠD Breg. Ob 25. obletnici smrti predragega Stanka Prašelja darujeta žena Berta in hčerka Desi z družino 50,00 evrov za god-beno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob drage sestrične Danice Višnjevec por. Racman daruje Aleksander Vodopivec 50,00 evrov za SKD Krasno polje - Gročana. V spomin na moža in očeta Egona darujejo Irma, Mira in Edi z družinama 50,00 evrov za Zadrugo Naš Kras, 50,00 evrov za ŠZ Jadran, 50,00 evrov za Polet in 50,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na ženo Stano daruje Stane Malalan 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Tržaški pokrajinski odbor VZPI-ANPI se klanja spominu tov. DUŠANA LOVRIHE in izreka globoko sožalje ženi, sinu ter svojcem. Ob smrti drage žene, mame in none EME PRIMOSIG LEGIŠA izražamo iskreno sožalje možu Karlu, hčerkam Sonji, Mariji in Tatjani ter ostalim sorodnikom ŽPZ Devin, OPZ Ladjica in Fantje izpod Grmade 10 Četrtek, 12. januarja 2012 KULTURA / GLEDALIŠČE MIELA - Koncertno branje Rumizeve Kutine iz Istanbula Balada o tragični ljubezni med Mašo in Maxom Paolo Rumiz bo skupaj z glasbeniki Alfreda Lacosegliaza še enkrat nastopil v nedeljo zvečer Orfej je reagiral na smrt ljubljene Evridike tako, da se je napotil v podzemlje, da bi jo ponovno pridobil, sodobni pevec Paolo Rumiz pa je pisal o svojem simboličnem potovanju, da bi lažje prenesel izgubo s podporo vseh, ki mu želijo prisluhniti. Pred letom in pol je dal spominu umetniška krila in je ubral lirske strune verzov, na katere so se kasneje, po čisto spontanem postopku prilepile še note. Tako je v enajstercih zapela balada o kutini iz Istan-bula, ki se je kot vsaka ustna pripoved razvila in se še razvija skozi različne oblike, od knjige do cd-ja in je nazadnje postala koncertno branje na gledališkem odru, ki se ravno tako, rahlo spreminja na vsaki etapi turneje. V torek so Rumiz, avtor glasbe Alfredo Lacosegliaz in glasbeniki njegove skupine nastopili pred domačo publiko v nabito polni dvorani gledališča Miela v Trstu. Avtoritete, kulturniki, glasbeniki, bralci priljubljenega novinarja in pisatelja niso zamudili priložnosti, da bi iz njegovih ust slišali pripoved o ljubezni Dunajčana Maxa in Sarajevčanke Maše, ki se v utripu balade vije po vzhodnem delu Evrope, onkraj meja nekdanjega avstro-ogrskega cesarstva do dišečih turških bazarjev. Sodelovanje z avtorjem glasbene kulise za to koncertno branje je nastalo po naključju, težko pa bi si lahko predstavljali primernejšo kombinacijo stilov, saj se značilni, ljudsko-umetni patchwork Alfreda Lacosegliaza, njegovo svojevrstno, recitativno petje, ki obleče besede z barvami fragmentov balkansko-me- •y Paolu Rumizu (spodaj) in glasbenikom Alfreda Lacosegliaza je v gledališču Miela v Trstu prisluhnilo res veliko ljudi kroma diteranske tradicije, naravno prilega čustvenemu, radovednemu lovu na »donavsko-balkanske« emocije in vtise Rumizeve pripovedi. Med neparnimi ritmi, brezčasnimi melodijami, ambientalnimi zvoki, ki jih skladateljeva domišljija pomeša v svojem glasbenem potovanju, se iz podzemnega toka spomina, večkrat pojavlja pristna bosanska pesem Žute dunje, ki je ključnega pomena v razvoju zgodbe. Maša je zapela to sevdalinko Maxu na večer, ko sta se spoznala v povojnem Sarajevu; besede žalostne pesmi se uresničijo, saj bo ljubezen vzcvetela ob preranem zatonu Ma-šinega življenja, kar iz literarnega vidika oživlja tudi večni binom Ljubezen-Smrt. »Kaj pa veste vi o ljubezni,« sprašuje s kančkom grenkobe Paolo-Max; vprašanje je na začetku izhodišče za pripoved, njena ponovitev na koncu predstave pa pečat cikličnega obnavljanja ustnega izročila, po katerem dobi celotna balada navdih. V ritmu enajstercev in v koraku pisatelja, ki verjame, da besede nastanejo iz gibanja in hoje popotnika, je zgodba tekla z različnimi hitrostmi. Rumiz je stopil postopoma v kožo igralca; v prologu je težje zapustil novinarsko brezosebno hitrost, kasneje pa je njegovo podajanje pridobilo ekspresivne nianse doživetega. S čisto dikcijo in s posluhom za komplementarnost glasbenikov, katerim se je včasih pridružil s tihim petjem, je Rumiz popeljal gledalce skozi ritualna potovanja človeka po zunanjih in notranjih pokrajinah, kjer se meja resničnosti prelije v legendo. V spominu se Maša spremeni v bajeslovno bitje, razpeto med eterično božanskostjo svetle, skrivnostne prikazni in prvobitnim odnosom z elementi, z rodno zemljo, soncem življenja in senco usodno fascinantne smrti. Maša ima toplino altovskega glasu, na odru pa je ženski element dobil zveneči sopranski prizvok zanesljive Ornelle Se-rafini, dolgoletne interpretke ritmično in melodično zahtevne, pripovedne glasbe Lacosegliaza. S petjem so se prepletali instrumentalni spevi in plesi v izvedbah samega Lacosegliaza na raznih ljudskih glasbilih, violinistke Cristine Verita, klarinetista Daniela Furlana in klaviaturistke Oriette Fossati. Na tej osnovi je pisateljeva domišljija prepletala cesarjevo in vzhodno dediščino Tržačana, ki se z lahkotnostjo plesa zavrti med simboli svoje identitete, med bakrenimi zapestnicami in sinjino grškega morja, se spominja ran deportirancev kot tudi partizanov, se z dunajskim rabinom pogovarja o eksistencialnih vprašanjih in črpa iz prebole-vanja smrti predvsem življenje in ljubezen ne samo do Maše, a do teritorija, ki že dolgo let predstavlja bistvo in glavni navdih njegovega novinarskega in pisateljskega prizadevanja. Rumiz piše z zunanjim pogledom popotnika, s katerim skuša prodreti v dušo naroda, ki ga očara, kar pomeni tudi s posebnim občutkom za barve, vonjave, podobe, ki bi v tem gledališkem kontekstu lahko dejansko ovrednotile besedo (na primer s projekcijami), a so po zamisli režiserja Franca Peroja prepustile oder minimalistični koncertni izvedbi. Osebna beseda s poetičnim pridihom je v torek privabila tako množico ljudi, da je vodstvo gledališča zaradi velikega povpraševanja dodalo izjemno ponovitev, ki bo v nedeljo, 15. januarja ob 21.00. Rossana Paliaga MGLC - Razpis Poziv slovenskim umetnikom grafikom Mednarodni grafični likovni center (MGLC) je objavil razpis, namenjen slovenskim umetnikom, ki se ukvarjajo z grafiko in umetnostjo tiska. Prek razpisa želijo pridobiti dela za predstavitev sodobne slovenske grafične produkcije, nastale v zadnjih treh letih. Razstava bo na ogled od 20. aprila do 17. junija. Rok za oddajo del je 15. februar. Avtorji naj v obliki originalov, fotodokumentacije ali v elektronski obliki predložijo svoja dela v katerikoli grafični tehniki ali kombinaciji tehnik in s poljubno tematiko, nastala od vključno leta 2008. Predložena dela naj bodo opremljena z osnovnimi biografskimi podatki avtorja in natančnimi podatki o delu. Ker je predvidena izdaja razstavne zloženke, naj bodo reprodukcije pripravljene za tisk. Umetniki lahko dela pošljejo bodisi na naslov Mednarodni grafični likovni center, Grad Tivoli, Pod turnom 3, 1000 Ljubljana ali pa na e-naslova muzejske svetovalke Brede Škrjanec ali kustosa Božidarja Zrinskega. Poziv umetnikom vseh generacij, ki aktivno delajo na področju umetnosti tiska in grafike, je izhodišče za nadaljnje raziskovanje slovenske grafične produkcije in njene vpetosti v sodobne vizualne umetniške prakse, so zapisali v MGLC. Iščejo skladbe za EMO Razvedrilni program Televizije Slovenija je objavil razpis, s katerim vabi avtorje, da prijavijo skladbo za izbor predstavnice RTV Slovenija na 57. tekmovanju za pesem Evrovizije 2012. Skladba bo namenjena eni izmed zmagovalk oddaje Misije Evrovizija Evi Boto ali dvojčicama Niki in Evi Prusnik, ki bodo nastopile na EMI. Rok za oddajo je 26. januar. Skladba, ki je lahko dolga največ tri minute, mora biti nova, kar pomeni, da ni bila predhodno javno predvajana ali objavljena v kakršni koli obliki. (STA) GLEDALIŠČE ROSSETTI - Uvod v drugi del sezone 2011/12 Koncertnega društva Godalni kvartet Bennewitz navdušil Štirje mladi češki fantje, študentje na Akademiji za glasbo v Pragi, dva Jiri-ja in dva Štepana, so se l.1998 odločili za skupno glasbeno pot v godalnem kvartetu, sestavu, ki zahteva nadpovprečno predanost, sposobnost prilagajanja, zraven pa tudi zrele in tehnično dovršene osebnosti. Izbrali so ime češkega violinista Antonina Bennewitza, svoje znanje pa so po študiju v domovini izpopolnili na Španskem in v Švici ter kmalu posegli po prvih nagradah in priznanjih. V Trstu so prvič nastopili pred skoraj dvema letoma na vabilo društva Chamber Music: v mali dvorani gledališča Verdi so razkrili svoje adute ter se odlično izkazali predvsem v glasbi domačih avtorjev, drugo vabilo so prejeli od Koncertnega društv a, za katero so v gledališču Rossetti odprli drugi del sezone 2011-12. Stilna ter inter-pretativna skladnost in poglobljen študij skrivnosti skupne igre so bili razvidni že iz prve skladbe, Kvarteta v Es-Duru op. 33 št. 2 Franza Josepha Haydna. Češki mojstri so izpostavili predvsem humori-stične aspekte kompozicije, še posebej v drugem in četrtem stavku: v Scherzu so se s poudarjenimi glissandi morda celo pretirano odmaknili od sloga, ki je vsekakor uokvirjen v prosojni duh dunajske klasike, igra pa je bila vseskozi ljubka in galantno podana. Najbolj zanimiva in dognana je bila izvedba 3. Kvarteta Alfreda Schnitt-keja, rusko-nemškega skladatelja židovskega porekla, ki je l. 2010 sklenil svoj življenjski lok ter zapustil globoko sled, morda tudi smernice, ki bodo lahko vodile skladatelje tretjega tisočletja. Schnittke - ali za Ruse še vedno Šnitke - je mojster, ki je s svojim opusom postal vezni člen med preteklostjo in bodočnostjo: znane, domače elemente, utrinke del velikih skladateljev, je tako rekoč razgradil na prafaktorje ter jih nato nanizal v harmonsko neurejene plasti z efektom, ki meša občutek domačnosti z odtujenostjo, z neotipljivo, včasih pa kar boleče kričečo nostalgijo. V tretjem kvartetu so Orlando di Lasso, Ludwig van Beethoven in Dmitri Šo-stakovič skladatelju navdihnili miselni lok, ki s postopno deformacijo originalnih tem zaplove v nove zvočne pokrajine, nestabilne in izzivalno naperjene v ušesa poslušalcev. Kvartet Bennewitz je oblikoval zelo bogato in razčlenjeno zvočno paleto, ki je odkrila svetle in temne plati Šnitkejeve intimnosti z interpretacijo, ki je ves čas ohranila visoko pozornost in napetost. Drugi del koncerta je bil posvečen domačemu mojstru Antoninu Dvora-ku s Kvartetom v G-Duru št. 13 op. 106, predzadnjim iz niza štirinajstih. Tipični elementi češkega komponista, ki je visoko cenil Brahmsov zgled, znal pa ga je začiniti z značilnostmi ljudske glasbe, so prisotni domala v vseh kvartetih: suverena kompozicijska tehnika, ki vključuje vse pridobitve poznoro-mantične dobe in smisel za toplo po- joči melos nam je kvartet Bennewitz podal v dovršeni obliki, z lepo uravnovešeno dialektiko med posameznimi instrumenti. Violinist Jiri Nemeček je s svojim svetlim zvokom nedvomno vodilni član, ob njem pa se zna lepo izkazati tudi druga violina Štepan Ježek; violist Jiri Pinkas zna lepo ovrednoti- ti nezanemarljivo funkcijo svojega glasbila, čelist Štepan Doležal pa zaokroži zvočnost s toplino svojega instrumenta. Sestav je požel navdušene aplavze , ki so se polegli po dveh dodatkih: oba je kvartet Bennewitz črpal iz Dvorakove zbirke Ciprese. Katja Kralj Odličen češki kvartet dveh Jirijev in dveh Štepanov je svojo nadvse uspešno kariero začel leta 1998 / SVET Četrtek, 12. januarja 2012 1 1 iran - Pred univerzo v Teheranu eksplodiral avtomobil V atentatu ubit znanstvenik obrata za bogatenje urana Teheran obtožuje ZDA in Izrael - Bela hiša zanikala vsakršno vpletenost ZDA TEHERAN/WASHINGTON - V eksploziji avtomobila bombe pred univerzo v Teheranu je bil včeraj ubit iranski znanstvenik Mostafa Ahmadi Rošan, je sporočila iranska televizija. Rošan je bil namestnik direktorja za komercialne zadeve iranskega obrata za bogatenje urana v Natanzu. Po navedbah uradnih iranskih virov je pred univerzo eksplodiralo vozilo peugeot 405, v katerem je bila bomba. Po poročanju medijev sta napadalca na motornem kolesu na Rošanov avtomobil pritrdila magnetno bombo. 32-letni Rošan je umrl neposredno po eksploziji, medtem ko je njegov voznik poškodbam podlegel kasneje; tretji sopotnik je bil ranjen. Od januarja 2010 so bili v bombnih napadih ubiti še trije iranski znanstveniki, od katerih sta dva delala na jedrskem programu. Namestnik guvernerja Teherana Safar Ali Baratlo je zatrdil, da za napadom na Rošana stoji Izrael. "Izrael je odgovoren za napad, način pa je enak kot pri drugih napadih na iranske znanstvenike," je dejal. Iranski podpredsednik Mohamad Reza Rahimi pa je za iransko televizijo izjavil, da uboj Rošana ne bo ustavil razvoja iranskega jedrskega programa. "Danes so si tisti, ki trdijo, da se borijo proti terorizmu, za tarčo vzeli iranskega znanstvenika. A vedeti morajo, da so iranski znanstveniki bolj kot kadar koli prej odločeni, da si bodo prizadevali za napredek," je dejal. Iransko zunanje ministrstvo je za napad obtožilo tako Izrael kot ZDA. Iranski mediji pa so obtožili Mednarodno agencijo za jedrsko energio (IAEA), da je Ro-šanovo ime posredovala izraelski in ameriški obveščevalni službi. "Inšpektorji IAEA so se nedavno srečali z njim," je poročala tiskovna agencija Mehr. Bela hiša je vsakršno vpletenost ZDA zanikala. Tiskovni predstavnik sveta za nacionalno varnost Tommy Vietor je dejal, da ZDA nikakor niso povezane z napadom in da ostro obsojajo vsakršno nasilno dejanje, vključno z včerajšnjim. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je prav tako kategorično zanikala, da bi bile ZDA vpletene v uboj iranskega znanstvenika. Ob tem je dodala, da si prizadevajo za mednarodni dogovor z Iranom o končanju njegovega programa bogatenja urana. Tiskovni predstavnik izraelske vojske, brigadni general Joav Mordehaj, pa je na uradni spletni strani na Facebooku zapisal, da ne ve, kdo se je maščeval iranskemu znanstveniku, a da sam ne bo točil solz za njim. (STA) Razbitine avtomobila, v katerem je bil ubit znanstvenik Mostafa Ahmadi Rošan, namestnik direktorja za komercialne zadeve iranskega obrata za bogatenje urana v Natanzu ansa eu - Opozorilo Evropske komisije Bruselj prihodnji torek o ukrepih proti Madžarski BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj znova opozorila na sporne politične reforme na Madžarskem ter napovedala, da bodo komisarji 17. januarja odločali o sprožitvi postopka proti Budimpešti. Bruselj je Madžarski zagrozil tudi z ukrepi, ker ni sprejela učinkovitih ukrepov za znižanje proračunskega primanjkljaja. Tiskovna predstavnica komisije Pia Ahrenkilde Hansen je dejala, da jih v Bruslju skrbi, da novi madžarski zakoni niso v skladu z evropsko zakonodajo. Povedala je, da komisija še analizira novo madžarsko zakonodajo, odločitev o sprožitvi postopka pa bodo sprejeli prihodnji torek. Komisija "si pridržuje pravico, da v primeru kršitev na prihodnji seji 17. januarja sproži postopek", je dejala. Pomisleki se pojavljajo predvsem glede neodvisnosti madžarske centralne banke, njenega pravosodja ter državnega regulatorja za zaščito podatkov. Ahren-kilde Hansenova je na novinarski konferenci sicer izrazila upanje, da bo madžarska vlada sama popravila tiste zakone, ki so problematični. "Upam, da bo Madžarska sama rešila problem, tako da nam ne bo treba iti skozi zapleten postopek opozoril državi," je dejala. "Žogica je zdaj na madžarski strani," je dodala in pojasnila, da mora madžarska vlada dokazati, da pomisleki niso upravičeni. Komisija pa je opozorila tudi, da Madžarska ni sprejela nobenih učinkovitih ukrepov za znižanje primanjkljaja pod maastrichtsko mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Finančne ministre EU je zato pozvala, naj v skladu z novo evropsko zakonodajo, katere cilj je okrepiti proračunsko disciplino v uniji, proti Budimpešti sprožijo sankcije. Madžarska je včeraj zatrdila, da je zavezana vladavini prava in evropskim vrednotam ter se je pripravljena posvetovati o spremembah sporne zakonodaje. Kot so še sporočili iz tiskovnega urada vlade v Budimpešti, bo Madžarska počakala na rezultate analize komisije ter razmislila o njih. Madžarsko ministrstvo za gospodarstvo pa je sporočilo, da je pripra- vljeno preučiti vse pripombe in predloge Evropske komisije v zvezi s proračunskim primanjkljajem. Na ministrstvu sicer vztrajajo, da "številke govorijo same zase" in da bo Madžarska letos prvič po vstopu v EU znižala javni primanjkljaj pod tri odstotke BDP. Na Madžarskem je 1. januarja v veljavo stopila nova ustava, ki na novo ureja vrsto področij, med drugim centralno banko in javne finance, ustavno sodišče, organizacijo sodstva in državnega tožilstva in volilno zakonodajo. Ob novi ustavi je bila z ustavno večino sprejeta še vrsta posebnih zakonov, ki po oceni opazovalcev posegajo v neodvisnost centralne banke oziroma sodstva. S tem, ko uvaja celo vrsto šest-, devet- in celo dvanajstletnih mandatov, pa je nova ustava tudi močno otežila delo prihodnji vladi. Če ta v parlamentu ne bo razpolagala z dvotretjinsko večino, bo imela namreč v veliki meri zvezane roke, saj ustava za mnoge ključne odločitve po novem zahteva dvotretjinsko podporo. (STA) V Siriji ubit francoski novinar PARIZ - V sirskem mestu Homs je bil po poročanju francoske javne televizije včeraj ubit njen novinar Gilles Jacquier. Po navedbah dopisnika francoske tiskovne agencije AFP je v mestu sredi skupine novinarjev, ki so bili tam na obisku, eksplodirala bomba. Več ljudi naj bi bilo v eksploziji ranjenih, med njimi tudi belgijski novinar. Kot je s prizorišča eksplozije poročal novinar AFP, je bila skupina novinarjev, ki naj bi poročala o protestih, na obisku v Homsu, ki ga je organizirala sirska vlada, ko je odjeknila eksplozija. Med ranjenimi je bil tudi belgijski novinar, ki je utrpel poškodbe oči. Novinar belgijske televizije VRT Jens Franssen je povedal, da je bilo na obisku v Homsu 15 novinarjev, ko so v njihovi bližini eksplodirale tri ali štiri granate. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice so rakete odjeknile v predelih Akrama in Al Nu-ža. Med mrtvimi naj bi bilo tudi več Sircev. Sirsko ministrstvo za informiranje je potrdilo incident, vendar podrobnosti ni sporočilo. Gilles Jacquier je bil novinar drugega programa francoske javne televizije, France 2. Televiziji se je pridružil leta 1991, za poročanje o konfliktih v Iraku, Afganistanu, na Kosovu in v Izraelu pa je prejel številne nagrade. Umrl je legendarni sovjetski vohun Vartanijan MOSKVA - Ruska obveščevalna služba je sporočila, da je umrl njen dolgoletni sodelavec Gevork Varta-nijan, eden legendarnih sovjetskih tajnih agentov med drugo svetovno vojno, ki se je infiltriral v britansko vohunsko šolo in ki je skrbel za varnost "velike trojice" med konferenco v Teheranu. Star je bil 87 let. Vartanijan, ki je imel tajno ime Amir, se je leta 1942 v Teheranu uspel udeležiti celotnega britanskega usposabljanja agentov, ki so jih nameravali nato poslati v Sovjetsko zvezo. S tem je po navedbah ruske zunanje obveščevalne službe (SVR), naslednice nekdanje zloglasne sovjetske KGB, razkril vohunsko mrežo in spletke Velike Britanije, čeprav je bila medvojna zaveznica Sovjetske zveze. Med največje dosežke Vartanijana štejejo organiziranje varnosti med konferenco v Teheranu leta 1943, ki so se je udeležili sovjetski voditelj Jo-sif Stalin, ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt ter britanski premier Winston Churchill. Tedaj komaj 19-letni Vatanijan je vodil skupino sovjetskih agentov, ki so razkrili nacistično zaroto pod šifro "operacija dolgi skok", v kateri naj bi izvedli atentat na vse tri zavezniške voditelje. (STA) zružene države amerike - Republikanci izbirajo kandidata za jesenske predsedniške volitve Romney zmagal v državi New Hampshire in se odločno približal republikanski nominaciji CONCORD - Nekdanji guverner ameriške zvezne države Massachusetts Mitt Romney je v torek zanesljivo ugnal vso konkurenco za osvojitev predsedniške nominacije republikanske stranke na strankarskih volitvah v državi New Hampshire, kljub temu pa so vsi njegovi nasprotniki ostali v tekmi z upanjem na boljši rezultat v Južni Ka-rolini 21. januarja. Po 95 odstotkih preštetih glasov je Romney dobil 40 odstotkov oziroma skoraj 95.000 glasov podpore. Njegov najbližji zasledovalec Ron Paul je prejel 23 odstotkov oziroma manj kot 55.000 glasov podpore. Romneyjeva zmaga v New Hampshi-reu glede na javnomnenjske ankete ni bila vprašljiva, zato je bilo toliko pomembneje, kdo se bo uvrstil na drugo mesto, a volivci niso z ničemer razjasnili podobe za naprej. Na drugo mesto se je namreč uvrstil svobodnjaški kongresnik iz Teksasa Paul, ki ga ankete v Južni Karolini uvrščajo šele na četrto mesto, na tretje pa nekdanji guverner Utaha Jon Huntsman, ki ga ankete na jugu ZDA komajda zaznajo. Romney je v New Hampshireu dose- ansa gel pomembno zmago, saj je premagal konkurenco kljub temu, da se mu je v ponedeljek zareklo, da "rad odpušča ljudi", ko je govoril o zdravstvenih zavarovalnicah, ki ne opravljajo svojega dela. Nekaj nasprotnikov in demokrati so njegove besede iztrgali iz konteksta in jih izkoristili kot kritiko na njegov račun tudi zaradi njegovega preteklega dela na čelu družbe Bains Capital, ki je vlagala v podjetja in jih ali reševala ali potapljala. Povsem mimo medijskega radarja je na strankarskih volitvah Demokratske stranke slavil Barack Obama, ki je osvojil nekaj manj kot 50.000 glasov demokratskih volivcev, njegovi nasprotniki pa niso vredni omembe. Neodvisni volivci, ki so imeli v New Hamps-hireu pravico glasovati za eno ali drugo stranko, so večinoma šli volit k republikancem. Tudi med njimi je največ glasov pobral Romney ki je obenem pobral glasove 42 odstotkov konservativnih republikancev in večino tistih, za katere je bila najpomembnejša ekonomija ter verjetnost zmage proti Oba-mi na splošnih volitvah 6. novembra. Kljub temu, da je vsa pozornost usmerjena k republikancem, pa volilna udeležba na njihovih strankarskih volitvah ni bila nič večja kot pred štirimi leti (okoli 240.000), kar pomeni, da med republikanci le ni tako velike želje za odhod Obame s predsedniškega položaja. Romney je v dosedanjih anketah tudi edini republikanski kandidat, ki ima skoraj tolikšno podporo kot Obama. Predsednik ZDA sicer v anketah redno izgublja proti neimenovanemu republikanskemu kandidatu, vendar pa zmaguje takoj, ko ta kandidat dobi ime. New Hampshire ni prinesel odstopa nobenega od kandidatov, saj vsi čakajo na razplet v Južni Karolini. Romneyju lahko pokvarita razpoloženje morda le nekdanji predsednik predstavniškega doma zveznega kongresa Newt Gingrich iz Georgie, ki se mu v New Hampshireu obeta šele četrto mesto, in teksaški guverner Rick Perry, ki je zanesljivo osvojil zadnje mesto. Oba imata še nekaj denarja za negativne oglase, vsi ostali pa so "prerevni", da bi si lahko privoščili resen izziv. Enako velja za Florido, kjer bodo volitve 31. januarja in kjer lahko le Romney plačuje za oglase na velikem in dragem trgu. Paul se je sprva mislil izogniti Južni Karoli-ni in nadaljevati kampanjo na Floridi, vendar se je zaradi trdnega drugega mesta v New Hampshireu in po tretjem mestu v Iowi odločil, da vseeno poskusi. Tudi tretje uvrščeni v New Hampshireu, nekdanji guverner Utaha in nekdanji veleposlanik Obamove administracije na Kitajskem Jon Huntsman je sedaj glede Južne Karoline optimist. Nekdanji senator iz Pensilvanije Rick Santorum, ki se v New Hampshireu do objave uradnih rezultatov bori z Gingrichem za četrto mesto prav tako upa, da bo v kon- servativnejši Južni Karolini dosegel vsaj tako dober rezultat kot pretekli torek v Iowi, ko je bil drugi za Romneyjem in zaostal le za osem glasov. Vendar pa dinamika tekme ne govori v prid nikomur razen Romneyju. Po dveh zmagah in dveh verjetnih naslednjih zmagah se bo začelo tekmovanje v izražanju podpore najverjetnejšemu zmagovalcu, saj nihče, ki si želi dostopa do morebitnega prihodnjega predsednika ZDA, ne bo želel zaostajati. Demokrati so že prepričani, da bo Obami stal nasproti Romney, kar si tudi želijo, saj menijo, da ga bo lahko premagati zaradi pogostega spreminjanja stališč, na primer glede pravice do splava in zdravstva. Ne glede na to, kdo bo na koncu kandidat republikancev, lahko Obamo premaga le ena stvar in to je gospodarstvo. Če se bo sedanji trend upadanja stopnje brezposelnosti nadaljeval do jeseni, potem ne bo nobenega razloga za zamenjavo vodstva v Beli hiši. Vse ostalo je postranskega pomena in zanimivo je, da lahko Evropa letos pomaga k izvolitvi republikanca, če ne spravi v red svoje dolžniške krize. (STA) 1 2 Četrtek, 12. januarja 2012 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Danes predstavitev priročnika o dvojezičnem otroštvu Prešerna in Aškerca poznamo, najstniške revije ne razumemo Navodila za usvajanje dveh jezikov in še zlasti slovenščine potrebujejo tudi slovenske družine \t Prii IT KRISTINA KNEZ Za slovenščino v Ljubljani ni bilo zanimanja, za London bi skoraj napolnili letalo Kdo naj se udeleži današnje predstavitve dvojezičnega brezplačnega priročnika za starše z naslovom »Dvojezično otroštvo: Navodila za uporabo / L'infan-zia bilingue: Istruzioni per l'uso«, ki bo ob 18. uri v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici? »Udeležbo na predstavitvi priročnika svetujem tudi slovenskim staršem, saj je med nami zakoreninjen predsodek, da tema srečanja zadeva le mešane in popolnoma italijanske družine. V resnici ni nikakor tako, ker se dinamike, vezane na souporabo dveh jezikov, tičejo tudi slovenskih družin, saj ne nazadnje živimo v italijanskem jezikovnem okolju,« pravi Kristina Knez, ravnateljica goriškega Dijaškega doma Simon Gregorčič, ki poudarja, da je treba vprašanje dvojezičnosti vezati na raven jezikovnega znanja. Knezova med gojenci Dijaškega doma opaža, da pogosto otroci iz čisto italijanskih družin bolje razumejo slovenščino, kakršno govorijo v Sloveniji, kot sinovi in hčerke pripadnikov slovenske narodne skupnosti iz Italije. »Občutek imam, da smo v zamejstvu vezani na Prešernovo in Aškerčevo slovenščino; ko pa naši otroci vzamejo v roke najstniško revijo iz Slovenije, imajo velike težave pri njenem prebiranju,« pojasnjuje Knezova in poudarja, da je jezik v zamejstvu še vedno močan element narodne identifikacije, pozablja pa se na njegovo funkcionalnost in uporabo. »Naš cilj ne sme biti le ta, da imajo otroci v šoli visoko oceno iz slovenščine, pač pa morajo tudi biti sposobni sporazumevanja s sovrst- niki iz Maribora in kateregakoli drugega kraja v Sloveniji,« poudarja Kristina Knez, ki opaža, da slovenski starši zanemarjajo vprašanja dvojezičnosti, na podoben način pa se ne zavedajo, da raven poznavanja slovenskega jezika neusmiljeno pada. »Odrasli bi morali dati zgled mladim. Pridobiti bi morali zavest, da je treba več vlagati v poznavanje slovenščine. Slovenskega jezika kot sredstva komuniciranja, ki ga uporabljajo v Sloveniji, pa se bomo v zamejstvu težko naučili, zato moramo vzdrževati čim več stikov s slovenskim jezikovnim prostorom. Kar se mladih tiče, je treba spodbujati organizacijo srečanj s sovrstniki iz Slovenije, bivanja v Sloveniji, mladi naj berejo revije iz Slovenije, knjige sodobnih avtorjev, naj gledajo slovenske televizijske kanale,« poudarja Knezova in pojasnjuje, da starši pripisujejo velik pomen učenju angleškega jezika, zato pa otroke vpisujejo na popoldanske tečaje angleščine, pri čemer nikomur ni šine v glavo, da bi sina ali hčer vpisal na popoldanski tečaj slovenščine. Knezova pri tem razlaga, da so lani ponudili deset štipendij za poletni študij slovenščine v Ljubljani, vendar na pobudo ni bilo velikega odziva. Po drugi strani je bilo zanimanje staršev za tečaj angleščine v Londonu tolikšno, da bi skoraj napolnili letalo. Na popolnoma enak način kot za angleščino bi po mnenju Knezove morali slovenski starši skrbeti tudi za učenje slovenskega jezika, saj drugače otroci tvegajo, da bodo dvakrat »poljezični«, namesto da bi bili dvojezični in da bi suvereno obvladali tako slovenski kot italijanski jezik. Poln koristnih jezikovnih navodil tako za slovenske kot italijanske starše je ravno priročnik, ki ga bodo predstavili danes na sedežu Fundacije Goriške hranilnice. V okviru projekta Jezik Lingua ga je pripravila Suzana Pertot. (dr) ANTONIO ROVERSI Kdor se slovenski šoli približa brez predsodkov, ne bo razočaran V šole s slovenskim učnim jezikom že dolga leta vpisujejo svoje otroke tudi povsem italijanske družine. Začetno je veljalo, da so italijanski otroci obiskovali slovenski vrtec ali kvečjemu osnovno šolo, v zadnjih časih pa jih vse več nadaljuje tudi s šolanjem na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah. Niso več redki niti primeri maturantov italijanske narodnosti, ki se po pozitivni izkušnji na slovenskih šolah vpišejo na univerzo v Sloveniji. Med njimi je tudi Anna Roversi, študentka pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Zakaj jo je pred nekaj več kot dvajsetimi leti vpisal v vrtec in nato v šolo s slovenskim učnim jezikom, smo vprašali njenega očeta, Antonia Roversija, sicer župana iz Koprivnega. »Z ženo sva prepričana, da je treba poznati jezik soseda in sploh teritorija, na katerem živiva. Ker sem sam rojen v Tu-rinu, žena pa v kraju San Giovanni al Na-tisone, nisva imele te sreče, da bi se lahko naučila dveh jezikov. Zaradi tega sva se odločila, da bova hčer vpisala v vrtec v Ulici Brolo v Gorici in nato v tamkajšnjo osnovno šolo Oton Župančič,« pravi Roversi in nadaljuje: »Ob zaključku osnovne šole je hčerka izrazila željo, da bi nadaljevala s šolanjem na slovenski nižji srednji šoli, z ženo pa sva se z njo seveda strinjala, saj sva opažala, da ni imela nikakršnih težav z izražanjem v obeh jezikih. Dobro je obvladala tako slovenščino kot italijanščino; zato se je vpisala na klasični licej Primož Trubar v Gorici, zdaj pa študira na pedagoški fakulteti v Ljubljani.« Slovenske šole vabijo k vpisu z dvojezičnimi plakati v mestu bumbaca Roversi razlaga, da so hčerko med prvim letom osnovne šole vpisali v goriški Dijaški dom. »Vsaj v začetnem obdobju šolanja v slovenskem jeziku je za italijanske družine koristna pomoč, kakršno nudi Dijaški dom. Med njegovim obiskovanjem naša hči ni nikoli potrebovala naše pomoči pri pisanju nalog, vzgojitelji so jo naučili tudi samostojnosti.« Roversi pojasnjuje, da je poznavanje italijanščine in slovenščine pomagalo njegovi hčeri pri učenju drugih jezikov. »Z ženo vodiva jezikovno šolo; že večkrat sva opazila, da se Slovenci z veliko večjo lahkoto učijo drugih jezikov,« pravi Roversi, ki bi tudi drugim italijanskim družinam svetoval vpis v šole s slovenskim učnim jezikom, za kar pa je po njegovem mnenju potrebna velika motiviranost staršev, kot poudarja tudi Suzana Pertot v svojem priročniku o dvojezičnem otroštvu. Italijanski starši morajo pred vpisom svojih sinov in hčerk v slovensko šolo vedeti, da usvajanje novega jezika predstavlja za otroka velik umski in čustven napor. Proces usvajanja jezika poleg tega več let. Morda ni potrebno veliko časa, da se naučimo preprostega, pogovornega jezika; veliko dlje pa traja, da usvojimo formalno izražanje. Za otroka predstavlja obiskovanje slovenske šole izjemno priložnost za jezikovno in kulturno obogatitev, do katere pa pride le, če so starši medkulturno ozaveščeni in gojijo pozitiven odnos do slovenskega jezika. To potrjuje tudi Ro-versi, ki je prepričan, da se morajo italijanske družine približati slovenski šoli povsem brez predsodkov, saj tako po njegovem mnenju ne bodo nikakor razočarane. »Na Goriškem bi se vsi morali učiti slovenščine in italijanščine, saj bi nam to pomagalo pri preseganju ideoloških zamer in starih predsodkov, ki so še vedno prisotni,« poudarja Antonio Roversi. (dr) gorica - Občina Za projekte javne koristi 170 prošenj za 58 mest Razpoložljivih mest je 58, v resnici pa so prejeli kar 170 prošenj za zaposlitev. Goriška občina je med lanskim letom razvila šestnajst projektov javne koristi, za katere je prejela finančni prispevek dežele, tako da jih bodo začeli uresničevati med prihodnjo pomladjo. »S projekti javne koristi smo skušali zagotoviti zaposlitev, čeprav le nekajmesečno, čim večjemu številu ljudi,« poudarja goriški župan Ettore Romoli, ki sledi projektu skupaj z občinskim odbornikom Guidom Pettarinom in pojasnjuje, da bi lahko prve zaposlitvene pogodbe podpisali že v začetku marca. Rok za vložitev prošenj je zapadel konec decembra; do tedaj so v občinskem uradu za zaposlovanje prejeli 170 prošenj, med katerimi jih je 115 prišlo iz goriške občine. Projekti javne koristi (v ital. »lavori di pubblica utilita«) so namenjeni brezposlenim, ki imajo med 18 in 35 let in so brez dela vsaj osem mesecev. Kandidati, ki so vložili prošnje, morajo vpisani v liste brezposelnih goriškega urada za zaposlovanje, poleg tega pa ne smejo uživati drugih socialnih blažilcev. V prihodnjih tednih bodo v občinskem uradu za zaposlovanje opravili selekcijo, ki ji bo sledil podpis pogodb, pri čemer bodo imeli prednost goriški občani. Delavci bodo zaposleni za obdobje od šestih do osmih mesecev. »Projekti, ki smo jih razvili in zanje prejeli finančni prispevek dežele, so med sabo zelo različni,« poudarja odbornik Pettarin in pojasnjuje, da bo goriška občina svoje nove delavce izkoristila za vzdrževanje cestne signalizacije in čiščenje cest, za urejanje urbanega okolja, za urejanje arhivov, za vodenje projekta informiranja o tigrastem komarju, za vzdrževanje občinskih stavb, pokopališč, zelenic, parkov in športnih objektov. Župan Gorice pojasnjuje, da so za uresničitev projektov od dežele Furla-nije-Julijske krajine prejeli 1.300.000 evrov; po njegovih besedah nobena druga občina na deželnem ozemlju ni prejela toliko denarja kot goriška, ki so ji odobrili vseh šestnajst predstavljenih projektov. Poleg tega še napoveduje, da bodo v kratkem objavili razpis za določitev zadrug, ki bodo poskrbele za zaposlitev delavcev, izbranih na podlagi projektov socialne koristi. Od leta 2009 je goriška občina s pomočjo projektov družbeno koristnih del, projektov javne koristi, civilne službe in t.i. vaucherjev že zaposlila 110 občanov, v kratkem naj bi jih še nadaljnjih 58, kar kaže tudi na to, da je vse več Goričanov brez dela in potrebuje pomoč pri iskanju zaposlitve. (dr) gorica - Konec decembra Dovoljenje za elektrovod objavljeno v uradnem listu Na vrsti je še postopek v Rimu za pridobitev definitivnega dovoljenja Konec decembra je bil v uradnem listu dežele Furlanije-Julijske krajine objavljen sklep z zeleno lučjo za gradnjo elektrovoda med Vrtojbo in Redipuljo po načrtu slovensko-italijanskega konzorcija s finančno delniško družbo KB1909 na čelu. Deželni odbor - kot smo že poročali pred meseci - je sklep s številko 2328 odobril sredi septembra, za njegovo objavo v uradnem listu pa je bilo treba čakati do 28. decembra. Zelena luč deželne vlade je odprla pot nadaljnjemu postopku v Rimu za pridobitev definitivnega dovoljenja. Konzorcij, v katerem so italijanske družbe IRIS, SDAG in KB1909 ter slovenska podjetja HSE, Istrabenz in Lux Energy, bo na podlagi deželnega sklepa izvajal vse potrebne aktivnosti za speljavo kabla po načrtu iz leta 2008: elektrovod se bo vključil v slovensko omrežje pri Vrtojbi, nakar bo prečkal Sovodnje in Zagraj, obšel Foljan in San Pier ter se pri Redipulji priključil na italijansko električno omrežje. Kot znano si za gradnjo čezmej-nega elektrovoda prizadeva tudi družba Adrialink, ki pa je z načrtovanjem začela pozneje in v postopku za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj zaostaja za slovensko-italijanskim konzorcijem z družbo KB1909 na čelu. števerjan - Poštni urad v pritličju županstva Grozi krčenje urnika Racionalizaciji družbe italijanskih pošt nasprotujejo tako župani kot sindikalisti Družba italijanskih pošt namerava krčiti urnike poštnih uradov v številnih krajih goriške, videmske in pordenonske pokrajine. Na Goriškem bi ukrep prizadel občine Medeja, Dolenje in Števerjan, kjer se s krčenjem urnikov ne nikakor strinjajo. »Z racionalizacijo, ki nam jo ponuja družba italijanskih pošt, se ne nikakor strinjamo, saj predstavlja krčenje urnikov le vmesno postajo na poti do dokončnega zaprtja poštnih uradov v malih občinah, kakršna je tudi števerjanska,« poudarja števerjan-ska županja Franka Padovan, ki se bo danes o zadevi pogovorila s kolegoma iz Medeje in Dolenj. »Doslej je bil šte-verjanski poštni urad, ki ima svoj sedež v pritličju županstva, odprt vsak dan med 8.30 in 11.30; po novem bi bil odprt ob torkih, četrtkih in sobotah med 8.30 in 13.30, s čemer se pa ne strinjamo, saj bi krčenje urnika povzročilo številne težave, še zlasti našim starejšim občanom,« poudarja Pa-dovanova in opozarja, da je drugi najbližji poštni urad v Stražcah, kar pomeni, da je od Števerjana oddaljen skoraj deset kilometrov. Županja poleg tega opozarja, da družba italijanskih pošt že leta ne vlaga v posodobitev števerjanskega urada; v njemu so zato možne le najosnovnejše operacije, ki pa so za občane vseeno še kako dragocene. Proti krčenju urnika poštnih uradov se je odločno izreklo tudi deželno vodstvo sindikata CISL, ki opozarja, da bo sklep prizadel tudi osebje, saj nekaj uslužbencev tvega mobilnost. Krčenje urnika naj bi stopilo v veljavo že v ponedeljek, zaradi nasprotovanja občinskih upraviteljev, predvsem iz goratih območij videm-ske in pordenonske pokrajine, pa je družba italijanskih pošt svojo odločitev o racionalizaciji storitev začasno zamrznila. (dr) / GORIŠKI PROSTOR VIPAVA - Dvorec Lanthieri skrival presenečenje Odkrili bogato poslikan strop iz pozne renesanse »Unikat v slovenskem prostoru«- Freske bi radi restavrirali, a bodo morali pridobiti dodaten denar Ko so v zadnjih dneh ravnokar minulega leta delavci začeli z obnovo Lanthierijeve graščine v Vipavi, so med odstranjevanjem dotrajanega lesenega opaža na stropu soban prvega nadstropja naleteli na presenečenje. Pod njim so odkrili zelo dobro ohranjene bogate poslikave prvotnega lese- nega stropa. »Gre za poslikave iz poznega renesančnega obdobja, kar je unikat v slovenskem prostoru,« pojasnjuje tajnik občine Vipava Jože Papež in dodaja: »Vedeti moramo, da je bil grad grajen precej kasneje, ko je bila renesansa že v zatonu, tako da je to presenečenje še toliko večje in pomemb- nejše, tako za Vipavo kot za slovenski prostor.« Freske so po besedah sogovornika nekaj posebnega. Slikane so na deske in tramove. Les je še popolnoma zdrav, ravno tako je še ohranjena svežina barv fresk. Delavci so bili pri odstranjevanju zgornjega opaža zelo pazljivi. Da niso poškodovali najdbe, so ga ročno odpirali in ga zelo pazljivo žagali. Edina poškodba v lesu je nastala tam, kjer so bili zabiti žeblji, s katerimi so bile pritrjene lesene deščice. »Vsekakor je javni interes, da se freske obdržijo, zelo velik. Obdržati pa ta trenutek pomeni bodisi, da jih re-stavriramo, in bodisi, da jih samo konzerviramo in pustimo za nadaljnje projekte reševanja gradu. Mi bomo poskušali narediti vse, da se freske resta-vrirajo. Seveda ne iz denarja, ki je namenjen zdajšnji obnovi,« razlaga Papež in dodaja upanje, da bodo dodatni denar pridobili iz ministrstva za kulturo ali pa morda kje drugje, občina Vipava denarja za ta namen nima. Tako bi lahko sočasno z obnovo gradu, ki ravnokar poteka, restavrirali še te freske. V naslednjih dveh tednih bo stroka odločila kolikšna je vrednost obnove, tedaj bodo tudi na občini vedeli, kako naprej. Ta najdba pa ne bo zavlekla na- tančno načrtovanega poteka obnove spomeniško zaščitene Lanthierijeve graščine, ki je vezana na evropska sredstva. »Roke imamo zelo točno določene, s 1. novembrom moramo zaključiti vsa dela,« dodaja Papež. Obnova dvorca iz 17. stoletja, ki ga štejejo za najpomembnejši objekt baročne vrtno-arhitekturne dediščine na območju novogoriške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, bo veljala 3,9 milijona evrov. Obnovo izvaja koprski Stavbenik, ki je hčerinska družba ajdovskega Primorja, v sodelovanju z ljubljansko družbo Givo. Prenova 1928 kvadratnih metrov površin dvorca bo, poleg restavratorskih del na drugih freskah, obsegala še gradbeno-obrtniška in instalacijska dela. Po končani obnovi bo v vipavskem dvorcu prostore pridobila tudi novo-goriška univerza za znanstveno in raziskovalno delo, saj bo v njem izvajala študijski program vinogradništva in vinarstva, univerza pa jo bo obenem uporabljala tudi za protokolarne namene. V stavbi bodo uredili še center za raziskave in trženje vina, med načrti je tudi ureditev prostorov za muzej vinogradništva in vinarstva, obnovljena kapela v pritličju pa bo služila prvotnemu namenu. (km) Četrtek, 12. januarja 2012 GORIŠKA Cene goriva: dežela kliče na pomoč Rim »Glede cene goriva mora čim prej priti do sklica tehničnega omizja med deželno in državno vlado.« V to je prepričan podpredsednik deželne vlade Luca Ciriani, ki je državno vlado predsednika Maria Montija zaprosil za čimprejšnje srečanje o težavah črpal-karjev iz Furlanije-Julijske krajine. »Povišek davka na gorivu je po naših izračunih na območju Furlanije-Julijske krajine oškodoval tako deželno kot državno blagajno; s povišanjem davka so nameravali povečati priliv denarja, v resnici se je le-ta znižal zaradi konkurence iz Slovenije,« poudarja Ci-riani in pojasnjuje, da izguba denarja zadeva tako državo kot deželo in njeno gospodarstvo. Ciriani bo od državne vlade zahteval ukrepe, za kakršne so se že zavzeli v drugih obmejnih deželah, med katerimi je tudi Lombardija. »Vlada bo morala prisluhniti našim zahtevam, ne nazadnje tudi zaradi naše specialnosti,« poudarja Ciriani, ki bo ministru predlagal ukrep v skladu z evropskimi določili o konkurenci. Povišek davka na gorivu je še najbolj oškodoval črpalkarje iz goriške pokrajine. Za Goričane so črpalke na slovenski strani državne meje oddaljene le par kilometrov, tudi iz vseh ostalih krajev v pokrajini pa se avtomobilisti peljejo napolnit svoje rezervoarje v Slovenijo. Miren je najbolj priljubljen med avtomobilisti iz Tržiča in okolice, črpalke v Goriških Brdih pa oblegajo vozniki iz vsega severnega dela goriške pokrajine in z Videmskega. OVERNIGHT Mladi si želijo več nočnih avtobusov Mladi iz goriške pokrajine bi se radi pogosteje peljali na zabavo z avtobusi iz projekta Overnight; to izhaja iz ankete, ki so jo pobudniki nočnega avtobusa, med katerimi je tudi goriška pokrajina, izvedli med potniki avtobusa v silvestrski noči. Takrat so Gorico povezali z avtobusom s Krmi-nom, Gradiščem in drugimi kraji na desnem bregu Soče. Na goriški Trav- Freske, ki so jih odkrili na stropu, so dobro ohranjene (zgoraj), dvorec Lanthieri med obnovo (levo) foto km. nik se je varno pripeljalo res veliko mladih, ki so izrazili željo, da bi se še kdaj peljali z avtobusom na zabavo. V okviru projekta Overnight pa ni bilo poskrbljeno le za varno vožnjo z avtobusom. Na Travniku so namreč postavili stojnico z animatorji projekta, ki so mlade poučili o škodljivosti prekomernega uživanja alkoholnih pijač in o nevarnosti, ki jo predstavlja vožnja pod vplivom alkohola in drugih opojnih substanc. Pri projektu Overnight s pokrajino sodelujejo zdravstveno podjetje, goriška občina in prevozno podjetje APT. TRŽIČ S koncem februarja satelitske projekcije V Kinemaxu ne več samo film, a tudi opere s svetovnih odrov S koncem februarjem bodo v tržiškem Kinemaxu preko satelita začeli predvajati operne predstave z najbolj prestižnih svetovnih odrov, kot sta newyorški Metropolitan in pariška Opéra. Niz opernih projekcij v živo se bo v multikinu v Ulici Grado začel 28. februarja. Predvajali jih bodo v dvorani, opremljeni z digitalno tehnologijo, ki so jo opremili še za sprejemanje satelitskega signala Open Sky; poleg naložbe v digitalni projektor so v to vložili še dodatnih deset tisoč evrov. Za opero bo treba odšteti le en evro ali dva več kot za ogled filma, neprimerno manj pa od tega, kar bi ljubitelj opere odštel za vstop v eno izmed dvoran, od koder bodo projicirali po sledečem programu: Verdijev Ernani iz newyor-škega Metropolitana 28. februarja, Puccini-jeva La Boheme iz Gran Teatre del Liceu v Barceloni 13. marca, Massenetova Manon 10. aprila in Verdijeva Traviata 17. aprila -obakrat iz New Yorka - ter Arabella Richar-da Straussa iz pariške opere 10. julija. Projekcije bodo ob torkih z začetkom ob 19. uri. Ob Kinemaxu za novostjo stojita še občinska uprava in novoustanovljeno združenje Per il teatro di Monfalcone. Vse bližji je seveda čas, ko bo satelit definitivno »pokopal« tudi filmske trakove. Tržiški Kinemax je digitalni tehnologiji odprl vrata v oktobru leta 2009; ta omogoča predvajanje digitaliziranega in na računalniški disk shranjenega filma, ki nadomešča običajno 35-milimetrsko filmsko kopijo, a tudi disk bo presežen, ko bodo najnovejše filme vrteli kar preko satelita foto altran SOVODNJE - Karnival se pripravlja na 15. pustovanje Sprevod in trije plesi Vrhunec bo v nedeljo, 19. februarja - Srečke pustne loterije že v prodaji Pri slovenskem društvu Karnival so že pripravili program za letošnje pustovanje v Sovodnjah, ki bo trajalo od 17. do 19. februarja. Društveni odborniki pojasnjujejo, da so se organizacije iz leto v leto bolj množičnega dogodka lotili pred več meseci, zdaj pa že odštevajo dneve do petka, 17. februarja, ko bo pod ogrevanim šotorom v Sovod-njah od 21.30 dalje plesni večer v maskah ob glasbi DJ-ev Studio 80 in Best Company Tour. V soboto, 18. februarja, ob 21.30 bo za veselo vzdušje in ples poskrbela skupina The Maff, v nedeljo, 19. februarja, pa bo vrhunec s 15. pustnim sprevodom, ki se bo pričel ob 14. uri. Ob zaključku mimohoda mask in vozov po osrednji sovodenjski ulici bo ples s skupino Happy Day. Kot običajno so pri društvu Karnival tudi za letošnje pustovanje priredili loterijo z bogatimi nagradami, srečke pa so že v prodaji. Prva nagrada je bon v vrednosti 1.000 evrov v veletrgovini Megastore Expert Marco Polo v Tržiču, druga nagrada je led televizija, tretja mobilni telefon, četrta večerja za dve osebi v priznani gostilni, peta naprava za cestno navigacijo, šesta digitalni fotoaparat, sedma mikrovalovna pečica, osma likalnik s kotličkom, deveta žarna plošča in deseta sto kilogramov cementa. Odborniki Karnivala so že začeli z vpisovanjem vozov, ki se na 15. pustni sprevod morajo prijaviti najkasneje do 1. februarja. Skupine imajo nekaj več časa, saj se lahko vpišejo do sobote, 18. februarja. Pravilnik in prijavnica sta že objavljena na spletni strani www.karnival.it, vse informacije so na voljo tudi na Karnivalovem Facebook naslovu. Lanskega sprevoda so se udeležili tudi štandreški ljudožerci bumbaca 1 4 Četrtek, 12. januarja 2012 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Ker ni dogovora med strankami Občini se izteka čas za ohranitev rajonov Sejnine rajonskih predsednikov in svetnikov bi morali vsekakor ukiniti Izteka se čas za ohranitev rajonov v goriški občini. Če v kratkem ne bo prišlo do dogovora med političnimi strankami in do spremembe statuta v občinskem svetu, na prihodnjih občinskih volitvah Goričani ne bodo več volili svojih predstavnikov v rajonske svete. Na podlagi deželnega zakona št. 1 iz lanskega leta bi v Gorici morali znižati število rajonskih svetov s sedanjih deset na štiri, po novem pa je treba upoštevati tudi določila finančnega manevra predsednika državne vlade Maria Mon-tija, ki ukinjajo sejnine tako za rajonske predsednike kot za svetnike. O zadevi bo danes razpravljal občinski odbor, saj goriški župan Ettore Romoli želi prisluhniti mnenju vseh svojih odbornikov. »Z županom in kolegi iz odbora se bom spet zavzel za predlog, ki je bil oblikovan med lanskim letom in predvideva spojitev rajonov Ločnik in Madonina, združitev Štandreža z Rojcami in Podturnom-Sv. Ano ter združitev med Podgoro, Pevmo-Štmavrom-Oslavjem, Svetogorsko četrtjo in Stražcami. Četrti in zadnji rajon bi bil mestno središče, ki bi ostal nespremenjen,« napoveduje goriški podžupan Fa-bio Gentile in opozarja, da kljub pripravljenosti na dogovarjanje njegov predlog ni doživel zadostne podpore med političnimi strankami. »Predvsem stranke leve sredine so zavrnile predlog, ne da bi bile pripravljene na dogovarjanje o morebitnih spremembah,« pravi Gentile in pojasnjuje, da bi vsekakor moral katerokoli odločitev o rajonih potrditi občinski svet. »Ker gre za spremembo občinskega statuta, bi za njegovo odobritev potrebovali večje število glasov od običajne večine, kar še dodatno otežuje celotni postopek,« pravi Gentile in pojasnjuje, da je treba morebitno spremembo statuta izglasovati trideset dni pred volitvami, zato pa se čas res izteka. Med največjimi zagovorniki ohranitve rajonov je podgorski rajonski predsednik Walter Bandelj, ki bi bil pripravljen predsedovati svojemu rajonu tudi v primeru ukinitve sejnin. Februarja bo po njegovih besedah na deželi predlagan popravek k deželnemu zakonu, ki ukinja rajone. »Če bo popravek sprejet, bi v Gorici lahko ohranili šest rajonov,« pravi Ban-delj in pojasnjuje, da so v primeru zavrnitve predloga pripravljeni na kompromisno rešitev. »Če bo občina vztrajala pri ohranitvi štirih rajonov, bomo zahtevali, naj se tri slovenske rajone - Štandrež, Pod-gora, Pevma-Oslavje-Štmaver - združi v enega. Če ta predlog ne bo prodrl, bo pač ukinjenih vseh deset rajonov,« pravi Ban-delj, medtem ko bivša predsednica rajonskega sveta za Svetogorsko četrt in Pla-cuto Giuseppina Cibej poudarja, da Ro-moli in Gentile nista sposobna oblikovati sprejemljivega predloga za znižanje števila rajonov, zato pa jim zdaj vseh deset po vrsti grozi ukinitev. Cibejeva je zato prepričana, da mora o zadevi čim prej razpravljati občinski svet. (dr) ŠEMPETER - Oborožen rop v lokalu ob bolnišnici Vstopil z nožem v roki Vzel gostinsko denarnico z manjšo vsoto denarja in pobegnil - Policisti iščejo očividce V gostinski lokal v neposredni bližini šempetrske bolnišnice je v torek ob 18.27 vstopil zamaskirani neznanec in od natakarice z nožem v roki zahteval denar. Vzel je gostinsko denarnico z manjšo vsoto denarja in pobegnil. Policisti iščejo očividce. Rop se je zgodil v lokalu, poimenovanem Pr' bdanci. Neznanec, šlo naj bi za vitkega mlajšega moškega, visokega med 175 in 180 centimetri, je v lokal vstopil s čez glavo poveznjeno črno kapo z izrezom za oči. Oblečen je bil v temnejša oblačila. Od natakarice je zahteval denar, grožnjo je podkrepil z nožem v roki. Neznano kam je pobegnil z manjšo vsoto denarja. V zvezi z obravnavanim primerom sta bila obveščena tudi preiskovalna sodnica okrožnega sodišča in pristojno okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. Šem-petrski policisti roparja še iščejo in zbirajo obvestila, so sporočili iz novogoriške policijske uprave. Policisti morebitne očividce naprošajo, naj pokličejo šempetrske policiste ali pa interventno številko policije 113, lahko pa tudi anonimni telefon policije (00386) 0801200. Podoben primer se je v Novi Gorici pripetil prvega decembra lani: neznanec je z nožem zagrozil prodajalki v manjši Mer-catorjevi trgovini na Erjavčevi ulici v Novi Gorici. Ko je iz blagajne pobral dnevni izkupiček - tudi v tem primeru je šlo za manjšo vsoto denarja -, je pobegnil iz trgovine in prisedel v Volkswagnov polo bele barve ter zabrisal za sabo vsako sled. (km) Oropani lokal ob šempetrski bolnišnici; prestrašene uslužbenke o dogodku včeraj niso želele spregovoriti foto k. m. Štiri delovna mesta V okviru projektov za socialno koristno delo bodo na ravnateljstvu v Ulici Co-delli v Gorici zaposlili dva postrežnika, enega tehnika in enega uradnika. Prošnje za zaposlitev lahko vložijo delavci na mobilnosti ali v dopolnilni blagajni; zbirali jih bodo do 25. januarja v pokrajinskem uradu za delo. Štirje delavci bodo zaposleni za obdobje šestih mesecev z dvajseturnim tedenskim delovnim urnikom. Ponudbe za zaposlitev Na oglasni deski na prvem nadstropju občinskega poslopja v Ulici Duca D Ao-sta v Tržiču bodo od prihodnjega torka dalje visele ponudbe za zaposlitev iz goriškega pokrajinskega urada za delo. Ponudbe bodo objavljene tudi na Fa-cebook naslovu tržiške občine; »link« je mogoče dobiti na občinski spletni strani (www.comune.monfalcone.go.it). Čokoladni praznik Konec tedna bodo v Tržiču prišli na svoj račun ljubitelji čokolade, saj bo na Trgu Republike potekal praznik »Cioc-colatiamo«. Iz Tržiča pojasnjujejo, da njihova prireditev noče posnemati veliko bolj uveljavljenega Chocofesta iz Gradišča, vsekakor pa z njo želijo oživiti mestne ulice in domačinom ponuditi nekaj čokoladnih dobrot in razvedrila. Tržiški praznik čokolade se bo pričel v petek, 13. januarja, in trajal do nedelje, 15. januarja. Na Trgu Republike bo skupno dvanajst stojnic, ki bodo ponujale razne vrste čokolade in drugih dobrot iz kakava. Stavki ne bo konca Ker na včerajšnjih dveh kratkih srečanjih s pogajalsko skupino uprave no-vogoriške družbe Elektro Primorska dogovora o višini in izplačilu nagrade ob koncu leta ni bilo, bodo zaposleni nadaljevali stavko. Danes bodo stavkali vsi zaposleni med 9. in 12. uro, v petek in ponedeljek pa zaposleni v dveh poslovnih enotah, in sicer med 9. in 12. uro. »Sedaj ne bomo več popuščali, stavka bo potekala nepretrgoma,« zagotavlja vodja stavkovnega odbora Val-ter Vodopivec. (km) AJDOVŠČINA - Taurus G4 nominiran za nagrado »Design of the Year 2012« Bo Pipistrelov štirisedežni rekorder osvojil tudi oblikovalskega oskarja? Pipistrelov Taurus G4 Londonski Design Museum je oznanil nomi-nirance za peti izbor nagrade »Design of the Year 2012«, ki bodo prikazani na razstavi v muzeju med 8. februarjem in 15. julijem. Taurus G4 ajdovskega proizvajalca ultralahkih letal Pipistrel je med nomi-niranci v kategoriji »Transport«. Nagrade muzeja oblikovanja Design Museum so v oblikovalskih krogih poznane kot oblikovalski oskarji. Nominacije predstavljajo najbolj inovativne in progresivne primere oblikovanja z vsega sveta, razvrščene v sedem kategorij: arhitektura, digitalno oblikovanje, moda, pohištvo, grafično oblikovanje, transport in izdelek (industrijsko oblikovanje). Izbor nominirancev sestavlja pisana množica oblikovalskih dosežkov, vključno z olimpijsko baklo za igre leta 2012 v Londonu, delo oblikovalca Bar-berja Osgerbyja, poročno obleko za grofico Cam- bridgea avtorice Sarah Burton za linijo Alexander McQueen, detonator za pehotne mine na pogon vetra in stavbo olimpijskega velodroma za igre 2012. Nominacije v kategoriji »Transport« vključujejo poleg Pipistrelovega Taurusa G4 med drugim še Boeing 787 Dreamliner in električni avtomobil T27 Electric Car. Vse nominacije bodo na ogled na razstavi »Designs of the Year« v londonskem muzeju oblikovanja od 8. februarja do 15. julija. Izmed seznama nominirancev bo prestižna komisija izbrala sedem zmagovalcev, po enega iz vsake kategorije. Zmagovalci bodo razglašeni na svečani podelitvi »Awards Night« v muzeju oblikovanja 24. aprila. Pipistrelov Taurus G4 je prvo štirisedežno povsem električno letalo na svetu. To letalo se je že proslavilo kot zmagovalec Nasinega natečaja Green Flight Challenge 2011. (km) GORICA - Razstava fotografij in razglednic Podobe preteklega življenja nagovarjajo goste ob kavici V kavarni H&C pri pevmskem mostu je na ogled razstava razglednic in fotografij Gorice iz prve polovice dvajsetega stoletja. Stene so prekrite s posnetki večjega formata, ki gostu ob kavi razodevajo obraz mesta pred prvo svetovno vojno, med njo in po njej. Lastnik razstavljenega gradiva je goriški zbiratelj Armando Rogantini, ki se lahko pohvali z zajetno zbirko fotografij, razglednic in drugih dokumentov. Kot je na odprtju razstave sam povedal, ga zbirateljska sla »preganja« že veliko let, predal pa se ji je, ko je odšel v pokoj. Dodal je še, da se v prostem času posveča tako zbirateljstvu kot tudi ljubezni do motorjev, predvsem nizkokubičnih. Rogantini je namreč predsednik goriškega kluba Quei del Benelli, pri katerem se družijo ljubitelji Benellijevih starodobnih mopedov. Člani kluba radi opravljajo prave podvige s svojimi »železnimi konjički« in navezali so stike s sorodnim društvom iz bližine Žalca v Sloveniji, ki prisega na motorčke znamke Tomos. Pred nedavnim je Rogantini v Žalcu predstavil razstavo fotografij prve svetovne vojne na Goriškem in v Posočju. Del te razstave je sedaj na ogled v goriški kavarni. Glavnina posnetkov zadeva Gorico, njene zanimivosti in značilnosti. Prikazani so kotički pa tudi utrip mesta. Veliko je fotografij, ki zadevajo goriški tramvaj, pa tudi posnetkov na temo javnega mestnega prevoza, športa in letalstva. Skratka, gledalec dobi dokaj jasno sliko Gorice v prvih desetletjih minulega stoletja. Nekateri kotički mesta so bolj ali manj nespremenjeni še danes, drugim predelom pa so videz spremenili vojne in človek z novogradnjami ter večjimi posegi v prostor. Zasnova mesta - tako izhaja iz fotografij - pa je ostala v temeljih nedotaknjena. Razstava v kavarni privlačuje predvsem ljudi, ki jih zanima preteklost Gorice, je pa tudi način, da zgodovina zamika naključne goste na kavici. Na ogled bo do konca januarja. (vip) Avtobusno postajališče v Ulici IX Agosto v tridesetih letih minulega stoletja / GORIŠKI PROSTOR GORICA - Januarska glasbena dogodka Za začetek fado, za njim pa še jazz Goriški Kulturni dom napoveduje vabljiva koncerta fado in jazz glasbe. Prvi bodo na vrsti Portugalci. V ponedeljek, 23. januarja, z začetkom ob 20.30 bo nastopila skupina Esquina de Alfama iz Lizbone, ki sodi v krog priznanih izvajalcev portugalskega fada. Ta izvira iz predmestij Lizbone, Porta in Coimbre, najslavnejša med pevkami pa je bila Amalia Rodrigues, ki je fado pela šestdeset let in ga je opisala s temi besedami: »Izgubljene duše v nočeh, čudne sence v mavrski četrti, pojoča prostitutka, žalobna kitara, pepel in ogenj, bolečina in greh, vse, kar rečem in kar ni moč izreči.« Fado je povezan s portugalskim izrazom »sauda- de«, ki ponazarja posebno stanje duha, je izraz za hrepenenje ter spoj otožnosti in strasti. Še v istem tednu - v četrtek, 26. januarja, ob 21. uri - pa bo na vrsti jazz koncert skupine Sherman Irby Quartet, v kateri ob Sharmenu Irbyu, Jamesu Hur-tu in Darrellu Greenu nastopa tudi italijanski kontrabasist Marco Marzola. Goriška glasbena dogodka bosta skupaj z nastopom dunajskega benda Mnozil Brass v Trstu (22. januarja) uvod v letošnji festival Across the Border 2012. Za podrobnejše informacije in rezervacijo vstopnic je na razpolago urad Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it). Skupina Esquina de Alfama iz Lizbone [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, Ul. Dante 41, tel. 048199214. Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štan-drež: v nedeljo, 15. januarja, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu komedija »Vsega je kriva država« (Jean Jacques Bricaire) v režiji Edite Franče-škin, nastopa KD Domovina - Osp; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) vabi na komedijo »Tartuffe« v ponedeljek, 23. januarja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; informacije in predprodaja v Kulturnem domu v Gorici (tel. 048133288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure, v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481531445) in na spletni strani www.tea-terssg.com. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v soboto, 14. januarja, ob 20.45 »Balkani-ka - Musiche dell'Europa dell'Est«, nastopa zbor Furlanije Julijske krajine; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 12. januarja, ob 21. uri »Gin Game« Donalda Lee Coburna, igrata Valeria Valeri in Paolo Ferrari; informacije po tel. 0481-532317 ali na spletni strani www.artistiassociatigo-rizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 13. januarja, ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik«, dobrodelna predstava za Rotary klub Solkan - Siliganum; informacije na bla-gajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: 14. januarja »Il Piccolo Re dei Fiori«, gledališka skupina Teatro dell'invenzione; informacije v uradih CTA, Ul. Cap-puccini 19/1 v Gorici (tel. 0481-537280, 335-1753049, info@ctagorizia.it, www.ctagorizia.it). U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »Alvin superstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.30 »Le idi di marzo«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Im-maturi - Il viaggio« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.40 - 19.50- 22.00 »The Artist«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 »Alvin Su- perstar 3 - Si salvi chi puo«; 20.30 »Ca-podanno a New York«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Im-maturi - Il viaggio« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 »Il Gatto con gli sti-vali« (digital 3D); 19.50 - 22.00 »Va-canze di Natale a Cortina«. Dvorana 4: 18.00 - 20.30 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«. Dvorana 5: 18.00 - 21.00 »J. Edgar«. fl Razstave NA GRADU KROMBERK je na ogled razstava »Naši gorski strelci - Slovenci v avstroogrskih vojaških gorskih enotah pred in med prvo svetovno vojno« Davida Erika Pipana; med tednom 8.0017.00, ob nedeljah 13.00-17.00, ob sobotah po dogovoru. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled samostojna razstava Jožeta Ceja; do 23. januarja od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 16.00-18.00 in ob prireditvah. V POKRAJINSKI GALERIJI V UL. DIAZ v Gorici je na ogled skupinska razstava članov fotografskega krožka BFI iz Gorice; še danes, 12. januarja, 10.00-12.00, 17.00-19.00. V FUNDACIJI GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Rivelazioni. Quattro secoli di capolavori«; do 15. januarja 10.00-13.00 in 16.00-19.00, ob sobotah in nedeljah, ob 17. uri brezplačni vodeni ogledi; več na info@musaeus.it ali 348-2560991. RAZSTAVA ROBERTA FAGANELA z naslovom »Svetloba in barve« bo na ogled v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici do 20. januarja ob prireditvah in po domeni. V POKRAJINSKIH MUZEJIH v goriškem grajskem naselju je na ogled razstava z naslovom »Le connessioni dello stiva-le«, ki jo ob 150-letnici zedinjenja Italije prireja goriško združenje Prologo v sodelovanju s Pokrajinskimi muzeji; do 29. januarja od torka do nedelje 9.00-19.00. ~M Koncerti OBČINA SOVODNJE vabi na tradicionalni »Novoletni koncert«, ki bo v občinski telovadnici v nedeljo, 15. januarja, ob 18. uri. Nastopajo Škofjeloški oktet, Mestni pihalni orkester Škofja Loka in ženska vokalna skupina Grudnove Šmikle iz Železnikov. Sledi skupna zdravica. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: 13. januarja, ob 20.45 koncert pianista Giuseppeja Guarrere; informacije po tel. 0481-494369, na teatro@comu-ne.monfalcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalcone.it. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 16. januarja, ob 20.15 koncert madžarskega baročnega orkestra Capella Savaria; informacije pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica, tel. 003865-3354016 od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 17. uro in uro pred predstavo. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI obvešča, da se bo vpisovanje v vrtce, os- novne šole in srednjo šolo začelo v ponedeljek, 16. januarja, in se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, v tajništvu v Ul. dei Grabizio v Gorici vsak dan 10.00 -12.00, ob torkih in sredah tudi popoldne od 15.00-17.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro). VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA obvešča, da bo steklo vpisovanje v vrtce, osnovne šole in srednjo šolo v soboto, 21. januarja, in se bo zaključilo v ponedeljek, 20. februarja, na tajništvu večstopenjske šole v Doberdobu ob ponedeljkih in torkih 8.00-9.00, ob sredah 14.00-16.00, ob četrtekih in petkih 12.30-13.30, ob sobotah 8.00-10.00. Starši bodo imeli tudi možnost za vpis na spletni strani www.istruzione.it (link Scuola in chiaro). VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca, na predstavitev šolske ponudbe: otroški vrtec Ringa Raja v Ul. Brolo v Gorici v torek, 17. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v torek, 24. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Pika Nogavička v Štandrežu v ponedeljek, 23. januarja, ob 17.30, otroški vrtec Pikapolonica v Pevmi v sredo, 11. januarja, ob 17. uri, otroški vrtec Kekec v Števerjanu v ponedeljek, 23. januarja, ob 17. uri in otroški vrtec Mavrica v Bračanu v ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. letnik otroškega vrtca: v otroškem vrtcu Ringa Raja v Ul. Brolo v Gorici v sredo, 18. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Sonček v Ul. Max Fabiani v Gorici v sredo, 25. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Pika Nogavička v Štandrežu v torek, 24. januarja, od 11. ure do 11.45, v otroškem vrtcu Pikapolonica v Pevmi v četrtek, 12. januarja, od 10.30 do 11.30, v otroškem vrtcu Kekec v Števerjanu v torek, 24. januarja, od 10.30 do 11.30 in v otroškem vrtcu Mavrica v Bračanu v sredo, 18. januarja, od 10.30 do 11.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI vabi starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole, na predstavitev šolske ponudbe v osnovni šoli Župančič v Gorici v sredo, 18. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v torek, 17. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Abram v Pevmi v četrtek, 19. januarja, ob 17. uri, v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v četrtek, 19. januarja, ob 17. uri in v osnovni šoli Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 16. januarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI prireja dneve odprtih vrat za starše otrok, ki bodo v prihodnjem šolskem letu obiskovali 1. razred osnovne šole: v osnovni šoli Župančič v Gorici v petek, 20. januarja, od 8.30 do 9.30, v osnovni šoli Erjavec v Štandrežu v sredo, 18. januarja, od 8.30 do 9.30, v osnovni šoli Abram v Pevmi v sredo, 25. januarja, od 8.30 do 10.00, v osnovni šoli Gradnik v Števerjanu v sredo, 25. januarja, od 8.30 do 9.30 in v osnovni šo- li Zorzut v Bračanu v ponedeljek, 23. januarja, od 10.30 do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA IZ DOBERDOBA prireja dneve odprtih vrat za starše bodočih prvošolčkov na osnovni šoli Romjan v Ulici Capitello v ponedeljek, 16., in v sredo, 18. januarja, ob 8.30. Informativni sestanek za vpis v vrtec v Romjanu bo 18. januarja ob 17. uri v prostorih vrtca v Ul. Capitello. Za vrtce v Sovodnjah in Rupi bo informativni sestanek v sredo, 25. januarja, ob 17. uri v prostorih vrtca v Sovodnjah. Za vrtec Doberdob bo sestanek 23. januarja ob 17. uri v prostorih vrtca. SLOVENSKE VIŠJE SREDNJE ŠOLE v Gorici prirejajo dan odprtih vrat v šolskem centru v Ul. Puccini 14 v Gorici v sredo, 25. januarja, med 18. in 20. uro. Na poklicno tehničnem polu (poklicni zavod za trgovske dejavnosti Ivan Cankar, tehnični zavod za upravo, finance in marketing Žiga Zois, industrijski tehnični zavod za informatiko in telekomunikacije Jurij Vega) in na li-cejskem polu (humanistični in znanstveni licej Simon Gregorčič in klasični licej Primož Trubar) si bodo obiskovalci lahko ogledali šolske prostore, profesorji bodo nudili informacije o študiju in bodo na razpolago za individualne pogovore. M Izleti PD RUPA-PEČ vabi na vsakoletni izlet od 23. do 30. avgusta po Turčiji in Kapa-dokiji; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo Kovic). SPDG prireja v petek, 20. januarja, nočni izhod za odrasle na trasi Dol - Cer-je - Fajti hrib - Dol; trajanje okrog pet ur, odhod ob 20.30 s trga v Gabrjah; prijave in informacije po tel. 3485298655. □ Obvestila KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. V OKVIRU PROJEKTA »JEZIK-LINGUA« deluje spletna jezikovna svetovalnica za slovenski jezik, ki je posebej namenjena pojavom italijansko-slovenskega jezikovnega stikanja. Na spletni strani www.jezik-lingua.eu je treba zbrati slovensko različico, zatem na meniju »Usluge« zbrati uslugo »Spletna jezikovna svetovalnica«, ki bo dostopna po registraciji. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo zasedanje deželnega sveta v sredo, 25. januarja, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu. Deželni svet bo potekal v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bra-tuž v Gorici. ZSKD organizira delavnice o družinskih postavitvah v nedeljo, 15. januarja, od 15. ure do 18.30 v KB Centru, na Kor-zu Verdi, 51 v Gorici (v 3. nadstropju v Tumovi dvorani). Organizatorji so zbrali nedeljo, da bi omogočili vsem tistim, ki delajo od ponedeljka do sobote, da spoznajo metodo Berta Hellin-gerja. Delavnico vodi terapevtka Silvia Četrtek, 12. januarja 2012 Miclavez, več informacij o njej na www.alcicostellazioni.it; informacije in prijave na gorica@zskd.org ali po tel. 0481-531 495 (327-0340677). SPDG - SMUČARSKI ODSEK obvešča, da bodo 22., 29. januarja ter 5. in 12. februarja potekali nedeljski smučarski tečaji v Forni di Sopra, 26. februarja pa bo društveno tekmovanje. Organiziran bo avtobusni prevoz; prijave 16. januarja na društvenem sedežu v KB centru v Gorici od 18. do 20. ure. Sodelovanje na tečajih je vezano s članstvom v društvu. SS Prireditve DVOJEZIČNI BREZPLAČNI PRIROČNIK »DVOJEZIČNO OTROŠTVO: NAVODILA ZA UPORABO / Linfanzia bilingue: Istruzioni per l'uso«, ki ga je v okviru projekta »Jezik Lingua« pripravila Suzana Pertot bodo predstavili v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci v Gorici danes, 12. januarja, ob 18. uri. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 12. januarja, ob 18. uri Mario Longo-bardi predstavil svojo knjigo »Le peri-pezie di Popolino«. V petek, 13. januarja, ob 18. uri bo predstavitev dveh knjig, ki ju je ilustriral Walter Chendi: »Maldobrie a fumetti« in skupaj z Goričanom Robertom Francom »SessantaQuaranta«. V ŽUPNIJSKI DVORANI INCONTRO v Podturnu v Gorici bo v petek, 13. januarja, ob 20.30 prireditev Alberta Pa-gliarina z naslovom »Pop Economy«. KULTURNO DRUŠTVO SLAVEC SOLKAN IN KRAJEVNA SKUPNOST SOLKAN vabita v soboto, 14. januarja, ob 19. uri na bivšo karavlo Solkan na predstavitev zbornika »Osimo in Goriška«. Knjigo bodo predstavili Andrej Malnič, Jože Šušmelj in Tomaž Vuga, ob predstavitvi bo nastopil mešani pevski zbor Slavec Solkan pod vodstvom Mirana Rustje. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA prireja na gradu Kromberk predstavitev knjige »Historiografija in mentaliteta v novoveški Furlaniji in Goriški« Neve Makuc v torek, 17. januarja, ob 20. uri. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v sredo, 18. januarja, ob 20.15 plesna predstava »Odsev misli« v izvedbi Terpsihore Plesnega centra Šempe-ter-Vrtojba in Umetniškega društva M&N Dance Company. V KULTURNEM DOMU v Gorici bo v sredo, 18. januarja, ob 17.30 gost večera Anton Vratuša, avtor knjige »Dalle catene alla liberta - La rabska brigada, una brigata partigiana nata in un campo di concentramento fascista« (Iz verig v svobodo - Rabska brigada). DRUŠTVO JADRO IZ RONK vabi v petek, 20. januarja, ob 18. uri v ronško občinsko dvorano na predstavitev 14. številke društvenega zbornika. V OBČINSKI KNJIŽNICI V SOVODNJAH bo v ponedeljek, 23. januarja, ob 18. uri srečanje z Jožetom Šušmeljem, ki je zbral in uredil knjigo »Zgodbe s Trnovske planote«. Prireja Občina So-vodnje v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo in s podporo Sklada Goriške hranilnice. 0 Mali oglasi PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V SOVODNJAH: 14.00, Milan Tomsic (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 13.00, Gino Mi-netto (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču. DANES V FARI: 11.00, Carmen Coss vd. Grill (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Ob smrti člana MILANA TOMSIČA žalujejo in izrekajo iskreno sožalje svojcem vsi pri Lovskem društvu Sovodnje 1 6 Četrtek, 12. januarja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ALPSKO SMUČANJE - Pogovor z vodjo ekipe Tine Maze Goričanom Andreo Massijem » Če bo globus ali pa ne, bomo debatirali na koncu« »Trend je zelo dober,« je po zadnjih rezultatih Tine Maze potrdil tudi vodja ekipe Team to aMaze, Goričan Andrea Massi, ki smo ga zmotili v torek med vožnjo proti Cortini dAmpezzo. jA Tam se bo ta konec tedna nadaljeval ženski svetovni smučarski pokal. Najboljša slovenska smučarka je tačas na skupni razvrstitvi tretja, za Američanko Lindsey Vonn pa zaostaja 221 točk. Na videz Zakaj ni še dobrega rezultata v veleslalomu? Je mogoče celo preveč natreni-rana? da veliko, vendar glede na to, da manjka do konca še 25 tekem, je bitka še odprta in, kot potrjuje Massi, je s takim trendom mogoče izboljšati lanski končni rezultat (Tina je bila na koncu svetovnega pokala tretja). Od 20. decembra, ko je Tina prvič v letošnji sezoni stopila na zmagovalni oder (v Flac-hauu je bila 3. v slalomu), je nadoknadila štiri mesta v skupnem seštevku in v petih tekmah razliko z Vonnovo zmanjšala za 121 točk. Potem ko je točke nabirala predvsem z uspešnimi nastopi v slalomu, je prejšnji konec tedna dokazala, daje še vedno konkurenčna tudi v hitrih disciplinah. V Bad Kleinkirchheimu je bila Mazejeva 2. v superveleslalomu. Se veselite 2. mesta ali vam je žal, da ni bilo prve zgodovinske zmage v tej disciplini? Z rezultatom smo seveda zadovoljni, saj smo ga potrebovali. To je potrditev znanja, čeprav bi bila zmaga normalno dobrodošla. S prvim mestom se bi Tina tudi vpisala v ozek krog petih svetovnih zvezdnic, ki so zmagale v vseh disciplinah. So pa še druge tekme, da to doseže. Kaj se je zgodilo med soboto, ko je bila Tina 18. v smuku, in nedeljo, ko je reagirala in stopila na stopničke? Tina funkcionira zdaj boljše v stresnih situacijah kot nekoč in je v 24 urah odreagirala tako, kot se je zgodilo že večkrat. Po superveleslalomu in slalomu, kjer je prebila led in stopila na zmagovalni oder, kaj načrtujete v nadaljevanju sezone? Bo več poudarka na smuku ali veleslalomu, ki je sicer njena paradna disciplina? Tekmovalka, ki smuča v vseh disciplinah, ima zelo malo časa za trening, tako da se bomo posluževali večinoma uradnih treningov. Doslej je bila najbolj uspešna v slalomu. Je Schildova, ki premočno vodi na vsaki tekmi, sploh premagljiva? Je, z vsem spoštovanjem do nje, saj je po mojem mnenju najboljša slalomistka vseh časov. Je pa premagljiva, če ji v prvem spustu ne dovoliš prevelike prednosti. V zadnjih desetih slalomih je Tina Maze petkrat stala na zmagovalnem odru, s tem da je vknjižila tudi zmago (lani marca v Lenzerheidu). Ali je Tina zdaj bolj slalomistka kot veleslalo-mistka? Rezultati so plod treninga v zadnjih treh sezonah. Fokusirali smo slalom in ga trenirali gotovo več; tudi v pripravljalnem obdobju smo uvedli nekaj sprememb. Baze slaloma pa je imela že na začetku kariere, potem pa je malo zanemarila to disciplino. Kako si razlagate, da je zdaj bolj uspešna v slalomu kot veleslalomu? V Soldnu smo imeli probleme z materiali. Ko jih bomo odpravili, bo dosegla rezultat tudi v veleslalomu. To so novinarske teorije, ki so mi jih očitali že na začetku sezone. Seveda v prvih tekmah je bila natre-nirana, saj mora tekmovalec zdržati celo sezone in torej ne more biti v formi že na začetku. Zdaj pa ni natrenirana. Kako nasploh ocenjujete letošnjo sezono? Odkar smo se vrnili v Evropo, zelo dobro. Tina je tam, kjer more biti. Nisem pa bil zadovoljen z začetnim delom, predvsem s tekmami na ameriški turneji, kjer so se pokazale naše pomanjkljivosti glede priprave materialov. Je tudi kanček razočaranja? Mogoče na zadnjem smuku bi lahko bil rezultat boljši. In pa veleslalom v Soldnu, razloge za neuspeh pa sem že povedal. Materiali so problem, kije povezan s serviserjem, kajne? Tako je. Ko govorim, mislim na pripravo smuči, nikoli ne krivim proizvajalca. Smuči niso bile optimalno pripravljene, zato je firma tudi zamenjala serviserja. Kako je z novim serviserjem? Sigurno je dober, saj sta njegovi tekmovalki v nedeljo zasedli drugo oziroma prvo mesto v superveleslalomu. Upam, da bo tako do konca sezone. Kako pa ga je sprejela Mazejeva? Na tem področju je dozorela. Nekoč je doživljala te stvari preveč osebno, zdaj pa profesionalno. Razumela sta se in filing je dober. Avstrijka Hofl-Riesch je bila lani v boju za sam vrh, letos pa je šele osma v skupnem seštevku. Kako to? Ne vem, kaj se dogaja. Razen tega, da se pozdraviva, o njej ne govorim z drugimi trenerji. Imam dovolj skrbi za mojo tekmovalko. Riesch je vsekakor super tekmovalka, ponoviti tako sezono kot je bila lani, pa je težko. Še vedno pa sodi med favoritke za najvišja tri mesta. Kaj pa Vonnova: je sploh ulovljiva? Če smo mirni, je ulovljiva. Je cilj - zmaga v skupnem seštevku - še dosegljiv? Cilj je, da vsako leto izboljšamo rezultat prejšnje sezone. Če bo globus ali pa ga ne bo, bomo debatirali na koncu sezone. Konec tedna se svetovni pokal nadaljuje v Cortini. Je lini proga všeč? Progo pozna, tu pa nikoli ni bila dobra. Štirikrat je osvojila 4. mesto. Zlata Lisica pa se uradno seli v Kranjsko Goro. Je i to dobro ali slabo za Tino? Mislim, da je sposobna smučati na obeh progah. Odivsno bo, kakšni bodo pogoji, vendar povsod lahko smuča dobro. ^ j Veronika Sossa fTS NOGOMET Chievo presenetil Udinese VIDEM - Soliden Chievo, slab Udinese. Takšna je lahko ocena o včerajšnji tekmi osmine finala med tema moštvoma v Vidmu. Moštvu iz Verone - Slovenca Jokič in Cesar nista igrala, je uspelo zadati Videmčanom prvi poraz na domačih tleh v letošnji sezoni, hkrati je seveda napredovalo v četrtino finala. Trener furlanskega moštva Guidolin je v špico uvrstil Di Na-taleja, vendar je bil ta brez prave podpore, saj se je v zvezni vrsti še kako poznala odsotnost Isle, Asa-moaha in Pinzija. Pešalo je tudiu v obrambi, saj je Ekstrand, ki doslej še ni igral prepričljivo, z nerodnim posegom že na začetku omogočil gostom, da so povedli, 2:0 pa je nad Paloschijem preprečil Handanovic. Udinese je odločno napadal le v drugem polčasu, izenačil pet minut pred koncem, zadnji hip pa je podaljške preprečil Thereu. Udinese -Chievo 1:2 (0:1) Strelci: Sammarco v 8., Di Natale v 85. in Thereau v 90. min. Udinese (3-5-1-1): Handanovic 6; Ekstrand 5, Danilo 5.5, Fer-ronetti 5.5 (od 75. Torje); Pereyra 5 (od 46. Floro Flores 5.5), Abdi 5, Sissoko 5, Fernandes 5.5, Pasquale 5.5; Fabbrini 5.5 (od 46. Basta 6); Di Natale 6.5. Chievo (4-3-1-2): Puggioni 7; Sardo 6.5, Morero 6, Acerbi 6, Drame 6.5; Sammarco 6.5, Rigoni 6, Vacek 6; Cruzado 6; Moscardel-li 6 (od 67. Thereau 6.5), Paloschi 6.5 (od 73. Mandelli sv) Ostali izid: Roma - Fiorenti-na 3:0. ODBOJKA ACH Volley v Črni gori izpolnil cilj BUDVA - Odbojkarji ACH Volleyja so izpolnili cilj, ki so si ga zadali pred odhodom v Črno goro. Budvansko rivijero, ki jim je v Stoži-cah požrla nekaj živcev, saj je vodila z 2:0, nato pa izgubila z 2:3, so premagali zanesljivo in z maksimalnim rezultatom. Ta jim ohranil upanje za drugo mesto v skupini, vse bo odvisno od tekem Toursa, ki bo danes igral proti Skra Belchatowu, v zadnjem krogu pa še gostoval v Ljubljani. Z zmago so si Slovenci že zagotovili najmanj tretje mesto v skupini F, ki jim še zagotavlja evropske nastope, če ne v ligi prvakov (v nadaljevanje tekmovanja odhaja tudi najboljša tretjeuvrščena ekipa iz vseh skupin), pa v pokalu Cev. Gosti so do zmage prišli celo lažje, kot so pričakovali in kot je napovedoval prvi niz. Črnogorci so bili enakovredni le v uvodu, nato pa so močno popustili. Igrali so mnogo slabše kot oktobra v Ljubljani, tako da se slovenskim prvakom ni bilo potrebno posebej naprezati, da so prišli do gladke zmage. Pritisk s servisom in trden blok sta bila dovolj, da je bilo dvomov o zmagovalcu hitro konec. Budvanska rivijera - ACH Volley 0:3 (26, 17, 21) Budvanska rivijera: Čačič 12, Jevtovič, Čuk 6, Radonič, Raič 20, Ra-šovič, Stevanovič 2, Dabovič, Dukič 4, Čedič, Petkovič, Markovič 5. ACH Volley: Flajs 12, Lewis, Komel 14, Šket 16, Klobučar, Vinčič 3, Kovačevič, Čebulj, Ropret, Rašič 9, Vidič 8, Simac. Kubica, kakšna smola! RIM - Poljski voznik formule 1 Robert Kubica res nima sreče. Potem ko je februarja lani na dirki v reliju zletel s ceste in bil z več polomljenimi kostmi precej časa v bolnišnici, je zdaj znova zapeljal z vozišča. Kriva je bila poledenela cesta v Italiji blizu kraja Pietrasanta, v nesreči pa si je Kubica zlomil golenico in moral znova v bolnišnico. Kubica je omenjeno bolnišnico po poročanju nemške tiskovne agencije dpa kmalu zapustil in se oskrbi prepustil v kliniki v kraju Pietra Ligure, kjer so ga oskrbovali že po lanski nesreči. RELI DAKAR - Dogodovščine Mirana Stanovnika Motor sušil dve uri in pol Slovenski motociklist je v 9. etapi med prečkanjem reke padel v vodo - Organizatorji so se ga usmilili Vuelta bo letos težja ANTOFAGASTA - Slovenec Miran Stanovnik je bil med nesrečnimi protagonisti 9. etape vzdržljivostnga relija Dakar, čeprav se mu še zdaleč ni zgodilo nič tako pretresljivega kot mnogim na tej dirki, ki vsako leto terja tudi smrtne žrtve. Z motociklom vred je namreč Stanov-nika med prečkanjem reke odneslo v vodo, tako da se je potopil. Za sušenje motorja je porabil dve uri in pol, zaradi strahu, da bo motor dokončno uničil, pa je nato nadaljeval bolj previdno in na cilj prišel skoraj s tremi urami zaostanka. »Dve uri in pol sem popravljal oziroma sušil motor. Na prehodu reke je bila omejitev 30 km/h in tam me je tok reke odnesel, da sem se z motorjem vred potopil. To pomeni, da je bilo treba vse razdreti, od uplinjača, ven sem vzel svečko, obrnil sem motocikel, da je vsa voda stekla ven. Ko sem vse nekako zložil skupaj, je motor dobil čuden zvok, kot da bo 'zaribal'. Našel sem neke ljudi, ki so mi zamenjali olje, tako da sem do konca vozil malo počasneje, a sem srečno prišel do tabora,« je dogajanje povzel Stanovnik. K sreči so se organizatorji usmilili Stanovnika in mu odšteli izgubljeni čas. V popravljenih izidih je tako Sta-novnik etapo končal na 38. mestu s 53 minutami zaostanka, skupno pa je zdaj 22. z nekaj več kot štirimi urami za vodilnim Cyrilom Despresom. Ker pa je pred včerajšnjim nadaljevanjem relija sklenil zamenjati pogonski agregat, bo bo po novih pravilih dirkač dobil 15 minut pribitka. Med avtomobilisti v skupnem seštevku tudi po 10. etapi še vedno vodi Francoz Peter Peterhansel, le njegova prednost je zdaj nekoliko manjša. Med motociklisti vodilni Cyril Despres ansa MADRID- Kolesarska dirka po Španiji bo v letošnji 67. izvedbi namenjena predvsem hribolazcem. Začela se bo 18. avgusta z ekipno vožnjo na čas v Pamploni, nato pa zavila na sever Španije, kjer bo kar 13 etap od 21 potekalo v visokogorju. Skupno bo potrebno prevoziti 3300 kilometrov, cilj pa bo 9. septembra v Madridu. Na dirki bo še šest ravninskih preizkušenj in posamični kronometer. Skupno bodo kolesarji opravili 37 vzponov. «To so želeli navijači,» je povedal direktor dirke Javier Guillen. SMUK - »Azzurro« Peter Fill je bil najhitrejši na prvem treningu petkovega smuka za svetovni pokal alpskih smučarjev v švicarskem Wengnu. KROS - Slovenec Filip Flisar je zmagal na tekmi svetovnega pokala v smučarskem krosu, ki je bila v francoskem kraju Alpe d'Huez in dosegel prvo zmago v tem tekmovanju; doslej je bil najvišje na četrtem mestu. NBA - Ekipa Charlotte Bobcats je doma izgubila s Houston Rockets s 70:82, za zmagovite goste pa je Goran Dragic v 12 minutah in 16 sekundah dosegel pet točk ter po en skok in podajo. mor- / ŠPORT Četrtek, 12. januarja 2012 17 ALPSKO SMUČANJE - Primorski pokal letos petič v sodelovanju ZSŠDI in NPR Zanimanje se veča predvsem v Sloveniji Tako načelnik smučarske komisije Bogatez - Čigon, SKKalič:»Pričakujemo zamejce tudi na tekmah v Sloveniji« Če so glavni organizatorji, pred letošnjo izvedbo Primorskega smučarskega pokala, ki ga petič prirejata skupaj Smučarska komisija ZSŠDI in Notranjsko primorska regija, nadvse zagnani, smo hoteli preveriti, kako rekreacijsko prireditev sprejemajo udeleženci, predvsem v Sloveniji. Po pogovoru z nekaterimi predstavniki slovenskih klubov iz Slovenije - na predstavitvi jih je bilo od trinajstih, ki so lani sodelovali, prisotnih sedem - lahko potrdimo, da je niz štirih tekem še vabljiv. Predsednik SK Kalič Postojna Peter Čigon pričakuje torej enak odziv kot lani: »Naši člani so zadovoljni, ker to ni vrhunsko tekmovanje, ampak tako, na kateri tekmujejo otroci in starši.« Tudi v Sežani je zanimanje še vedno veliko: »Glede na vse sestanke in načrte, ki smo si jih zastavili, se mi zdi, da bo trend prisotnosti enak lanskemu. Od šestdesetih otrok se jih približno polovica vsakič udeleži vseh tekem Pokala,« je pojasnila Darja Sever, predstavnica SD Kras. Tista društva, ki so tekmovalno usmerjena, pa izbirajo tekme Primorske- ga pokala samo takrat, ko se termini ne prekrivajo. Tako nam je pojasnil predsednik SK Gorica Marko Bucik. Ker so se klubu letos pridružili še masterji, bodo najbrž prav oni dopolnili starejše kategorije tekmovanj. »Ponudba Primorskega pokala je dobra, tekme so vselej dobrodošle. To je nenazadnje tudi priložnost, da se otroci srečujejo in med sabo spoznajo. Prav je, da vztrajamo, saj so tekme edina priložnost, da se na snegu srečujemo z zamejci,« je še dejal Bucik. Vse večje zanimanje slovenskih klubov je potrdil tudi načelnik smučarske komisije ZSŠDI Ennio Bogatez: »Mislim, da so spoznali koristnost takih tekem, na katerih sodeluje lahko cela družina. Vsekakor se mi zdi, da se številčno bolj veča prisotnost tekmovalcev iz Slovenije kot iz zamejstva.« Zanimanje klubov iz Slovenije potrjuje tudi dejstvo, da sta dve od štirih tekem na zadnjih dveh izvedbah v režiji klubov iz Slovenije. Lani je tekmo organiziral SD Kras, letos SK Javornik, od samega začetka pa sodeluje SK Kalič Postojna. Letos bodo smučarji prvič tekmovali na štirih smučiščih. Ideja, da bi se pri- morska celovitost Pokala zrcalila tudi v izbiri lokacij, še vedno ni zaživela. V vseh izvedbah, odkar zamejski klubi nastopajo s slovenskimi, še ni bilo dveh tekem na slovenskih smučiščih. Tudi letos bo samo ena - in sicer v Cerknem, SK Javornik pa bo tekmo priredil iz organizacijskih razlogov na Trbižu. Organizatorji edine tekme v Sloveniji - SK Kalič Postojna - seveda pričakujejo boljši odziv kot lani: »Rad bi videl, da tudi zamejci pridejo na tekme v Slovenijo. Lani sta dva kluba izpadla oziroma prišla sta z dvema članoma, pričakovali pa smo jih seveda nekaj več,« je povedal Čigon, predsednik SK Kalič. Kako pa Pokal sprejemajo pri nas? Je še aktualen? »Bojim se, da jih pol prihaja rade volje, ker še vedno zmagujejo, polovica pa se tekem Primorskega pokala otepa, bojijo se, da ne bodo uspeli zaradi večje konkurence. Tekme so bile res sprva mišljeno za tiste, ki niso zagrizeni tekmovalci, upoštevati pa moramo, da je navsezadnje tudi to tekma, na kateri pač zmaga najboljši,« je pojasnil predstavnik ZSŠDI Li-vio Rožič iz Gorice. (V.S.) Na tekmah vedno merijo moči tudi veterani l. prinčič PRIZNANJE Loredana Prinčič uradna fotografinja Posebno priznanje je na torkovi predstavitvi smučarskih tekem v Solkanu prejela zdaj že uradna fotografinja vseh tekem Primorskega smučarskega pokala Loredana Prin-čič, saj je doslej poslikala skoraj vsako tekmo sedemletnega projekta: »Na vsaki tekmi zberem približno 200 fotografij, torej če prirejamo pokal že sedem let, vsaka izvedba pa vključuje štiri tekme, pomeni, da sem že posnela približno 5000 fotografij,« je pojasnila 57-letna Goričanka, ki na vsaki tekmi zabeleži športne in družabne trenutke. Tudi letos bo fotografsko posnela vse tekme Pokala, zdaj pa sodeluje kot fotografinja tudi na drugih športnih prireditvah ZSŠDI. Ali bo pripravila tudi razstavo? »Ne, na razstavah predstavljam navadno čisto drugačno tematiko in stil. Razstavljam navadno črnobele fotografije s socialno tematiko.« Njene športne fotografije objavlja spletna stran www.slosport.org in tudi naš dnevnik. Prinčičeva je tudi aktivna športnica: trikrat tedensko plava z ekipo veteranov. (V.S.) KOŠARKA - U19 Izenačeno, ne pa tudi privlačno Bor Nova Ljubljanska banka - Mossa 61:64 (17:13, 33:32, 44:43) BOR: De Luisa 4, Faiman, Buzzi, Perco, Sternad 17, Bole 13, Mattiassich 8, Bassi 15, Liccari 3, trenerja Dejan Fa-raglia in Fabio Sancin. Do neposrednega dvoboja sta postavi imeli na las podobne rezultate, tako da je bilo pričakovati izenačeno srečanje. Bila je to klasična neprivlačna tekma po praznikih, med katerimi se igralci niso kaj prida posvečali treniranju. Še najlepši obraz so gostitelji pokazali v prvi četrtini, ko so spričo svežine uspeli predvajati hitro igro. Čim pa so se gostje zatekli v consko obrambo, so bili domači v napadu v škripcih. Nasprotnika so se krčevito oprijemali z običajno agresivnostjo in spremembami ritma s conskim presingom. V neodločeni končnici paje odločala peščica akcij, v katerih so bili utrujeni borovci neučinkoviti, tekmeci pa konkretni. □ Obvestila SO-SPDT organizira 27.,28. in 29. januarja 2012 tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. AŠD SK BRDINA ob priliki smučarskih tečajev bo v nedeljo, 15. januarja, možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Tel. št.: 335-5476663 (Vanja). ZAMEJSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO bo v soboto, 21. januarja na sedežu SST 1904 v Trstu v Ul. Cicerone 8 - 1. nadstropje. Pričetek ob 15. uri, predviden zaključek ob 18.30. Prijave: moblak@libero.it. SK DEVIN prireja poldnevne in celodnevne tečaje smučanja in deskanja za otroke in odrasle v kraju Forni di Sopra vsako soboto in nedeljo od 14. januarja dalje. Predviden je avtobusni prevoz z odhodom iz Nabrežine. Informacije in vpisovanja na: info@skdevin.it ali pa na 335 8180449 (Erika) SPDT sklicuje informativni sestanek za tečaj smučanja danes, 12. januarja 2012 na Stadionu 1. maja ob 19. uri. Za dodatne informacije www.spdt.org,smucanje@spdt.org in telefonska številka 3395000317 od ponedeljka do petka od 19.00 do 20.00 ure. AŠD MLADINA obvešča, da se bodo tečaji smučanja začeli v nedeljo, 15. januarja 2012. Po potrebi organiziran avtobusni prevoz. Informacije na tel. št. 347-0473606. www.primorski.eu1 PLANINSKI SVET Predavanje članov Jamarskega odseka SPDT Jamarski odsek Slovenskega planinskega društva Trst je izredno aktiven in sodi, predvsem po zaslugi Sto-jana Sancina in Claudia Bratos, v sam vrh slovenskega jamarskega raziskovanja. V slovenski kataster jam je tržaški tandem oddal že preko 500 novih jam in raziskal nad 20km novih rovov tudi v že znanih jamah. Tržaška jamarja sta uspešno uvajala v jamarstvo številne sodelavce. Zadnje čase je obrodilo prve sadove tudi zelo uspešno meddruštveno sodelovanje, za katerega si je JOSPDTrst dolga leta prizadeval. Skupne raziskave v jamah in kopanje na terenu, z Jamarskim društvom Danilo Remškar iz Ajdovščine in z sosedi Jamarskega društva Sežana, so omogočile tisto učinkovitost raziskovanja, ki so jo tržaški jamarji vedno sanjali. V celovečernem predavanju, ki bo v četrtek, 19. januarja 2012 ob 20.30, v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Rivreatorio 2, bodo jamarji Slovenskega planinskega društva Trst prikazali podzemni svet, ki ga je v minulem letu prvič usvetlila jamarska svetilka. Predavanje je pripravil Dean Zobec, aktivni raziskovalec podzemnega bogastva in urejevalec spletne strani z redno objavo novic skoraj vsakodnevnih jamarskih akcij. Prikaz je naslovil: Globoke sanje - predavanje o no- vih odkritjih Jamarskega odseka SPDT v zadnjem letu. Predvajal bo posnetke iz novih jam na Sežanskem, kjer si je združena ekipa tržaških, sežanskih in ajdovskih jamarjev priborila pot do podzemnega toka Reke na dnu 330m globoke Jame sežanske Reke, krajše posnetke z raziskav v teku in z odkritji v novem breznu pod žičnico na Kaninu, ki obeta velike globine. Pred predavanjem, od 19.00 do20.30, pa bodo odborniki članom na razpolago za poravnavo letne članarine in zavarovalnine. Izlet po tržaški okolici Zimski sprehodi po tržaški okolici so postali že prava stalnica v delovanju Slovenskega planinskega društva Trst. Ob sproščenem sprehodu nudijo udeležencem možnost,da obudijo spomin ali na novo odkrivajo tiste predele nekdanje mestne okolice, ki se danes že spajajo z mestnim tkivom in za ponovno oživitev stez in poti, ki so jih naši predniki stalno uporabljali, a so danes žal največkrat žal opuščene. Po tržaški okolici se bomo letos podali v nedeljo, 22. januarja 2012. Pri izbiri poti pa smo segli tokrat nekoliko dlje v zgodovino. Sprehodili se bomo po srednjeveških in starejših poteh v Bregu. Strokovno vodstvo bo nudil domačin in dober poznavalec zgodovine teh krajev, Davide Stolli.Več podrobosti o izletu bomo objavili v prihodnji četrtkovi rubriki. Tečaj teka na smučeh smučarskega odseka SPDT Smučarski odsek SPDT organizira 27.,28. in 29. januarja 2012 tečaj teka na smučeh na Pokljuki za odrasle in otroke. Tečaj bo vodil demostrator Smučarske zveze Slovenije prof. Iztok Kordiš kot že v prejšnjih sezonah. Tečaj je namenjen bodisi začetnikom kot tudi tistim, ki smučarski tek že obvladajo. Tečajniki bodo vadili klasično tehniko teka na smučeh v jutranjih in popoldanskih urah na Go-reljku in Rudnem polju. Po večerji pa bodo predavanja o tehniki smučanja, opremi in o pripravi smuči. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. Tura ob vznožju novozelandskih Alp Preko naselja Cromwell sem se vozil četrtič. Postanek je bil vedno dobrodošel. Šofer avtobusa je očitno imel dogovor z lastnikom »fruit stall« ali prodajalne sadja. Vabljive so bile češnje... v decembru! Seveda, ker je tisti Cromwell na Novi Zelandiji. Sadeži so bili vrste maxi. Ena njihova za tri naše. Ob vsakem postanku v Cromwellu je bila pest češenj obvezna. Tokrat sem se vozil proti novozelandskim Alpam, k podnožju Mt. Cooka, najvišjega tamkajšnjega vrha. Prostrana dolina med dvema gorskima verigama, proizvod kakega orjaškega ledenika, je ponujala pokrajino v nasprotju z dotlej videno. Zelo suha ravnina je bolj spominjala na savano kot na valovite zelene pašnike iz vzhodne obale južnega otoka ali na subtropski gozd zahodne obale. Prav na dnu doline, ki so je vedno bolj objemala svinčeno siva me-lišča, seje v nejasnem nebu prej dojemalo kot videlo obrise visokih gora. Avtobus me je pustil pri razkošno urejenem domu, kjer je med drugim spominski muzej Ed-munda Hillaryja, skupaj s šerpo Ten-zingom, osvojitelja Everesta. Hillary je ovekovečen v kipu, ki ga je sam odkril par let pred smrtjo. Pogled je usmerjen proti Mt. Cooku. Obraz izraža optimizem. Na najvišji novozelandski gori je Hillary treniral pred velikim himalajskm podvigom. Proti gori sem se namenil tudi sam. Cilj je bil v taboru ob jezeru, v katero se lomi ledenik Hooker. Napaja se s snegom iz prostrane jugovzhodne stene gore. Prva slikovita točka je bil viseči most čez reko, ki se je iztekala iz večjega lede-niškega jezera. Malo kasneje je bilo treba čez drugi viseči most preko rečice, ki je dve ledeniški jezeri povezovala. Vse je bilo dokaj položno in brez vsake tehnične težave. Mogočnost narave je dvakrat zelo jasno označilo bobnenje iz bližnje doline, v katero se je stekal ledenik iz gore Sefton (3151 m). Lomile so se ledene gmote in bogatile jezero Mueller. Po dobrih štirih urah lagodne hoje sem bil na cilju. O višinski razliki med startom in taborom ni bilo nobene oznake. Presodil sem, da sem začel nekje pri 400 metrih in kon- čal pri 800-900. Ledenik seje nekoliko žalostno iztekal v jezero. Zelo daleč od mogočnosti izfotografije, posnete med zimo, ko je težko določiti, kje je ledenik in kje navaden sneg. O kakem posebnem mrazu ni bilo sledu. Oblaki, ki so se podili po pobočjih gore, niso nudili posebno obetavnih razgledov. Zjutraj je bilo vreme še manj ugodno. Tabor je bil zavit v meglo, oskrbnik pa mi je zagotavljal, da bo v nekaj urah nebo jasno. Vzel sem pot pot noge in se vračal proti Hillaryjevem domu. Ob času iz prejšnjega dne sem pravilno izračunal, da bom nazaj hodil uro manj. In res. Čim bolj sem se približeval koncu, so se oblaki trgali. Mt. Cook (3754 m) - v maorskem jeziku ga imenujejo Ao-raki - se je že bleščal v polnem sijaju. Samo na eni strani vrha se je zadrževal oblak, ki pa seje vztrajno redčil. Na koncu je izginil. Iz konice so dobesedno visele mogočne plasti snega, na tem, da zgrmi-jo v globino. Obisk Hillaryjevega muzeja je dopolnil edinstven izlet. Na poti nazaj se je šofer znova ustavil v Cromwellu in še vedno so tam imeli obilo češenj. Bruno Križman 1 8 Četrtek, 12. januarja 2012 MNENJA, RUBRIKE / GLOSA Potihnil notranji vihar Jerneja Vilfana Jo2e Pirjevec_ »Dragi Jože! Če nisi zvedel po drugi poti, Ti sporočam žalostno vest, da je v soboto ponoči umrl najin skupni prijatelj Jernej Vilfan. Lep pozdrav, Janez Stanovnik.« Jernej je umrl v Socialno varstvenem zavodu v Dutovljah. Med dejstvom, da ga je imel eden najvidnejših Slovencev za prijatelja, in da je preživel zadnja leta svojega življenja v zavetišču za onemogle, je vpeta vsa njegova zgodba. Začela se je v Ljubljani leta 1941, kjer se je rodil Mariji in Joži Vilfanu, sinu Josipa Vilfana, znamenitega tržaškega politika prve polovice prejšnjega stoletja. Ker sta bila oba starša komunista in vidna sodelavca OF, je Jernej doraščal brez njiju pri starih starših. To ga je verjetno usodno zaznamovalo, kot še marsikaterega partizanskega otroka. Družina se je spet združila šele ob koncu vojne, najprej v Trstu, kjer je bila Jernejeva mama redaktorica Primorskega dnevnika, nato v Beogradu, kjer je njegov oče postal eden najpomembnejših sodelavcev Titove vlade. Tako so se začela najsrečnejša Jernejeva leta, ki so dosegla morda svoj višek, ko so se Vilfanovi preselili v New York, saj je bil Joža Vilfan imenovan za jugoslovanskega predstavnika pri Organizaciji Združenih Narodov. Jerneja so vpisali v elitno šolo, ki je nikoli ni pozabil, kajti dala mu je - poleg bogatega družinskega okolja - neizbrisen intelektualni pečat. Kariera njegovega očeta se je v naslednjih letih strmo vzpenjala: na začetku petdesetih let je bil jugoslovanski veleposlanik v New Delhiju, kjer je navezal tesne stike z Nehrujem, prvim predsednikom indijske zvezne vlade, na podlagi katerih se je nato razvila politika neuvrščenosti. Že leta 1953 pa je postal osebni tajnik Tita, kar pomeni, da se je umestil v sam vrh jugoslovanske oblastne elite. Družina je živela na Dedinju v čudoviti vili s parkom, kjer je bila, tako je pravil Jernej, aleja češ-njevih dreves, ki so bila izbrana tako, da so kot v nekakšnem pomladnem valu cvetela drugo za drugim. Tu je bil sošolec Kardeljevega sina Boruta, s katerim je ostal prijatelj, do njegove nesrečne smrti leta 1971, tu je začel tudi slikati in to s tolikšnim talentom, da mu je oče priskrbel za učitelje nekatere od najboljših jugoslovanskih likovnih umetnikov. Za- čele pa so se pojavljati tudi psihične motnje, ki so ga nato usodno zaznamovale. Jernej je sicer končal umetniško akademijo in nato še zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, nikoli pa ni dobil stalne službe in se vključil v »normalno« življenje. Bil je boem, pogosto preveč predan pijači, pogosto tako izgubljen, da so ga morali poslati v Polje. A kljub vsem težavam je bil obenem nenavadno bister, pogosto iskriv sogovornik, z velikim smislom za politično analizo in nenavadno izostrenim okusom za likovno umetnost. Bil je toliko zavesten, da je razumel svojo tragedijo in jo tudi opisal v kratkem romanu »Nagec« (1981). Bil je tudi tako ostroviden, da je že sredi osemdesetih let med prvimi napovedal propad Jugoslavije s svojo drugo knjigo »Ob kresu komunizma« (1987). Predvsem je bil nadvse zanimiv slikar, o katerem je neki francoski kritik trdil, da na svojih platnih upodablja v prvi vrsti ideje. In res jih je. Ne poznam boljšega prikaza naše osvobodilne epopeje, kot je njegova slika (v dveh verzijah), naslovljena »Sanje slovenskega alpinista«. Na njej je videti gričevnato in gorato pokrajino v zelenih in modrih barvah, posejano s slovenskim zastavami, ki plapolajo v vetru. Tudi ne poznam bolj pretresljive napovedi jugoslovanske tragedije devetdesetih let, kot je njegova »Škofja Loka v snegu«, ki razbija Groharjevo impresionistično idilo z vdorom ogromnega letala, pred katerim izgubljeno beži nemočni človeček. Še bi lahko pisal o Jernejevem slikarstvu, saj mislim, da je na ravni najbolj znanih umetnikov »novega ekspresionizma« zadnjih desetletij. Toda medtem ko so številni med njimi zasloveli in postali milijonarji, Jernej ni nikoli prodal kakega svojega platna za spodoben denar. V tolažbo mi je, da je vsekakor prisoten v pravkar odprtih razstavnih prostorih Narodne galerije, posvečeni sodobni umetnosti. Nekje sem zapisal, da je bila Slovenija za Jerneja Vilfana premajhna. Ostajam tega mnenja, saj sem prepričan, da nismo znali pravilno ceniti in gojiti tega izjemnega, v svoji genialnosti pogosto motečega in nadležnega človeka. Sedaj se je njegov notranji vihar umiril. Ostaja bogastvo njegove ustvarjalnosti. VREME OB KONCU TEDNA Od severovzhoda bo začel pritekati bolj mrzel zrak Darko Bradassi_ Tudi v začetku tedna je bila vremenska slika pod vplivom solidnega anticiklona pri nas umirjena. Povsem drugače pa je bilo predvsem na severni strani Alp in deloma v osrednjih predelih. V zadnjih dneh so namreč prevladovali okrepljeni severni do severozahodni tokovi, ki so se namreč naravno zaustavljali ob Alpskem grebenu, kjer sta se kopičila vlaga in oblačnost. Zato so ponekod v Alpah padle zelo velike količine snega in marsikje, kot v zahodnih predelih Avstrije ter deloma v Švici povzročile znatne težave. Pri nas se je s spuščanjem zrak segreval in sušil, zato je prevladovalo sončno vreme ob razmeroma nizkem odstotku vlage. Umirjena vremenska slika se bo brez večjih preobratov nadaljevala še kakšen dan, nato pa bo dogajanje nekoliko bolj razgibano. Če že drugega ne, prihaja večji mraz. Anticiklon se bo namreč začel vzpenjati proti severu, na njegovem vzhodnem robu pa se bo proti Balkanu spustila zelo mrzla zračna masa. Glavnina mrzlega zraka bo vzhodno od nas, vendar bodo tudi proti nam pronicali precej hladnejši celinski severovzhodni tokovi. Od sobote bo vremenska slika postala bolj celinska. Anticiklon bo namreč uspel zaustaviti zmerne atlantske tokove, tako da se bo težišče pomaknilo na severovzhod, ki se je medtem v zadnjih dneh občutno ohladil. Ob spustu obsežnega mrzlega območja proti Balkanu bodo zapihali severovzhodni vetrovi, pri nas šibka do zmerna burja, živo srebro pa se bo začelo spuščati. V soboto bomo že namerili nižje temperature kot v zadnjih dneh, ko se ničla zadržuje nad višino 2000 metrov. Višek mraza pa bomo beležili v nedeljo in ponedeljek. Z izjemo obmorskega pasu se bodo temperature ponoči povsod spustile pod ničlo, tudi na Kraški planoti, ob morju pa bodo praktično pri ničli. Konec tedna pa bo vsekakor sončen in vetroven, zato bodo tudi najvišje dnevne temperature občutno nižje od sedanjih. Živo srebro se bo v nedeljo čez dan zadrževalo le malo nad 5 stopinjami Celzija, tudi v ponedeljek bo razmeroma hladno. Pravzaprav bi lahko zapisali, da se temperature končno vračajo v dolgoletno normalnost, vse kar se je dogajalo doslej, je bilo precej nenavadno. Prihodnji teden bo, kot kaže, prehoden pred verjetnim pomembnejšim preobratom, ki bi se moral udejanjiti okrog 20. januarja. V preteklih dneh je kazalo, da bo do občutnejšega zimskega poslabšanja prišlo že v začetku prihodnjega tedna, kar pa zadnji izgledi zanikajo. Ob spustu mrzlega severovzhodnega zraka namreč nad našim širšim okoljem ne bo zadosti vlage, da bi lahko prišlo do omembe vrednih padavin. Okrog 20. januarja pa naj bi se to udejanjilo. Tedaj kaže na spust severnoatlantskega zraka ob hkratnem doprinosu mrzlega celinskega, kar bi lahko povzročilo večdnevno zimsko poslabšanje, ki bi lahko po sedanjih izgledih, vsaj na papirju, prineslo nekaj snega tudi na Krasu. Termin je sicer še oddaljen, zato so spremembe vse prej kot nemogoče. Na sliki: nad nami se še vedno zadržuje anticiklon maribor - Evropska prestolnica kulture Za uvod projekt Kulturnih amabasad Jutri se bosta predstavili Finska in Estonija - Se vrsta drugih dogodkov na različnih prizoriščih - Uradna otvoritvena slovesnost v soboto Otvoritveni vikend Evropske prestolnice kulture (EPK) se bo pričel jutri z odprtjem Kulturnih ambasad, v okviru katerih se bodo v Mariboru s svojo kulturno produkcijo predstavile številne države. Projekt Kulturnih ambasad, kakršnega druge EPK doslej niso poznale, naj bi skozi vse leto gostil umetniške dogodke, ki bodo predstavljali raznolikost in bogastvo evropskih in svetovnih kultur. "Zaenkrat imamo na seznamu 24 držav, s tem da se države še prijavljajo in jih bomo postopoma vključevali v program," je včeraj v Mariboru povedala pomočnica programskega direktorja EPK Nataša Kos. Najprej se bosta predstavili Finska in Estonija, ki sta lani gostili EPK. Prva se bo jutri zvečer v Vetrinjskem dvoru predstavila s filmsko projekcijo Gibljive slike, ki združuje utrinke iz EPK v Turkuju, ter razstavo stripov, s katero je finski strip v letu 2011 praznoval stoletnico obstoja. Na ogled bo tudi razstava nakita in tekstila - kombinacija tradicionalnega in sodobnega, ki so jo pripravili umetniki iz Finske, Estonije in Madžarske. Finec Markku Haanpaa bo postavil razstavo skulptur z naslovom Vas, ki se, kot je pojasnil na včerajšnji novinarski konferenci, ukvarja s človekovimi koreninami. Pet cirku-santov z Umetniške akademije v Tur-kuju bo izvedlo predstavo ognjene akrobatike Sirkus Sudenkuoppa. Na Glavnem trgu v Mariboru se bo predstavila Estonija, kjer je naziv EPK lani nosilo glavno mesto Talin. Tam bodo zagorele Ognjene skulptu-re, ki po besedah enega od sodelujočih umetnikov Henryja Timuska "odnašajo sporočila v nebesa". Prvi dan otvoritvenega vikenda bo poleg Kulturnih ambasad zaznamoval tudi scenski koncert Placebo ali V Mariboru je že vse pripravljeno na čim bolj slovesen začetek Evropske prestolnice kulture Komu potok solz ne lije avtorice Karmine Šilec. Koncert navdihuje trpljenje Jezusove matere med križanjem sina, glasbeno izhodišče projekta pa je delo Stabat Mater Giovannija Battiste Pergolesija. Na Gosposvetski 17 bodo odprli Ex-garažo, v kateri bo fundacija Sonda predstavila fotomuzej.si ter serijo majic Wallking Gallery. V Kinu Udarnik bo mariborska premiera filma Turneja režiserja Mathieuja Amal-rica, celotno dogajanje v okviru EPK pa se bo ta dan zaključilo z elektronsko glasbo. Za slednjo bodo poskrbeli domače Društvo hedonističnih kreativcev ter finski dj Esko Routamaa z avantgardnim umetnikom Jimijem Tenorjem kot gostom. Uradno odprtje EPK bo v soboto s slovesnostjo na Trgu Leona Štu-klja. Tam pričakujejo okoli 5000 ljudi, med njimi tudi veliko tujih gostov. Za dogodek se je akreditiralo že okoli 100 slovenskih in okoli 50 tujih novinarjev, a prijave še sprejemajo. Slovesnost bo v živo predvajala TV Slovenija, prav tako jo bo mogoče spremljati na zaslonu na mariborskem Trgu svobode. Slovesnost bo režiral Matej Fi-lipčič, ki si jo je zamislil kot "simbolno dobrodošlico umetnikom, Mariborčanom in EPK", pomembno vlogo pa bo v njej igrala svetloba. "Želim si, da bi kultura in umetnost, pa tudi EPK po vseh teh naporih in mučenju, nekako zasijale. Ta prostor, ne le Mari- bor in partnerska mesta ampak vsa Slovenija, potrebuje malce več svetlobe, ki bi osvetlila dejansko stvarnost in pregnala temne zadeve, ki se pletejo ves čas," je poudaril. V protokolarnem delu bodo zbrane nagovorili častni pokrovitelj EPK, predsednik republike Danilo Tiirk, evropska komisarka za kulturo Andrula Vasiliu, mariborski župan Franc Kangler in generalna direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer. Sledil bo umetniški program z več kot 100 nastopajočimi, med katerimi bodo Sabina Cvilak, Tomi Me-glič, Maja Keuc in Rok Golob. Voditelji bodo Tadej Toš, Polona Juh in Marko Mandic, vse skupaj pa naj bi stalo okoli 420.000 evrov. (STA) 60. OBLETNICA Pester program Festivala Ljubljana Festival Ljubljana bo letos obeležil 60. izdajo, ki bo po napovedih organizatorjev od konca junija do predvidoma sredine septembra ponudila pester koncertni in gledališki program. Jubilejno izdajo bo 20. junija v Cankarjevem domu uvedel veliki koncert Dunajskih filharmo-nikov pod vodstvom svetovno znanega dirigenta Simona Rattla. Med koncertnimi vrhunci festivala bodo še gostovanje Sankt-peterburškega filharmoničnega orkestra in dirigenta Jurija Temirka-nova, koncert opernih arij s sopra-nistko Invo Mula, baritonistom Leom Nuccijem in dirigentom Ivanom Repušicem ter koncert Komornega orkestra Dunajskega koncertnega združenja in Komornega orkestra iz Perugie. Ljubitelje baleta bo razveselila novica, da se v slovensko prestolnico vrača Bejart balet iz Loza-ne, tokrat s Posvečenjem pomladi, glasbenim delom Igorja Stravin-skega. S kultnim muzikalom "Jesus Christ Superstar" se vrača tudi Produkcija Bronowski, ki je lani prepričala z muzikalom Lasje. Za ljubitelje gledališča bo prava poslastica drama Miroslava Krleže Gospoda Glembajevi v izvedbi beograjskega gledališča Atelje 212. V predstavi v vlogi Nacija Glemba-ja nastopa Boris Cavazza. Režiser Tomaž Pandur bo letos gledališki del festivala dopolnil s klasično grško tragedijo Medeja. Organizatorji obljubljajo še tradicionalni koncert Vlada Kresli-na ter ponovno osvojitev Kongresnega trga, skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in najboljšimi slovenski vokalni solisti, na Poletni noči. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 12. januarja 2012 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Enciklopedija živali - Vol, bik, krava 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dokumentarec: Zasnova in zaplet, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spe-sa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredità 20.00 Dnevnik 20.30 1.00 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Soliti ignoti 21.10 Nan.: Che Dio ci aiuti 23.25 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik in Focus 1.40 Aktualno: Sot-tovoce 2.10 Dok.: In Italia Rai Due ^ Rai Tre 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik in vremenska napoved 10.5514.10, 18.15 Resn. show: Grande Fra-tello 12 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.10 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: The Money Drop 20.00 Dnevnik 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Film: Ti presento un ami-co (kom., It., '10, r. C. Vanzina, i. R. Bova) 23.10 Aktualno: Matrix 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.00 Nad.: 7 vite 6.30 8.15 Risanke 7.15 Film: Winx club - La fenice d'ombra (ris., It., '11) 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 2.00 Aktualno: L'Italia sul Due 16.15 Nan.: Desperate Housewives - I segreti di Wisteria Lane 17.05 Nan.: L'Africa nel cuore 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 20.55 Nogomet: Napoli - Cesena 23.00 Dnevnik 23.25 Dok.: Almost True 0.15 La Storia sia-mo noi 1.20 Aktualno: L'Italia sul Due 7.00 Nan.: Fantaghiro 3 7.25 Risanke 8.40 Nan.: Una mamma per amica 10.35 Nan.: Grey's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Film: I tre investigatori e l'isola misteriosa (pust., Nem., '07, r. F. Baxmeyer) 17.30 Risanka: Dragon Ball 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI: Scena del crimine 21.10 Film: True Justice - In-crocio mortale (akc., ZDA '10, i. S. Seagal) 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: TGR Buon-giorno Italia, sledi Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 12.50 17.40 Dok.: Geo & Geo 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Kratkometraža: Per ridere in-sieme con Stanlio e Ollio (kom., ZDA, i. S. Laurel, O. Hardy) 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Nella rete del serial killer (triler, ZDA '08, r. G. Hoblit, i. D. Lane) 22.55 Dok.: African Women - In viaggio per il Nobel della Pace 0.00 Dnevnik in deželni dnevnik 1.00 Aktualno: Magazzini Einstein 1.30 Glasba: La musica di Raitre u Rete 4 6.00 Dnevnik 6.20 Aktualno: Peste e corna 7.30 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ri-cette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Di-stretto 2116.15 Nad.: Sentieri 16.40 Film: Serafino (kom., It., '68, r. P. Germi) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 23.10 Nan.: Nikita (i. Margaret Quigley) 0.55 Dnevnik - pregled tiska 1.10 Nan.: Highlander ^ Tele 4 La 7 21.10 Nan.: L'ultimo padrino 23.30 Nan.: The Pacific 1.20 Nočni dnevnik LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.25 Variete: I menù di Benedet-ta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Infelici e con-tenti (kom., It., 92, r. N. Parenti, i. R. Poz-zetto) 16.15 Dok.: Atlantide - Storie di uo-mini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.30 0.40 Variete: G'Holiday 20.00 Dnevnik 20.30 1.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Dnevnik Jr Slovenija 1 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro! 10.10 Risanke 10.25 Kviz: Male sive celice (pon.)111.30 Ris. nan.: Slavna peterica 12.00 Poročila 12.05 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 12.30 Odd. o znanosti: Ugriznimo znanost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Svet v letu 2011 (pon.) 14.30 Dok. feljton: Oblika z razlogom (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Turbolenca (pon.) 16.15 Prava ideja! (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.25 Babilon.tv (pon.) 17.50 Nad.: Odhod 18.30 Minute za jezik (pon.) 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše - odd. Tv Koper 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Dok. serija: Okus Irana 0.20 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti (pon.) 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.35 Infokanal (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 0.00 Zabavni infokanal 10.20 dobro jutro (pon.) 13.05 Moški komorni zbor iz Bolgarije: Imago Sloveniae 14.10 Biatlon - SP, posamezno (M) 16.00 Misija Evrovizija (pon.) 18.05 Nad.: Vrnitev v Cranford 19.00 Univerza 19.25 Koncert: Red Five Point Star 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Film: Transamerika (ZDA) 21.40 Nad.: Komisar Rex 22.30 Serija: Zveza Slovenija 3 6.00 10.00, 19.55 Sporočamo 8.00 10.30, 15.30 Poročila Tvs1 9.10 21.30 Žarišče 11.05 Na tretjem... 13.30 Dnevnik Tvs1 15.00 Globus 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 23.15 Odmevi (pon.) Koper 7.00 Dnevnik 7.30 Aktualno: Dopo il Tg... Attualita (pon.) 8.00 Dok.: Italia da scopri-re 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: Domani si vedra 9.30 Nan.: Maria Maria 10.30 Koncert: Voci dal Ghetto 12.05 Aktualno: Salus Tv 12.25 Rotocalco ADNKronos 12.45 Dok.: Borgo Italia 113.30 Dnevnik 14.05 Variete: Copertina da Udine 15.05 Videomoto-ri 16.00 Dok.: Piccola grande Italia 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Dok.: Patrimonio dell'Unesco 19.30 Dnevnik 20.05 Aktualno: Fede, perche no? 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: The F.B.I. 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: Terror island (tri-ler, r. E. Dimon, i. M. Jokovic) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Effe's Inferno 15.30 Nautilus 16.00 City Folk 17.30 Alpe Jadran 18.00 23.15 Izostritev 18.35 0.15 Vremenska napoved 18.40 23.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Violinske note za okolje, vodi Gisella Pagano 21.10 Koncert: Rex 22.15 Kino premiere 23.45 Kraji in običaji pop Pop TV 6.50 9.05, 10.10, 11.35 Tv prodaja 7.2017.30 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 8.10 14.40 Nad.: Pola 9.20 Zvezda dizajna (resnič. serija) 10.40 Ameriška princeska (resn. serija) 12.05 Čista hiša (resn. serija) 13.00 24 UR, Novice 14.00 Jamie - obroki v pol ure (kuh. serija) 14.30 Zdravilna moč narave (dok. serija) 15.35 Nad.: Moji dve ljubezni 16.25 17.10 Nad.: Eva Luna 17.00 24 UR popoldne, Novice 17.30 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 18.25 Ljubezen skozi želodec 19.55 24UR vreme 19.00 24UR 20.00 Film: V objemu čarovnice (ZDA) 21.45 24UR zvečer, Novice 22.15 Nan.: Na kraju zločina - NY 23.05 Nan.: Mentalist 0.05 Nan.: Nevarna igra 0.45 24UR (pon.) 1.45 Nočna panorama A Kanal A 7.15 Ninja želve (ris. serija) 7.40 Tom in Jerry (ris. serija) 8.00 Svet (pon.) 8.55 Družina za umret (hum. nan.) 9.20 13.20 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.45 15.55 Pa me ustreli! (hum. nan.) 10.10 16.20 Nan.: Teksaški mož postave 11.00 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Newyorški gasilci 12.50 Tv prodaja 13.50 Film: Romanca v Seattlu (ZDA) 17.10 Nan.: Na kraju zločina: CSI - New York 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Vertical limit (ZDA) 22.10 Nan.: Kri in pesek RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pripr. Vida Va-lenčič) gost oddaje bo dr. Danijel Bešič Loredan; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Arto Paasilinna: Zajčje leto - 5. nad.; 18.00 Kulturne diagonale - Film, kamera, ekran; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Medijska abeceda; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica: novoletni koncert Pihalnega orkestra Komen; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sa-pori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sa-pori; 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Ekspress; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 12. januarja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1010 1000 1020 1030 A 1030 LIZBONA O 6/13 OBRUSELJ O PARIZ 8/9 8/11 ŽENEVA 2/9 ° MILAN O-1/9 ¿S DUNAJ 2/7^1 LJUBLJANA ^^ o-4/10 J» BEOGRAD , A O 2/4 v MADRID O -3/12 IV y ^^w^RIM SPLIT >5/13 SKOPJE O -1/6 O SOFIJA -5/7 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. A J v ► 1020 '„ATENE ^ v . ,4/9 o-C-.. üS&yiKu r Azorski anticiklon se bo danes razširil proti vzhodu, do Av- Iznad zahodne Evrope sega nad Alpe in Balkan območje strije. Ob koncu tedna bodo dospeli severni hladni tokovi, visokega zračnega tlaka. V višinah priteka nad naše kraje v glavnem suhi. s severnimi vetrovi razmeroma topel in suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.43 Dolžina dneva 8.57 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 20.42 in zatone ob 9.06 A BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi ugoden in spodbuden. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 10,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 0.39 najvišje 37 cm, ob 6.12 najnižje -9 cm, ob 11.17 najvišje 27 cm, ob 18.19 najnižje -48. Jutri: ob 1.20 najvišje 38 cm, ob 7.08 najnižje -10 cm, ob 11.57 najvišje 17 cm, ob 18.53 najnižje -39. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin / Na Žlebeh . . .100 Piancavallo............40 Vogel..................75 Forni di Sopra.........50 Kranjska Gora.........45 Zoncolan..............50 Krvavec................75 Trbiž...................60 Cerkno................45 Osojščica..............50 Rogla..................50 Mokrine..............100 Mariborsko Pohorje . .45 Podklošter............35 Civetta.................70 Bad Kleinkirchheim . . 50 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sä mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona lantiaklona O GRADEC -/- CELOVEC O -4/7 TOLMEČ O -3/9 TRBIŽ O -4/8 O -5/5 KRANJSKA G. o -/S. GRADEC T T VIDEM O -3/10 O PORDENON -2/9 ČEDAD O -2/9^ GORICA O 0 N- GORICA 0/10 O TRŽIČ i -2/6 O KRANJ O LJUBLJANA -2/8 POSTOJNA O-3/8 KOČEVJE CELJE -/O MARIBOR O-/- PTUJ O M. SOBOTA O-/- N. MESTO -3/8 O ZAGREB -2/8 O ^NAPOVED ZA DANES Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 5 do 9, na Primorskem okoli 11 stopinj C. M. SOBOTA O-2/8 VESOLJE - Nepotrjeno razkritje filmarjev Boštjana in Žiga Virca VRAŽJEVERJE - Statistična raziskava Josip B. Tito naj bi Američanom Petek, 13., ni nevarnejši pomagal osvojiti Luno pred Sovjeti od drugih petkov v letu LJUBLJANA - Slovenska ustvarjalca Boštjan in Žiga Virc napovedujeta dokumentarno dramo o domnevnem skrivnem jugoslovanskem vesoljskem programu, ki naj bi ga ZDA odkupile od Tita. Na portalu YouTube sta objavila na-povednik z naslovom "Houston, težave imamo", ki si ga je ogledalo že skoraj 100.000 ljudi, vzbudil pa je tudi veliko pozornosti v hrvaških medijih. Mlada slovenska avtorja napovedujeta "razkritje ene največjih skrivnosti vesoljske tekme med hladno vojno". Predmet njune raziskave je "skrivnostna resnica", po kateri naj bi ZDA v začetku 60. let minulega stoletja odkupile jugoslovanski vesoljski program, potem ko so ugotovile, da izgubljajo boj s takratno Sovjetsko zvezo v tekmi za osvajanje vesolja. Navajata, da je bila Jugoslavija v času Josipa Broza Tita "tretji ključni igralec" v vesoljski tekmi, zahvaljujoč načrtom znanega slovenskega inženirja raketne tehnologije Hermana Potočnika-Noor-dunga. Tito naj bi se bil odločil prodati znanje s tega področja takratnem ameriškemu predsedniku Johnu F. Kennedy-ju. ZDA naj bi potem Jugoslaviji zagotovile veliko denarno pomoč. Do prodaje naj bi prišlo leta 1961 po Titovem obisku v Washingtonu, nato pa naj bi ZDA že tri mesece kasneje objavile svoj pohod na Luno. Domnevni jugoslovanski vesoljski program naj bi leta 1948 začeli razvijati globoko v nedrih vojaške baze Željava pri Bihacu, na meji med Hrvaško in BiH. "Objekt 505", kjer je bilo sicer veliko podzemno letališče nekdanje jugoslovanske armade, naj bi bil dejansko največje podzemno vesoljsko središče v Evropi, še domnevata avtorja. Žiga Virc, sicer režiser filma Trst je naš, je za STA pojasnil, da so trenutno sicer še v "fazi razvoja projekta" in da še vedno preverjajo nekatera dejstva. Okoli 80 odstotkov trditev iz napovednika na YouTubeu je sicer potrjenih, je dejal. Dodal je še, da je napovednik namenjen predvsem iskanju koprodukcij-skih partnerjev. Načrtujejo pa, da bodo s produkcijo filma začeli nekje v prihodnjem letu, je še pojasnil. (STA) Jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito in ameriški predsednik John F. Kennedy BERLIN - Petek, 13., velja za še posebno nesrečen dan. Vendar je raziskava v Nemčiji pred prvim letošnjim petkom, 13., ki bo 13. januarja, pokazala, da ta dan ni nič nevarnejši od drugih petkov v letu. Do te ugotovitve so prišli ob primerjavi statističnih podatkov o nesrečah iz zadnjih treh let, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ob petkih, 13., se je v Nemčiji v povprečju zgodilo 1430 nesreč, kar je celo šest manj, kot se jih v povprečju zgodi ob drugih dnevih, je za dpa povedala predstavnica zdravstvene zavarovalnice, ki je izvedla raziskavo. Razlog za nižje število nesreč na petek ,13., je po njenem mnenju v tem, da so ljudje na ta dan previdnejši kot sicer. Vraževerje, da petek, 13., prinaša nesrečo, se je pojavilo šele 20. stoletju. Po drugi strani je sama številka 13 vedno veljala za zloveščo, pa tudi petek že Sveto pismo opisuje kot nesrečen dan. Adam in Eva naj bi na petek jedla prepovedano jabolko, na petek je bil križan Jezus Kristus. V srednjem veku so meseci, ki so se začeli s petkom, veljali za nesrečne. V Svetem pismu je 12 apostolov, pri zadnji večerji pa je za mizo sedelo 13 mož, trinajsti je bil Juda Iškariot, ki je izdal Kristusa. Tudi v poganski mitologiji je 12 bogov mirno sobivalo, s prihodom trinajstega, Lokisa, pa je izbruhnil boj, v katerem je umrl ljubljenec vseh bogov, Baldur. Ker število 13 velja za nesrečnega, številni hoteli nimajo sobe št. 13, pa tudi nekatere letalske družbe na svojih letalih nimajo 13. vrste. Vsako leto je najmanj en petek, 13., in največ trije. Letos bodo "nesrečni petki" poleg v januarju še aprila in julija, še navaja dpa. (STA) VESOLJE - Zmagala je likovni natečaj na temo Vesolje in vesoljska plovila Enega od satelitov programa Galileo bodo poimenovali po slovenski učenki Tari LJUBLJANA - Slovenska nacionalna žirija je za zmagovalko likovnega natečaja na temo Vesolje in vesoljska plovila, ki ga je za otroke iz Slovenije organizirala Evropska komisija, razglasila 10-let-no učenko osnovne šole Kašelj iz Ljubljane Taro Keber. Po zmagovalki natečaja bodo poimenovali enega od satelitov iz evropskega navigacijskega programa Galileo. Natečaj je lani potekal v 27 članicah EU. Po zmagovalcih iz vseh 27 držav pa se bodo imenovali sateliti, ki jih bodo v naslednjih letih kot del navigacijskega programa Galileo izstrelili v vesolje. Prva dva, Natalija in Thijs, imenovana po učenki iz Bolgarije in učencu iz Belgije, že krožita okoli Zemlje od lanskega oktobra. Tara bo sestavni del sistema Galileo, ko bodo izstrelili tudi "slovenski" satelit, so za Evropsko komisijo in Evropsko vesoljsko agencijo sporočili iz Media Consulta Slovenija. Iz Slovenije je na natečaj prispelo 440 risb, Tarino stvaritev z naslovom Vesolje ka-BUM pa je kot najboljšo po več krogih odločanja izbrala nacionalna žirija, ki so jo sestavljali pisateljica in ilustra-torka Lila Prap (Lilijana Praprotnik Zupančič), novinar, poznavalec kozmonav-tike in direktor Vesoljske tiskovne agencije Vojko Kogej in Lara Sheppard Kan-duč iz predstavništva Evropske komisije v Sloveniji. (STA)