8554 AA osrednja knjunica PR.iviuASKI DNEVNIK Mostnina plačana v gotovini ona >. Aw». pitale i gmppo Lena oUU ur Leto XXXVI. Št. 95 (10.615) TRST, četrtek, 24. aprila 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi SPOROČILO ZDRAVNIŠKEGA KONZILIJA TITO V KOMI IN ŠOKU Obnovljene tiskovne konference republiškega sekretariata za informacije v Ljubljani LJUBLJANA — Zdravniški konzilij je včeraj iz Kliničnega cen-fra sporočil, da je zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita še naprej kritično. Razen v komi, je predsednik °d torka zvečer v šoku. Izvajajo potrebne medicinske ukrepe. Zdravniško sporočilo je novinarjem med opoldansko tiskovno konferenco prebral predsednik republiškega sekretariata za informacije Tone Vahen, ki je nato odgovarjal na vprašanja prisotnih novinarjev. Tone Vahen je izjavil, da je torkovo večerno Poročilo o zdravstvenem stanju predsednika Tita iznenadilo vse, tudi njega samega. Dodal je tudi, da ne ve ali bo zdravniški konzilij izdal še eno sporočilo, novinarjem pa je vsekakor priporočil naj poslušajo radio, obenem pa obljubil, da jih bo obvestil o vsakršni morebitni spremembi. Na izrecno vprašanje našega poročevalca če so resnične novice tujih časopisnih agencij, da so bila vsa tuja diplomatska Predstavništva v državi obveščena o kritični fazi zdravstvenega stanja predsednika Tita in da naj bi tujim delegacijam, ki se udeležujejo svetovne sindikalne konference v Beogradu sporočili, te se bo konferenca po vsej verjetnosti preselila v Dubrovnik, je Tone Vahen dejal, da s tem ni seznanjen, ker so take infor-toacije v pristojnosti Beograda in ne Ljubljane, (v.t.) OBSTOJEČI GOSPODARSKI RED NE USTREZA NIKOMUR Na konferenci v Beogradu se odražajo težave svetovnega delavskega razreda Protest sovjetskega delegata, ker so nekateri delegati omenili afganistanske dogodke • Poseg L. Lame (Poseben dopis) BEOGRAD — Predstavniki delavskega razreda z vsega sveta, zbrani na svetovni sindikalni konferenci v Beogradu, so včeraj nadaljevali razpravo o vprašanjih razvoja. Problemi razvoja v svetu so tema številnih mednarodnih srečanj in konferenc, zdaj pa o njih razpravljajo tudi sindikalne organizacije, ki so v Beogradu sedle za isto mizo po več kot treh desetletjih. V kongresnem centru «Sava* tako poslušamo razprave o položaju delavcev v izredno zaostrenih mednarodnih odnosih in o njihovih pogledih, kako premagati krizo, ki po splošni oceni kaže že na pravo katastrofo, kolikor ne bo prišlo do bistvenih sprememb sedanjega stanja. Dejstvo je, da gospodarska kri- VTISI IZ SLOVENSKE PRESTOLNICE Za mirnim življenjem Ljubijane globoka žaiost težkib trenutkov Na poti mimo Kliničnega centra beseda spoštljivo onemi ob zavesti, da za njegovimi okni ugaša življenje velikega in ljubljenega človeka (Od posebnega poročevalca) LJUBLJANA — Aprilsko sonce in ujtetna spomladanska sapica sta dopoldne razparala kopreno J^ne aprilske sivine, ki je nekaj 1 ovijala Ljubljano. V daljavi so , ^bleščali na novo pobeljeni vr-„ l'\ Sora. Ob vrnitvi lepega vreme-j? tudi utrip mesta dobil večjo Jakost, ljudje ne hitijo več otti v zimske plašče, ustavljajo ob izlo.lbah.kramljajo na ulicah. v".u Pa tam, zlasti v ,restavracijah, varnah in uradih, se med sloven-M' ^°vor^co pomeša tudi tuja. Do-pL da nekoliko nategneš ušesa, gle UJaineš italijanske, nemške, an-** besede, včasih nekaj jran-rj,!-- ' Tn' ko se radovedno ozreš, vJS ekgantno oblečene ljudi, pred-sni’n n°ške, ki tiščijo k sebi u-s0 -J0Tbe *n aktovke, znak, da v Ljubljano po poslovni ^vljenjski tok teče povsem nor-S tišin snrpmpnlnvnstt.in ki fcrbj j0 s tisto spremenljivostjo, ki v vsakodnevno rutino vnašajo >«ic vreme, tisti dejavniki pač. ki Vgl° ali drugače vplivajo na člo-teh°j° Počutje. Tujec, ki pride v slo« v Ljubljano, ki ne bere r0(jjens^lh časopisov ali ne posluša Plev’ ne zve, da nedaleč od te ne°a središča v Kliničnem cen-t Predsednik Tito, najljubši gost tiQSJe\ jugoslovanskih mestih in t 0s'1' olovgk ki je že štirideset let L^dju zgodovinskega dogajanja, preelu Pravice vseh narodov, za na ,iPor - ln Aolj humane odnose, bije PoJ!’ boi z bnlezniio. pred katero Hig(j;S<:a še tako visoko usposobljena ničn„cm-*a znanost zdravnikov Kli takj j0 centra Slovenci smo ■■ pač ft!0 ’ ~a svojih čustev ne razkriva Ha u obraz ostaja miren, resen. sHjen ‘n*cab sc ti pokaže celo pri btje ,1lasmešek. pa čeprav ti srce T"°- ,0?} dara. •lifcM resnih, mirnih obrazih, ob ' mesta, od nove sluh poklicne Sekretar za informacije SRS Tone Vahen med včerajšnjo tiskovno konferenco o Titovem zdravstvenem stanju (Telefoto AP) za, ki v vseh svojih oblikah še naprej poglablja razlike med razvitimi in nerazvitimi državami, ko bogati postajajo še bolj bogati in revni vse bolj revni, najbolj bremeni prav delavce, zato so le ti tako močno zainteresirani, da bi kar najhitreje prišlo do novih in pravičnejših odnosov, kakršni so nakazani v novi mednarodni gospodarski uredi tri. Ne glede na ideološke razlike med posameznimi delegacijami, saj razpravljajo vsaka s svojega zornega kota, pa vendarle prevladuje enotno mnenje, da obstoječi mednarodni gospodarski sistem ne ustreza nikomur, še najmanj pa delavcem, ki so edine žrtve tega nemogočega stanja. Izhod vidijo v norih odnosih, ki pa zavoljo nepripravljenosti in nikakršne volje razvitih držav, žal še niso zaživeli. Nezaposlenost, lakota, bolezni, umrljivost, izkoriščanje, inflacija, zadolženost so izrazi, ki se najčešče ponavljajo v razpravah tukajšnjih govornikov. Razpravljanje o mednarodnih gospodarskih razmerah ne more mimo obravnavanja političnih odnosov v svetu, za katere prav tako vemo, da so v hudi krizi. Za skrajno napet položaj nosita vso odgovornost obe velesili in vojaški bloki, katerih dejavnost vse bolj ogroža svetovni mir in varnost. Oboroževalna tekma kot skrajna oblika sebičnih interesov — ki doživlja obsodbo z vseh koncev in krajev — sili vse napredne sile v svetu k resnemu razmišljanju, kako jo zaustaviti in stotine milijard dolarjev nameniti za razvojno pot dveh tretjin človeštva, kolikor jih živi nerazvitih in v deželah v razvoju. Ob poslušanju delegatov posameznih držav smo lahko prisluhnili najrazličnejšim težavam, s katerimi se mora soočati njihov delavski razred. Tako je na primer predstavnik koordinacijskega komiteja brazilske sindikalne opozicije dejal, da je Brazilija država, ki jo izkorišča severnoameriški kapital, njihovim delavcem pa ponuja 'naj-slabše pogoje dela in življenja. Maceiino Camacho, vodja španskih delavskih komisij, je govoril o »pomoči* deželam v razvoju in jo označil kot novo obliko odvisnosti. Predstavnik demokratičnega delavskega kongresa šri Lanke pa je dejal, da je ena izmed osnovnih nalog za pospešitev gospodarskih odnosov 0-mogočitev sodelovanja delavcev v celotnem procesu odločanja o razvoju na mednarodnem področju. Predstavnik konfederacije dela Italije Luciano Lama pa je poudaril, da logika blokov preprečuje napore za vzpostavitev norih gospodarskih odnosov in še omenil, da je njegova organizacija obsodila odločitev o namestitvi ameriških «evroraket* v Evropi kot tudi sovjetsko intervencijo v Afganistanu. Na konferenci je prišlo tudi do nekaterih političnih podtonov, čeprav je bilo že uvodoma poudarjeno, da gre za konferenco sodelovanja in ne za konferenco konfrontacije. Tako v dvorani ni predstavnikov arabskih držav iz «fronte zavračanja* (čeprav so v Beogradu), zaradi prisotnosti egiptovske delegacije, interveniral pa je tudi sovjetski delegat, ker so nekateri predstavniki omenili afganistanske dogodke. Istočasno z generalno razpravo poteka tudi zasedanje »komiteja vseh», ki pripravlja zaključni dokument konference. VAŠO GASAR URADNA OBJAVA SKLEPA CENTRALNEGA KOMITEJA KP Romunije ne bo sodelovala na konferenci evropskih partij V Bukarešti ugotavljaj«, da sestanek ni bil temeljito pripravljen in predlagajo predhodna posvetovanja za sestavo dnevnega reda ter odložitev pariške konference BUKAREŠTA — Romunska komunistična partija ne bo sodelovala na sestanku evropskih komunističnih partij, ki bo 28. in 29. aprila v Parizu, ker meni, da niso ustvarjeni potrebni pogoji za njeno sodelovanje. Sicer pa je romunska partija pripravljena na sodelovanje na neki konferenci evropskih komunističnih partij, ki bi imela posvetovalen značaj in na kateri bi izmenjali mnenja o organizaciji, v bodočnosti, konference s skupaj dogovorjenim dnevnim redom. To je vsebina pisma, ki ga je centralni komite romunske partije poslal centralnemu komiteju poljske enotne delavske stranke, kot sklicatelju pariškega sestanka. V pismu centralnega komiteja romunske komunistične partije, ki ga objavljajo časopisi v Bukarešti, je poudarjeno, da bi bile za tak sestanek, kakršnega so sklicali v Parizu, potrebne predhodne temeljite priprave, da se točno določijo nameni in cilji tega sestanka. To je toliko bolj potrebno. ker obstajajo razlike v stališčih med partijami. Po oceni pisma CK KP Romunije bi sestanek evropskih komunističnih partr brez predhodnih dvostranskih srečanj in posvetovanj, pri čemer bi upoštevali stališča vsake partije in vse medsebojne odnose, ne dal potrebnih odgovorov na številna vprašanja sedanjega zapletenega mednarodnega stanja, to je, pred- iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiHiiiiiMfniiiimiimitiifiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiu PO TORKOVEM SKLEPU EVROPSKE DEVETERICE Reakcije na sankcije EGS proti Iranu: kritike v Teheranu, zadovoljstvo ZDA Italija bo uvedla diplomatske sankcije že prihodnji teden Iran in Sovjetska zveza podpisala gospodarski sporazum WASHINGTON - TEHERAN -Sankcije, ki jih je sprejela evropska deveterica v torek v Luksemburgu, da bi omogočila čimprejšnjo izpustitev ameriških talcev iz zasedenega veleposlaništva ZDA v Teheranu, so bile včeraj v središču komentarjev v zvezi z iransko krizo. Odmevi na odločitev držav EGS so bili v nasprotujočih si taborih po predvidevanjih zelo različni: Združene države so seveda izrazile zadovoljstvo nad sklepom svojih evropskih partnerjev, Iran pa ga je ocenil skrajno negativno. Kot je izjavil State Department so ZDA »čestitale* EGS za sprejete sankcije in pričakujejo, da jih bodo posamezne države čimprej u-vedle. Za Carterja je pomenila o-dločitev o sankcijah pomembno zmago za njegovo doslej precej majavo politiko do Irana, pa čeprav so se v Luksemburgu domenili, da bodo gospodarske sankcije proti Homeiniju stopile v veljavo šele po prihodnjem zasedanju zunanjih ministrov EGS, ki bo 17. in 18. maja v Neaplju. Iran seveda zavrača sankcije Po čeravno se ti v prsih tiw;a,’nem utripu tega *ostreni vid in I uji tisk ° Titu in SFRJ (je: k°GKAD - Medu .iiluiia tamVi10sl Jugoslavije, njen di razv °n Petični in družbeni lja'.°L dosežki v samouprav-siste delovanje delegatskega tetnJ113 so še naprej osrednje L •<> katerih v teh dneh Čaj.. Predsednik Tita poro ■iti jmstev’*ni (uji mediji Skup Ug0‘«Wtv»al!f vst;h TP°rofil “ eootn., Ve' da je Jugoslavija da s a’ Večnarodna skupnost in 'tanje ne°dvisnost, samouprav lile]IT ln neuvrščenost njene te q. e zgodovinske pridobitve, obrern *° ganske KP «Mundo ?®dnik Padarja, da je pred ki j Uto izredna osebnost, vpwriVSe svoje življenje dela) dosti .,uS°slavije, miru in var ta čas ■eka- Vej. ' stranski in uspešen raz- ie J., ®^raPto pa poudarja, da ^raiir vij0 v povojnih letih ga radovedneža, kot je novinar, če mu z nasvetom ali namigom ne pomaga domačin, šele tedaj opazi težko vidne znake, dojema globoko žalost teh težkih trenutkov. Reporter, še bolj pozoren in dovzeten, v vsakodnevnem vrvežu na j ulicah ujame nekaj utrinkov, ki j morda bolj kot katera koli beseda razkrivajo globoka intimna čustva ljudi. Avtobus številka 2, ki pelje na progi Moste Žale Moste, je sko ~aj ob vsaki uri nabito poln. Kram l jan je se prepreda z brnenjem motorja, ob vsaki postaji se v ta življenjski hruv vplete še žvenket kovancev ki jih potniki mečejo v avtomat, da tlačijo vožnjo. Ko pa avtobus zavozi mimo Kliničnega cen tra. se obrazi zresnijo, marsikdo se še zazre v velika bolniška poslopja, kramljanje postaja polglasno, komaj slišno, kot bi lindje ne hoteli zrno liti poči "ra svoiega velikega vodi telja. šele ne' ai postaj pozneje av tob'’s spet normalno zaživi Mrak počasi lega na mesto, v izložbah zagorijo neonske luči. po Titovi ulici se vije skoraj nepre trgana pločevinasta kača. pločniki so polni. Marsikdo se ustavi ob lepo urejenih izložbah knjigarne Cankarjeve založbe, tudi reporter za trenutek postoji, da bi si ogledal zadnje knjižne novosti Ob sebi o pazi žensko, kar tako bežen, nepozoren pogled A nekaj pritegne nje govo pozornost, vidi. kako se je zazrla v knjiae, ki omsnje o Titov'' tivUenje in delo. vidi. kako se ob pogledu na predsednikovo obličje njen izraz spreminja. Na njenem o-brazu. na njenih očeh bere globoko ljubezen in žalost, sliši vzdih ko se končno odtrže od izložbe in nadaljuje svojo pot. Noč Ulice postopno utihnejo, luči ugašajo, mesto tone v spanec. Jutri bo to spet zaživelo, ljudje bodo snet šli v službo s svojimi mirnimi obrazi, s katerih boš težko razbral čustva. V tem miru. v tem normal nem toku iivlienia pa ie nekaj ve likega - globoka in trdno zaknreni njena zavest livdi. da marnjo tudi v teh težkih trenutkih žalosti in skrbi premagovati čustva in z vsa kodnevnim delom ter angažiranost in nndcLevati no noti ki io ie za črtal njihov voditelj. VOJMIR TAVČAR PJONGJANG - Delegacija KP1. ki je bila na uradnem obisku na Kitajskem, je včeraj prispela v Ljudsko republiko Korejo. PO TRIDNEVNIH JALOVIH RAZPRAVAH V LAUSANNU Mednarodni olimpijski odbor brez rešitev za igre v Moskvi Navzlic protestom športnih zvez se nadaljojeio pritiski vlad za bojkot: včeraj v Nemčiji, Kanadi in Južni Koreji LAUSANNE - Kot je bilo pričakovati, tridnevne razprave med zastopniki 28 mednarodnih športnih zvez, ki predstavljajo olimpijske panoge, niso obrodile čudežnih sklepov za rešitev moskovskih iger in so v bistvu odložile odločitve na skrajni rok za vpis, to je na 24. maj. Včeraj se je devetčlanska izvršna komisija Mednarodnega olimpijskega odbora mri vodstvom predsednika lorda Killanina sestala z zastopstvom olimpijskega odbora ZDA, ki je na pritisk svoje vlade sklenil bojkotirati moskovske igre. V kratkem tiskovnem sporočilu so nato obvestili, da bodo stališča in odgovornosti vseh državnih odborov, ki svojih atletov ne bodo poslali v Moskvo, ocenili po tern datumu. Odločna protestna izjava, ki jo je 28 federacij objavilo po soglasnem sklepu predvčerajšnjim in v kateri obsoja pritisk vlad na državne olimpijske odbore za bojkot, je medtem spravila v veliko zadrego sooroga angleške kraljice, princa Filipa. Kot predsednik mednarodne zveze konjskih športov je namreč sodeloval pri izdelavi protestne izjave, znano pa je, da je ravno angleška vlada med prvimi pritisnila na domače športne kroge, da bi se odpovedali udeležbi na moskovskiii igrah. Angleški dvor je zato včeraj skušal zanikati njegovo vlogo pri sestavi dokumenta in je zatrdil, da «v sedanjih razmerah princ Filip prav gotovo ne bo odšel v Moskvo*. Ne glede na proteste športnih zvez o nepristojnem vmešavanju se pa nadaljuje pritisk vlad za bojkot o-limpi iških iger v Moskvi, če Sovjetska zveza ne bc umaknila svojih čet iz Afganistana Včeraj je tak poziv nemškemu olimpijskemu od bom naslovil kancler Schmidt, s posebno slovesnostjo, saj je o nje gori izjavi glasoval parlament, ki jo je odobril z ogromno večino. Za bojkot se je izrazila tudi kanadska vlada, češ da «SZ utrjuje svojo o-blast v Afganistanu, miroljubnem sosedu*. Oblasti Južne Koreje so pa celo sklenile preprečiti tudi morebitno sodelovanje posameznih domačih atletov. Odločno stališče proti bojkotu so pa zavzeli japonski sindikati in združenje olimpijskih nagrajencev, ki so celo sklenili prirediti nabiralno akcijo za potne stroške japonskih atletov. Prav tako je vodstvo japonskega olimpijskega odbora načelno za sodelovanje na moskovskih igrah, s pogojem, da «potekajo v prijateljskem in mirnem vzdušju*. Če ne njegovega sklepa, more prav gotovo svet ljubiteljev športa odobravati zaključne izjave kanclerja Schmidta pred nemškim parlamentom: »šport potrebuje mir, kot ga potrebujemo vsi. Čim prej se bo mir povrnil v Afganistan, tem bolje bo za ves svet in tudi za šport.* MILAN — Malo po 22. uri je sinoči v uradih milanske občine eksplodiral peklenski stroj, ki je po prvih podatkih povzročil veliko gmotno škodo. Ker so bili uradi prazni, na srečo ni bilo človeških žrtev. Odgovornost za atentat so prevzele «o-borožene teritorialne skupine za komunizem*. ANKARA — V hudih izgredih v različnih krajih Turčije je včeraj umrlo devet oseb. Trije mladi člani stranke pravičnosti, ki je na o-blasti, so bili ubiti na cesti za Si-verek, v pokrajini Gaziantep pa so ubili policijskega častnika. mnenju ajatulaha Beheštija, ki je obenem član islamskega revolucionarnega sveta in predsednik vrhovnega sodišča, odločitev EGS ne bo pripomogla k rešitvi problema a-meriških talcev, nasprotno, še zaostrila bo potek pogajanj. Med tiskovno konferenco je ajatulah o-menil, da so vse tovrstne akcije, ki jih je doslej izvedla ameriška u-prava, spodletele. »Zahodnjaki se morajo sprijazniti, da je svet večji od Evrope*, je nadaljeval Behešti, «irf 4a latfko razni sprejeti ukrepi ptx)ti Iranu zanetijo tretjo svetovno vojno*. V času, ko so v Luksemburgu sklepali o sankcijah proti Iranu so v Teheranu podpisali gospodarsko pogodbo med Iranom in Sovjetsko zvezo. To dejstvo lahko zgovorno kaže, kakšne namene ima iranska vlada, čeprav je Behešti na isti tiskovni konferenci izjavil, da podpis sporazuma s Sovjetsko zvezo ne predstavlja reakcije na sankcije zahodnih držav. »Gre za povsem normalno prakso*, je dejal. «Iran potrebuje nekatere proizvode. Naša vlada jih bo skušala dobiti na najboljši način in po najbolj ugodnih cenah.* Kar se tiče Italije je italijansko zunanje ministrstvo sporočilo, da bodo že prihodnji teden uvedli prvi del sankcij proti Iranu. Gr za sankcije diplomatske narave, kot so zmanjšanje števila diplomatskega osebja v Iranu in uvedba vizumov za potovanja v Iran. Italijanski veleposlanik bo posredoval pri Banisadru, da bi omogočil izpustitev- talcev. Za uvedbo diplomatskih sankcij bo potrebno verjetno še nekaj časa, saj bi morala vlada pripraviti ustrezni zakon. RAZPRAVA V KOMISIJI ZKJ Mednarodna kriza in odnosi med komunističnimi partijami BEOGRAD — Komisija predsedstva CK ZKJ za mednarodno sodelovanje ZKJ je včeraj pod predsedstvom člana predsedstva CK in predsednika komisije Aleksandra Grličkova sprejela poročilo člana predsedstva CK in predsednika pokrajinskega komiteja ZK Kosova Mahmuta Bakalija, o rezultatih o-biska ZKJ v Parizu, kjer se je mudila na povabilo CK KP Francije. Komisija je menila, da je bil obisk koristen zaradi obširnp izme- njave mnenj o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe strani. Ob tej priložnosti so poudarili, da različna stališča do nekaterih vprašanj ne smejo biti ovira nadaljnjemu razvoju sodelovanja med partijama. Komisija je proučila tudi nekatera pereča vprašanja odnosov in sodelovanja ZKJ z delavskimi in komunističnimi partijami. V razpravi so poudarili, da se poslabšanje mednarodnih odnosov med drugim negativno odraža tudi na odnosih med komunističnimi ti delavskimi partijami. Poudarili so, da bo ZKJ tudi v prihodnje vodila politiko sodelovanja z vsemi komunističnimi in delavskimi partijami na temeljili neodvisnosti in samostojnosti, e-nakopravnosti, vzajemnega spoštovanja in nevmešavanja ter odgovornosti vsake partije pred svojim delavskim razredom in narodom, na čemer temelj njena prostovoljna in temacionalistična solidarnost in prepričanje, da na ta način daje svoj prispevek boju za mir, popuščanje napetosti, reševanje perečih kriz in dolgoročnih problemov v mednarodnih odnosih. vsem o vzpostavitvi popuščanja napetosti in o obrambi neodvisnosti in varnosti narodov, za kar je potrebna realistična razprava z zavestjo visoke odgovornosti za reševanje pomembnih problemov mednarodnega življenja, pri čemer bi morali sodelovati vse države in vsi narodi. Zaradi tega je romunska komunistična partija mnenja, da bi bilo koristno, da se odloži pariški sestanek, da se zagotovijo predhodne priprave in, kolikor je to mogoče, da se spremeni njegov značaj v posvetovalni sestanek za pripravo bodoče konference, za katero bi skupno določili dnevni red. V tem primeru — je rečeno v pismu — je romunska komunistična partija pripravljena na sodelovanje na pariškem sestanku, kjer bo pripomogla k pripravam na neko kasnejšo konferenco komunističnih partij Evrope. Centralni komite romunske komunistične partije v pismu nadalje u-gotavlja, da bodo v Parizu, če ne bodo upoštevali želje in predlogov nekaterih partij za temeljite priprave na sestanek, sprejeli dokument, ki ga niso skupno sestavili: zaradi tega romunska partija meni. da niso dani poboji za njeno sodelovanje na napovedanem sestanku evropskih komunističnih partij. V pismu tudi navlašajo, da potek sestanka v odsotnosti večjega števila evropskih komunističnih partij, ki imaio vidro vlo^o v svouh državah in tudi v političnem življenju Evrope, ne more doprinesti h krepitvi enotnosti. Vendar, meni Kp Romunije, če nekatere partije hočejo za vsako ceno sodelovati na predvidenem pariškem sestanku in ne so")ašajo s nredlogi za njegovo odložitev, ;e to njihova oravica. CK romunske oartiie v pismu še pripominja, da skladno z načeli o odnosih med partijami sodelovanie ali odsotnost pa sestanku v Parizu ne bi smela v nobenem orimeru vnjlvati na nadali-nje sodelovanje med partiiami in ne bi smelo ogrožari duhove inter-nacionalistične solidarnosti. Gromiko v Parizu PARIZ — Sovjetska tiskovna a-gencija TASS poroča, da so sovjetsko - francoski pogovori med zunanjima ministroma obeh držav potekali v «iskrenem in konstruktivnem* vzdušju. Ministra Gromiko in Jean F^ancoise Poncet sta obravnavala mednarodni politični položaj in nekatere konkretne probleme s tem v zvezi. Danes bo Gromika sprejel francoski predsednik Giscard d’E-staing. iiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitmmiiiimMiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiimiiiitiiiMMHiiinituiiiiiiiiit PREDSEDNIK CARTER ZELO TESNO PORAŽEN Zmaga Kennedyja in Busha na volitvah v Pennsvlvanii % Za Kennedyja kljub temu malo upov za predsedniško kandidaturo Republikanski kandidat Ronald Reagan prepričan v svojo zmago PHILADELPHIA - Na torkovih primarnih volitvah za predsedniško kandidaturo v ZDA je v zvezni državi Pennsylvanii senator Ed-\vard Kennedy z razliko 10.000 glasov tesno premagal svojega tekmeca v demokratski stranki predsednika Carterja. Tudi v republikanski stranki je bivši 'ef špijonaže George Bush zbral več glasov od dosedanjega prvaka stranke Reagana. Torkova tesna zmaga je Kennedy-ju omogočila nadaljnjo tekmo za izbiro delegatov, ki bodo jeseni na konvenciji v Washingtonu imenovali predsedniškega kandidata, ni pa bistveno spremenila njegovega položaja kar se tiče splošnega števila delegatov. Pred njim namreč zelo trdno vodi Carter, ki je vložil v to volilno kampanjo vse svoje sile. To se da občutiti tudi v smernicah a-meriške zunanje politike, predvsem ................................................... DANES BODO ŠTAFETO SPREJELI NOVOGORIŠKI MLADINCI Slovesnost v Kopru ob prihodu štafete mladosti KOPER — Zvezna štafeta mladosti je včeraj popoldne prispela v Slovenijo. Od hrvaških mladincev jo je v Plovaniji sprejel Jože Poglajen, sekretar republiške kon ference Zveze socialistične mladine Slovenije. Po slovesnosti na sloven-sko-hrvaški meji so roke mladih delavcev, športnikov in učencev ponesle štafetno palico skozi Sečov Ije. Lucijo in Portorož do Tartini jevega trga v Piranu, kjer je bila osrednja prireditev v občini Tu se je zvezni štafeti priključila tudi lo kalna, ki je pred tednom dni kre nila na pot iz vasi Raven. Svojo pot je štafeta, sprejeta z ljubeznijo in spoštovanjem do predsednika Tita, nadaljevala skozi Beli križ, Strunjan do Belvederja, kjer so jo izročili Izolčanom. Na prireditvenem prostoru na Trgu Ju goslovanske ljudske armade so ji pripravili veličasten sprejem. V kulturnem programu so se izmenjali pevski zbori, recitacijske in folklor ne skupine ter godba na pihala. Nosili so jo mladinci iz kar 14 poslovnih organizacij Zveze socia listične mladine. V tej občini, v 2usterni pri Kopru so štafetno pa- lico prevzeli koprski nosilci. Du po mola so jo po morju pripeljali veslači, v teku po mestnih ulicah pa se je izmenjalo kar 170 mladin cev. Osrednja, skrbno pripravljena prireditev je bila na Ukmarjevem trgu. Sledila pa ji je še ena v mestnem gledališču, štafeta je svojo prvo noč na slovenskih tleh pre nočila v domu učencev Heroj Tito v Kopru, od koder bo ponovno kre nila na pot po ostali Primorski Novogoriški in ajdovski mladinci bodo danes pripravili svečan spre jem štafete mladosti. V Štanjelu jo bodo nekaj po 9. uri od sežan- skih mladincev prevzeli Novogoričani. Skozi Branik, Dornberk, Vu-kovico, Bilje in Šempeter bo štafeta prepotovala v Novo Gorico, kjer bo nekaj po 10. uri osrednja občinska slovesnost. Mladi so pripravili pester kulturni program, izva jale pa ga bodo različne amaterske kulturne skupine. Po 11 uri bo štafeta prestopila občinsko mejo v Šempasu, prevzeli jo bodo ajdovski mladinci. Tudi oni so za sprejem pripravili svečano slovesnost in kulturni program, štafeta bo zapu stila ajdovsko občino na Razdrtem. Z. K. v zvezi z vprašanji ameriško-iran-ske krize in bojkota OI po sovjetski intervenciji v Afganistanu, kjer Carter po mnenju marsikaterega političnega opazovalca vodi ostro politiko, da bi, tudi z izsiljevanjem svojih zahodnih zaveznikov, uspel izostriti svetovni politični položaj in si tako zagotoviti — ob vedno hujši nevarnosti za svetovni mir — premoč svojega stališča. Carter i-ma po zadnjih volitvah v Pennsyl-vanii 1092 delegatov. Kennedy pa polovico. Zato so njegovi upi ■» kandidaturo še vedno zelo rauli, možno pa je. da se položaj nepričakovano spremeni v njegovo korist prav med konvencijo, kot se je to že zgodilo za njegovega brata Johna. V vrstah republikanske stranke je Bush zbral 53 odstotkov glasov, konservativni kandidat Reagan pa sedem odstotkov manj. Tudi ta i: id ne bo bistveno vplival na kandidaturo Reagana, k; je krepko v vodstvu. Med včerajšnjim televizijskim intervjujem neki ameriški mreži je Reagan brez vsakršnih dvomov izrazil svoje prepričanje, da je kandidatura za predsednika ZDA v republikanski stranki že gotovo v njegovih rokah. Dokončno odobren finančni zakon RIM — Senat je sinoči dokončno odobril finančni zakon, s tem. da je v celoti potrdil popravke, ki jih je bila vnesla poslanska zbornica. Med njimi je bil najpomembnejši tisti, ki zadeva podvojitev davčnih odtegljajev za dohodke delovnih slojev. Senatorji so nato takoj začeli razpravo o letošnjem državnem proračunu, ki ga bosta obe parlamentarni skupščini odobrili še pred koncem meseca. J TRŽAŠKI DNEVNIK OB DNEVU VSTAJE IN 35. OBLETNICI OSVOBODITVE Spominska svečanost v Rižarni uvod v mnoge pomembne proslave V bivšem taborišču pri Sv. Soboti bo spregovoril tudi predsednik mednarodne zveze odporniških gibanj Banfi, v slovenščini pa bivši deportiranec Drago Škrinjar • Prireditve v mestu in v okolici V Trstu in v okolici se bodo od drnes naprej zvrstile številne manifestacije in prireditve ob Dnevu vstaje in 35. obletnici osvoboditve. Med najpomembnejše spada brez dvoma današnja spominska svečanost v Rižarni pri Sv. Soboti, ki jo prireja Odbor za obrambo vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij in na kateri bodo spregovorili predsednik mednarodne federacije odporniških gibanj Banfi, tržaški župan Cecovini, predsednik deželnega sveta Colli, predsednik deželnega odbora Comelli, predsednik tržaškega pokrajinskega odbora Gher-si in pa nekdanji deportiranec v nacističnih taboriščih Drago Škrinjar, ki bo govoril v slovenščini. Svečanost se bo začela ob 17. uri, po govorih predstavnikov oblasti pa bodo verski obredi v čast padlim za svobodo. Na dan vstaje bodo predstavniki tržaškega občinskega odbora položili spominske vence na spomenike in obeležja, ki spominjajo na žrtve nacifašizma. V dolinski občini se bodo danes začele pomembne proslave 35-let-nice osvoboditve, ki jih prireja krajevna občinska uprava v sodelovanju z družbenimi komponentami občine. V gledališču F. Prešeren v Bol juncu bodo danes zjutraj ob 11. uri odprli razstavo ex tempore vseh šol na tematiko miru v svetu, ob 15. uri pa bo iz Bazovice krenil spominski tek, ki bo v naslednjih dneh prispel do vseh vasi dolinske občine in krajevnih spomenikov ter obiskal tudi nekatere kraje pobratenih občin Kopra in Milj. V dolinski telovadnici bo ob 19. uri o-tvoritev razstave našega fotografa Marja Magajne, v istih prostorih pa bo nato kulturna prireditev os novnih in srednjih šol, na kateri bodo kot gostje nastopili tudi mladi iz pobratene občine Kočevje. Proslava 35. obletnice osvoboditve bo tudi v Križu, zanjo so dale pobudo vse vaške organizacije. Danes zvečer bo v Ljudskem domu kulturni spored, ki ga prirejata PD Vesna in ŠD Mladina, nastopili pa bedo moški in dekliški zbor Vesna ter otroška baletna skupina ŠD Mladina. Na hedniku Ljudskega doma pa bo zanimiva razstava o življenju in delu preminulega novinarja Albina Bubniča. Jutri bodo vaščani v sprevodu položili vence na spominska obeležja NOB ter na spomenik padlim, pred katerim bosta spregovorila predsednik Zveze borcev iz Sežane Grmek ter tajnik VZPI-ANPI Košuta, v popoldanskih urah pa bodo vaško sekcijo KPI poimenovali po partizanskem junaku Josipu Verginelli. Dan vstaje in obletnico osvoboditve bodo praznovali tudi po naših okoliških občinah. V priredbi de-vinsko-nabrežinske občinske uprave bo jutri zjutraj ob 10. uri na glavnem trgu v Nabrežini svečanost, na kateri bosta poleg priložnostnih govorov nastopila domači pevski zbor in godba na pihala. Pred tem pa bo delegacija uprave položila vence na spomenike in plošče v čast padlim po raznih vaseh občine. V nedeljo, 27. aprila, pa bo vedno ob tej priliki izlet prijateljstva Sesljan-Umag z motorno ladjo Dioneo, ki ga bo sklenil kulturni spored v čast nabrežinskim gostom. Miljska občinska uprava, svetovalske skupine demokratičnih strani: in svet za odporništvo pa prirejajo jutri na Trgu Marconi v Miljah spominski shod, na katerem bodo spregovorili podžupan Ciacchi ter bivša partizanska komandanta Kenda in Soncini. V popoldanskih urah bo pri Korošcih zborovanje, na kate- rem bo govoril župan Bordon, nastopila pa bosta Tržaški partizanski pevski zbor ter domača mladinska godba. Na pobudo KPI bo v petek v Ljudskem domu v Ul. di Peco 7 ljudski praznik ob 35. obletnici osvoboditve, na katerem bo spregovoril Paolo Šema. Podoben praznik bo isti dan tudi na sedežu KPI na Reški cesti 7, na katerem bo posegel Ugo Poli'. Pomembna proslava 35-letnice o-svoboditve pa bo v torek zvečer v tržaškem Kulturnem domu s koncertom TPPZ in z nastopom zbora osnovne šole Karel Destovnik - Kajuh. Govorila bosta predsednik pokrajinskega odbora VZPI - ANPI Ca-labria ter član izvršnega odbora SKGZ Samsa. Pobudo za torkovo proslavo so dali VZPI - ANPI, Združenje aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem, SKGZ in TPPZ. (st) Postojnčani počastili žrtve iz Ul. Ghega Kot vsako leto je tudi letos 23. aprila delegacija skupščine občine Postojna, ki so jo sestavljali inženir Zvone Nastran, predsednik EZO Postojna, Karlo Spacal, predsednik Zveze združenj borcev NOV Postojna, Edo Progar, predsednik SZDL Postojna, Darko Tominc, sekretar ZS MS Postojna, ter Edo Turk, član predsedstva Zveze borcev Postojna, položila žalni venec na skupni grob Kulturno društvo Slavko Škamperle bo v petek, 25. aprila, ob 10. uri polagalo venec na spominsko ploščo padlim pred Narodnim domom pri Sv. Ivanu. niiiiimiiimiMuiKiimiiiHiiiiiimiiiiiiiiiimiHiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiitiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiin MANJŠINSKI ODBOR POZITIVNO ZAKLJUČIL SVOJO MANDATNO DOBO Z glasovi PSI, KPI, SSk, PSDI in PRI odobren proračun pokrajinske uprave Proti so glasovali svetovalci KD, PLI, MSI ter indipendentist, ki so zaradi odsotnosti enega svetovalca KD zbrali le 14 glasov ■ Odbornik Brezigar (SSk) ocenil s previdnim optimizmom izrave ministrskega predsednika Cossige glede vprašanja sU venske manjšine žrtvam narodnoosvobodilne borbe na pokopališču pri sv. Ani v Trstu. Tega dne 1944. leta je bilo v Ul. Ghega v Trstu obešenih 51 talcev, med njimi tudi 14 občanov Postojne. Spomin na ta kruti zločin okupatorja ima občina Postojna vtkan v svoj občinski praznik, ki ga vsako leto praznuje na ta dan. Delegacijo so sprejeli predsednik VZPI - ANPI Arturo Calabria in še tajniki Dušan Košuta, Vladimir Kenda in Fioren-zo Bodigoj, ki so imeli potem ob tej priliki daljši razgovor o bodočem sodelovanju med dvema organizacijama. Po večurnem zasedanju, ki je bilo obenem zadnje v tej mandatni dobi, se je pokrajinski svet izrekel za proračun za finančno leto 1980, ki ga je predložil pokrajinski odbor, ki ga sestavljajo PSI; KPI, SSk in PSDI. Poleg predstavnikov strank, ki sestavljajo pokrajinski odbor in ki razpolagajo s 14 od 30 glasov, je za proračunski dokument glasoval tudi predstavnik republikanske stranke, zaradi česar je proračun podprlo skupno 15 svetovalcev, proti pa se je izreklo 14 predstavnikov, KD, MSI, PLI in MIT. Za končni izid glasovanja je bila vsekakor odločilna«odsotnost % nega svetovalca KD, ki j^ bi} zaradi dentistični svetovalec glasoval proti proračunu, čeprav je v glasovalni izjavi napovedal, da se bo vzdržal. Glasovanje o proračunskem dokumentu je bilo seveda le sklepno dejanje dolge razprave, ki se je včeraj zaključila v zgodnjih jutranjih urah. Glasovalne izjave so podali predstavniki vseh svetovalskih skupin, ob koncu pa sta replicirala tudi odbornik za proračun Martone in predsednik Ghersi. S strani opozicije so bile po pričakovanju izrečene ostre kritike na račun delovanja POZIV MO SKGZ MLADIM K UDELEŽBI NA PROSLAVAH pokrajinskega odbora, kateremu so KD, PLI, MSI in tudi MIT očitale neučinkovitost pri vedenju uprave in sd istočasno zaželele, da bi iz prihodnjih volitev izšla taka uprava, ki bi znala rešiti odprta vprašanja; zato so tudi napovedale negativen glas. Izjema je bil le indipendentist, ki je najavil vzdržanje, pri glasovanju pa je zavzel drugačno stališče. Med predstavniki opozicije gre vsekakor omeniti poseg republikanca Foscarinija, ki je kljub temu, da je PRI v opoziciji, napovedal pozitiven glas: PRI ne namerava strumentalizirati glasovanja o proračunu, je dejal ,Foscarini, zaradi česar bo glasovala za proračunski službenih obve-mosjj ' .^okdnieaU če*tai apostola hotela, bi odbor ob drugih priložnostih in ne bi smela čakati na glasovanje o pro- V torek je bila v Gorici 7. redna seja mladinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na sestanku so obravnavali tudi najpomembnejše letošnje obletnice in v tem okviru tudi prireditve in akcije, pri katerih bodo mladi neposredno soudeleženi. Na koncu razprave so člani MO SKGZ odobrili naslednji poziv: MLADIM! V letu 1980 se bodo zvrstile obletnice dogodkov, ki so tesno povezane s preteklo in polpreteklo zgodovino Slovencev v Italiji: 35-letnica osvoboditve in zmage nad nacifašizm-m 50-letnica ustrelitve štirih bazoviških junakov 60-!etnica požiga Narodnega doma v Trstu Vsem tem obletnicam se namerava slovenska narodnostna skupnost v Italij; oddolžiti z raznimi pobudami, prireditvami in manifestacijami. Pri teh iniciativah mora mladina biti soudeležena v prvi vrsti, omenjene obletnice dogodkov ne smejo neopazno mimo nje. Neposredno pred nami so še prazniki, ki jih proslavljamo vsako lelo: 25. april — dan osvoboditve italijanskega naroda leta 1945 27. april - ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskeg' naroda leta 19<1 1. maj — praznik dela Vse obletnice in prazniki so vezani na sedanjost in na preteklost Slovencev v Italiji. Ko se spominjamo dogodkov in ljudi iz naše preteklosti, se takoj navežem na sedanjost, saj sta le-ti tesno med seboj povezani. Poznavanje naše zgodovine nam omogoča boljše pogoje današnjega boja, ki g/ bijemo za zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji, za resnično enakopravnost in sožitje z večinskim narodom Soudeležba na spominskih svečanostih omogoča mladinkam ir mladincem, da se istočasno seznanijo In soočajo s preteklimi in sedanjimi pro- blemi. To p-.meni tudi utrjevanje narodne zavesti na podlagi sporazumevanja z naprednim delom večinskega naroda. Zaradi tega pozivamo mladinke in mladince, da se ’■ čim večjem številu udeležijo vseh pobud, prireditev in manifestacij. Zavedati se moramo, da ne proslavljamo le obletnic, temveč nekaj resničnega in globoko čutenega, ki je zasidrano v srcu slovenskih ljudi. Vso to dediščino sl mora mladina prisvojiti in nato predajati novim rodovom. Tudi na ta način bo mladina dokazala, da vse dosedanje žrtve niso bile zaman, temveč da so jasno začrtale pot, po kateri stopa. Danes se poročita MIRAN in PATRIZIA Svojemu snemalcu Miranu Hrovatinu in njegovi izvoljenki najiskrenejša voščila kolektiv Alpe Adria f Čestitke Danes praznuje svoj rojstni dan SAŠA SMOTLAK. Mnogo zdravja, sreče in vse tisto, kar sl sam želi, mu želijo starši, brat Iztok in nona Gizela. Danes praznuje v Mačkoljah 18. rojstni dan SAŠA SMOTLAK Vse najboljše ter da bi se mu izpolnile vse njegove želje, mu Iz srca želijo nona Lojza, nono Pepi, teta Nadja, stric Giorgio ter bratranec Mitja. Danes prazunje svoj 70. rojstni dan EMIL SARDOČ iz Prečnika še na mnoga zdrava in srečna leta mu kličejo vsi, ki ga imajo radi. Danes praznuje svojo 15. pomlad BORIS ŠKRK iz Velikega Repna. Da hi bil vedno priden fant in da bi ga sreča spremljala povsod, so želje none Marije, strica Brunota, tete Danice ter sestričen Katje, Franke, in Kristine Draga nona MARIČKA iz Gropade. Ob tvojem 82 rojstnem dnevu ti želimo, da bi bila še mnogo ‘ zdrava in nasmejana v krogu vseh dragih. To so želje vnukinje Danice z možem ter s taščo Marijo in pra-vunkinj Katje, Franke in Kristine. Včeraj je praznovala DARMA PU-RIČ iz Saleža svoj 18. rojstni dan. Vse najboliše in mnogo uspeha v šoli Ji želijo pri late! iice Nevenka, Vesna, Anica in Danila. Danes praznujeta v Praprotu 20. obletnico poroke ALOJZ in ANAMARIJA KANTE. Na mnoga srečna in zdrava leta jima želita Peter in Maure. Zadnja seja zgoniškega občinskega sveta V torek zvečer se je zadnjič sestal zgoniški občinski svet v mandatni dobi 1975 - 1980, saj 45 dni pred novimi volitvami izgubi vse svoje pristojnosti. Župan Jože Guštin se je spomnil težav, predvsem finančnega značaja, ki so na začetku mandata pogojevale delo uprave, trenutno stanje pa je neprimerno boljše. Uprava je po njegovi oceni dobro izpeljala zastavljeni program in ga celo presegla. V tem obdobju so nekateri uslužbenci stopili v pokoj in so jih zamenjale sveže sile, v zadn ih petih letih pa so se zvrstili kar trije občinski tajniki in župan je izrekel posebno pohvalo sedanjemu tajniku dr. Ci-bicu za njegov strokovni pristop k reševanju problemov. Svoja izvajanja je Guštin zaključil z besedami: »Ponosni zaouščamo to mizo, ker se zavedamo, da smo izpolnili obveze in program.* Že v uvodnem posegu je župan Seznanil svetovalce o nekaterih delih, ki so v teku na občinski stavbi v Zgoniku in o preureditvi odbojkarske ploščadi. Delo za asfaltiranje ceste v Koludrovco je že šlo na draž bo in ga bodo uresničili brž, ko bodo to doouščali vremenski pogoji. Razširitev pokopališča v Zgoniku bo predvidoma dokončana v teku maja meseca. 16. občinska razstava vin pa bo od 13. do 15. junija, število volilnih upravičencev je skupno 1.485. od katerih 739 moškega in 746 ženskega spola. Poleg običajnih ratifikacij od-borovih sklepov, velja omeniti načrtovalno razširitev pokopališča v Samatorci. Občinski svet. potem ko si je ogledal načrt, ga je tudi odobril in sprejel sklep za finansiranje stroškov, ki bodo znašali skupno 35 milijonov lir. stanje in da bi pripravile prebivalstvo k razpravi in dialogu o vseh velikih problemih, ki tarejo mesto. S previdnim optimizmom je Brezigar ocenil izjave ministrskega predsednika Cossige glede vprašanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ob zaključku svojega posega pa je s prepričanjem poudaril, da je pokrajiaski odbor, sicer v mejah svojih pristojnosti, dobro deloval in opravljal svoje naloge. Za socialistično stranko je govoril odbornik C ar bon e, ki se je podrobneje zaustavil ob krajevnih in vsedržavnih političnih vprašanjih ter o pomenu ‘pokrajinske uprave. Delo* vanje pokrajinskega odbora je u-spešno-ocenil in še posebej podčrtal nekatefe pobude, ki bodo gotovo pustile pozitivno sled v krajevnem družbenem življenju. Ob krajevnih političnih vprašanjih se je zaustavil tudi svetovalec Panizon (KPI), ki je še posebej naglasil potrebo po čim tesnejših odnosih in sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo in skup- Miljska delegacija v Rimu v zvezi z vprašanjem slovenskega šolskega centra Podtajnica na ministrstvu za šolstvo sen. Falcuccijeva je včeraj sprejela v senatu v Rimu delegacijo iz miljske občine, ki so jo sestavljali župan Willer Bordon, občinski tajnik ter predstavnika staršev miljske slovenske osnovne šole Corrado Švab in Jurij Vodopivec. Na srečanju, ki mu je prisostvovala tudi slovenska senatorka Jelka Gerbec, je miljska delegacija seznanila vladno predstavnico s problemom slovenskega šolskega centra v Miljah. Senatorki Falcuccijevi so izročili tudi vso dokumentacijo o centru. Podtajnica, ki je bila z vso zadevo že seznanjena, '■* pokazala zanimanje za prikazan problem in je obljubila, da bo poskrbela, da bi se problem miljskega slovenskega šolskega centra pozitivno rešil. KULTURNI DOM v Ulici Petronio 4 TOREK, 29. APRILA 1980, OB 20.30 PROSLAVA 35-LETNICE OSVOBODITVE nastopata: TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR OTROŠKI PEVSKI ZBOR OSNOVNE ŠOLE KAREL DESTOVNIK-KAJUH IZ GROPADE govorita: BOGO SAMSA ARTURO CALABRIA Ljubljane. Vprašanji: urejanja in vzdrževanja vrtov bo posvečena tudi okrogla miza, ki se bo odvijala v petek, 2. maja, ob 16. uri v konferenčni dvorani razstavnih prostorov. Razstava bo odprta obiskovalcem vsak dan od 9.30 do 12.30, popoldne pa od 15.30 do 21. ure. Ob sobotah, nedeliah in praznikih pa bo razstava odprta nepretrgoma od 10. do 21. ure. m,*,immmmui,m,,,,,,im,mu,111,1,1111,111,n,n,ii,,iii,umii«iiiiiMii,i,MinM*,,i VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ITALIJE - ANPI SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA ZDRUŽENJE AKTIVISTOV NARODNOOSVOBODILNEGA GIBANJA NA TRŽAŠKEM TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR jutri odprtje cvetlične razstave Jutri, 25. aprila, bodo v prostorih lili urejanju vrtov, za kar so poskrbeli vrtnarji iz Trsta, Gorice in računu, je poudaril ob koncu svojega posega. Potem so glasovalne izjave podali Debelli (MSI), Ierman (MIT), Mar tini (PSDI) in Zimolo, je spregovoril odbornik Brezigar (SSk), ki ie na začetku svojega posega ugotavljal, kako se ie v tej mandatni dobi kar štirikrat spremenila večina, kar je seveda otežkočilo delovanje pokrajinske uprave. V zadnjih petih letih ».-> je spremenilo tudi politično življenje v mestu, je nadaljeval odbor nik Brezigar, saj se je pojavila Li sta za Trst z vsemi negativnimi po sledicami. Demokratične sile so si sicer prizadevale, verjetno pa v pre-I majhni meri, da bi spremenile tako tržaškega velesejma, na Trgu De Gasperi 1, odprli cvetlično razstavo. Razstava bo odprta do vključno 4. maja, obiskovalci pa bodo imeli e-ščino opozoril na potrebe slovenske I dinsšveno priložnost, da si ogleda- manišine, ki še čaka na rešitev I jo in spoznajo mnogo manj znanih svojih odprtih problemov. Tudi sve-; ali sploh neznanih vrst rož in sadik, tovalec Locchi (KD) je v svoji gla- i Posebno pozornost so letos posve sovalni izjavi podčrtal potrebo, da se slovenski narodnostni skupnosti zagotovi zaščitni zakon, kar je predpogoj za kulturno sožitje med obema skupnostima. Izglasovanje proračuna je tajništvo tržaške avtonomne federacije KPI v tiskovnem poročilu pozitivno ocenilo in poudarilo, da je tako e-notno zbliževanje, Id je prišlo do izraza tudi pri izglasovanju proračuna devinsko - nabrežinske občine, pri katerem sta bila odločilna glasova Slovenske skupnosti, važno dejstvo v pričakovanju na bližnje upravne volitve. KPI nadalje pou darja, da je treba še utrditi take rezultate z namenom, da se potrdijo in še utrdijo levičarske uprave, za kar pa je predvsem potrebna okrepitev komunistične partije. Tiskovno poročilo KPI nadalje poudarja, da se je KD s svojim zadržanjem postavila kot antagonist do krepitve enotnih odnosov med tržaškimi demokratičnimi silami; predvsem pa je negativna njena dvoumnost glede glasu, ki ga bo oddala pri glasovanju o proračunu občinskega odbora Liste za Trst. ŠE 0 PONEDELJKOVI SEJI OBČINSKEGA SVETA V torek končno glasovanje o proračunu tržaške občine Poseg svetovalke Ivašičeve (KPI) o perečih šolskih problemih Kot smo že poročali, se je v ponedeljek sestal tržaški občinski svet, ki je imel na dnevnem redu poleg nekaterih sklepov upravnega značaja tudi razpravo o proračunu za tekoče leto. Zaradi velikega števila vpisanih govornikov se bo svet sestal na izredni seji v ponedeljek, v torek, 29. aprila, pa bo volilnim izjavam načelnikov svetovalskih skupin sledilo končno glasovanje o proračunu. Na ponedeljkovi seji je med dru gim spregovorila tudi svetovalka KPI Marta Ivasič, ki je posvetila posebno pozornost perečim šolskim problemom v tržaški občini. Omenila je konservativno politiko, ki je vseskozi označevala Cecovinijevo upravo pri obravnavi in reševanju te problematike in se zaustavila predvsem pri vprašanjih otroških jasli in vrtcev. Kar zadeva občinske otroške vrtce je. Ivasičeva poudarila, da je v veljavi pravilnik še iz leta 1934, medtem ko so otroške jasli celo še brez ustreznega pravilnika. Kot je že večkrat storila v preteklosti, je ponovno iz razila nujnost, da se tudi slovenskim otrokom zajamči vzgojo v materinem jeziku v otroških jaslih. Svetovalka KPI je nato naštela nekatere pomanjkljive posege sedanje občinske uprave v šolsko stvarnost in kot primer omenila mednarodno leto otroka, ki je predstavljalo lepo priliko za vzpostavitev odnosov sodelovanja z različnimi italijanskimi in slovenskimi ............................ V GALERIJI «PLANETARIO» Druga tržaška razstava hrvaškega mojstra Priče . Novi kvestor v Dolini Včeraj dopoldne se je mudil na vljudnostnem obisku v dolinski občini novi tržaški kvestor dr. Vittorio Bartolini. Na županstvu se je v prijateljskem razgovoru z upravitelji seznanil s probiemi občine Novi kvestor je med drugim zagotovil, da je kvestura vedno pripravljena pomagati občanom. Po štirih letih se je Zlatko Priča vrnil v Trst. Znani hrvaški mojster je sinoči odprl razstavo svojih del v eni najbolj kvotiranih tržaških galerij, v 'Planetariu» na samem začetku VI. Diaz. Njegova razstava obsega kakih petindvajset del, seveda v glavnem olj, katerim je tokrat dodal še nekaj gvašev in manjših grafik. Zlatko Priča, ki je iz nekdanjega čistega realizma svoj likovni izraz pripeljal na sam rob informal-nosti, se po našem mnenju, že ne kaj časa ponovno vrača k formalni figurativnosti, tako da se to vračanje opaža tudi na sedanji razstavi. seveda v primerjavi z njegovo prejšnjo razstavo v Trstu, pa čeprav je tokrat dal na ogled nekaj del, ki nosijo še starejše letnice. Sicer pa je Priča ostal pri svo jem izrazitem kolorizmu, pa tudi pri svoji motiviki, tako da vidimo na razstavi njegova dela z naslovi 'Ribiči z mrežami». 'Kopalka*. «V dvoje na čolnu*, 'Trije liki*, «Belt model*, «Nasproti soncu* itd. Kol je bilo pričakovati, je odprtje nje gove druge razstave v Trstu pri vabilo razmeroma veliko ljudi, se veda prvenstveno umetnikovih znan cev in ljubiteljev njegove umetnosti. Med obiskovalci razstave smo videli tudi jugoslovanskega konzu la v Trstu Luciana Benoliča, ravnatelja Študijske knjižnice dr. Fran ca Škrlja in druge. Razstava je do stopna občinstvu sleherni delovni dan od 11. do 13. ter od 17. do 20. ure, razen ob nedeljah ter ob po nedeljkih dopoldne, (fre) kulturnimi organizacijami, ki se dnevno ukvarjajo s šolstvom. Ivasičeva je ob koncu svojega posega, kot je bilo tudi pričakovati, napovedala, da bo KPI glasovala proti občinskemu proračunu za leto 1980. Zatem je v debato posegla odbornica Frausinova, ki je javno kritično ocenila pisanje tednika LpT «La voce liberas, kot so to sicer že večkrat storili nekateri njeni somišljeniki in med drugim tudi dodala, da izraža list stališča »emotivne skupine* te politične grupacije. Med drugim je tudi dobesedno izjavila: »Prenahajmo razpravljati o ”La voce libera”, v nasprotnem primeru bo postal res važen list!* Na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta je spregovoril tudi demokristjan Abate, ki je obravnaval predvsem nekatere neizpolj-neje obveznosti Cecovinijeve upra ve na področju' JdiHith' TI/U . Uld u *0C rlrjfiDOi' •tat [(:■! « :mix, niKBšu v mca: Alkoholik umrl v svojem stanovanju Policija je včeraj našla mrtve ga v svojem stanovanju 36-letm.gs Franca Orsija, ki je živel sam v skrajno bednih razmerah pri Sv. Ivanu v Ul. Capofonte 43. Policijo je poklicalo osebje centra za umsko zdravje v Barkovljah, kjer je bil Orsi kot alkoholik občasno na zdravljenju. Ker se Orsi že več časa ni javil v centru, ga je osebje poiskalo na domu, kjer pa ni na zvonjenje nihče odgovarjal. Tako so se odlo čili, da so poklicali policijo, ki je včeraj v zgodnjih popoldanskih urah v spremstvu socialne asistentke barkovljanskega centra Rossane Galvani vdrla v stanovanje. Agentom pa se je tu nudil srhljiv prizor: Orsi je ležal mrtev na tleh, po ustih in telesu pa je bil pomazan z milom. V kuhinji so našli tudi odgriznjen kos mila, ob truplu pa je bilo nekaj madežev krvi. Zdrav nik Rdečega križa Auro Giassi je ugotovil, da je Orsi, ki je bil tudi bolan na pljučih, umrl pred najmanj kakimi petimi ali desetimi dnevi. Domnevajo, da mu je zdrsnilo in je udaril z glavo ob tla. Razstave ZADRUGA PLANINSKI DOM MANGART vabi vse člane in prijatelje na CBČNI ZBOR ki bo v ponedeljek, 28. aprila, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika 2. Poročilo blagajnika 3. Poročilo nadzornikov 4. Razno V mortl itnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Vabljeni! ODBOR —• PD PRIMOREC TREBČE Ob nabiralni akciji za popravilo Ljudskega doma razstava slik ATILIJA KRALJA Urnik - ob delavnikih od 19-do 22. ure in ob nedeljah ter praznikih od 10. do 13. in od ure. Razstava do odprta do jutri, 25. aprila.-.” V galeriji Carlesius bo uan^a, 24. aprila, otvoritev razstave Giacoma Porzana. Razstava bo trajala do 8. maja z urnikom ob delavnikih od 10.30 do 13. in ob nedeljah od II. do 13. ure. V galeriji Planetario je odprta razstava slikarja Priče Urnik: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob nedeljah in ponedeljkih je galerija zaprta. .......................................nilHIIIIIIIMMlMHMMMIUIIIIIIIIMIMIIIUUIIIIIIIIIIIIIMIIIIflllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIH.. Kako se je moglo zgoditi? Več ogorčenih bralcev nas je opozorilo na predvčerajšnjo oddajo dr žavne radijske mreže GR 1, ki jo v dopoldanskih urah vodita znana italijanska časnikarja Ruggero Orlando in Gianni Bisiach z neposrednim telefonskim sodelovanjem poslušalcev. Povedali so nam, da se je po telefonu vključila v oddajo tudi neka ženska iz Gorice, ki je svoj poseg spremenila v žolčni napad na italiflinsko republiko, zrastlo iz odporniškega gibanja, na proslavljanje 25. aprila, predvsem pa na jugoslovanskega predsednika, o katerem se je izražala na najbolj vulgaren in nečloveški način. Na dan je vlekla 'fojbe*, razburjala se je zaradi dobrososedskih odnosov in bruhala žaliivke, ki jih ni mogoče ponoviti. Da so še ljudje, za katere se je čas ustavil pri Mussoliniju in Hitlerju, ne preseneča. Tudi se ne bi kazalo razburjati, če se kakšen fanatičen oboževalec fašističnega in nacističnega režima še napaja iz vrelcev sovraštva in rasne mrž-nje. Tok zgodovine se zaradi tega ne bo ustavil in še manj spremenil. Lahko bi se mu le pomilovalno posmehnili. kot se nasmehnemo umsko prizadetemu, za katerega vemo, da za svoja dejanja ne more odgovarjati, Zaskrbljujoče pa je vprašanje, kako se je moglo zgoditi, da vodite Iji omenjene in zelo poslušane oddaje postaje GR 1, ki naj bi veljala za tako imenovano laično (torej naprednejšo v strukturi RA/) državno radijsko mrežo, nizkotnih izbruhov in prostaških žaljivk omenjene go-riške gospe, ni takoj onemogočilo. Tisti, ki so oddajo poslušali, pravijo (in njihove izjave smo delno lahko tudi preverili), da ji je Rug- Jutri, 25. aprila, bo ob 18. uri po radiu Trst A v okviru 35-letnice osvoboditve lepljenka ŽIVLJENJE VLADIMIRA IN SMRT GORTANA Igrajo gojenci Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel iz Trsta. Razna obvestila Kriške družbenopolitične organizacije prirejajo danes, 24., in jutri, 25. aprila 1980, enotno proslavo 35. obletnice osvoboditve. V četrtek zvečer je na sporedu kulturni večer z zborovskim petjem in folkloro, v petek pa bo sprevod ter poimenovanje sekcije KPI po partizanskem junaku Josipu Verginelli. gero Orlando sicer nekaj ugovarjal, da pa njegovo reagiranje še zdaleč ni bilo tekšno, kot hi smeli pričakovati, saj je omenjena Goričanka lah ko navsezadnje povsem neovirano izbruhala vse, kar je hotela. Upamo, da se ja ne misli kdo od tistih, na račun katerih gre naša kritika, izgovarjati s kakšno demokracijo ali pluralizmom mnenj in podobnim, kajti (e je demokracija, da lahko nekdo preko javnega medija izliva svoj rasistični strup in žali poglavarja prijateljske države v trenutku, ko s poslednjimi močmi svojega organizma bije svoj zadnji boj, potem se je res treba vprašati, kaj pomeni danes v Italiji proslavljanje 25. aprila — dneva vstaje italijanskega naroda proti fašizmu in kaj še pomeni sklicevanje na republiško ustavo? Izleti VZPI - Zveza partizanov - sekcija Opčine sporoča, da bo odhod avtobusa v Jasenovac in Kozaro jutri, 25. aprila, ob 7. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Prosimo točnost. SPDT vabi vse svoje člane, da se udeležijo jubilejne štafete »Tek miru*, ki bo danes s pričetkom ob 15. uri. Člani pa se dobijo ob 15.30 na križišču ceste iz Gročane na tisto proti Pesku, ali pa ob 16.30 pod spominsko ploščo v Glinščici. Združenje Union javlja, da bo iz let v Baško na Krk dne 25. maja in ne 27. aprila (zaradi tehničnih ovir). Vse, ki so se prijavili, prosimo za razumevanje. Za vse informacije na sedežu združenja, Ulica Valdirivo 30, tel. 64-459 vsak dan od 17. do 19.30 razen ob sobotah. Prispevki Ob 35-letnici smrti moža in očet* Angela Kaučiča daniie žena 5.0®° lir za Dijaško matico ter 5.000 1* za Društvo slovenskih upokojence'1, Josip Pertot daruje 5.000 lir *® spomenik padlim v NOB iz Boršt*' Marija Žagar daruje 5.000 lir 18 PD Upa. Namesto cvetja na grob Andrej* Ražnia daruje sestrična Pavla 5.01*1 tir za PD L'pa. V isti namen dahf jeta družina Grgič (Bazovica H. 5.000 'jr ter družina Grgič (BazoV*' ca 73 ) 5.000 lir za PD Upa. Namesto cvetja na grob Andrej® Ražma da ujeta Karmela in Andr« Vodopivec (Bazovica 141) 5.000 9* za PD Lipa. V počastitev spomina Marije Si*” ve Jugovec por. De Bernardi darjjj jeta Vojko in Pina Brecelj 30™ lir za TPK Sirena. Ob 35-letnici smrti Karla K1?:, mančiča daruje družina Križman^ (Gropada 75) 10.000 lir za osnov*0 šolo K.D. Kajuh. . Ob 35-letnici smrti očeta Andre) Pečarja se ga spominja sin An*0® z družino ter daruje 10.000 lir ** spomenik padlim v NOB iz zovice. ^ Namesto cvetja na grob Silve Pj Bernardi daruje družina FeP® 10.000 lir za Skupnost družina P* V počastitev spomina Mil>v®jJ Zuziča daruje kolektiv CGR 100-*", lir za pevski zbor Vasilij Mirk P1*' sek - Kontovel. L Ob 23. obletnici smrti ljut>e*' moža Franca (Rado) Zajca d8lk je vdova Darinka 10.000 lir ■ Društvo slov. upokojencev. jL Ob 28. obletnici smrti nepoz*“E ga očeta Vekoslava Plesničarja d. ruje hčerka Darinka 10.000 lir ** Slov. dobrodelno društvo. V spomin kolegic Helene G**J* in Bianke Frandolič daruje Vik' rija Skok 15.000 lir za Društvo upokojencev. Ob smrti dolgoletnega raznai** ( Primorskega dnevnika na Pro,e|( Milivoja Zuziča izrekata uprav* uredništvo Primorskega dnevnik* " ni in svojcem najgloblje sožalje- Kolektiv CGR se pridružuje d ■mn In jImhJUma ZUZiČ ob l*» lovanju družine dragega Milivoja. ZAHVALA Ob izgubi Albina Šajne vr se zahvaljujemo vsem, ki so n* Jjj terikoli način z nami sočustvfffll SVOJCI Trst, 24. aprila 1980 « (Pogrebno podjetje - Ul. Zont* Gledališča BILA JE VČERAJ V VSEJ POKRAJINI Splošna stavka v podporo zahtev za ohranitev zaposlitvene ravni Nekaj tisoč delavcev je šlo s transparenti v sprevodu po glavnih goriških ulicah - Shod je bil na Travniku Spominske ob obletnici Slovesnosti ob 35-letnici osvoboditve bodo jutri v številnih krajih na Goriškem. Na pobudo VZPI - ANPI, občinskih uprav in drugih organizacij bodo položili venele pred spominska obeležja v posameznih krajih ter se poklonili spominu padlih za svobodo tudi na pokopališčih, kjer so shranjeni njihovi posmrtni ostanki. Spominske slovesnosti bodo skoraj v vseh krajih, začele pa se bodo že zgodaj zjutraj. Ob 9.30 bo slovesnost v Pevmi, kjer bodo položili venec VZPI - AN Pl, ob 10. uri bo podobna slovesnost v Podgori. Pripravila sta jo sekcija VZPI in prosvetno društvo, sodeloval pa bo tudi zbor A. Paglavec. Nekaj po 10.30 bo slovesnost tudi na goriškem pokopališču, kjer bodo poleg venca VZPI . ANPI položili venec tudi predstavniki SKGZ in Mladinskega centra. Zbirališče je določeno ob 10.30 pred domom Andreja Budala v Štandrežu. Po slovesnosti na goriškem pokopališču bodo predstavniki organizacij in društev obiskali še goriški grad. V sovodenjski občini bosta slovesnosti v Sovodnjah in na Vrhu, v doberdobski pa na Poljanah (ob 9. uri), Palkišču (ob 9.30) in Jamljah (ob 10.15). Osrednja slovesnost bo ob 11. uri pred spomenikom v Doberdobu. Slovesnost v Sovodniah bo ob 10.30, na Vrhu pa ob 11.15. Na Tržiškem bodo 25. april proslavili z vrsto komemorativnih sloves nosti ter s številnimi športnimi in kulturnimi prireditvami. Ob 9. uri bo v Tržiču kotalkarska revija, ob 14. uri pa bo kolesarska dirka za 16. Nekaj tisoč ljudi je sodelovalo V ""‘"""■■"'"""•'"'"■'»•"■■"»•""•■"•■'•'■'»"•»••»■•■"••■»o.iiiunu.mil.iiiniiiiiiMiimiiiiiuHtiiliiiiiiiiiiiMiniimiimiiimiiiiimiiiiiiiliiiiiilliiiia slovesnosti osvoboditve pokal Montes. Zvečer bo na glavnem tržiškem trgu folklorna prireditev. Na podoben način bodo počastili obletnico osvoboditve tudi v Zagra-ju. Spominske slovesnosti se bodo pričele ob, 9. uri, ob 10.30 bodo položili vence pred spominska obeležja v Zagraju in v Zdravščinah. Na slovesnosti bo govoril tudi predsednik pokrajine Silvano Pagura. Popoldne, ob 15.30, bosta nastopila zbora Andrej Paglavec iz Podgore in Loren-zo-Peresi iz Fiumicella. Koncert bo v občinski dvorani. Slovesnosti bodo tudi v drugih krajih na Goriškem. včerajšnjem sprevodu in na shodu na Travniku, kjer so voditelji enotne sindikalne zveze govorili o hudem gospodarskem položaju v naši pokrajini. Splošno stavko v pokrajini je oklicala enotna ■ Sindikalna zveza v znak protesta proti manjšanju delovnih mest v večjih tovarnah, kar hudo prizadene ne samo zaposlitveno raven, marveč tudi gospodarstvo na splošno. Delavci, ki so prišli v mesto tako iz goriških tovarn in uradov kot iz tovarn v Tržiču, Krminu in drugih krajev, so se zbrali pri spominskem parku, odkoder je sprevod krenil po obeh goriških korzih do Travnika. Na čelu sprevoda, za transparentom enotne sindikalne zveze, so hodili njeni voditelji, zatem so bili v sprevodu tudi župani občin Goriške z občinskimi prapori. Naj omenimo med njimi gori-škega župana De Simoneja, tržiške-ga Blasiga, sovodenjskega češčuta, Trevisana iz Gradišča in predsednika pokrajine Paguro. V sprevodu so bile, za transpa- renti posameznih tovarniških svetov, delegacije teh tovarn, pa tudi delegacije bolničarjev, uslužbencev krajevnih uprav, državnih uradnikov itd. Sprevod so zaključili delavci tržiških tovarn Ansaldo in Italcantieri in teh je bilo zares veliko. ' Dokaz o upravičenosti zaskrbljenosti sindikatov zaradi zaposlitvene ravni je bil tudi v tem, da smo opazili v sprevodu manj mladih ljudi kot v prejšnjih letih. To dokazuje, da v nekaterih tovarnah že celih deset let ne najemajo novega delavstva in zato se starostna doba zaposlenih stara. Na Travniku so se na govorniškem odru zvrstili trije sindikalni voditelji Padovan, Pini in Bregant. Poudarili so, da smo na Goriškem v zadnjih letih izgubili v industrijskem sektorju nekaj tisoč delovnih mest in da obstaja še vedno nevarnost nadaljnjega manjšanja števila zaposlenih, še zlasti v podgorski predilnici in v- tržiški ladjedelnici. Razne deželne oblasti odlašajo z rešitvijo položaja v teh tovarnah in tako dovoljujejo, da se položaj v njih slabša iz dneva v dan. Mladina ne dobi zaposlitve in se mora seliti ali postopati po ulicah. Odgovorne oblasti morajo, in za to je že skrajni čas, ukrepati da se bo položaj izboljšal. V favki so sodelovali tudi dijaki slovenskih višjih srednjih šol in tudi kak italijanski dijak. Trgovci so svoje trgovine zaprli v dopoldanskih urah. Na sliki prizor s shoda na Travniku. Ambasador SFRJ Kosin na Goriškem Veleposlanik SFRJ v Italiji Marko Kosin je včerajšnji dan v spremstvu generalnega konzula SFRJ v Trstu Štefana Cigoja posvetil uradnim obiskom v pordenonski in goriški pokrajini. Zvečer se je v prostorih SKGZ srečal s predstavi-štvom goriških Slovencev, ki so ga sestavljali člani teritorialnega odbora SKGZ in goriškega odbora Sveta slovenskih organizacij. Med pogovorom se je seznanil s položajem slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem in tudi s splošnimi problemi goriškega prostora. Slovenska delegacija je poudarila za dovoljivo politično vzdušje na Goriškem, ki predstavlja pomembno spodbudo razvoju italijansko-jugo-slovanskih odnosov. Veleposlanik se je zahvalil za prikaz stanja ter je ob koncu dejal, da jugoslovanska družba s pozornostjo spremlja prizadevanja Slovencev v Italiji za enakopravnost in jih v tem boju podpira. Veleposlanik Kosin je dopoldne uradno obiskal pordenonskp pokrajino, jejer se je pogovarjal p prefektom..'predsednikom, pokrajine, in k županom občine Pordenon. 44«. sedežu Trgovinske zbornice je v razgovoru z gospodarskimi operaterji prišla do izraza vsa njihova odpr tost za najtesnejše sodelovanje. Po položitvi venca k grobnici ju goslovanskih internirancev v Gonarsu, svečanosti, kateri je prisostvoval župan Gonarsa skupno s političnimi predstavniki ter pokrajinskim vodstvom VZPI - ANPI iz Vidma, je veleposlanik Kosin v popoldanskih urah prišel v Gorico ter najprej položil venec k partizanski grobnici na glavnem pokopališču. Obiskal je prefekta Barrassa, pokrajinskega predsednika Paguro. na županstvu pa se je srečal z županom Pasqualem De Simonejem in predsednikom trgovinske zbornice Leliom Lupierijem. De Simone je v svojem pozdravnem govoru poudaril velik interes Gorice in Nove Gorice po iskrenem sodelovanju ter dodal, da bo izgradnja mejnega prehoda štandrež - Vrtojba predstavljala delež k poglabljanju odnosov med sosednjima državama. Uglednemu gostu so nato razkazali gradbišče mejnega prehoda, Veleposlanik bo danes obiskal videmske oblasti in se srečal z beneškimi Slovenci. iiiiuiiiiMiiumiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiuiiiKiinMitiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiiun PO SKLEPU OBMEJNIH TELES GABRIJELOV PREHOD ODPRT TUDI ZA MOTORJE Doslej je bil prestop bloka dovoljen samo za dvokolesa brez registrske tablice Mejni prehod v Gabrijelovi ulici — Erjavčevem drevoredu so odprli tudi za vse vrste motornih dvokoles, tudi za tiste z registrsko tablico. Za to novost v prometu čez ta prehod so se obmejna krajevna telesa dogovorila na sestanku, ki so ga imela pred dnevi v Vidmu. Mejni prehod v Gabrijelovi ulici je bil >s prvotnim dogovorom odprt samo za .pešce, kolesarje in za motocikle brez registrrke tablice. Sčasoma pa se je pokazala potreba, da bi ga nekoliko bolj odprli, vsaj za vsa motorna dvokolesa. Zelo verjetno se bodo v naslednjih mese.ih pokazale še kakšne druge potrebe in možnosti, da bi ta prehod koristneje vključili v maloobmejni osebni promet. Tako se nam vse vidi, da bo potrebno čas dviganja in spuščanja zapornic prilagoditi potrebi potnikov, posebno z u-vedbo legalne ure. Pokazalo se je tudi, da bo potrebno odpiranje prehoda prilagoditi voznemu redu vlakov. Marsikateri smučar z naše strani bi se, kadar je seveda sezona, peš odpravi) na smučarski vlak, ki iz Nove Gorice vozi na Koblo. Prav tako bi nekoliko zgodnejše odpiranje prehoda bilo ravno pravšnje za tiste potnike, ki se že zgodaj s Posočja pripeljejo na kolodvor v Novo Gorico, pa se odpravijo peš na Rožno dolino, ker bi preveč časa zamudili s čakanjem na odpiranje prehoda v Gabrijelovi ulici. Menili smo, da bi posredovali nekaj predlogov, ki smo jih prav v zvezi s tem prehodom slišali od njegovih uporabnikov. Zavarovalnice bodo zaprte do torka Zavarovalnice bodo zaprte od danes do vključno ponedeljka, 28. t.m. Tajništvo sindikata FULA (CGIL -CISL - UIL) je namreč oklicalo za dan in v ponedeljek, 28. t.m., stavko. Upoštevajoč, da je jutri praznik, ob sobotah pa so zavarovalnice itak zaprte, bodo uslužbenci zavarovalnih zavodov imeli kar pet dni počitka. Srečanje veleposlanika Kosina s predstavniki goriške občine uiiiiiinniiiuiiiiiiiimiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiuiuunuitmininaiiMiiiiNininiiinitiiiinunimiiiiitmfiMiiiiiiii Štafeta mladosti danes v Novi Gorici in Tolminu Jutri jo bodo prevzeli Bohinjčani pri Petrovem Brdu štafeta mladosti, ki je včeraj dospela v Slovenijo in ki je prenočila v Kopru, bo danes nadaljevala pot po Primorski. Koprčani bodo štafetno palico predali mladincem iz Sežane, ti pa jo bodo pri Štanjelu prepustili Novogoričanom. Preko Branika, Dornberka, Bukovce, Volčje drage, Bilj, Vrtojbe in Šempetra bo štafeta okrog 10.10 prispela v Novo Gorico, kjer bo v avditoriju hotela Argonavti osrednja prireditev ob sprejemu štafete. Na slovesnosti bo spregovoril sekretar OK ZKS Aljoša Uršič, sledil bo' kulturni spored. Štafetna palica bo nato nadaljevala pot preko Solkana, Kromberka in Ajševice do Šempasa, kjer jo bodo sprejeli mladi iz ajdovske občine. Danes bo štafeta mladosti nadaljevala pot še skozi Idrijo do Tolmina, kamor bo prispela ob 19. uri. Slavnostni sprejem štafete bo pred šolskim ccnLo..i Vojvodina v Tolminu. Štafeta bo prenočila v Tolminu, za častno stražo pa bodo poskrbeli mladinci tega kraja. Jutri zjutraj bo štafeta mladosti nadaljevala pot do Petrovega Brda, kjer jo bodo prevzeli Bohinjčani. IK Kako bo z oskrbo v prihodnjih dneh Zaradi jutrišnjega praznika bodo trgovine danes in v prihodnjih dneh poslovale po nekoliko drugačnem urniku. Tako sporoča združenje goriških trgovcev, ki obenem obvešča, da bodo danes mesnice odprte tudi v popoldanskem času, v pekarnah pa bodo napekli kruh tudi z . jutri. Jutri, 25. aprila, bodo vse trgovine zaprte. V soboto bo-’ trgovine poslovale po običajnem urniau, preklicana pa je obvezna tedenska zapora. V nedeljo, 27. aprila, bodo vse trgovine zaprte, razen dez rne cvetličarne (Padovan, Marconijeva ulica 3). nem demokratičnem in upravnem življenju občin Škocjan, Turjak in Pierš. Pred njim bosta govorila župan iz Turjaka Petean in tajnik federacije KPI Paiza. Ob tej priložnosti bodo odprli fotografsko razstavo, ki bo dokumentirala dosežke 30-letne demokratične uprave v teh občinah. Danes sestanek pokrajinske komisije za vprašanja osimskega sporazuma Danes se bo sestala stalna komisija pokrajinskega sveta, ki je zadolžena za vprašanja v zvezi z izvajanjem osimskega sporazuma. Razpravljali bodo o gospodarskem sodelovanju obmejnih področij, o uravnavanju in skupni izrabi Soče ter o sporazumu med EGS in Jugoslavijo. V tej zvezi velja omeniti, da bodo o nedavnem sporazumu med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo razpravljali tudi na strokovnem posvetu, ki bo 29. aprila v okviru prireditev na 10. sejmu ESPOMEGO. Iz goriške bolnišnice Trideset dni se bo morala zdraviti Elsa Petarin iz Šlovrenca zaradi poškodb, ki jih je zadobila v prometni nesreči, včeraj nekaj po 11. uri, Nesreča se je pripetila v Šlovrencu. V NOVI GORICI Proslava ob obletnici Osvobodilne fronte Občinska konferenca SZDL Nov* Gorica in občinski svet Zveze sindikatov Slovenije priredita jutri, 25. aprila, ob 17. uri slavnostno sejo v počastitev obletnice OF. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi občinska priznanja OF in srebrne znake ZSS. V kulturnem sporedu bosta sodelovala zbor Marij Kogoj ter Primorsko dramsko gledališče. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo vabi mlajše člane in prijatelje, da se množično udeležijo 1. spominskega pohoda, ki bo ob 1. maju v Štever-janu in ki bo posvečen 35-letnici osvoboditve. Na doberdobskem županstvu bodo delili nakaznice za meso po znižani ceni v okviru goriške proste cone od 28. do 30. aprila od 10. do 12.; ure. Županstvo naproša sorodnike u-mrlih ali izseljenih občanov, naj vrnejo nakaznice za sladkor in kavo.- Razstave Ženski iniciativni odbor iz Doberdoba vabi na razstavo slik domače slikarke Eme Lavrenčičeve in idrijskih čipk. Razstavo bodo odprli danes, 24. t.m., ob 18.30 v prostorih PD Jezero. Odprta bo do 1. maja. Izleti Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje v nedeljo, 27. a-prila, na izlet na Nanos, kjer bo srečanje s planinci PD Vipava. Vzpon je predviden iz Razdrtega, bolj korajžni pa se lahko povzpnejo tudi po Furlanovi poti nad Gradiščem. Odhod z lastnimi sredstvi • Travnika ob 8. uri. Kino Gorica VERDI .T7.30-22.00 «H corpo del- ‘ la ragassa*. L. Čarati in E, M. Salfl|jj|x Prepovedan mladini pod CORSO 17.39—22.00 «Buone notizie». G. Giannini in A. Molina. Prepovedan mladini pod 14. letom. VTTORIA 17.00-22.00 «Mangiati vi-vi». Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EKCELSIOR 18.09-22.00 «Intercep-tor*. PRINCIPE 17.00-22.00 «La liceale, il diavolo, l'acqua santa*. Nora Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 -»Človek, ki ga je treba ubiti*. Jugoslovanski film. SVOBODA 18.09-20.00 «Disko vročica*. Nemški film. DESKLE 19.30 »Sinovi velike medvedke*. Nemški film. Chiaromonte v Turjaku V nedeljo, 27. aprila, se bo na Goriškem mudil senator Chiaroraon-te, član vodstva KPI. V Turjaku bo ob 10. uri spregovoril na zborovanju o prispevku partije ob tridesetlet- Sinoči v Štandrežu trčila tovornjak in avtobus Odkar v okolici Gorice urejujejo cestne dovoze, to pa traja že precej mesecev, se večji del prometa odvija skozi Št,andrež. Že v navadnih o-koliščinah prihaja do zastojev, ko pa se pripeti nesreča, se ozko grlo potem zamaši. Nesreča, pa, kot vemo, ne počiva. Včeraj okrog 19.39 sta v bližini štandreške cerkve trčila tovornjak s prikolico podjetja špedicija iz Bugojna ter avtobus občinskega podjetja iz Gorice. Tovornjak je nameraval zapeljati s trga pred cerkvijo v Mihaelovo ulico. Pri tem pa je prišlo do trčenja. Ranjen ni bil nihče, pač pa je bil promet skozi Štandrež precej časa povsem ustavljen. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi danes zvečer ob 20.30 v Avditorij v Gorici na koncert TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZRORA v počastitev praznika OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA DKŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44 387. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves ian in ponoči ie v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. Včeraj-danes Ir goriškega matičnega urada UMRLI SO: 77-letna Maria Bo-scarol vdova Magri, 89-letna Gizela Hlede vdova Brumat, 85-letna Pie-rina Iordan, 30-letni Roberto Mala-cart, 83-letni Ferdinando Cutrofello, 75-letna Amelia Cappon por. Ban-delli, 65-letni Amelio Sattolo, 74-let-na Regina CalMgaris, 79-letna Pieri-na Bensa vdova Peterin in 69-letna Caterina Vidoz. RODILI SO SE: Maria Roveno, Carlo Folla, Andrea Dorigo, Sabrina Giacca, Massimo Baseilo, Lara Deros, Paola Tascolai. Daniele Kacin. Francesco Malignani in Marta Scarel. POROKE: Alfio Di Doi in Flavia Bernardis, Marjan Roner in Dora Blažko, Giovanni Merola in Anna Maria Bressan, Giorgio Pacor in Paola Olivo. OKLICI: Fn-nco Giannini in So-nia Schuegur, Giuseppe Robazza in Elvia Pecorari, Antonio Martina in Sonja Degano. Umberto Persi in Vittoria Marconato, Renato Maurič in Maurizia Socol. Športno društvo Dom izreka sv« jeinu trenerju in igralcu David Klanjščku iskreno sožalje ob izg« bi očeta Milota. Davidu Klanjščku izreka sožalji ob izgubi očeta Milota Mladinsk center v Gorici. Sošolci izrekajo Davidu Klanjščka globoko sožalje ob izgubi dragega očeta. VERDI Danes ob 20. uri sedma uprizoritev Borodinova opere «Knez Igor*. Dirigent Oskar Danon, režija Mladen Šabič. Red F. ROSSETT1 Danes ob 20.30 (konec ob 23.45) jred prost* bo Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine predstavilo delo Pier Paola Pasolinija «Cal-deron*. Režija Giorgio Pressbur-Ser. Zadnja predstava v abonmaju. AVDITORIJ Od 28. aprila bo gledališki ansambel «la Cooperativa Attori e Tecni-ei» predstavil delo Ludwiga Tiecka «0buti maček*. Rezervacije pri o-srednji blagajni. Abonenti 20% popusta. Kino Lappella Underground Ciklus madžarskega filma. «La spada* (A-kard - 1977) režija Janos Lo-molky. Aldebaran 16.00-22.00 «Salo o 120 giornate di Sodoma*. Pier Paolo Pasolini. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Porno erotic mo-yie». Prepovedan mladini pod 18. letom. Ariston 17.00—22.00 «11 matto*. Barvni film za vsakogar. Ritz 15.30 «Qua la mano*. A. Celen-tano in E. Montesano. Barvni film za vsakogar. Eden 17.00 «11 tamburo di latta*. Mario Adorf. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.30 «Kramei eoritro Kra mer* D Hoffman M Streep. Grattacielo 17.00-22.00 «Kiss Poan-tons* - I Kiss - Glasbeni film. *enice 16.00 «Sono fotogenico*. Renato Pozzetto. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. "Iignon 16.00 «Tess». N. Kinski. Barvni film za vsakogar. »nodrammatieo 15 30 — 22.00 «Sex hard cere*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cnstallo 16 30 «Bocca da fuoco*. J. Cabul in S. Loren. Barvni film za vsakogar. Moderno 16.00 «Gli aristogatti*. Barvni risani film. Aurora 16.30 «Che coopia quei due*. R- Moore in T. Curtis. Barvni film za vsakogar. Vaoitol 16.30 «Casablanca». Charls Bronson. Barvni film. v'ttorio Venelo 16 00 «1 viaggiatori della sera* Barvni film Prepovedan mladini pod 14. letom. v°Ita (Milje) Zaprto. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 24. aprila „ JURIJ sonce vzide ob 6.03 in zatone ob J~.03 — Dolžina dneva 14 ur — Lu-04 vzide ob 14.20 in zatone ob 3.41. Jutri, PETEK, 25. aprila MARKO S* včeraj: najvišja temperatu-? « stopinj, najnižja. 7,^^tptjiryg, wj8. uri 14,6 stopinje, zračni tlak mb ustaljen, veter1’ IB ‘krh na ^ahodnik, vlaga 46-odšlb?nŠ, fie-oblačno, morje skoraj mirno, tem-Peratura morja 11,2 stopinje. - RDJSTVA IN SMRTI j. REDILI SO SE: Sabrina Burelli n« ’ kara Schrey, Martina Bembo. UMRLI SO: 60-letni Flavio Ugo, n *tni Francesco Pizzarelli, 77-let-4 Ersilia Bonin vd. Carbi, 86-letna Žara, 73-letna Iolanda Cova-!)h, 80-letna Maria Podgornik vd. £4cman, G6-letni Doimo Tocigl, 96-j.,714 Gemma Angeli vd. Grigna-!£“. 78-letna Elena Stocco vd. Bogi v ‘9-letni Egidio Menetto, 81-let-Komano Goruppi. dnevna služba lekarn ~ (od 8 30 do 20.30) s Akg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2, Ul. ^ncinj 179. Ul. Revoltella 41 H, 8.30 do 13. in od 16. do 20 30) c°mo f G'ovanni 5. Čampo S. Gia- KRIŠKE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE PRIREJAJO PROSLAVO 35-LETNICE OSVOBODITVE DANES OB 20.30 Kulturni večer v priredbi PD Vesna in ŠD Mladina z nastopom domačih pevskih zborov in baletne skupine. JUTRI OB 10.00 Povorka in polaganje vencev pod pokroviteljstvom VZPI -ANPI. Govorila bosta predsednik Zveze borcev iz Sežane Grmek in tajnik pokrajinskega odbora VZPI - ANPI Košuta. OB 15.30 — Poimenovanje sekcije KPI po partizanskem junaku Josipu Verginelli. Govorila bosta pokrajinski tajnik KPI Tonel in član federalnega komiteja KPI Lovriha. Nastopata moški zbor V. Vodnik iz Doline ter godba na pihala s Proseka. VABLJENI! nočna služba lekarn » G*d 20.30 dalje) c°hio l Giovanni 5, Čampo S. Gia- 2nRAVSTVENA dežurna služba tgj nya služba od 21 do 8 ure d0 . '82627; predpraznična od 14 JL ure in praznična od F do ' 'lrP bel 68441 Vodstvo TPPZ obvešča ves ansambel, da bo danes, 24. aprila, ob 18.30 odhod avtobusov iz Bazovice v Gorico, kjer bomo ob 20.30 nastopili v goriškem Avditoriju, Ulica Roma. Jutri, 25. aprila, pojemo ob 16. uri pri Korošcih v Miljskih hribih, ob 21. uri pa nastopimo v gledališču v Kopru. Ne pozabite prepustnic. BOLA GLASBENE MATICE TRST Danes, 24. aprila, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma KONCERT slušateljev Akademije za glasbo iz Sarajeva VABLJENI RAZPIS NATEČAJA za podelitev štipendij za izpopolnitev v slovenskem jeziku in literaturi Republiški komite za vzgojo ii; izobraževanje ter telesno kulturo SR Slovenije razpisuje v smislu 8. člena Osimske pogodbe natečaj za podelitev šestih štipendij za študij in izpopolnitev slovenskega jezika in Uterature pri univerzi v Ljubljani za akademsko leto 1980-81. Štipendije so namenjene pripravi in : specializaciji UČit$ev; javnih in .srednjih sol s slovenskim uertim jezikom v tržašleripokrajini ter tistih oseb, ki želijo poučevati na navedenih šolah. Višina štipendije znaša 38.700 din letno in še izplačuje v e-nakih mesečnih obrokih po (4.300 din) od oktobra 1980 do junija 1981., Prošnje za dodelitev zgoraj navedenih štipendij lahko vložijo pripadniki slovenske narodnostne skupine, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo in tudi tisti, ki se šele pripravljajo za poklic v prosvetni stroki. Prošnje lahko vložijo tudi tisti, ki so že eno akademsko leto dobivali štipendijo in jim je za dokončanje študija potrebno še enoletno bivanje v Ljubljani. V takem primeru mora kandidat za štipendijo >redložiti potrdilo o opravljenih iz-ritih. Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepisom prosilca in ustreznimi podatki o dokončanem študiju ter o dosedanji službi, naj prosilci vlože pri šolskem skrbništvu v Trstu do 30. aprila 1980. Izid razpisa bo pravočasno sporočen vsem udeležencem. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel 228 124; Bazovica: tel 226165; Opčine: tel. 2111101. Prosek: tel 225 141; Božje polje. Zgonik: tel. 225 596. Nabrežina: tel 200121: Sesljam tel. 209197, Žavlje: tel 215137; Milje: tel. 271 124 Koncerti Danes, 24. t.m., ob 18.30 bo v baziliki sv. Silvestra koncert dua Sella (flavta) . Marcolin (klavir). Na sporedu: Casella, Sulpizi, Vare-se, Milhaud in Missiaen. Cene na občinski tržnici na debelo (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 23. APR 1LA 1980 Povrtn;na £esen Ra.di<5 zelen .Jomač lorija . Witloff cebula ArtT1 'na Artičoke p^ena ^adižniki ?elena SP'nača domača 'lin Maks. Prevl. Sadje Min. Maks. Prevl 1600 2200 2000 Ananas 935 990 990 2000 2500 2200 Banane Jagode 1375 1540 1540 1485 1540 1485 debele 1980 2750 2420 350 450 400 Jabolka jonathan I. 345 460 403 50 80 75 Hruške abate 1000 1600 1300 conference 1035 850 1035 320 920 Hruške passa crassana 403 460 403 633 1495 1150 Pomaranče 633 978 863 taroki I. 805 1035 920 800 1000 900 Limone I. 518 633 575 400 700 500 Grenivke 605 660 605 300 500 400 Grozdje čile 2200 SLOVENSKO > STALNO _ GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom soboto, 26. t.m., ob 20.30 JOHN M. SYNGE VRAŽJI FANT ZAHODNE STRANI komedija v treh dejanjih Mali oglasi telefon (040) 7946 72 POKL1CNEGA B OLNIC AR JA/KO brez starostne omejitve zaposli zdravstveni dom v Rimu. Ponudbe poslati na naslov Ul. Monte delle gioie št. 5 Rim - tel. 06-830921. URADNIKA/CO tudi začetnika/co z dobrim znanjem italijanščine in srbohrvaščine, po možnosti tudi angleščine išče trgovsko podjetje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montec-chi 6 pod šifro «Vesten tajnik*. OSMICO je odprl Karlo Pegan v Zgoniku št. 58. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Edi Glavina, Lo-njer 255. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška Zagradec št. 1. Toči belo in črno vino. USLUŽBENEC išče zaradi premestitve delovnega mesta iz Turina v Trst dvosobno stalno stanovanje od meseca julija ali najkasneje avgusta tega leta. Telefon 31646. RANCA Dl CREDITO Dl fRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA - • S. P A. r«sr - ULICA K FlLZl 10 - S? Ej1-«46. SREDNJI 1’KCAJ BANKOVCEV 23. 4. 1980 Ameriški dolar 868.— Funt šterling 1943,— Irski funt šterling 1750.— Švicarski frank 500,— Francoski frank 200,— Belgijski frank 28,75 Nemška marka 464,50 Avstrijski šiling 65,25 Kanadski dnlar 730.— Holandski florint 424.— Danska krona 150.— Švedska kron- 198.— Norveška krona 171,— Drahma 19,— Mali dinar 37,50 Veliki dinar 37,50 MENJALNICA vseh tujih valut NAZSTAVA IN PRODAJA CVETJA, RASTLINJA IN VRTNARSTVA 25-APRIL/4.MAJ 1980 'ElT^SlSB^O W®D@S®jj@[Ttfi) J*pnlk: 9,30 -12,30 /15,30-21 -i^bota, nedelja In praznik od 10. do 2t) -vstopnina L.1.500 (znižana L. 1.000) 5. BALNEOEKONOMSKI KOLOKVIJ V RADENCIH Odpreti zdravilišča tudi rekreaciji in turizmu Strokovnjaki Evrope o vlogi naravnih zdravilišč RADENCI — V znanem zdravilišču RADENSKA je bil 5. balneoekonomski kolokvij mednarodnega združenja naravnih zdravilišč (FITEC), v katerem je sodelovalo okoli 80 najvidnejših evropskih gospodarskih strokovnjakov s področja balneologije — .zdraviliškega turizma. Udeleženci so prišli iz dvanajstih evropskih držav. V imenu pokrovitelja, izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, je sodelujoče pozdravil prim. dr. Anton Fazarinc, predsednik republiškega komiteja za zdravstvo in socialno varstvo. Med drugim je dejaf, da lahko od tovrstnega posvetovanja in zaradi tem, ki so jih za referente zbrali udeleženci, lahko pričakujemo, da bo resnično odgovoril na nekatera pomembna vprašanja o nadaljnjem razvoju zdraviliškega turizma v Evropi in Jugoslaviji. V Jugoslaviji dajejo tej obliki zdravstvene dejavnosti, v kateri se prepletajo tako zdravstveni kot gospodarsko - turistični interesi, velik poudarek. Ob tem pa vedno bolj ugotavljajo, da se pri obravnavanju ekonomskih vidikov naravnih zdravilišč porajajo vprašanja, ki terjajo resne raziskave. Od tega kolokvija v Radencih (ki je že drugi v Jugoslaviji, prvi je bil pred dvanajstimi leti v Rogaški Slatini), lahko pričakujemo, da bo nakazal nekatere rešitve za medsebojno povezovanje medicinskih, ekonomskih in kulturnih vidikov zdraviliške dejavnosti. Zasedanje je vodil dr. Peter Ka-soar (Švica), predsednik ekonomske komisije FITEC, prisoten pa je bil tudi dr. J. C. Pons (Francija), predsednik tega mednarodnega združenja. V številnih referatih in razpravah so osvetlili vrsto vprašanj o vlogi naravnih zdravilišč z gospodarskega, socialnomedicinskega in sociološkega vidika. Na tem srečanju so sodelovali tudi znani balneologi iz čehoslovaške in Madžarske, zaradi česar so se dogovorili, da bodo poizkušali najti enotna mednarodna merila za zdraviliško dejavnost. Razprave strokovnjakov iz evropskih držav, za katere je značilna močno razvita zdraviliška dejavnost, je prepletala med drugim tudi ugotovitev, da je povpraše- vanje po naravnih zdraviliščih mimo ozkih medicinskih motivov, čedalje večje, zaradi česar se vse bolj odpirajo za rekreacijo in turizem ter na tej osnovi širijo in pestrijo svojo ponudbo. Ta ugotovitev je toliko ekonomsko pomembnejša, ker je večina naravnih zdravilišč na manj razvitih območjih. V imenu jugoslovanskih balneo-ekonomistov in v imenu skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč je govoril prof. mr. Ludvik Rebeušek, podpredsednik ekonomske komisije FITEC in predsednik organizacijskega odbora tega srečanja. Med Tržaška občina si je pred malo manj kot desetimi leti naložila nič kaj lahko, hkrati pa hvalevredno nalogo, da organizira v veliki razstavni dvorani palače Costanzi antološke razstave že umrlim ali pa tudi še živečim, vsekakor pa u-veljavljenim ali veljavnim tržaškim umetnikom. In v tem smislu s0 dobili doslej ustrezno priznanje Sabino Coloni, Eduardo Devetta, brata Romeo in Renato Daneo, Gianni Brumatti, Avgust Černigoj in še kdo drugi. Ob tem je bilo povsem logično, da pride prej ali slej na vrsto tudi tržaški mojster čopiča Dyalma Stultus, ki se je sicer že leta 1941 iz Trsta izselil in si izbral za drugo «domo-vino» Firence, a ni nikoli pozabil svojega Trsta, kamor se je sicer občasno, a gotovo vračal in prirejal zanimive in uspele razstave, tako da je bil Trst bolj ali manj stalno na tekočem, kaj njegov rojak ustvarja. In vendar se nam dozdi, da je bil marsikateri Tržačan presenečen, ko se je ob obisku velike antološke razstave, ki jo je sedaj tržaška občina pripravila Stultusu v palači Costanzi, znašel pred kopico umetnikovih del, zbranih na enem mestu in to del, ki po našem in ne le po našem mnenju izhajajo iz umetnikove najbolj zre- drugim je povedal, da je v jugoslovanskih zdraviliščih že vsaj polovica gostov, ki prihajajo na svojo lastno pobudo, torej brez napotnic socialnega zavarovanja. Dejal je še, da so si organizatorji tega pomembnega srečanja evropskih strokovnjakov prizadevali u-stvariti udeležencem čim boljše možnosti za delo, pri tem pa so naleteli na veliko pomoč in sodelovanje delovnega kolektiva zdravilišča «Radenska», ki je gostitelj kolokvija. Prihodnji balneoekonomski kolokvij bo v Portugalski. JOŽE OBLAK le, rekli bi celo zlate dobe. Gre pravzaprav z j. dober izbor - del iz dveh ciklov, iz prvih petnajstih let umetnikove ustvarjalne dobe, ko je namreč Stultus živel še v Trstu, ter iz prvih petnajstih let njegovega življenja v Firencah. Ne bomo se spuščali v strokovno ocenjevanje Stultusovih mojstrovin, ker so to storili že mnogi pred nami in to kvalijicirani strokovnjaki, pač bi se radi ustavili pri dveh stranskih značilnostih, ki pa sta vzbudili našo pozornost. Predvsem bomo poudarili to, da je Stultus v svojem tržaškem obdobju krepko zajemal v lepote in značilnosti naših krajev, Krasa in Vipavske doline, saj je med razstavljenimi deli iz te dobe menda polovica motivov iz naših krajev, začenši z velikim oljem Štanjela, seveda lepe kraške vasi iz dobe, ko ga nacijašistična uničevalna ihta še ni upepelila. Nadalje sta tu dva vipavska Sv. Križa, tu sta nadalje Velike in Male Zabije, tu je briška vas, tu je Hubelj in devinski grad, pa tudi nekaj drugih motivov, kjer iz naslova ne razberemo, za kaj gre, a nam tipično kraški kal pove, da gre za motiv, ki ga je mojster našel pri nas. Iz tega bi izvlekli logično posledico, da se je mojster do- V Istri velika škoda zaradi slabega vremena PULJ — Hitra ohladitev, ki so jo spremljali močan veter, dež in sneg, je povzročila velikansko škodo v istrskem gospodarstvu. Poleg škode v prometu PTT, na cestah, na elektrcaistribucijski mreži in melioracijskih sistemih, so nizke temperature ogrozile rast poljskih kultur, povzročile zastoj pri setvi ter ustvarile določene pogoje za nekatere rastlinske bolezni. Cenijo, da bo ta škoda znašala skoraj gotovo nekoliko stotin novih dinarjev. Kar se tiče škode na elektro-distribucijski mreži, je treba o-meniti, da sta bila posebno prizadeti področji Žminja in Kanfanara. Na 35-kilovoltnem daljnovodu se je zrušilo sedem velikih nosilcev, ki jih bo treba vse zamenjati. Neki drugi daljnovod se je v dolžini pet kilometrov popolnoma polomil. Hude poškodbe je utrpela tudi nizkonapetostna mreža v Žminju in Kanfanaru. Costanzi bro počutil med Slovenci, kar posredno priča tudi nekaj drugih motivov kot na primer oije z naslovom Kraška kmetica ali Kmetica iz Dornberka, kjer v obeh primerih prikaže lepo mlado kmečko deklr. Sicer pa to spada že v drugo značilnost Stultusove sedanje razstave v palači Costanzi, kjer bo kolikor toliko pozorni obiskovalec kaj kmalu opazil, da Stultus pri svojem izbiranju motivov ni «gle-dal v višave», pač pa je izbiral motive iz preprostega življenja, iz preprostega sveta, tako da je dajal svojim delom določeno socialno noto. Res je, ta nota v njegovih delih nima tako imenovane plakatske moči, ki je po navadi bolj negativna kot pozitivna, toda leta 1925 je Stultus napravil sliko, ki ji je dal naslov «L'ultimo pegno», kar bi po naše mogli nazvati izbira zadnjega predmeta za zastavljalnico. Na veliki sliki vidimo betežnega starca v siromašnem prostoru in ob njem vnukinjo, ki drži v rokah vazo, od katere se starček nerad ločuje, vendar živeti je treba. Tu je na primer tudi zelo zgovorni motiv z naslovom «Perica», kjer mojster ni naslikal obraza, pač pa upognjen hrbet ženske nad potokom, nad pralnim plohom in s kupom opranega perila, o kra-ških kmečkih dekletih smo že govorili, lahko bi pa v tem smislu navedli tudi njegove umotvore iz dobe Firenc, kjer je človeška po-dolp^pggostni del celotne . l(omp,Q.-u zicije, a gre vedno za podobe preprostih ženic, kmetic, delavk. Iz obzazan, upodobljenih žensk - kmetic pa je razvidno, da je mojster s simpatijo gledal na delovnega človeka. Razstava v palači Costanzi bo trajala do konca junija. Fre iiiiiimviifiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiitiiiiitiiiiiiiiiiitiMttiiiu Patronat KZ - INAC svetuje Obvezno zavarovanje družinskih pomočnic iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiHiiiiiuifiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiriiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKHiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMi Iz umetnostnih galerij D. Stultus v palači Vpr.: ^Obračam se na vas za nasvet, ker ne vem. kaj naj storim. Vsak dan hodim na dom moje stare tete, ki ima 80 let in je zelo bolehna. Dejansko rri njej o-pravljam razna družinska opravila po potrebi, kakšen dan več, kakšen dan manj. Zato sem pomislila, da bi se zavarovala kot družinska pomočnica pri moji teti, ker so mi rekli, da je to mogoče. Vložila sem prošnjo na 1NPS, vendar pa sem te dni prejela negativen odgovor in imam 90 dni časa, da vložim priziv. Zdaj ne vem, kaj naj napravim. V pismu ni nič rečeno, zakaj so prošnjo odbili in sploh ne vem, če imam pravico do zavarovanja. Kaj mi vi svetujete?-!, V. II. Niste vi edini, ki imate težave z vpisom kot družinska pomočnica. Veliko število oseb, ki so vložile zadevno prošnjo, je v zadnjem obdobju prejelo od INPS sporočilo. da njihovo delovno razmerje kot družinske pomočnice sploh ne obstaja in zato niso avtorizirane, da plačujejo zavarovalne prispevke. Taka pisma so dobile tudi zavarovanke, ki so že več let plačevale prispevke na osnovi dovolje- nja zavarovalne'"' zavoda in so jim sedaj po več letih razveljavili redno vplačane prispevke ter celo odbili že priznano pokojnino, ker ni zadoščeno zavarovalnim pogojem. Tako represivno ravnanje je posledica večje kontrole s strani nadzornih organov oziroma je ravnatelj INPS v vseh spornih ah vsaj sumljivih primerih avtomatično odklonil avtorizacijo, v pričakovanju nadaljnjih dokazov in argumentacij. Zato svetujemo tako vam kot osebam, ki so v podobnem položaju, da ne obupujete in da storite vse potrebno, da se stvar zadovoljivo reši. Torej treba je vložiti priziv z vsem potrebnim dokaznim gradivom. Po zakonu mora bi.i oseba (lahko je moški ali ženska), ki opravlja razna družinska dela v izključno korist delodajalca, obvezno zavarovana. To velja v vsakem primeru, če gre dejansko zu podrejeno in redno plačano dejavnost, se pravi, da dotična oseba opravlja razna družinska oziroma hišna dela po navodilih delodajalca in prejema tudi plačo ali drugačno uslugo (stanovanje, hrano ipd.). Če sta delodajalec in delojemalec v sorodstvu, je tudi obvezno zavarovanje, vendar pa vselej pod pogojem, da gre za podrejeno in plačano družinsko dejavnost. To velja torej tudi za vaš slučaj. Seveda je neobhodno potrebno, da dobivate za svojo pomoč tudi neko odškodnino, ker bi v nasprotnem primeru zmanjkala e-na izmed predpostavk. Novo izjavo v tem smislu naj podpiše vaša teta in vi sami, v prizivu pa navedite čimveč podatkov, ki dokazujejo vaš status polnopravne družinske pomočnice, kot to zahteva zakon. ŽIGOSANJE ZDRAVSTVENIH KNJIŽIC Vpr.: «Moja nona ima zdravstveno knjižico kot kmečka upokojenka in lani se je vpisala v SAUB. Je potrebno žigosati knjižico kot prejšnja leta?» J. C. Ne, pri kmečkem zavarovanju ni več potrebno žigosati zdravstvenih knjižic, ker velja vpis v zdravstvene enote SAUB. Nasprotno pa morajo, vsaj še letos, obvezno overoviti svoje zdravstvene izkaznice obrtniški in trgovski zavarovanci. Slovenska imena naših krajev KLENJE Ime te vasice pri Špetru izhaja iz drevesnega imena klen, razširjenega s pripono —je za skupna imena: ital. oblika Clenia je gola pisna prilagoditev. Moški prebivalec je Klenjan, odtod priimek Kli-njon (Clignon), ki je pogosten v Nadiški dolini: — i— v prvem zlogu najdemo tudi v zgodovinski obliki iz 1. 1275 Clinia, ki jo citira Frau, in je nastal iz —e— v ne-naglašenem zlogu zaradi soseščine mehkonebniškega glasu nj. V Zemljevidu z italijanskimi in slovenskimi krajevnimi imeni v Furlaniji, Julijski krajini in Benečiji, LJ 1974, je na str. 5 dvojna napaka: Klanje in E—7, pravilno Klenje in F—7. Pridevnik in ime za prebivalke v splošni rabi manjkata: pri imenih majhnih selišč v Benečiji rabijo običajno opisne oblike iz Klenj ipd. Verjetno so oblike, ki jih pogrešamo, obstajale in bo treba še raziskovati. DOGODKI V SLIKAH Prejšnji četrtek so obiskali našo tiskarno dijaki tretjega razreda srednje šole I. Trinko iz Gorice v spremstvu profesorice Bričeve in prof. Vetriha V okviru nabiralne akcije za popravilo ljudskega doma v Trebčah so prejšnji petek odprli razstavo slik Atili ja Kralja. Na sliki recitatorji in: slikar PD Vesna je priredil? kulturni večer v Ljudskem domu v Križu. Poleg zbora in tamburašev iz Boljunca je nastopala tudi folklorna skupina iz Gorice Prejšnji ponedeljek v Kraški galeriji: ob proslavi 35. obletnice osvoboditve je bila odprta razstava Jagodičevib Spomenikov padlim v NOB Giorgio Ulivieri je prejšnjo nedeljo predaval na Glasbeni matici o godalih v srednjem veku in v renesansi ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Vzgojna oddaja 13.00 Dan za dnem, rubrika Dnevnika 1 13.15 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik in Danes v parlamentu 14.10 Omer Paša Sarajevski janičarji, TV film 17.00 3, 2, 1 . .. stik! 17.30 Huckleburry Finnove prigode, risani film 18.00 šolska vzgoja: Napotki za energetsko varčevanje 18.30 Vesolje 1999, Tav Bor, 2. del TV filma 19.00 DNEVNIK 1 — Kronike 19.20 Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Raimondo Vianello 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Varietejski program 21.45 Dolly, petnajstdnevno srečanje s kinom 22.00 Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob kcncu Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal 12.30 Poštni nabiralnik 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 Vzgojna oddaja 14.00 Petnajstdnevnik o kinu Program za mladino 17.00 čebelica Maja, risani film 17.30 Nadaljevanje prihodnjič 18.00 Šolska vzgoja: Izbira bodočnosti 18.30 Iz parlamenta in Dnevnik 2 — športne vesti 18.50 Dober večer z. .. Divjim zahodom - Osvajanje Divjega zahoda, TV nadaljevanka Vremenske razmere 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Ceste v San Franciscu, TV film 21.35 Oddaja, ki jo je pripravil in jo vodi Carmelo Bene 22.25 Knjižne novosti 23.00 Eurogol Ob kcncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Tretji kanal 18.30 šolska vzgoja: Turizem 19.30 Dežele — kultura, prireditve, dogodki, običaji 20.00 Malo gledališče 20.05 Glasba iz Spoleta, 2. del 21.00 DNEVNIK 3 — Tednik Raziskave, debate, intervjuji: vse o deželnih vprašanjih 21.30 DNEVNIK 3 22.00 Malo gledališče (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 10.10 - 11.00 - 16.55 TV v šoli: Elektronika, Kemija, Umetnost, Gibanja zračnih gmot, Teritorialna obramba 17.55 Poročila 18.00 Življenje na zemlji 18.55 Otroštvo mladosti 19.25 Obzornik 19.35 Na sedni stezi 20.10 Risanka 20.26 Zmo do zrna 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Moč je v ljudeh 22.05 Igra vam Oscar Peterson 22.55 V znamenju — Lirika 20. stoletja — Dane Zajc Koper 20.30 Eurogol 20.50 Stičišče 21.00 2 minuti 21.05 Risanke 21.30 TV DNEVNIK 21.50 Bastard City — film 23.20 Politična tribuna 23.50 Glasba brez meja — London 79 Zagreb 19.15 Danes v skupščini 19.45 Glasbena oddaja 20.30 TV DNEVNIK 21.00 Zunanjepolitična oddaja 21.50 Kviz 22.40 TV DNEVNIK 22.55 Koliko se med seboj poznamo, kulturna "ddaja ŠVICA 19.50 TV DNEVNIK 20.30 Znanstvena oddaja 21.30 TV DNEVNIK 21.45 Film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Človek v sodobni družbi; 9.C0 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo o-snpvne šole; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: Naša pristna vina kje in kako; 12.00 Mikrofon v razredu; 12.40 Jugoslovanski pevci; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Otroško okence: «Tomi na obisku»; 14.30 Mladi pisci; 14.45 Odmevi iz Grčije; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino: Najnovejša izdaja "lošč; «Okuole ognjišča — pred studencan», snopič prafe in muzike casji). j«dijkii7:,10rN£iPasiwl9?i prenosotW»&l8Y-eA osvobodi!? .ter.tp-žaške Rižarne. RADIO TRST A PROSLAVA DNEVA OSVOBODITVE DANES, ČETRTEK, OB 17.10 Ob vsakoletni veliki proslavi dneva osvoboditve bodo danes prenašali neposredno iz Rižarne veliko manifestacijo, posvečeno vsem žrtvam nacifašističnega nasilja in idealov in boja za svobodo, za mir in prijateljstvo in sožitje med narodi. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 14.05 Popevke sc vrstijo; 14.10 Mladi izvajalci; 15.00 Mali koncert lahkih nct; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Mmdinska oddaja; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski klic; 17.30 Primorski dnevnik; 17,45 Zabavna glasba. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 20.30 Poročila; 8.00 - 8.45 Glasbeno prebujanje; 8.20 Horoskop; 8.50 Merit fa centro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je; 10.15 Knjiga po radiu; 10.32 Glasbeni trenutek; 10.40 Mozaik; 11.00 Horoskop; 11.03 Glasba: 11.00 Leteči zmaj; 10.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah: 13.45 Controluce; 14.00 Kim, svet mladih; 14.33 Plesna glasba; 15.00 Jugoslovanske popevke; 15.33 Glasba; 15.45 Z nami je . . .; 16.00 Leteči zmaj (ponovitev); 16.20 Zig - Zag; 16.45 Mini juke box; 17.00 Orkester lahke glasbe; 17.32 Crash; 17.55 Knjige v izložbi; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 18.32 Muratti mušic: 19.15 Poje Gianna Nannini; 19.32 LP plošče; 20.00 Lirični glasovi. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00. 17.00. 19.00 Pa ročila; 6.00 - 8.45 Glasba za do bro jutro; 9.03 Glasbeno - govorni program; 11.03 Poje Alberto Ra-bagliatti; 11.15 Radijska priredba; 12.03 Glasbeno - govorni prh gram; 13.25 Poštna kočija; 13.34 Pogovor s poslušalci; 14.03 Športna oddaja; 15.03 Rally; 15.25 Popoldanska srečanja; 16.40 Glasbe ni program; 17.03 Patchvvcrk: 18.35 Programi pristopanja; 19.25 Nabožna oddaja; 19.30 Glasbeni program. LJUBLJANA 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 D naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Mladina poje -OPZ RTV Ljubljana; 10.05 Z ra diom na poti; 9.45 Turistični na^ petki za naše geste iz tujine; 11.05 Rezervirano za . . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.00 Na današnji dan; 13.10 Znane melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.00 Danes do 13. - I* naših krajev; 14.20 Zabavna glas ba; 14.30 Pricoročajo vam 15.05 Enajsta šola; 15.20 Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Jezi kovni pogovori; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 Studio ob 17.; 19.00 Vsa zemlja bo z nami zapela . . .; '9.15 Lokalne ra dijske postaje se vključujejo; 19.35 Blaž Arnič: Godalni kvartet; 20.25 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Ansambel Franca Puharja; 21.00 Četrtkov večer do mačih pesmi in napevov; 22.05 Literarni večer, David Herbert Lawrence: 22.45 Lepe melodije; 23.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiov; 24.05 Lirični utrinki; 24.10 Paleta popevk jugoslo vanskih avtorjev. JoŽC Oblak - Sime 0 C • • opomini na gozdove Snežnika j o $: Odgovor je enostaven in preprost: sila kola lomi. V tistih težkih časih je partizanom zelo primanjkovalo zdravstvenega kadra, zlasti zdravnikov. Neizprosno je namreč dejstvo, da je vsa, že takrat znana 14. divizija, imela le enega samega zdravnika (dr. Lojzeta), Šercer-jeva, Primorska in Gorenjska brigada pa so bile brez zdravnikov! Brigadni bolničarji so imeli takrat veliko ranjencev, a malo sanitetnega materiala. To težko stanje je trajalo vse do kapitulacije Italije septembra 1943, ko je vsaka brigada 14. divizije dobila svojega zdravnika. Tudi vsa primorska partizanska saniteta je takrat zmogla, le enega zdravnika dr. Aleksandra Galo — dr. Petra, ki je marca 1943 postal sanitetni referent primorske operativne cone in še ta je prišel iz Notranjske. Kot sem že omenil je v gozdovih nad Babnim poljem že bila bolnica. To bolnico Loškega in nato Notranjskega odreda ie ustanovil pionir partizanske sanitete na Notranjskem in kasneje na Primorskem dr. A-leksander Gala — dr. Peter. Ker so Italijani in belogardisti iz Loške doline stalno hajkali po snežniških gozdovih, je moral tudi dr. Peter stalno seliti svojo bolnico. Dr. Peter je partizansko bolnico Loškega odreda postavil v začetku septembra 1942 na Prezidanskem Be-rinščku in tam vzdržal do konca septembra, ko jo je preselil v Šimenovo dolino blizu Škodovnika, kjer je bila do sredine oktobra 1942. Potem so se selili v Vrtačo blizu Zupanovega laza, kjer so bili nekako do srede novembra 1942. V tem času se je bolnica preimenovala v bolnico Notranjskega odreda. Preimenovana bolnica se je sredi novembra 1942 preselila na Požar nad O-trobovcem, kjer je ostala do 21. decembra 1942. Od naslednjega dne dalje pa ie bila partizanska bolnica Notranjskega odreda na kraju, imenovanem «Pri mrliču« blizu Grajševke. Vsi ti kraji se nahajajo v snežniških gozdovih med Babnim poljem in bivšo jugoslovansko - italijansko mejo, ki je bila na tem odseku močno zastražena vse do kapitulacije Italije septembra 1943. «Ute» so se nahajale v majhni dolinici, zaprti na vse strani z gostimi smrekami in so imele samo pet metrov dolgo nadstrešnico, pred katero je bilo odprto ognjišče. Nadstrešnica je bila pokrita z govejimi kožami. Nadstrešnica je služila oskrbovancem in osebju. O-boji so spali na okleščih smrekovih vej, preko katerih so potegnili šotorska krila. V to bolnico smo z osebjem bolnice prenesli ranjene borce Tomšičeve brigade, ki smo jim bili predhodno zavezali oči zaradi konspiracije. Za novosprejete ranjence smo nasekali novih smrekovih okleščkov in jih pregrnili poleg s šotorskimi krili tudi z odejami, ki smo jih prinesli s seboj. V bolnici sem našel naslednje bolnike in osebje: daleč najstarejša oskrbovanca sta bila Jakob Prevec - Jaka in Viktor Frank - Viktor, oba partizana Loškega odreda, ki sta bila sprejeta že 26. septembra 1942. Za časa velike italijanske ofenzive poleti 1942 sta skupaj z drugimi partizani jedla fižol, zabeljen z oljem, ki je imel nekam čuden okus, kot sta povedala. Ker so bili zelo lačni so fižol vseeno pojedli. Kmalu zatem so začeli bruhati in zbolelo je dvanajst partizanov. Jaka in Viktor sta jo najhuje skupila, ker nista več mogla hoditi. Tovariši jima spočetka niso verjeli in so ju imeli za simulanta, kasneje pa so uvideli, da so jima delali krivico. Za Jako in Viktorja se je začel križev pot po snežniških gozdovih, ker nista mogla hoditi. Ko sem prišel v «Ute» je Viktor že kar dobro hodil s palico, Jaka pa precej slabše. Jaka je bil pra,ri orjak z največjo nogo, kar sem jih kdajkoli videl. Mislim, da je nosil čevlje številka 50 ali 51! Oba zdravnika, dr. Peter, ki ju je dolgo zdravil in dr. Lojze, ki ju je pregledal 30. aprila v «Utah», nista mogla postaviti točne diagnoze njune skrivnostne bolezni. In vendar sta Jaka in Viktor srečno prebrodila vso vojno vihro! Viktorja sem še srečal na mogočnem zboru prvih štirih slovenskih brigad (Tomšičeve, Gubčeve, Cankarjeve in šercerjeve) septembra 1952 v Dolenjskih Toplicah. Vinko Baraga - Levčkov Vinko, je bil sprejet 5. marca 1943 kot partizan štabne patrole Šercerjeve brigade. Kmečki sin Vinko je bil pred vojno, kot tudi drugi šte- vilni fantje Loške doline, «honorarno» tihotapec in i® imel številne prijatelje onstran takratne državne mej0. Bil je lep in korenjaški fant, ki je z neprikritim P°' nosom povedal, kako je že pred vojno prebutal na o*1’ strani tri financarje, zaradi česar je bila za njim rftZ' pisana tiralica z nagrado 80.000 lir. Ali je bila razpisat1® nagrada res tako visoka, nisem mogel nikoli preverit*’ toda Vinko in drugi so stalno navajali to številko. Pri nekem tihotapskem podvigu so ga ustrelili v 10V° roko in mu zdrobili komolec. Komolec je postal tf0, rana pa se mu ni nikakor hotela zaceliti in se je stal*1® gnojila. Ko se mu je zbiral gnoj je Vinko zelo trp0 in odleglo mu je šele, ko se je fistula odprla in i® gnoj stekel. Levčkov Vinko ni bil pravi oskrbovanec, čeprav stf*° ga kot takega vodili v seznamu, temveč odličen član sebja, ki je bil kljub ranjeni roki vsestransko korist0*1! Bil je star notranjski partizan. Z Vinkom je bila takrat v bolnici tudi njegova n*®" ma, stara nad 60 let. Ker ni mogla oditi s civilnim t0' boriščem na osvobojeno ozemlje pod Gorjanci in v B0i® krajino, je zato ostala pri sinu v bolnici. Civilno taborišče so sestavljali «civili», ki so se z® tekli v snežniške gozdove pred italijanskim in belog»r' dističnim terorjem, podobno kot so se njihovi predn**4' zatekali pred Turki. Civilno taborišče je bilo do preselitve blizu bolni0®' V taborišču je bilo 87 ljudi, od teh je bilo za delo sp°' sobnih le 23, 37 je bilo otrok do 14 let, sedem jih fj? bilo starih nad 50 let, bilo je še deset žen z otroki, m0® katerimi sta bila dva novorojenčka. ŠPORT ŠPORT ŠPORT nogomet V POKALU POKALNIH PRVAKOV NEPRIČAKOVAN PORAZ JUVENTUSA Turiniani so doma izgubili z Arsenalom, ki bo v finalu igral proti Valencii - Angleži dosegli zmagoviti gol dve minuti pred koncem tekme Predstavitev kolesarske dirke Alpe-Adria Juventus — Arsenal 0:1 (0:0) STRELEC: Vaessen v 88. min. JUVENTUS: Zoff, Cuccureddu, ^abrini, Furino, Gen ti le, Scirea, Lausio, Prandelli (od 67. min. Ma-gJ™0), Bettega, Tavola, Fanna. ARSENAL: Jennings, Rice, Devi-Talbot (od 80. min. Hollins), dLeary, Young, Brady, Sunderland, atapleton, Priče (od 78. min. Vaessen), Rjx. SODNIK: Linemayer (Avstrija). GLEDALCEV: 66.386. JURIN — Juventus je sinoči v P°\ratni polfinalni tekmi pokala po-kalnih prvakov nepričakovano izgu-z Arsenalom z zadetkom, ki ga r® dosegel Vaessen dve minuti pred •oncem srečanja in tako so Turin-cani izločeni v polfinalu. Nedvomno predstavlja sinočnji i-veliko presenečenje, saj so Tu-™cani bili po lepem podvigu v An-»nji, ko so v prvem polfinalu igrali Seodločeno 1:1, nesporni favoriti za niale v Bruslju. Vse je tudi kaza-, skozi 88 minut igre, da se bo uventus zlahka uvrstil v finale. J^prav Turinčani niso igrali najbo-^Pa so vseeno vzdržali, sicer ne Ploveč nevarnih napadov gostov, ki le redkokdaj ogrožali Zoffova li, ' Nasprotno pa je bil prav ^entus dotlej nevarnejši. Turinski “*8ometaši pa so v zadnjih minutah , grešili odločilno napako, da so iz-j^u®n° zaigrali za izid brez zadet-„ar jih je, kot rečeno, dve mi-So stal^ *concem srečanJa tl[di dra- rirt€?llc’ na 'iubo sta obe enajste-01 b)krat dokaj poprečno igrali. "'ItttMlH "'■Hiiiiiinnn, mimm |,m,n, domači šport JUTRI petek, 25. aprila NOGOMET 1980 Juventus je gotovo bolje zaigrala v Angliji kot sinoči v Turinu, tudi Arsenal ni pokazal nič posebnega. Imel je le kanček več sreče od Tu-rinčanov, ki so si sinoči zares zapravili izredno priložnost, da bi se uvrstili v finale tega tekmovanja. Italija pa je tako izgubila še zadnjega svojega zastopnika v enem od treh evropskih nogometnih pokalov. Valencia (Šp.) - Nantes (Fr.) 4:0 Prva tekma 1:2. Kval.; Valencia Pokal prvakov Hamburger (ZRN) - Real Madrid 5:1 Prva tekma 0:2. Kval.: Hamburger Ajaz (Niz.) - Nottingham (Angl.) 1:0 Prva tekma 0:2. Kval.: Nottingham KOŠARKA V PRIJATELJSKI TEKMI SZ premagala Italijo Italija — SZ 77:90 (41:42) PESARO — V sinočnji prijateljski košarkarski tekmi je Sovjetska zveza, čeprav je igrala z zelo okrnjeno postavo, zasluženo premagala Italijo z 90:77. Sovjeti, ki so igrali brez nekaterih najboljših posameznikov, kot so Tkačenko, Sergij Belov, Jeremin in drugi, so predvsem nadigrali «az-zurre» v borbi pod košema, poleg tega pa je bil Miloserdov (23 točk) zelo točen pri metih na koš. Od Italijanov se ni nihče posebno izkazal. 9.00 ZAČETNIKI na Opčinah CGS - Primorje * * * J* v »reg . Dolini San Giovanni KOŠARKA 1. DIVIZIJA r00 v Trstu, Ul. della Valle l>reen Star - Bor A * * » ^ na Kontovelu °ntovel - Don Bosco A * * * PmJ18 °P^inah En sr w »■ Hurllngham 0S.EI pri 2 I070S0vi Španija - SZ 89:90 (38:48) GERONA — V prijateljskem košarkarskem srečanju je sinoči Sovjetska zveza premagala Španijo s točko razlike (90:89). ATLETIKA Na mednarodnem tekmovanju v hoji v Sestu San Giovanniju bo 1. maja nastopilo veliko število tekmovalcev, iz 21 držav. Nastopili bodo tudi Jugoslovani. NOGOMET ITALIJANSKI POKAL Roma prvi finalist RIM — Z včerajšnjo zmago proti Ternani si je Roma zagotovila nastop v finalu italijanskega nogometnega pokala. Ternana ni nudila resnejšega odpora, tako da je Roma, ki, * je -v-prvi tekmi- -na tujem igrala neodločeno Til,' sorazmerno lahko etrrsStil £ prišla v vodstvo že v 7. min. Pruzzom, ki je podvojil prav v zadnji minuti prvega polčasa. V finalu se bo Roma srečala z zmagovalcem srečama Juventus - Torino. KOLESARSTVO Krožna dirka po Italiji s pomočjo kompjuterja RIM — Tretjo etapo na kolesarski dirki po Italiji, ki jo realizirajo s pomočjo kompjuterja, je osvojil Go-rardengo, Jacques Anquetil pa je še vedno v vodstvu na skupni lestvici. Na drugem mestu je Merckx z 9” zaostanka, tretji je Coppi, sledijo Gimondi,- Binda, Bobet, Bartali in Girarrip.ngo BOKS CIUDAD DE MEXICO - Mednarodni boksarski odbor (WBC) je včeraj sporočil, da bo svetovni prvak v kategoriji supervelter Anglež Maurice Hope branil naslov prihodnjega 12. julija v Londonu proti Italijanu Roccu Mattioliju. Zmagovalec se bo nato v roku dveh mesecev moral pomeriti z Argentincem Carlosom Mario della Valle Herrera. Iz planinskega sveta V Ljubljani so v torek popoldne predstavili štirinajsto izvedbo mednarodne amaterske kolesarske dirke Alpe - Adria, ki se bo letos pričela 7. maja v Murski Soboti in zaključila 11. maja v Portorožu. Ob prisotnosti prirediteljev iz Slovenije in Furlanije - Julijske krajine ter predstavnikov pokroviteljev dirke in posameznih etap je letošnjo progo številnim novinarjem predstavil predsednik organizacijskega odbora Alpe - Adria dr. Juže Lovšin. Dirke bi se moralo udeležiti štirinajst ekip, ki so že poslale svoje prijave: Berlin (DDR), Hamburg (ZRN), Inter Bratislava (ČSSR), Leichtenstein, Slovenija, Sava . Rog, Siporex Pulj, Srbija, Beograd, KK Adria Trst, Stefanutti Furlanija -Julijska krajina, Soldati Ravenna, Abruzzo, Lombardija, Budapest (Madžarska), poleg tega pa pričakujejo organizatorji še prijave Mal-moeja in Tbilisija iz Sovjetske zveze. Udeležba (vsaka ekipa šteje po pet kolesarjev) bi morala biti tako letos več kot zadovoljiva, tudi glede na to' da smo v olimpijskem letu in skušajo vse reprezentance izpopolniti svoje priprave. Dirka, ki poteka po dveh obmejnih deželah ter povezuje Slovenijo in Furlanijo -Julijsko krajino v tesnih stikih, se bo odvijala v petih etapah, z vmesno kriterijsko vožnjo po mestnih ulicah Ljubljane, ki ne bo veljala za končno lestvico. Etape pa so naslednje: 7. maja: Murska Sobota - Velenje (139 km) 8. maja: Velenje - Maribor - Ve- lenje (167 km) 9. maja: Velenje - Bogenšperk (97 km) 10. maja: Vrhnika - Campoformido (132 km) 11. maja: Campoformido - Portorož (158 km) To so dokončne etape dirke, ki bi morala biti letos na res kakovostni ravni in bo tako dostojno kronala napore prirediteljev na obeh straneh meje, tako organizatorje v Ljubljani, kot društva, ki dirko organizirajo v Italiji in sicer Inter 1904 in KK A-dria iz Trsta ter AC Udinese iz Vidma. R. Pečar Pobratenje SPDT s PD Viator Prejšnjo nedeljo je bil na sporedu (čeprav ob slabem vremenu, saj je tega dne celo snežilo) izlet SPDT na Nanos, kjer naj bi se naši člani srečali s člani planinskega društva Viator iz Ljubljane, s katerimi naj bi se pogovorili o skorajšnjem pobratenju med obema društvoma. Do srečanja je sicer prišlo, vendar pa ne na gori, saj je snežilo, temveč kar v gostilni v Razdrtem. Bil pa je vseeno sklenjen okvirni načrt pobratenja, ki bo torej verjetno prvo soboto in nedeljo v oktobru (4. in 5.) v koči Viatorja na planini Jezero nad Bohinjskim jezerom. Nedeljsko tekmovanje na Zoncolanu To nedeljo bo na Zoncolanu ekipno tekmovanje v turnem smučanju, na katerem bo zmagala tista ekipa, ki bo dosegla najbližji čas srednjemu seštevku vseh časov, od najboljšega do najslabšega. Tekmovanja se bo udeležilo tudi nekaj smučarjev SPDT, ki bodo sestavljali dve ekipi. Ti smučarji naj se zberejo drevi ob 20. uri v baru Gregorčičeve dvorane (Ul. sv. Frančiška 20/2). Danes začetek «Teka miru» Danes se bo s kratko svečanostjo pred spomenikom štirim bazoviškim žrtvam začel štiridnevni zTek miru*, ki ga skupno prirejajo občine Dolina, Milje in Koper ter bo trajal do nedelje, ko bo pri spomeniku padlim v NOB pri Dolini sklepna svečanost. Tek se bo pričel ob 15. uri, ob 15.30 pa bodo štafeto na odseku ceste med Gro-čano in Peskom prejeli člani SPDT. ODBOJKA POKRAJINSKI FINALE MLADINSKIH IGER Prešeren in Zois prvaka Licejke so zmagale med mladinkami, «trgovke» pa med naraščajnicami Slomšek dvakrat finalist - V ponedeljek v Trstu deželni finale Ženska slovenska zamejska šolska odbojka je v teh dneh slavila enega svojih naj večjih uspehov doslej, saj so v vseh treh konkurencah (nižje-šolski, naraščajniški in mladinski) v tržaškem pokrajinskem finalu i-grale le slovenske ekipe in so zato vsi trije pokrajinski prvaki prišli iz slovenskih šol. Takega uspeha se res nismo nadejali. Poročali smo že', da je med nižje- nslta odbojkarska šesterka Bora Intereurope je že prenehala s svojimi drugoligaškimi prvenstvenimi obveznostmi in se bo zdaj pripravljala le še na razne prijateljske tekme in turnirje ........... šolskimi ekipami osvojil naslov pokrajinskega prvaka proseški Levstik, ki je v finalu premagal Kosovela, sinoči pa je v Trstu, v Ul. della Valle, med naraščajnicami Zois odpravil Slomška, med mladinkami pa Prešeren prav tako Slomška. Če so se dekleta Zoisa in Prešerna po eni strani veselila prvega Slomšek veliko za- d°ščenje^da':% TfVrsUl v finaleJwr (ČSSR,' ¥veti"sko~ Finsko in~KanadoT dve švoji ekipi, kar m uspelo no- Upajmo, da bo vsaj katera izmed naših ekip igrala tudi v Milanu. HOKEJ NA LEDU Na mednarodnem tekmovanju v hokeju na ledu, ki so ga priredili pred svetovnim prvenstvom, je v Gotteborgu Sovjetska zveza premagala Vse- svdje ' 'štiri ‘ hSŠprotnike KOLESARSTVO DIRKA PO ŠPANIJI Visentini ohranil vodstvo Prvo etapo osvojil malo znani Irec Kelly £Pbojka V TREH LIGAH PET USPEHOV V OSMIH DNEH Q°risl« Olympia je imela izredno uspešen teden a Dlympia je sicer slabo Sej0T°n°. sedaj pa njene ekipe en° zmago za drugo. o J* moška divizija IS;*9 - Sater 3:0 (15:12, ^V%A: Cotič M. in »»-•c , lvi. in S., Mar- [cV^.tonič, Markošič, Soban. HStrin’ Kranner, Černič. > iBN-vi 3e 01ympia na last F?diš(vLf,Cu dobesedno raztrgala 0 ekipo. Goričanom je It0 ^dL0 do zmaSe predvsem dr-” (bloi,',Qanie >n učinkovita obram-0, ».m«, do.,. ~~ Spilimbergo 3:1 bSr.--15:8*15:7' 15:5> ,w, m n z8pešene formacije so Go &XjŽ' S Sm ‘^bei-n, solwtnem gostovanju sjpf^ morali kloniti v prvem so pravočasno o- ^ !om 30 nasprotnika zmedli in ga strli. Gr*d3e>M°SKA DIVIZIJA 1S:9 ,7 Olympia 2:3 (15:12, bS^MPlA1?; 12:15< 10:15) ^v®talt r ' Makuc, Tommasi, Sirk, ’ UUstja, Pola, Terpin, Uršič. OPOMBE: Tommasi je dobil rdeč kartonček. V nedeljo so Goričani z muko osvojili novi točki. Tekma je bila zelo nevarna za naše fante, saj je sodnik sredi drugega seta izključil začasno najboljšega igralca Pavla Tommasija, zaradi česar je tudi 0-lymoia izgubila ta set. Vseeno so pa fantje prešli v protinapad in končno zmagali. Olympia — Turjak 3:1 (15:13, 12:15, 15:4, 15:12) OLYMPIA: Tomasi, Uršič, Sirk, Devetak, Rustja, Pola. V soboto je 01ympia na domačem igrišču premagala drugouvrščeni Turjak, kljub okrnjeni ekipi: Bizjaki poraza sploh niso pričakovali, zato so kmalu podlegli živčnosti. Omenjamo še njihovo skrajno nevljudno obnašanje (ki je sicer že v navadi v srečanjih med bizjaškimi in slovenskimi ekipami), ki pa jim ni pripomoglo do zmage. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Olymp!a — Torviscosa 3:1 (14:16, 15:12, 15:11, 15:8) OLYMPIA: Košič, Perše, Flego. Primožič, Bertolini, Uršič, Lučka in Anamarija Delaj in Poč. GR-MJ V KOŠARKI Liccjci niso ponovili lanskega podviga Prejeli smo celotne rezultate letošnjega mcdšolskega pokrajinskega košarkarskega prvenstva za mladinske igre v Trstu. Izmed slovenskih šol je letos nastopal med mladinci le Prešeren, ki je v svoji skupini dosegel te izide: Prešeren - Volta 54:81 Prešeren - Galilei 50:42 Prešeren - Dante 92:56 V ostalih srečanjih je Galilei premagal Danteja z 79:53, Volta Danteja z 90:42 in Volta Galileja s 101:82. Končna lestvica je taka: 1. Volta 6 točk; 2. Prešeren 3; 3. Galilei 2; 4. Dante 0 točk. V Irugi skupini je zmagala ekipa Geometri, pred Da Vincijem in pomorsko šolo. V pokrajinski finale sta se uvrstila zmagovalca obeh skupin in tako Prešernu ni uspelo ponoviti lanskega podviga, ko si je v Ferrari priboril mesto v skupini najboljših italijanskih šolskih peterk. Slabše od mladincev so letos igrali Prešernovi naraščajniki, ki so prvič zastopali svojo šolo v tej kategoriji. Izgubili so namreč vsa srečanja. BRUSELJ — Avtomobilski pilot Clay Regazzoni, ki se je hudo po škodoval med dirko v formuli ena v ZDA. bo moral v kratkem spet na operacijsko mizo. Kot je znano, ima Regazzoni paralizirani nogi, o tem. če obstaja upanje na njegovo okrevanje, pa se bodo zdravniki iz rekli šele čez dva meseca. beni drugi našf*Šoli. In to tudi ravno majhen uspeh. Oglejmo si sedaj, kako sta potekali sinočnji srečanji. NARAŠČAJNICE Zois — Slomšek 2:1 (6:15, 15:9, 15:8) ZOIS: Benčina, Grgič, Petaros, Purič, Slavec, Vidah, Cemoli, Kocjančič, Debeljak, Menegatti. SLOMŠEK: Alberti, Kojanec, Žerjal, Caharija, Kovač, Maver, Cibic, Guštin, Menegatti. SODNIK: Giacomi: STRANSKI: Ravalli; ZAPISNIKAR: Schiro. Tekma naraščajnic je imela dve povsem različni lici: v prvem setu je imelo učiteljišče veliko premoč in »trgovke* sploh niso prihajale do dovolj uporabnih žog. Učiteljiščnice so ta niz osvojile z lahkoto. V drugem setu pa je prišlo do preobrata: v šesterki učiteljišča je koordinacija igre povsem odpovedala, mnogo je bilo zgrešenih servisov, zoisovke pa so zaigrale mnogo bolje, vajeti igre so prevzele v svoje roke in so enako uspešno igra le tudi v tretjem nizu, tako da so brez težav prišle do obeh točk. MLADINKE Prešeren — Slomšek 2:0 . (15:1, 15:1) PREŠEREN: Chemelli, Mervič, Nacinovi, Slavec, Vigini, Žerjal, Grgič, Gerdol, Pertot, Cergolj. SLOMŠEK: Križmančič, Štoka, Kralj, Montanari, Prašelj, Lazar, Cibic. SODNIK: Schird; STRANSKI: Giacomi: ZAPISNIKAR: Ravalli. O tem srečanju ni kaj povedati: bilo je povsem »enosmerno*, kar kaže tudi izid sam. Prešemovke so igrale izredno učinkovito, imele so izvrstno obrambo, oster napad, po potrebi so tudi improvizirale, zlasti pa so poslale preko mreže serijo res učinkovitih servisov. Učiteljiščnic tokrat nismo spoznali. V prejšnjih srečanjih so se izkazale kot zelo dobra ekipa, tokrat pa niso bile niti senca tega, kar so bile v kvalifikacijah. Na igrišču so se povsem zmedle, igrale so statično, brez sistema in zagrešile so vrsto res začetniških napak. Poraz je bil zato neizbežen. Mladinske igre v ženski odbojki se bodo nadaljevale z deželnim finalom, ki bo na sporedu že v ponedeljek zjutraj in popoldne. V deželnem finalu bodo nastopile zmagovite ekipe iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona. V vseh treh ženskih konkurencah bo najprej ob 9.30 na sporedu polfinalna tekma Trst - Gorica, nato pa ob 10.30 Videm - Pordenon. V popoldanskih urah bo ob 15. uri mali finale za 3. in 4. mesto, ob 16.15 pa veliki finale za naslov deželnega prvaka. Nižješolke in naraščajnice bodo igrale v telovadnicah Volte, mladinke pa v telovadnici Montecengio. Šesterke, ki bodo zmagale tudi v tej konkurenci, se bodo uvrstile nato v meddeželni finale, ki bo letos v Milanu, v času od 3. do 6. junija, tam pa bodo nastopili prvaki Furlanije - Julijske krajine, Veneta, Lombardije, Tridentinske in Aoste. SPOROČILO ŠZ BOR «FESTIVAL BOR MINIBASKET» PRELOŽILI SZ Bor obvešča, da je na željo nekaterih društev in s pristankom vseh ostalih udeležencev sklenilo prenesti 3. «Festival Bor Minibasket«. Ves pravilnik prireditve ostane nespremenjen. Točen datum pa bo objavljen v najkrajšem času. BENIDORM — Prva etapa mednarodne kolesarske dirke po Španiji je prinesla zmago razmeroma neznanemu kolesarju, Ircu Seanu Kel-lyju (ki pa je sicer že v včerajšnji predetapi «pokazal zobe*). Ta je prispel na cilj na čelu skoraj vse glavnine, v zadnjem naletu pa je vzdr-žal_ napad Nizozemca Van der Me-era, Nemca Thalerja, Italijana Mar. tinellija in drugih. Ker se je na cilju predstavila glavnina v enotni skupini, se skupna lestvica bistveno ne razlikuje od včerajšnje tb:4^' ETAPNA LESTVICA L Kelly (Irska),, ki je prevozil 155 km dolgo pot od Mange jdel Mar Menor do Benidorma v 4.08’05” s povprečno hitrostjo 38,696 km na uro. V enakem času so mu sledili: 2. Van der Meer (Niz.) 3. Thaler ,ZRN) 4. Martinelli (It.) 5. Antonini (It.> 6. Martin (Šp.) 7. Munoz (Šp.) 8. Van Calster (Bel.) 9. Lasa (Šp.) 10. Beyssens (Bel.) SKUPNA LESTVICA da se za kategorijo kabinatov upoštevata za sestavo lestvice velesla loma dva najboljša rezultata, ostali člani posadke pa dobijo ob star tu 1,5 točke in to z namenom, da se podpre množična udeležba. čupini smučarji-jadralci so se v veleslalomu zelo dobro odrezali, saj je Maks Ferluga dosegel absolutno najboljši čas 43”44 pred favoritom Aleksandrom. Beltramejem, ki je zaostal za 44”. Tako je uspelo ču parjem' uvrstiti (po neuradni lest-'-U'iti)_n4 četrb} mesta" posadko ja- 1. Visentini (It.) 4.21’48" 2. Keily (Irska) po 2” 3. Borguet (Bel.) 7” 4. Jesson (NZ) 8” 5. Torres (Šp.) 17” 6. Vilardebo (Šp.) 22” 7. Criquielion (Bel.) 23" 8. Nieuvvdorp (Niz.) 23” 9. Pollentier (Bel.) 24” 10. Pujol (Šp.) 26” RBBI Svetovni rekord v m*nu kopja KOŠARKA KiiiOSTAViTEV 1. DiVlZIJE Težje za Kontovel in Polet kot za Bor Green Star — Bor A NASPROTNIK: verjetno je to najslabša ekipa prvenstva. Doslej še ni zmagala ter je doživela vedno visoke pasive. Edino Gerolini je nekoliko boljši od ostalih. PREDVIDEVANJE: borovci imajo lepe možnosti, da osvojijo dve točki. Kontovel — Don Bosco A NASPROTNIK: ekipa Don Bosca je med i boljšimi tekmeci v letošnjem prvenstvu. V ekipi igrajo kadeti, ki so se uvrstili v pokrajinski finale. Med temi izstopajo Ma-rizza in Franceschin. PREDVIDEVANJE: gostje prihajajo na Kontovel kot favoriti. Polet — Hurllngham NASPROTNIK: ekipa Hurlingha-ma je prav gotovo najboljša ekipa prvenstva, saj poleg kadetov tega društva, nastopata tudi prvoligaša Tonut in Pieri. PREDVIDEVANJE: bolj malo možnosti za opensko ekipo. Marko MOD. PETEROBOJ Francoz Cortez je zmagovalec mednarodnega tekmovanja v modernem peteroboju v Rimu. Za njim so se na lestvici zvrstili njegov rojak Four, Sovjet Stepanov, Italijan Masala, Francoz Boube, Sovjet Gro-čev in drugi. Med ekipami je zmagala Francija, pred Italijo, Madžarsko, Ro munijo itd. Paragi 96,72 m TATA — Na nekem atletskem tekmovanju v Tati (Madžarska) je Madžar Ferenc Paragi postavil nov svetovni rekord v metu kopja 96,72 m. Ker je prejšnji svetovni rekord postavil na olimpijskih igrah v Montrealu njegov rojak Kiklos Nemeth z znamko 94,58 m, ni Paragi le popravil te daljave •'a več kot dva metra, ampak je dejansko obenem tudi «odprl» naskok na magično mejo stotih metrov, od katerih loči zdaj to orodje le še borih 328 cm. SMUČANJE SKI-YACHTING POD KANINOM Čupini tekmovalci so se dobro odrezali V nedeljo se je odvijal na smučarski progi na Nevejskem sedlu prvi del mednarodnega tekmovanja za »Trofejo ski-yachting». To je posebna formula tekmovanja, kjer se morajo posadke čolnov najprej pomeriti na smučarski progi in nato še na regati. Na podlagi rezultatov veleslaloma in regate sestavi nato prireditelj dokončno lestvico, upoštevajoč seveda popravke, ki so, na primer v veleslalomu, odbitki na času za smučarje jadralce nad 35 let starosti pri regati pa ratingi. Regate se odvijajo na posebnih regatnih poljih za manjše jadrnice in kabinate. Ta formula tekmovanja pritegne vsako leto večje število smučarjev-jadralcev. letos pa je zabeležila še posebno dobre rezultate v veleslalomu med mlajšimi smučarji. Padec temperature in severni veter sta pripomogla, da je skrbno pripravljena proga veleslaloma zdržala nad 120 smučarjev, tako da so imeli dobesedno vsi udeleženci enake tekmovalne pogoje. Pravilnik predvideva. ura 11., Ziggurat na 13. in Sitna na 15. mestu, od skupno 24 uvrščenih. Čupini jadralci se bodo letos udeležili regat pod okriljem JK Pirat iz Portoroža, kajti italijanska jadralna zveza, še ni sprejela sloven skega pomorskega kluba v jadralno zvezo. Regata za «Tofejo ski-yachting» bo 18. maja pred Sesljanskim za ‘vom. čupini jadralci se priprav 'ajo na bogato jadralno sezono in se bodo udeležili vseh regat formule open. Poleg tega bo Čupa priredila tudi dve regati in sicer poletno 22. junija ter jesensko 7. septembra v Sesljrnskem zalivu. OBVESTILA Športna šola Trst obvešča, da bo odborova seja danes, 24. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. « * • ŠD Mladina organizira vsak torek in četrtek rekreacijski namizni tenis, ki bo v občinskem rekreatoriju v Križu od 20.30 naprej. člani, točneje predvsem mladinci SPDT. bodo nesli spomenico od Peska preko Botača. ter Dgjim 'Glinščice, do pokopališča v Borštu. Zbirališče članov SPDT bo torej dvojno: tisti, ki hoče prehoditi ves štafetni odsek od Peska do Boršta, naj se planincem pridruži ob 15.30 na prej omenjenem odseku, drugi pa lahko dospejo okoli 16.30 pod spominsko obeležje padlim planincem med NOB v Glinščici. Tam bodo namreč udeleženci štafete prebrali spomenico. Biižnje delovanje SPDT Verjetno bo SPDT že ta mesec sestavilo seznam izletov, ki bo nato veljal za vso poletno in jesensko planinsko sezono, medlem pa najavimo nekaj bližnjih akcij in izletov. Enajstega maja bo izlet z osebnimi avtomobili na Trstelj nad Vipavsko dolino, kjer bo srečanje predstavnikov zamejskih planinskih društev ter nekaj PD Primorske. V nedeljo, 18. maja, pa bo izlet športne šole v organizaciji SPDT za osnovnošolske otroke in sicer v dolino Rezije. Nedeljo kasneje, 25. maja bo ob priliki srečanja sosednjih planinskih društev, ki ga prireja PD. Sežana, izlet na Vremščico. Osmega ali petnajstega junija (odvisno od volitev) pa bo v organizaciji SPDG v Števerjanu na Goriškem tradicionalno množično srečanje zamejskih planinskih društev z obmejnimi društvi v Sloveniji. Konec junija (27., 28. in 29.) pa bo tradicionalni tridnevni izlet za srednješolsko mladino. Vse podrobnosti bomo še javili. D. J. SPDG na Repentabru Slovensko planinsko društvo je priredilo v nedeljo prvi spomladanski družinski izlet na Repentabor, ki je bil združen s srečolovom, večerjo ter družabnostjo v domači restavraciji pri zFurlanu*. Žal, pa to ni bil spomladanski izlet v cvetočo naravo, temveč pravi januarski zimski dan, izletnike je presenetil sneg in kraška burja, zima se še ni hotela posloviti; tako si ni bilo mogoče o-gledati lepe okolice kraškega Re-pentabra, z bujnim cvetjem, ki je bilo okrašeno s snegom. Izletniki so se zbrali ti gornjem prostoru omenjene restavracije in kaj kmalu se je razvilo prijateljsko, veselo razpoloženje, s prijetnim kramljanjem in veselimi poskočnimi vižami, seveda, tudi z levo slovensko pesmijo, vse do odhoda. Na sporedu je bil srečolov z bogatimi dobitki, srečne dobitnice in dobitniki so bili iz Gorice, Pevme* Štandreža in Sovodenj. Ni manjkal piti zplaninski marš*., ki ga je'popečeno izvedla članica Olga iz Sovodenj ter je z njeno šegavostjo pri-vomogla/stnehu in'zabavi. Po-hlfubpl ■večefjbm- fe oortovho stnmiebMo veselo razpoloženje, h kateremu so pripomogle tudi Sovodenjke. Za zaključek še slovo od domačinov in odhod po uspelem tradicionalnem izletu, čeprav jo je zima pošteno zagodla. J. S. ATLETIKA Tri naše predstavnice na deželni fazi mladinskih iger Včeraj je bila na občinskem stadionu Valmaura pokrajinska faza mladinskih iger za deklice (A in, B kategorije). Od slovenskih predstavnic so si tri zagotovile pravico do nastopa na deželni fazi, in sicer: na 80 m z ovirami sta prvo in drugo mesto zasedli Tiziana Natural (šola S. Kosovel) s časom 13”6 in Ivana Gerdol (šola I. Cankar) ■ časom 14”7, v daljini pa si je zmago zagotovila Sara Umari (šola I. Cankar) z razdaljo 4,46 m. Druge rezultate naših atletinj bomo javili po prejemu uradnih lestvic. Kontovelovi košarkarji v promocijskem prvenstva Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 40 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnapre| plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK la SFRJ DZS 61000 Ljubljana Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništva tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11 nad., telefon 22307 Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st., vlš 43 mm) 22 600 lir Finančni 800. legalni 700. osmrtnice 300. sozojio 400 lir za mm višine v širim 1 stolpca. Mali oglasi 200 Ur besedo. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlamie - JuU|Sk» krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dezei v Italiji pri SPI. član Italijanske| zveze časopisnih t založnikov FIEG' 24. aprila 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska -H ZTT Trst TRČENJE PETROLEJSKE LADJE V TRAJEKT S SKORAJ 1000 OSEBAMI NA KROVU 90 MRTVIH V BRODOLOMU PRI FILIPINIH Do trčenja je prišlo iz še nepojasnjenih vzrokov v ožini Mindoro pri istoimenskem otoku MANILA — Reševalne skupine z I ob 22.30 po krajevnem času in so ladjami obalne straže, helikopterjem | bile zaradi teme prve reševalne akci- in številnimi letali so še vedno na delu na kraju brodoloma filipinske potniške ladje Don Juan, ki se je potopila po trčenju s petrolejsko ladjo «Tacloban city» v ožini Mindoro na območju Filipinov. Pri brodolomu je, po dosedanjih podatkih, izgubilo življenje 96 oseb, 887 pa so jih rešili. Še več ur po nesreči so se predstavniki oblasti bali, da bo obračun tega brodoloma še težji. Govorili so že o 400 mrtvih in šele kasneje, ko so zbrali podatke o delu reševalnih ekip in o številu brodolomcev, ki so jih prepeljali v razne bolnišnice, so lahko sestavili obračun, Ta obračun seveda ni dokončen, saj so doslej prepeljali na obalo le kakih 20 trupel; ostali so pogrešani, vendar pa je od brodoloma minilo že toliko Zemljevid Filipinov z označbo kraja, kjer je prišlo do trčenja, * ^AP) časa, da je verjetnost, da bi še kdo drug preživel brodolom, le malenkostna. Ladjo «Don Juan» so zgradili pred devetimi leti na Japonskem; gre za večjo potniško ladjo z nosilnostjo 2.300 brt, ki je opravljala trajektno službo med filipinskimi otoki, ki jih je več kot 7.000. Ladja je prepeljala letno po več stotisoč pot nikov. Do trčenja je prišlo v ožini Mindoro pri istoimenskem otoku, približno 225 kilometrov južno od Manile. Ožina loči otok Mindoro od otoka Busanga. Ladja «Don Juan* je odplula iz Manile in je bila namenjena v Bacolod na otoku Negros, 480 kilometrov daleč. Na krovu je je precej improvizirane. Dinamike nesreče niso ugotovili, vsekakor kaže, da je petrolejska ladja Tacloban City, last filipinske državne petrolejske družbe, trčila v levi bok Don Juana. Potniška ladja se je potopila v zelo kratkem času. Predstavnik filipinske petrolejske družbe je sporočil, da je reševalna akcija stekla takoj po nesreči in da je sama posadka petrolejske ladje Tacloban City rešila večje število brodolomcev. Na potniški ladji so se takoj zavedali, da je trčenje izredno močno, saj je kapitan takoj po pozivu na pomoč SOS odredil, da morajo potniki in posadka zapustiti ladjo. Takoj so se na kraj brodoloma u-smerile številne ladje, ki so plule v bližini. Prva je prispela na kraj petrolejska ladja Laoag City, ki je prav tako last filipinske državne družbe; ta ladja je rešila 506 bro dolomcev. Kasneje so prispele še tri potniške trajektne ladje, ki so nadaljevale z delom. Pričevanje brodolomcev je bilo dramatično; takoj ko je prišlo do trčenja, se je ladja nagnila na bok. Potniki so začeli v paniki bežati na krov, nekaj minut kasneje pa jih je že zalila voda. Eden izmed preživelih je dejal, da je od trenutka trčenja dokler se ladja ni popolnoma potopila preteklo 14 minut. V reševalni akciji so doslej rešili 887 oseb, od teh pa jih je mnogo v bolnišnici. Preiskava, ki so jo uvedle filipinske oblasti, ni še privedla do konkretnih rezultatov. Povsem nerazumljivo je, kako je prišlo do nesreče, saj je bila noč jasna in morje popolnoma mirno. Trajektna potniška ladja Don Juan (zgoraj) in kraj brodoloma z reševalci na delu; prva levo je petrolejska ladja Tacloban City (spodaj) (Telefoto AP) »nini»iiiiiiiiii»i»»ii»»»iiiiiii»ii»»iiiiiiiiii»iiiniMiui.»«...iii..ii«i»iit»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiinminniiinjiiii»iiim»mi»iiiiiinmiiiiiiiiiiniiiiiimiuiiiiinininiii8 UKREP BO STOPIL V VELJAVO 1. MAJA Povečan dovoljeni izvoz valute za turiste, ki potujejo v tujino V enem letu bodo smeli zamenjati milijon 100.000 lir - Dovoljeni znesek v italijanskem denarju pa bodo povišali na 200.000 lir BENEŠKI DNEVNIK Zgodovinski kamen bo ostal v Bjačah PODBONESEC - V vasi Bjače pri Podbonescu so se ob prisotnosti županov iz Špetra Slovenov in Podbonesca ter predsednika gorske skupnosti Nediških dolin sestali družinski poglavarji iz zaselkov Bja če. Kras in španjud, da bi odločali o dokončni namestitvi znanega kamna iz Bjač. Oblasti so imele namen, da postavijo ta kamen, ki je pravi simbol neodvisnosti prebivalcev Nediških dolin, pred sedež nove gorske skupnosti. Prebivalci omenjenih po dročij so ta načrt zavrnili in zahtevali, da ostane zgodovinski kamen v Bjačah. V bližnji prihodnosti . bodo za njegovo dokončno namestitev sestavili tudi poseben od bor. ki ga bodo sestavljali predstavniki treh zainteresiranih zaselkov. imela skoraj 900 potnikov in 88 članov posadke. Do trčenja je prišlo ............................................................................................. RIM — Za tiste italijanske državljane, ki si lahko privoščijo turistična potovanja ali celo daljši dopust v tujini, je prišla prav pred začetkom turistične sezone razveseljiva vest. Novi minister za zunanjo trgovino, socialist Enrico Manca, je včeraj podpisal odlok, s katerim je povišal vrednost tujih yalut, ki jih lahko italijanski turist vžame s seboj prek meje od dosedanjih 750.000 na milijonov 100.000 lir na leto. Ukrep bo ■ stopil v veljavo dan po objavi v uradnem listu, po vsej verjetnosti od prihod njega 1. maja. Minister je svoj sklep utemeljil s potrebo prilagoditve dovoljenega zneska posledicam inflacije in pa z nujnostjo, da Italija vsaj delno upošteva zahteve ostalih razvitih držav na Zahodu. Kot je znano je bila Italija uvedla omejitve pri izvažanju lir leta 1974, ko je preživljala hudo valutno krizo, predvsem iz skrbi, da bi preprečila izvoz ka pitalov v tujino s pretvezo turizma. Tedaj so postavili zgornjo mejo 500 tisoč lir denarju, ki ga je smel italijanski turist izvoziti v enem letu. Leta 1977 so najvišji dovoljeni znesek povišali na 750.000 lir letno, ki jih je bilo treba (tudi v več ■ obrokih) zamenjati v pooblaščenih I bankah za tujo valuto. V italijan- Kubanski begunci v Florido skem denarju je bilo (in je še vedno) dovoljeno prenesti čez mejo le 100.000 lir. Na ministrstvu so izračunali, da je v preteklih treh letih dosegla inflacija v razvitih zahodnih državah v povprečju 38 odstotkov (v Italiji pa na žalost še več), medtem ko se je lira razvrednotila v odnosu do drugih valut za okrog 8, pdstotjcov. Za skupnih 44 odstotkov so zato povišali doslej dovoljeni letni znesek 750.000 lir. S tem je vsaj približno vzpostavljeno prejšnje stanje glede dejanske kupne vrednosti denarja, ki ga italijanski turist sme vzeti s seboj v tujino. Druge razvite države se pa pritožujejo, da je Italija edina, ki omejuje svojim turistom denar za potovanja in bivanje v tujini, medtem ko ji pripada svetovni rekord glede aktive v turistični bilanci (lani je prebitek znesel 6.000 milijard lir). Zato zahtevajo, naj italijanska vlada odpravi te izjemne omejitve, minister Manca pa je izjavil, da Italija še ne more popolnoma ugoditi tem zahtevam po recipročnem ravnanju v turističnih odnosih, saj so turistične postavke v mednarodnih izmenjavah zares aktivne, beležijo pa občutne primanjkljaje pri blagovnih postavkah. V vladnih krogih napovedujejo, da bo najbrž istočasno z Manco-vim odlokom objavljen tudi dekret zakladnega ministra, ki bo povišal tudi znesek italijanske valute, ki ga je dovoljeno neposredno izvoziti. Dosedanjo dovoljeno «popotnico» 100.000 lir bodo po vsej verjetnosti povišali na 200.000 lir. valnih in vodilnih nalog in pa hudi finančni problemi. Tudi mala indu strijska podjetja, ki so doslej uspe vala navzlic splošni gospodarski krizi, so po Prodijevem mnenju izčrpala svoje zmogljivosti. V Mcstrah in Catanii zaplenili heroina za dve milijardi lir TRŽAŠKI DNEVNIK NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA Ponovno izglasovan zakon o pravici do izobraževanja Deželni svet je na včerajšnji seji. ki je trajala ves dan. obravnaval tri zakone, od katerih se prvi nanaša na pravice deželanov do izobrazbe, drugi na zdravstveno zaščito športnih dejavnosti in tretji na preosnovo deželnega turizma. Prva dva zakona je skupščina tudi izglasovala, razprava o tretjem pa se bo zaključila danes. Pred začetkom obravnave prvega zakona, za katerega je bilo med drugim potrebno predhodno pozitivno «finančno» mnenje pristojne komisije, je skupščina izvolila za novega predsednika tega posvetovalnega organa svetovalca Cociannija (na mesto Barnabe, ki je med tem časom postal član odbora). Za novega predsednika posebne komisije za vprašanje obnove po potresu pa je bil izvoljen svetovalec Ermano (na mesto De Carlija, ki je prevzel dolžnosti podpredsednika deželne vlade in odbornika za industrijo). Ko je komisija tako lahko izrekla «firtančno» mnenje, je skupščina prešla k razpravi o zakonu, ki uvaja nove norme v zvezi s pravico deželanov do izobrazbe. Zakon je bil svoj čas že izglasovan v skupščini, vendar ga je osrednja vlada zavrnila z vrsto pripomb, češ da nekatere njegove norme posegajo v pristojnosti osrednje vlade. Med takšne norme naj bi sodila tudi tista, po kateri ima deželna uprava pravico priznati študijske štipendije »univerzitetnim študentom, ki študirajo v državah, katerih jezik se ujema z jezikom, priznanim v okviru deželnega šolskega ustroja*. Praktično torej študentom, ki študirajo na ljubljanski univerzi. Ustrezni člen (številka 10) so v komisiji črtali iz zakonskega besedila, namesto njega pa dodali k členu štev. 9 poseben odstavek, ki pravi, da bo študentom, ki posečajo univerze v tujini, priznavala študijske podpore neposredno deželna uprava (in ne ustanove «Opera universitaria*). ki — to so poudarili tako v komisiji kakor tudi med razprave v skupščini — bo pri tem upoštevala predvsem prošnje slovenskih študentov, vpisanih na fakultetah v Sloveniji. Zakon, ki se zavzema za izboljšanje izobrazbe mladih deželanov na šolah vseh vrst in stopenj ter tudi delavcev v okviru tečajev 150 ur, daje na razpolago za triletje 1980-82 20 milijard lir. Norma je bila sprejeta z večino glasov, in sicer z glasovi svetovalcev KD, PSI, PRI in PSDI. Proti so glasovali svetovalci KPI, LpT, MSI, PDUP, PLI in Furlanskega gibanja, svetovalec Slovenske skupnosti pa se je vzdržal. Skupščina je nato vzela v pretres zakonski osnutek z naslovom »Posegi za zdravstveno zaščito športnih dejavnosti*, o katerem je poročal svetovalec Bertoli. S tem zakonom daje deželna uprava na razpolago športnim organizacijam v letošnjem letu vsoto 120 milijonov lir za kritje stroškov v zvezi z zdravniškimi pregledi mladih ljudi, ki se vključujejo v razne športne panoge. Veljavnost zakona krije le enoletno ob- času izdati popolnejšo normativ« z* področje športa. V razpravo so segli svetovalci Bologna (LpT), M" toni (PSI), Lanzerotti (KPI), So-limbergo (PLI), Barazzutti (PDUP) in Persello (KD), poročevalec Bertoli in pristojni odbornik Bombe”' Pri končnem glasovanju so norm« podprle vse svetovalske skupine razen PDUP, katere predstavnik se je vzdržal. Svet je na koncu začel razprav* o zakonu, ki predvideva preosnov* turističnih organizacij v Furlaniji' Julijski krajini z odpravo pokrajinskih turističnih ustainov in njilx>v* zamenjavo z novimi organi pod kriljem deželne uprave. Zakon pr^“' videva tudi uvedbo posebne turistične takse. V razpravo so posegli svetovalci Pellis (LpT), Bertoli ('PSDI)' Lanzerotti (KPI) in Anglei (KD)* danes pa bosta nastopila še P010-čevalec Tarondo in pristojni odbornik Bomben, (ef) dobje, ker namerava dežela v tem ........................... Odhod izletnikov v Španijo Včeraj popoldne je z dvema avtobusoma odpotovala na izlet v Španijo (Madrid, Barcelona in drugi kraji) prva skupina 105 izletnikov Primorskega dnevnika. Čartrsko letalo je z Brnika odletelo ob 18. uri in dve uri kasneje pristalo v Madridu. Izletniki bodo ostali do 25. zvečer v Madridu, ponoči pa ^ do z vlakom nadaljevali pot ... Barcelono. V Trst se bodo vr***“ v ponedeljek, 28. t.m. okrog noči. Druga skupina bo odšla 01 pot 5. maja. i Na sliki: odhod izletnikov izP1* sodne palače. jjl BENETKE — V Mestrah so včeraj policijski agenti zaplenili dva kilograma in pol heroina ter aretirali štiri osebe, ki so mamilo razpečevale. To je do sedaj najpomembnejša operacija v boju proti Pesimistične napovedi za italijansko industrijo RIM — Italijanskemu gospodar skemu ustroju grozi v. osemdesetih letih emarginacija, nekaka postavitev v kot, med »reveže* v okviru razširjene Evropske gospodarske skupnosti. Tako je ocenil nič kaj obetajoče perspektive bivši minister, znani ekonomist prof. Romano Prodi na neki konferenci, ki so jo priredila združenja kreditnih zavodov. Na svetu je po njegovem mnenju opaziti zaostritev tekmovanja med industrijskimi oligopoli, zlasti na področju avtomobilske, petrokemij-ske in elektronske industrije ter telekomunikacij, ki more siliti italijanska podjetja k robu dogajanja. Delovanje italijanskih podjetij bremenijo po Prodijevem mnenju mnogi zaviralni činitelji, med drugimi tudi neučinkovitost javne u-prave pri izvajanju njenih načrto- Skupina kubanskih beguncev se je vkrcala na ladjo, ki jih bo pripeljala do Floride (Telefoto AP) ................................................m...................................................................n HAVANA — Med Kubo in Florido so vzpostavili v torek pravcati pomorski most, da ’ i prepeljali v ZDA nekaj tisoč Kulancev, ki so se bili pred tedni zatekli v perujsko veleposlaništvo v Havani, da bi lahko zapustili domovino. Pri tem naj bi se poslužili nekaj nad 100 ladij, ki jih je dala na razpolago kubanska skupnost v ZDA. Poslej so prepeljali z ladjami v Florido kakih 300 oseb, Američani pa so pred časom javili, da jih 1 odo sprejeli vsega približno 3.500. Včeraj je prispelo v Madrid nadaljnjih 355 kubanskih beguncev. Preostalih 50 beguncev bo Španija sprejela v prihodnjih dneh, tako da se bo število Kubancev, ki se bodo zatekli v to državo, skupaj preseglo 500 oseb, kot je to sklenila španska vlada. Nafto na Padu bodo zajezili V reko se je izlilo 400 ton surovega petroleja PIACENZA — Največjo italijansko reko Pad je prizadela ekološka katastrofa. Zaradi okvare na naftovodu Genova - Milan se je pri kraju Zinasco Vecchio izlilo v reko približno 400 ton surove nafte, ki se Sedaj pomika v dolžini kakih 25 kilometrov na vodni gladini proti izlivu. Nafta je že povzročila veliko škodo rečni flori in favni, pri zadela pa je Ludi prebivalstvo, ki živi ob reki in za katerega predstavlja reka važen gospodarski vir. Gasilci in tehniki družbe Conti-nentale italiana, ki ima v oskrbi naftovod, se medtem vneto pripravljajo, da bi odstranili naftni madež z vodne gladine. Pri jezu družbe Enel ob otoku Serafini. nedaleč od Cremone, so postavili pregrado z lesenimi ploščami in plastičnimi prevlekami. Ob tej pregradi naj bi se po mnenju izvedencev — ustavil naftni val, kar naj bi omogočilo črpanje nafte v avtocisterne, ki že od torka čakajo pri otoku. Pri delu je zaposlenih nad sto oseb. Predvidevajo, da bo naftni madež prispel v bližino pregrade v pozni noči, ker se je vče raj zmanjšala hitrost reke na en kilometer na uro. Če akcija ne bo uspela, jo bodo ponovili na odseku reke blizu Reggio Emilie. vsekakor pa bi morali preprečiti, da bi se nafta'izlila v Jadransko morje, saj bi bila v tem primeru katastrofa še znatno hujša. FIGOVI USTI TUDI NA KITAJSKEM PEKING — Golota je le bore štiri mesece ustrašila* kitajske puritance. Konec lanskega leta so se namreč prvič v zgodovini Ljudske republike pojavile razobešene po nekaterih pekinških javnih lokalih slike z upodobljenimi golimi moškimi in predvsem ženskimi telesi. Nova, «zahodnjaška moda*, pa ni imela na kitajskih tleh kdove kakšne sreče. Tamkajšnji puritanci so zagnali proti «nemoralnim» slikam hudo ofenzivo in dosegli, da so jih odstranili ali pa vsaj primerno okrnili. Tako je bilo tudi s sliko «Praznik v -odi», ki je razobe-šena v restavraciji na pekinškem letališču irt ki prikazuje skupino razposajenih fantičev in deklet v Adamovi obleki ob jezeru. Najbolj delikatne dele platna so pokrili s prav tolikimi krpicami s poluradno utemeljitvijo, da niso v skladu s «socialistično realnostjo» in da jih bodo po vsej verjetnosti «primerno obdelali». Kako? S figovimi listi, vendar. Danca Popolare di Novam' SOCIETA COOPERATIVA A RESPON SABILITA LIMIT ATA REGISTRO SOCIETA TRIBUNALE Dl NOVARA N. 1 ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO DRUŽBA VPISANA V REGISTRU ŠT 1 NA SODIŠČU V NOVARI V nedeljo, 20. aprila 1980, je bil v Novari redni občni zbor zavoda BANCA POPOLARE ^ NOVARA, ki se ga je udeležilo 3063 članov. Predsednik Gr. Cr. odv. Roberto Di Tieri je po kratkem uvodu, kjer je orisal državni in mednarodni gospodarski položaj, govoril o delovanju ter uspehu podjetja v 108. poslovnem letu in navede* naslednje podatke: — naložbe so se povišale na 2.559 milijard lir t.j. za 24,59% več kat v letu 1978. — zavodu zaupana sredstva (depoziti, tekoči računi, krožni čeki) znašajo 7.543 milijard lir, to J* 24,33% več kot v preteklem poslovnem letu. mamilom v Venetu. Med aretiranimi sta dva Italijana iz Mester ter dva' turška državljana, ki sta stara znanca policije. Bila sta namreč že obsojena zaradi posesti orožja. Zaplenjeno iransko mamilo, tipa «komeina», je vredno okrog milijarde lir. Tudi v Catanii je bil včeraj boj proti razpečevalcem mamil izredno uspešen. Policija je aretirala 32 oseb, ki so pripadale mednarodni tolpi razpečevalcev mamil In zaplenila v neki elegantni restavraciji, ki je baje bila operativna baza, dva kilograma in pol čistega he roina. Ugrabljen sin Vincenza Coppole NEAPELJ — V bližini jezera D’A-verno. nedaleč od Neaplja je včeraj skupina sedmih oseb ugrabila 19-let-nega Francesca Coppolo, sina premožnega lastnika turističnega nase Ija Pineta mare, Vincenza Coppole. Tolpa je ustavila avtomobil, na katerem se je peljal mladi Coppola in ga prisilno stlačila v giulietto, s katero so se ugrabitelji oddaljili. Vincenzo Coppola je bil vpleten o afero nezakonitih gradnjam ter bil obsojen tudi na leto in 8 mesecev zapora. — družbeno premoženje je v letu 1979 znašalo 253 milijard lir oz. 9,76% več kot v letu 1978. — število družbenih članov se je v letu 1979 povečalo za 5.314 enot, tako da je ob koncu posloT* nega leta štelo 79.083 članov s 24.912.334 delnicami. i — čisti dobiček je znašal 17.755.205.258 lir, kar omogoča razdelitev dividende neto 400 lir za vsako delnico. , Med razpravo so v sledečem vrstnem redu posegli: dr. Vittorio Pier Pretti, rač. Jor Bertint, | dr. Giacomo Zoja, dr. Rocco More, dr. Antonio Corbisiero, Angelo de Giuli, dr. notar Eugenio Gelp'* j dr. notar Giancarlo Rovai, rač. Bruno Agazzi. Na njihova vprašanja sta izčrpno odgovorila predsednik Gr. Cr. odv. Roberto Di Tieri in poobl*" : ščeni upravitelj Cav. Lav. Gr. Cr. rač. Lino Venini. Z glasovanjem so soglasno odobrili poročilo upraviteljev, bilanco poslovnega leta 1979 ter od#9" ; varjajoči ekonomski račun in predlog o porazdelitvi čistega dobička. Po izglasovanju novih odbornikov je upravni svet sestavljen takole; PREDSEDNIK: odv. Roberto Di Tieri; PODPREDSEDNIKA: dr. rač. Alberto Ricevuti in od* Celestino Sartorio; POOBLAŠČENI UPRAVITELJ: cCavaliere del Lavoro* rač. Lino Venini;SVETNU^”! prof. ing. Sergio Baratti, rač. Mario Bellardi, dr. Achille Boroli, dr. rač. Giovanni Brignone, °f*V' Antonio Bussi, «Cavaliere del Lavoro* dr. Luigi Buzzi, dr. Giuseppe Cantoni, «Cavaliere del Lavor9’ grof dr. Alessandro Cicogna Mozzoni, odv. Claudio Cocito, baron dr. Erneste de Ghislanzeni, dr. ^ tar Alessandro Guasti, dr. ing. Natale Mačehi, »Cavaliere del Lavoro* dr. Guido Maggia, «Cavalief< del Lavoro* Mario Pavesi. Člani nadzornega odbora so naslednji: PREDSEDNIK: prof. odv. Cajo Enrico Balossini; NA ZORNIKI: odv. Giulio Cesare Allegra, odv. Marco Bnoggi, dr. ing. Luigi Buscaglia, dr. Carlo D1^10' NADZORNIKA • SUPLENTA: dr. Ettore Poggi Steffanina, rač. Giuseppe Scarpia. Dividenda 400 lir na delnico se lahko vnovči od 21. aprila 1980 dalje pri vseh okencih njene banke.