Leto XLI. - Štev. 21 (2049) Četrtek, 25. maja 1989 Posamezna števika 1000 lir
List je nastal po združitvi goriškega tednika »Slovenski Primorec« in tržaškega »Teden«. Prva številka »Katol. glasa« je izšla 2. februarja 1949
TAXE PER£UE	GORIZIA	SETTIMANALE ■ REDAZIONE E AMMINISTRAZIONE: RIVA PIAZZUTTA, 18 34170 GORIZIA - TELEFONO 0481 - 83177 - DIRETTORE RESPONSABILE: MONS. MOČNIK FRANCESCO - REGISTR. TRIBUNALE Dl GORIZIA N. 5 DEL 28 - 01 - 1949 - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - GRUPPO 11/70% AUTORIZZAZIONE DIREZIONE PROVINCIALE P. T. Dl GORIZIA	UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Riva Piazzutta, 18 - 34170 GORIZIA - GORICA Tel. 0481 - 83177 - Telefax 83177 Poštni t/rn 11234499 Poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trieste - Trst - Tel. 040 - 414646
TASSA RISCOSSA	ITALY		
Evropski parlament Združeni za oznanjevanje evangelija
Med ustanove sedanje evropske politične integracije sodi prav gotovo zlasti Evropski parlament v Strasbourgu. Zanj bodo tudi potekale tretje neposredne volitve v nedeljo 18. junija. Zato je prav, da se danes nekoliko zaustavimo ob njem. Vloga tega parlamenta je med drugim stalno v razpravi, zlasti v volilni kampanji političnih strank v dvanajstih državah, ki sestavljajo Evropsko gospodarsko skupnost (EGS).
Parlament v Strasbougu (EP) je danes edini voljeni organ uradnih evropskih ustanov. Vsi drugi (med njimi parlamentarna skupščina Evropskega svčta) so le posredno izvaljeni s strani državnih parlamentov sodelujočih držav. To je sicer bil tudi EP do leta 1979, ko so bile prve neposredne volitve zanj. Vsekakor je ta skupščina danes zelo pomembna, čeprav nima še tistih funkcij, ki jih imajo recimo parlamenti posameznih držav EGS (npr. zakonodajne oblasti in podobno). Ima pa nekako (politično, moralno in simbolično vlogo, ki je niti posamezne državne vlade ne morejo preslišati, niti ne komisija (ministrski svet) EGS ne poslušati.
Kako je sestavljen ta parlament? Vanj tpošiljajo posamezne države po zakonu določeno število izvoljenih poslancev. Tako izvolijo Italija, Velika Britanija ter Zah. Nemčija po 81 poslancev, Španija izvoli 60 poslancev, Nizozemska 25, Portugalska, Belgija in Grčija po 24, Danska 16, Irska 15 in Luksemburg 6 poslancev. Iz tega je torej razvidno, da je prisotnost izvoljenih predstavnikov v bistvu sorazmerna s številom prebivalstva v posameznih drža-vah-članicah. S tem pa je tudi politična teža posameznih točno določena.
EP je torej vidni izraz političnega in socialnega pluralizma sodelujočih držav. Naj še dodamo, da medtem iko volilni sistemi v Belgiji, na Danskem, Irskem, v Italiji in na Nizozemskem dopuščajo proporcionalni sistem z možnostjo preferenc, pa Nemčija, Grčija, Španija, Francija in Portugalska sicer volijo s proporcionalnim sistemom, vendar ne dopuščajo preferenčnih glasov. V Veliki Britaniji se voli z uninominalnimi sedeži in večinskim sistemom, Luksemburg pa ima proporcionalni sistem in mešane liste.
Kako je s strankarsko opredelitvijo in parlamentarnim predstavništvom? V EP so poslanci porazdeljeni po širših nadnarod-nih strankarskih skupinah (socialisti, evropska ljudska s t ra nka-d emok rist j a n i, konservativci, itd.) ne pa po posameznih državnih pripadnostih. Če pa recimo pogledamo na italijansko prisotnost z volitev leta 1984, vidimo, da ima DC 26 sedežev, 'komunisti 27, PSI 9, MSI in koalicija PLI-PRI po 5 sedežev, PSDI in radikalci po tri sedeže. Po en sedež imajo DP, SVP in manjšinska lista Union Valdotaine (Sardinska akcijska stranka in ostale skupine,
*
Volilni znak liste manjšinskih strank v Italiji za bližnje volitve v evropski parlament
vključno SSk).
Operativni sedež EP je v treh mestih: poleg Strasbourga, kjer so plenarne seje parlamenta, še v Luksemburgu in v Bruslju, kjer se sestajajo parlamentarne komisije in politične skupine. S tem je potrjena decentralizacija evropskih organizmov. Ne smemo namreč pozabiti, da ima tudi Evropska komisija {vlada EGS) sedež v belgijski prestolnici v palači Ber-laymont. Mimogrede povedano, imata v Bruslju svoj sedež tudi generalno tajništvo in vojaško vodstvo Atlantske zveze (NATO) in zahodnoevropska obrambna ustanova UEO.
čeprav je >ta sestavek bolj preglednega značaja, pa vseeno lahko opozori na pomen evropeističnih ustanov in organizmov. Vsi ti nimajo enakega pomena in funkcije. Vendar pa lahko vsak v svojem — in zlasti EP — danes vedno bolj pomenijo čim širšo ljudsko in množično podporo oblikovanju nove evropske družbe na pragu tretjega tisočletja!	Spectator
■ Štirje zahodnonemški državljani — mlajši zakonsiki par z dvema crtrokoma — so se sredi preteklega tedna ubili v letalski nesreči na Malem Triglavu. Štirise-dežno športno letalo je poletelo z otoka Krka v Dalmaciji proti Munchnu. V slovenskem zračnem prostoru pa je zašlo v gosto meglo z nizko temperaturo, pri čemer so zamrznile šipe in nekatere naprave za vodenje. Tako se je letalo zaletelo v skale. Šele čez dva dni so gorske reševalne ekipe iz Mojstrane in Kranja prenesle trupla ponesrečencev v dolino.
■ V bližini Sarajeva je zapeljal s ceste avtobus in se vnel. Pri tem je izgubilo življenje 14 potnikov, devet pa jih je billo težje ranjenih. Ob trčenju v ogrodje podvoza je avtobus po dolgem predrla 22 m dolga cev. Oba šoferja sta ostala le lažje ranjena. Mrtve so ta ponedeljek slovesno pokopali, svoje sožalje prizadetim pa je med drugimi izrekel tudi predsednik predsedstva Jugoslavije dr. Drnovšek.
Zahliucna izjava ekumenske konference v Baslu
V	Baslu (Švica) se je 20. maja zaključila ekumenska konferenca, na kateri je sodelovalo nad 700 oseb, pripadajočih 118 krščanskim Cerkvam (katoliški, pravoslavnim in protestantskim). Na koncu zasedanja je bil sprejet zaključni dokument, ki je zelo obsežen in sad raznih predelav in popravkov, ki so bili v teku konference v besedilo vnešeni.
Dokument poudarja izredno važnost uresničiti večjo gospodarsko pravičnost, a ne nudi konkretnih rešitev. Zelo poudarja tudi človekove pravice. Obravnava probleme vojne, miru in porasta človeštva. Svet se naglo bliža samouničenju, kar ne velja samo glede uničevanja in onesnaženja narave, temveč tudi v moralnem smislu, saj propadajo moralne vrednote. Življenje je treba braniti, in to že pred samim rojstvom. Zanimivo je, da so temu nasprotovali italijanski Valdezi (neke vrste protestanti), a je bil njihov po-
Pod tem geslom je poteklo v nedeljo 21. maja popoldne goriško škofijsko romanje na Sv. goro, ki je imelo poseben značaj, saj sta se srečali predvsem obe obmejni dekaniji, goriška in novogoriška, kar pa je istočasno pomenilo, da bodo prisotni Slovenci, Furlani in Italijani. Ob upoštevanju tega dejstva je bilo tudi bogoslužje božje besede trojezično oblikovano, enako petje pesmi in brošura, ki je vsebovala besedilo, pesmi in 'kratko zgodovino svetišča. Naslov brošure je: »Skupaj oznanjajmo evangelij — Duc’ insieme pe nunzia il vanzeli — Insieme per an-nunoiare il vangelo«.
Že v dopoldanskih urah je bila Sv. gora polna vernikov. Te so zamenjali nato romarji iz obeh Goric. Z italijanske strani so mnogi šli na božjo pot peš, drugi so začeli božjo pot pri Solkanu, tretji na
Prevalu. Ni manjkalo avtobusov dn osebnih vozil. Ob 4. uri popoldne je bila prostrana bazilika v vseh treh ladjah polno zasedena.
Bogoslužje je ob somaševanju vodil go-riški nadškof Bommarco, duhovnikov so-maševalcev je bilo 25 slovenskih in 20 italijanskih, prisotna sta bila tudi župana sosednjih občin Scarano in Bevčič. Generalni vikar koprske škofije Renato Pod-beršič je na začetku bogoslužja izrekel pozdrave štkofov Piriha in Jenka, ki sta bila službeno zadržana.
V	uvodnih besedah je goriški nadškof nakazal namen tega romanja: prositi Marijo, našo mater, srednico milosti in so-odrešiteljico, za milost spreobrnjenja in miru. Naj bi 450 let njene posebne materinske prisotnosti na tem koščku zemlje ponovno poživilo občestvene vezi med ljud-
Odstop italijanske vlade
V	Milanu so italijanski socialisti zaključili svoj 45. izredni kongres. Bolj kot o sebi so govorili o drugih in napadali predvsem svojega partnerja v vladi: demokristjane. Ko je ob koncu kongresa še Craxi izrekel svojo nezaupnico vladi, predsedniku vlade De Miti ni preostalo drugega kot da je predsedniku države Cossigi sporočil odstop.
Slednji je ta ponedeljek že začel posvetovanja, komu naj poveri sestavo nove vlade. Skoro gotovo je, da je De Mita odigral svojo vlogo in da ga bo nadomestil kdo drug iz njegove stranke.
Vlado je vodil 13 mesecev, pri čemer so mu socialisti ves čas metali polena pod noge. To so tem lažje delali, saj so v sami DC mnogi neprestano rušili De Mito, kar se je pokazalo že na zadnjem demokrščanskem kongresu, ko so namesto njega za glavnega tajnika stranke izvolili Forlanija.
nameravajo ovirati, saj ga smatrajo za izredno modrega državnika, iki si je s svojimi političnimi reformami pridobil ugled vse mednarodne javnosti.
■	V Pekingu, prestolnici Kitajske, deset-tisoči študentov že pet tednov demonstrirajo za večje državljanske svoboščine; demonstracije so zadnje dni preteklega tedna postale že tako silovite, da je bilo v mestu razglašeno izredno stanje, vojaške enote pa so dobile nalog, da te manifestacije zatro. Nalog za ukrepe je dala vlada, ki ji načeluje Li Peng. Posledica tega ravnanja je bil odstop generalnega sekretarja kitajske partije Zhaa Ziyanga, ki je ves čas študentovskega upora odklanjal uporabo sile in zagovarjal dialog z njimi. Ziayang je zdaj star 70 let, generalni tajnik pa je postal pred dvema letoma.
pravek zavrnjen z veliko večino. Glede žena je rečeno, da imajo v Cerkvi isto odgovornost kot možje in to na vseh ravneh. Na koncu razne Cerkve tudi priznavajo svojo sokrivdo, če je na svetu še toliko nasilja, lakote in rasne nestrpnosti.
K pomembnemu dokumentu se bomo še vrnili.
Nezaslišana ovadba
Ker je župnik v Trčmunu (kjer je pokopan duhovni voditelj beneških Slovencev msgr. Ivan Trinko) Božo Zuanella vodil prošnjo procesijo z molitvami v slovenskem jeziku, so ga karabinjerji iz Špetra Slovenov prijavili na osnovi prejete ovadbe (ki je seveda prišla iz domačega 'kraja) čedajskemu sodniku, češ da je prekršil zakon od 16. jan. 1931, št. 733. Seveda je v ozadju prijave mržnja do narodno zavednega duhovnika Zuanelle, ki se ves čas po vojni prizadeva za uveljavljanje pravic beneških Slovencev'.
G. Božo Zuanella je o dogodku obvestil svoje vernike med nedeljsko mašo, istočasno pa dodal, da ne bo več vodil procesij, ne tistih na pokopališče za kvatrne dneve ne tistih k spomenikom padlim, dokler se zadeva ne razčisti.
Deželni svetovalec SSk Brezigar pa je naslovil na predsednika deželnega odbora Biasuttija vprašanje, kaj misli storiti v zaščito državljanskih in verskih pravic prebivalcev dežele.
■	Ker je britanska vlada izgnala osem sovjetskih diplomatskih uslužbencev in tri časnikarje, je dva dni nato z enakim ukrepom odgovorila Moskva. Britanski zunanji minister Hovve je ta ukrep označil za neupravičen in nasproten duhu zadnjega zbližanja med obema državama. Jasno pa je, da vohunska dejavnost s strani Sovjetske zveze to zbliževanje ovira in preprečuje. Zdi se, da poskuša Moskva obnoviti vohunsko mrežo, ki je bila razkrita leta 1985, ko je Olcg Gordievsky zapustil sovjetsko obveščevalno službo in prešel na stran zahodnih držav.
Gorbačov naKitajskem
Sovjetski voditelj Gorbačov je v Pekingu uspešno končal svoj državniški in partijski obisk. Po treh desetletjih nesoglasij, sovražnosti in celo vojaških spopadov je prišlo do normalizacije odnosov. Gorbačov je priznal kitajskemu voditelju Deng Xiaopingu krivdo za dosedanja nasprotja, obenem pa tudi predlagal tesnejše sodelovanje na političnem in gospodarskem področju. Oba voditelja sta tudi soglašala, da ne obstaja le en sam model socializma, saj mora vsaka socialistična država izbrati lastno pot, ki bo v skladu s konkretnimi razmerami. Gorbačov je tudi doživel v času svojega obiska velike študentovske manifestacije po večji svobodi in demokraciji. Študentovski voditelji so izjavili, da njegovega obiska ne
Poljaki so se spomnili žrtev pokola v Katynu
Poljske oblasti in Cerkev so se prvič z žalno slovesnostjo spomnile žrtev stalinističnega nasilja v znanem Katinskem gozdu. Ob grobu neznanega junaka in na varšavskem vojaškem pokopališču Powac-ki se je 18. aprila zbralo več tisoč ljudi. Med njimi so bili številni uradni predstavniki mesta Varšave, nekdanji vojaki, sorodniki in prijatelji umorjenih poljskih oficirjev in podoficirjev. Cerkev je zastopal pomožni škof Kraszewski in blagoslovil žare z zemljo iz katinskega grobišča.
Ruski cariniki zaplenili dar za pravoslavne vernike
Kestan College poroča, da so sovjetske oblasti britanskemu duhovniku Dicku Rodgersu na carinski kontroli na moskovskem letališču Šeremetjevo zaplenile off-setni tiskarski stroj, ki ga je nameraval podariti ruskim pravoslavnim vernikom.
Britanski duhovnik si je nato prizadeval, da bi dobil stroj nazaj, vendar je bil deležen ostrih odgovorov. Pojasnili so mu, da mora imeti za uvoz tega stroja dovoljenje pristojnega oddelka sovjetskega ministrstva za notranje zadeve, prav tako mora tam dobiti dovoljenje, če hoče stroj nazaj.
Uslužbenec tega ministrstva Valerij Va-ščenko ga sploh ni hotel sprejeti, uradnik v ministrstvu za zunanje zadeve Ba-benkov pa ga je po telefonu opozoril, naj se varuje nepremišljenih dejanj.
Obsojeni zaradi prestopa v katoliško Cerkev
Nepalske sodne oblasti so obsodile na oseminpolmesečni zapor trinajst hindujcev, ki so se spreobrnili v krščanstvo. V tej azijsiki državi je namreč prepovedano prestopiti v drugo vero. 90 odstotkov prebivalcev je hindujcev, pet odstotkov budistov in (trije odstotki muslimanov. Katoličanov je manj kot tisoč.
mi, ki jih marsikaj ločuje, pa vendar druži ena vera. Bog daj, da bi mogli v sebi oživiti čut in veselje, da sodelujemo pri ponovni evangelizaciji našega skupnega doma — Evrope narodov in ljudstev.
Svojski doprinos k lepoti bogoslužja je prispeval pevski zbor iz Vrtojbe, ki je zapel latinski Kyrie, Gloria, Sanctus in Agnus Dei, na koncu pa še Ave Maria, gratia plena. Ostalo petje je bilo ljudsko v vseh treh jezikih.
Prvo berilo je bilo v slovenščini, Ma-gnificat in Pater noster je pela vsa cerkev, drugo berilo v furlanščini, evangelij pa je pel diakon dn skorajšnji slovenski novomašnik Karlo Bolčina v italijanščini. Tudi prošnje so bile v treh jezikih, katerim pa je eden od somaševalcev pridružil še nemščino. Osrednji del maše — kanon s posvetilnimi 'besedami — pa je bil v latinščini.
Nadškof Bommarco je pridigo začel v slovenščini. Dejal je, da nas Marija na tem prostoru povezuje. Naj bi bilo to romarsko svetišče tudi središče shajanja sosednjih ljudstev in dežel: Furlanov, Italijanov, Slovencev, Hrvatov in Nemcev ter prispevalo k miru in sožitju med njimi. Iste misli je obširneje podal še v italijanščini. Oglejska Cerkev je skupna mati teh dežel in ljudstev, zato je naravno, da je tudi Sv. gora sad te Cerkve. Vsakoletni praznik sv. Trojice nas vabi, da prisluhnemo tradiciji Cerkve v Ogleju in tudi mi izvajamo Jezusovo oporoko: »Pojdite po vsem svetu in oznanjajte evangelij vsemu stvarstvu.«
Značilni so bili tudi darovi, prineseni na oltar: hlebi kruha in posode z vinom ter dve debeli sveči, dar obeh obmejnih dekanij. Bilo je razdeljenih mnogo svetih obhajil, mnogi so tudi prejeli zakrament sprave, vsi pa so doživeli resničnost psal-mistovih besed: »Kako prijetno je, če bratje skupaj bivajo!«
Zadnja pesem, ki je zadonela v baziliki, je bila Marija skoz življenje. Počasi se je svetišče spraznilo, a zunaj njega je bilo še dolgo živahno. Težko se je bilo ločiti od svetogorske Marije, saj se je tudi vsa narava kopala v soncu. In ko se je bilo le treba odločiti za sestop, je v dušah pozvanjalo: »To je dan, ki ga je naredil Gospod.«
-jk
Papeževe besede italijanskim škofom
Dan pred zaključkom spomladanskega zborovanja italijanskih škofov v četrtek 18. maja (tisti dan je Janez Pavel II. spolnil 69 let življenja), je sv. oče posredno odgovoril 63 italijanskim teologom, ki oporekajo papežu voditeljsko službo v Cerkvi in zahtevajo več »prožnosti« v moralnem nauku Cerkve z opozorilom, da je v Kristusovi Cerkvi nepojmljivo vzporedno učiteljstvo, saj je v opreki s Kristusovim načrtom Cerkve dn s poslanstvom, ki je bilo zaupano škafom, »avtentičnim učiteljem vere«. Resnica, ki je Kristus, je ena sama, in ta resnica je bila zaupana v prvi vrsti apostolom in njih naslednikom. Teologi imajo svojsko nalogo poglobitve verskih resnic, a vedno v tesnem, zvestem in spoštljivem sodelovanju s pastirji«.
Ker zagovarjajo teologi (isto velja za skupino 163 nemških in skupino španskih teoloških izvedencev) tudi neko bolj sproščeno moralo v duhu časa, je papež opozoril, da so moralne vrednote sestavni del vere. Danes je resnica o krščanski morali prečesto osporavana, tako na praktičnem kot na doktrinalnam področju, kar škoduje krščanskemu življenju in spravlja v nevarnost to, kar je v človeku najbolj plemenito in bistveno.
Papež se je v svojem govoru italijanskim škofom zavzel tudi za popravo zakona o splavu ter škofe pozval, naj v odgovor naraščajoči sekularizaciji pospešujejo evangelizacijo v Italiji.
V PROTITOKU
O dejstvu razpravljamo
™ BO TEDNA
Vprašanje šolskega verouka od sklenitve novega konkordata med Italijo in Apostolskim sedežem do danes ves čas iz tega ali onega razloga vznemirja italijansko javnost. Samo na sebi je vprašanje šolskega verouka zelo zapleteno.
Tudi med katoličani samimi so mnenja deljena. Težko bi bilo namreč dokazati, da je šolski pouk kaj bistveno vplival na vernost mladih v Italiji, verjetno je celo mnogo takih, ki so mnenja, da je bil učinek ravno nasproten.
Vendar je tudi ta stvar po novem konkordatu, vsaj formalno, jasna: šolski verouk ni in ne sme postati nadomestilo za katehezo, ki je neodtujljivo pridržana družini in župniji.
A ni to osrednje sporočilo današnjega »v protitoku«. Misel tedna je izrecno posvečena časovno zadnjemu vrtincu polemik, v katerem so se znašli veroučitelji v Italiji (slovenske šole v Trstu pri tem niso izjema). Povzročilo ga je predvajanje spornega filma »Nemi krik« o tragediji splava.
V	časopisih smo brali s tem v zvezi najrazličnejše komentarje in obsodbe, največkrat da gre za neke vrste nedopustno nasilje nad dijaki, za vsiljevanje starokopitnih stališč Cerkve in še bi lahko naštevali. iPri tem so se mnogi pisci precej neumestno sklicevali na nemškega teologa Haeringa, ki je res kritičen do Rima, a bi najbrž težko podpisal vse izjave, ki mu jih je italijansko in slovensko časopisje v teh tednih pripisalo.
Spet ni tu mesto za razpravljanje o
umestnosti in primernosti predavanja tega filma, ki je nedvomno pretresljiv in zahteva določeno pripravo. Tudi mnogi povsem »pravoverni« katoličani nasprotujejo njegovemu predvajanju vsaki publiki in ob vsaki priložnosti. O tem se res da razpravljati.
Toda pri vsem tem je vendarle nekaj neizpodbitnega, kar postavlja hudo v dvom veliko večino ugovorov, ki so bili ob tej priložnosti skovani. Film »Nemi krik« namreč ne more biti propaganda, ne more biti »duhovno nasilstvo«, vse to ne more biti, ker prikazuje sporni film le golo dejstvo, nič drugega kot samo golo dejstvo. Kako lahko neko dejstvo na kakršenkoli način ogroža dijakovo duhovno svobodo, njegovo svobodo odločanja itd., to ostaja zaenkrat skrivnost, sprta z zdravo pametjo.
Pravzaprav niti ni taka skrivnost. Nedavno od tega je časnikar Vittorio Mes-sori v nekem milanskem dnevniku (prav tistem, ki je pred kratkim objavil tudi članek v slovenščini!) opozoril na neki reklamni plakat, na katerem se vidi nenaravno nasmejanega, vedrega, umetno mladega, a v resnici starega moža, ki kaže s prstom v mimoidoče ter pravi: »II vecohio sei tu« (Star si ti), češ, starosti se je mogoče ogniti (seveda z nakupom takega ali drugačnega izdelka). Messori-jev komentar: človek se na koncu 20. stoletja, stoletja raket in računalnikov, boji dejstev, noče dejstev. Gotovo, laže je živeti sanje Rot resničnost.
žč
Mednarodno pisateljsko srečanje v Brezah na Koroškem
V Breze pri Beljaku, kjer so se letos med 4. in 7. majem že osemnajstič srečali pisatelji iz zahodnih in vzhodnih evropskih držav, ni prišlo le okrog 30 avtorjev iz Avstrije, temveč tudi pet pisateljev iz Jugoslavije,' med temi štirje Slovenci, trije Madžari, dva Poljaka, češki pisatelj František Kafka iz Prage in pet pisateljev iz Vzhodne Nemčiije, med temi trije pripadniki majhne, a zanimive lu-žiškosrbske manjšinske literature. Sodelovalo je tudi pestro število zahovmoevrop-skih književnikov iz ZR Nemčije, Švice, Francije, Luksemburga in Itailije.
Letos so nekateri predavatelji govorili o splošnih lin posebnih 'literarnih vprašanjih. Werner Liersch iz NDR je .razpravljal o današnjii literaturi iz bolj ali manij problematičnega in tudi zastarelega komunističnega zornega kota, ki so izogiba prikazovati negativne pojave v družbi in v človeku.
O (kompliciranem procesu nastajanja literarnih umetnin je poročal mladi zahod-nonemški pisatelj Lukas Hammerstein. Nekritično in nekonvencionalno soočenje z zgodovino je na zelo duhovit način postavil pod vprašaj nemško pišoči Švicar Heinz Stalder.
Maria Kajtor iz Madžarske je primerjala dve deli z zelo moderno usmerjenostjo, v kateih Avstrijec Peter Handke in Madžar Peter Esterhazy pišeta o tragični smrti svojih mater.
Mladinski pisatelj in urednik Heinz Ja-nisch iz Avstrije je v predavanju o mladinski in otroški literaturi poudaril, da je »pisanje za otroke, ki je vedno tudi pisanje za odrasle, za vsakega človeka, še vedno preveč zapostavljeno«.
V zadnjem referatu je založnik in predavatelj nemške literature na videmski univerzi Hans Kitzmuller opozoril na italijanskega pisatelja židovskega rodu Carila Michelstaedterja, ki je leta 1910 komaj 23-leten napravil samomor. Michelstaedter je izviral iz družine z nemško kulturno tradicijo, ki je živela v Gorici. Pisal je filozofske, ekstatične pesmi v italijanščini, ki so jih šele nedavno odkrili in natisnili v knjižni obliki. Pokopan je na samotnem, zapuščenem pokopališču v Rožni dolini na jugoslovanski strani meje pri dveh starih cipresah.
Pisateljsko srečanje v Brezah je nadre-gionailnega, povezovalnega značaja. Zavezano je strpnosti in humanizmu. Tudi letos se ga je udeležilo tveč slovenskih avtorjev, ki so aktivno posegali v razprave. Iz Jugoslavije so prišli Bodgan Pogačnik, Jaro Dolar, Franc Filipič in mladinska pisateljica Polonca Kovač.
Navzoča sta bila tudi slovenski koroški pesnik Andrej Kokot in celovški prevajalec in leksikograf Peter Kersche, medtem
ko sta z Dunaja pripotovala Milena Merlak in Lev Detela.
Po zaključku srečanja sta 8. maja celovška »Hiša literature« in Mohorjeva založba priredili v rojstni hiši znamenitega nemško pišočega pisatelja Roberta Musila, kjer se danes nahaja Musilov arhiv, literarni večer. Na njem je Lev Detela bral svoje nemške satirične in humoristične tekste, na kratko pa je navzočemu nemškemu občinstvu predstavil tudi zven in melodijo svoje slovenske literature.
Lev Detela
■ Tajnik PCI Achille Occhetto 'je preživel pretekli teden v ZDA, kjer je imel niz srečanj z ameriškimi političnimi predstavniki. Prvi ga je sprejel (predsednik Svetovnega judovskega kongresa Edgar Bronf-man. V ločenih srečanjih sta ga sprejela tudi republikanec Alan Simson in demo-grat Alan Cranston. Occhetto ije skušal navezati stike zlasti z demokrati, ki nimajo do evropske levice toliko pomislekov kot republikanci. Bela hiša (zvezna vlada v Washingtonu) pa mu je dala razumeti, da se zaenkrat uradna politika do PCI ne bo spremenila in da Washington nasprotuje vstopu italijanskih komunistov v vladne vrste. Italijanski veleposlanik v ZDA je Occhettu pripravil slavnostno večerjo, na kateri se je vodja italijanskih komunistov srečal tudi z nekaterimi funkcionarji Busheve uprave in tajne policije CIA. V New Yonku se je nato sestal z generalnim tajnikom Združenih narodov de Cuellarjem, na newyorški univerzi pa je govoril o pripravah na ustanovitev nove evropske levice in odgovarjal na vprašanja profesorjev in študentov, ki so bila mestoma tudi zelo polemična. Pred slovesom je Fdley, ki vodi demokratsko večino v predstavniškem domu, dejal, da je gost uspel v svojem namenu predstaviti svojo stranko v drugačni luči.
■ Poljski parlament je s 306 glasovi, dvema nasprotnima in 12 vzdržanimi sprejel zakon o odnosih države do Cerkve, ki so ga začeli pripravljati že leta 1981. Novi zakon priznava pravno osebnost cerkvenim ustanovam in daje Cerkvi pravico učiti verouk in ustanavljati zavode za verski pouk; dalije imeti lastno časopisje, radiotelevizijo, katoliško tiskovno agencijo in prost dostop do državne radiotelevizije. Cerkvi bo tudi vrnjeno imetje, zaplenjeno po zadnji svetovni vojni. Zakon ureja nadalje gmotni položaj duhovščine in ‘jamči svobodo vesti in verovanja.
■ Skupina nezadovoljnih častnikov je skušala zrušiti marksistični režim polkovnika Mengistuja, ko se je ta mudil na obisku v Vzhodni Nemčiji. Vzrok nezadovoljstva med vojsko so zilasti neuspehi, ki jih kopiči režim na gospodarskem polju in v borbi zoper gverilce v Eritreji, kjer ima vojska v rokah le še glavna mesta. Mengistu se je takoj vrnil v Etiopijo, kijer so njemu zvesti oddelki vojske upor že zatrli. Pričakovati je nova krvava obračunavanja, saj je Mengistu znan po svoji krutosti do nasprotnikov.
Novi letopis katoliške Cerkve
Z nekajmesečno zamudo je izšel novi letopis katoliške Cerkve (Annuario Ponti-ficio), ki zajema stanje v Cerkvi 28. fe-bruanja 1989.
Iz njega je razvidno, da ima danes 'katoliška Cerkev 154 kardinalov. Vseh škofov je 3.970, škofijskih sedežev pa 2.463. Sem so vštete tudi lani ustanovljene škofije, ki jih je 21. Naslovnih škofij je 1.990.
Naslovne škofije so stari škofijski sedeži, ki jih že dolgo ni več. Na njihov naslov papež imenuje škofe, ki nimajo svoje škofije. To so najprej pomožni škofje, nato pa tudi vsi tisti škofje, ki nimajo pastirske službe v pravem pomenu besede: visoki uradniki v rimski kuriji, diplomatski predstavniki in še nekateri drugi. Lani je papež imenoval 180 novih škofov.
V letu 1988 je bilo posvečenih 7.251 duhovnikov, med njimi 5.227 škofijskih in 2.024 članov različnih rodov. Število duhovnikov se je glede na leto 1987 povečalo za 7,6 odstotka.
Tudi število stalnih diaikonov je precej naraslo; lani jih je delovalo 14.651, to pomeni kar za 16,8 odstotka več kakor leto prej.
V letu 1988 je Apostolski sedež na novo vzpostavil diplomatske odnose z afriško državo Čad.
Fatimska vidca na poti k svetništvu
Dne 13. maja je Kongregacija za razglašanje svetnikov predložila dva kandidata, da se je na njuno priprošnjo zgodil čudež in 12 kandidatov, za katere je Kongregacija ugotovila junaško stopnjo kreposti. Med temi je tudi nemški duhovnik Adolf Kolping, ustanovitelj rokodelskih domov.
Junaška stopnja kreposti je bila ugotovljena tudi za Frančiška in Jacinto, ki sta skupaj z Lucijo doživljala Marijino prikazovanje v Fatimi. Bila sta bratec in sestrica in se pisala Marto. Frančišek je
umrl 4. aprila 1919, star 11 let, Jacinta pa 20. februarja 1920, stara deset let. Njuni telesni ostanki so hranjeni v fatimski baziliki.
Zlostavljeni zaradi zvestobe papežu
Azijska katoliška agencija Asia Nevvs, ki ima sedež v Hongkongu, poroča, da so se kitajski vojaki in policisti 18. aprila grdo znesli nad katoličani vasi Yutong pri Pekingu. Papežu zveste vernike so pretepali s palicami in bikovkami, jih mučili in zasramovali. Neki redovnici so iztaknili oči, umorli dva mlada moška, huje ranili 90 ljudi, lažje pa 236. S seboj so odpeljali 30 vaščanov in jih mučili.
Agencija navaja, da ni bilo nobenega pravega vzroka za tako ravnanje z vaščani. Poznavalci cerkvenih razmer na Kitajskem menijo, da je šlo tokrat le za »kazensko akcijo« proti papežu zvestim katoličanom. V vasi živi 1.700 katoličanov, od 'katerih jih je le 200 članov domoljubnega združenja, drugi pa so zvesti vrhovnemu poglavarju katoliške Cerkve.
Če ima Bog oltar v srcu žene, potem postane ves dom njegovo svetišče. (Michael Sailer)
★
■	Zahodni Bejrut, v katerem živi v glavnem muslimanski živelj, je bil priča novega krvavega atentata, v katerem je umrlo 21 ljudi, 25 pa jih je bilo ranjenih. Med šrtivami je bila tudi Hasan Haled, 68-letni venski vodja libanonskih sunitov, ki se je s svojim avtomobilom pravkar namenil proti moišeji v središču mesta. Esplozijo je povzročilo vozilo, napolnjeno z razstrelivom. Haled je bil znan po svojih večkratnih .poskusih sprave med kristjani in muslimani, zato v napoto tistim skrajnežem, ki te sprave nočejo. V odgovor na ta nesmiselni atentat so prvič v Bejrutu kristjani in muslimani oklicali splošno stavko.
1. Ivo, pred dobrima dvema tednoma si bil potrjen za deželnega tajnika edine slovenske stranke v Italiji, Slovenske skupnosti, in to v trenutku, ko preživlja naša narodna skupnost težke trenutke v boju za svoje naravne in z zakonom zajamčene pravice. S kakšnimi občutki si torej obdržal v rokah krmilo stranke in kateri so cilji, ki jim boš posvetil največ pozornosti?
Hvaležen sem za zaupanje, ki sem .ga bil na kongresu ponovno deležen, moram pa reči, da je sicer tajnikova vloga odgovorna in pomembna, vendar gre pri vseh pomembnih odločitvah v Slovenski skupnosti za skupne izbire. Seveda ni vedno soglasja, vendar sem si vedno prizadeval za to, da se problemi temeljito predisku-tirajo in da se potem po najboljšem spoznanju odločamo ter ukrepamo. .S tajniškim mestom je povezanega predvsem veliko dela, žrtvovanja časa in moči, tudi skrbi. To delam predvsem iz zavesti, da ne smemo svoje skupne usode prepuščati drugim, da se moramo zavzemati za narodne in družbene potrebe. Naša stranka sploh sloni na velikem idealizmu. Če bi se zanašali le na njene organizacijske ali celo finančne zmogljivosti, bi nas bilo že zdavnaj konec. Treba pa jih je seveda krepiti, kar je posebno nujno v tem trenutku, saj je organizacijska izboljšava in poglobitev našega dela temeljna naloga novega tajništva. Trenutek pa ni lahek. Že na kongresu smo kritično ocenili zadnje, še neuradne predloge vladnih krogov o zaščitnem zakonu. Omenili smo ponovno nebrzdano seganje po naši zemlji, odrekanje že priborjenih pravic. Ozirali smo se k bližnji volilni preizkušnji, saj bomo i8. junija glasovali za obnovitev evropskega parlamenta. Zdaj pa je tu že nova vladna kriza v Rimu.
2. Kot deželni tajnik SSk v nekem smislu nadaljuješ delo tistih, ki so bili že v prvih težkih povojnih letih mnenja, da je samostojno politično nastopanje edina pot, po kateri se lahko manjšina uveljavi kot subjekt, ali z drugimi besedami, da vzame sama v roke svojo usodo. Ohranja to načelo še danes svojo veljavo?
Nedvomno. Kdor se pobliže ukvarja s politiko pri nas, dobiva potrditve za tako , odločitev skoraj vsak dan. Zadnji primer je sporazum med socialistično stranko in Listo za Trst glede evropskih volitev. Edini kandidat PSI iz Trsta za evropske volitve bo kot neodvisni kandidat vidni zastopnik Liste za Trst odv. Camber, .ki je bil pred dvema letoma na podoben način že izvoljen v italijansko poslansko zbornico. V tem času se je najbolj »proslavil« z dosledno protislovensko politiko. Kot piše »Voce Libera«, obsega sporazum 7. Listo za Trst tudi sprejetje njihovih skrajno omejevalnih stališč glede manjšinske zaščite. In socialistična stranka Italije je stranka, ki je nekoč veljala za zaščitnico Slovencev, stranka, v katero so bili usmerjeni aktivisti in volivci nekdanje samostojne »titovske« Neodvisne socialistične zveze. Lepi sadovi vključevanja v vsedržavne stranke! Žalostno pa je, da se ravno v to stranko zadnje mesece Vključujejo tudi vidni slovenski ljudje! A ne gre le za naštevanje primerov. Samostojna pot v politiko bi bila tudi v idealnih političnih razmerah najboljša pot, če naj ostanemo prava skupnost, ki si sama išče poti v življenje, ne pa seštevek posameznikov.
3. Katoliški del naše narodne skupnosti je bil v delovanju Slovenske skupnosti
Novi nemški škof brani papeža
Papež Janez Pavel II. je 17. 4. imenoval za novega rottenburško-stuttgarskega škofa znanega zahodnonemškega teologa profesorja dogmatike v Tubingenu Wal-terja Kasperja. V tej škofiji živi več kot dva milijona katoličanov. Kasper bo nasledil škofa Georga Moserja, ki je škofijo vodil od leta 1975 do smrti maja 1988.
Novi škof se je v pogovoru za radio postavil v bran papeža Janeza Pavla II., ki ga v Nemčiji »zelo pogosto napačno razumejo«. Kot škof si bo prizadeval razbliniti protirimska čustva, 'ki so se zelo razbohotila v ZR Nemčiji in ogrožajo Cerkev. Kasper je priznal, da na papeža gledajo v Nemčiji kot na zelo konservativnega cerkvenega voditelja.
Zanimivo pa je, da gledajo nanj čisto drugače v državah Tretjega sveta. Tam mnogim pomeni zaupanja vredno osebo in celo zadnje upanje. Noben papež se doslej še ni toliko prizadeval za spoštovanje človekovih pravic.
Nemške kritike pa je škof Kasper odklonil, saj »v mnogih pogledih veje iz njih preveč provincialni duh«.
Deželni tajnik Ivo Jevnikar med svojim poročilom na 6. deželnem kongresu v Boljuncu (foto Sedmak)
vedno pomemben dejavnik. Marsikdo je zato SSk poenostavljeno enačil s katoliško stranko (prav pred kratkim smo podobno oznako brali v dnevniku »Cor-riere della Sera«), Kako bi ti kot kristjan, a obenem kot tajnik »laične« (nekonfesionalne) stranke pojasnil njeno odprto in pluralistično zasnovo?
Naše mnenje (je, da moramo biti kot manjšina čimbolj samostojni, a tudi enotni v politiki. V zgled so nam lahko Južni Tirolci in Francozi v Dolini Aoste, ki so v politiki veliko bolj povezani in dosegajo znatno boljše rezultate. Seveda, da je lahko stranka čimbolj odprta vsem pripadnikom naše skupnosti, mora imeti jasna pravila. Gre za sprejemanje pluralizma, demokratične metode. Znotraj stranke morajo veljati korektna pravila igre. Kar pa zadeva program, mora iskati predvsem to, kar nam je skupnega. Potrebna sta dialog in strpnost. V določenih stvareh je treba prepustiti svobodo odločanja.
V	glavnem pa nam odsotnost do potankosti izdelanega »sistema«, ki naj bi v programu obsegal vse, omogoča da se odločamo po skupnem razmišljanju o posameznih vprašanjih, upoštevajoč po eni strani idejna demokratična načela, po drugi pa stvarne potrebe, 'kot se nam sproti predstavljajo. Katoličani imajo v stranki pomembno vlogo, skupno z ostalimi pa tudi veliko možnosti za sodelovanje, predloge, delo, soodločanje.
(Razgovarjal se je Tomaž Simčič)
Neke boleče ugotovitve
Kot pobudniki okrogle mize na temo »Gorica: zunanja podoba dvojezičnega mesta«, ki je bila 16. maja v Kulturnem domu v Gorici, želimo posredovati širši javnosti nekaj ugotovitev.
Ni naključje, da smo na okrogli mizi kot prvemu referentu dali besedo psihologu dr. D. Sedmaku. Z njegovim znanstvenim prikazom pomena simbolov smo hoteli preprečiti vsako nepotrebno diskusijo glede na nepotrebnost simbolike.
Kljub temu so nekateri na večeru dajali simbolom manjšo vrednost in dejansko ni prišlo do nobene avtokritike s strani naših gospodarskih predstavnikov oz. predlogov za postopno uveljavljanje slovenske zunanje simbolike.
Med raznimi posegi, ki so sledili uvodnemu delu okrogle mize, nas je posebno presenetil nastop predsednika goriške SD-GZ, ki je, sicer v lastnem imenu, predo-čil javnosti razloge, zaradi katerih njegovo gostišče nima zunanjih dvojezičnih napisov, saj bi se sicer z njimi zameril svojim klientom, ki so v veliki meri italijanske narodnosti.
Omenjene razloge in ravnanje razumemo, upoštevajoč svobodno pobudo posameznika. Sprašujemo pa se, če je to stališče samega goriškega odbora SDGZ, organizacije, ki bi morala skrbeti za obstoj in rast slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V nasprotnem primeru smatramo za vprašljivo njegovo predsedniško mesto v okviru tako vaine slovenske gospodarske organizacije, saj menimo, da je nepogrešljivi smisel obstoja slov. organizacij, predvsem krovnih, skrb za uveljavljanje slov. jezika v vseh njegovih oblikah. Mimo simbolov in uveljavnjanja slov. jezika si nikakor ne smemo domišljati, da skrbimo za obstoj in razvoj slov. narodnostne skupnosti, temveč podpiramo le neka podjetja in posameznike.
V	imenu organizatorjev Livio Semolič in Ivan Sirk
\U
Letošnji goriški zlatomašniki
V četrtek 18. maja so se duhovniki goriške nadškofije zbrali v stolnici v mestecu Concordia blizu Portogruara. Izbrali so ta kraj za svoje vsakoletno srečanje, ker je 9tolnica ena najstarejših v naši deželi, v 9tarih časih ipa je bila tesno povezana z oglejsko Cerkvijo tin iker so ta dan hoteli počastiti letošnje zlatomašnike.
V goriški škofiji imamo namreč tri zlatomašnike; ti so Mario Virgulin, župnik v Ronkah, Tarcisio Nardin, župnik v Tapo-glianu .ter Maffeo Zambonardi. Vsi trije so monsinjorji. Zahvalne daritve se je udeležil tudi zlatomašnik Henrik ZameMi.
Ker smo o msgr. Virgulinu že pisali ob njegovi zlati maši v Ronkah, naj se ustavimo podrobneje pri ostalih zlatomaš-nikih!
TARCISIO NARDIN 1
Msgr. Tarcisio Nardin se je rodil v San Vito al Torre leta 1915. Vse študije je opravil v Gorici in bil posvečen 3. junija 1939. Zlato mašo bo obhajal v svoji župniji v nedeljo 4. junija ob 18. uri.
Tarcisio Nardin je bil najprej kaplan v Ronkah. Med zadnijo vojno je prišel za eno leto v Doberdob, septembra 1943 pa je nastopil Službo stolnega vikarja v Gorici. Iz Gorice je šel za župnika v Mošo, od tam pa znova v goriško stolnico za župnika. Toda naveličal se je goričkega mesta in leta 1980 zaprosil za župnijo Tapogliano.
Kot vikar v stolnici je skupaj z g. Angelom iPersigem med zadnjo vojno in po njej obnovil delo v župnijskem oratoriju v ul. Rabatta, ki je takrat gotovo bil na višku svojega delovanja. Tudi slovenski verniki stolne župnije se ga hvaležno spominjamo kot stolnega vikarja in pozneje kot župnika. Zato mu kličemo: Na mnoga leta!
MAFFEO ZAMBONARDI
Zlatomašnik msgr. Zambonardi je doma iz Brescie, kjer se je rodil leta 1914. Že kot bogoslovec je prišel v Gorico in tu končal teologijo. Toda zamikal ga je Orient. Zato je odšel v Bolgarijo in bil posvečen v katoliški katedrali v Sofiji 24. junija 1939. Pozneje se je vrnil v našo škofijo in tu opravljal razne službe. Bil je hišni duhovnik v Domu počitka »Angelo Oulot« v Ločniku, urednik škofijskega tednika »Voce Isontina«, kancler nadškofijske kurije. Leta 1982 je postal kanonik stolnega kapitlja. Že od 1973 vodi kot predsednik duhovniško podporno društvo »Pio Sovvegno«.
Zavoljo odkritega značaja in prijazne besede ga moraš imeti rad. Zlato mašo bo imel v župnijski cerkvi v Ločniku v nedeljo 18. junija ob 11. uri.
Iskrene čestitke in najlepša voščila.
FRANC ZLOBEC
Goriško bogoslovje je leta 1939 dokončalo izredno veliko število bogoslovcev. Bilo jih je menda 18 za goriško, tržaško in poreško-pidjsko škofijo. Med temi tudi g. Franc Zlobec. Rodil se je v Ponikvi, župnija Avber leta 1913. Njegov župnik Virgil šček ga je poslal v goriško Malo semenišče, nakar je stopil v goriško bogoslovje. Posvetil ga je škof A. Santin
4.	junija 1939 pri Sv. Justu v Trstu.
Po novi maši je bil imenovan za župnika v Ospu. Tam sem ga po zadnji vojni leta 1946 obiskal. Imel je vse urejeno po umiku, kajti g. Zlobec je ljubitelj reda in discipline ter dela. Računam, da se je vsega tega naučil pri V. Sčeku, ki je nanj in na vse druge tedanje kraške študente imel največji vpliv. Veliko jih je
poslal v šole in številni so postali dobri duhovniki.
Ko je Osp prišel pod Jugoslavijo, je tudi g. Zlobec okusil nekaj mesecev dobrote stalinističnega zapora. Saj skoro ni bilo duhovnika, ki je bil kaj delaven, da takrat ni šel na brezplačen dopust v kak zapor za daljši ali krajši čas. G. Jožko Kragelj je o tistih letih in zaporih duhovnikov začel objavljati 9Voje spomine v ljubljanski Družini.
Kasneje se je g. Zlobec preselil v Trst, kjer živi danes kot upokojenec. G. zlatomašnik je vedno bil velik častilec Matere božje in tak je še danes. Zbira okoli sebe pobožne duše, da skupno častijo Marijo Devico.
G. zlatomašnik je prepovedal, da bi o njem kaj pisali. Toda časnikarska dolžnost zahteva, da se kljub temu skupaj z drugimi zlatomašniki spomnimo tudd Franca Zlobca .»Parce mihi«. Oprosti mi, dragi France.
HENRIK ZAMELLI
Pa še enega zlatomašnika se moramo spomniti, četudi je med nami nepoznan. To je g. Henrik Zamelli aM Zamljič. Doma je iz vasi Barbana v Istri. Tam se je rodil leta 1913-. Bogoslovje je dokončal v Gorici in bil posvečen 25. junija 1939. Služboval je v domači Istri. Po zadnji vojni je optiral za Italijo in prišel v goriško škofijo. Dobil je mesto dušnega pastirja v Furlaniji. Toda kmalu mu je zdravje odpovedalo in že dokaj let živi kot upo-kojenec-invalid.
K. Humar
Udeležencem tržaškega romanja Vsi, ki so se priglasili za skupno tržaško romanje in potovanje, ki bo v začetku julija, naj upoštevajo:
1. Do konca maja naj bodo poravnani potni stroški, kot je bilo predvideno.
2. Kdor nima osebnega potnega lista, bo vključen v skupni potni list. Ti naj prinesejo veljavno osebno izkaznico duhovniku, pri katerem so se vpisali, da prepiše vse podatke. Lahko mu prinesete samo fotokopijo izkaznice z obeh strani!
Prva seja novega deželnega tajništva SSk
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je imelo v četrtek 18. maja svojo prvo sejo po izvolitvi na 6. deželnem kongresu v Boljuncu. Umeščena sta bila tudi deželno razsodišče SSk, katerega predsednik je postal dr. Drago Štoka, in deželni nadzorni odbor SSk, za predsednika katerega je bil izvoljen dr. Drago Legiša. Njemu so bile na seji tajništva tudi izrečene čestitke ob podelitvi visoke Tomšičeve nagrade za časnikarsko delo.
člani tajništva so dalje izrazili solidarnost trčmunskemu župniku g. Božu Zua-nelli spričo neverjetne sodne prijave zaradi »nedovoljene procesije« in obsodili nestrpno dejanje ter sploh ohranjevanje fašističnih določil v veljavni italijanski zakonodaji.
Sejo deželnega tajništva je vodil tajnik
PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi 26., 27., 28. in 29. maja na	
PRAZNIK	ČEŠENJ
Petek in sobota: ob 17. uri odprtje kioskov; ob 20. uri prosta zabava z ansamblom HAPPY DAY.	
Nedelja: ob 14. uri odprtje kioskov; ob 18. uri kulturni program; ob 20. uri prosta zabava z ansamblom TAIMS.	
Ponedeljek: ob 17. uri odprtje kioskov; ob 20. uri prosta zabava z ansamblom TAIMS.	
Pismo slovenskemu bralcu
Pred kratkim je izšla nova številka tržaške družinske revije »Mladika«. Mladika je družinska revija in bi morala biti na mizi v vsaki slovenski družini, ne samo v zamejstvu, ampak tudi v domovini in zdomstvu. Mladika je gotovo tista slovenska revija, ki danes najbolj zvesto spremlja življenje naših ljudi v vseh treh Slo-venijah. Zvesto in dosledno uresničuje skupni slovenski prostor in je bogata zakladnica podatkov za današnjega bralca iti za bodočega zgodovinar j a-raziskovalca.
Poleg vsega tega je Mladika v našem zamejstvu ostala edina revija, ki nas obišče praktično vsak mesec. Kako uredniki to zmorejo, se mi zdi pravi čudež, saj Mladika ne premore niti svojega telefona, kaj šele nastavljenega urednika.
Te misli so me obšle, ko sem vzel v roke zadnjo, četrto številko. Ze na zunaj je revija čedna in lepa, čeprav prav nič razkošna. Prebral sem jo v celoti od prve do zadnje strani: uvodnik o današnjem slovenskem trenutku; versko razmišljanje Marka Rupnika; intervju z »vidnim« Slovencem Matjažem Kmeclom; spomine na-
Bralci pišejo
Še o napovedovanju na radiu Trst /A
Spoštovano uredništvo!
Dovolite mi pripombo k dopisu, ki ste ga objavili dne 17. 5. pod naslovom »Napovedovanje na radiu Trst A« in katerega avtor se je podpisal s kraticami S.R. Pisec kritizira napake, ki jih je v zadnjem času zasledil pri napovedovanju, posebej še pri poročilih. Njegovi analizi ne nameravam ne ugotavljati ne pritrjevati, ker me zanima nekaj drugega.
Dopis se v svojem sklepu — prepričan sem, da seveda brez slabega namena — sprevrže v kritiko neke konkretne osebe, neimenovane sicer, a objektivno prepoznane. Tukaj pa se moje morebitno strinjanje z argumentacijami v dopisu neha.
Pomisliti moram na začetniško osebo, ki ni »poklicni bralec«, ki se svojih nepopolnosti mogoče zaveda in si najbrž prizadeva, da jih odpravi. Pomisliti mo-
ram na katero koli mlado osebo, ki si išče kruha in poti v življenje. Desetkrat moram pomisliti, preden jo javno ožigosam. Pomislim na samega sebe in na lastne težke in vseh nepopolnosti polne začetke; pomislim na svoje in na vse naše otroke, ki jih bodo prej ali slej čakale javne ocene, pa jim ne bo vseeno, ali bodo te ocene »upravičeno« trde ali pa »neupravičeno« prizanesljive — seveda pod pogojem, da napakam sledi naglo in uspešno izboljšanje.
Tudi če so za nepravilnosti posameznika »krive« neustrezne metode institucij, si ne upam svojih kritik izraziti tako, da zabolijo konkretno osebo, ki je zaradi svoje mladosti še veliko občutljivejša od mene, ki imam morda stokrat prav, a sem pri tem tudi stokrat odgovoren za stisko, ki jo mogoče povzročim.
Ne bom posebej poudarjal, da pišem kot zasebnik in da nima moja služba na radiu Trst prav nobene zveze s problemom, ki sem ga želel obravnavati v izključno človeški razsežnosti.
Saša Martelanc
Ivo Jevnikar, ki je na začetku orisal splošno in deželno politično stanje ter vpliv, ki ga ima na prizadevanja slovenske narodnostne skupnosti za dosego pravičnega zaščitnega zakona.
V	široki razpravi, v katero so posegli deželni predsednik Terpin, deželni svetovalec Brezigar, podpredsednik Dolhar, podtajnik Bratuž, tajnik mladinske sekcije Damjan Terpin, člani tajništva Maver, Paulin, Oppelt, Brešan, Harej, Breščak, Černič, Kralj, Špacapan in Breščak, je nato tajništvo določilo nekaj akcij v zvezi z zaščitnim zakonom in pa z bližnjimi evropskimi volitvami. V kratkem bodo predstavitvene tiskovne konference liste manjšin v Trstu, Gorici in Čedadu.
Pomemben del seje je bil posvečen še preverjanju deželne večine in pa organizacijskim vprašanjem. Peter Močnik je bil potrjen za koordinatorja deželne pravne komisije, Sergij Mahnič pa imenovan za deželnega koordinatorja izvoljenih predstavnikov SSk.
šega kraškega Švejka Milana Guština iz Repna; novelo Martine Legiša; izredno bogate novice v Anteni; zapise o novih knjigah in razstavah; Čuka na Obelisku; zapise na robu in pod črto; pa še mladinsko prilogo Rast in Merkujevo razpravo o svetnikih v slovenskem imenoslovju.
Res. Sprašujem se, kako uredniki to zmorejo.
Vem, da je Mladika sad čistega idealizma. Da jo uredniki in pisci ustvarjajo z »golimi« rokami, se pravi samo z dobro voljo. Zato me je sram, ko včasih opazim na nekaterih policah naših cerkva Mladiko, ki »ostaja«. Res ne morem tega razumeti, če taka revija ostaja neprodana — si mislim — pomeni, da je z nami nekaj narobe. Pomeni, da nam ni do kulture in da je enostavno tisti, ki bi morali, ne priporočajo. Pomeni, da usiha naša volja po življenju, po duhovnosti, po osveščenju. Vem, da je Mladika revija, ki jo bodo čez nekaj let izobraženci iskali, zato jo zvesto spravljam in vežem. Vem tudi, da v nekaterih knjižnicah izginja, predvsem maja in junija, ko se bliža matura. Naši zdomci, tako mi pišejo prijatelji, jo komaj čakajo. Informira jih o nas in o Sloveniji.
In ko prebiram vabilo za Akcijo 10.000 lir za kulturo na platnicah te revije, si mislim, da bi bila ta akcija najbolj potrebna prav naši Mladiki. Upam, da bo tudi ona deležna pomoči iz tega sklada.
Mladiki in njenim urednikom izražam zahvalo za zvestobo in za odlično duhovno pašo, ki nam jo nudijo.
Zvesti bralec in prijatelj Z.R.
Župnija Sv. Jerneja
in
Mešani pevski zbor Sv. Jernej z Opčin
vabita ob slovesnem zaključku šmarnic na
KONCERT
iki bo v župni cerkvi v sredo 31. maja ob 20.30
Sodelujejo: dekliška pevska skupina »Vesela pomlad« - vodi Franc Pohajač; Tržaški oktet; mešani pevski zbor Sv.
Jernej - vodi Janko Ban Misel ob svetogorskem jubilejnem letu bo podala Konstanca Filipovič, izbor pesmi goriške pesnice Ljubke Šorli, posvečenih svetogorski Materi božji, pa Nataša Sosič-Fabjan
Toplo vabljeni!
Izreden gost v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu
V četrtek, 1. junija, priredi Društvo slovenskih izobražencev izreden večer s slovenskim kulturnikom in ustvarjalcem Andrejem Rotom, ki živi in dela med Slovenci v Argentini. Andrej Rot, ki predseduje Slovenski Kulturni Akciji in je sourednik Meddobja, je na povabilo slovenskega PEN kluba bil v preteklih dneh v Sloveniji in je vodil mednarodno okroglo mizo pisateljev na Bledu na temo »Domovina in eksil«.
Z njim se bo tržaško društvo srečalo na večeru, ki bo v četrtek, 1. junija, z začetkom ob 20.30. Ob tej priložnosti bo Marjan Pertot, ki vodi knjižnico Dušana Černeta, priredil razstavo publikacij SKA iz Argentine.
■
Čestitke
V torek 23. maja sta slavila 25. letnico skupnega življenja Marija in Franc Saksida, zvesta člana cerkvenega pevskega zbora v Rojanu. Člani zbora in številni prijatelji jima kličejo: Se na mnoga leta!
Razglasitev bazilike na Brezjah
Lani, 5. oktobra, je sv. oče ugodil prošnji ljubljanskega nadškofa, naj ima romarska cerkev na Brezjah čast bazilike. Uradna razglasitev bo v soboto 27. maja ob 8. uri zvečer. Slovesnost bo vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Alojzij Šuštar. Prisoten bo apostolski nuncij Gabrijel Montalvo in drugi škofje. Pri maši bodo sodelovali pevci Gorenjske, ki bodo z orkestrom izvajali Beethovnovo "mašo. Po maši bo procesija z lučkami po vasi.
V	nedeljo ob 10. uri bo zahvalno bogoslužje vodil nuncij Montalvo.
Slovenci po svetu
»Vesela pomlad« v Milanu
Milanski Slovenci, ki imajo navadno sv. mašo vsako tretjo nedeljo v mesecu, so jo to pot imeli nedeljo prej, na Binkošti. Datum so menjali, da so lahko bili navzoči pri maši, ki jo milanska škofija prireja vsako leto na ta praznik v stolnici za vse narodne skupine, ki živijo v škofiji; med temi so tudi Slovenci. Da bi svojo navzočnost bolj poudarili, so povabili zbor »Vesela pomlad« z Opčin. Po vabili so ta zbor tudi zato, da je povzdignil njihovo mašo in po njej imel koncert.
Mladi pevci so se vabilu dr. O. Simčiča rabi odzvali. Ob 11. uri so bili pri maši narodov v stolnici; maševal je kardinal Martini. Pri darovanju so prinesli na oltar svoj »kraški« dar, med obhajilom pa so edini med vsemi narodnimi skupinami zapeli tudi slovensko pesem. Sam kardinal je ob koncu maše čestital dirigentu g. F. Pohajaču.
Popoldne ob 15. uri so zapeli med mašo, ki jo Slovenci imajo v cerkvi sv. Rešnje-ga Telesa blizu Corso Sempione, po maši pa so srečanje nadaljevali s koncertom kar v cerkvi. Ob njih nastopu so bili vsi navdušeni. Težko so se po malici zunaj cerkve ločili od milanskih rojakov. Domov so prišli šele proti eni zjutraj, trudni, a veseli za dan, tako poln doživetij.
Umrl je Stanko Šuligoj
Iz Toronta v Kanadi je dospela vest, da je tam umrl Stanko Šuligoj; pogreb je bil 2. maja v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. K zadnjemu počitku ga je spremljalo zelo lepo število rojakov iz obeh slovenskih župnij v Torontu, tudi pela sta mu oba moška zbora, tako iz župnije Brezmadežne kot iz župnije Marije Pomagaj. Somaševanje je vodil Tine Batič GM, rojak iz Ajdovščine, z njim sta somaševala lazarista Jože časi in Janez Kopač. Pokopali so ga na slovenskem delu katoliškega pokopališča Ascension.
Stanko Šuligoj se je rodil leta 1915 v Kanalskem vrhu, če me spomin ne vara. Jasno je videl stalinistični značaj osvobodilne borbe in se zato ni priključil partizanom. Po zadnji vojni se je umaknil v Gorico in pod zavezniki bil za občinskega tajnika v Števerjanu. Odločil se je pa za emigracijo in se z družino ustavil v Torontu.
Ko smo bili leta 1979 s Štandrežci in ansamblom Lojzeta Hledeta na obisku v ZDA, smo se z rajnim Viktorjem in Zoro Piščančevo peljali tudi v Toronto na obisk Stankota Šuligoja; vozil nas je Karel Bo-nutti. Pokojni Viktor je dejal: »Pojdimo ga obiskat, ker je zelo bolan.« Stankota smo našli doma in res bolnega. Kljub temu je živel deset let med domom in bolnišnico zaradi raka na pljučih.
V	Torontu je bil poverjenik Goriške Mohorjeve družbe, dokler je mogel. Tudi sicer je bil povezan z Goriško in bil naročen tudi na naš list. Kako so ga cenili v slovenski skupnosti v Torontu, je pričal ravno njegov zelo slovesen pogreb.
Naj v Bogu počiva v kanadski zemlji, družini naše sožalje.
K. H.
Spevoigra »Zlatorog« in Benečija
Priprave so v polnem teku. V Ljubljani je v nedeljo 21. maja že bilo prvo radijsko snemanje. V Sloveniji sta pokroviteljstvo nad prireditvijo prevzeli Planinska in Lovska zveza, na Dunaju mestni župan, v Italiji krajevne ustanove. V Sloveniji bo izvedba spevoigre v Ljubljani v Cankarjevem domu v nedeljo 11. junija ob 17. uri, na Dunaju v predmestju Oberlaa 18. junija. V pripravi je enoten lepak in enotna knjižica.
Izvedba v Vidmu 10. junija ima še posebno obeležje, saj hoče povezati Slovence iz treh pokrajin Furlanije-Julijske krajine. Organizatorji zato toplo priporočajo župnijam, prosvetnim društvom, pevskim zborom, lovskim in planinskim skupinam, da na dan prireditve obiščejo tudi Slovensko Benečijo, zlasti božjepot-no svetišče na Stari gori, zvečer pa bi se udeležili koncerta, ki bo trajal tri ure. Ker je dvorana prostorna in udobna, bo vsakdo imel na voljo svoj sedež.
Nudi se torej lepa priložnost, da se Slovenci od Kanalske doline prek Benečije in Goriške do Tržaške množično srečamo na skupni prireditvi in si izpričamo medsebojno bratstvo, pred Italijani in Furlani pa pokažemo ustvarjalno moč našega naroda.
Slovenska knjiga blagoslovov
V	tisku je knjiga blagoslovov v slovenskem jeziku. Sedem let je posebna komisija prevajala besedilo iz latinskega izvirnika. Ni šlo samo za prevod. Tega bi hitro opravili. Težje je bilo prilaganje našim razmeram, potem primerjava s prevodi drugih narodov. O prevodu so večkrat razpravljali slovenski škofje in sedaj so končno dali dovoljenje za natis knjige, ki smo jo v bogoslužju močno pogrešali.
Kamenčki
Jabolko ne pade daleč od drevesa
O Svetlani, hčerki sovjetskega diktatorja Stalina, spet pišejo časopisi. Leta 1967 je tudi ona izbrala svobodo in pobegnila v ZDA. S tem je pokazala, da Stalin niti lastne hčerke ni prepričal o dobrotah socializma.
Po porokah in razporokah z različnimi možakarji se je leta 1984 spet vrnila v Rusijo in po poldrugem letu nazaj v Sev. Ameriko.
Njeni sorodniki (nečaki in en sin, najbrž iz prvega zakona) je pa nimajo v posebnih čislih. Očitajo ji poleg nadutosti in surovosti tudi, da si je prizadevala, da bi sina izključili iz partije, da bi mu razveljavili diplomo in da bi ga izgnali v Sibirijo... Resnično vredna hči nevrednega očeta!
Župnija sv. Pija X.
Onkraj soškega mostu ob poti na Oslav-je ije župnija sv. Pija X. Župnija je razmeroma nova, ustanovljena leta 1962. Šteje nekaj nad tisoč vernikov; upravlja jo salezijanec don Natale Bellino.
Duhovnija 'je narodnostno mešana, vendar prevladujejo verniki italijanskega jezika. Don Natale je uvedel »Nedeljo prijateljstva«, ki se obhaja vsako 'leto v maju. Za to priložnost povabi kakega slovenskega mašnika za nedeljsko službo božjo in kak slovenski zbor za petje med mašo. Letos so za maševanje povabili g. Srečka Šuligoja, dekana v Kanalu. Povabilo je bilo namerno, kajti g. Šuligoj se je rodil v tej župniji ob soškem mostu leta 1923. Maševal je in pridigal ter obujal tudi spomine na svojo mladost med »mulci« v »New Yorku«. Tako namreč pravijo ljudskim hišam ob vzhodnem bregu Soče. Med mašo je lepo pel cerkveni zbor iz Štan-dreža.
Sledila je prijetna družabnost v župnijskih prostorih in na prostem. Res lepa pobuda, ki nudi tudi priložnost za zbldža-nje med obema narodoma.
Zadnji dan šmarnic bo pri Sv. Piiju X. procesija s kipom Matere božje.
Sestanek pokrajinskega tajništva goriške SSk
V Gorici se je sestalo pokrajinsko taj-> ništvo SSk, izbrano na nedavnem sestanku pokrajinskega sveta SSk, ki je bil na Plešivem pri Krminu. Sejo je sklical in vodil pokrajinski tajnik dr. Mirko Špacapan. Uvodoma je spregovoril o političnem položaju v goriški pokrajini s posebnim ozirom na nekatere okoliščine, ki pogojujejo pristope vseitalijanskih strank do slovenske problematike v tem času, ko se na široko razpravlja o zakonskem predlogu ministra Maccanica.
V nadaljevanju seje so bile porazdeljene funkcije, ki jih bodo člani tajništva opravljali v komaj začeti mandatni dobi. Tako bo delo podtajnika opravljal Marjan Terpin, organizacijskega tajnika pa dr. Karlo Brešan. Za tisk in propagando bo skrbel dr. Andrej Bratuž, medtem ko bosta dr. Milan Jarc in Roby Cotič skrbela za šolske in mladinske probleme. Renco Frandolič je zadolžen za socialno in sindikalno problematiko, za povezovanje vseh izvoljenih predstavnikov v javnih upravah naše stranke pa Marjan Breščak.
Tajništvo se je nato zaustavilo ob poteku zadnje seje občinskega sveta v Gorici, ko so morali braniti zahtevo po postavitvi obeležja tolminskim puntarjem le predstavniki SSk skupaj z italijanskimi komunisti. Edini slovenski zastopnik PSI je namreč bil odsoten. Ocenili so pozitivno posvet, ki ga je organizirala Slovenska konzulta pri goriški občini, vendarle zaradi neorganiziranosti ni povsem uspel v svoji nameri, da bi med italijanskimi študenti vzbudil zanimanje za doprinos Slovencev v zgodovini goriške pokrajine.
Druga občinska lekarna v Gorici
Goriško občinsko lekarniško podjetje, ki je doslej upravljalo edino občinsko lekarno v Štandrežu, je z 21. aprilom dobilo v oskrbo še drugo. Tega dne je namreč go-riška občina (z nekaj običajne zamude!) podpisala pogodbo za odkup lekarne pri Sv. Justu na Korzu Italia.
Upravni odbor podjetja, ki mu že tretje leto predseduje predstavnica Slovenske skupnosti dr. Harjet Dornik, je ob prevzemu sklenil začasno ukiniti delovanje lekarne v tem mestnem predelu in ga obnoviti v novem prostoru pri Sv. Ani.
V tem rajonu že dobrih deset let zahtevajo lekarno spričo razvoja in porasta prebivalcev na tem območju. Do tega doslej ni moglo priti, ker se je število celotnega mestnega prebivalstva zadnja leta skrčilo in je zakonodaja glede odprtja lekarn stroga. Ostajala je le možnost, da se ena od mestnih lekarn preseli v ta predel. To možnost je izkoristila goriška občina, ki je imela prednostno pravico nad zasebniki za prevzem lekarne od Usmiljenih bratov.
Občinska lekarna pri Sv, Ani bo začela delovati meseca septembra v prostoru trgovskega središča. V pogodbi je predvideno, da lahko lekarna po potrebi odkupi ob zapadlosti roka eno od sosednjih trgovin. S tem bo lahko povečala svoje prostore in namestila urad za vodenje podjetja. Predvideva se, da bo nova lekarna presegla po poslovanju štandreško. Upravni odbor bo v prihodnjih tednih po-
skrbel za opremo novega prostora, ob odprtju bo začasno namestil diplomirano osebje, prihodnje leto pa razpisal natečaj za stalno osebje. Med prijavljenci najbrž ne bo nobenega slovenskega diplomiranca, v kolikor se zadnja leta študentje ne odločajo več za farmacevtske vede, kdor pa je diplomiral pred leti, je že preskrbljen.
Če se za trenutek ustavimo še pri delovanju upravnega odbora, velja podčrtati njegov trud, da bi posodobil upravljanje podjetja. Sedanji upravni odbor je podedoval od prejšnjega zanemarjen in zapleten položaj, kar zadeva računovodstvo in tajniško mesto. To je v prvem letu skoraj ohromilo delovanje organa in ustvarjalo težave v delovanju lekarne.
Zaplet je bilo mogoče rešiti le s korenitim posegom, in sicer z zahtevo po novem tajniku in računovodji s strokovno izkušnjo, ločitvijo od Občinskega podjetja za storitve in posodobitvijo računovodstva v skladu z zakoni in modernimi zahtevami. Z nakupom še zadnjega programa za kompjuter, ki ga je odbor odobril te dni, se je ta zahtevnejša faza zaključila. Občinsko lekarniško podjetje razpolaga sedaj z res kvalitetno in samostojno administracijo.
Upati je, da bo občinski svet upošteval opravljeno delo in tudi v prihodnje zaje gotavljal podjetju samostojnost in nemoteno upravljanje. Spričo kakovostnega poklicnega znanja osebja in večletnega aktivnega poslovanja si to res zasluži.
Podgora
Sv. Gotard, ki ga Cerkev praznuje 5. maja, je sopatron podgorske župnije, zato ga vsako letu Podgorci slovesno proslavijo. Letos se je to zgodilo v nedeljo 7. maja. Pri maši sta pela oba zbora, slovenski in italijanski, celebrant pa je v govoru prisotne opozoril, da nam Gospod na poti življenja nudi zglede svetnikov in nas s tem spomni na naš skupni poklic stremeti k svetosti, ki je dosegljiva vsem brez izjeme.
Slovesnosti v cerkvi je sledilo na stopnišču pred božjim hramom prvo tekmovanje v sladicah, ki se ga je udeležilo kakih 20 predstavnic ženskega sveta. Tekmovalna komisija je za zmagovalko razglasila Jožico Marini, na drugo in tretje mesto sta se uvrstili Elena Robazza in Barbara Červ. Vsi prisotni so nato prejeli kos sladice, iz zvonikovih lin so pa zvonovi mogočno doneli vsem v pozdrav in veselo naznanjali god priljubljenega sv. Gotarda.
Zmagovalke tekme v sladicah: mala Marjana, ki je v imenu svoje mame Jožice Marini prevzela prvo nagrado, za njo druga in tretje nagrajena Elena Robazza in Barbara Červ
Podeljena Linhartova priznanja
Ljubiteljska gledališka dejavnost v Sloveniji in v zamejstvu je podala obračune za sezono 1988-89 na zaključni republiški reviji, ki je bila od četrtka 18. do sobote 20. maja v Grosuplju. Goriška gledališka dejavnost je bila deležna priznanj, ki sta tudi edini za celotno primorsko področje na obeh straneh meje.
Dramska skupina PD »Štandrež« se je predstavila na srečanju z Nušičevo komedijo »Kaj bodo rekli ljudje?« v režiji Emila Aberška. Za vlogo Tome v omenjeni veseloigri je prejel zlato Linhartovo priznanje Božidar Tabaj, član štandreške dramske skupine. Priznanje mu je izročil na sobotni slovesnosti v Grosuplju predsednik Združenja gledaliških in lutkovnih skupin Slovenije Janez Karlin.
Linhartovo zlato značko je prejel tudi Janez Povše in gledališka skupina Gorica za kulturo govora v predstavi poezije Andreja Kokota »Kamen molka«.
PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ« prireja v Štandrežu
PRAZNIK ŠPARGLJEV
Sobota 27. maja: odprtje in prosta zabava.
Nedelja 28. maja: ob 15.30 slikarski ex-tempore;
ob 19. uri nastop pevskih zborov in veseloigra »Kaj...?« v izvedbi članov dramskega odseka PD »štandrež«. Režija: Mira štrukelj. Sledi prosta zabava ob zvokih ansambla »Prijatelji«.
Sobota 3. junija: popoldne pokrajinski turnir v mini valleyu, zvečer prosta zabava.
Nedelja 4. junija: ob 19. uri nagrajevanje ex tempore, nastop baletne skupine iz Štandreža in mažoretske skupine »Hit« iz Nove Gorice. Sledi prosta zabava. Igra ansambel »Misel«.
Na voljo odlični šparglji, domača pijača in jedača.
Pok. Marija Simčič
Medana v Brdih je izgubila dragocen zaklad, ko je umrla Marija Simčič, roj. Polenčič. Pokojnica je bila mati našega škofovega vikarja dr. Oskarja Simčiča. Z možem sta imela tri sinove; najstarejši je bil Oskar. Tega so starši, čeprav kmetje, poslali študirat in je postal duhovnik. Najmlaijši sin je ostal na domu, drugi brat pa živi sedaj kot upokojenec v Bovcu.
Pok. Marija je umrla v nedeljo 14. maja proti večeru in sicer doma. Bila je dolgo let bolehna, da ni mogla iz hiše. Ob pogrebu 16. maja se je je v cerkvi spomnil domači župnik Branko Rudež s toplimi besedami. Poudaril 'je njeno vernost, saj je še zadnji prvi petek prejela mesečno obhajilo, pa njeno dobroto in vdanost v dolgi in težki bolezni. Pohvalil je pa tudi domače, ki so za pokojno mater skrbeli in je niso oddali v dom za ostarele, kot se danes rado dogaja.
Somaševanje v cerkvi je vodil njen sin Oskar, pokopal pa jo je generalni vikar koprske škofije Renato Podberšič. Pogreba pa se je udeležilo kakih 30 duhovnikov z obeh strani državne maje. Pred domačo hišo, v cerkvi in na pokopališču je pel domači cerkveni pevski zbor. Medanski pevci dobro pojejo.
Msgr. Oskarju in vsem njegovim naše krščansko sožalje. Pokojnici naj Bog nakloni večno plačilo.
■
Bog me je ustvaril, da mu služim na oseben način. Povsem določeno nalogo je zaupal prav meni in ne nekomu drugemu. Zato imam prav jaz svojo nalogo in svoje poslanstvo, (kardinal New-man)
ZAKLJUČNI NASTOPI SLOV. CENTRA »EMIL KOMEL«
Učenci 'tega centra za glasbeno vzgojo nastopijo:
Števerjan: - 29. maja ob 20.45 v župnijski dvorani;
Gorica: - 30. maja ob 19.30 v Katoliškem domu;
Doberdob - L junija ob 20.00 v župnijskem domu;
Štandrež - 5. junija ob 20.30 v župnijski dvorani »A. Gregorčič«;
Podgora - 15. junija ob 20.30 v župnijski cerkvi za učence orgelske igre; GORICA - 8. junija ob 20.30 JAVNI NASTOP UČENCEV V KATOLIŠKEM DOMU.
OBVESTILA
Praznik sv. Rešnjega Telesa v Gorici. Za
vse mesto bo ob 18.30 v stolnici nadškofova sv. maša in po njej evharistična procesija po ul. Roma na Travnik. Slovenski verniki so v njej, kot po navadi, prvi za križem. Zato ne bo v Gorici drugih večernih maš, tudi slovenska pri kapucinih odpade.
Slovenska skupnost priredi v Palače hotelu v Gorici v soboto 27. maja ob 11. uri tiskovno konferenco, na kateri bo predstavljena lista manjšin za evropske volitve »Federalizem«. Govora bo o programu
in slovenskih kandidatih, ki na njej nastopajo.
Romanje z vlakom v Lurd. Kdor želi, naj se čimprej prijavi v župnem uradu pri Sv. Ivanu v Gorici, kjer dobi vsa pojasnila (Gorica, ul. sv. Ivana 9, tel. 32075). Vpisovanje se zaključi v soboto 10. junija.
SKRD JADRO vabi na predavanje, ki bo v četrtek 25. maja ob 20. uri v sedežu društva v Romjanu. Med nami bo spet časnikar in sociolog Tone Gomišček, ki nam bo ponudil drugo dopolnilno »lekcijo«, kako postati radiestezist. Tudi tokrat bo v marsičem spregovoril o svoji večletni praksi na tem polju za boljše človekovo počutje.
DSI v Trstu in Združenje »Most« prirejata v petek 26. maja srečanje s pisateljem Levom Detelo ob življenjskem jubileju ter o izkušnjah in delu slovenskega literata v tujini. Srečanje bo v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3 z začetkom ob 20.30.
V ponedeljek dne 29. maja ob 20.30 pa
bo gost Društva slovenskih izobražencev v Trstu, uil. Donizetti 3 Marisa Madieri Ma-gris, ki bo predstavila cilje in delo Centra za življenje v Trstu.
Žičnica na Sv. Višarje vozi do konca junija vse sobote in nedelje, od četrtka 29. junija do prve nedelje v oktobru pa obratuje vsak dan od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
Bralki iz Gorice. Prejeli smo vaše pismo, ki se povalno izraža o radiu Trst A. Ima pa eno napako, zaradi česar pisma ne moremo objaviti. Podpis »Poslušalka in bralka«« ne pove nič. Dokler ne prejmemo polnega ((.in resničnega naslova), pismo ostane v uredniškem predalu.
Imena in priimki v slovenščini
Pri pisanju rojstnih imen in priimkov nam Slovenski pravopis na str. 47 jasno pove, da se imena pišejo pred priimki in da pri moških osebah sklanjamo oboje, to se pravi ime in priimek.
Mnogi dopisniki našega lista, kakor tudi tisti, ki pošiljajo imena darovalcev ali objavljajo osmrtnice in zahvale, tega ne upoštevajo. Morda zato, ker tega pravila sploh ne poznajo ali pa so pod vplivom italijanščine, ki imen in priimkov ne sklanja.
V prihodnje naj torej velja: pri darovih ime pred priimkom (npr. Mitja Opankar in ne Opankar Mitja);
in pri moških imenih in priimkih: izgubili smo našega dragega Janeza Kovača, ne pa Janeza Kovač.
DAROVI
Za Katol dom: Marta 'Pintar 25.000; Mirka in Vida namesto cvetja na grob pok. Slavice Čuk vd. Bregant 100.000; N. N.
100.000 lir.
Ob smrti Marije Simčič darujejo verniki s Plešivega namesto cvetja na grob za Katol. dom 100.000 in za slovenske misijonarje 100.000 lir.
Za volčiče in veverice z Goriške: N. N., Gabrje 100.000 lir.
Ob 6. obletnici smrti Roberta Ussaia iz Rupe daruje žena Marjeta za Katol. glas 50.000; za Katol. dom 50.000; za Sv. goro 50.000; za cerkev na Mirenskem Gradu 50.000; za cerkev v Rupi 100.000; za zbor Rupa-Peč 50.000 lir.
Za cerkev v Dolu: N. N. 50.000 lir.
Za cerkev na Sv. gori: N. N., Podgora
100.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: druž. Zolle ob srebrni poroki 10.000; Pepka Šker-lavaj ob prvem sv. obhajilu vnuka Danijela 25.000; cerkveni pevci za popravilo orgel 67.000; Marija Milič-Škeriavaj v spomin na Francko Malalan 20.000; Ivanka Malalan v spomin na isto 20.000; druž. Di Lenardo v spomin na Silvana 100.000; nosilke cvetja in sveč ob pogrebu Sergija Cucchinija v njegov spomin 100.000; druž. Paulin ob krstu sinčka Danijela 50.000; Zora Milič Hrovatin v spomin na Sergija Cucchinija 100.000 lir.
Za slov. misijonarje: N. N. 100.000 lir.
Mb IM k
Spored od 28. maja do 3. junija 1989 Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slov. tiska v Italiji. 10.15 Mladinski oder: »Čudežni kamen«. 11.00 Nediški zvon. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 14.10 J. Stritar: »Pisma izgnanca«. 14.50 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Mal’ položi dar domu na oltar. 9.00 Beležka. 9.30 Misel dneva.
10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 Primorska poje. 13.30 Gospodarska problematika. 14.10 Goriški razgledi. 15.00 Pasternak, Doktor Živago. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simf. orkesterr RTV Ljubljana. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Poezija pred opero. 9.30 Beležka. 10.10 Koncertni in operni spored.
12.00 Ko študent na rajžo gre. 12.40 Primorska poje. 13.30 Od Milj do Devina.
14.10 Otroški kotiček. 14.30 Iz Benečije.
15.00 Pasternak, Doktor Živago. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Simf. orkester RTV Ljubljana. 18.00 I. Geister: »Hudičeva mati«. Radijska igra.
Sreda: 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 9.30 Beležka. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.40 Svetogor-ske pesmi. 13.30 Na goriškem valu. 15.00 Pasternak, Doktor Živago. 15.25 Neopravičena ura. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violinist T. Lorenz in pianistka A. šček.
18.00 Literarne podobe.
Četrtek: 8.10 Trst, mesto znanosti. 9.00 Misel dneva. 9.30 Beležka. 10.10 Koncertni in operni spored. 12.00 Glasbeni portret U. Kodra. 12.50 Mladinski zbori Z. Koda-lyja. 13.30 Nediški zvon. 14.10 Dvignjena zavesa. 15.00 Pasternak, Doktor Živago.
15.30 Popoldan s slovensko pesmijo. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Komorni moški zbor iz Celja in APZ T. Tomšič iz Ljubljane. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 8.10 Iz zaprašene delavnice. 9.00 Beležka. 10.10 Koncertni in operni spored.
12.00 Razvoj slovenskega povojnega pesništva. 12.40 Mladinski zbori Z. Kodalyja.
13.30 Od Milj do Devina. 14.10 Halo, kdo tam? 15.00 Pasternak, Doktor Živago.
15.30 Pogovori z Jožijem. 17.00 Kulturna kronika. 17,10 Pianistka Neva Merlak. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 9.00 Beležka. 10.10 Koncertni in operni spored.
12.00 Poti, zanimivosti in lepote naše dežele. 12.40 Mladinski zbori Z. KodaJyja.
14.10 Bom naredu stazice. 15.00 Sobotni razmislek. 16.30 F. Bučar: Problemi sodobne družbe. 17.00 Kulturna kronika. 17.19 Baročna glasba. 18.00 Otožni, veseli in zli norci.
■
DAROVI
Za zbor »Vesela pomlad«: Norma Križ-mančič-Ražem v spomin na stare starše Albino in Romana 15.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Banah: Norma Križmanoič-Ražem v spomin na stare starše Albino in Romana 15.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Ferlugih: Bruno Cavicchioli 5.000 lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: Mara Černigoj 200.000 lir.
Za dela v Marijinem domu v Rojanu: žena Marija ter hčerki Ada in Dorica darujejo ob 6. obletnici smrti Josipa Žagarja 150.000; Liliana Bajc 50.000; N. N. 15.000; Lugnani-Gosler 50.000; Marija in Franc Saksida ob 25. letnici poroke 100.000; M. T. 100.000; Sonja Stubel v spomin Carmele Wal'lner 20.000 lir.
Za nove orgle v Rodiku: E. P., Trst namesto cvetja na grob Antona Raceta
50.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Rupa 50.000 lir. Za misijone: družina za obletnico smrti Vere in Antonije Selj 50.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
KATOLIŠKI GLAS tednik - uredništvo in uprava: Riva Piaz-zutta, 18 - 34170 Gorica - Tel. 0481/83177 -telefax 83177 - poštni tekoči račun: 11234499 poduredništvo: Vicolo delle Rose, 7 - 34135 Trst - Tel. 040/414646 Registriran na goriškem sodišču pod št. 5 dne 28.01.1949 Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Poštn. plačana v gotovini - skupina 11/70% Dovoljenje pokr. poštne uprave iz Gorice Izdaja: KTD Katoliško tiskovno društvo (Societh Tipografica Cattolica srl - Riva Piazzutta, 18 - Gorizia - P.I. 00054100318) Tiska: Tiskarna Budin v Gorici Cena posamezne številke: 1000 lir Letna naročnina:	Italija	40.000	lir
inozemstvo	55.000	lir
zračna pošta	85.000	dir
Oglasi: za vsak mm višine v širini onega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 Idr, k temu dodati 19 % IVA