Hiše spomina v Ul. Cologna r ne bo Posmehovati se tistemu, v kar verjameš, je najbolj smiselna izbira GGSTIŠCE TEIRK Ribje in mesne specialitete ter jedi s ta rtu f \ šepet ulice Montecchi /M9 Bei cofci - Owioalu WriuhfMH Tel: +3AB-S-ÉÍ3-ÍS-ÍS agíT¡íí*_tui*OS>í¡ Dolina Glinščice sprehodi sredi vonjav in okusov v petek, 30. novembra 2012 v soboto, 1. decembra 2012 17.30 Dolga krona 18.00 Dolga krona Slavnostno odprtje Prodajnega centra sledi promocijska pokušnja krajevnih proizvodov Večer glasbe, hrane in vina - sodelujejo Klapa iz Brega, Pihalni orkester Breg in Marko Manin v soboto, 1. decembra 2012 v nedeljo, 2. decembra 2012 dol^trona tf^ v sodelovanju z p NARAVNI REZERVAT - f DOLINA GLINŠČICE ^ M} SPDT Slovensko planinsko društvo Trst OMim Dolina 10.00 Sprejemni center Rezervata Doline Glinščice 8.30 Sprejemni center Rezervata Doline Glinščice Giacomo Cecotti (čibo.si): Oljčno olje: belica in industrija, je naše olje res tako drago? Giaririi Degenhart in Marisa Cepach: Ljudska pokušnja krajevnega ekstradeviškega oljčnega olja 30.ll/l-2.12.2012 Pohod med vinogradi in oljčniki od Glinščice do Dolge krone (v sodelovanju s Slovenskim planinskin društvom Trst), sledi promocijska pokušnja krajevnih proizvodov ■] email: info@dolgakronadolina.eu r tel.: +39 333 9857 776 Í* Google Maps: http://tinyurl.com/dolgakrona &J GPS: 45.600761,13.828444 Prodajni center bo obiskovalcem stalno odprt - vstop prost J Kako ujeti miško z dnevnikom? Naročniki tiskane izdaje boste imeli dostop do spletne izdaje brez dodatnih stroškov. Cenjeni bralci, vabimo vas, da se tudi letos naročite na Primorski dnevnik: naši raznašalci vam ga bodo vsako jutro dostavljali na dom. Nekomercialna sporočila in čestitke boste v Primorskem dnevniku lahko objavljali brezplačno. Letošnja novost pa ni zanemarljiva: vsem celoletnim naročnikom tiskane izdaje bo omogočen dostop do spletne izdaje dnevnika brez dodatnih stroškov. Naročnina za leto 2013 znaša 220,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2013. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal le 0,73 evra! Bralce, ki se še niso naročili in vse zainteresirane vabimo, da se naročijo čimprej: PRIMORSKI DNEVNIK jim bomo namreč začeli dostavljati takoj, tako, da ga bodo do konca leta 2012 vsako jutro prejemali na dom brezplačno! Vsi novi naročniki bodo v dar prejeli knjigo Spomini na leto 1945. Primorski dnevnik je naš. Podprimo ga NAROČNIŠKA TISKANA + NOVOST ZA SPLETNA IZDAJA LETO 2013 za ceno prve! X-Primorski r dnevnik INFORMACIJE: Dnevnik Slovencev v Italiji Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 . , 7 A www.primorski.eu /jUUJ uyu 1 4 Petek, 30. novembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu doberdob - Na pokrajinski cesti sredi vasi Zgradili bodo postajališče za varno vstopanje na šolabus Goriška pokrajina je pred nekaj leti preuredila odsek pokrajinske ceste št. 15 v središču Doberdoba, ki je bil posebno nevaren; zgradila je prehod za pešce med osnovno šolo in cerkvijo, poskrbela za talno signalizacijo in ustrezne prometne table, ki voznike pozivajo k znižanju hitrosti. Da bo zagotovljena še večja varnost šolarjem, bo zdaj goriška pokrajina pred šolskim središčem uredila še avtobusno postajališče, ki ga bo še zlasti uporabljal občinski šolabus, seveda pa bo primeren tudi za vse ostale avtobuse. Postajališče bodo zgradili ob voznem pasu pred šolo; za njegovo gradnjo bodo morali porušiti del pločnika in zasesti tudi del tamkajšnje zelenice. Na doberdobski občini že imajo preliminarni načrt za gradnjo postajališča, v prihodnjih dneh pa bodo občinski in pokrajinski upravitelji podpisali dogovor, ki bo omogočil nadaljevanje upravnega postopka. Predvidoma bodo avtobusno postajališče zgradili v začetku prihodnjega leta; v njegovo gradnjo bo pokrajina vložila 20.000 evrov. Na doberdobskem županstvu poudarjajo, da je gradnja novega postajališča še kako potrebna, saj mora danes šolabus pristavljati ob robu ceste in s tem ovira promet. Poleg tega številni vozniki kljub prepovedim in opozorilom še vedno prehitro vozijo skozi središče Doberdoba, s tem pa seveda ogrožajo domačine in otroke, ki se odpravljajo v šolo. Novo postajališče bo tako velika pridobitev, saj bo zagotavljalo večjo varnost. Na omenjeni pokrajinski cesti goriška pokrajinska uprava načrtuje še en poseg: preureditev nevarnega križišča z državno cesto št.55 pri De-vetakih. Glede tega gradbenega posega se bo doberdobski župan Paolo Vizintin v prihodnjih dneh srečal s tehniki goriške pokrajine in z njimi preveril načrt, ki naj bi tudi na temu križišču povečal varnost vseh udeležencev v prometu. Odprtje gradbišča pri Devetakih je bilo sicer napovedano že za leto 2010, a je v postopku prišlo do težav, ki jih doslej še niso rešili. (dr) Pred šolo bodo uredili postajališče za šolabus bumbaca ronkah - Nočni tatovi izbrali novo tarčo Kradli v čistilnicah Potem ko so si med svojimi nočnimi pohodi privoščili stanovanja, trafike, trgovine in bare, so se zdaj tatovi v Ron-kah lotili še kemičnih čistilnic. V noči s srede na včerajšnji dan so neznanci obiskali čistilnici Happy Wash v Ulici Redi-puglia in Wash and Clean v Ulici San Lorenzo. Iz avtomatov ob pralnih strojih so s silo ukradli nekaj tisoč evrov, hkrati pa so povzročili veliko večjo gmotno škodo. Tatvino so odkrili lastniki čistilnic včeraj okrog 7. ure zjutraj; potem ko so vstopili v notranjost, so opazili, da so bili s silo odprti avtomati za razdeljevanje žetonov in pijač ter naprava za pripravo kave. Tatovi so vse naprave poškodovali, nato pa so zbežali neznano kam. Lastniki obeh kemičnih čistilnic so včeraj dopoldne tatinski obisk prijavili karabinjerjem, ki so sprožili preiskavo. Čistilnica v Ronkah bonaventura Po vsej verjetnosti je obe čistilnici obiskala ista oseba; po razpoložljivih podatkih zgleda, da je varnostna kamera čistilnice v Ulici San Lorenzo posnela eno osebo - moškega, ki je nosil šal in šempeter - Kakšni so mladi podjetniki v Primorskem tehnološkem parku? Ambiciozni, nori, delavni Za ustanovitev start-up podjetja je vse več povpraševanja tudi med Slovenci v Italiji in sploh Italijani »Ambiciozni, malo nori in zelo delavni,« je včeraj v.d. direktorice Primorskega tehnološkega parka (PTP) Tanja Kožuh slikovito popisala, kaj pomeni biti »geek«. V PTP so namreč pripravili predstavitev programov za mlade podjetniške talente in tehnološke navdušence na Primorskem. »Start:up Geek House« je na voljo mladim podjetnim talentom, ki imajo zanimivo in inovativno podjetniško idejo in želijo ustanoviti »start: up« podjetje ter z njim prodreti na globalni trg. Na včerajšnjo delavnico se je prijavilo več kot sto talentov, predvsem študentov, nekaj je bilo tudi dijakov. »Obetamo si, da bodo nastajala vedno nova start-up podjetja in da bo tega vedno več,« je bila včeraj zadovoljna Kožuhova. Cilj Primorskega tehnološkega parka, ki v Vrtojbi, tik ob slovensko-italijanski meji razvijajočim se podjetjem nudi moderne prostore, je, da pritegnejo čim več podjetij. »To pa zato, da se med talenti, podjetniki izmenjujejo znanje in mnenja. Zasedenost je trenutno 72-odstotna. Veseli smo, da smo v zadnjih mesecih pridobili veliko novih najemnikov. Želimo tudi, da je čim več članov tudi najemnikov naših prostorov,« pojasnjuje Kožuhova. Kdor ima podjetniško idejo, za katero misli, da je inovativna in uspešna, se lahko obrne na PTP, od tam prejme prijavnico, na kateri opiše svojo idejo. V PTP nato presodijo, ali je taka ideja primerna za umestitev v »start:up Geek house«. Tam bodo lahko največ eno leto. V tem času naj bi razvili svoj produkt, ki lahko gre čim prej na trg. Cilj je, da vsi, ki pridejo v »geek house« ustanovijo podjetje in se naselijo v tehnološkem parku. Prednosti so vsekakor velike: za svoje delovanje jim ni treba najemati dragih pisarn. Za 50 evrov mesečne najemnine dobijo delovno mesto po zelo fleksibilnih pogojih, mentorstvo in vključevanje v programe, ki jih ponuja PTP. Pri trženju produktov pa nudijo posredno pomoč z nasveti in povezavami ... »Imamo veliko povpraševanje med zamejskimi Slovenci in tudi Italijani, ki želijo stopiti v PTP prav zato, ker pri nas ponujamo veliko programov, tudi država podpira start:up podjetništvo, zato jih ta lokacija zanima, česar smo zelo veseli. Ugotavljamo, da postajamo internacionalni, jezik, ki se uporablja v PTP ni več le slovenščina, ampak se govorita tudi italijan- Podjetje Desmarto foto km. ščina in angleščina,« našteva Kožuhova. Trenutno imajo v članstvu tri podjetja, ki imajo lastnike italijanske državljane, glede na to, da pravkar poteka razpis za nova start:up podjetja, ki se zaključi 14. decembra, so ravno v teh dneh ni imeli že razgovore z novimi, med njimi so tudi zamejski Slovenci. »Ena izmed prednosti je prav že omenjena ugodna najemnina, tu pa se tudi nahaja veliko število podjetij, ki nekaj razvijajo, in med njimi nastajajo sinergije. Na kapo, na nosu pa je imel rdeč nosek, kakršnega imajo klovni. Moški je čistilnici obiskal po 23. uri, saj je s silo odprl tudi vhodna vrata. Obe čistilnici sta odprti med 7. in 23. uro, saj je največ obiskovalcev ravno v večernem času. Nov tatinski pohod je seveda povzročil kar nekaj zaskrbljenosti med stanovalci in trgovci iz Ronk, potem ko so v prejšnjih mesecih v ronški občini našteli več tatvin. In ravno v Ronkah so v začetku leta aretirali koprskega tatu Slavka Križmana, ki nosi odgovornost za številne tatvine v raznih krajih goriške pokrajine. Ker so se pa tatinski obiski nadaljevali tudi po Križmanovi aretaciji, je na dlani, da se po goriški pokrajini potikajo še drugi tatovi, za katere domačini upajo, da jih bodo sile javnega reda čim prej izsledile. naših dogodkih, ki jih organiziramo, se podjetniki srečujejo in snujejo nove projekte, iz česar se obetajo tudi nova podjetja. Velikokrat se zgodi, da stopijo v skupen nov projekt in ustanovijo novo podjetje, kar je tudi namen PTP,« dodaja Kožuhova Tudi svetovno znano podjetje Microsoft podpira lokalna okolja. »Ena takih podpor gre tudi mladim podjetjem na poti do uspeha. Microsoft daje tem študentom ali start: upom na voljo brezplačno programsko opremo za namene razvoja in testiranja,« dodaja Boštjan Stražar iz podjetja Microsoft Slovenija. Prepričan je, da ima Goriška ustrezen potencial, tudi zanimanje mladih je iz leta v leto večje. Eno takih podjetij, ki združuje mlade podjetniške talente in ki domu-je v PTP, je tudi novogoriški Desmarto, ki se ravnokar ukvarja z razvijanjem novega sistema, namenjenega vsakdanji rabi, »lansi-rati« pa ga nameravajo na svetovni trg. Podrobnosti še čuvajo zase. »Sami s svojimi sredstvi tega ne bi mogli speljati, država vloži premalo pomoči takim podjetjem,« je povedal Denis Švara, ki bo ravno te dni zagovarjal diplomo iz računalništva. (km) gorica Več lučk, nižja poraba Za silvestrovanje skupina Excess V Gorici bo med letošnjimi decembrskimi prazniki gorelo več lučk kot v prejšnjih letih. Povsem nova bo praznična razsvetljava Korza Verdi, kjer so nad ulico raztegnili 210 metrov žice v dvanajstih vrstah, na katerih bo gorelo 2400 led-žarnic. Zaradi uporabe te vrste žarnic se bo poraba električne energije razpolovila, sporočajo z goriške občine in napovedujejo, da bodo jutri ob 18. uri slovesno prižgali lučke, razpršene po mestnih ulicah, ob 18.30 pa lučke na božični jelki na Travniku. Poleg nje bo Gorica imela še dve božični drevesci; petme-trsko jelko bodo namestili pred županstvom in na njej prižgali lučke 5. decembra, medtem ko bosta 18. decembra župana Gorice Ettore Ro-moli in Nove Gorice Matej Arčon prižgala lučke na jelki na Transal-pini-Trgu Evrope. V prihodnjih dneh in tednih bo po mestu več glasbenih in pevskih nastopov, 9. decembra bo v cerkvi sv. Ignacija nastopil zbor iz Celovca. Tudi letos bo poskrbljeno za silvestrovanje na Travniku. Po lanskem uspešnem nastopu bo prisotne spet zabavala skupina Excess. Shod za Bersanija V vidiku nedeljskega drugega kroga primarnih volitev leve sredine bo danes ob 18. uri v baru Maritani v Šta-rancanu shod za Pierluigija Bersani-ja. Med udeleženci bosta deželni svetnik Giorgio Brandolin in senatorka Tamara Blažina. Visoko plimovanje v Gradežu Val slabega vremena je na Goriškem največ težav povzročil v Gradežu, kjer je zaradi visokega plimovanja morje zalilo nižje predele mesta. Drugje je bil zaradi velike količine meteorne vode oviran zlasti promet. Jutri Andrejev sejem V Gorici se jutri začenja Andrejev sejem. Že v prejšnji dneh so zaprli ulice ob ljudskem vrtu, kjer so namestili vrtiljake, od jutri do ponedeljka, 3. decembra, pa bodo zaprti prometu še Verdijev korzo (med ulicama Mameli in Crispi), ulici Boccaccio in Oberdan, Travnik, Ulice Roma, Crispi in De Gasperi, trg pred županstvom in Ulica Rotta. Zadnje avdicije in finale V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bodo danes ob 10. uri zadnje avdicije pianističnega tekmovanja za nagrado mesta Gorice, ki ga prireja združenje Florestan. Ob 16. uri pa bo finalni nastop tekmovanja za nagrado Giu-liano Pecar. Imena zmagovalcev bodo znana med jutrišnjim gala večerom, ki se bo začel ob 20.30 in bo potekal v deželnem avditoriju v Ulici Roma. Iščejo skrbnike Tržiška občina išče skrbnike, ki bi nudili pomoč starejšim ali prizadetim osebam pri upravljanju z njihovim premoženjem. »Figuro skrbnika je dežela uvedla pred dvema letoma, vendar je še vedno zelo malo razširjena. Čeprav se mora skrbnik tudi pred sodnikom obvezati, da bo čim bolj upravljal premoženje svojega varovanca, sem prepričana, da gre za priložnost, ki jo gre izkoristiti,« pravi tržiška občinska od-bornica Cristiana Morsolin in pojasnjuje, da bodo pripravili informativno akcijo, med katero bodo ljudi pozvali, naj se odločijo za vpis na seznam skrbnikov. V ta namen je tržiška občina že natisnila zgibanke, tudi v slovenskem jeziku, ki jih že delijo po javnih uradih po mestu. / GORIŠKI PROSTOR Petek, 30. novembra 2012 15 gorica - Na sejmu višješolskega usmerjanja Predstavila se je tudi nova »valilnica« kuharjev in natakarjev gorica - V Feiglovi knjižnici Sami obiski Doberdobski osnovnošolci v Feiglovi knjižnici Doberdobski nižješolci med obiskom stojnice socialnega podjetja Ad Formandum bumbaca V Feiglovi knjižnici v Gorici je v tem pozno jesenskem obdobju pestro in živahno. Pravljične urice privabljajo vse več otroških radovednežev. Prejšnji ponedeljek je bila na vrsti waldorf-ska pravljica Deklica s svetilko v izvedbi Darje Brecelj Ipavec z lirsko spremljavo Ane Bratina. Tokrat so otroci in starši zarajali v roko v roki. Tudi v jutranjih urah je v knjižnici glasno, saj jo obiskujejo otroci iz vrtcev in osnovnih šol. Spoznavanje slovenske knjižnice je za otroke ne samo koristno, ampak tu- di nepozabno doživetje. Knjižničarke poskrbijo, da se otroci lepo počutijo, saj jih iznajdljivo peljejo med police, razložijo čemu knjižnica služi in kaj vsega vsebuje. Trenutek pravljice pa je verjetno najlepši in takrat se malčki, a tudi učenci popolnoma vživijo v zgodbo, saj je mladinska soba pravljični prostor, ki spodbuja domišljijo. V prejšnjih dneh so se v knjižnici mudili otroci iz osnovne šole iz Gorice, Štandreža in Doberdoba, za obisk pa so se že najavile druge skupine. Včeraj se je v poslopju zavoda Slataper v Gorici zaključil sejem usmerjanja Go Orienta, ki ga goriška pokrajina namenja dijakom tretjih razredov nižjih srednjih šol z namenom, da se bodočim višješolcem predstavijo možnosti nadaljevanja šolanja na višješolski ravni. Poleg višješolskih zavodov in li-cejev se na sejmu predstavljajo tudi zavodi za poklicno izobraževanje, ki ponujajo triletne programe splošnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja. Med temi je tudi Ad formandum s svojo gostinsko šolo, ki je v letošnjem šolskem letu pričela z izvajanjem izobraževalnega programa »Gostinski delavec: kuhar ali natakar« tudi v Gorici. Včeraj so stojnico Ad formanduma obiskali učenci nižje srednje šole iz Doberdoba, medtem ko so predstavitvi programa gostinske šole v torek že prisluhnili učenci goriške nižje srednje šole Ivan Trinko. »Odločitev za poklicno izobraževanje je dobra odskočna deska za mlade, ki se po končani nižji šoli želijo izpopolniti v poklicu in prej do novice www.primorski.eu] se uveljaviti v življenju,« je včerajšnjo predstavitev uvedla Martina Canziani, ki je tržaškem sedežu Ad formanduma odgovorna za programe na gostinski šoli. »Program Gostinski delavec, ki traja v celoti tri leta, omogoči dijakom pridobitev diplome poklicne kvalifikacije, veljavne na evropski ravni. Vstop v svet dela je skoraj takojšen, tako da je šolanje na gostinski šoli - podobno kot na drugih programih poklicnega izobraževanja - slej ko prej dobra priložnost za zaposlitev takoj po končanem študiju,« je dijakom povedala koordinatorka programa Martina Canziani. Šolski predmetnik nove goriške gostinske šole sestavljajo predmeti iz splošnega izobraževalnega področja (jeziki, matematika, računalništvo, komunikacija) ter poklicne in strokovne kompetence (kuharska tehnika in tehnike strežbe). Vsako leto opravijo dijaki teoretični pouk v razredu in praktični pouk v kuhinjskem laboratoriju ter prakso v gostinskem podjetju, med katero lahko preizkusijo vse, kar so se naučili v šoli in se tako še bolj približajo poklicu. Zato, da dijaki spoznajo realnost gostinske šole Ad formanduma v Gorici, bodo januarja potekali še Dnevi odprtih vrat. O datumih bomo poročali naknadno. gorica - Delavnica krožka KRUT Čebelji pridelki O medu in drugih čebeljih proizvodih bo spregovorila Cirila Marušič Pri krožku KRUT prirejajo delavnico »Čebelji pridelki in proizvodi«, ki jo bo vodila izkušena Cirila Marušič. Vsi čebelji izdelki blagodejno vplivajo na naš organizem, najbolj priljubljen in razširjen je med. Apiterapija je ena od uglednih alternativnih zdravilnih metod, saj že več kot 2000 let ljudje povsod po svetu, za ohranjanje ali povrnitev zdravja, uporabljajo čebelje izdelke. Vrste medu se med seboj ne razlikujejo le po barvi, okusu in sestavi, pač pa tudi po načinu delovanja. Prav zato so nekatere primernejše za ene, druge za drugačne tegobe. Na delavnici, ki bo v četrtek, 13. decembra, ob 19. uri na sedežu krožka KRUT v goriškem KB Centru, bo govora o medu, cvetnem prahu, propolisu, medonosnih zdravilnih zeliščih in apiterapiji. Ob koncu pa bo vsak lahko degustiral pridelke in proizvode, ki jih bo ponudila Marušičeva. Na krožku KRUT prosijo vse, ki bi se radi udeležili delavnice, naj se predhodno prijavijo, najkasneje do četrtka, 13. decembra, dopoldne, kar v goriški pisarni na tel. 0481-530927 ali na naslovu elektronske pošte krut.go@tiscali.it (pisarna je odprta vsak četrtek od 9. do 12. ure). Kulturni dom bo obiskal Miklavž Kulturni dom, Dijaški dom Simon Gregorčič in športno združenje Dom bodo tudi letos pobudniki tradicionalnega Mi-klavževanja, ki bo v sredo, 5. decembra, ob 17. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Otroci bodo pričakali Miklavža v družbi animatorja Stena Vilarja in gledališke skupine Anima iz Ljubljane. Ob zaključku zabavno-kulturne animacije bo Miklavž s svojim spremstvom obdaril vse prisotne otroke. Za podrobnejše informacije sta na razpolago telefonska številka Kulturnega doma 0481-33288 in naslov elektronske pošte info@kultur-nidom.it. NE POTREBUJETE VELIKO, DA SI PRIČARATE LEP BOŽIČ. FORNUFT Jedilni pribor, 24 kosov 9,99 HEDERLIG Kozarec za rdeče vino 1 50 IKEA 365+ 18-delni set krožnikov 29," POMP Laterna za svečo 10," V TRGOVINI IKEA VILLESSE LAHKO NAJDETE VSE ZA PRIPRAVO NA BOŽIČ V KROGU NAJDRAŽJIH. Obiščite nas in odkrijte mnoge izdelke, ki vam bodo pomagali pričakati vaše obiske, tudi tiste nepričakovane, na najboljši način in tako naredili vaše praznike še bolj posebne. Tudi v prodajalni švedske hrane vas čakajo mnoge posebne ponudbe. www.ikea.it/villesse 16 Nedelja, 25. novembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / gorica-nova gorica - Na današnji dan pred desetimi leti čezmejni avtobus podrl mejo Premagali so birokracijo, potencial je neizkoriščen Na mejni prehod Škabrijelova-Er-javčeva se je v soboto, 30. novembra leta 2002, ob 8.21 s slovenske strani prvi pripeljal Avrigov avtobus, okrašen z evropsko, italijansko in slovensko zastavo ter s praporoma Gorice in Nove Gorice. Z njega je izstopilo kakih dvajset potnikov, predstavnikov mestne občine in Avriga. Čez sedem minut se je z italijanske strani pripeljal še avtobus prevoznega podjetja APT, ravno tako z zastavami, institucionalnimi potniki in novinarji. Zamudil je zaradi pouličnega vrveža Andrejevega sejma. Rokovanju je sledila krajša slovesnost, nakar sta avtobusa nadaljevali svojo pot - slovenski do železniške postaje v Gorici, italijanski do avtobusne postaje v Novi Gorici. Tistega poznega jesenskega dne pred natanko desetimi leti se je med Gorico in Novo Gorico zrušil še en zid. »Vzpostavitev čezmejne avtobusne linije je bila izziv birokraciji. Tedanja klima ni bila primerljiva današnji, na vseh ravneh so bile tudi psihološke ovire, takšne kompleksne zadeve pa so se morale reševati na najvišji ravni, na relaciji Rim-Ljubljana,« se spominja Elio Candussi, goriški inženir, ki je bil pred desetimi leti član upravnega sveta podjetja APT in načrtovalec čezmejne avtobusne proge. »Zamisel o vzpostavitvi proge je vsaj nekaj let starejša. Težko bi določili njen rojstni dan in očetovstvo. Vsekakor odločilen korak je bil narejen leta 2000 po zaslugi raziskovalnega projekta Conpass, ki ga je v celoti financiral evropski denar in je bil namenjen izdelavi študijskih primerov čezmejne mobilnosti. Pri projektu je sodelovalo kakih deset držav. Predloženih projektov je bilo sprva šestdeset, v končni fazi pa jih je bilo selekcioniranih šest, ki so bili za Evropo najpomembnejši. Med njimi je bil tudi načrt čezmejne avtobusne proge med Gorico in Novo Gorico,« pojasnjuje Candussi, ki je v vlogi znanstvenega direktorja koordiniral pripravo goriškega načrta: »Ta je dobil evropski "blagoslov" za njegovo udejanjenje pa sta bila potrebna še politična volja in finančno kritje. Slednji je bil vse prej kot zanemarljiv problem. Pred desetimi leti so na ozemlju goriške pokrajine prihodki od prodaje vozovnic pokrivali le 20 odstotkov stroškov avtobusnega prevoza. Pričakovati je bilo, da bo v primeru čezmejnega avtobusa ta odstotek še nižji, pri čemer je bilo treba upoštevati tudi razlike v stroških v Italiji in Sloveniji: plača slovenskega šoferja je bila v primerjavi z italijansko plačo za polovico nižja. Finančne ovire k sreči niso prevladale, temveč je bila storjena strateška in politična naložba v skupno prihodnost obeh Goric.« Candussi se tudi spominja, da je bila v izvirnem načrtu predvidena razširitev proge na občino Šempeter: »Predlog je ostal samo na papirju. Pred desetimi leti je bilo to še uresničljivo, danes pa morda ne več. Tedanji "magični" trenutek je mimo, zaradi splošne krize pa je problem stroškov težko rešljiv.« Kljub temu Candussi trdi, da manevrski prostor še obstaja: »Vse je od- Na današnji dan pred desetimi leti sta se avtobusa družbe Avrigo in podjetja APT prvič srečala na nekdanjem mejnem prehodu med Škabrijelovo in Erjavčevo ulico bumbaca visno od politik urbane mobilnosti, spodbujanja javnih prevozov in omejevanja uporabe zasebnih avtomobilov, ki jih bosta izvajali Gorica in Nova Gorica v mestnem in čezmejnem prostoru. Lahko bi na primer predvideli možnost, da se del denarja od parkirnin nameni financiranju skupne mreže javnega prevoza.« Kot zunanji opazovalec - z januarjem 2004 ni bil več v upravnem svetu podjetja APT - Candussi ocenjuje, da je goriška čez-mejna avtobusna proga danes nekoliko zanemarjena, njen potencial pa še neizkoriščen: »Dokaz je na primer dejstvo, da cena vozovnice od februarja 2003 do danes znaša 1 evro: tedaj je bila dražja od vozovnice na redni mestni progi, danes pa je cenejša. Občutek imam, da se s čezmejnim avtobusom nihče preveč ne ukvarja. Morda bi kazalo premisliti možnost, da bi čez-mejno progo vključili v sistem rednega urbanega javnega prevoza. Lahko bi poiskali tudi način, da bi postala privlačnejša za italijanske potnike. Danes jo uporabljajo zlasti sosedje, ki prihajajo v Italijo. Če pa bi na primer prilagodili progo lokacijam v Novi Gorici, ki so za italijanske državljane najbolj privlačne - na primer trgovska središča -, bi avtobus postal popularnejši tudi med Goričani. A pobuda mora priti s strani uprav, v igri je javni denar. Proga ne sme postati spomenik preteklosti, temveč odgovarjati mora potrebam sedanjega časa. Tako bom rekel: marsikaj bi lahko še storili, zato da bi mesti zaživeli kot en sam urbani prostor brez fizičnih ovir. Povsem brezvezen je na primer tudi par sto metrov dolgi zidek z mrežo vzdolž mejne črte med Škabrijelovim prehodom in Severno postajo. Pregrado naj podrejo in naj uresničijo eno samo pot. Za to pa je potrebna vztrajnost, trdna volja, izziv birokraciji, kakor pred desetimi leti, ko je mejo podrl tudi čezmejni avtobus.« (ide) Tudi Nova Gorica bo protestirala Protestom po Sloveniji, ki so po Mariboru, Ljubljani in Kranju napovedani še v Celju, Kopru in Murski Soboti, se pridružuje tudi Nova Gorica. Protestniki se bodo zbrali danes ob 18. uri na Bevkovem trgu pod geslom »Postavi se zase tudi ti - Gorica Protestira«. Vse, ki se bodo pridružili pozivajo, naj ne mečejo kock in naj ne izzivajo pretepanja s policijo, skratka, protest naj bi potekal mirno. »Vsa hladnokrvna orožja pustite doma, pirotehnična sredstva pa raje prišparajte za novo leto,« piše na Facebooku. Število tistih, ki na Facebooku potrjujejo svoj prihod na Bevkov trg, se je včeraj iz ure v uro povečevalo. Mariborski protesti so se začeli zaradi nasprotovanj županu Francu Kanglerju pod geslom Gotof je! drugod po državi pa se pod narečju prilagojenimi slogani širijo kot izraz splošnega nezadovoljstva nad oblastmi. Skupno sporočilo protestnikov je »Hočemo spremembe, ne boste nas utišali!« (km) Dijaška stavka V Tržiču so se včeraj odločili za stavko dijaki zavoda Pertini. Odpravili so se na mimohod mestnih ulic, vendar zanj niso imeli dovoljenja, na kar jih je opozoril tudi namestnik kvestorja Andrea Lo-cati. Dijaki so mu odgovorili, da kršijo zakone tudi deželni upravitelji, ki za prihodnje leto nameravajo krčiti za 40 odstotkov prispevke za šole. gorica-nova gorica - Čezmejni avtobus v desetih letih 200.000 potnikov Vzpostavitev čezmejne avtobusne linije med Novo Gorico in Gorico je bila pred desetimi leti velik korak. Slovenija namreč tedaj še ni bila članica Evropske unije, niti še ni vstopila v schengensko območje, pomenila pa je zametek povezave obeh mest. Med prvimi potniki je bil tudi tedanji predsednik Evropske komisije, Romano Prodi. »Seveda ni šlo brez zapletov pri pridobivanju mednarodnih dovoljenj za obratovanje linije, tako da je na koncu morala posredovati celo diplomacija, da so se prvemu avtobusu s potniki dvignile takratne zapornice na Erjavčevi ulici, ki so delile obe mesti. V takratnem času je bil to velik uspeh,« se spominja Sandi Brataševec, ki je v novogori-škem podjetju za avtobusni promet in turizem Avrigo odgovoren za prodajo oziroma vodi komercialni sektor. V desetih letih je ta 7 kilometrov dolga avtobusna povezava omogočila prevoze skoraj 200.000 potnikom. Mednarodna linija med Novo Gorico in Gorico se je vzpostavila 30. novembra leta 2002. Datum pričetka obratovanja linije ni bil naključen, saj se je istega dne začel Andrejev sejem, ki se ga radi udeležujejo tudi Novogoričani. »Zato smo pričakovali, da se bo avtobusnega prevoza posluževalo veliko število občanov. Avtobusne prevoze smo vzpostavili preko maloobmejnega prehoda na Škabrije-lovi-Erjavčevi ulici, ki ni dovoljeval tovrs- tnih avtobusnih prevozov, dovoljenja pa sta odobrila Rim in Ljubljana. Tudi kontrola potnikov je bila otežena zaradi statusa prehoda, vendar je bilo na koncu dovolj pameti in volje, da smo vsi vpleteni -mestna občina Nova Gorica, občina Gorica, goriška pokrajina, avtobusno podjetje APT iz sosednje Gorice in naše podjetje Avrigo - omogočili prebivalcem Nove Gorice in Gorice medmestno avtobusno povezavo,« pojasnjuje Brataševec. Prav nekdanja meja je povzročala še največ preglavic ob vzpostavitvi linije. Potekala je namreč preko maloobmejnega prehoda na Erjavčevi ulici, ki ni dovoljeval prehoda državljanom Slovenije, če niso imeli maloobmejne prepustnice. »Prav tako nismo smeli uporabljati nizkopodnih vozil, ki so prilagojena za mestni prevoz. Tudi odhodi avtobusov so bili izmenični med obema podjetjema. S članstvom v EU, vstopom v schengensko območje, optimizacijo prevozov med obema podjetjema ter zamenjavo avtobusov, je bilo večina problemov odpravljenih,« dodaja sogovornik. Prevoze na čezmejni avtobusni liniji že od začetka izvajata novogoriška družba Avrigo in podjetje APT iz Gorice, prva dopoldan, drugi pa popoldan. Celotne prihodke, ki se ustvarijo na liniji, razdelijo na polovico. Podjetji imata skupaj registrirano mednarodno linijo, da je bila v začetku sploh registracija mogoča zaradi posebnih pravil, ki veljajo pri registraciji mednarodnih avtobusnih povezav. Avtobusna povezava je bila med potniki zelo dobro sprejeta, saj je prvič povezala obe glavni avtobusni in železniški postaji v obeh mestih. Prve tri mesece, ko je teklo poskusno obratovanje, je bila vožnja brezplačna, sedaj je za vožnjo treba odšteti 1 evro. Samo v decembru 2002 se je je poslužilo skoraj 5.000 potnikov. Kasneje je linija postala plačljiva, zato je tudi število potnikov nekoliko upadlo. No, rekordno število potnikov je bilo zabeleženo leta 2009, in sicer 23.148. Podatki za zadnje obdobje kažejo, da se v povprečju na mesec prepelje 1.600 potnikov, letno pa okoli 20.000. Ob večjih prireditvah v Gorici oziroma v Novi Gorici, ko pričakovano nastane težava s parkiranjem avtomobilov, se število potnikov na čezmejni liniji poveča. »Pričakovanja, da bodo ljudje redno uporabljali linijo, so se uresničila, vendar bi število le-teh bilo lahko večje, v kolikor bi v obeh mestih prednost dajali javnemu mestnemu prevozu in ne avtomobilom,« je prepričan Brataševec, ki prav v tej čezmejni povezavi vidi prihodnost obeh mest, v kolikor želita zaživeti kot sodobna evropska metropola. »V sosednji Gorici so v povezavi z Univerzo v Trstu že pripravili nekaj predlogov povezav obeh mestnih prometov, ki jih zaenkrat povezuje le omenjena linija. Gre za postopno povezovanje, ki bo seveda odvisno tudi od virov financiranja,« zaključuje. (km) nova gorica - Zasedal nadzorni svet skupine Hit Imajo strategijo, a niso zanimivi Nezadovoljni so z zdajšnjo zakonodajo - V prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarili 3,6 milijonov evrov dobička - Imajo 1575 zaposlenih Nadzorni svet družbe Hit je na sredini seji potrdil strategijo skupine Hit v obdobju 2012 - 2014, obravnaval je tudi poročilo o poslovanju družbe in skupine v obdobju med januarjem in septembrom letos. Sejo je vodil Andrej Cetinski, ki je bil imenovan za novega predsednika nadzornega sveta. Dosedanji, Gorazd Podbevšek, je s te funkcije pred kratkim nepreklicno odstopil. Družba Hit je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 3,6 milijonov evrov dobička iz poslovanja, čeprav je obdobni plan predvideval 29.000 evrov izgube Strategija skupine je pripravljena za obdobje do leta2020 in s poudarkom na obdobju 2012 do 2014. Skupina bo še naprej razvijala vrhunsko igralniško ponudbo ter široko paleto spremljevalnih storitev, z novim poslovnim modelom pa želi skupina Hit postati zelo posebno in redko mesto vrhunskega doživljanja prostega časa sodobnega človeka. Vizija skupine je postati in ostati vrhunska v sooblikovanju mode preživljanja prostega časa, so sporočili iz Hita. Družba Hit je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 3,6 milijonov evrov dobička iz poslovanja, kar predstavlja 3,5 odstotkov poslovnih prihodkov, čeprav je obdobni plan predvideval 29.000 evrov izgube. Obdobje je družba zaključila z minimalnim dobičkom pred davki, in sicer 20.000 evrov, čeprav je načrtovala 4,8 milijonov evrov izgube. Hitove igralnice in hotele je v tem času obiskalo 1.035 tisoč gostov, zabeležili pa so skoraj 104 tisoč nočitev, kar je skoraj za 5 odstotkov manj kot lani. »V omenjenem obdobju družba beleži 9,7-od-stotni upad bruto realizacije od iger na srečo glede na enako obdobje v letu 2011, pri čemer je zgovoren podatek, da beležijo italijanske igralnice v povprečju enkrat večji upad realizacije in povprečno 12-odstotni pa- dec obiska,« dodajajo v Hitu. Družba je v letošnjem septembru presegla višino realizacije iz istega meseca lanskega leta in v prvih devetih mesecih občutno omilila upad prihodkov v primerjavi z istim obdobjem leta 2011. Družba ima trenutno 1575 zaposlenih. V prvih devetih mesecih je državi plačala za 31,3 milijonov evrov igralniških davkov in dajatev. Vodstvo družbe pričakuje, da bo poslovanje v preostanku letošnjega leta izpostavljeno dodatno zaostrenim in negotovim razmeram, ki jih bo družba še naprej blažila z dodatnimi ukrepi. Skupina Hit je v obdobju januar-september ustvarila 136,5 milijonov evrov celotnih prihodkov in devetmesečno poslovanje zaključila z dobičkom v višini 1,8 milijona evrov, kar predstavlja 5,5 milijonov evrov nad rebalansom plana. Poslovni izid iz poslovanja znaša 7 milijonov evrov in je za 1,4 milijona več kot v letu 2011 in 3,8 milijona nad planom. »Še naprej si bomo prizadevali za ustrezno prilagoditev zakonodaje s področja prirejanja posebnih iger na srečo. Konsolidacijo in sanacijo družbe in skupine lahko uspešno izvedemo ob rednem dogovarjanju z bankami o reprogramiranju dolgov, ki so jih ustvarili v preteklosti. Najbolj nujna pa je prilagoditev davkov realni, drastično spremenjeni in zaostreni situaciji na trgu. Vse sosednje države so se tega pravočasno zavedle in znižale davke, mi pa dodatno izgubljamo konkurenčno prednost. Dokapitalizacija bo tako nujna. Drugo pa je intenzivno iskanje strateških partnerjev, s katerim lahko uresničimo nadaljnji načrtovani razvoj družbe oz. skupine in ga usmerimo v izgradnjo novega turističnega kompleksa. Ob zdajšnji zakonodaji pa za strateške partnerje ne moremo biti zanimivi,« poudarja predsednik uprave Hita Drago Podobnik. (km) GORIŠKI PROSTOR_Petek, 30. novembra 2012 1 7 /— TRŽIČ - Projekt Za večjo varnost pri delu Zavoda Inail in Formedil sta pobudnika projekta za povečanje varnosti na delu; v sodelovanju z goriško pokrajino bosta opravila ozaveščevalno akcijo med delavci 25 podizvajalskih podjetij iz tržiške ladjedelnice, čigar zaposleni so pogosto tujci in slabo poznajo varnostne predpise. Projekt je skupno vreden 20.000 evrov, ki jih je dal na razpolago zavod Inail, z njim pa si prizadevajo, da bi z informiranjem delavcev znižali število poškodb in nesreč pri delu. Pri projektu lahko sodelujejo podjetja, ki se ukvarjajo z ladjedelništvom in imajo manj kot 15 delavcev. Med izvajanjem projekta bodo izvedenci zavoda Formedil obiskali podjetja in preverili njihovo delovanje, nato pa bodo priredili predavanja, med katerimi bodo delavcem povedali, čemu morajo biti med delom posebno pozorni, če hočejo varno opravljati svojo službo. Lani je bilo v goriški pokrajini 2788 nesreč pri delu, leta 2010 pa 3183. TRŽIČ - Sociala Ocena pozitivna V varovanih stanovanjih 62 oseb Tržiški sistem varovanih stanovanj za starejše občane deluje dobro, njegove storitve so kakovostne, družine in gostje lahko vselej opozorijo na morebitne težave, v primeru, da s storitvami niso zadovoljni, pa imajo pravico do odškodnine. To je med drugim ugotovila komisija zdravstvenega podjetja, ki je v prejšnjih tednih obiskala varovana stanovanja v Tržiču. »Ob zaključku obiska so člani komisije pohvalili naša varovana stanovanja, tako da smo nedvomno zadovoljni,« poudarja tržiška občinska odbornica za socialna vprašnja Cristiana Mor-solin in pojasnjuje, da je trenutno v varovanih stanovanjih v tržiški občini 62 oseb. V glavnem gre za nepokretne starejše občane, katerih povprečna starost je 86 let. Na čakalni listi pa je drugih 70 starejših občanov, kar kaže na to, da je povpraševanje po tovrstnih storitvah zelo visoko. Letos so v varovanih stanovanjih sprejeli 16 novih gostov, lani pa jih je bilo 13. GORICA - Arhitekt iz Maribora že prišel po gradivo Na mariborskem letališču Eda in Rusjanove fotografije Pred kratkim se je v Gorici mudil arhitekt Andrej Šmid, predstavnik podjetja Komunaprojekt iz Maribora, ki mu je slovensko ministrstvo za promet poverilo nalogo za prenovo in dozidavo letališke stavbe mariborskega aerodroma. Kot je znano so letališče v štajerski prestolnici leta 2008 poimenovali po pionirju slovenskega letalstva, Edvardu Rusjanu. Arhitekt Šmid je prišel v Gorico, da bi se srečal z Grazio Rusjan in Vilijem Prinčičem ter od njiju dobil nekaj nasvetov, kako urediti nove prostore, ki bi potnikom najbolje opisali letalske poskuse Edvarda in Jožeta Rusjana. Najbolj bi temu namenu seveda ustrezale fotografije goriških pionirjev letalstva. Zbirka teh fotografij je v Gorici kar obsežna in od časa do časa napolni panoje marsikatere spominske razstave. Arhitekt Šmid si je podrobno ogledal ves razpoložljivi fotomaterial, izbral najznačilnejše posnetke, ki bodo v povečani obliki krasili nov letališki terminal v Mariboru. Povedal je, da bodo nov del letališča odprli že čez kak teden, prihodnje leto pa bodo ob- Arhitekt Šmid na domu Grazie Rusjan foto vip novili starejši del, nakar bodo oba dela združili v skupno enoto. Slavnostno odprtje nove zgradbe naj bi bilo junija 2013. Med klepetom je mariborski arhitekt povedal tudi, da je že naročena izdelava makete v naravni velikosti Rusjano-vega letata Eda 1, ki je prvič poletela na Malih Rojcah v Gorici 25. novembra leta 1909. Maketo bodo obesili na strop glavne veže letališča. Zanimiva je tudi zamisel, da bodo v 68 metrov dolgi veži terminala na vidljiv način označili dolžino prvega Rusjanove poleta, ki je meril 60 metrov. V veži bo postavljena tudi spominska plošča, ki bo potnike opozarjala na pomemben dogodek v zgodovini slovenskega letalstva. Arhitekt Šmid si je tudi ogledal hišo v Ulici Cappella v Gorici, v kateri je živela družina Rusjan in v kateri so nastajala prva letala v takratni Av-stroogrski. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: izven abonmaja v gledališču Verdi v Gorici v soboto, 1. decembra, ob 20.30 »Titanic«, nastopa gledališka skupina Ana-Thema teatro iz Vidma; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. SOCIALNA GLEDALIŠKA REVIJA »ALTRE ESPRESSIVITA'«: v Kulturnem domu v Gorici danes, 30. novembra, ob 10.30 »Forse ma forse... ma si«, nastopa gledališka skupina DanceAbility MeLaDanzo iz Schia; ob 11.30 »La festa«, nastopa gledališka skupina Teatro Buffo iz Rima. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: danes, 30. novembra, ob 21. uri balet »Amarcord«, nastopajo Sabrina Brazzo in plesalci skupine Danzitalia (»Sipario danza«); informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča, Ul. Nazario Sauro 17 v Krmi-nu, tel. 0481-630057; več na www.ar-tistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v ponedeljek, 3. decembra, ob 20.45 »Mio nonno e morto in guerra. Voci, Canzoni e memorie della seconda guerra mondiale«, nastopa Simone Cristicchi. V petek, 14. decembra, ob 20.45 koncert pianista Kri-stiana Bezuidenhouta »Fortepiano«; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticketpointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.tea-tromonfalcone.it. V OBČINSKI DVORANI v Fari (Ul. Zo-rutti) bo danes, 30. novembra, ob 20.45 gledališka skupina Gruppo tea-trale per il dialetto uprizorila Goldo-nijevo komedijo »Sior Todero Bron-tolon«; vstop prost. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 1. decembra, »Piccolo Asmodeo«, Teatro Gioco Vita; informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it). S Poslovni oglasi PRODAJAM ZELO KVALITETNE pelete 231€/tona, brikete z luknjo, akcija 165€/tona in suha drva na paletah 134€/paleta. Prevoz urejen. Tel.:+386 31 770410 legnaacasa@gmail.com S Mali oglasi PODARIM sivo-belega mačka, starega tri mesece. Tel. 347-3590912. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -21.40 »Le 5 leggende«. Dvorana 2: 20.00 - 22.00 »Di nuovo in gioco«. Dvorana 3: 17.40 »Il peggior Natale della mia vita«; 20.00 - 22.10 »Il so-spetto«. DANES V NOVI GORICI KULTURNI DOM: 20.15 »Le Havre« (Filmsko gledališče). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 19.50 -21.40 »Le 5 leggende«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Di nuovo in gioco«. Dvorana 3: 17.50 - 20.10 - 22.15 »Il peggior Natale della mia vita«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Ve-nuto al mondo«. Dvorana 5: 17.30 - 22.10 »The Twilight Saga: Breaking Dawn« - 2. del; 19.50 »Argo«. fi Razstave »VAE VICTIS - GORJE PREMAGANIM« je naslov fotografske razstave, ki je na ogled na sedežu kulturnega društva Societa cormonese Austria v Ul. Matteotti 14 v Krminu in je posvečena vojaškim pokopališčem na območju nekdanje Goriško-Gradiš-čanske in bližnjih pokrajin; še danes, 30. novembra, 17.00-19.00. »JUKE BOX & THE BEATLES. EXPO ANNI '60: OGGETTI, IMMAGINI, SUONI E INCONTRI« je naslov razstave, ki je na ogled v muzeju Sv. Klare na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici. Ob razstavi bodo prirejali ob 18. uri srečanja na temo: danes, 30. novembra, s pisateljem Hansom Kitzmuellerjem (»Il Juke Box di Peter Handke in Friuli«). edeljah 10.30-12.30 in 16.00-19.30. V GALERIJI ANTICHE MURA v Tržiču bo danes, 30. novembra, ob 18. uri odprtje razstave Rea Moreua; na ogled bo do 6. decembra. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo danes, 30. novembra, ob 17.30 odprtje razstave Gaetana Papaleja z naslovom »Stili metallici«; na ogled bo s prostim vstopom do 14. decembra od ponedeljka do petka 10.30-18.30, ob sobotah 10.30-13.30. JESENSKI APERITIVI V MUZEJU: v nedeljo, 2. decembra, ob 11. uri v goriškem grajskem naselju 13 pogovor s Stefanom Cosmo z naslovom »Do-tato d'eccellentissimi vini e il contado di Goritia...«; sledil bo aperitiv. SKUPINSKO RAZSTAVO z naslovom »Skozi oči popotnic« bodo v organizaciji fotokluba Skupina 75 odprli v torek, 4. decembra, ob 18. uri v Ro-tundi SNG v Novi Gorici. Razstavljale bodo članice Skupine 75 Katerina Pittoli (»NY Lights«), Tamara Puc (»Toskanske geometrije«) in Slavica Radinja (»Začarani gozd«) ob glasbeni točki Glasbene matice; na ogled bo do 28. decembra od ponedeljka do petka 8.00-19.00, ob sobotah 8.0012.30, ob nedeljah zaprto. Več na www.skupina75.it. 4 Koncerti ŽENSKI PZ IZ RONK TER DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ v sodelovanju z župnijo Sv. Lovrenca prirejajo »Koncert v spomin na Bernardko Radetič« v nedeljo, 2. decembra, ob 17.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ronkah. Koncert bo oblikovala Baročna komorna skupina iz Nove Gorice: Eva Dolinšek -čembalo, Marjetka Luznik - sopran, Mirjam Pahor - alt, Doris Kodelja -flavta, Tina Grego - violina in David Šuligoj - kontrabas. 13 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja tradicionalno prednovoletno silvestrovanje v petek, 28. decembra, v restavraciji Primula v Solkanu. Prijave sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-390697 (Marija Č.), 0481 20801 (Sonja K.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-884156 (Andrej F.). Na račun 20 evrov. TRŽNICA na Placuti poteka vsako prvo nedeljo v mesecu. GORIŠKA PREFEKTURA obvešča, da bodo danes, 30. novembra, uradi prefekture, ki bodo odprti javnosti, zagotavljali samo osnovne storitve zaradi izpopolnjevalnega tečaja večjega dela uslužbencev. DRUŽBA se dobi v nedeljo, 2. decembra, ob 13. uri. 13 Prireditve ODBORNIŠTVO ZA ŠOLSTVO POKRAJINE GORICA prireja danes, 30. novembra, ob 14.30 v avditoriju slovenskega šolskega centra v Ulici Puccini v Gorici videokonferenco s pod-tajnikom ministrstva za šolstvo Mar-com Rossijem Dorio. Sledil bo ob 15. uri posvet na temo »Ukrepi proti šolskemu osipu in spodbujanje nadaljevanja šolanja kot pomemben izziv in naložba v prihodnost. Prakse in izkušnje, ki jih je vredno poznati«. ŽUPNIJA SV. ANDREJA APOSTOLA, PD ŠTANDREŽ, SKULTURA 2001 vabijo na »Praznovanje župnijskega zavetnika Štandrež 2012«: danes, 30. novembra, ob 19. uri praznična maša, ob 20. uri v župnijski cerkvi koncert vokalne skupine Sozvočja. V soboto, 1. decembra, ob 9.15 adventne delavnice, ob 19. uri maša, sodeluje združenje UNITALSI. V nedeljo, 2. decembra, ob 9.30 na Trgu Sv. Andreja tržnica v pričakovanju Božiča, ob 10. uri maša, vodi škof Metod Pi-rih, ob 11. uri na Trgu Sv. Andreja podelitev desetega Klasa, ob 11.15 maša, vodi dekan Karel Bolčina, ob 17.30 Praznične večernice, ob 18. uri v župnijskem domu »Naša tombola«. V torek, 4. decembra, ob 14. uri v župnijskem domu lutkovna predstava. DIJAŠKI DOM GORICA vabi na pre-miero filma »Življenje ima svetlo stran« danes, 30. novembra, ob 18.15 v Kinemaxu na Travniku v Gorici. Igrali bodo gojenci Jan Batagelj, Petra Bauzon, Virginia Braini, Elia Chi-menti, Davide Copetti, Ariel Custrin, Matija Marinčič, Ilaria Pacori, Jakob Peric, Hana Berčič Upelj, Georgina Laryea in Elija Makuc, za scenarij in režijo je poskrbel Sten Vilar, sodeluje šofer, vzgojitelj, igralec in tonski tehnik Robert Makuc, snemalec in monter je Jure Škrlep. CORMONSLIBRI2012 z naslovom »Il senso del tempo... il senso delle cose« poteka v Krminu do 16. decembra v dvorani Italia v Ul. Friuli (vstop prost, ob delavnikih 16.30-20.00, ob sobotah in nedeljah 10.30-12.30, 16.00-20.00, v soboto, 8. decembra, 10.3012.30,15.00-20.00). Danes, 30. novembra, ob 17.30 bo v bivšem kinu Italia odprtje slikarske razstave »Fic-tion Arena«; ob 17.45 odprtje festivala; ob 18.15 odprtje razstave Fram-menti Simoneja Ferrara; ob 18.30 srečanje z Nicolo Gratterijem in Anto-niom Nicasom z naslovom »Dire e non dire...«. V OBČINSKEM AVDITORIJU V RON-KAH potekajo do 6. decembra jesenske kulturne prireditve z naslovom »Autunno da Sfogliare... e da Ascolta-re - Prelistajmo in poslušajmo jesen«: danes, 30. novembra, ob 18. uri Davide Stanic bo predstavil knjigo »Brontolo, mezza Italia di traverso«; informacije po tel. 0481 477205, www.comuneronchi.it. V PROSTORIH UGG v Ul. Rismondo 2 v Gorici bo v soboto, 1. decembra, ob 11. uri predstavitev knjige Andree Berette »L'ultimo basket a Gorizia« s fotografijami Pierluigija Bumbace. Večer bosta predstavila Roberto Covaz in Marco Treu. ZSKD IN DRUŠTVO ALCI prirejata v soboto, 1. decembra, delavnico družinskih postavitev s terapevtko Silvio Miclavez v KB Centru na Korzu Verdi 51 (3. nadstropje, Tumova dvorana) v Gorici od 15. ure do 18.30; prijave na gorica@zsk.org ali s SMS-jem na tel. 327-0340677. ZA DAN ODPRTIH VRAT SLOVENSKE KULTURE, 3. decembra, bodo v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici na Trg Edvarda Kardelja 3, odprli od 8. do 18. ure vrata vsem, ki bi želeli po-bliže spoznati arhivske prostore. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ v Gorici bo v četrtek, 6. decembra, ob 18. uri 8. dobrodelni večer za misijone goriške nadškofije. Večer z naslovom »Ne pozabimo na Afriko« organizirajo združenje ACLI - mestni krožek mons. Carlo Margotti, KC Lojze Bratuž in Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel. Sodelovali bodo mladi iz goriške nadškofije s pričevanji ter učenci SCGV Emil Komel. FESTIVAL PIXXELMUSIC od 7. do 14. decembra v organizaciji združenj Pix-xelpoint iz Nove Gorice in Lucide iz Gorice: v petek, 7 decembra, odprtje trojne razstave v Mestni galeriji Nova Gorica ob 18. uri, nato v galeriji Dimenzija napredka v Solkanu in nazadnje v galeriji ArtOpenSpace v Gorici. Ob 21. uri bo v palači Lantieri v Gorici slavnostno odprtje festivala z nastopom kantavtorice Konrad Becker, ob 22. uri na trgu pred palačo mapping show na stavbah umetnika Lyno-leuma; večer bo nadaljeval v centru Mostovna v Solkanu. Na razpolago bo avtobusna povezava med raznimi kraji prireditve. Od 11. do 13. decembra, ob 17.30 bodo v galeriji Ar-tOpenSpace v Ul. Diaz v Gorici glas-beno-umetniška srečanja. Zaključni večer bo 14. decembra v lokalu Pieffe Factory v Ločniku. Več na www.pix-xelmusic.com. Pogrebi DANES V FOLJANU: 11.00, Elisa Cerc-hiara vd. Vito (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ZDRAVŠČINAH: 11.00, Giu-seppina Marega vd. Fabris (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRAJU SAN PIER D'ISON-ZO: 14.00, Alberta Dri vd. Berton s pokopališča v cerkev in na pokopališče. 1 8 Petek, 30. novembra 2012 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Türk ali Pahor? Adrijan Pahor Bližamo se drugemu krogu predsedniških volitev v Sloveniji, sklepnemu dejanju, po katerem bomo Slovenci dobili novega predsednika. V drugi krog sta se pričakovano uvrstila zdajšnji predsednik Danilo Türk in bivši predsednik vlade Borut Pahor. Če je bilo pred prvim krogom (skoraj) vsem jasno, da bo večino glasov (vsekakor pa manj kot petdeset odstotkov) »pobral« predsednik, ki pravkar zaključuje svoj mandat, na drugo mesto naj bi se uvrstil Borut Pahor, prav tako predstavnik levice, izpadel pa naj bi kandidat stranke SDS Zver, so volilni rezultati postavili vsa predvidevanja na glavo. Zver je sicer res dobil najmanj glasov, vendar je nepričakovano največ volilcev oddalo svoj glas Pahorju, ki ima zdaj tik pred drugim krogom očitno boljši izhodiščni položaj. Verjetno bi se mu ne pisalo slabo niti v primeru, da bi dobil manj glasov kot Türk, saj je bilo že pred dvema tednoma jasno (to so potrdile tudi izjave političnih veljakov in predstavnikov Cerkve), da bodo v primeru izpada Milana Zvera njegovi volilci podprli Pahorja oziroma, kakor se je marsikdo izrazil, »izbrali manjše zlo«. Politična kariera Boruta Pahorja je zgodba - (še) relati- vno mladega politika - z uspehi in porazi, ki v slovenski politični stvarnosti še ni rekel zadnje besede. Potem ko je za las premagal Janšo na volitvah, moral v skrajno neugodnem času prevzeti krmilo vlade, je sredi mandata tudi po zaslugi, kot sam pravi »stricev iz ozadja« (Spo-menka Hribar dodaja »tet iz ozadja«) klavrno propadel sredi svojega mandata. V tekmi za predsedniški stolček (če mu to uspe, bo še pred petdesetim letom starosti v politični karieri dosegel praktično vse) je izbral svojevrstno, a učinkovito volilno strategijo pridobivanja konsenza in priljubljenosti, ki se je kljub populističnim nagnjenjem, kot jih definira prof. Pirjevec v svoji glosi iz prejšnjega tedna, izkazala za zmagovito. To, kar nedvomno preseneča iz prvega kroga volitev (poleg dejstva, da sta se uveljavila oba predstavnika levice), je zelo nizka udeležba volilcev, kar nakazuje določeno razočaranje ljudi nad funkcijo in pomenom predsednika države, ki mu tudi zaradi omejene politične vloge ne uspeva udejanjati tega, kar bi kot predsednik vseh Slovencev v bistvu moral. Naslednja konsideracija, ki sem jo želel izpostaviti, je vezana na slovenski tisk, ki se je v zadnjih treh tednih močno polariziral za enega ali za drugega kandidata. V tem sicer ne vidim nič slabega, če ne bi propaganda za enega ali za drugega temeljila predvsem na grobi di-skreditaciji nasprotnika. Tako je na primer v osrednjem slovenskem dnevniku ugledni slovenski zgodovinar svoj prispevek namenil skoraj v celoti diskvalifikaciji trenutnega slovenskega predsednika, se nato na kratko obregnil ob Pahorja in šele v zadnjih odstavkih kot edino preostalo možnost predlagal izvolitev Zvera. Na podoben način je svoj poseg strukturirala Spomenka Hribar, le da je po ugotovitvah, zakaj Pahor in še manj Zver nista »dobra« kandidata, na široko utemeljevala ustreznost kandidature predsednika Tiirka. Kakor koli že je Pahor v prvem krogu prekrižal račune podpornikom zdajšnjega predsednika in jim v najbolj ranljivem trenutku še vrgel z omenjenim stavkom (o »stricih iz ozadja«) rokavico, izval prvega predsednika Slovenije k javnemu nastopu, ta pa je s tem v bistvu nasedel provokaciji. Pojutrišnjem bomo izvedeli, kdo bo zmagovalec v tej »igri« namigovanj in podtikanj, predstavnik tranzicijske levice ali aktualni predsednik Slovenije? ČEDAD - V gosteh tržaški pisatelj Marko Sosič Predstavili njegov roman Tito amor mijo r kroma ČEDAD - Pisatelj Marko Sosič je v sredo zvečer v Čedadu predstavil svoj roman Tito amor mijo. Srečanje z njim je v prostorih cerkve S. Maria dei Bat-tuti, kjer je v tem mesecu na ogledu razstava slovenskih likovnih ustvarjalcev Odprta obzorja, uvedel pesnik in predsednik kulturnega društva Ivan Trinko Michele Obit. Uvodoma je Obit povedal, da je tržaški pisatelj gost Benečije v okviru literarnega projekta Koderjana in ta teden preživlja v vasici Topolovo. Projekt sloni na principu, ki opredeljuje in osmišlja poletno prireditev Postaja To-polove. Umetnik pride v vas in v stiku s prebivalci ter s kompleksno realnostjo Benečije ustvarja, svoje delo pa po- kloni vasi Topolovo in gostiteljem, ki ga objavijo v dvojezični izdaji in predstavijo na naslednji Postaji. Sosič je sedmi gost projekta Koderjana, ki je rezultat sodelovanja kulturnega društva Ivan Trinko in društva Topolove. Predstavitev romana Tito amor mijo v sredo v Čedadu, pred žal skromnim številom poslušalcev, je bila priložnost tudi za pogovor o njegovih drugih delih, o romanu Balerina, balerina a tudi o zadnjem delu Ki od daleč prihajaš v mojo bližino. Zaobjel je tudi širšo problematiko večjezičnosti, specifi-ko obmejnega prostora in stike med italijanskim in slovenskim kulturnim svetom. (NM) TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Napetost med Srbijo in Avstro-Ogrsko narašča: »Avstrijski prestolonaslednik Fran Ferdinand je na obisku pri nemškem cesarju in ta obisk spravljajo v zvezo z vojnimi pripravami. Načelnik avstrijskega generalnega štaba Schemua je potoval v Berlin, kjer je konferiral z načelnikom nemškega generalnega štaba, kar spravljajo tudi v zvezo z vojnimi pripravami. In vendar so prihajale v zadnjih dneh iz Belegagrada pomirljive vesti, kI so vse glasile, da je napetost med Avstrijo in Srbijo ponehala. Zato pa prihajajo zelo vznemirljive vesti iz Rusije. Te vesti namreč pravijo, da je Rusija osredotočila na nemški in avstrijski meji velike mase vojaštva. Rusija da hoče na vsak način - in če treba tudi z oboroženo silo - podpirati srbsko zahtevo po pristanišču ob Adriji! Tako vsaj pripovedujejo in zatrjujejo ljudje, ki so baje dobro informirani. Neki listi so prinesli že celo vesti, da je ruska diplomacija že popolnoma razdelila Avstro-Ogrsko. Romunijo da hoče odtrgati od Avstrije, oziroma jo pridobiti za zvezo proti njej s tem, da jej je obljubila Sedmograško in Bukovino. Mi, ki nimamo prilike, da bi gledali spletke, ki se odigravajo za diplomati-čnimi kulisami, seveda ne moremo vedeti, koliko je na vseh teh vesteh resnice in koliko fantazije; toliko pa je gotovo, da je razmerje med Rusijo in Avstrijo skrajno napeto, da zdaj pravzaprav niti ne gre več za avstro-srbski, temveč za avstro-ruski konflikt, ki bi pa vsled zvez ne ostal omejen le na ti dve državi, temveč bi se iz tega brezdvomno izcimila splošna evropska vojna. Naša vlada je že izjavila po svojih glasilih, da se ne misli s silo upreti zasedanju Drača od strani Srbov; še le pri konečni ureditvi novih meja na Balkanu da bo stavila svoje zahteve. In mi ne dvomimo niti najmanje, da se nasprotstva med Srbijo in Avstrijo da urediti mirno in v prijateljstvu. Srbija je sedaj pač preveč izčrpana, da bi mogla začeti novo vojno proti Avstriji, četudi bi ji bila zagotovljena pomoč Rusije! Njej je sedaj nujno potreben mir, da uvede red v osvobojenih pokrajinah ter se pripravi za kulturne in gospodarske naloge, ki jo čakajo.« TA TEDEN ^ P HMB.d ^ !■ - !! BBH!^ PRED 50 LETI Problem šolskih učbenikov na tržaških slovenskih osnovnih šolah ostaja še nerešen: »Kakor je znano, so po sklepu ministrstva za javno vzgojo letos začeli razdeljevati brezplačno šolske knjige otrokom, ki obiskujejo osnovno šolo. Pravico do brezplačnih šolskih knjig imajo seveda tudi otroci, ki obiskujejo slovensko šolo. Ob začetku šolskega leta so učitelji na slovenskih osnovnih šolah razdelili otrokom knjige, a ne vse. Takrat smo se zanimali na pristojnem mestu in so nam zagotovili, da bodo ostale knjige in sicer pomožne učbenike za tretji in četrti razred, lahko začeli razdeljevati v decembru. Z druge strani pa smo te dni izvedeli, da te knjige sploh niso še v tisku. Če bo šlo tako naprej, bodo morali naši učenci in učitelji še dolgo čakati. Vladni generalni komisariat je lani razpisal natečaj za sestavo teh učbenikov. Rok za predložitev rokopisov je zapadel konec decembra lani. Rokopisi so bili pravočasno predloženi in pristojna komisija jih je odobrila junija letos. Upati je bilo, da bodo rokopise takoj oddali v tiskarno, tako da bi bile knjige natiskane do začetka novega šolskega leta, toda rokopisi so ostali nekje v predalih. Nenadoma so nastale težave. Zakaj? Vladni generalni komisariat je razpisal dražbo med tiskarnami, tiskarne Graphis pa sploh niso vprašali, za tiskanje teh knjig. Cene, ki so jih tiskarne ponudile, so bile večje, kot so na vladnem komisariatu predvidevali. Denarni sklad, ki ga ima komisariat v ta namen, ne bi zadostoval. Zato je vse obtičalo na mrtvi točki, ker se je začela dolga birokratska pot Trst-Rim-Trst, da bi zvišali sklad. Vse kaže, da do sedaj zadeva ni še rešena. Tako so slovenske osnovne šole brez teh učbenikov, ki so za pouk zelo potrebni, saj obsegajo važne predmete, kot verouk, prirodopis, do-moznanstvo, zempljepis, zgodovino, slovnico, računstvo in geometrijo. Nujno je potrebno, da se zadeva čimprej uredi in da učenci dobijo knjige!« VILA MANIN - Do 6. januarja fotografska razstava Dela dveh Malignanijev Protagonista zgodovine furlanske fotografije - Razstavljeni tudi posnetki iz Terske in Nadiških dolin. Razstava bo odprta do 6. januarja 2013 VIDEM - V Villi Manin je na ogled razstava furlanskih fotografov Giuseppeja in Artura Malignanija, ki jo je pripravil Deželni zavod za kulturno promocijo in animacijo (IRPAC), ki je uredil tudi spremni katalog. Družina Malignani je bila v drugi polovici devetnajstega stoletja in v za- nm četku dvajsetega več kot petdeset let nesporni protagonist zgodovine furlanske fotografije. Med razstavljenimi fotografijami pa so tudi posnetki iz Terske in Nadiških dolin. Giuseppe Malignani je s svojo dejavnostjo začel že leta 1858 po diplomi na Umetniški akademiji v Benetkah. PISMO UREDNIŠTVU Zahvala Drage dijakinje in dragi dijaki li-ceja "F. Prešeren"! Mi od združenja "SALAAM -otroci oljke" se vam želimo tudi javno zahvaliti za vaše povabilo na srečanje s prošnjo, da bi vam kaj več povedali o vprašanju Palestine, oziroma zasedenih ozemljih. Ko sem se v četrtek, 22. t.m., odpravljala proti vaši šoli, me je prevzel strah, ali bom našla prave besede, s katerimi bi vam na pravilen način posredovala svoje poznavanje te tako težke in tragične stvarnosti. Prijatelj Giorgio Stern, ki je k vam prihajal iz nasprotne strani mesta, mi je povedal, da je imel iste občutke. Najina bojazen je splahnela, ko sva pred seboj videla krasno publiko, ki je z velikim zanimanjem spremljala najino izvajanje. Srečanje z vami je naju obogatilo. Seveda se želimo zahvaliti tudi vašim profesoricam in profesorjem, posebno prof. Darji Betocchi. Za "SALAAM" Odinea Zupin in Giorgio Stern Uveljavil se je kot pravi mojster krajinske fotografije, pri tem pa so ga spodbujali tisti, ki so želeli s pomočjo fotografij prispevati k razvoju teritorija, ki je bil v zadnjem obdobju avstrijske uprave povsem zapostavljen in postavljen na obrobje. Giuseppejev sin Arturo pa je bil eden izmed boljših ljubiteljskih fotografov. Njegove fotografije prikazujejo predvsem družinske prizore, pa tudi furlansko krajino. Arturo Malignani se je ukvarjal tudi s podjetništvom in je med drugim zato fotografiral različne faze gradnje hidroelektrarne v Njivici (Vedronza) v Terski dolini. Njegovi posnetki, ki so bogati z detajli, nazorno pričajo tudi o takratnem življenju v teh krajih. Veliko je tudi fotografij, ki prikazujejo, kakšna je bila takrat Terska dolina. Razstava bo na ogled do 6. januarja 2013 od torka do petka od 15. do 18. ure in ob sobotah ter nedeljah od 10. do 19. ure. Vstop je prost. (NM) Že petdeseti praznik beneških rudarjev ŠPETER - V nedeljo bodo v Špe-tru beneški rudarji, ki so delali v belgijskih rudnikih in so se povezali v Društvo beneških rudarjev, že petde-setič počastili sv. Barbaro, njihovo zavetni-co. Praznik, ki ga prirejajo Slovenci po svetu - Društvo beneških rudarjev pod pokroviteljstvom Občine Špeter, se bo začel ob 11. uri z mašo, nato pa bo krajša slovesnost pri spomeniku rudarju, ki stoji pred županstvom (na posnetku NM). Organizatorji bodo spomenik letos dopolnili z rudarskim vozičkom. (NM) ce ontecchi 1 4 Petek, 30. novembra 2012 Št. 9 (1) Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Katerina, Lucia, Lucija, Mateja, Nika, Patrizia, Tjaša in Vesna. Vinjete: Carolina sum@primorski.eu Posmehovati tistemu, ft v kar verjam najb mi Številka ti lahko spremeni življenje. V zadnjih letih je ta številka bila 27. Starost, pri kateri so mnoge rock zvezde, med njimi zadnja Amy Winehouse, vstopile v »Klub 27«. Klub 27 je pojem, ki se nanaša na umetnike, ki so umrli v 27-em letu starosti. Gre predvsem za primere neobičajnih smrti, pogosto zaradi zlorabe alkohola, drog, v nekaterih primerih samomor in prometne nesreče. Žal jih danes ni več med nami, a zapustili so nam najlepše bogastvo - njihovo umetnost! Šele leta 1971, po smrti Jim Morrisona, pevca skupine The Doors, so časopisi in revije začeli govoriti o »prekletstvu na J27«. Takrat je bilo splošno prepričanje, da bosta naslednji žrtvi John Lennon, pevec skupine the Beatles ter Mick Jagger, pevec skupine Rolling Stones, saj sta oba imela v imenu ali priimku začetno črko »J«, bližala pa sta se tudi 27-im svečkam na torti. Študija, ki jo je pred letom dni objavila revija »British Medical Journal,« je pokazala povezavo med glasbenim uspehom in povečanim tveganjem za prezgodnjo smrt. Poleg seznama zvezd, ki so izginile pri 27-em letu starosti, so uporabili metodologijo študije retrospektivne kohorte. Upoštevali so vse glasbenike - soliste ali člane skupin, ki so se pojavili na prvem mestu glasbenih lestvic Velike Britanije od leta 1956 dalje, odkar obstaja lestvica najbolje prodajanih plošč. Izbira je padla na britanske lestvice, kot na najdaljše in najbolj dosledne skozi čas. Končni vzorec je predstavljal 1046 umetnikov in 71 primerov smrti; 86 odstotkov je bilo moških, med katerimi so se pojavile death-metal zvezde, rock glasbeniki ter igralci, ki posojajo svoje glasove v lutkovnih predstavah. To je najbrž mogoče razložiti z življenjskim slogom, ki je značilen za rock zvezde. Med najbolj znane, ki spadajo v nesrečni klub 27, sodijo Brian Jones, ustanovitelj in kitarist skupine Rolling Stones, ki se je leta 1969 utopil v bazenu; Jimi Hen-drix, virtuoz električne kitare, ki se je leta 1970 zadušil v lastnem bruhanju zaradi smrtonosne mešanice alkohola in pomirjeval; Janis Joplin, blues pevka, ki nas je istega leta zapustila zaradi prevelikega odmerka heroina; Jim Morrison je leto kasneje umrl zaradi srčnega zastoja; Kurt Cobain, frontman skupine Nirvana, ki je leta 1994 naredil samomor ter zadnja, Amy Winehouse, jazz/soul pevka, ki nas je pred letom dni zapustila. Zanjo je bila usodna prevelika mera alkohola. Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna »Kaj se bo tukaj govorilo samo o ženskah?« (Študent na prvi lekciji tečaja ženske zgodovine na tržaški univerzi) Preblisk tedna - Preblisk tedna - Preblisk tedna Lektorati brez lektorjev Manj ur poučevanja, manj izobraževalne izbire, manj specializiranega pouka. Če želimo opisati trenutno stanje tržaške univerze (in italijanske nasploh), bo imela večina uporabljenih besed pred sabo pridevnik »manj« ali pa glagol »rezati«. Na drugi strani pa univerzitetni davki iz leta v leto naraščajo. Prehod iz ureditve po zakonu 509 v ureditev po zakonu 270 je pomenil le dodatno poslabšanje že tako težkih razmer. Število državnih prispevkov se je vidno zmanjšalo. Ukinjene so bile številne študijske smeri. Rednih profesorjev, ki se upokojijo, v večini primerov ne nadomestijo. V sili razmer se je skušalo situacijo večkrat rešiti z vzpozstavitvijo meduni-verzitetnih programov z videmsko univerzo. Reorganizacija, ki namesto fakultet predvideva oddelke, se ravno tako izkazuje za neučinkovito. Med kladivom in nakovalom so se tako pred kratkim znašli številni lektorati tujih jezikov Visoke šole modernih jezikov za tolmače in prevajalce ter Leposlovne in filozofske fakultete, ki so bili preprosto ukinjeni. Kamen spotike so lektorji iz tujine: profesorji, ki jih druge države nudijo Italiji v zameno za lektorja italijanskega jezika na lastnem ozemlju. Ti zahtevajo pogodbo za nedoločen čas, kajti so tudi oni diplomirani profesorji in si prizadevajo za stalno mesto. Univerza pa jim zaradi omenjenega pomanjkanja sredstev ne more nuditi te gotovosti in so se zato odločili, da jim ne bodo obnovili pogodbe. Čez noč so se tako številni profesorji znašli na cesti, študenti pa so ostali brez dragocenih ur lektorata, ki predstavljajo glavno gradivo pri učenju tujega jezika. Zal pa je slednja le ena izmed negativnih posledic t.i. »racionalizacije« univerze. Vprašanje je samo, kdo bo naslednji na vrsti! Ali je to ideja Italije, v kateri smo primorani živeti? Alexandra Salmela, 30-letna finska pisateljica je pred kratkim izdala svoj prvenec »In lista d'attesa al club 27«, s katerim je na Finskem zmagala tudi literarno nagrado ter si s tem pridobila možnost do prodaje knjige v sedmih državah. Žal do sedaj knjiga še ni bila prevedena v slovenščino, vendar je odlična izbira po kateri poseči v mrzlih jesenskih večerih. V mlajših letih je poslušala skupini Nirvana in The Doors ter se spraševala, katera izmed dveh skupin bolj vpliva na njeno življenje. »Ko se je Cobain ustrelil«, pravi »nas je ta dogodek popolnoma šokiral. S sabo je vzel tudi del nas. Žalovali smo za njim, kakor del njegove družine ali ožjega kroga prijateljev. Zavedeli smo se, da je Jim Morrison umrl v istem letu starosti in kakor on tudi Janis Joplin, Jimi Hendrix, Robert Johnson, Brian Jones. Začeli smo verjeti, da moramo absolutno narediti nekaj usodnega, nepozabljivega pred 27. letom«. Knjiga opisuje ravno to, glavna junakinja, Angie, želi na vsak način napisati roman, ki bi v kratkem postal best-seller in umreti v 27. letu starosti. To, kar naredi pisateljico unikatno, je predvsem izbira pripovedovalcev; Angie, glavna junakinja; Pia, ženska, ki bi naredila vse za to, da bi bila popolna, vendar ji spodleti; prašiček in maček ter stara Opel Astra, ki pripovedujejo celotno zgodbo na precej otročji, pa vseeno izredno globok in zrel način. Alexandra pravi, da je »ironija adut, saj se je bistveno smejati na zadeve, ki bi te sicer spravile do solz. Posmehovati se tistemu v kar verjameš, ubiti tvoj mit, je najbolj smiselna izbira.« Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Šepeta se ... Kaj je pravzaprav lastno ime? Za nekatere morda zgolj sredstvo za identifikacijo, za druge skriva tudi globlji pomen: ime je nekaj, brez česar bi bili nihče, brez česar ne bi bili to, kar smo; spet za tretje je ime mešanica psihofizičnega, osebnostnega in duševnega razvoja osebe. Ime je nekaj, kar nam daje dostojanstvo. Nekaj, kar človeka zaznamuje. Take in podobne misli nam rojijo po glavi ob gledanju prvega dela filma Jaz sem Janez Janša. Kaj pa drugi del filma? Lahko bi ga imeli za totalno zaje-bancijo. Čeprav film ne opisuje neposredno življenja slovenskega predsednika vlade (v filmu se njegov lik pojavi le nekajkrat), se gledalcu pred očmi prikazuje oseba, ki jo vsak dan vidimo v medijih, v drugačni luči. Kaj so želeli trije novi Janezi Janše doseči s tem, da so si nadeli ime predsednika vlade? Pravijo, da so to storili iz osebnih razlogov. Lahko domnevamo, da pravzaprav še sami ne vedo, zakaj so to storili. Seveda, če bi vsi postali Janezi Janše, bi Janez Janša postal nihče. Do tega pa je pot še dolga ... Kar je pri zabavnem in razbremenjujočem filmu zanimivo, je njegova moč: sugestivna moč, ki jo ima fikcija, prepletena z domišljijo umetnikov, da med ljudmi povzroči zmedo. Zmedo zato, ker je glavna tabu tema prav ta: zakaj bi si zamenjal ime Tri Janše za dobro voljo v ime predsednika vlade? ...umetniška potegavščina? ...pritegovanje pozornosti? Konec koncev pa to sploh ni bistveno. Veliko bolj zanimivo je dejstvo, da film spravi v dobro voljo tako SDS-ovce (o tem, ali film podpira in promovira lik predsednika, ima sicer vsakdo pravico do svojega mnenja), kot drugo polovico Slovencev, z Marcelom Štefančičem jr. na čelu (avtorjem knjige Janez Janša Biografija). Fik-cija, ki ob (ne)pravem času združuje... ? Najbolj pogosto vprašanje dvema Janezoma, ki sta se po predvajanju filma pogovorila z gledalci, je bilo prav to, zakaj so se odločili, da si zamenjajo ime in posnamejo film. Janez Janša, ki se je spretno izognil vprašanju, je povedal, da je bilo največ težav zaradi tega, ker je bila takrat njegova žena noseča ... Bo hčerka po priimku Janša? Janez Janša pa se je soočal s podobnimi težavami, saj se je ravno v tistem obdobju loče- val ... Ko je policija sredi Ljubljane ustavila Janeza Janšo, mu je samo čestitala. Predsednik Janez pa je v filmu izjavil, da je dobil po pošti opozorilo, da še vedno ni plačal 15.000 dolga za najem nekega stanovanja ... »Več nas bo, prej bomo na cilju«, pravi predsednik države. Bomo na cilju že vsi Janezi Janše, ali bomo še vedno osebe, ki ne bodo dovolile, da jim karkoli poseže v življenje in okrade osebnost? 20 Petek, 30. novembra 2012 TRST APrimorski r dnevnik DRAGIC MINUS 40 DETROIT - Obe »slovenski« moštvi sta v ligi NBA doživeli poraz. Detroit Pistons so bili boljši od Phoenixa Sunsa, kjer igra Goran Dragic, s 117:77. Dragic, ki je igral 16 minut, je dosegel deset točk, zbral pa tri skoke, podajo in ukradeno žogo. Beno Udrih in Milwaukee Bucks sta klonila doma z 88:102 proti New York Knicks. Udrih je v 25 minutah dal 18 točk. Najboljši strelec De-troita je bil Charlie Villanueva z 19 točkami. HVALA NAJBOLJŠI KUSSAMO/OSTERSUND - Slovenski smučarski skakalec Jaka Hvala (na fotografiji ANSA) je izvrstno opravil kvalifikacije za jutrišnjo posamično tekmo svetovnega pokala v finskem Kuusamu (danes bo ekipna tekma). Hvala je dosegel v kvalifikacijah najboljši dosežek med kvalifikanti. Na tekmo so se uvrstili tudi Jurij Tepeš z 9., Robert Kranjec z 18., Jernej Damjan z 19. in Matjaž Pungertar z 38. mestom. Neposredno na tekmo je uvrščen Peter Prevc. Včerajšnjo biatlonsko preizkušnjo (15 km) v švedskem Ostersundu je zmagala Norvežanka Tora Berger, najboljša Slovenka je bila Teja Gregorin na 15. mestu. Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu KRALJICA TENISA JE SERENA WILLIAMS LONDON - Američanka Serena Williams je teniška igralka leta 2012 po izboru Združenja profesionalnih teniških igralk (WTA). Pri izboru za naslov igralke pravkar končane letošnje sezone je pretehtalo predvsem, da je Williamsova osvojila zlato olimpijsko kolajno in dva turnirja za grand slam, Wimbledon in odprto prvenstvo ZDA. Williamsova je že četrtič prejela omenjeni naslov (2002, 2008, 2009, 2012). INTERVJU - Gabrski odbojkar Matej Černic v turškem Fenerbahčeju »Kompliciran narod« Potem ko je željo, da bi igral v Turčiji, večkrat omenjal tudi v naših intervjujih, je letos le pristal na turških tleh. Naš najboljši odbojkar Matej Černic iz Gabrij je s turškim Fenerbahčejem, lanskim turškim prvakom, podpisal enoletno pogodbo. Glede na močno zasedbo - ob Černicu igrajo v ekipi še Srba Ivan Miljkovič in Novica Bjelica ter Kubanec Leonel Marshall - cilji niso nič manj ambiciozni kot lani. »Tačas pa rezultati niso ravno najboljši,« priznava Černic. Zakaj menite tako? Ali vplivajo na to poškodbe? Tako je. Poškodoval se je standardni podajalec Arslan Eksi, zato podaja 18-letnik, ki pa bi lahko igral kvečjemu v D-ligi. Ste torej zares na psu ... Tako je. V prvenstvu smo na 5. mestu, v ligi prvakov pa smo že izločeni iz nadaljnjih bojev. Računali smo, da se bomo uvrstili v drugi del, kar ekipi ni nikoli uspelo, vendar težko je igrati, ko so ostali na ravni A-lige, ti pa igraš kot ekipe iz C-lige. Ekipo vodi italijanski strateg Daniele Bagnoli, ki vas je treniral že pri Di-namu v Moskvi. Ali vas redno vključuje v šesterko? Doslej sem v ligi prvakov vedno igral, v prvenstvu pa igram zaradi pravilnika izmenično. Istočasno lahko igrajo prvenstvene tekme dva do trije tujci, mi pa smo štirje. Turki so dokaj kompliciran narod: ko imajo nasprotniki tri tujce, lahko nastopamo trije, sicer pa samo dva izmed nas. Tačas pa igra najmanj Bjelica, to pa zato, ker mu podajalec ne zna podati hitre žoge. Najbrž se tudi vi v napadu srečujete s podobnimi težavami? V napadu sem popolnoma odvisen od podajalca, tako da je težko, ker mi mladi podajalec ne zna podati hitre žoge. Kakšen je sploh nivo turškega prvenstva? Ekipe lahko razdelimo v dve skupini. Najboljše so primerljive z italijanskimi ekipami iz sredine lestvice A-lige, zadnjeuvrš-čene turške ekipe pa bi bile konkurenčne v B-ligi. S takim podajalcem pa nas težko uvrščam v eno od dveh skupin ... izgubili smo tudi proti slabšim ekipam. Kdaj bo podajalec Eksi spet zdrav? Kadar se mu bo ljubilo ... No, mislim, da bo odsoten še dva do tri tedne. Najbrž niste pričakovali, da bo tako. Pred odhodom v Turčijo ste načrtovali, da boste le osvojili naslov prvaka. Je napovedi prekrižal samo podajalec? Ni še vse izgubljeno. Dovolj je, da se po rednem delu uvrstimo med prvih osem ekip. Naj povem, da so bili lani po rednem delu peti, nato pa je Fenerbahče osvojil naslov prvaka. Popolnoma drugače pa je v ligi prvakov, kjer je vsaka tekma pomembna. Tam nimate popravnega izpita ... Tako je. Preboj v drugo skupino nam ni uspel, imeli pa smo tudi zelo zahtevno kvalifikacijsko skupino. V ekipi ste štirje tujci: ob vas še Srba Miljkovič in Bjelica ter Kubanec Marshall. Ali imajo vse turške ekipe toliko tujih od-bojkarjev? Smo izjema, pri ostalih igrajo dva ali trije. Ali prihajajo v Turčijo tudi Poljaki, Rusi, Španci in drugi? Poljakov ni, ker imajo že doma kakovostno prvenstvo, enako velja za Ruse. Veliko pa je ameriških igralcev, to pa niso ravno najboljši odbojkarji na mednarodnem nivoju. O Turčiji ste razmišljali že pred nekaj sezonami, nazadnje lani. Zakaj ste si tako želeli na jug? Matej Černic je italijansko prvenstvo A1-lige prvič zapustil v sezoni 2005/06. Eno sezono je igral pri solunskem Iraklisu, nato pa dve sezoni nastopal v ruskem prvenstvu: v sezoni 2006/07 v ekipi Fakle Novy Urengoi, v sezoni 2007/08 pa z Dinamom Moskvo. Tujino je pred letošnjo sezono izbral še v sezoni 2010/11, ko je eno leto nastopal v poljskem prvenstvu z ekipo Asecco Resovio Rzeszow cev.lu Želel sem poskusiti. V Italiji je kriza, tu pa denarja ne manjka. Ker imam družino, moram razmišljati tudi o ekonomskem položaju. Ali ste v Turčiji redno plačani? Zaenkrat ni zamud. Pričakoval pa sem boljšo organizacijo kluba. Kar se v Italiji zdi čisto normalno, v Turčiji ni. Na kaj mislite? Na primer na to, da smo kar dva meseca in pol živeli v hotelu, potem ko bi nam morali priskrbeti stanovanje. Sprva smo trenirali v manjši telovadnici, ki je bila sedem metrov visoka in šest metrov široka, po pozivu Bagnolija pa smo le dobili primerno dvorano. Na popravila v stanovanju čakaš tudi dva meseca. Skratka, logistika šepa. Tudi to pa je pomembno za igralca, saj ne moreš v takih razmerah misliti izključno na odbojko. Kako pa se je vključil v turško realnost trener Bagnoli? Na začetku je bilo kar nekaj težav, vendar je zdaj že bolje. Turki namreč niso preveč delavni, obenem pa delajo vse prav obratno od nas. Ko ti zaviješ desno, gredo oni na levo. Ko rečeš da, oni rečejo ne. Ko ste poleti podpisali pogodbo, ste se veselili, da odhajate v eno najlepših mest na svetu. Je Carigrad res tako očarljiv? Mesto je čudovito, odkrival pa ga bom šele med božičnimi in novoletnimi prazniki. Doslej nisem imel veliko časa. Kje pa živite? Predel Fenerbahče je na vzhodni, azijski strani. Živim torej v Aziji, deset minut stran od telovadnice. Vozim pa se z avtomobilom, ki mi ga je priskrbel klub. Je življenje drago? Še kar, bazar pa je zelo poceni. Doslej ste živeli že v Grčiji, Rusiji in na Poljskem. Kje je bilo najlepše? Doma ... Šalim se! Zelo dobro sem se počutil v Grčiji, tudi tu ni slabo. Največja težava je tu jezik. Nisem odličen angleški govorec, vendar tu ne poznajo niti osnov an- gleščine. Ne mislim na sporazumevanje s turškimi soigralci, ki angleščino obvladajo, ampak na sporazumevanje v vsakdanjem življenju v trgovinah in supermarketih. Komunikacija je enostavno nemogoča. Kako torej komunicirate? Z gestami. Pa še to ni preprosto, saj pomeni na primer pri nas kimanje z glavo »da«, tam pa »ne«. Biti moraš zelo potrpežljiv. Ko ste igrali na Poljskem, ste povedali, da vlada tam veliko zanimanje za od- FORMULA 1 FIA: Vettel ni kršil pravil SAN PAOLO - Nemec Sebastian Vettel se lahko še naprej veseli tretjega naslova svetovnega prvaka. Mednarodna avtomobili-stična zveza FIA je pretehtala debato o spornem prehitevanju Sebastiana Vettla na dirki za veliko nagrado Brazilije, in zaenkrat odločila, da Nemec ni kršil nobenega pravila. Ker naj bi Vettel še pred prehitevanjem Vergna zapeljal mimo zelenih zastav na svoji levi strani, FIA smatra, da ni storil napak. Med rumeno in zeleno svetlobno tablo je namreč plapolala zelena zastava. Če zelena zastava zaplapola preden se prižge zelena svetlobna tabla, je zastava tista, ki šteje. Ferrari je kljub vsemu naslovil pošto na FIA in zahteval natančno pojasnilo glede Vettlove-ga prehitevanja Jeana-Erica Ver-gna, v četrtem krogu velike nagrade Brazilije. bojko. Kako je v Turčiji? Dvorana s 5000 mesti je prazna, nabere se jih kakih 200. Več zanimanja je za nogomet in košarko. Na letošnjih olimpijskih igrah je Italija osvojila bronasto kolajno. Vam je bilo kaj žal, ker vas ni bilo tam? Kolajna ni bila zlata ... Ali ste to zgodbo povsem izločili iz svojih načrtov? Nimam več možnosti, da bi tam igral, hkrati pa me to niti več ne zanima. Kar sem uspel dati, sem dal. Zdaj so na potezi mladi. Imam druge načrte: maja bom postal oče. Ali vsekakor spremljate tudi italijansko odbojkarsko sceno? Spremljam jo. Zaradi krize prvenstvo ni več tako kakovostno, kot je bilo. Izjema so le prve štiri ekipe, ostalo pa ni kdove kako kakovostno. Kar trije zgodovinski klubi so tudi propadli, to so Rim, Monza in Tre-viso. Ali ste v stiku s kakim bivšim soigralcem? Z bivšimi igralci nimam veliko stikov. Nisem tip, ki bi se preveč navezal na soigralce. Moji prijatelji so v Gorici. Ali bi se radi vsekakor vrnili v italijanski klub? Ne vem, počakal bom na razne ponudbe. Tačas načrtujem svojo pot iz leta v leto. Ker je odbojka v bistvu moja služba, gledam tudi na finančno plat. Ne morem si privoščiti kluba, kjer celih osem mesecev ne bi plačevali. Ni vse v športu, pomemben je tudi ta vidik. Ker sem športnik, je tako razmišljanje morda tudi osebni poraz, vendar pa je treba gledati tudi na to. V Italiji plačujejo redno samo nekateri klubi, kako pa je v drugih državah? Težav ni ne na Poljskem, niti v Rusiji, pravijo da tudi brazilski klubi nimajo težav. V Italiji pa je kriza: tam so obljubljali, a ti niso dali. Na Poljskem na primer pa to, kar so ti obljubljali, tudi dobiš. Bolj sproščeno igraš, če veš, da imaš zagotovljeno vsaj plačilo. Veronika Sossa KOŠARKA - Evroliga NOGOMET Za zlato v ■ v zogo le se trojica LONDON - Mednarodna nogometna zveza in revija France Football sta seznam kandidatov za igralca leta skrčila na tri imena. Za »zlato žogo Fife« se potegujejo še Lionel Messi, Cristiano Ronaldo in Andres Iniesta. Zadnja tri priznanja za najboljšega nogometaša leta je prejel Messi, ki lahko postane prvi v zgodovini s štirimi tovrstnimi lovorikami. Za naziv najboljšega trenerja leta se potegujejo trener Reala Jose Mourinho, nekdanji trener Barcelone Pep Guar-diola in španski selektor Vicente del Bosque. Zmagovalci bodo znani 7. januarja. Na gala večeru bodo razglasili tudi enajsterico leta. Med 15 nominiranimi napadalci je edini italijanski nogometaš Mario Ba-lotelli, ki igra pri Manchester Ci-tyu. SCOLARI URADNO - Brazilska nogometna zveza (CBF) je včeraj tudi uradno potrdila, da je 64-letni Luiz Felipe Scolari selektor brazilske nogometne reprezentance. OSTAJA ŠE V BRAZILIJI - Ronaldihno, nekoč eden najbolj nadarjenih nogometašev na svetu, bo ostal še vsaj do konca leta 2013 pri brazilskem klubu Belo Hori-zonteja . SAMO POPOLDNE - Atenski Panathinaikos bo bržkone prihodnje tekme svojega nogometnega kluba igral v zgodnjih popoldanskih urah. Klub je namreč v finančnih težavah in ni poravnal položnic za električno energijo, zaradi česar mu je podjetje za distribucijo te poslalo opomin in grožnjo, da bo izključilo razsvetljavo med tekmo. Olimpiji ni uspelo Vse manj možnosti za Top 16 ima tudi Cantu, EA Milano pa je še v igri Panathinaikos- Union Olimpija 80:72 (17:11, 35:33, 62:42) Union Olimpija: Waters 2, Prepelic 11 (2:2), Blažič 17 (3:4), Rannikko 5 (2:2), Salin 5, Muric 16 (6:6), Baynes 7 (l:4) Močnik 5, Omic 4 (2:4). ATENE - Union Olimpija je v Atenah pričakovano izgubila proti Panat-hinaikosu (80:72), toda je bila kljub okrnjeni postavi presenetljivo konkurenčna in je minuto in pol pred koncem zaostajala le za štiri točke. Panathinaikos je kar trikrat visoko povedel, tako da je bila Olimpija na videz v brezizhodnem položaju, vendar je vsakič reeagirala in se vrnila v igro. V drugi četrtini so Grki vodili za 15 točk, pa je Olimpija na začetku 2. polčasa izenačila. Panathinaikos je nato ušel na 17 točk, v 33. minuti pa je bilo spet tesno (62:56). Nato so gostitelji spet povedli s 72:59, Olimpija pa se je še enkrat vrnila med žive in v 39. minuti prišla na 74:70, pri čemer je imela še napad, ki bi jo lahko približal na točko zaostanka. V končnici je prevladala grška ekipa. Z novim porazom je jasno, da Olimpiji ne bo uspel preboj med 16 najboljših evropskih ekip. Le matematične možnosti ima za uvrstitev med Top 16 tudi italijanski Cantu, ki igra v skupini z ljubljansko Olimpijo. Včeraj je visoko izgubil s 77:53 proti ruskemu Khimikiju iz Moskve. Za italijansko moštvo, ki ga vodi Trinchie-ri, je bil to tretji zaporedni poraz. EA Milano (v skupini C) pa je še v igri, čeprav je na gostovanju nerodno izgubil proti Caji Laboral, potem ko je vodil že s 17 točkami prednost. Na koncu je bilo tesno, 64:62. Ostali izidi: Maccabi Electra Tel Aviv - Elan Chalon 78:73, Alba Berlin -Asseco Prokom Gdynia 67:64, Cedevi-ta Zagreb - Anadolu Efes Istanbul 73:81 (Saša Vujačič za Istanbul 18 točk), Bro-se Baskets - CSKA Moscow 89:97 (Boštjan Nachbar, 15 točk), Partizan -Lietuvos Rytas 75:74. Danes: Real Madrid - Fenerbahce Ulker Istanbul, Mon-tepaschi Siena - Unicaja Malaga, Zalgi-ris Kaunas - Olympiacos Piraeus, Be-siktas JK - FC Barcelona Regal. / ŠPORT Torek, 27. novembra 2012 573 1 ŠEST IGRALCEV NE BO NA ZELENICI Disciplinska komisija pokrajinske nogometne zveze je ta teden kaznovala šest igralcev naših društev. Vesninega nogometaša Stefana Spinellija je kaznovala za en krog, prav tako tudi Andrea Paulicha (Primorje) in igralca Brega Denisa Darisa (na fotografiji KROMA). Vsi trije so bili v prejšnjem krogu izključeni. Zaradi četrtega opomina pa ta teden ne bosta igrala Luca Zorzut (Juvenitna) in Sabato Ruggiero (Zarja). V tretji amaterski ligi so vse do 29. januarja izključili igralca Piera De Luiso. V obrazložitvi je komisija zapisala, da je po drugem opominu stopil do sodnika in ga večkrat ozmerjal, medtem ko sta ga soigralca pospremila do slačilnic pa je še pljunil proti sodniku. Za en krog sta kaznovana tudi mladinca Krasa Alessio Caselli in Marco Bovino. DOBRA NOVICA! V taboru Jadrana si lahko vsaj delno oddahnejo. Nekaj tednov na igrišču res ne bodo mogli računati na centra Mattea Maru-siča, kljub temu pa kaže, da poškodba ni huda. Magnetna resonanca je pokazala, da vezi niso raztrgane, gre baje za močnejši zvin kolena. V naslednjih dneh bo Marusič obiskal ortopeda, ki bo ocenil poškodbo in tudi čas, ki bo potreben, da bo poškodbo saniral. GORICA - Športne dejavnosti v italijanskih klubih obiskuje vse več učencev in dijakov Kaj izbirajo mladi? Čeprav so slovenska društva pri novačenju mladih zelo dejavna in tudi uspešna, se dandanes vse več otrok in mladih, ki obiskujejo slovenske šole, odloča za vpis v italijanska športna društva. Podatke o tem zbirajo povečini profesorji športne vzgoje, ki imajo skoraj edini celoten vpogled v športno udejstvovanje šoloobveznih otrok pri nas. ZSŠDI teh podatkov sistematično še ni zbral, pravi tajnik pri ZSŠDI-ju Martin Maver. V raziskavi, ki je izšla leta 2009, so sicer zbrali nekaj podatkov med dijaki, vendar je anketa zajela le omejeno število šol, specifičnega vprašanja o tem, ali obiskujejo slovensko ali italijansko društvo pa tudi ni bilo. Vpogled v to področje bomo bržkone dobili naslednje leto, ko bo SLORI objavil podatke o raziskavi, v katero so vključili vse dijake višjih srednjih šol Tržaškega in Goriškega ter tiste, ki so zaključili dvojezično nižjo srednjo šolo na Videmskem. Dija ki so namreč odgo valjali tudi vprašanje, ali sodelujejo pri slovenskem ali italijanskem športnem društvu. Dotlej lahko podatke zbiramo izključno pri profesorjih šport- ~~ ne vzgoje. Koliko učencev in dijakov se torej danes odloča za ponudbo v slovenskem jeziku, koliko pa izbira italijanska športna društva in zakaj? O tem smo se pogovorili s profesorji športne vzgoje na Goriškem, ki so nas že večkrat opozorili na to vprašanje. Iz pogovorov smo ugotovili, da nekateri mlajši, osnovnošolci, izberejo italijansko društvo že od samega začetka svoje športne poti, veliko pa je tudi mladih, povečini višješolcev, ki se za prestop odločijo v višjih razredih in v iskanju rekreativnih dejavnosti izberejo bogatejšo ponudbo v italijanskih klubih. »Če so se nekoč mladi in njihovi starši zadovoljili s kakršno koli ponudbo, zdaj ni več tako,« ugotavlja Marta Vizintin, profesorica športne vzgoje na goriških slovenskih višjih šolah. S profesorjem športne vzgoje Andrejem Vremcem se strinja, da je otrok, ki se odločajo za italijanska društva, več kot nekoč. Spremembe zaznavajo na vseh šolskih stopnjah. Po Vremčevih podatkih, ki sicer niso popolni, naj bi se med goriškimi osnovnošolci odločala za italijansko ponudbo približno ena petina otrok (letos obiskuje osnovne šole v Gorici 312 otrok, op. a.), med viš-ješolci pa ta trend potrjuje nenazdanje nagrada šport in šola, kjer približno polovica letos nagrajenih športnikov vadi pri italijanskih klubih. Po Vremčevem mnenju je pri tem sicer treba razlikovati mestne šole od vaških: » V Doberdobu na primer večina otrok izbere slovenski klub, v mestu pa je drugače. Podobno najbrž velja tudi na Tržaškem.« Sicer pa ne smemo mimo dejstva, da je v slovenskih društvih vsekakor baza otrok zelo široka, opozarja goriški tajnik ZSŠDI Igor To-masettig. Slovenskim društvom pri nas, »dela ne manjka,« poudarja tajnik. Ali to pomeni, da slovenska društva tega trenda ne občutijo? Odločilni dejavnik, ki vabi mlade v druga okolja, je predvsem širša ponudba športnih panog. Slovenska športna ponudba za mlade - v ZSŠDI je z Goriške- ga včlanjenih skupno 19 športnih društev, od teh 11 v goriški občini - je omejena predvsem na nogomet, košarko, odbojko, smučanje in kotalkanje, če upoštevamo športne panoge, kjer nastopamo na uradnih mladinskih prvenstvih italijanskih športnih zvez. Pomanjkljivost slovenske športne ponudbe, opozarja Vizinti-nova, pa je tudi zelo omejena ponudba za dekleta, saj riškem. Vse večji odstotek dijakov in dijakinj višjih srednjih šol se otepa agoniz-ma. Vremec pravi, da je padec števila tekmovalcev med dijaki višjih srednji šol 40-odstoten: če se v osnovnih šolah ukvarja s športom 90 % otrok, je agonistov na višjih srednjih šolah gotovo manj kot 50 %. Vizintinova opaža predvsem opuščanje agonizma med dijakinjami višjih razredov višje srednje šole. Nasploh je ženska zastopanost v goriškem športu nizka. To kažejo tudi podatki ZSŠDI, ki jih zbira goriški tajnik Igor Tomasettig: med desetimi športniki so samo štiri športnice. Eden izmed razlogov, zakaj slovenski učenci in dija-kise lahko iz birajo pri slovenskih društvih samo odbojko, smučanje in kotalkanje. Italijanski klubi pa ponujajo širšo paleto: mladi lahko izberejo še atletiko, plavanje, sabljanje, rugby, hokej, namizni tenis, orodno telovadbo ... »Vsak otrok ima namreč drugačne želje, starši pa otroke vpisujejo tudi na podlagi kx'alitete vadbe, prijateljstev in urnikov,« opozarja Aleksader Kodrič, dolgoletni profesor športne vzgoje na nižji srednji šoli Trin-ko. Predvsem pri najmlajših, osnovnošolcih, vpliva na izbiro društva tudi kraj vadbe, poudarja Vremec. Starši včasih izberejo klub, ki je najbližji domu. Ob različnih športnih panogah ponujajo italijanska športna društva tudi več rekreativnih dejavnosti, ki so pravi magnet za mlade. » Višješolci se otepajo agonizma in raje izbirajo netekmovalne dejavnosti. Predvsem dekleta izbirajo pilates, jogo in različne vrste plesa, zelo razširjen je zdaj tudi fitnes v goriškem bazenu,« ugotavlja Vizintinova. Ker slovenska društva zamujajo pri nudenju tovrstne ponudbe, izbirajo višješolci italijanska društva z različnimi rekreativno-razve-drilnimi dejavnostmi. Med slovenskimi društvi je eno izmed tistih, ki se je odločilo za ta korak, Kulturno-rekreacijsko društvo Oton Župančič v Štandrežu, ki nudi večje število rekreativnih dejavnosti. Novo ponudbo je sicer uvedlo šele lani s pilatesom, zumbo, spinnigom in jogo, nam je povedala podpredsednica Sara Boškin, letos pa ponujajo še vadbo trebušnih plesov. Društvo, ki ponuja dejavnosti za dijakinje višjih šol in starejše, pa ni včlanjeno v ZSŠDI, temveč v Zvezo slovenskih kulturnih društev. Pri analizi izbir so sogovorniki torej opozorili še na drug pomemben vidik športnega udejstvovanja mladih na Go- Rezultati naših ekip v realnem času Dobiš jih na www.primorski.eujj ali tudi preko twitterja primorski_sport fl vpisujejo v italijanska športna društva, so tudi mešani zakoni ali italijansko govoreči starši. Na to opozarjata Vremec in Vi-zintinova: največkrat starši sprejmejo kompromis - otroke vpišejo v slovensko šolo, za druge dejavnosti pa izberejo italijansko okolje. »Nekoč take razpršenosti ni bilo. Zaenkrat nimam občutka, da bi starši globlje razmišljali o tem, kam vpišejo svoje otroke. Šport izberejo glede na zanimanje, lokacijo in na kvaliteto vadbe,« ponavlja Vizintinova. Ali bi lahko razpršitev preprečili? »Potrebno bi bilo izboljšati kvaliteto, predvsem ponudbo ženskega športa pri slovenskih klubih. Tu mislim na združevanje moči, kot je na primer projekt Zalet v Trstu, čeprav vem, da so taki poskusi že velikokrat propadli. Obenem pa bi morala slovenska društva hkrati povečati ponudbo rekreativnih dejavnosti. Kulturno društm Oton Župančičje že dokazalo, da je to možno,« je še dodala profesorica. Goriški tajnik ZSŠDI Igor Tomasettig meni, da bi bilo dobro, ko bi na Goriškem ponujali vsaj še atletiko in plavanje. »Nemogoče pa je popolnoma preprečiti odhajanje v italijanska dru-št\>a, ko je njihova ponudba resč večja, Če bi slovenski klubi ponujali več različnih dejavnosti, bi najbrž več otrok izbralo naša društ\>a. Vsekakor se morajo za širjenje ponudbe odločiti društ\>a sama, mi smo krovna zveza, ki lahko na to opozarjamo, ne smemo pa vplivati v odločile društev,« pravi Tommasettig. Ideja o slovenskem goriškem plavalnem društvu se Tommaseti-gu sicer ne zdi nemogoča; dokler se ne bo pojavilo slovensko plavalno društvo ali krožek, bo najbrž goriški bazen ostal v rokah Gorizie nuoto. Vizintinova dvomi, da bi bilo to mogoče, bolj verjetno pa se ji zdi, da bi v italijanskem plavalnem klubu organizirali slovenske skupine, saj je tam kar nekaj slovenskih otrok, med inštuktorji pa so tudi taki, ki obvladajo slovenski jezik. »To pa ne gre kar samo od sebe. Potreben je referent, navdušen in predan človek, podobno kot je Vremec pri Domu, ki skuša obuditi slovensko košarko na Goriškem,« je še povedala Vizintinova. Veronika Sossa KOŠARKA - U17 V končnici Dom prevladal nad Borom Bor ZKB - Dom Mark 66:70 (14:9, 28:31, 40:38) Bor ZKB: Semen 6, Pettenati 11, Mervich, Gruden 6, Mandič, Skoko 6, Kocijančič 31, Milič 6, Akik. Trenerja: Faraglia in Sancin Dom Mark: Franzoni 4, Zera 2, Coz 2, Termini 8, Bensa 17, Antonello L. 8, Antonello M. 6, Peteani S. 8, Gaggioli 13, Osso 2. Trenerja: Delli-santi in Čotar. Na derbiju 4. kroga košarkarskega prvenstva U17 med Borom in Domom so po izenačeni tekmi slavili domovci. V uvodnem delu srečanja pa so bili boljši domači igralci, ki so takoj prešli v vodstvo ter izkoristili nekatere naivnosti Dellisantijevih varovancev. V drugi in tretji četrini pa je Dom prevzel vajeti igre v svoje roke, čeprav so jim bili Kocijančič (izvrsten v napadu z enaintridesetimi tokčami) in soigralci stalno za petami. V zadnji četrtini so bili domovci v rahli prednosti, a je tedaj borovec Skoko z dvema zaporednima trojkama skoraj poskrbel za preobrat. Gostje, med katerimi je blestel predvsem Peteani, pa so obdržali mirno kri in na koncu slavili s štirimi točkami razlike. (av) Vrstni red: Dom Mark* 8, San Vito 6, Servolana, Bor ZKB* in Mon-falcone* 4, Alba Cormons, Venezia Giulia, Goriziana in Azzurra* 2, Bar-colana 0 (* s tekmo več). Prihodnji krog: Dom Mark - Servolana (6. 12. ob 19.30), San Vito - Bor ZKB (5. 12. ob 18.00). □ Obvestila ŠZ OLYMPIA vabi na telovadno akademijo, ki bo v ponedeljek, 17. decembra ob 17. uri v društveni telovadnici na Drevoredu XX. septembra 85 AO SPDT organizira za otroke od 7. do 12. leta starosti šolo plezanja. Srečanja bodo ob petkih od 17.30 do 19.00 na umetni steni v športnem centru Zarja v Bazovici. SK DEVIN prireja pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina predstavitev ekip, trenerjev in tekem nove zimske sezone. Večer bo potekal v sredo 12. decembra 2012 ob 19.30 v Kamnarski hiši v Nabrežini. ALPSKO SMUČANJE - Termini Primorskega pokala in drugih tekem Tudi letos rekreacijske tekme za vse okuse Smučarsko sezono pri nas bo tudi letos obogatil niz rekreacijskih smučarskih tekem, ki ga že vrsto let prirejata Smučarska komisija ZSŠDI in Notranjsko-primorska regija. Primorski smučarski pokal bo s svojo čezmejno konotacijo - vključena so namreč slovenska smučarska društva v Italiji in klubi notranjsko-primorske regije - letos zaživel v tej obliki šestič zapored. Šlo bo torej tudi za zaključno dejanje drugega triletnega projekta, zato mu bo ob koncu sledilo še sklepno nagrajevanje najboljših klubov, ki so vestno sodelovali vsa tri leta. Kot običajno bo tudi letos Primorski pokal vključeval štiri tekme. Ponovno bo več tekem v FJK, le ena pa v Sloveniji. Prva tekma bo že v nedeljo, 20. januarja, v kraju Forni di Sopra v organizaciji SK Brdina (Pokal Nova), v nedeljo, 3. februarja, bo tekma na Zoncolanu v organizaciji ŠD Mladina (Pokal Barich dvigala/ascensori), edina tekma v Sloveniji bo v organizaciji SK Kalič v soboto, 9. februarja (Miškotov pokal). Niz bo zaključila tekma za 25. Pokal Prijateljstva treh dežel, ki ga bo letos v kra- Ennio Bogatez kroma ju Forni di Sopra organiziral SK Snežnik iz Ilirske Bistrice. Zaključno nagrajevanje bo v nedeljo, 21. aprila. Tudi organizatorji Primorskega pokala so letos zamrznili starostne kategorije, tako da se bo delitev po kategorijah ujemala s tisto, ki velja na uradnih tekmah FISI. Ker se bo z letošnjim nizom tekem zaključila triada, bodo na zaključnem večeru nagradili tudi pet najboljših društev v absolutni in mladinski konkurenci, ki so v treh sezonah zbrala največ točk. Tem ne bodo podelili praktičnih nagrad, am- pak finančni prispevek, kar je nasploh novost letošnjega pokala. »S tem želimo tudi nagraditi trud društev, ki so bila stalno številčno udeležena,« je pojasnil duša Primorskega pokala Ennio Bogatez, sicer načelnik smučarske komisije pri ZSŠDI. Uradna predstavitev Pokala bo v sredo, 19. decembra. Izključno za člane slovenskih klubov v Italiji bo 17. in 18. februarja zamejsko smučarsko prvenstvo v teku na smučeh in alpskem smučanju. Organizacijo obeh tekem bo prevzela Brdina, ki je lani zaradi neugodnih vremenskih razmer odpovedala tekmovanje v alpskem smučanju. Tekmovanje bo v kraju Forni di Sopra. Da bi letos na tekmo v smučarskem teku privabili tudi tekmovalce iz drugih klubov, načrtujejo pri Mladini krajši tečaj pred tekmo, s čimer želijo promovirati smučarski tek. Za najmlajše pa bo tudi letos stekla tekma Kekec na smučeh, ki jo bo organiziral SK Devin 24. februarja. Namenjena pa je vsem tečajnikom zamejskih klubom. (V.S.) velike novosti v Centro Pelletterie ulica Lamarmora 14 - blizu tržaškega sejmišča NARDINI GHEPARD za Ryanair CARRARO Vse do božiča 20% popusta na vse usnjene torbice in izdelke Versace Jeans ODPRTO OD 8.30 DO 19.00 ODPRTO VSE NEDELJE V DECEMBRU OD 10.00 DO 19,00 DISNEY / RADIO IN TV SPORED Petek, Bö. novembra 2012 2B V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2012: OPZ Kraški svet 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi V ospredju 21.05 Iz arhiva: Koncert - Terra Folk, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due CWR\ 21.05 Film: The Core (fant., ZDA, '03) 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: L'ultima parola ^ Rai Tre Walker Texas Ranger 21.10 Aktualno: Quarto Grado (v. S. Sottile) 23.55 I bellis-simi di R4 Canale S 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Ve-nier, M. Liorni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Show: Tale e quale show (v. C. Conti) 23.25 Aktualno: Tv7 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nan.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Odd.: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Greg-gio, M. Hunziker) 21.10 Nan.: I Cesaroni 5 23.40 Rotocalco: Supercinema O Italia 1 7.00 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.00 Nan.: Il nostro amico Charly 8.45 Nan.: La signora del West 9.30 Rubrika: Tgr Montagne 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Odd.: Seltz 14.45 Nan.: Senza traccia 15.30 Nan.: Cold Case - Delitti ir-risolti 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 Dnevnik 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.30 Nan.: Miami Medical 12.10 Rubrika: Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Unnatural History 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: CSI - Miami 22.00 Nan.: CSI - New York 22.55 Nan.: Person of Interest 23.55 L'Ita-lia che funziona 0.10 Nan.: Human target La 7 LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Coffee Break 11.00 Rubrika: L'aria che tira 12.20 Rubrika: Ti ci porto io... in cu-cina con Vissani 12.3018.20 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Cristina Parodi Live 16.30 Nan.: Il commissario Cordier 19.15 G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 6.00 Aktualno: Rai News Morning News 6.30 Il caffe di Corradino Mineo 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Rubrika: Spaziolibe-ro 10.10 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Rubrika: Codice a barre 11.30 Rubrika: Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Rubrika: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo, Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.10 Nan.: La casa nella prateria 16.20 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Comiche all'italiana 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Dok.: Amore criminale 23.10 Dok.: La cronaca nera negli anni '70 0.00 Nočni in deželni dnevnik u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: I Carabinieri 7 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.35 Odd.: Scene da un matrimonio 16.15 Film: Firefox - Volpe di fuoco (pust., ZDA, '82, r. C. Eastwood) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: 21.10 Show: Crozza neI paese deIIe meravigIie 22.20 Italialand Remixata 0.20 Aktualno: Omnibus notte ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.20 Deželni dnevnik 7.25 12.50 Aktualno: Musa Tv 7.35 Dok.: Italia da scoprire 8.00 Dok.: Borgo Italia 13.00 Le ricette di Giorgia 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Happy Hour 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: McLintock (vestern, ZDA, '63) 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved (t Slovenija 1 6.15 Odmevi 7.00 Dobro jutro 10.10 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo 10.20 Lutk. nan.: Bisergora 10.40 Odd.: Profesor Pustolovec 11.00 Odd.: Firbcologi 11.25 Nan.: V dotiku z vodo 12.00 Poročila 12.05 Sveto in svet (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Dosje: TEŠ 6 (pon.) 14.25 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Risanke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Odd. za otroke: Infodrom 18.05 Odd. za mlade: Razred zase 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Koncert: Il Divo 21.00 Volitve 2012: Sklepno soočenje 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.10 Polnočni klub: Ogenj - Prijatelj in sovražnik Slovenija 2 A Kanal A 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 8.55 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura 11.50 Prisluhnimo tišini 12.25 Nordijsko smučanje: svetovni pokal v smučarskih tekih - sprint (M in Ž), prenos iz Kuusama 14.30 Dok. odd.: Pot domov 15.20 Osmi dan 15.55 Minute za... 16.25 Rad igram nogomet 16.55 Nordijsko smučanje: svetovni pokal v smučarskih skokih - ekipno, prenos iz Kuusama 18.40 20.25 Alpsko smučanje: svetovni pokal: smuk 21.50 Film: Plamen in citrona 0.00 Film: Libanon (t Slovenija 3 6.0019.55, 22.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 Evropski premislek 7.30 20.00, 23.05 Aktualno 8.00 Nujna seja Odbora za izobraževanje, znanost, kulturo, šport in mladino, prenos 9.00 Odbor za zadeve Evropske unije, prenos 10.00 22. izredna seja Državnega zbora, prenos 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 19.30 21.50 Kornika 20.15 23.40 Tedenski pregled 20.45 Na tretjem... 21.30 23.20 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vesolje je... 15.00 K2 15.25 Film: Posebna ženska 17.10 Avtomobilizem 17.25 23.40 Športna odd. 18.00 Univerza 18.20 Bu-kvožerček 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.10 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vse-danes aktualnost 20.00 Ciak Junior 20.30 Effe's Inferno - Peklenski izbor 21.15 Istrska potovanja 22.15 Arhivski posnetki 23.10 Potopisi Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 8.3517.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00 Novice in videostrani 17.30 ŠKL 19.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.00 odbojka - Salonit Anhovo : Astec Triglav, posnetek tekme 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani pop Pop TV 6.55 Risane in otr. Serije 8.00 18.00 Nan.: Larina izbira 8.50 Misli zdravo 8.55 10.05, 11.30 Tv prodaja 9.10 15.50 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.35 14.55 Nad.: Brezno ljubezni 12.00 16.50 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Dok. serija: Čista hiša 17.00 24UR - popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Resnično-stni show: Gostilna išče šefa 21.00 Film: Kupljeni božič (kom., ZDA, '04) 22.00 24UR - zvečer 23.00 Eurojackpot 23.15 Nan.: Na terapiji 23.50 Film: Borba za preživetje (triler, Kan., '11) 7.40 Risane serije 8.10 Svet 9.0517.05 Nan.: Teksaški mož postave 10.0018.55 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Urbani freestyle ek-stremni športi 13.05 Nan.: VIP 14.00 Nan.: Frasier 14.30 Nan.: Moja super sestra 15.00 Film: Devica v New Orleansu (kom., ZDA, '09) 16.35 Nan.: Kako sem spoznal vajino mamo 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Podli fantje (akc., ZDA, '95, i. W. Smith) 22.15 Film: Krvave ulice (triler, ZDA, '09) 0.05 Film: Lažna agencija (kom., ZDA, '06) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa; 11.00 Studio D; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.20 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Vladimir Levstik: Zapiski Tine Gramontove 1. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Evropa osebno; 11.00 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Rekel in ostal živ; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Bla bla radio; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Ari Zona. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.40 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appuntamenti; 10.10 Vremenska napoved; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Il vaso di Pandora; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Sulla via delle Indie; 13.35 Ora musica; 14.00 La biblioteca di Babele; 14.35, 20.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pome-riggio ore quattro; 18.00 Etnobazar; 19.30 Večerni dnevnik; 22.30 Sonoricamente Pu-glia; 23.00 The magic blues; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.45 Od muhe do slona; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Info. odd. v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, ones- naženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 9.55-12.30 Svetovni dan srca; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Izvidnica; 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 17.10 Evro-tip; 18.45 Beaver Creek, smuk za moške; 19.00 Dnevnik; 19.45 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Lake Louise, smuk za ženske; 21.30 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 3. koncert orkestra SF za oranžni abonma; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 30. novembra 2012 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA 1020 1020 _ ]030 Nad Italijo je obsežno ciklonsko območje z mrzlim zrakom Nad severnim Sredozemljem, Alpami in srednjo Evropo v višjih plasteh. Nad našo deželo bodo od petka prihajali je obsežno ciklonsko območje. Od juga v višinah k nam bolj mrzli severno-vzhodni tokovi tudi v nižjih plasteh. priteka precej hladen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.24 in zatone ob 16.23 Dolžina dneva 8.59 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 18.03 in zatone ob 8.44 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo še obremenilen in z vremenom povezane težave bo imelo veliko ljudi. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 15,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.18 najnižje -4 cm, ob 10.06 najvišje 37 cm, ob 17.20 najnižje -49 cm. Jutri: ob 0.05 najvišje 21 cm, ob 4.55 najnižje -1 cm, ob 10.30 najvišje 31 cm, ob 17.57 najnižje -43 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m.............3 2000 m...........-6 1000 m............0 2500 m...........-7 1500 m...........-5 2864 m...........-8 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu 1. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg Sis mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona CELOVEC O 0/3 O TRŽIČ 3/3 O KRANJ O GRADEC „ 2/5 M O 0/1 S. GRADEC CELJE 3/4 O MARIBOR PTUJ O M. SOBOTA O 3/5 o LJUBLJANA 4/4 N. MESTO 2/3 ZAGREB 5/5 O tt* -¿te Ž- —- ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo oblačno z zmerno Burjo na planotah, močnejšo pa na obali, kjer bo v Trstu dosegla hitrost sunkov do 80 km/h. Temperature bodo nižje od prejšnjih dni. Možne bodo rahle padavine v teku popoldneva, nad 700m pa bo rahlo snežilo. Oblačno bo s padavinami, ponekod po nižinah bo občasno snežilo. Hladneje bo, na Primorskem bo pihala zmerna burja. Temperature bodo od -1 do 5, na Primorskem do 8 stopinj C. J CELOVEC O 0/3 TOLMEČ O -3/3 VIDEM O 3/9 > O PORDENON 4/8 TRBIŽ O -5/1 O -5/-3 KRANJSKA G. /ČEDAD O 4/8 O TRŽIČ 0/2 o GRADEC 0/4 o-2/1 S. GRADEC O KRANJ CELJE 0/3 O MARIBOR O 0/3 PTUJ O M. SOBOTA O-2/4 K o 1—' LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 1/4 N. MESTO 1/3 GORo 0 3/6 POSTOJNA O 5/9 ^ 3/6 O -12 portorož o^ v j™omej 49 umagXXopatija reka 1/4 ZAGREB 2/3 O PAZIN O (NAPOVED ZAJUTRI Nebo bo spremenljivo do oblačno, Burja bo zapihala na planotah, močneje pa ob obali. Ničta izoterma bo nad 1000 m, na Trbiškem nad 700 m. V soboto bo pretežno oblačno in povečini suho, burja bo nekoliko oslabela. V nedeljo bo oblačno s padavinami, po nižinah v notranjosti bo večinoma snežilo.