JUTRA
Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455
|t mesečno. prejetian v uprav! ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
tovarna zletela
Veliko počaščenje jug zdravništva,
Liga narodov je pozv;
^oitnfn« plačana v gotovini
mormonki
Cena 1 Din
Leto IV. (XI.), štev. 150
Maribor, sobota 5. julija 1930
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri
D*Xn> — «i mmam	vau	w	I	Inkllitnl	It	11	AftO
'
Uredništvo irt uprava: Maribor, Aleksandrova cecta it, 13
Oglasi po tarlfu
Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Velepomembne izjave
le podal min. predsednik general Živko-vi6 v seji ministrskega sveta, ki se je vršila sinoči v navzočnosti vseh ministrov, izvzemši obolelega ministra Neudorferja. Vsi ministri so načela ministrskega predsednika v polnem obsegu potrdili.
Predvsem je g. Živkovič povdaril, da tvorita kraljev manifest od 6. jan. 1929 in pa zakon od 3. okt., 1929 slejkoprej edino podlago delovanja njegove vlade, njen državni in nacijonalni program, o-snovo državnega in nacijonalnega življenja in razvoja Jugoslavije. Na podlagi vodilnih idej obeh kraljevskih aktov išče vlada nove prehode in krči nove poti v zgodovinskem razvoju celokupnega našega narodnega življenja po načelu, da smo en narod in da nas mora prešinjati ®na nacijonalna zavest ob dolžnem spoštovanju plemenskih imen in tradicij.
Partizanstvo, ki je ogrožalo življenske In gospodarske interese naroda, države to Posameznika, zlasti pa narodno in državno edinstvo, se v starih oblikah ne more in ne sme več povrniti. Sedanji režim izključuje politične stranke in sodelovanje njihovih predstavnikov v državni upravi. Ministri stopajo v vlado kot po-edinci* ne pa kot strankarjL ali kot predstavniki kakšne plemenske, verske ali politične skupine. Pri svojem delovanju se morajo ravnati samo po interesih nacionalne in državne celine, zlasti pa se morajo zavedati, da mora biti zakon enak za vse in da se morajo vsi interesi Posameznikov, pokrajin in plemen podrejati interesom celote. Zato se podrejeni državni organi ne smejo niti v službi, niti v privatnem življenju pregrešiti proti svoji javni funkciji, ampak morajo iskreno in udano stati v službi jugoslovenske misli in utrjevanju sedanje državne ureditve. Tudi morajo vse uradniške stanov ske organizacije prilagoditi svoje delovanje nacijonalnlm interesom in nositi jugo-slovensko obeležje.
Upravna razdelitev države v devet banovin je definitivna in so brez podlage vse govorice o kakih spremembah. Ta upravna razdelitev je za vedno presekala vse zgodovinske meje, ki so bile ovira Nacijonalnega formiranja in razvoja. Banovine so postale močne in življenja sposobne upravne in gospodarske edinice. drnKVa adminlstracija se mora do po-mnrnn,°sti tvesti in razvijati, banovine cnhni „Postati čimprej popolnoma spo-NovoimpraVne ln gospodarske edinice.
bansk* sveti morajo biti skemciinnai DOmočniki jugosloven-Sti določene ji indržavne Politike in vr-gos no da rskem	"aIoge in dolžnosti v
tS?’ S?ciia]nem in kulturnem
trebaSJ«? rp °-b?inskih up^vah bo še treba izvršiti revizijo dela in niih cpcta-
VO, da bodo čim bolj ogovarjale Streham naroda in sploSni državni pditiki ter da se izvrše potrebne prinrav* mn deren sistem občinske uprave
Vse šolstvo od osnovne do najvišie ' Sole mora vršiti pouk strogo v jugosloven-sKem nacljonalnem duhu in navajati mladino k spoštovanju nacijonalne zgodovl-
Hv
NAD 300 HIŠ PORUŠENIH ŠTEVILO
v ir
OZIROMA POŠKODOVANIH. — VELIKO MRTVIH IN RANJENIH.
LONDON, 5. julija. Včeraj popoldne je zletela v zrak kemična tvorni-ca v Castlefordu. Eksplozija je bik ta ko silna, da je porušila celo tvornico in vse hiše v bližini. Prvi eksploziji ste v kratkih presledkih sledili še dve, tako da od tvornice ni ostal niti kamen na kamnu. Dvanajst kilometrov daleč naokrog: so popokale vse šipe, 300 hiš je docela porušenih ali tako poškodovanih, da niso več primerne za nadaljno bivanje. 500 ljudi je brez strehe. Tri kilometre daleč naokrog: se je vsipal dež razbeljenega železa, zemlja se je tresla, kakor da bi bil potres. Nekega delavca, ki je šel ob 200 m od tvornice oddaljeni reki, je zračni pritisk vrgel v vodo in je utonil. Do eksplozije je prišlo vsled
požara, ki je nastal v oddelku za izdelovanje nitratne kisline. Tvorniški nadzornik, ki je prvi opazil ogenj, je sicer takoj alarmiral gasilce, toda predno so ti prihiteli na kraj nesreče, je že sledila strahovita eksplozija, ki je vrgla v zrak tvornico in zavila vso okolico v oblake plina in plamen. Število žrtev še ni točno znano. Doslej so potegnili izpod razvalin 15 mrtvih in 30 ranjenih, domneva pa se, da je pod ruševinami še okrog 30 delavcev. Po katastrofi so se odigravali na kraju nesreče pretresljiv! prizori. Od vseh strani so prihajale žene z otroci in spraševale za usodo svojih mož in očetov. Policija je zabranila dostop v bližino, ker se je bati nadaljnjih eksplozij.
Dr. Suehla — kandidat za predsednika Češkoslovaške
PRAGA, 5. julija. Zdravstveno stanje bivšega ministrskega predsednika dr. Švehle se je toliko izboljšalo, da je mogoče zopet računati z njegovim povratkom v aktivno politično življenje. Radi razmer v stranki pa so merodajni krogi agrarne stranke mne nja, da dr. Švehle nikakor ne kaže angažirati v notranji politiki, ker je v interesu države, da se ohrani avtoriteta dr. Švehle za funkcijo državnega predsednika.
Bata odklanja soujetske eksperte
PRAGA, 5. julija. Sovjetska vlada je izrazila željo, da naj bi svetovno-znani češkoslovaški tovarnar čevljev, Bat’a, dovolil, da bi dva ruska eksperta proučevala v Bafovih tvor-nicah v Zlinu na Moravskem produkcijske razmere. Bat’a je odklonil to zahtevo z utemeljitvijo, da je v zadnjem času izšla v Moskvi tiskana brošura, ki zasmehuje Bafove obrate.
554 ur u zraku
CHICAGO, 5. julija. Brata Hunter sta včera' ob 5.23 ameriškega časa, po 554 urnem nepretrganem vztrajanju v zraku, to je 23 dni in 2 uri, srečno pristala. S tem sta postavila nov svetovni rekord v vztrajnostnem letanju. Dosedanji rekord je zna*al 425 ur. Letalca sta hotela še liad.i' tvati poiet, vendar pa sta morala predčasno pristati, ker je na letalu počila cev za dovajanje bencina. Motor ie ves
čas deloval ze'o dobro in so se šele včeraj pojavili večji deiekti. Ko sta pilota pristala, ju je sprejela ogromna množica ljudstva, ki jima je priredila viharne o-vacije. Brata Hunter sta s tem svojim rekordom zaslužila milijonsko nagrado, ker sc je več tvornic zavezalo, da bodo za vsako uro preko dosedanjega svetovnega rekorda izplačale visoke nagrade.
6ospa Lupescu u 5inaji
BERLIN, 5. julija. Kakor poročajo listi, je prispela gospa Lupescu v Rumunijo in se je nastanila v Sinaji. Na odredbo kralja Karla so rezervirali tamkaj zanjo več sob. Kralj Karol prispe v Sinajo danes. Prihod gorpe Lupescu je napravil v dvor nih in političnih krogih veliko senzacijo in vse napeto pričakujejo, kaj boste ukrenili sedaj princesa Helena in kraljica-mati Marija.
Ueliko neurje u Neu;yorku
NEWYORK, 5. julija. Včeraj popoldne je divjala nad mestom silna nevihta. Naliv, ki je izpremenil ulice v deroče potoke, je spremljal grozen vihar, ki je razkrival strehe, podiral telefonske in brzojavne droge in ruval drevje. Voda je bila tako deroča, da je raztrgala cestni tlak. Škoda je zelo velika.
Zlato žensko uro
je našla patrulja mariborske orožniške postaje včeraj v Lajteršbergu v bližini Ribiča v Košakih. Lastnica naj se oglasi na komandi žendarmerijske čete v Prešernovi ul. 18.
ne in kulture ter gojiti v njej globoko vero v napredek in bodočnost Jugoslavije.
Razvoj Sokolstva, ki mora s svojim integralnim nacijonalnim značajem nadomestiti vse slične dosedanje plemenske in verske organizacije, ter kulturna in prosvetna misija Sokolstva v širokih masah naroda tvori del državne politike, ki se mora broz zastoja izvesti.
Vse priznane veroizpovedi uživajo polno enakopravnost, imajo pa moralno misijo, da iskreno sodelujejo v nacijonalnem življenju države, izogibati pa te morajo
vedno in povsod vsake politične akcije in političnega udejstvovanja v kateremkoli pogledu.
Tudi vse kulturne, humane in gospodarske akcije, četudi niso v državnih rokah, bodo vedno uživale pomoč države, ako niso naperjene proti državni politiki in jugoslovenski nacijonalni misli.
Ministrski predsednik je končno naglasil potrebo iskrenega in složnega sodelovanja v Izvajanju velikih nalog, ki so še pred nami.
.J
t
je pozvala dr. Borči-. direktorja Higijenske    --_:i. da pojde na Kitajsko in v tamošnjih oblastih uredi zdravstveno službo. Dr. Borčič je priznan socijalno-medicinski delavec in organizator socijalno-higijenske službe. Odpotoval je v nedeljo zvečer. Na Kitajskem ostane najmanj dve leti. Dr. Borčič je že poprej sodeloval pri organizaciji higijenske šole v grški Makedoniji. Za jugoslovenski zdravniški stan pomeni misija, ki je poverjena dr. Borčiču,' vsekakor izredno počaščenje.
Praški dijaki ne bodo Izstopili v Mar!« boru.
Jugoslovansko-češkoslovaška liga je dobila od centrale v Pragi obvestilo, da praški dijaki in dijakinje, ki se peljejo 9. julija na skupno ferijalno kolonijo v Hvar, vsled spremenjenih dispozicij ne bodo preko noči ostali v Mariboru, ampak bodo s praškim brzovlakom nadaljevali vožnjo v Zagreb. Mariborska liga pa je bila naprošena, da priskrbi dijakom v Mariboru med postankom vlaka obed.
V	počitniški kolonlil pri Sv. Martinu na Pohorju je razpoloženje otrok v vseli pogledih sijajno. Deca se razvedruje z raznimi igrami, se solnči, koplje, je pri prav dobrem apetitu in rada prepeva. Med dečki je nekaj dobrih pevcev, ki so ustanovili svoj pevski zbor, kateri je priredil v sredo do-šlim gostom iz Varaždina in Krapine gin-ljiv sprejem. Tudi deklice rade prepevajo in sicer imajo poseben zbor na električen pritisk. So nagajive in hudomušne, celo podoknice znajo peti. Sinoči je bil zažgan na koloniji Ciril-Metodov kres in spuščali so rakete. Jutri dopoldan se bo de-cz udeležila cerkvene slavnosti pri sosednem Sv. Urhu nad Tinjem. —
Požarni olarm.
Včeraj popoldne je naznanila čuvarlca na stolpu stolnice, da gori v — Pobrežju. Vod gasilcev pod vodstvom ognjičarja Jos. Volčiča se je takoj podal z mestno brizgalno na kraj nesreče in ugotovil, da so iskre zažgale travo ob nasipu. S 300 metri razvitih cevi so precej obsežen o-genj z vodo od bližnjega hidranta takoj pogasili. Ogenj je bil v znanem »šinter-skem« jarku v Nasipni ulici v bližini po-brežkega oz. tezenskega viadukta.
Nezgoda starke na cesti.
Včeraj je prišla tik pred lekarno »Pri sv. Arehu« 84-letna Ana Klampfer iz Nove vasi pod kopita konja s kmečkim vozilom. Pri padcu je dobila več ran na glavi in desni roki. PonesreČenko sood-premili v bolnico. —
Pri želodčnih In črevesnih težkočah,
izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpehavanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju učinite 1—2 čaši naravne »Franz Josefove« vode temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bol-nišnic Izpričujejo, da jemljejo »Franz Josefovo grenčico radi tudi oni, ki morajo dolgo polegati v postelji in jim zelo prija voda. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	I
Oficir vojakom: '»Kaj je treba predvsem izvršiti, kadar se snaži puška?«
Vojak: »Pogledati je treba v prvi vrsti na številko!«
Oficir: »Kaj pa je to v zvezi s sna-ženjem puške?«
Vojak: »Potrebno je, da vem. i snažim svojo puškoU 3
Povej, kaj ded, je veselje!? -Vse, kar oslaja In ohlaja —. A kdor pije Cllo-llmonado zadovoljstvo s« navdaja! —
„Clio“ limonadne - tablete
Nepodjetnost naše okolice
V ZNAMENJU STARIH ČASOV. — ŠO LSKI ŠKANDAL. — KOPALIŠČE. -STUDENŠKI BROD. — »DRAVSKA P LOVITBA« IN STUDENCI. — POHORSKA VZPENJAČA. — VEČ DOBRE VOLJE! —
Vsem je znana fatalna štorija Slov. Bistričanov, in Konjičanov, ki so se pred ^desetletji z vsemi štirimi branili železniške proge, kar danes seveda bridko obžalujejo. Z nepraktičnimi stranskimi pro-gicami delajo pokoro za grehe svojih dedov...
Čas hiti in nas prehiteva. Kljub neštetim izkušnjam še danes najdemo ljudi, ki se v sedanjo dobo ne morejo znajti. Za sodobne probleme so povsem nedostopni. Pravičnih teženj svojih sosedov ne vpo-števajo ali pa jih izpodbijajo s slabo podprtimi argumenti, ki so dostikrat bolj de-magoški kot pa stvarni. Gmotne težko-če« so kaj dobro orožje v rokah činite-ljev, ki se dovolj ne zavedajo potreb sedanjosti in bodočnosti. Ljubša jim je zaostalost ali pa magari tudi propast dela svojih someščanov ali sovaščanov. Še celo v malih zadevah zaman pričakujemo iniciativnosti tistih krogov, ki so zato poklicani in seveda tudi odgovorni.
Doživljamo v Mariboru n. pr. »šolski škandal«, ki ga povzročajo one konservativne okoliške občine, ki jim je skrb za svojo mladino deveta briga! Kaj je njim, če bodo učenci ali učenke sprejeti v meščansko šolo ali ne! Kaj zato, če mrmrajo starši in jim skrbi za šolanje otrok belijo lase! Da le ni treba jemati posojila, četudi se amortizira v 30 letih in bi obremenitev bila sorazmerno lažja, ker bi jo itak nosile tudi bodoče generacije. Res je štedenje potrebno, toda na pravem mestu! Na žalost pa stavijo občine denarno vprašanje nad napredek mladine, ki je — naša bodočnost. S tem žrtvujejo na ljubo maloštevilnim nergačem dobrobit mladine... Brezprimerna komodnost, ki bi jo morali prizadeti starši primerno parirati! V takih občekoristnih zadevah pa se »avtonomnost« nikakor ne bi smela izrabljati na korist konservativcem, ki so nedostopni za vsak napredek!
Čudno postopanje okoliških občin doživljamo tudi v drugih slučajih. Mariborska občina si je z velikimi žrtvami u-redila na Mariborskem otoku kopališče, ki ima namen privabiti tudi okoličane. Da kopališče ni namenjeno zgolj »višjim
slojem«, kaže obisk prvih tednov: Mariborski otok je postal zbirališče vseh slojev. Vsi, ki iščejo zraka, solnca in vode za utrditev svojih sil, pridejo na svoj račun. Tudi okoličani so redni gosti, ki so ustanoviteljem hvaležni za to napravo. Žal so z obiskom združene težkoče, ki jih povzročajo zopet — okoliške občine.
Studenci n. pr. so delavski center s preko 4000 prebivalci. Gotovo bi najmanj ena desetina spadala med redne posetnike krasnega kopališča, če bi bi prevoz čez 40 m širok rokav Drave z brodom mogoč. Prav gotovo bi stem bilo ustreženo prebivalstvu in kopališču, nič manj pa podjetniku, kar bi bilo občini le v čast in ponos. Na žalost ni opaziti nika-ke inicijative, čeprav bi dela za tako napravo trajala največ 1 teden. Sploh pa je v levem rokavu Drave pri otoku še dobro ohranjen brod, ki se vsled mosta več ne uporablja. Prav dobro pa bi služi v desnem rokavu na studenški strani. Le inicijative bi bilo treba in v 14 dneh bi bila stvar izvedena brez velikih stroškov.
Čudno dirne človeka tudi dejstvo, da »Dravska plovitba« s svojim motornim čolnom brzi mimo Studencev, čigar prebivalstvo bi bilo kaj rado deležno tudi te naše dobrote. Prav gotovo bi se most za pristajanje bolje obnesel v Studencih, kot pa v — Melju. Baje ima studenška občina ob Dravi svoje zemljišče, ki ga pa »Dravski plovitbi« ni dala na razpolago. Pač znak nepodjetnosti v stvari, ki b občine ne stala niti pare!
Tudiinicijatorji pohorske vzpenjače se hudujejo, da jih ravno okolica pušča na cedilu. In baš okoliške občine bi lahko imele od tega podjetja več haska nego mesto samo!
Tu je remedura na mestu! Kakor je na eni strani potrebno prijateljsko razmotri-vanje in tolmačenje, tako bo prav sigurno na drugi strani na mestu uvidevnost in razumevanje. To bo pa tudi brezdvom-no prvi korak uresničenja vseh navedenih zadev.
Le več duha sodobnosti in mnogo, mnogo dobre volje!
sMariborski in dnevni drobiž
Kresoui u bližini maribora
so zaplanrteli sinoči okoli 21. ure v čast slovanskima blagovestnikoma sv. Cirilu in Metodu v prav lepem številu: 3 na Meljniku, 3 na Stolnem hribu in 2 na Piramidi tik kapelice. Da je oživel stari narodni običaj, zato ima zaslugo mariborska moška podružnica Ciril-Metodove družbe; ona je na občnem zboru dne 23. junija sklenila, da organizira zažiganje kresov ta večer vzdolž severne državne meje od Peče preko Košenjaka, Kozjaka In Slovenskih goric do Gornje Radgone ter v okolici Maribora; hkratu pa je predlagala vodstvu Ciril-Metodove družbe v Ljubljani, naj ukrene potrebno, da bodo kresovi zagoreli tudi na Karavankah. Vodstvo Ciril-Metodove družbe je ta predlog sprejelo prav simpatično; ni dvoma, da so sinoči številni kresovi žareli tudi v tužni Korotan . . .
Kar se tiče kresov v neposredni bližini Maribora, moramo omeniti, da s?.,ra4?vo^e dovolili, naj se kurijo na njihovih posestvih, sledeči gg.: V j-s o č n i k Jakob, V o 1 1 e r Ivan, baron T w i c k e 1 Hubert in gospa L o h e r t. Hvala jim, enako vrli gospe B a 1 o n o v i in vsem drugim, ki so bodisi z materijalom ali z delom pripomogli, da smo počastili naša blagovestnika. — Pri kresu na Meljniku, enako na Stolnem hribu se je zbralo okoli kresov mnogo domačega ljudstva in nekaj Mariborčanov. Razvila se je spontan^, narodna veselica — brez sporeda in alkohola: pesem se Je vrstila za pesmijo, navdušenje je rastlo, _ improvizirani koncert pod lu-nojasnim milim nebom pa je zaklju-
čila naša državna himna. Veličasten je bil razgled na Maribor in Dravo, na očarujočo množino električnih žarnic.
Z Meljnika smo videli Kresove na Pohorju in Kozjaku ter pri Sv. Vr-banu, pogrešali pa smo jih v Sloven. fforicah. Želeti bi bilo, da stari narodni običaj oživi širom našega ozemlja ter da prihodnje leto na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda zagor6 kresovi po vseh naših vrhovih. V to svrho pa je treba vzbuditi predvsem v ljudstvu smisel za stvar ter ga navdušiti, obenem pa o pravem času, t. j. od zgodnje pomladi naprej pripravljati netivo. Mnogo propagandnega dela za to bi mogle opraviti naše narodne šole; naše učiteljstvo, ravnota-ko duhovništvo ima stalne najožje stike z ljudstvom in more ob dobri volji doseči najboljše uspehe glede narodne vzgoje.
Češki listi hvalijo Maribor.
Vsi večji češki časopisi prinašajo po končanem sokolskem zletu navdušena po ročila o utisih Sokolov v Jugoslaviji. Praški dnevnik »Narodni listy« z dne 2. julija se posebno laskavo spominjajo tudi Maribora. Člankar »Po vsesokolskem zletu v Mariboru« pravi med drugim: »Z našega stališča je beograjski zlet velika pridobitev. Vstopna vrata v Jugoslavijo Z naše strani je Maribor. In Maribo-čani od konca vojne neutrudno pregleduiein praške vlake pozdravljajoč Čehe, ki se vozijo v Jugoslavijo. Tokrat so delali dr. P i v ko, dr. R e i s m a n in njih skromni pomočniki prave čudeže in naši Sokoli ne bodo tako kmalu pozabili prvi ganljiv sprejem in pozdrav v Jugoslaviji.«
Nova občinska upr...a v Rušah.
Kr. banska uprava v Ljubljani J- .az-rešila dosedanjega župana gosp. Goriška Mirka mesta obč. odbornika in župana občine Ruše, ker se je preselil v Beograd -er štiri člane mesta obč. odbornikov in na njih mesta imenovala za obč. odbornika in župana g. Lesjaka Davorina, učitelja v pok. in p rsestn" a, za obč. odbornike pa gg. Pšundra Ferdinanda, župnika, Ferka Josipa, žel. uradnika, Pogačnika Hinka, tovarnarja in Čučka Feliksa, delovodjo in posestnika. Prenovljena obč. uprava v Rušah bo morala v kratkem izvršiti ogromna, za občino Ruše velevažna dela, ki jim je potožil temelj prejšnji, mne«o zaslužni župan g. Gorišek Mirko. Naj omenimo samo gradnjo nove šole, vodovoda in ceste Ruše - Sv. Areh.
Promocija.
Gospod Walter Tscharre, sin višjega žel. nadzornika v p. v Mariboru, ki je dovršil študije na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju, je promoviral na univerzi v Bruslju za doktorja komerci-jelnih znanostih. —
Pogreb stolnega žunika Franca Moravca.
Včeraj popoldne so položili tragične smrti preminulega stolnega župnika v Mariboru, g. Franca Moravca, na mag-dalenskem pokopališču k večnemu počitku. Ogromna udeležba občinstva iz vseh stanov je pričala o splošni pokojnikovi priljubljenosti. Pred stolnim župniščem so združeni pevski zbori zapeli Vilharjevo »Zalostinko«, na kar so odnesli krsto v stolnico, kjer je kanonik g. dr. Vrabec po mrtvaških molitvah pomožnega škofa g. dr. Tomažiča izpregovoril pokojniku v zadnje slovo- V veličastnem žalnem sprevodu je zastopal bansko u-pravo okrožni inšpektor g. dr. Schau-bach, mariborsko mestno občino župan g. dr. Juvan. Navzočih je bilo tudi zelo mnogo duhovnikov z dežele. Svirala je godba katoliške mladine. Ob odprtem grobu je pomožni škof g. dr. Tomašič slavil pokojnika kot ljudomilega dušnega pastirja, velikega dobrotnika vseh revnih. —
40-Ietnico obstoja
slavi letos delavska konzumna zadruga v Mariboru. Mariborsko delavstvo bo ta zanje velevažen jubilej proslavilo nocoj 5. t. m. s proslavo v Ljudskem domu. Proslava je združena s praznovanjem
mednarodnega zadružnega dneva. __________
Češki učitelji skozi Maribor.
Jutri, v nedeljo dne 6. julija se pelje skozi Maribor 60 češkoslovaških učiteljev in učiteljic pod vodstvom osrednjega društva učiteljskih enot z Morave in Šle-zije. Potovali bodo tri tedne po Jugoslaviji in pri tem obiskali Zagreb, Sarajevo, Dubrovnik, Kotor, Makarsko, Split, Plit-vička jezera, Ljubljano in Bled ter so obili v to svrho na naših železnicah 50% popust. Na mariborskem kolodvoru bo goste sprejela Jugoslovensko - češkoslovaška liga in vabi tudi mariborsko učiteljstvo, da pride pozdravit svoje tovariše. ČJ Liga iz Brna je naprosila mariborsko Ligo, da oskrbi češkim učiteljem te ekspedicije v Mariboru vozne listke po naši državi.
Pevski zbor Glasbene Matice priredi jutri društveni izlet h g. Kerenčiču na Pesnico. Vlak ob 1.30, avtobus ob treh, najbolj poceni in vsak trenutek pa peš. Prijatelji društva in naše pesmi ze-o dobrodošli!
Iz meteorološke postaje v Slov. goricah.
Mesec junij si letos ni ugasil svoje običajne žeje v Slov. goricah. Nebo mu je odmerilo le 4 cm in 4 mm dežja dočim bi stala v lanskem juniju deževnica 1 dm 2 cm 4 in pol mm visoko, ako bi je ne bila žejna zemlja popila. Sicer je Maribor s svojo zapadno in južno okolico dobro odrezal v torek 1. julija, zalilo ga je vrlo, a od Pesnice naprej vzhodno smo ostali suhi in žejni. Kaj bo, kaj bo! Zemlja poka, studenci se sušijo, potoki po zehajočih dolih že dolgo molčijo. Kjer so pozno kosili, so travniki rjavi, travna rast po žeji usahla. Jabolka odpadajo, ker stradajo. Le vinska trta se še smehlja v svojem višnjevo-zelenem, po modri galici o-pisanem nakitu. Ona prenaša žejo, kakor velblod v puščavi Sahari. Žabice že potujejo preko poljan in iščejo zaščite pred gotovo smrtjo, ko se pojavi kmalu dežni oblaček z rešilno mokrino. Morje, morje, kje si! Srečni ljudje, ki sedaj tam prebivam pa sekopljejo in vroči znoj i umivajo! O Adrija naša, ti skalni Jadran, V poletju kak ljubko v sen giblješ hladan! Sicer pa hva'" Bogu! Junij — vremenski strah — je sicer v 12 dneh z gromom in bliskom postavil in posvaril, pa udaril pri nas ni z ledenim škropom, kakor je to žalibog storil ob slatinskih obronkih o* čaka Boča. Žitno polje se že vrlo povolj* no snopa, koruza, krompir, otava, fižol prosi rose z neba.
Avtobusne vožnje na Mariborski otok.
Vsled izredno velikega prometa na progi Glavni trg - Kamnica se bodo ob nedeljah in praznikih po potrebi pritegnili tudi avtobusi drugih mestnih prog za prevoz občinstva do kopališča in nazaj.
Prve domače hruške na trgu!
Še predno so prispele na trg vipavsk® hruške, so jih prehitele domače hrušk® iz Slovenskih goric, kjer jih imenujejo »dolance«. Nekoliko drage so: 3 4 komadi po 1 Din, toda za posladkanje še dovolj poceni, če — mora biti. Kmetje nam pripovedujejo, da ni dolgo do pri* hoda prvih — jabolk. Baje bodo dozorele še pred sv. Jakobom.
Smrtna kosa.
V	Stritarjevi ulici 3 je včeraj umrla Auer Katarina, hčerka hičnega posestnika, stara 23 let. Pogreb bo jutri ob 4. pop. iz mrtvašnice v Pobrežju. — V bolnici pa je — tudi včeraj — umrl dimnikarski mojster Mihael Jordan od Sv. Ane v Sl. gor., star 57 let. Pogreb bo jutri ob 5> pop. na Pobrežju. Blag jima spomin! — Vrtna veselica Olepševalnega društva
v Studencih.
Kakor smo že poročali, priredi Olepševalno društvo v Studencih v nedeljo popoldne svojo poletno vrtno veselico v gostilni Špurej, prej Senica v Studencih. Poleg druge zabave je na sporedu tudi srečolov in keglanje na dobitke. Da ne bO manjkalo godbe, je samobsebi umevno« Obvezne vstopnine ne bo. Če pa kdo kaj daruje prostovoljno, se bo hvaležno spre* jelo in uporabilo v društvene namen®. Začetek je ob 16. uri, konec ob policijski uri. —
Palais de danse
Dnevno senzacijonalna predstava 19$
Velika kavarna
  ■-   - . ■—
Amerika
ni samo dežela čudežev, temveč je tam* kaj tudi mnogo več realnosti in stvarno* sti kakor mislimo. Pred dnevi je prišlo v Čikagu do interesantnega avtomobilshe'
ga karambola neke filmske dive z n«k}nl znamenitim filmskim igralcem. Filmska diva je po nesreči izjavila, da se ima samo gumam Dunlop zahvaliti, da ni prigl°
v njenem vozu do katastrofe. Kajti pf°' fil guma Dunlop je tak, da dopušča fre‘ nutno skrčenje. —
Vežbalno streljanje na golob©* Podružnica Maribor Slov. lovskega društva priredi v n e d e I j o, 29- trn" .
16. uri na vojaškem streljišču v .vežbalno streljanje na golobe.
Z razstave našega zdravstveno pedagoškega zavoda
KAKO SE VZGAJAJO ZAOSTALI OTROCI? — POMOŽNA ŠOLA JE ZAVOD ZA DUŠEVNO ORTOPEDIJO.
Kdor je ob sklepu šolskega leta obis kal razstavo tukajšnje pomožne šole, se je mogel prepričati o dvojem:
Prvič, da otroci, ki jih imamo navadno za neumne, niso tako neumni in drugič, da se da s posebnimi pripomočki skoro natančno dognati, kaj je vzrok, da otrok ne more napredovati in da se s posebno vzgojo dajo ti vzroki omiliti, večkrat celo odstraniti ter se na ta način prekvasi zaostali otrok v uporabnega, koristnega človeka.
Mnogim obiskovalcem razstave je bila pomožna šola še neznana in so z začudenjem, toda zadovoljstvom ugotovili, da taki zavodi obstojajo, mnogi pa bi radi izvedeli, kako se prav za prav vzgajajo zaostali otroci. Premalo je prostora v časopisu, da bi mogli na tako radoznalost zadovoljivo odgovoriti; s konkretnim primerom pa nam bo mogoče nekoliko pokazati na delo v pomožni šoli.
Otrok, ki je dve leti obiskoval osnovno šolo, se kljub vsem prizadevanjem učiteljev in staršev ni mogel naučiti računati niti v obsegu do pet. Ako bi še nadalje ostal v osnovni šoli, bi se po letih staral, po izobrazbi pa vso dobo ne bi mogel doseči niti dobrega učenca 1. razreda. Dobil bi odhodnico, to večno izpričevalo otrokovega duševnega uboštva in vrata v pridobitno življenje bi bila zanj zaprta. Cim bolj bi doraščal, tem bolj bi mrzel svojo okolico, ki bi ji postajal čim dalje nevarnejši in bi imelo z njim največ opravka sodišče. Ta otrok, ki se ni mogel v dveh letih naučiti raču-niti v obsegu do pet, pa je bil v drugem šolskem letu sprejet v pomožno šolo.
Tu je bil tri do štiri tedne na opazovanju, potem pa so se s posebnimi Pripomočki, po Binet-Simonu in Ros-soliimi-Bartschu preizkusile njegove duševne zmožnosti.
Da more otrok računati, je treba, da je pazljiv, da neke stvari doume, da tudi skupnost stvari doume, da se z mišljenjem odloči za en sam predmet, da pravilno sestavlja in sklepa ttd., mora torej imeti neko množino in^ stopnjo duševnih sil. In prav v različni stopnji duševnih sil, različnih duševnih zmožnostih, se ločijo otroci med seboj.
Ako ima otrok tako slabotne duševne zmožnosti, da ne more računati, se ne bo naučil računati, če mu bomo vtepali račun za računom, ampak šele tedaj, če bomo krepili njegove slabotne duševne sile, vzbujali in razvijali njegova še nerazvita duševna nagnenja.
• S posebnimi sistematičnimi in smo-trenimi vajami se krepijo v pomožni šoli oblikovalne sile otrokove duše. Pomožna šola je torej zavod za duševno ortopedijo — to je za uravnavanje nedovoljno ali nepravilno razvitih duševnih oblikovalnih sil.
Duševna zaostalost ni nikako stanje. ampak je proces, ki se s sistematično krepitvijo duševnih sil boljša.
V otroku se razvijajo duševne zmož nosti, duševne sile se razvežejo in postanejo aktivne — tyorne; otrok pričenja računati — in je sposoben, da z razumom sprejema tudi še drugo snov.
Gotovo učenec, ki je dovršil osnovno šolo, več ve, ker se^ je učil po obsežnejšem snovnem načrtu; toda učenec, ki je dovršil pomožno šolo, prav lahko tekmuje z njim za eksistenco v življenju, ako tam odločuje znat! in ne v e d e t i.
Otrok, ki je imel duševne sile tako slabotne, da z osmimi ali devetimi leti ni mogel računati v obsegu do pet, za pusti pomožno šolo tako duševno razvit in okrepljen, da se prav lahko posveti temu ali onemu rokodelstvu, kakor mu ga je po njegovih duševnih zmožnostih ob izpitu nasvetoval vzgojitelj. Kolikor je do letos zapustilo gojencev pomožno šolo. so z redkimi izjemami vsi ali že izučeni rokodelci ali pa se ga z uspehom še uče. Preizkušnja in določitev duševnih sil pa ni važna samo za gojence pomožne šole, ampak bi tak duševni profil moral imeti marsikateri otrok, ki obiskuje osnovno pa tudi srednjo Šolo, kar so pravilno omenjali tako profesorji kakor zdravniki, ki so si ogledali nekaj duševnih profilov na razstavi.
Ako bi nekateri starši res želeli, da se preizkusijo in določijo duševne sile njihovih otrok, je ravnatelj pomožne šole g- A. Skala, prioravljen z novim šolskim letom ustreči takim željam staršev.
Čiščenie naSih krajevnih Imen
(Piše Davorin Žunkovič.)
16. »Skorba — Zistanesfeld«.
Etimologije imena vasi »Skorba« (zapadno od Ptuja) še do sedaj ni nihče razjasnil, ker se v obče misli, da je to jezikovno vseskoz zagonetna beseda. Posebno preglavico je pa povzročilo zgodovinarjem še dejstvo, da se navaja ta vas v najstarejši ohranjeni listini (1. 890.) kot »Zistanesfeld«, do-xM?ne]e omenia zgolj v vedno
rfia 1 v te ^likah kot: Carve-udn 7-	Sha/P’ Oberkarb (et-
wen Zistelfelden), Karb i. e.
In vendar je vse jasno, da, celo enostavno, ako vemo. da pomenja v sta-roslovenščini »skorb« — davkarijo carinarnico in sploh blagajno, v katero se stekajo državni dohodki. Rusi in Poljaki še danes rabijo besedo »skarb« za ves oni denar, ki se pobi-r£ Zu davke> in ima ukrajinski denar »Karbovanec« tudi isti izvor. — Vsa nog°ii5na družinska imena, kakor-Karbar. Karpič. Korbar. Kor: no a> ’ Škarbar, Skorbar i. dr. !!fvn,r r? !da ie bil nekdo izmed pred
kakega finnn£’ carinar a,i bla^inik no L anane*a urada.
,	^ pa naše tolmačenje izraza
»skorba« utemeljeno, to nam potrjuje tudi vzporedno ime »Zistanesfeld«. odnosno »Zistelfeld«. Kar je bila Slovencem »skorba« to je bila Rimlja-nom »cista«, t. 3. d r ž & v n ci b 1 a* g a j n a, ter je latinska oblika zgolj doslovni prevod slovenskega imena v
J
srednjem veku. Ta vznik imena »Skorba« se nam pa javlja kot prepričevalen tudi iz širših vidikov, in je k temu le potreba dobrega znanja tamoš-njili krajevnih odnošajev in pritegnitve zgodovine in mape sosednje občine Hajdin.
Drava je ločila Norik in Panonijo tudi v oni rimski dobi, ko ste že bili obe deželi podjarmljeni Rimu. Ker je imela vsaka svojo avtonomijo, je tudi vsaka zase upravljala svoje dohodke. Prej kakor tudi pozneje je pa tu raz-mejavala Drava istotako dvoje samo-stalnih držav, ter sta bila Ptuj kakor Hajdiu mesti in trdnjavi za se. To je tem bolj razumljivo, ako še pripomnimo, da je tekla Drava nekdaj izdatno južneje, torej vzdolž Dolnjega Hajdina, o čemer še danes priča^ njeno popo-topno obrežje, ter se še danes loči ozemlje in naselbina med Dravo in Hajdinom vGornji in Dolnji Breg.
Kdor je pa hotel od južne strani preko Drave, ni mogel obiti Hajdina, ker so se tam stekale vse ceste končno v eno pred dravskim mostom; in če je došel prečan čez dravski most. je moral neizogibno tudi skoz Hajdin. V obeh slučajih se je morala za dovoljenje osebnega kakor prometnega prehoda plačevati kaka carina, uvoznina, prevoznina, prehodnina ali mostarina, in so bile in morale biti take davčne postojanke ustaljene ob vseh dohodih
-M
PRAVI
vedno
odlična kakovost!
in izhodih na Hajdini. Imenovale so se seveda vse kot »skorb««, in so se menda razlikovale le številčno, ter se je za našo »Skorbo« najbrže. to ime ohranilo samo radi tega, ker je bila ta že po svoji legi očividno najvažnejša. Kajti tu ob zatoku starega obrežja je bil očividno tudi pristan za dravske šajkarje in splavarje, in radi tega je bila tam tudi rečna carinarnica. To bi se dalo celo vidno dognati, ako bi se našli pri velikopoteznih izkopavanjih tam še kaki o 1 i h i*), katerim bi se
Pri tem smo pa končno prišli nevsiljivo k zagonetnemu vprašanju, kateri izmed vzporednih izrazov je prvoten in kateri preveden: »skorba« ali »cista«? Vemo pa danes to: L. 33. pr. Kr. je poznejši rimski cesar Augustus po dolgotrajnem oblegovanju Ptuja (ali Hajdina?) zavzel mesto, katero so seveda branili takratni domačini, t. j. Slovenci, če nam tudi naša šolska veda še danes zabranjuje kaj takega verjeti. L. 476. po Kr. je pa propadla zapad-norimska država pod cesarjem Romu-lom Avgustolom, ki je bil ptujski rojak. Vso to dobo so bili Rimljani gospodje teh krajev. Zgodovina pa ne ve ničesar o tem, da bi se bili Slovenci v tej dobi tukaj naselili, ker bi rimski in drugi zgodovinarji bili to gotovo opazili in omenili. Ne razumemo pa tudi, kako bi se to priseljevanje vpričo Rimljanov bilo izvedlo, ko je vendar mesto kakor okoliš že itak bil obljuden, ker bi drugače Rimljani tukaj tudi ne bili vzdrževali dveh polkov (legij)? — Atila je sicer 1. 452. oblegal Ptuj in ga tudi zavzel, in so mu pri tem takrat pomagali Slovenci, ki so v njegovi vojski služili baje zgolj kot pomožno krdelo; toda Atila se je s svojimi četami zopet umaknil na Ogrsko. Pri tej priložnosti so hunski Slovenci zasedli današnje pokrajine, kakor nekteri zgodovinarji trdijo, ter so torej videli ob vhodih na Hajdin še rimske »ciste«, katere so pa takoj poslovenili v »skorbe«. Obvladali so torej tudi latinščino.
17. »Rogoza«.
Ta naselbina v hočki župniji (južno od Maribora) ima očividno ime od ta-mošnjega ribnika, v katerem je rastlo nekdaj, ko še ni bil kulturno negovan, obilo rogoze (typha, Rohrkolben), katera se je v gospodarstvu mnogo-stransko izrabljala i. s. v pletarnah za vozovne plahte, cekre, zimske copate; v kletarstvu za ovijanje čepov, veh in piljk, da ne prepuščajo tekočin ; v sodarstvu pri dnitvi lesene posode in spehanju sklepov pri dogah itd.
V srednjeveških listinah beremo prvikrat 1. 1145. obliko »Rogoz«, 1. 1182. »Rogotz«, 1. 1195. »Rogot«. 1. 1247. »Rogotte«, 1. 1490. »Rogaš«. Nemci novejše dobe so napravili iz »Rogoza« svoj »Rogeis«.
Tu imamo še danes pristavo ali dvor, ki je še viden preostanek nekdanjega gradu, kojega prvi posestniki so bili baje Babenberžani, pozneje pa slovenski plemenitaši Kacijanerji. katerim je bil menda poklonjen za zasluge in junaške čine v turških vojnah. Ime je služilo prvotno, ko še tam ni bilo gradu, našim prednikom zgolj za ori-jentacijo. kje se dobi v naravi rogoza, in se tekom osem stoletij ime tudi ni
*) >01ih« je slovenski izraz za »Landunes-pflock« (k!. Pletcršnik). videlo, da so oglodani od pristaniških vrvf.
bistveno spremenilo. Obravnavamo pa tukaj to ime tudi radi tega, ker je eno izmed redkih rastlinskih v krajevni imenodaji, in je prišlo k tej časti gotovo samo radi tega, ker se baš v nemokrotnih krajih tega redkega bilja v nenavadnih obrtih mnogo potrebuje.
Električni stol ali uešala?
Med pravniki Amerike se že leta bije hud boj za vprašanje: ali se naj izvršuje smrtna kazen še vnaprej — kakor je v Zedinjenih državah sedaj uvedeno — z električno strujo ali pa z vešanjem. Baš nedavno se je v San Franciscu zopet vršil velik kongres pravnikov, ki je med drugim ostro razpravljal tudi o tem vprašanju. Pravniki so se v razpravi skoro čisto oddaljili od pravne strani vprašanja in ga obravnavali zlasti z medicinskega vidika. Nasprotniki električnega stola so navajali celo vrsto zgle dov, ki so dokazovali, da izvrševanje smrtne kazni na električnem stolcu ne nudi garancije za smrt sploh, kaj šele za naglo smrt, in da je torej ve-šanje mnogo bolj človekoljubno. Zgodili so se ponovno slučaji, da tudi najmočnejši tok obsojenca ni usmrtil, pač pa mu povzročal silno trpljenje. Temu nasproti so pa seveda zagovorniki električnega stolca s svoje strani tudi navajali slučaje nepopolnosti vešanja. Zlasti je zanimiv slučaj, ki se je zgodil že pred vojno na Mandžur-skem. Navadni razbojnik je bil obsojen na smrt. Zdravnik Fiirbauer je prosil za dovoljenje, da sme na mrliču takoj po obešenju in konstati-ranju smrti izvršiti neke eksperiment te. Dovoljenje je dobil. Ko pa je počel na mrliču z eksperimenti, je ta naenkrat odprl oči, pogledal krog sebe in se skušal dvigniti. Prenesli so ga v bolnico in ga res zopet zbudili popolnoma k življenju. Med pravniki se je začela ostra borba: ali je zločinec za dostil pravici in se oddolžil družbi ter ima pravico do pomiloščenja, ali pa se mora smrtna kazen še ponovno izvršiti? Misli so se kresaie, pravniki so bili ostro deljeni v dva tabora, konec debati je pa napravil razbojnik sam, ki je sredi borbe pravnikov umrl — za pljučnico.
Najdeni grobovi Aleksandra Velikega in preroka Danijela?
Arheološki svet stoji v znamenju dveh važnih razkritij: Pričakujejo, da bodo odkrili grob Aleksandra Velikega. Obenem pa bi se odprl tudi znameniti sarkofag. Nabi Daniel, v katerem je — kakor se govori — truplo preroka Danijela. Na ukaz vlade bodo razdrli zid, ki obdaja sarkofag, da se bo moglo ugotoviti, če ni morda za tem zidom hodnik, ki vodi do groba Aleksandra Velikega.
Debelost kontinentalnega ledu.
Neka nemška ekspedicija se odpelje letos na Groenlandijo, kjer je že preteklo leto posvetila svoje delovanje predvsem merjenju debelosti kontlnen talnega ledu. Merjenje se vrši s pomočjo prebijanja ledu z dfnamitnim! eksplozijami. Lani je ugotovila ekspedicija sledeče debelosti ledu: 300 dc 750 In 1200 metrov. Debelost 1200 ro je največja od dosedaj najdene debelosti kontinentalnega ledu.
Bodočnost turizma je v zraku
POMEN IN BODOČNOST LETALSTVA V TURIZMU. — IZ KONTINENTALNEGA V SVETOVNI ZRAČNI PROMET. — REVOLUCIJA V PROMETNI ZGODOVINI. — OD KARAVAN NA LETALSKI PROMET. — ODKRITJE NOVIH SVETOV ZA TURIZ EM. — KAKO FRANCIJA DVIGA SVOJO CIVILNO A VIJAČIJO. - PERSPEKTIVE PRI NAS.
Silni razvoj letalstva tekom zadnjih let, je povzročil v mnogih ozirih pravcato revolucijo prometa in novo dobo v njegovi zgodovini. Vedno novi uspehi letalstva so znatno preokrenili mišljenje mas o tem najmodernejšem prometnem sredstvu, ki se s silno naglico demokratizira in postaja resen konkurent vsem ostalim prometnim sredstvom, železnicam, ladjam, avtomobilu.
Zato je treba pogledati, kakšno ulo-go bo igralo letalo v doglednem času tudi v turizmu. O tem v zadnjem času že mnogo pišejo nemški in francoski dnevni in strokovni listi. Dejstvo je, da se civilno letalstvo tudi pri nas vedno bolj razvija in začenja tudi v turizmu igrati svojo ulogo.
Zanimiv je zlasti članek profesorja dolnjerenske upravne akademije v Diisseldorfu, dr. Riharda Heninga, v reviji »Archiv fiir den Fremdenver-kehr«, kjer pravi med drugim: »Do-zdaj zračni promet, ki je še v počet-kih, ni imel mnogo upliva na tujsko-prometno industrijo in gostilničarsko obrt. Število oseb, ki se vozijo z letali, je v primeri s številom onih, ki se vozijo z železnico, ladjami in avtomobili, v kulturnih državah še premajhno, da bi bile potrebne kake posebne mere za njih nastanjevanje. V zvezi z mnogoštevilnimi aerodromi so pač že zgrajeni tudi prostori za njih okrepčevanje. V ostalem pa skrbe avtomobilske zveze za to, da se potniki iz aerodromov, ležečih izven mest. odpremijo v hotele in od tam zopet na aerodrome.
Veliko bolj nego v kulturnih državah pa se občuti vpliv zračnega Prometa v industriji tujskega prometa že danes v področjih s slabim prometom ali sploh brez prometa. Zaenkrat se zračni promet razvija še vedno v pre-. težno gosto naseljenih deželah z močno železniško mrežo, je predvsem kontinentalen in spaja posamezne kon tinente le še na malo mestih: Evropo z Afriko in Azijo, Afriko z Azijo, Ame riko z Azijo in Avstralijo itd. Zavsem Imamo dozdaj šest medkontinentalnih zračnih prog. Toda razvoj bo vedno hitrejši in tekom enega desetletja se bo razvijal kontinentalni zračni promet v svetovni zračni promet. Čez nekoliko let že bomo imeli poleg avl-Jonov tudi zrakoplove, ki bodo vzdr-žavali mrežo preko oceana.
V	zadnjem času se vedno bolj veča-
lo	dimenzije aeroplanov in zrakoplo-
K. M. Ca pek . Chod:
vov. Zrakoplovni orjaki bodo kmalu omogočali prevoz potnikov v masah. Zračni promet bo izvršil v kratkem celo prometno revolucijo, kakoršno je leta 1800. izzvala vodna pot v Indijo in Ameriko ter leta 1869. preko Sueškega kanala. Smo šele v skromnih po. četkih prvih let kulturnega prevrata 20. stoletja, a že ti početki so značilni, zlasti v pokrajinah, kjer ni razvit železniški promet. Takim pokrajinam se lahko zgodi, da bo njihova prometna zgodovina naenkrat takorekoč preskočila 100 let in da bodo prebivalci iz dobe karavan in tovornih živali eno stavno prešli v dobo zračnega prometa ter tako preskočili dobo železnic. Tako n. pr. Island nima niti ene železnice in je verjetno tudi nikdar ne bo imel, ker se je tam že naglo začel razvijati zračni promet, ki popol noma zadošča za poštni in potniški promet. Isto velja za Avstralijo, ki ima nekoliko železniških prog ob oba-
li	in eno zapadno-vzhodno železniško progo, ki je v prometu vsakih 14 dni. Poštno in potniško prometno službo preko kontinenta pa vrše letala, in razširjenje železniške mreže je postalo nepotrebno. Tudi v drugih področjih, kjer ni železnic ali so le slabe zveze, se opaža dvig potniškega prometa z uvedbo zračnih zvez, n. pr. v Aziji in Afriki. V državi Kolumbiji, koje glavno mesto Bogota je 1050 km od morskega pristanišča Baranquille in je bilo treba poprej se voziti tja več tednov po dolgočasni reki Magdaleni, se je z uvedbo zračnih zvez dvignil potniški promet. Pot od Baranquille do Bogote prevoziš v letalu v enem dnevu. Naravno, da je proga dobro obiskana in izkazuje znatne dobičke. Isti pojav opazujemo v Mongoliji. Tudi pri nas v Evropi se n. pr. v Alpah čuti upliv zračnega prometa v turizmu. Dasi imamo dobre železniške zveze, vendar mnogi potniki, ki žele videti vrhunce Alp in preživeti na njih nekaj časa, dajejo letalu prednost pred železnico, ker potujejo lepše, hitreje in ugodneie ter imajo povrh krasne razglede. Z razvojem zračnega pro meta se bodo odprli turizmu še mnogi prekrasni predeli zemlje, ki so doslej vsled oddaljenosti in »zakotno-sti« ostali od turistov neopaženi, in postali bodo privlačne točke za turiste. To se zdi danes še muzika daljne bodočnosti, z ozirom na tempo pa, s katerim se razvija zračni promet na svetu, ni dvoma, da bo svetovni pro-
met nudil že čez nekaj let popolnoma drugo, nesluteno sliko.
Zanimiv je tudi članek Lionela Ri-paulta v pariškem »Journal des de-bats« o naporih francoskega ministra za zrakoplovstvo, Laurenta Eynaca, da pospeši razvoj turistične avijacije. Koncem aprila je izdal naredbo, s katero bi se naj omogočila izgradnja in razvoj civilne avijacije. Določil je sistem nagrad za kupovanje in vzdrža-vanje aparatov: stalne nagrade po 8000 frankov, nagrade za koristono-1 sen tovor po 10.000, za pogonsko silo po 3000, za varnost po 7000, za ko-| vinske aparate po 6000 frankov itd.' Takšna turistična letala za dve osebi stanejo kupca enako, kakor avto. Čim je francoska javnost doznala za vse te nagrade, je dobilo ministrstvo zra-koplovstva ogromno prošeni za dovoljenja za vzdrževanje letal v turistične svrhe. Tako bo Francija tekom par mesecev imela več stotin turističnih letal. Tudi je minister določil nagrado 200.000 frankov za amaterje, ki bodo meseca septembra tekmovali s svojimi turističnimi aparati. Končno je minister postavil posebno komisijo strokovnjakov, ki ima nalogo, da študira tipe aparatov, ki so primerni za turizem, in ki se bodo proizvajali v serijah, tako da jim bo cena znatno padla in bodo aparati postali pristopni tudi širšim masam. Povodom tekem meseca septembra se bo razdelilo izven navedenih 200.000 frankov še dva milijona frankov kot nagrade v tehničnem tekmovanju. Francoski Tou-ring Club daje vsakomur priliko, da se za 20 frankov vozi 10 minut nad Parizom in ostalimi mesti. Tako se v Franciji vrši resna propaganda za zračni turizem.
Če se končno_ vprašamo, kakšne možnosti se nudijo pri nas civilni avi-jaciji in ali bo imela upliv na naš turizem, so nedvomno zadevni dogodki v inozemstvu za nas zelo poučni. Dejstvo je. da se tekom zadnjih dveh let naša zračna mreža razveseljivo širi in izpopolnjuje. Že skoro vsa najvažnejša mesta v notranjosti imajo zveze na več zračnih prog mednarodne važnosti. Opaža se že tozadevni upliv v turističnem pogledu. Največjega pomena bo pa to za naš lokalni turizem. Saj se govori o uvedbi redne zračne službe z Rogaško Slatino, med Plitvičkimi jezeri in morjem, vzdolž ob jadranski obali. Vse te proge bi imele predvsem turistični značaj, ka-koršnega ima tudi najnovejša zračna proga Zagreb—Sušalc. Ne dvomimo, da bomo imeli tekom par let močno razpredeno zračno prometno službo, ki bo po svoje pripomogla k razvoju tujskega prometa.
Bodočnost turizma je v zraku.
&ko želiS Smeti lepe Scnlisie, ©HstODš k ,,Vodnikovi družbi"!
Kulturne vesli
Knjige Slovenske Matice. Ko se bo pisala slovstvena zgodovina Slovencev sedanjega časa, bo morala ugotoviti neveselo dejstvo, da so naše založbe in celo tudi družbe kakoršna je Slovenska Matica, izdajale skoraj same prevode, da pa je v istem času izšlo v samozaložbi na Slovenskem toliko izvirnih del, kakor nikdar poprej in da je naposled trohnelo v rokopisih po miznicah slovenskih pisateljev še veliko več del, med katerimi so bila tudi taka, ki bi bila gotovo zaslužila založnika in tisk. Zakaj? Na to vprašanje tu ni mogoče odgovoriti, preveč obširno je. In tako nas je Slovenska Matica letos prvič od svojega obstoja ^obdarovala s samimi prevodi, kajti bibliografske brošurice Janka Slebingerja »Publikacije Slovenske Matice od leta 1864. do 1930.« pač ne moremo šteti med prave Matične publikacije. Kljub temu pa moramo priznati, da je S. M. vsaj pri izbiri prevodov imela sr.ečno roko. Tako nam je letos poklonila drugi in tretji del »Kmetov«, grandijoznega romana velikega pokojnega poljskega pisatelja W\ St. Reymonta. Prevod je oskrbel Joža Glonar, ki je s tem opravil veliko in hvale vredno delo, naj obsega drugi del, »Zima«, 286, tretji, »Pomlad«, pa celo 362 strani velike os-merke. Delo samo na sebi je umetnina, zato ni o njem mogoče povedati ničesar, kar bi ne bili povedali že drugi, vzoren pa je tudi Glonarjev prevod, čeprav se s tem ali onim morda tudi ne strinjamo. Prihodnje leto izide četrti in s tem tudi zadnji del romana. Tretja knjiga je drama starega španskega pisatelja Pedra Colderona de la Barca: »Sodnik Zalamejski«. Pre-vel jo je Oton Župančič z isto veliko vnemo in sposobnostjo, s katero nam je ponašil tudi Shakespeareja, Rostau-da in druge. Drama je delo svetovnega slovstva trajne vrednosti in bo prišla prav posebno tistim, ki jim klasično špansko slovstvo doslej še ni bilo znano. Četrta publikacija je že omenjena Slebingerjeva bibliografija »Publikacija Slovenske Matice od 1. 1864.
1930.«, ki obsega 96 strani in nudi lep pregled ogromnega kulturnega dela, ki ga je Slovenska Matica izvršila od svoje ustanovitve do danes, nudi pa tudi mnogo zanimivih podatkov o razvoju in rasti celokupne slovenske literature in o številu naroč-nikov^ ki se je v teh šestinšestdesetih letih čudno malo pomnožilo. Kot peto knjigo je Matica dala svojim članom po eno delo iz svoje stare zaloge, kakor si ga je pač kdo izbral. Velika škoda pa je, da letos ni izšlo niti nadaljevanje Cankarjeve zgodovine likovne umetnosti niti nadaljevanje Kidričeve zgodovine starejšega slovenskega slovstva, upajmo pa. da se bo to zgodilo prihodnje leto. Tako vsaj ne bodo, kakor letos, sami prevodi.
Jindri
Roman- — Iz češčine prevel dr. Fran Bradač.
Izgovorila Je te besede z vidnim trudom: kar govoriti ni mogla nekam zaradi preveč zabreklih »stnic.
»Mi že zopet pravite vi?«
Opazoval jo je s strahom, imela je res vso kri v glavi.
»Najbolje bi storili, če bi zavili nekam k bregu in me pustili izstopiti, vrnem se domov.«
»Saj to ni mogoče nikjer zaradi kamenja. Sicer pa sva v petnajstih minutah v Chuchli. In to bi bilo lepo, da bi pokvarili takoj najin prvi zlet, Boženka, kaj vam je?«
. »Takole v celem nič, samo tako čudno, kakor mi ni bilo še nikoli doslej, kar sem živa.«
»Tako sem se veselil! Imam vam mnogo povedati ... Boženka!«
Bila je to njegova prva važna beseda k nji: doslej so bile med njima same jalove šale, v katerih je vedno to vitko dekletce zmagovalo nad njim.
Rekel je tako toplo, kar je mogel. Drugikrat je
fa vsak tako poskus odgovorila z bujnim smehom, okrat pa je nagubančila obrvi in ustnice, ki jih ni Obvladala; nakremžile so se ji skoro na jok. Ozrla se Je na oba bregova in vzdihnila malodušno:
»Najrajši bi izstopila in šla domov.«
»Prosim vas, gospod Pav4k, ne rečite niče-
sar, sicer skočim v vodo!« in pritisnila je dlani na ušesa.
_ »Če nič, pa nič!« je odvrnil Jindrich hladno In je jezno zajel z vesli, da se je čoln pošteno zaletel.
»Samo ne bodite hudi name, vas prosim, jaz zase ne morem!«
In izpod trepalnic so kar brizgnile solze: mo-rale so, drugače bi morala počiti kaka cevka na teh otroških senceh, ki so bili napeti od pritiska. »Kaj sem vam storil, Boženka?«
T9 vprašanje je še bolj razžalostilo Boženko, segla je po robček in ga nesla k obrazu.
MT.Vjt.na sye*u> vse, samo to ne!« se je zgrozil Jindrich. »Če nas takole kdo opazuje!«
Ubogljivo se je povesila njena roka z robcem in, zroč nanj skozi solze kakor skozi steklo, je to-
tilnik P°	Posekan vzdih je stresel
»s-s-s-sss.«
Plakala je kakor ubogljivo dete, ki se mu prepove jokati, a si ne more pomagati. Saj tudi ni bila mč drugega nego dete, ta Boženka in samo dete je obsedelo pred njim, kakor je bilo, ko je padla z njega vsa prebrisanost in navidezna pretkanost.
najst leH«a	sa^ vam ie vendarle že šest-
* . x9ePra.v: .afPak sem kakor vsaka, ki šteje r ? r pravi mama>« J‘e razlagala Bo-
f "osje bil po,n soIz> venomer je razbirala čipke pri robcu.
•1 :,inctfJch 3’e v svoji tolažbi nekaj časa umolk-ml; kar je rekla Boženka, je bilo res vredno premisleka; potem pa je rekel s hlinjeno nevoljo:
»Plakate tukaj in nihče vam nič ne dela in nič se vam ne bo zgodilo, samo v Chuchlo vas popeljem na dobro kavo; ko jo izpijete, vam bo zopet' dobro, boste videli.«
»Če pa si ne morem pomagati!« je tožila Boženka Nekuševa bridko in tako žalostno, da je tudi osemnajstletni, tako malo Izkušeni Jindrich Pavak razumel, da kakor mora zaradi pritajenih solz dihati z grlom, tako ji lomi srce pridušena rahločutnost.
Rahločutnost napram njemu — in Jindrich Je začutil, kako je njegova bitost prebodla za hip če-belin slad — res da ni bila Boženka samo nekak šumeč bonbon in to, ker je v njem vzburkala, ni nikakor voda, ampak gorka človeška kri.
Njena prirojena naivnost, do današnje nedelje spretno maskirana, je bila njena prava podoba, in zdajci se mu je zazdela kot neprecenljiv zaklad, ki je utrdil njegov prvotni sklep neomajno, kakor je bil prepričan. Ko bosta veslala nazaj, ji pove vse in že zdaj je zagorel in prisegel...
Za enkrat je izpremenil taktiko in začel se je vesti k Boženki z izbrano galantonstjo kakor V dami.
Deklica, opazivši drugi ton, je namočila robec v vodo in si hitro obrisala. oči, toda za vrvici krmila ni več prijela.
Nenavadno ojunačeni Jindrich Pavak je zavozil k Jožefu, peskarju, ki je imel nalogo, da je bil vedno na svojem mestu in pazil na klubovo lastnino, med tem ko mladi gospodje posedijo: Jindrich je preslišal njegov zbadljivi odgovor In podal svojemu dekletu roko, da jo slavnostno povede na vrt.
Šport
SK Sturm : ISSK Maribor. '
Jutri ob 18. uri igra na igrišču ISSK Maribor »Sturm« iz Gradca proti ISSK Mariboru. Tekma bo sigurno nudila prvo vrstni športni užitek, kajti Sturm je rutinirano prvorazredno moštvo na II. mestu graške prvenstvene tabele. Ako navedemo par rezultatov z vodilnimi klubi Dunaja, kot z Vienno 1:1, z FAC 0:2, s Slovanom 2:0 in s Sportklubom na Dunaju 1:2, smo podali dovolj jasno slike o moči odličnih gostov. Vsakakor bo tekma nudila prvovrstno igro, ker tudi prvak Maribora nastopi v kompletni postavi. Kakor doznavamo, bo nastopil v vrstah ISSK Maribor Miro Vodeb, ki se nahaja v Mariboru, kar bo gotovo poja-čenje za moštvo.
Tekmo bo sodil g. dr. Planinšek.
Šport v nedeljo.
Ob 8. uri: start pri kilometru 133.6 k med narodni kolesarski dirki (50 km) povodom 301etnice kolesarskega društva »EdehveiB«.
Ob 16.30 na igrišča ISSK Maribor: prijateljska tekma mladin ISSK Maribor: SK 2e;ezničar.
Ob 18. na igrišču ISSK Maribora: mednarodna tekma SK Sturm (Gradec) : ISSK Maribor.
Sodniška sekcila, službeno.
Nedeljske tekme sodijo: ISSK Maribor mIad.:SK Železničar mlad. Ob 16.30 na igrišču ISSK Maribor gosp. Fišer; SK Sturm :ISSK Maribor ob 18. gosp. dr. Planinšek. Načelnik,
ISSK Maribor, nogometni odsek.
Postava moštev proti SK Sturmu: Koren II, Koren I, Domicelj, Bertoncelj I, Kirbiš, Konič, Vodeb, Najžer, Priveršek, Bertoncelj I, in Starc. Navedeni igralci morajo biti točno ob 17.30 v garderobi. Načelnik.
Poletna veselica SK »Svobode«
se vrši tudi letos v priljubljenem »Lovskem domu« nad Tremi ribniki in sicer jutri dne 6. julija. Poleg raznovrstne zabave je na sporedu tudi bogat srečolov in kegljanje na dobitke. Na obilen obisk vabi vodstvo kluba.	1945
čudna zveza, bo marsikdo skimal z glavo. In vendar je dr. Lacorze z vseučiliške klinike v Buenos Aires povodom svojih mnogobrojnih potovanj po morju ugotovil, da ljudi, ki bolehajo na sladkorni bolezni, nikdar ne prime morska bolezen. On pripisuje ta pojav posebnemu razdražljivemu stanju simpatičnega živčnega sistema, kojega vzrok je pri sladkor-nobolnemu pomanjkanje hormonov v trebušni slinasti žlezi.
Perfektna knjjgovodkinja,
izvežbana v, vseh pisarniških poslih (slov. in nem.), išče stalno službo, za takoj ali pozneje. Gre tudi izven Ma> ribora. Ponudbe se naprošajo pod »stalna služba« na upravo lista.	1926
Žagovino iz trdega lesa
in drva ceneno na prodaj. Električna žaga M. Obran, Tattenbachova ulica, telefon 2094.	1878
Šobo in črkoslikanje,
barvanje fasad izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«.	IX
Stole vpletam
s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice.	529
Gramofone
popravlja najbolje in najceneje meha nična delavnica Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica. 14.	602
Vinotoč KLEMENČIČ Sv. Peter.
Vino preje Din 14, sedaj Din 12.	1930
Trgovski pomočnik,
mešane stroke, mlad, delavoljen, se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo plače na: Slavko Geratič, Sv. Lovrenc na Poh.	1933
Fotoamaterji kupujejo-pri strokovnjaku.
Dospeli novi aparati in potrebščine. 'JPP gaslicht-kart od 30 Din naprej. — °tomeyer, Gosposka 39.______________1935
Vajenca s primerno šolsko izobrazbo
se sprejme v manufakturni trgovini ^^ar°l Jančič, Maribor.	1934
Kopalne obleke
po meri in ukusu ter vse vrste pletenin dobite v pletarni, Vojašniška ulica 2.
1931
Na dobro In ceno hrano
vzamem 3 gospode ali gospodične. Tedensko stane Din 90. Naslov v upravi lista.	1928
Dve lepi visoki sobni peči
po Din 250 na prodaj. K. Wesiak, Cankarjeva 2.	1923
Sobo
novo opremljeno, električna luč, poseben vhod, takoj oddam boljšemu gospodu ali gospodični. Na željo tudi hrana. Stritarjeva ulica 5 II. 1916
Velika poletna veselica v Radvanju.
Pogrebno društvo v Radvanju priredi v nedeljo, dne 6. julija na vrtu gostilne Franca Krainza v Spod. Radvanju veliko poletno veselico. Istočasno se proslavlja stoletnica ustanovitve gostilniškega obrata omenjene gostilne, čije lastnik je sedaj gospod Krainz. Na sporedu so godba, šaljivi ribolov, bitka s konfeti in druge zabavne reči. Začetek ob 15. uri. Vstopnine ni. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo različnega prepotrebnega inventarja prosi društvo za čim večji obisk.	1925
Praktikaninjo za šivanje perila
za dopoldne ali popoldne sprejme Atelje za perilo Rupnik, Slovenska ulica št. 20.	1919
Učenko za šivanje perila
sprejme Atelje Rupnik, Slovenska ul. štev. 20.	1920
Priden trgovski vajenec
z meščansko šolo se sprejme v trgovini z mešanim blagom Josip Krempl, Maribor, Meljska c. 9.	1921
Prodam sedem železnih in tri porcelanaste peči, umivalnik dve
jermenici in veliko peč za tovarne.______
Vprašati Mlinska ul. 30.	1914
Prazno sobo oddam
posamezni osebi z lastnim pohištvom, Stritarjeva ulica 5 I.	1915
Elektroinštalacije,
montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII
Hitro popravilo ur,
ceneno in točno z 1—51etnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica št. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom.	XVII
Časopis] in inserati.
pri Hinko Sax. Grajski trg.
1654
Za potovanje:
potne kovčeke in torbe, v veliki izbiri od navadne do najfinejše vrste. Kov-čeki za auto in kolekcijo vzorcev po naročilu. I. Kravos, Maribor, Aleksandrova 13.	1763
Najlepše razglednice iz Maribora
dobite v papirnici Feliksa Novaka. Gosposka ul. 9.	1768
Stanovanje soba in kuhinja
in drvarnica takoj oddam. Strossma-yerjeva ul. 5, Zidanšek.	1940
Motorno kolo znamke BSA
dobro ohranjeno se takoj proda. Naslov v upravi lista.	1941
Učenca za izdelovanje zgornjih delov
se išče, prednost imajo dobri risači. — Vilko Blatnik, Meljska c. 2.	1942
Oddam takoj lepo opremljeno sobo
s kuhinjo in z vso uporabo. Poizve se v trafiki, Kralja Petra trg 1.	1958
Prijatelji dobre kapllce pozor!
Vinotoč, Fluher Puh, otvorjen.
1948
Motorno kolo
dobro ohranjeno prodam. Ogleda se pri A. Hoste Spod. Radvanje. 1947 '
Abonente sprejme
na dobro domačo hrano Din 12—15 gostilna Ljudski dom, Ruška cesta 7.
1950
Brivski pomočnik
starejši in prvovrstni hitri delavec se sprejme takoj ali pa po dogovoru pri Fran-u Novaku-u, Maribor. 1857
Instrukcije
daje abiturijent gimnazije v poljubnih predmetih. Naslov v upravi lista. 1954
V vili »Julija«, Tomšičev drevored
oddam boljši osebi lepo, opremljeno sobo.	1955
1—3 sobno stanovanje s pritiklinami
v pritličju iščem za takoj ali s 1. avgustom. Cenj. ponudbe pod »Mirna stranka« na upravo lista.	1963
Vabilo
na redni občni zbor, Zadružne elektrarne v Ormožu r. z. z o. z. ki se vrši v nedeljo dne 13. julija 1930 ob 14. uri popoldan v gostilni gosp. Ivana Veselič v Ormožu 1. nadstopje, po sledečem dnevnem redu: 1. Pitanj erevizijskega poročila. 2. Poročilo o računskem zaključku 1929. 3. Sklepanje o tem poročilu. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. — Pripomba; V slučaju, da občni zbor ob 14. uri ne bi bil sklepčen, se vrši v smislu § 26. zadružnih pravil ob 15. uri v istih prostorih in po istem dnevnem redu II. občni zbor, k! je sklepčen pri vsakem številu članov. Načelstvo.	1961
MABE IN ENOLAND
DUNLOP
Suma sigurnosti froežnosti največje Kilometra že
Posredovalnica Iv. Godina,	j
Maribor, Tattenbachova uL št. 191.	^
proda:
Krasno graščinsko posestvo z gostilno dS
državni cesti.
Gozdno veleposestvo 30.000 km* lesa za sečnjo, poleg žaga turbina, nudim sa* mo resnim reflektantom.
Vzorno posestvo v brežiškem okraju z bogatim inventarjem. Cena nad 500.000 Din.
Izvrstno fdočo gostilno s posestvom
»Periferija«, Maribor.
Krasna vila, šest sob, veliko gospodarsko poslopje, električna luč, radio In 14 o* ralov prvovrstnega zemljišča. Gena Din 290.000.
Žago z gostilno ob državni cesti inkO« lodvoru. Cena po dogovoru. Enonadstropna vila z vrtom. 270.000 Din. Dvodružlnska hiša, eno stanovanje iz treh sob in pritiklin prazno. Cena Din 130.000.
Dvodružlnska nova vila z 2 stanovanj!* po tri sobe, kopalnice (parket). Cena 220.000 Din.
Stanovanjska hiša na prometni toSkl v Mariboru. Cena 200.000 Din.
Manjša in večja posestva, hiše, vile, trgovske lokale in gostilne. Dalje Iščem vseh vrst objektov tudi v zakup (v najem).	1944
1111 HM OSJIH
specijalizliana z\ popravila mo-1 tornih koles, koles, šivalnih in pisalnih stiojev izvršuje vsa dela dobro in poceni.
MotoklEnika,T.bor k« 8
T/OKLIl haribor
18K! Gen. zastopstvo za Jugoslavijo:
Zlatico Kardoš
Zagreb« Jurišiče vat 3
V	nedelio, dne 6. julija bo v gostilni A. Hoste, Spodnje Radvanje
vrtni koncert
Z jedili in pijačo dobro preskrbljeno. Na obilen obisk vabi
m \ ____________ gostilničarka
PIJTE ZA 2EJO IN OKREPITEV
„Chabeto“
Brezalkoholna, osvežujoča namizna pijača, pripravljena z mlečno kislino, brez vsake umetne barve in čistim sladkorjem. — Zahtevajte povsod »ORIGINAL - CHABESO«. Vsaka CHABESO-steklenica predvidena Je s pasico In oznako »Orl-ginal-Chabeso* zaprto. Z zakonom zaščiteno. — Tovarna »CHABESO”, Maribor, Aleksandrova 162 a"
antiseptično preparirana
Primero?
GUMA
je znatno bolj zdiava in zanesljiva. Zahtevajte jo povsod izrecad.
Zahtevajte povsod „Ve£ernik!M
15301
Učinkovit
predmet letoinje sezlje se
trajni kodri
Izdeluje jih prvovistal strokovnjak t dolgoletno prakso v prepariranju las, z dvema zanesljivima i9*l	In	dobro	preizkušenimi aparatoma za male
In velike kodre.
Samo v česalnem salonu
i. MALY - ALEKSANDROVA CESTA 21
v hiši zobozdravnika dr. Kaca
'smm s*
'■ansasccai««
TOSrflramT ?rCFPNTK JuTrS
Bnrerg .Trm^jgreg ijm
V	M a V t b o r ti. "dne 5. VTT. 'ib,ib
i~ih't i TiraiMBii•"	•	■■	■	■■■**
m
4 M I 4 >4 > 4 Ml
4 M I
4 I«
4 M I
4 14 1
4 Ml
Najmodernejše
kopalne obleke
s primernimi kopalnimi čepicami in čevlji dobite pri nas. Velika izbira frottč-blaga za kopalae plašče.
Pri h as dobite tudi za mal denar nekaj lepega, prosimo,le obiščite nas.
C. Biidefeldt, Maribor fj
TPSOI
TELEFON 280
PARNA BARVARNA IN KEMIČNA ČISTILNICA
PAVEL NEDOG
Gosposka ul. 33, telefon 2170 Razlagova ul. 22, telefon 2282
m s
M
EdelweiB“ 1900 v Mariboru
ifliii i« iiiiii
>1* up®
m precrge predpražniki
Meloni velour in
koncle preproge
.Weka* Mor
lllllllilll
V nedeljo, dne 6. julija 1930
velika liudska veselica
povodom 30 letnice obstoja, pod košatimi lipami na vrtu g. Anderle v Radvanju.
Dve godbi! Začetek ob 16 url Plesišče na prostem! Vstopnina Din 5— (otiocl v spiemstvu stušev imajo prosil vstop) Avtobusna zveza do zaključka veselice V slučaju slabega vremena se bo vršila veselica v verandi in dvorani pivovarne Union.	1862
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi naredila moja žena Helena Mesareč.
1951
Ivan Mesareč
TraJnLkodri
so res driali, samo ako so bili od tvrdke MALY
TOVARNA GLASBIL IN GRAMOFONOV
jmeFnei
HEROID
n
Gramofoni od Din 298 — dalje
Mandoline Violine	B
Gltare	„
Trombe	,
Polit harmonike „
PRODAJALNA:
Nova Stherba
136 »	95'—
„ 207 — . 505*— „	85-
TRG SVOBODE
8361
Vinotoč
Štajerske hranilnice v Košakih — Pekel
otvorjen	1956
Kvalitetna vina no nizkih cenah.
V gostilni Pavešič^iH^animcJ
bo v nededeljo dne 6. julija
pojedina odojčka
pečenega na količu
196*
VINOTOČ
LORBER, SV. PETER
ODPRT
Najlepše	
•	kopalne obleke,
	kakor tudi
\	moderne pyjama,
	svilene obleke
	se dobijo
	samo v 1875
Trgovskem domu	
Bliža se sezona kumaric
I
Preskrbite se pravočasno z najfinejšim vinskim in špiritnim kisom tvrdke
Jakob Perhavec •• Maribor •• Gosposka ulica št. 9
I Brez strokovnjak
J. PETELN . o
Maribor. Gosposka ul. 5 o/
Diplomiran in državno preizkušen optik Pomerjenje vseh očal
Trgovski
lokal
v Mariboru, v sredini mesta,
kjer je bila več let dobro idoča veletrgovina — se odda v najem. — Pojasnila daje Srečko Pihlar, Maribor, Gosposka 5.	1927
Zt vknhavanie in vlaganje
sadja, jagod in zeljišč priporočam lastno pristno
slivovko, vinski špirit in droženko.
Obenem priporočam najboljši	i«m
kis za vlaganie kumare.
GUtEL ADALBERT, iganjarna,
Aleksandrova c. 39 MARIBOR Koroška c. 18
Eksportna hiša „LUNA“ lastnik A. Pristernik
Afkaandrova cesta 19 MABiBOR Alskanndrova c«ata 19
Bogato izbrana zaloga:
Poletne majice za otroke komad od Din 11.— naprej Veslaški Jopiči za gospode komad od Din 24— naprej Kopalne hlačke komad od Din 12.— naprei Kopalne obleke komad od Din 35,— naprej
Kratke nogavice za otroke par od Din 6.50 naprej Kratke nogavice za dame par od Din 10.— naprej Kopalne čepice komad od Din 8.— naprej
Gumijasti kopalni pasovi komad od Din 6,— naprei Sokolske malce komad od Din 20.— naprej
Nadalje velika zaloga čipk, vezenin, svilenih trakov, čevljev Iz jadrovine, sandal.
kravat, srajc, ovratnikov, ženskih in moških nogavic itd.	XXI
Izdaja Konzorcij .Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja ln urednik: FRAN BRD ZOVIČ v Mariboru- Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
» Mariboru.