Dvojna gosposka v deželi. (Govor poslanca g. Hermana v deželnera zboru v Gradcu.) Visoki zbor! Vsako leto ae poslanci tukaj zbiramo, a blagostanje po deželi se nam krči 5edalje bolj. Dežela se pogreza v stroške in dolgove; okrajem, sienjam in posamezuikotn se ne godi boljše; isto velja o državi. Nevarnost življenja in iraetja se množi, uprava je vsa zmeaana; verski mir je skaljen, zastopnost med narodi je razdrta, poštenost peša — to so gotovo prikazni, vredne da jih restiobno premišljujemo. Ljudstvo samo si ne more pomagati; od države nimamo niSesar pričakovati; deželnemu zboru je izroSena skrb za deželno blagostanje; on ima tem neprilikam v okom pribajati. Ne samo deželna denarnica je na slabem, vae ljudatvo trpi — in mi, jegovi poslanci, nebi svoje dolžnosti za vaem storili, 5e bi samo številke proraSuna pregledovali in jih akuaali v red spraviti. Da varcno poatopamo, to je prav; vendar stroške znatno in zdatno skrajšati pa ne najvažnejših koristi poškoditi, to nam ni mogo5e, ako sedanja sistema oatane. Zastonj se bodemo trudili nesrečam v okom pribajati, 6e pa no bodemo ozira jemali na jihove uzroke in izvire. Pravijo — in po pravici — kakorana je v deželi javna uprava (Venvaltung) takošno je jeno blagostanje. Kakoršna mora vendarle naaa uprava biti, 6e nam toliko alabega rodi? Jaz vsaj se ne branim javno izre5i, da so naše slabe javne naprave in gosposke edine zakrivile vae naše trplenje, naao telesno in duaevno silo in ne8re6o. Vendar s tem ne grajam nikogar osebno, zlasti ne nobene gosposke. Ne re5em, da ta ali ona goapoaka svojih dolžnosti ne izpolnuje. Opustiti ho6em vsako osebno grajanje; vsaj mi je dobro znano, da večjidel nismo sami krivi babjeveratva, v katerem živimo, in po katerem mislimo, da naša sedanja javna uprava in razvratitev gosposk nebi mogla druga5na biti, kakoršna je, in da bi tako raoralo na vse veke vekov oatati. Kar pa tidim, je to: naša sedanja javna uprava in razvrstit-ev goaposk nasprotuje zdr a vej pameti ali n a * u r i, zgodovini i n p ravici; in t o ravno je, kar nas na>nie spravl.ja. Tega sem prepričan, in 6e nimam prav, se tudi rad podueiti dam. Našo deželo vlada sedaj d voj na gosposka: po eni strani deželni odbor (Landes-Ausschuss) v Gradcu v zvezi z okrajnimi zastopi in arenjami, po drugi pa država (dunajeki ministri) v zvezi z cesarskim namestnikom v Gradcu (Statthalter), okrajnimi glavarji in srenjami. Pri srenjab kot najnižjih oddelkih javne uprave se sreSate obedve gospoaki; prva drži mošnjo v rokah, drnga pa ima izvrševalno mo6 v svoji oblasti. Prašam sedaj. je li taka dvojna gosposka v deželi naravna ali po paineti, je li potrebna? Ali ni veliko ve6 le taka, ki deželno upravo moti, ovira in neusmiljeno drago dera? Po mojem prepričanju je le poslednje resnično, kar drugaSe biti ne more. Kajti 6e ete ob enem dve gospoaki v deželi, potem pogreaa uprava potrebna e d i n o s t ne samo v tem, kar doaeSi ho5e, ampak tudi v pripomoSkih in aredstvih; dve gospoaki ob enem ne morete svojih poslov opravljati hitro in to6no, ampak vse le kar leze počasno in zmedeno, druga moti in ovira drugo in nobena nima dovolj veljavnosti. Nasledek tega je, da imamo celo šaro b r e z š t e v i 1 n i b u r a d o v in uradnikov, da se upravniaka opravila brez konca in kraja cepajo in drobijo in kar jenajbujše: potrati se neizmerno veliko zlatega casain krvavega denarja. Res veliki akodljivi nasledki nam izvirajo iz tega, da imamo dvojno goaposko v deželi. Nedavno ao namislili strugo neke ve5je reke popraviti; ali dvojna gosposka je koristno re5 tako aavlekla, da je vse ostalo pri starem. Nakopičili so res mocan jez popisanega papirja, ki pa vendar ni zabranil, da nebi reka bila crez pobrežje ae razlila, rodovitnih njiv poplavila in drage zemlje odnesla! Dvojna gospoaka ob enem je tudi sitna reJ5 deželnenm zboru; ta ne ve, od katere bi se voditi dal; prav za prav se sedaj ne da od nikogar voditi, delnje brez vodnika, tava simotamo brez trdnega namena — hira. Naš deželni zbor bi bil že mavsikaj alabege opuatil in maraikaj dobrega aklenol, ako bi mu bila enotna deželna vlada kot voditeljica na strani stala. Deželnim zastopom je treba krepke vlade voditeljice ravno tako, kakor vladi 6vrstega deželnega zbora, da njo za meje postavnoati zavrne, 5e se jih prekora6iti drzne. Toda pri nas je vae druga5e! Zoper zdravo pamet, zoper razumno, gospodarsko korist predlagate deželnemu zboru obedve gosposki svoje nasvete in načrte novih poatav, brez vedenja druge, brez vzajemnega porazumljeuja, druga za hrbtom druge, pogosto s zavednim naaprotjein. Mnogokrat stopi pred deželni zbor vladni goapod, zastran katerega poslanci ne vemo, ali nam razlaga svoje lastno mnenje ali pa modroat svojega dunajakega ministra. Ni dolgo tega, kar nam je deželna gosposka, to je deželni odbor, predložila na5rt lovake postave, par dni poznej pa pride tudi državna goaposka, t. j. cesarski nameatnik, inje v imenu dunajskih ministrov tudi predložila načrt nove lovske poatave. Tako smo imeli dva na6rta pred seboj. Leta 1871. nam je nasvetovala državna go8poska, t. j. ceaaraki namestnik, predruga6enje volilnega reda. Poslanei amo jegov nasvet zavrgli. Letoa nain predlaga d e ž e 1 n a goapoaka tako predruga5enje in Če ta naavet tudi zavržemo, potem pride zopet vrsta na državno gosposko in tako se lehko žaga naprej brez konca in kraja. Ve5krat želimo poslanci kako novo poatavo! Naložimo tedaj deželnemu odboru, da vse doti6ne re6i 8krbno preiše in do prihodnje seje napravi piamen načrt nove poatave, da se zamoremo potem vspešno razgovarjati in vestno sklenoti novo poatavo. Toda deželni odbor ne moie vaeb potiebnih priprav priskrbeti, ker nima druge, t. j. državne gosposke namre5: cesarskega namestništva in okrajnib glavarjev na razpolaganje. Kedar pa vendarle kako novo postavo sklenemo, tedaj se pa prikaže druga težko5a — deželni odbor ne more sam nove poatave svitlemu cesarju predložiti v odobrenje. To pa je potrebno, sicer aklenjena postava ne obvelja. Zgodi ae tudi, da deželni odbor za novo po8tavo vse marljivo pripravi in da se deželni poalanci za6nemo o njej razgovarjati, toda glej! mahoma pristopi državna vlada, t. j. cesarski namestnik in reče v imenu dunajskih ttiniatrov, da naj vržemo vso novo postavo pod klop, ker nje dunajaki miniatri ne tipe in nje tudi, 6e se sklene, ne predložijo cesarju v potrjenje. V tem žalostnem elu6aju bil je ves trud deželnega odbora zaatonj in se je vrh tega od državne vlade za svojo marljivosti ae moral pokregati dati. Taka je centralisti5na sisteina in jena dvojna gosposka v deželi! Po mojih mislih nebi amel pred deželni zbor priti noben na5rt poatave niti od deželne niti od državne goaposke, 5e ga ni poprej svitli cesar kot vojvod štajerski, t. j. kot deželni oblastnik odobril. Tako zabteva pravi red in pravica. Ali ravno to aedaj ni mogoče! Deželni odbor ne more do cesarja priti. Nekdaj je bilo drugaSe! Nekdaj ao atajerski atanovi neposredno ob6evali a svojim deželnim vladarjem; sedaj pa mora naalednik poprejšnib stanov, t. j. deželni zbor iti skozi hiše dunajskih miniatrov, preden jegov glaa do deželnega vladarja in cesarja prodere. Deželui zbor ima sedaj vedno trpeti, da mu jegove postave in nasvete dunajski ministri popravljajo in korigirajo. Naravna ta pot gotovo ni. Razun tega pa še deželnega vladarja, t. j. vojvoda štajerskega, prav najti ne moremo; vselej zadenemo na avstrijskega cesarja, ki pa sedaj, ko imamo centraliati6no ustavo, tudi ne more vaelej storiti, kakor bi morebiti rad, ker mora poslušati |na dunajske miniatre, ki 80 vzeti iz liberalne-ustavaške stranke dunajakega državnega zbora; cesar je navezan na zabtevanja teb miniatrov, dokler sedijo na svojih miniaterskih atolih! (Dalje pribodnji6.)