I» K O L E T A R E C JE DELAVSKI 1.1 S T ZA M1SI.ECE ČITATEUE PROLET AREC l.lasilo Jni(»Mlov«iiawke Soei«li»üene Zve«' in Prosvetne Mu t ire OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU iT. — NO. 1744. »■i«r«4 H «•rt«. — 1907. - r.fc«M» »»4. *•* * C**»«» •» • *«• y *•'« CHICAGO, ILL., 12. FEBR'JARJ\ (February 12), 1941. Published Weekly at 2301 8. Lswndsle Ave. LETO—VOL. XXXVI. Musssolini gradil imperij na pesku in izgubil vojno ITALIJA DRUGA VELESILA, KI JE PODLEGLA V SEDANJEM KONFLIKTU. — BAHAVI DIKTATOR PRED OSMIMI MESECI IN SEDAJ. STRAH ITALIJANSKIH KOLONISTOV V AFRIKI GRKI SVOJE ZMAGE DRAGO PLAČUJEJO "Tunr.ija. I)jibo:iti, Malta, ih>c in se »ačne sklepati "mi-Gibraltar. Sueški prekop, Kor- rnvno" po«odbo. Duče »e je jezika, Niča!" w> Jkliculi italijan- r.il, a na «la» ni proteatiral. frOM-aj/nHfi svojemu du-, Anglija trd oreh čeju. To je bilo pred kakim 14- _ , . . . ,„ UJ . , v •• kit km Dasi »e je francoska armada ton, eni. In on j.m je «bljub.1 J suJa da ko pndc prav. dan s, ga bo sko ■zbr. in pr,drui,l te kraje m.- ^ se ter, Italij» .n njenem» .mpenju. AnjfUja na presenc^nje nem. Pogreb Francije » Rimu ških strategov organizirala za "Pravi dan" je po Mus.olije-! »'. Nemiija ima sedaj z vemu mnenju naglo prihajal.! njo resmčno vojno Hitlerjeve aimade »o poplavljale Francijo. Kmalu bo po Ne le ona, nego še posebno Italija. To je bil za Mussolinija drug udarec. Z vojno proti Franciji si je dal madež za-vratnosti, tu pa je dobil priložnost demonstrirati svojo teorijo, da je trajen mir nesmiseln, kajti vojne »o potrebne za oje-klenjenje in očiščenje narodov. Koliko je on v svojih govorih pretil, kaj vse bo storila mogočna italijanska armada ob pr-i vem spopadu s sovražnikom kjerkoli, a ko je dobil prilož-; nost, so dosegle njegove divizije v Afriki le nekaj manjših zmagr, vzele kos Egipta in angleško Somalijo in pri tem je ostalo. Dalj ni*o mogle. "Mare nostrum" BORBA MED DELAVCI IN DRUŽBAMI TRAJA DALJE NEGLEDE NA APELE DA TO OVIRA VLADNA NAROČILA V Angliji se nevarno veča pomanjkanje in bolezni naraščajo TRIJE KONGRESNIKI PREDLAGALI, DA SE STAVKE PREPOVE V VSEH OBRATIH, KI SO V SLUŽBI NARODNE OBRAMBE. — FORD PRAVI, DA NE PRIZNA NOBENE UNIJE. — UPIRANJE HARVESTER KOMPANIJE Angleži ao mislili, da jim v tej vojni ne make podmornice ne bodo v ¿kodo (oliko kakor v prejšnji. V resnici je obratno. I Veliko več ladij v enakem ča-***> ki «o bile natrpane s živili ali pa x drugim tovorom za v j Anglijo, je potopljenih. Ker živil primanjkuje, je mi-niater sa prehrano znižal od-; merke i* bolj. Delavci na primer, katerim skuša živilska komisija čimbolj ustreči, smejo , kupiti vsak dan eno unčo j tteaka. Ampak to, da smejo, ne pomeni, da ga tudi dobe. Prvič, Grki »o v obrambi «vojo 4o*oto prod italijoatko iavasijo utrpeli km ¿„^tj morajo seveda denar voliko ftrtev. Kajpada. Italijani i* vo¿jo, toda junaški odpor grikik brarabov-iev jo moral oalototi na italijansko granato, strojnico in na druga morilna orožja. Posledica jo, da jo bilo mnogo grških vojakov ubitih in ranjonih. C srnja slika: Grško ranjonco donasajo s bojišč v vojaško bolnico. Dokler bodo razredni interesi obstojali, bo med njimi boj tudi ako se ga hoče zakriti ali pa prekiniti pod gesli patriotizma, narodne obrambe ali če- vseh slučajih. Skoro v vsakem posreduje menodajna oblast, zapopadena v NLRB, ali pa drugi zastopniki vlade. Kom-panije pri tem tarnajo, da jim sarkoli. Tako so listi polni po- taki spori zavlačujejo produk-ročil ne samo o vojni nego tudijcijo, s stavkami se jo pa sploh ustavi. S tem skušajo zastopniki korporacij vedno napraviti PRESOJANJA DOGODKOV DOMA l\ PO morajo in drugič, v mesnici jim lahko s tem mesom postrežejo le, ako ga imajo. Sploh postaja živilsko vprašanje za Anglijo silno težavno. Kaj pomagajo ladje, polne mesa, žita in drugih živil, če morajo vsled torpedovk na morsko dno! Anglija le upa, da bo premagala tudi to poglavje vojne. Posledice poman jkanja hrane čuti posebno v naraščanju bo- o konfliktih v industriji. Stavk manj kot jih je bilo Od kar je ameriška industrija spet v polnem pogonu na račun vladnih naročil za oboroževanje, »e dogaja tudi veliko več stavk, kakor pa, kadar so obrati napol v zastoju. Vzroki so očitni: Delavci hočejo za j svoje delo primerno plačo, člo-, veško ravnanje z njimi in za svoje zaščitenje priznanje unije. Naobratno pa je svojstvo kompanij delavce izžemati pri delu do skrajnosti in jih čim-manj plačati. Tisočere družbe vtis, da so oni patriotični, ker hočejo hiteti s produciranjem, delavci pa niso, ker se kujajo in stavkajo. Nevaren predlog Torej naj se sabotiranje prepove s posebno postavo, svetujejo delodajalci—kajpada pod pretvezo narodne obrambe. Ni jim bilo treba dvakrat reči, kajti v kongresu je že prilično raznih predlog v ta namen. Največ opore je dobila v kongresu ona, ki so jo predlagali poslanci Vinson, Hoffman in po deželi se na vse pretege bra-, Howard Smith. Philip Murray je v vlogi Bernard Shaw, ki se vsled _____ predsednika CIO odobril Roose-'svoje visoke starosti le še red- !eEn^Xorej ¿«Vojna pek^ftudi veltov načrt za podpiranje An- kokrat oglasi, jb pred par me-laa Anglijo_v srdan.em kon- glije pogojno, da se mu da go-j seči dejal, da vrše nemiki le-!fjiktu veliko bolj kakor!pitaloni Je toreJ tu kakor z™e tove spremembe, dočim ga je! talci z rušenjem Londona zelo zm Nem£|j0 i rom, pa čeprav se pri tem m nijo pri>;nati unijo in odslavlja-jo tiste delavce, ki jim jih Špi-joni zatožijo, da a/, Oni vedo, da se ne mislimo umešati aktivno v vojno. Kar z omenjenim klicem skušajo doseči je, da bi Zed. države pustile na cedilu Anglijo in vse druge, ki se bore zooer nacizem v vsakem oziru. PROLETAREC 4 UST ZA INTIRE5E DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaj« Ju|oilovamka DtUvilu TUkovna Druiba. Ckicag*. III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih driavah sa celo leto $3.00; za pol leta $1.75; za ¿etit Krta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu na>posa*ja do pondeljka popoldne za priobêitev v številki tekotega tedna. PROLETAREC T T * • * Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Estsblished 1906. U Editor...........„......................................................Frank Zaitz Business Manager..............._.....................Charles Pogorele^ Asst. Editor and Asst. Business Manager.........Joseph Drasler SUBSCRIPTION RATBS: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Month» $1.00. Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00. PROLETAREÇ 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 DIKTATURA NA KUBI POOSTRENA "Negotiated Peace" Mnogi v Zed. državah si prizadevajo končati vojno v Evropi a sporazumno sklenitvijo miru med Anglijo in Nemčijo. Namesto da bi ena dežela skušala drugo naj pn o zdrobiti, naj ai rajše sežeti v roke a priznanjem, da ni ne ena ne druga tepena. Njuni ministri naj se posedejo okrcg mtee in začno pogajanja ne kot zmagovalec s premagancem, nego na temelju priznanja, da so si vsi enaki, da ni med njimi ne premagancev ne zmagovalcev. Tako je bil leta 1938 sklenjen "monakovski mir". Za drugi tak monakovski "mir", za "negotiated peace", sfe v tej deželi ogrevajo posebno tisti, ki so Chamberlaina najbolj obsojali. Na primer za nor mir a la MUnchen je tajnik komunistične stranke Earl Browder, urednik in lastnik čikaške Tribune Robert R. McCormick, voditelj izolacionistov senator Wheeler in mnogo drugih odličnjakov. Tudi Norman Thomas je dejal, da bi bil "negotiated peace" manjše zlo kakor pa da Nemčija in Anglija skušata druga drugo izkrvaveti v vojni. Glavni in najvplivnejši zagovornik takega miru je Col. Charles Lindbergh. 2e pred mnogimi meseci ga je propagiral po radijskem omrežju širom dežele in z ogromno publiciteto tu in v Evropi. Lindbergh sicer ni nikakršen priznan politik, toda v očeh javnosti je on magnetična sila, kakor so na primer naj-slovitejše filmske zvezde. Njegova mnenja se smatrajo za tako važna, da je bil glede Rooseveltovega predloga za podpiranje Anglije v njeni vojni s Hitlerjem zaslišan v kongresnem in senatnem odseku za vna-nje zadeve. Lindbergh je odkrit prijatelj nacijev in Hitlerjevih aspi-racij za kontroliranje Evrope. Pred obema kongresnima odsekoma je brez obotavljanja priznal, da Hitlerju ne Želi poraza. In ne zmage Angliji. Fred odsekom poslanske zbornice je izjavil, da če Anglija zmaga, bo to tragedija za Evropo. Pred senatnim odsekom, ko so ga gnjavili z vprašanji, je to moje mnenje nekoliko popravil, toda vztrajal pri prvotni fcrjavi, da je boljše za Evropo in za ves svet. da se Nemčije ne premaga. Radi lepšega je dodal, da tudi Anglije ne. Torej naj skleneti mir. Kakšen mir? Tu je Lindbergh čisto hladnokrvno tolmačil, da je treba Nemčiji (to seveda Hitlerjevi Nemčiji) priznati vse, kar ji spada. Lindberghov "negotiated peace" potemtakem pomeni mir pod Hitlerjevimi pogoji. Nihče izmed Američanov ni v Časopisih in v radiu v Nemčiji in v Italiji toliko stavljen, kakor Charles Lindbergh. Listi in radijski komentatorji sicer časte tudi druge, na primer senatorja Wheelerja, ki ima drugo mesto. Toda o Lindberghu •pravijo t Berlinu m Rimu, da je on človek silovitega poguma, in da so njegove izjave za mir in preiti podpiranju Anglije kakor najsvetlejši žarek v gosti temi. de posebno je nacijem všec opetovana Lindberghova trditev, v obema odsekoma zveznega kongresa, da po njegovem mnenju Anglija ne more zmagati. Ako ji bodo Zed. države pomagale, bo to le podaljšalo vojno, ne pa spremenilo njen izid, ki po sirokovn jaški sodbi letalca Lindbergfea ne more biti drugačen kakor zmaga Nemčije v vsakem slučaju. Ko so ga v kongresnem odseku vprašali, ali jt prejel odlikovanje od Hitlerja, je to radevolje priznal. Tajiti bi tega itak ne mqgel. V tem slučaju se Hitler v oddajanju medalj ni čisto nič ukanil. . ; ♦ e « x Predmet tega članka sicer ni Lindbergh nego mir in pa kakšen mir. Wheeler hi Lindbergh in drugi v tej deželi, ki *ele, da se Anglija poda zato, da nas ne potegne v konflikt, hočejo mir sporazuma. Hitler, ki ga je morda pripravljena skleniti na tej podla«*, za javnott vztraja, da edini mir, ki ga bo Nemčija sklenila, mora temeljiti na njeni popolni zmagi. Torej on hoče "diktirani mir". Angleški premier Winston Churchill pa je minulo nedeljo v svojem govoru po radiu ofcnanil svetu, da bo Anglija sklenila samo tak mir, ki bo temeljil na njeni zmagi. Ameriški predlogi za "negotiated peace" so torej vsaj za •edaj še brez vredndsti. In tudi če bi ga Nemčija in Anglija sklenili, bi to bilo le premirje. Medtem pa bi oboroževanje brstelo v pripravljanju za nov konflikt. Miru ne more biti, ne takega ne drugačnega, dokler bodo tu drŽave, ki jih označujemo za "agresorske". Z vsako razpolaga samo en človek po svoji mili volji in le ti posamezniki so edina ovira, da ni mogoče skleniti miru, ki bi bil mir in bi si ljudje širom sveta na to res lahko oddahnili. Le socializmu pripada bodočnost I IZ KANSASA Kaj pa na* jugozapadni "dust bowl", iz katerega smo pred par leti pošiljali prah do tisofi milj daljave proti vzhodu? Ga ni več. Poročilo vro- Pod naslovom "Ironija 'mo-|ker nimajo takega resnega namenskega urada ugotavlja, da derne' dobe" je mariborska j mena. Zgodovina nas uči dalje, je po teh krajih prošlo jesen in Delavska Politika priobčila sle- da je po vsaki reakciji, ko j? to zimo toliko mokrote kot že deči času primeren članekta dosegla svoj vrhunec, nastu-desetletja ne. Tako so tudi pra- V današnji "moderni" dobi pila doba novega prerojenja sni viharji v zapadnem Kan- niso nekateri izgubili le živce, človeštva. Takih prelomov je sasu in sosednih krajih pozab- ampak tudi razum. Reakcija bilo v zgodovini že mnogo. In fjeni. Nič več tistega prahu, ki vseh barv pripoveduje, da so- j vsak prelom z reakcijo, čim nam je silil v nos, ušesa in oči, cializem nima več pogojev za sploh povsod, in ko ga je bilo | toliko, da je bilo včasi treba | kar pri belem dnevu prižgati 1 luči na avtu. obstanek v današnjem razvoju. Ta preganja socialiste, uničuje in prepoveduje njih organizacije, literaturo ter pravi kon- bujša je, prinese tem večji napi edek. Današnja reakcija je naperjena proti socialni pravičnosti, proti znanosti socializma, ker je to najaktualnejši problem dobe in zato upravi- Kaj po vojni? Nekega dne bo vojne konec in nastane mir. Morda bo tieti mir le odmor, kakor zadnjič. A predno pride res mir, ga morajo skleniti ljudje, ki so za socializem. Kajti brez socializma tudi miru ne more biti. .lndnim farmarskini uradom, Kuba. ki ima približno pet milijonov prebival««*, ¡a velja aa »amottojno ki jih skrbi, kaj bomo S p&Ili- republiko. n* mor« pa a« mor« iivati br»a aarot ia ««mir«*. Nj«n »edanji c0; stare Zaloge SO še polne in pr«d*«4nik Batut« j« diktaturo nad njo vtlad n.miror m«»«ca januarja, «d- «fit flh f . "hnmnor kritih «a »«odkritih «arot t.r * »roj« o.«ba» rarnoet jako poo.tr»! Kuba. |eM*fiW f™. f*1 DUBiper k«t «aa»«, j« M«ka l«kkotirc«r ia Z«d. driar, ki tam pr«mim«j«jo ia rajaj«. CI>0P * I>HlgJe je pa pri J11Š1 Na ««r»ji »liki j« Batu t« * p««i ia p« *«jaki i» drugi, ki ta ««r^jaj« pr«d spet skrb, ker ni "bele" moke mor«bitai«n. «fntatorji \ » "ŠtriHo" ČUdnO je urejen ta svet. Ker se že vse obrača na mokro stran, se je tudi v kansaški legislaturi zadnji teden okoraj- čno da socialistov nikjer ni, da Dosti mokrote v zemlji je iztrebi j en ta plevel. Pripove- čeno'pričakujemo, da bodo pol njeni tukaj d6bro letino. Pa dujejo to s tako nasilno propa-j prelomu z reakcijo nastopili u-gl&iom časopisnih poročil to gund0t da bi po6teno -teWi-tt. ^J^T** fU,V,^, raZ,nlm I ¿"0 gibanje prekričall in obenem vtepajo naraščaju iluzi- godnejši pogoji za izvedbo našega svetovno-nazor"u*ga problema. To je nara* ji zakon je, nekateri stare, nekateri no- razvoja, ki ga ne more zatreti PELO V PREMOGOVNIKIH VZLIC "VARNOSTI" ŠE VEDNO NEVARNO četudi se premqtrovni*ke dru- ziraiije produkcije. V ibe pciiaSajo, da «> rove opre- namreč namesto starih metod |i'., . __.___ ,____. .. mile z varnostnimi napravami, instalira «troje, pri katerih se ff .5 T®' ** .l^JS ki se zborujejo od leta do le- mnogi delavci pMkodujojo «U: ta. Je bilo lani ubitih več pre- p. tudi smrtno ponesrečijo pre- .^^Li^h radarjev kot v kateremkoli dno se jih nauče gladko obra-lfe b?.'\em n,tl do posameznem letu od 1928 na- «ovati. Vrh tega je u način tu-! '^SSSu^SSl te1 prej. «i sam na s€bl nevarnejAi kot1 * wna»Ki lanatiKi se ti- Največje lanske rudniike ne- P« na stare načine. : (jr_no|. ■ sreče so bile: I Ker vsi ti vzroki za nesreče Bartley, W. Va„ dne 10. ja- obstoje in povečavanja nuarja. 91 dela\cev ubitih.. ve, da bi prezrla in pozabila socialistično delavsko gibanje in njega naloge. Pri vsem tem tudi poudarjajo, da so na svetu zavladali novi nazori, nove ideologije in da ni več vrnitve k delavskemu boju za socialno pravičnost. Ven ta boj proti socializmu MM,1 . - m _ vodijo zagovorniki ideologij, ki rove se Raymond bmith in atoje lm «ulišču, da mora dru- predlagal konec kansaške "su-1 voditi go«podarstvo ali kapital. To vodstvo naj bo avtoritativno ali kakor ga imenujemo po rimskem pravu hierarhično. Pri tem sistemu delovni ljudje ne smejo imeti besede, ampak nobena de tako umetna ovira. Ta razvojni zakon uči, da ima socializem Še bodočnost in da je vsakršno omahovanje ali kolebanje kamorkoli nepotrebno in škodljivo za Čas. ko bo nastopila nova doba napredka, zlasti socialnega napredka. Socializem je znanost, dognana *tvar. Zato je potrebno, da ima stanovitne, načelne in energične pobomike tudi ob najtežavnejših dobah. Pogoji za boj za socializem so podani toliko časa, dokler bodo socialne krivice in je zaradi tega potrebna načelnost in stalnost njegovih pobomikov pa tudi aktivnost v le gospodarji, zastopniki kapi r__________ r_________ sto uro zakričali nad tako 4 pre- da ^ ohrani kapitalistično I boju za U načela, kolikor je to Križ božji! Naš in svetnjaSki Kansas in •čisti pa izkoriéfanje in ozira na social- v izrednih razmerah mogoče, ne potrebe delovnega ljudstva Najvišja Čednost vsakega na- Neffs, O., dne 16. marca, 72 delavcev ubitih. premogovniške produkcije celo i ^P8" 7 ! Hinav^ina, da ^ toliko, kolikor je kapitalu šega somišljenika je zvestoba naraščajo, je čas. da se vsi pri- ? neba, Tl a"at,k,/pet všeč. in borbenost za socialno pravi- zadeti. to je, premogovniške , Socialno g banje se Wa.| co delavskega raxrada. družbe in delavci pobrigajo za! I ?? ? f^ f P ' . ^h razmer nahaja v never- S^iman. Pa 15. julija, 62 in varnost pri *a ,mamo: w slcer,2a d ietno težkem položaju, ker se . 7 ^^ . premogarje\ ubitih ™ „ aA I a n itikiHtk I ti n iex ko je objavljena stati- j krivice ne bodo odpravljene, re,e kot pa se je nabiral na, t¡k ,judgke„a ¿tetja ko naáa prejšnje načine, ko je bilo IIKa IJuagKe^a ilel>*' Ko naáa ♦dr /no orodje premogarja Jopa ta in kramp, stroji, obrato-vani z elektriko, pa nudijo s "slavna" dežela v vsakem cenzusu zaznamuje nazadovanje. * svojimi iskrami več priloinosU j prahu in plinom za uŽig. 10 ubitih. Cadiz, Ohio, dne 29. novembra, 31 ubitih. Becekley, W. Va., dne 17. decembra, osem ubitih. Skupno x onimi premogarji. ki so bili ubiti pri delu (ne v eksplozijah), pa znaša število žrtev skozi lansko leto 1,251 mož. Ako se pomisli, da premo- _ govniki v zadnjem letu niso o-1 bratovali dosti več kot skozi AFL sku$Q v Fordovih nekaj prejinjih let. je nara«tek ^varnah tekmovati $ CIO smrtnih nesreč v rovih izven vsake proporcije. Notranji taj- Urad AFL trdi, da je orga- nik Harold I. Ickes je v svojem niziral v nekaterih Fordovih poročilu o premogovni industri- delavnicah že nad polovico de- ji poudaril to dejstvo na naadov lavcev v svoji uniji. CIO to za- kompanij in premogarskih unij. nika in trdi, da kar AFL v tem , Vzrujavanje po Rudniški biro zvezne vlade flučaju počne je le pomoč For-• neDOfrebnem pravi, da veliko nesreč v pre- du v boju proti uniji avtnih de mogovnikih povzroča mehani- lavcev. PROSVETNA MATICA V fond Proaretn« matice *o rpia r.u priredi pustno (ne puščob-jfaU. ^^ JSZ |ll. ,dfUi¡0 no) veselico v soboto 22, fe- tranitttcijo v oktobru, novembru In decembru 11)40 kot »ledi: bruarja v dvorani v kamp 50, in vabi vse bližnje in daljne ro-l jake v poset. Je to eno izmed 6» SNPJ, Morgan, Pa... naših redkih društev, ki ima "pep'\ Zatorej se \idimo na njih veselici. A. Shular. Vsota Ako socializem nima bodočnosti, čemu se ga pltitokraclja tako boji t Diskuzija med socialisti, ki morda prjnese dobre rezultate Med socialisti, posebno v socialistični stranki, se od lanskega novembra sem vrši živahna razprava o vprašanju reorganizacije in reorientacije. Poleg tega pa seveda največ o sedanji vojni. Uradno je S. P. v minulih mesecih usmerjena za boj proti vojni. In prej tudi proti draflu. Marsikak vpliven, zaslužen član, je vodstvu to taktiko zameril in ?a odstranil. Drugi poskušajo svojo organizacijo oziroma njeno taktiko spraviti na pota realnosti. Ker imajo preostale postojanke v vsakem kraju svoje posebne probleme, aH pa na vodstvu sektaše svoje vrste, je naravno, da je razprava vse kaj drugega kot enotna. Vendar pa je v nji bilo izraženih že mnogo zdravih idej. Vsi priznavajo, da tako, kot je, S. P. ne more biti efektivna politična stranka. Razlikujejo pa se v nasvetih, kaj naj se stori, da postane. Eni predlagajo odpravo sektaške, religijozne ideologije; drugi, da naj se odpravi provincionalni sistem organizacije in se ga nadomesti s centralizacijo. Tretji, da predno more S. P. spet upati na napredovanje, je treba uničiti komunistično stranko, ki Je v unijah in v marsičem drugem nasledila nekdanjo socialistično stranko. Marsikdo argumentira, da je vzrok stagnaciji to, ker člani S. P. delujejo agolj med seboj, namesto da se bf mešali med maso, kakor so se starejši sodrugi. Frank Petrich se v Prosveti z dne 3. febr. povsem neupravičeno spotika nad intervju-vom. ki sem ga imel s pokojnim Antonom Prešernom. Kajti v njemu povsod poudarjam, da so bila njegova mnenja napram onim, s katerimi je delal, krivična, toda razumljiva, upoštevajoč silovite osebne boje, ki so jih imeli med sabo. Glede Petricheve opazke, da nimamo v 16 letih kaj pokazati, le tole. Borimo se proti to- 287* SNPJ- Buncetti«town, Pa. 7, SNPJ, Claridge. Pa........ Î8, 9NPJ. Bridgeport, O..... 29, SNPJ, Thoma*. W. Va. 86, SNPJ. Willock. Pa........ 3®. SNPJ, Ckica#ro, 111......... 47, SNPJ. Springfield, m. .. 49, SNPJ, Girard, O............. *3, SNPJ, Cleveland, O....... 00, SNPJ, Lloydell. Pa......... €9, SNPJ. Cveletk, Minn. $ 6.00 2.00 6.00 3.00 8.00 6.00 6.00 6.00 12.00 4.00 6.00 Chicago.—Komedija 44V posredovalnici'* bo sprememba, da ne bomo vedno poslušali samo o vojni in o drugih težavah, nego se bomo spet enkrat smejali, kot že dolgo ne. Poleg te šaloigre bomo videli še en šaljiv prizor, ki nam bo nudil obilo zabave. Ena izmed posebnosti na tej prireditvi bo nastop sopranist-ke Angele Caluga. Par pesmi zapoje tudi mešan zbor Sava. V spodnji dvorani bo po končanem sporedu igral Pucljev orkester. Imel bo isto število godcev kot na naši zadnji Silvestrov! zabavi, ko je plesalce zabaval, da je bilo veselje. Vstopnice so po 40c v pred- OPi «Mir«, Avmui, Minn. w.w i , . ...» li.—:«: SI, SNPJ, Red Lodge, Mont 8.00 P'0^1 111 5(,C blagajni. 89. SNPJ, Midway. Pa..................6.00 P- O. 08, SNPJ, La Sane, 111..................6.00 -;--- 101, SNPJ. Greensboro, Pa. .. 3.00 102, ftNPJ. Chicago, 111..................12.00 1I9S SNPJ, Wauktgan, 111..........6.00 121, SNPJ, Detroit. Mich..........12.00 124, SNPJ, Forest City, Pa. .. 6.00 !87. SNPJ, Cleveland. O. ..........6.00 14«, SNPJ, Cliff Mine. Pa. ... 8.00 16K, SNPJ, Conemau«h. Pa. 3.00 254, SNPJ, Bon Air, Pa...............9.00 262. SNPJ, FarreH, Ps..................6.00 267, SNPJ, Kemmerer, Wyo. 6.00 274, SNPJ, Dunlo. Pa. kom, od kar smo prevzeli urade, ki so bili v popolnem neredu, list zakopan do vratu v dolgu, JSZ pa je bila demoralizi-rana. A se j'e nam vzlic temu posrečilo vse to vsaj oteti in ohraniti. Težkemu delu in odgovornostim se nismo umaknili, čeprav marsikak teden ni bilo niti centa plače in tudi v drugih je bila nizka. Sicer pa pride čas in priložnost, ko bo ves ta del naše zgodovine točno opisan in z njim vred ljudje, ki so delali aH pa se kregali v nji. — F. Z. 6.00 6.00 6.00 3.00 3.00 6.00 8.00 6.00 6.00 8,00 3.00 4.00 j$ ________________ _ DruffYp Nod« priredi Nekateri jamrajo, da so bili prošla leta socialističnemu gi-1 "Volentine Party banju najbolj v škodo "evangeliji" detinskega levfearstva, ki se jih je pogrevalo v Leninovih časov, dasl jih je pred svojo smrtjo sam zavrgel in so sedaj brez vrednosti. Nekdo svetuje, naj se stranka neha ukvarjati s teorijo revolucije in prizna, da je revolucija tu v raznih oblikah že vrsto let In deluje po vsem svetu na mnogotere načine. V deželi, kakor je naša, ki se ponaša za na j mogočnejšo In-dustrlalno silo na svetu, bi moralo biti, v primeri s socialističnimi «gibanji drugod, najmanj milijon organiziranih socialistov, ^ z več sto časopisi, s kulturno in atletsko zvezo in z raznimi, i>uclj<*ve godbe. drugimi ustanovami. * 4 daturn« nisem na- Ker tega še nimamo, kaj je vzrok ? In kaj storiti, in kdo naj j T^!!!*?^ ^_Vr?LpH~ stori, da česar še nimamo, ¿gradimo in postanemo resnično delavsko politično gibanje? V morju nekonstruktivnih nasvetov in razglabljanj se v tej razpravi med socialisti vendar dobi marsikdo, k) svetuje, da Je treba stopiti iz vrst krožkov za prerekanje na trdna tla realnosti in pričeti z delom. Chicago. — Da, članice dru-Hv* "Nada" št. 102 SNPJ pri-rede prav prijetno veselico pod Imenom "Valentine party". Pod tem imenom se razume družbo, v kateri so zbrani ve-*eli ljudje toplih src in pa mladi zaljubljenci. Na tej zabavi bodo oboji in plesali ob rvokih hodnjo soboto 15. februarja v dvorani SNPJ. In vstopnina je samo 20c. Oddana bodo tudi darila. Dobe jih oni, ki bodo imeli največ sreče. Torej na svidenje v soboto na Nadini zabavi. — članica. 286, SNPJ, Bridgeville, Pa„;.. 297, SNPJ, Raton, New Me*. 289, SNPJ, Waldenburg, Colo. M>0, SNPJ, Bradd*k, Pa..... 312, ÄNPJ, Cleveland. O....... 817, SNPJ, Export, Pa......... 3IS, SNPJ. Baggaley, Pa....... 333, SNPJ, Blaine, O............. 3R8, SNPJ. Pur «glove, W. Va. 407, SNPJ, Windfor Height*, W. Va.................................. 425* SNPJ, Triadclphia, W. Va. 2.76 434, SNPJ, Arma, Kanaa* .... 6.00 472, SNPJ, HarmarviUe, Pa. 6.00 477, SNPJ, Cleveland. 0..............6.00 494, SNPJ, Point Marion, Pa. 6.00 W>3. SNPJ, Hysota, Pa..................6.00 JK)2, SNPJ, Barton, O. .......: 3.00 640, SNPJ, Bridgeport, 0. .... 6.f)0 726. SNPJ, Latrohe, Pa. ...6 SO Federacija SNPJ, Akron, O. 6.00 03, SSPZ, Sheboygan. Win. 6.00 70, »SP*, Krays, Pb........> 2.00 123, 8ÄPZ, Detroit, Mich..........6.00 226, SSPZ. Wind*» Height«, > W. Va.............:.. .............. 239, SSPZ, Braddock, P«..... 27, SDB, Cleveland, O. ........ Kroftek hi. 5 PSA, Conemaugh, Pa. ..................................... KLUBI J. S. 1. 3, Oalenby, HI.......;..... 11, Bridgeport, O................. 2*, Cleveland, O.................. 47, Springfield. tU................ 49, Cleveland, 0................. 114, Detroit. Mich................ 176, Moon Run, Pa................. 222, Girard. Ohio ................. DRUGE ORGANIZACIJE Pevtko drufttvo "Triglav", Kirkland Lake, Ont., Can. Drumsko društvo "Soča'*, Strabane. Pa. ....... ..... Iz upravništva Za MILWAUKEE in WEST ALLISt Wis., je prevsel a a at op-atvo Proletarca LOUIS BAR-BORICH. Pooblaščen je pobirati naročnino in agitirati sa nove naročnike Pro 1« tare u. ka-kar tudi pridobivati oglaae v list. Majski Glas m Ameriški družinski koledar, kadar pride ¿as zato. Somišljenikom v obeh naaolbinak ga priporočamo, da mu grede na roke v vseh osirih. UPRAVA PROLETARCA. Tole mi ne gre v glavo? 6.00 ...... 6.00 Skupaj $35».7« TaJeMtva P. M. Vsi eo proti vojni in sa mir. Cemu torej toliko prerekanja o vojni, če smo vsi enega mišljenja? P role tarée, February 12, 1941. ve sveče" vsled tankih stekle-nih cevk», v katerih je tičala ko« niča stenja, zelo nevarne, zato se je le nialokateri upal rabiti to nevarno pripravo. Ako bi kdo po neprevidnem zdrobil cevko, bi se stenj takoj eksplo- Od kresilnega kamna do vžigalice_ .... - . . . ... . .__. . . - zivno vnel; zato je bilo tudi po- Bili so časi, ko je bilo ustvar|an|e ognja zdruieno 4||ajnje teh 8Vei OKnja.nevar- z velikimi napori in nevarnostmi. A danes ja lahko no. letalci sipljejo na mesta, «ta armade in kamor se ve^ji napredek je pomenil iirn poljubi. E. Delsinger piše^pod gornjim naslovom izum pariškega lekarnarja De-___^ ¡^««¡Jbo vžigalic los,,e' ki e zmCHal frtsfor 7 n( " ] ko suho snovjo ter jo močno se- na priprava je bila povrhu zelo grel, tako da je fosforjevo ma« draga. so lahko zdrobil v prah. S te- Par desetletij kasneje so pri- ¡^^ šii v promet nekoliko izboljšani lice, t ^ KAPITAN "LADJE USMILJENJA" o prizadevanjih za iznajdbo vžigalic. Kako težavni posel je nekoč bilo ukresati ogenj, si danes v napredku tehnike komaj moremo predstavljati, fte pred dobrim stoletjem so ljudje z na- z nekim vžigalniki oz vžiralne Driora-I lePilom- Da *> He tràèice vn*le' l*1*.! ™ üi lï?u Jih je bilo treba najprej pomo- porno potrpežljivostjo kresali ve, Z a kuhinjo so uporabljali, ^ ¡n natQ ogenj z jeklom m kamenjem, vzigalno pripravo, ki je bila £ kak d- Se prva tri desetletja 19. sto- montirana na lakiranem kronet Vdnost je bila torej v letja so se ljudje mučili s kre- inku, na katerem so bile čašice , niHo takoj ob . silnim kamnom, da so zanetili | za žveplene steldeničice m po- R |e Me ogenj Vžigalic še niso odkrUi sebej za trščice. Dražje vrste so ko ^ h je ^rgnilo ob Najbolj hudo pa je bilo ponoči,, bile iz drage kovine, pa tudi iz k hranav predmet. Ta Deros- ko se je marsikateri dovolj tru- porcelana z lepimi okraski in i ----------u; dil, da bi ob kaki nujni potrebi figurami. Nekateri vžigalniki ukrepal i.-kro s kresilnim kam- so imeli kot okras n. pr. podobo nom in jo ujel v gobo, a se je ure in ure zaman trudil. Se le sredi 19. stoletja so se pojavili prvi kemični vžigalniki, a bili so za praktično porabo nevarni, vsled česar je ljudstvo rajši ostalo pri starem načinu kresanja iskre. Prvi kemični vžigalniki so bili dvojevrst-ni: kalijevi in fosforjevi. Kalijev vžigalnik je izumil 1. 1805. francoski kemik Chancel, ki je bil asistent slavnega francoskega kemika Thenarda. Svoj izum je začel praktično uveljavljati ter krstil te vrste vžigalnik z imenom "briquet oxygéné". Sestojal je iz trščic in vžigalne stekleničke, ki je vsebovala koncentrirano žvepleno kislino. Trščice, dolge približno 6 cm, so na ¿voji konici nosile zmes klorkalija, žvepla in gumija. Da so se vnele, jih je bilo treba pomočiti v stekleničko s kon- viničarja, ki nosi na hrbtu brento z grozdjem. Kip pa je bil znotraj napolnjen z vžigal-no pripravo. Nekateri vžiga 1 niki so bili shranjeni v lesenih puščicah z lepimi okraski in rezbarijami. Fosforjevi vžigalniki so bili starejši od klorkalijevih, vendar mnogo nevarnejši od prvih; zato jih tudi niso smeli širiti. Smatrali so jih bolj kot "učeno igrajo" kakor za vži- nejeva vžigalna priprava je bila prva predhodnica vžigalice. Treba je biio samo združiti fosfor in žveplo v skupno vžigal-no snov, — in vžigalica v današ- «■.•rUfci Rdeč. kri* nji obliki bi ležala pred nami. :== — «Snih j Na to aP°iitve fo8foria in 1 žvepla se je vrgel londonski kemik J. T. Cooper, a brez uspeha. Postopanje s fosforjem je bilo tedaj še v povoju in zelo komplicirano. Drugi slučaj: Delavec je izgubil "cesarsko delo". Je še mlad človek in ima tri majhne otroke. Prijavil se je za relif. Na gornji »liki ja kapitan Alfred Moore, Jto m poslavlja od predstavnice Rdečega kriia. Njegova ladja Cold Harbor je odplula i* Inke Baltimore v Španijo in Francijo • potrebščinami sa bolne in bedne, ki jih je tja postal prehitel Kammerer v Wiirtem-bergu. Le-ta je bil tovarnar klobukov ter se je med drugim peial tudi z izdelavo frikcij-skih (drobilnih) vžigalic. Ko je je. ako boste zastav kal i, vas unija pri tem ne bo mogla podpirati, nego bo moral plačati vsakdo dolar kazni na dan." mogarji navduševali poslati delegate na konvencijo v Washington, ki naj izposluje 6-urni delavnik in dva tedna počitnic Pride uradnik in vpraša, če je! s plačo. Ostalo je po starem, baraka, v kateri stanuje, nje- Delegati so na isli konvenciji gova. "Ne, je kompanijska." V zvišali plačo predsedniku Le-bližnji h osti so se pasle tri ko- «risu z $12,000 na $25,000 in ze. Preiskovalec je vprašal: za tisoče dolarjev »o jo zvišali 44Ali so tvoje?" Priznal je, da i tudi podpredsednikom in dru-el Bur TonyJa 12 0ak~ naj vsakdo vzame ven tudi svo-: no, treba vzdrževati kopico o- beli, da je naročnina plačana o pravem času, še več, ona jo navadno pošlje mnogo prej kot je stečena. John Sukle, Crested Butte, Colo., je tudi poslal eno naročnino ter 25c v podporo listu. Frank Kramar, Sharon, Pa., je naročil nekaj knjig iz naše knjigarne za čitalnico Slovenskega delavskega doma. Poleg tega je Dom postal tudi član Prosvetne matice. Mary Mihelčič, Milwaukee, Wis., nas je zadnji teden izne-nadila s 15 naročninami. John Terčelj, Strabane, Pa., poroča, da so na januarski seji sprejeli tri nove člane v klub št. 118 JSZ. Priložil je tudi 4 je orodje. Pojasnil je, da je vz- irok, a pomaga naj si s tisto v i rok odslovitve nov način obra ' tovanja pri kopanju in nakladanju premoga. Po starem sistemu se je nakladalo premog v kare z lopatami in rokami. Sedaj to delo opravljajo nakladalni stroji (loading machi-nes). Pri strojih pa je treba manj delavcev. Odslovijajo večinoma starejše premogarje a v tem slučaju je bilo tudi nekaj mladih odpuščenih. Nato je nas začel pripravljati na drugo novico, ki pa bo "vesela". Hvalil je družbo, češ, da se briga za delavce in zato dobi vsak odpuščen premogar od nje K50. Ta vsota jim bo pomagala, da bodo imeli za preživljanje, dokler ne dobe drugega dela. Sedaj se delo povsod lahko dobi, je dejal. "Toda ne priletni ljudje," sem mu ugovarjal. On pa je trdil, da malo brezposelnostne podpore, ki jo bo mož dobival skozi tri mesece in potem jo je konec. Seveda bo kdo rekel, tedaj pa na relif! Dobiti v Pennsyl-vaniji relif je težavno. Ne vem, če tudi v drugih državah tako, a tukaj imamo takov postavo, da če imaš bajto, ali malo zemlje, moraš to zapisati (govern-rnentu, ali pa ne dobiš podpore, i če imaš kaj prihrankov na banki, moraš to najprvo porabiti. In če imaš zavarovalninsko polico. imaš sitnosti tudi s tem. Kajti kdor je zavarovan za kak tisoč dolarjev posmrtnine, po mnenju relifnih uradnikov in pensvlvanskega zakona, ne potrebuje relifa. Naj torej pusti zavarovalnino, ali pa polico izroči vladi. V tem kraju pripovedujejo o sledečima dvema slučajema. • Da, boljša razsvetljava pomeni boljši promet ...najnovejša oprema modernizira in v veliki meri izboljša ličnost vsake prodajalne. Dobro razsvetljena trgovina znači večji promet... blago je ložje videti kar pomaga prodaji. Oglejte si to opremo v naši razstavljalni sobi v 10. nadstropju, ali telefonirajte RANdolph 1200 za brezplačno poizkusno instalacijo. Nekatere modeme svetlobne opreme dobite zdaj v veliki izberi in raznih cenah in oblikah. A. Docela indirektno bleščeča oprema, Površina satinasto aluminijasta............$7.44 B. Svetlobna oprema s štirimi žarnicami, spodaj z zaokroženim steklom.............$37.50 C. Deluxe svetlobna oprema s štirimi žarnicami, steklom spodaj in ob straneh..........$61.90 Commonwealth Edison Company 72 West Adams Street kdor želi delo, ga mu ne bo te- Nek zakonski par ima malo po-žko najti drugje. Tako so nas 868tvice, dve kravi in nekaj ko-odslovili 144 ročnih nakladal-cev. Delo so nam prevzeli stroji, ker je unija dopustila, da so jih navlekli notri. Zdaj eno, zdaj drugo mašino. Odbor unije je nam tolmačil, da imajo premogovnike družbe veliko konkurenco, pa se trudijo, da se znižajo stroški produkcije. Nakladanje s strojem stane 62c tona, a ročno nakladanje 72c. člani pit komiteja niso bili odyu£Čeni in še delajo. Mi pa smo res dobili vsaki $50. Dan po odslovitvi je bila vsled nezadovoljnosti premogarjev sklicana izredna seja unije. koSi. Ako imaš vsaj kakih $500 zaslužka na leto, pa njivico, nekaj kokoši in kravo, to zelo pomaga k preživljanju. Ako pa zaslužka ni, je s takim "premoženjem" nemogoče shajati. Dotičnika imata h£er, ki je delala pri WPA kot šivilja za pla-do po $26 na dva tedna. Pa je to dekle pri WPA nekdo zato-žil, da imajo njeni starši krave in kokoši, in da prodajo kak kvort mleka, torej jim ne gre slabo. Hči je bila odslovljena. Nato je šla vprašati za relif zase, za očeta in mater. Relifni urad je vzel od nje razne podatke in nato poslal na njen naročnine in dolar podpore li-Joseph Snoy iz Bridgeporta, stil» ki je izkazana na drugem mestu v tej številki. Bartcl Yerant, Aliquippa, Pa., je poslal dve naročnini. Martin Baje, Meadow Lands, Pa., je poslal dve naročnini. John Barborich je zadnji teden sprejel zastopništvo za Milwaukee in West Allis. O., je poslal 2 naročnini in do- na apel "Big Tonyja landa, Calif. Anton Gorenc iz Springfiel-da. 111., nam je bil pred kratkem obljubil, da bo poskusil dobiti še kako novo naročnino. In res je poslal eno zadnji teden. Joseph Ovca je pa poslal dve. Frances Perushek, Ely, Minn, je poslala obnovo naročnine za Mrs. Frances Seliškar. Malo je naročnikov, da bi tako skr- TISKOVNI FOND PR0LETARCA II. IZKAZ Tir« Hali. P«. Anton StraftiSar $1. (Poslal Frank Cvetan.) Bridffcport, O. Joseph Snoy $1.00. Imp*rial, Pa. Anna Gorenc $1.00. Chkaffo. III. Peter Verhovnik $2.50. Waukegan, 111. Neimenovana $1.60. Cre.ted Buli«, Colo. John Sukle 25c. CANKARJEV GLASNIK Chicago.—Januarska številka Cankarjevega glasnika, mesečnika za leposlovje in pouk, ima sledečo vsebino: Ideološka vojna (uvodnik), AntonDebeljak: Iz naših krajev (venček petih pesmi), E. K.: Mati Marta (novela), Venera — bodoči stan življenja (znanstvena razprava), Ivan Jontez: Slovenske u-stanove v Clevelandu (nadaljevanje), Mama komarka (članek), E. K.: Julkina zmota (nadaljevanje novele), Izlet na mesec, Fašistično šolstvo v Kanadi, E. K.: DrejČetova pot (nadaljevanje pesnitve), Književnost. — Cankarjev «glasnik Sh«boyffan. Wu. Frank Stih 65c; | t trf dolarje leto, posa-Leo Milostmk 46c, skupaj $1.00. (Po-' n, "V . »lal Frank Stih.) ' ™ez™ številka pa 30c. Naslov : Strabane, Pa. Louis Humar (Ben- Cankarjev glasnik, 3411 St. tleyville) 50c; po 25c: John Terčelj in John Chennik, skupaj $1.00. (Poslal John Terč»'lj.) Skupnj v tem Ukasu $9.25, prejšnji Iskat $32.50, skupaj $41.75. Popravek. V sadnjem izkazu podpore i* Wauke*ana, 111., je bilo pomotoma omenjeno, da je prispeval 50c Frank Mivshek. pravilno bi se imelo plašiti Frank M»k«*c. Clair Ave., Cleveland, O. Izgube Irske na morju Ob pričetku vojne je imela Irska 15 večjih trgovskih ladij, izmed katerih jih je devet že izgubila. Uničile so jih ji mine in podmornice. V SOBOTO 15. FEBRUARJA vsi na ki sta se je udeležila tudi dva dom preiskovalca, da se prepri- • odbornika iz Greensburga. ča kako in kaj. "Imate krave, !• Eden delavec, ki ni bil odpu- je dejal, in vidim tudi kokoAi." ščen, je predlafèl, naj se pri-! Dekle mu je k temu pojasnilo, čne stavka, dokler družba od- da bodo vzlic tej imovini stra- puš*enih ne sprejme nazaj. Gjlasila sta se reprezentan dali, če ne dobe relifa, Tedaj «e je raziskovaloc razjezil in a i.z vodstva unije in rekla, da dajel,'«pa krave pojejte!' "Na « kdor ima delo, naj dela naprej., katerem koncu naj jih prične- , "Ce pa boste podvzoli kak mo jesti?" j* vprašala dekle. • "blitzkrieg", jim je dejal, "to Relifa niso dobili. "Valentine Party" s plesom j ženskega društva "NADA", št. 102 SNPJ j V DVORANI SNPJ, 2657 SO. LAW N DALE AVE. { CHICAGO. IIX. KRASNA NAGRADA ZA NEKOGA. f VSTOPNINA 20c VKUUčIVft! GARDEROBO. Pridelek ob 8. uri «»«¿«r. FINA GODBA. « I KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE i i mm i mmmmmmm*mmmmmmmmmmmmmrnimmmmmmmmmmÊmÊmmmmmmmml—mmmm~mmmmmmmmmmmm—mmmm ■ ■ i ' 1 — - {KOMENTARJI • V Zenici v Bosni, kjer se razvija velika jeklarska industrija, in v Geronji blizu madžarske meje so se dogodile demonstracije proti Nemcem, ko so ustanavljali na velikih shodih podružnice nemške kulturne zveze (Swabian Deutsche Kulturbund). Množica jim uila naj bi, da se komuniste izključi in njihove pristope »pa odslovi iz uradov, reAila bi vprašanje odslovljenih uslužbencev in uvedla veronauk v o-trcsko zavetišče, ki ga ima blizu Chicaga. Sam prevzv&eni čikaški nadškof se je namreč je vz-1 britko pritožil, da je to zave-klikala. "Doli Hitier!" in "Proč ¡tišče edina ustanova te vrste v s kulturbundom!" Za policijo se je ta incident dogodil nepričakovano. " Vendar pa je bila kmalu na mestu in razgnala demonstrante. Vladi v Beogradu so taki dogodki jako neprijetni in je obljubila kolovodje izgrednikov "strogo kaznovati". To je nedvomno storila. Kajti nenróka armada je sedaj v Rumuniji, od kjer v Beograd ni daleč, "če ne bo ščitila Nemcev v Jugoslaviji jugoslovanska vlada, jih bo nem ¿ka armada," »vare časopisi v Nemčiji. Vlada v Beogradu jim je vsled bojazni v". Par besedi več aji mafij bi torej tudi v tem slučaju ne napravilo veliko razlike. «Narodni Glasnik" se reduje, ker je bila "prva ratna skup-ština Slovanov v Clevelandu velik polom." V podnaslovu pravi, da vzlic veliki agitaciji se Slovani niso od*vali ar «f *a-ij.Jj. boje poMc. ki JM «itsgali» sadati rjik v tifr««i kraja." K.kinik p*ale? Onjm • roje*» r.MI1 IjuSi. ki i*«. * A* g t »l«v« ji, pm «i oii«A*r bati, ker skad ni bil naperjen preti Jugoslaviji «p Je to »«•j Juf O' Is vijs gU Jmpertal. Pa. — V Proletareu se nisem že dolgo oglasila,, III HJH dasi se tudi v našem kraju do- ?ru ve,ili0 točilnico in kegljišče, stikrat dogodi kaj zanimivega, kar Ui bilo vredno poročati. Gospodinjski odsek društva št. 106 SNPJ vas vabi v soboto 22. februarja na veselico, ki se bo vršila v dvorani na Imperia-lu. Ta društveni dom je nam prijetno nhajaJ¿¿Če, še prijetnejše pa bo na omenjeni zabavi. Dne 26. januarja sem bila zgodaj pokoncu, da sem izvršila čimprej vse potrebno delo, nakar sva se s sinom odpeljala «a sejo federacije SNPJ za za-padno Penn*ylvanijo. Vršila se je v Slovenskem domu v Pitts-burghu. Zastopanih je bilo na nji 26 društev z 69 zastopniki!6 Plodom v to deželo. Vse je lepo urejeno, nad glavnim vhodom pa v¿l- pozdravlja napis Slovenski dom. Udeleženci federacijine seje smo bili postreženi z okusnim kosilom, ki so ga kuharice in at reža jke i zborno pripravile in aervirale. —- Anna Gorenz. Očetje beioli pred vojoščino, sinovi po morajo vonjo Crested Bulte, Colo — Mar-izmed na* je .storil vse kar je zmogel, da je pravočasno odnesel pete pred prisilno vojaško službo. Ognili smo se ji A mor MU poslanik pri angUiki vladi. Josapk P. K*nncdy (v gora ji sliki), Jo povsrottl Roosoveltovi vnanji politiki io veliko telkoc. ftoosovalt nam rac kožo Angliji pomagati pod geslo» obrambe demokracija in borba proti Hitim*». Kennedj pa praei, da jo Anglija "vrgla demokracijo skoai okno. ¿in jo napovedala vojno", in ako amaga, bo postala socialisti« ¿na. Kennadjr je namreč ostor nasprotnik angleške d«l*vske stranke. "Cemu pomagati doMi. ko po no bo po vojni itak ve* demokratična." je poudarjal. A «ne maka bpraonaija jo namig rasnmela »a nastal jo "America First Com-mitteo". Rajsa, bat da bi pri sla na A»|MU» daUv»ka atranka aa površje, naj se sklene "negotiated peace". Anton Grdina je prominent-na oseba, pa je bil povabljen za govornika tudi na prej omenjeni shod. Nekdo izmed navzočih je stavil nanj vprašanje, pobjedn*. kako to, da se nahaja on kot govornik na tem shodu, ko je vendar znano, da je pred dvema letoma podpiral borbo fašizma in naeizma v Španiji. l>asi je na to vprašanje opozorila še ena mladenka v dvorani, se odgovora ni dalo. — Tako je o tem poročala "Enakopravnost". Lahko se tu orueui, da je Grdina v času prejšnje vojne radostno podpiral histerijo proti pacifistom in socialistom in blatil one Slovence, ki skim bogatašima On je iamedju osta ni moglo dobiti dovolj kandi- log reka o: *BiU bi monostrosna stvar y jlovi odboT. Bilo je t "Ti sklenjeno, da naj kar stari di- mjo na kock». To b». prema Tbomasa. .. ' . _ dovelo do sloma kapital i s ma i 5 tali a rektorij vrsi naprej svoje pobi M svojim velikim lomunis^kim sle, kolkor jih je sploh V tej vojskama { vjernim »Ijedbepicima bio stagnaciji. in zastopnicami. Razprave so bile živahne. Ena glavnih točk zanimanja na seji je pripravljanje na prihodnjo konvencijo SNPJ, ki se bo vršila v Pitts-burghu. Povedano je biLo. da nekateri delujejo, n*j se bi konvencija vi£ila v hotelu, češ, da je Slovenski dom v ta namen ne-prikiaden. še bolj pa okolica (Butler St.), kjer dom stoji. Federacija je o razpravi spne-jela predlog, da apelira na glavni odbor, naj se konvencija vrši v /Slovenskem domu na Butler St.f ki je U*t naših dc-lavcev trpinov. Tsdi mi vemo, da je v hotelih lepše, a po naših mislih je Ako se ne bi bilo v to akcijo Potvarjati resnico je komu-1 pod vodstvom Obzorovega ure- boljše malo potrpeti in se zado- dnika (R. Stauta) pred leti nistom vsakdanje opravilo. Kdor trdi, da ie Thomas pred kongresom pričal v prilog angleških bogatašev, ker se boji. da bi poraz Anglije dovedel v polom kapitalizma .in Stalin s svojimi velikimi komunistični- u- vajalo toliko neumestnega boja in »ovrattva, saj bi bila morda uspela. Tako pa so se tisti, ki so jo vodili, z njo zaleteli in uleteli. Nekateri upajo, da jo bo še mogoče uspešno izvesti, a večinoma so ljudje mnenja, da voljiti s Slovenskim damom. Na ta način bo iatel dom keristi in Sedaj pa morajo sinovi teh ljudi tudi tu "na štelengo" in v armado, če so "potrjeni". Imam samo enega sina, pa je bil spoznan "taublih" in mora v armado. Čemu je treba otrok, če ne bo na svetu drugega kot vojne! beda j pobijajo po Evropi, v Aziji in Afriki že dojenčke! Kadar pridejo volitve, ne ¿name glasovati drugega kot za "Democrat" ali "Republic-an". Socialistični kandidat je dobil tu lanskega novembra eamo pet glasov. — P. JVabiuoktvo Moskve Padatki v 'Mzvestjah" povedo, da ima Moskva sedaj 4,-342.000 prebivalcev. Torej je račja kot pa Ctecagro s svojimi blitnjimi predmestji. mi vojskami pa bi bil zmagovalec, ta namenoma laže koli- ; ne bo s tem "nikoli nič kor je dolg in širok. Jacques Doriot je bil pred leti eden najjačjih komunistič- PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU JPZS je svoje ncprilike veči- so se borili zs pravilno rešitev nih vodij v Franciji. V odboru narodnostnih vprašanj, za federativno jugoslovansko republiko ter za mir, ki bi res po-i menil odpravo vojne. Komunisti so včasi zmerjali jn -V uradu ko min ter ne v Moskvi je bil upoštevan kot malokdo v tolikšni meri. Potem je postal renegat in ustanovil svoj fašistični pokret, ki je dobil do pričetka sedanje vojne veliko PRISTOPAJTE K • : • ir ^ SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV (IO JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK i) M Naročnina aa Zdraftene driave pet izdajalci, trdi "Radnkki Usedaj "Narodni"! Glasnik", ki zatajujejo «uroje prepričanje vsake kvatre. Do ista 1«30 je bfl navdušeno ta vojno proti agresorjem. Sedaj jih brani. Bil je navdušeno za borbo proti nacizmu. Sedaj ga zagovarja. Bil je navdušeno za Roosevelta in agrtiral zanj. Bedaj ga napada. Ta kameleonski "Narodni Glasnik" napada venomer voditelje delavske rttranke in Anglijo. Ni je bolj zločinske dežele, kakor je ona, ponavlja "N. G." teden za tednom. Hitlerjevo Nemčijo in njen teror komaj da omeni. V uredniškem Članku z dne 4. februarja je napadel tudi Normana Thomasa. O njemu piše med drugim: (Nadaljevanje s 1. strani.) ste. Jfcevne družine, ki jih je na noma uredila, spravila v red 8U>va4kem veliko, pa si pečejo poslovanje in uvedla novo knji- še znatno slabšega, o vodstvo. Lani je bilo spreje- Stfatig je v tej deželi zelo raz- tih v oba oddelka 73 novih članov, sedem pa jih je umrlo. ♦ Industrija v Milwaukeeju in okolici si je zelo opomogla, največ vsled vladnih naročil. Unije so imele z nekaterimi družbami mnogo truda, predno fo jih primorale v kolektivna pogajanja, pa tudi nekaj stavk se je dogodilo. Ena največjih v sedanjem času je pri Allis-Chalmers, ki se je pričela 22. januarja. Prizadetih je nad 5000 delavcev. širjen. Med 120,000 fanti, Jci so jih vojaški zdravniki preiskali za draft, so našli nad 5000 slučajev sifilide. V enih krajih so dognali, da je okuženih s to boleznijo 114 na vsakih tisoč moških. večinoma v južnih državah, v drugih pa je odstotek veliko nižji. Sifilistikov armada ne sprejema. Francija se moči ohraniti vsaj toliko samostojnosti, da ne bo vseh povelj brezpogojno sprejemala. Maršal Henri Phi- llippe Petain se je Hitlerju še * -i < - dokaj dobro -upira 1 in bi rnogo-Na političnem polju je na- ¿« celo uspel, ako ne bi btf imel stala po lanskih volitvah brez- v gVojem kabinetu na najvaž-brižnost. Republikanci so v dr-!nej4ein mefttu ko_ Slovenski dom y M ii wo itkee j u v zostoju MHwaukee, WU. — Dne 17. januarja se je vrftila seja delničarjev Slovenskega doma. Podana so bila razna poročila in pa pojasnjevanje, ¿emu je stvar, ki je nekaj časa delala toliko hrupa, prišla v zastoj. Nak$teri mislijo, naj bi se stavbi«*, ki se jih je kupilo za ;:avi zmagali že prej in spet lani in imajo vodstvo, pa tudi kritik so deležni. Kaj store s svojo stranko progresivci, je odvisno, kakšno strategijo si bosta zamislila, ko pride čas. brata Philip in Robert LaFollette. Tako-zvana Progressive Party federacija, v kateri delujejo tudi socialisti, se v lanski volilni kampanji, kot je poročal že Frank Zeidler, ni obnesla. Da-1 I i bodo socialisti šli v bodoče politične boje samostojno, pod imenom svoje stranke, se še ne ve, kar se mnenja med njimi križajo. Izgleda da ae, ker je vsled pojasnjenih vzrokov postala prešibka za tako nalogo. Možno je tudi, da se njeni bivši pristaši zanjo znova navdušijo in v tem slučaju postane ione, ciganskega intrigaata in t>re*kanca Pierra Lavala. Ko je spoznal njegove spletke, ga je odslovil in zaprl. Hitler je zahtevaj. da ga mora mahoma izpustiti in poslati v Pariz. To se je zgodilo. Takoj nato pa je vladi v Vichy#u ukazal, da naj l oslje v Pari® odposlance, da ?e posvetu jejo z La valom, kako naj Francija najboljše in "iskreno" sodeluje z 'Nemčijo. Dokler bo Hitler, gospodar Francije, bo imel važno besede v nji tudi Pierre Laval. itoset delavcev je v tovarni New. ti aven Ouilt and Pad kompaniie (Conn.) bilo zajetih v plamene ki zgorelo. Ker ima ta kompanija vladna naročila, so takoj zasumili. ,da je bil požar bržkone delo sabotažnikov. Delavci, kar je ostalo živih, pa tega prav nič ne verjamejo. Družba duPont lastuje največje kemične tovarne v tej deželi. Izdeluje se v njih eksploziva (dinamit itd.), strupene pline in vsakovrstne druge kemikalije ter blago (rayon). Vsled velikih vladnih naročil je obrat zelo povečala in najela Se 26,000 delavcev. AFL se postavlja, da če bo kda ^organiziral delavce v Fordovih tovarnah, bo to ona. Oziroma trdf, da jih je večinoma ž« organizirala. Fordov zaupnik Bennet, ki ima "socialno" brigo nad njegovimi delavci, pravi, da Fordova kompanija z unijami AFL že leta in leta prav dobro izhaja, a ,priznala ni nobene. Je pa pripravljena sodelovati s njimi. Vodstvo u-nije avtnih delavcev CIO v Detroit u na to odgovarja, da so to le poskusi vreči iz Fordovih tovaren pravo unijo, ki zastopa avtn« delavce. UAWA, toda ne bodo uspeli niti s pomočjo AFL. ........, ; dom. pozabilo, pa se kupilo ka- pod Äpretnin) vodstvom lahko ko staro poslopje in se ga pre delalo za potrebe društev. Toda to bi seveda ne bil dom, v katerem bi se lahko vršile tudi razne kulturne -prireditve in večje veselice, ker bi bil premajhen. Priporočeno je bilo, naj bi sef spet političen faktor. To Je možno posebno Če bo hotel prevzeti vodstvo D. W. Hoan. Poročevalec, ••Norma. Tkemas j. sv^i. , I mersb brezupna, in udeležba Washington, v prMog pomoli hritan- na dslrtfki SS ji pa majhna, «C Soc. klub $t. 27 JSZ bo imtl sejo 14. februftrjp kupilo Prasserjevo poslopje na Cleveland, O. — Seja socia- So. 9th in W. National Ave. ter |jsUčnega kluba *t 27 JSZ se se ga predelalo. Stvar m bila vršila v petek 14. februarja, sprejeta, kakor ne priporočila prj*ne cb 8. zvečer v prosto- iz prejšnjih let, da se bi kupilo rjh k,uba Fo ^ pA ^ ^ äo. pet vršiio predavanje. To pot ho predaval s. Andy Turkman. Pozivamo vse člane, posebno mlajše, da se udeleže te seje, da bo čim živahnejša. . ^ John Krebel. ZA UČSE TtStCOVINTE VSEH VRST PO ZMf^tNIH CENAH se v«>aro nite na unusko tiskarno Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET. CftlCACO, ILL. Tel. MOHAMc W PROLETAREC SETISKA PRI NAS tliMIIÜKIH ,1 »»IMMM I .isi|m> niHimmS v ta namen SST dvorano, ki jo lastuje gostilničar Frank Zajec. Ker je stvar v sedanjih raz- IIIIPIIIIIIIII9III * Prva slovenska prtlnlcn se prl^otoèa«vojakom v Chkagu, P Ciceru in Berwynu. • !■ ^ ■!«, ■ ! Parki îew l,aiiu«lrT t o. : U FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika B ■ Fina p> latrerba — Cene -Mo ja mee no m • T«lefoni:CANAt:tltt~7irí^ Tí ■ " 1727-1731 W. 21*t Street ^ 1 CHICAGO, ILL. ■ t a II Vil 8 111111111111111111111 a k »» a é.| I» », s ZVON KO A. NOVAK: ČEZDRNINSTRN i tttne stranke in izbrani volilni £e bi bili poslušali možje ao bili odtlej obvezani i - JL _ glasovati za tistega kandidata, n0S0 $Var"° i ki ga je postavila njihna stranka. To velja fte dandanes, dasi bi ne bilo več kakor prav, če bi se O DEMOKRACIJI IV. Zgodovina poprej omenjenih stoletij, polnih politične pre-vratnosti, je sila značilna in ena njenih najpomembnejših značilnosti je to, da so se priro-dne znanosti dvigale in raz vi jale zaeno z demokracijo. To pa seveda zato, ker imajo zna- ^lja. nosti z demokracijo vred svoj početek v raz sti starih Grkov, po katerih smo podedovali vse svoje politične pravce in pojme. Jefferson je neumorno in neprenehoma razglabljal pa razmišljal o tem, kako bi se dalo vse tisto napredno znanje uporabiti za zboljšanje človeškega življenja, in tisti, ki so se ogrevali za preosnovo ljudskih ustanov vzporedno z napredkom v tizirati in celo »umiti, da je is s Poljsko, Francijo in Angll- y spomin Tessie Habot morda kaj narobe. Tudi lastnik jO. Možno je, da so se v Mo- • Naprejevega urada jim je spo-skvi bali poraza, kajti dovrAe- Chicago, IIL — Rezika Ha-Ia zapadne Petine. — Nekaj-1 ročil, da ker stanarine ne mo- nost nemške oborožene sile jim kat, ro jena Ložar, je imela v krati sem t>lt skuplj s par na!!- tejo pla*mtf, se morajo' izse-iJe znana. Toda naj konča voj- Chicagu in okolici mnogo prija-mi komunisti in jih vpraševal, liti. Nato so merodajni ljudje na tako ali tako, njen konec bo! teljev. Poznana je bila posebno kaj je % "Naprsjem", da ga ni izvedeli, da imajo sitnosti tudi, imel usodne posledice tudi v vsemi svojimi mogočnimi pri-¡tudi ta volilni sistem odpravil več v čitalnico. Vedel $em, da s pošto. Karkoli je že bilo, iz- Sovjetski Uniji. Ako zmaga in predsedniški kandidatje vo- so gu širili in dopisovali vanj/ gubili bi poštni privilegij, če ns! Hitler, bo postal s pomočjo o- staši vred streti peroti demokraciji in že v tistih letih, ko je bil VVashington za predsednika Združenih držav ameri- lili tako, kakor volimo kon- j pn sem si mislil, da mi bodo po- bi starega urednika nadomestl-fresnlks že odnekdaj in sena- vedali. V«£ln«ma so se izgovar- li z norim. Dobili so neko žen-torje pa od 17. ustavnega do- jali, da ne vedo, da ima Naprej sko, ki -pa je bila menda ursd- ških, so nove družabne sile čim- datka sem. Tisti kolegij izbra- najbrže J.revelike stroške, ali dalje glasneje in silneje priha- nih volilnih mož ali žensk je ni morda med onimi v Cleve-T jale z zahtevo po splošni volilni pač še nepotreben ostanek dav-' isndu, ki ga izdajajo, prave pravici na dan. Nova demokra- ne preteklosti, ki se danes ne- §k?e, ali pa je kaj drugega naje s svojimi kohortami znansko kreše z napredkom robe. Vedeli so le, da bo spet majhnih kmetov na zapadu in moderne znanosti na vseh po- i: "el, ko se nekatere stvari u-'K,imniškjV miselno- Hamo tojnih mehanikov pa ro- ljih človežke delavnosti. To je rede in se dobi več denarja. kodelcev na vzhodu krepko veiika, umazana pega na obra- Družba je bila precejšnja, -topila na plan imajo* pred od- zu naAe demokracije, ki hudo pa nii je nekdo pozneje dejal, mi cilj, da izti-pa vladno oblast ¿epa še v marsičem drugem, aristokraciji in bogataitvu iz kakor bomo videli pozneje, rok ter izenači vse družabne Med tem so bile po raznih razlike, pri čemer pa j« bila žal državah polagoma odpravljene večkrat v zmoti, ker je nemalo- stare volilne omejitve, ki so ae krat imela skorjo za sredico. močno opirale na določeno pre- Njena moč je ra«tla nepre- mežnost tedanjih volilcev. in _.......... nehoma ter pehala bolj in bolj Poletja je bila moška vo- menek. -Kaj je z Naprejem amopašno kliko amer ških bo- i Wna P™™» domala te splo-j^ RH vprašal. "Včasi si bil svojenih dežel v kontinentalni Evropi tako mogcSen, da se mu bo morala bolj in bolj prilagajati tudi Rusija, le ne pride ie kaj hujšega zanjo, če pa zrna? za jo zavezniki in s -pomočjo narave. Prihajala sta skoro na Zed. držav začno graditi svoj nov red na temeljih gospodarske vzajemnosti, demokracija in svebode narodov, bo marala diktatura popustiti tudi v Ru- nov vzpurcurio l na^rvuKum v *.....Q . , VAnina ---- " '------. ---- — znanosti ter tudi delovali v tem «atasev od vladnih ja*li. Toda »Ploin» ženska vomna cmenjen med pnspevatelji in smislu, so pravilno zatrjevali, vseeno je minilo pol stoletja, da se ne morejo določiti napred- preden se ji je bilo mogoče do- ku nobene meje. Nasprotniki reform in novotarij pa so trmasto pobijali te napredne nazore ter kričavo kovali v zvezde načela, izvajanja in ustanove na- kopati do vladne oblasti. In ker je. kakor vemo vsi, ki živimo v tej deželi, ameriški sistem sila počasen, kadar gre za to, da se ustreže ljudski volji, je ših pradedov, ki so se jim zdeli I morala demokracija celo po-neprekosljivi zgledi človeške tem čakati še štiri leta, preden modrosti. Preko teh se ne more J* postaviti svojega vo- več pospeti človeški um. so na- ditelja Andreja Jacksona v pačno trdili in s tem shuiali po- j hišo. staviti mejnike neskončnosti i Ta sicer nekrv ava, a vseeno človeškega urmkega poleta. Te j pa nadvse mogočna politična svoje zmote bi najbrž tudi da-1 revolucija ljudskih množic je nes ne marali priznati, če bi Še živeli, kakor je sklepati po trmoglavosti njih nih posnemal-cev v današnjih dneh. V izjavi amerftke neodvisnosti je Jefferson prav jasno in točno povedal, kako pojmuje njegova demokracija družabni razvoj. Hamiltonovi nazori so silno vplivala na življenje celokupnega naroda malone v vsakem oziru. Mnogokaj se je predrugačilo. Nekdanji politični mogotci niso bili narodu več maliki. Njihovi zastareli in okrepeneli nazori so se morali umakniti novim, svežim, naprednim. Dosti novosti je bik) bili negacija njegove demokra-j vpeljanih. In tako se je tudi cije, ki je bila vsa prežeta z j zgodilo, da je bila odvzeta vo- idejami indh idualizma, osebne svobode in človekoljubja. Jefferson je veroval v ljudske množice, Hamilton pa jih je sovražil in zaničeval. Kakor pa se nikoli ne da ugnati napredek v znanosti, tako tudi Hamilton ni mogel z Jilnemu kolegiju pravica do &a-mo!a-inega odločevanja v vprašanju predsedniške izvolitve. Volilni barantači so bili pahnjeni s prestola in v prakso je bil uveden modernejši volilni sistem. Predsedniške kandidate so začele tedaj postavljati poli- pravica pa je bila vpeljana vjtl|df afritfral si zanj. tsj deželi šele z 19. dodatkom k zvesni ustavi. V zgodovini je naleteti na celo vrsto kričečih nedoslednosti in po «ni izmed njih je postala ta nova demokracija — kakor ona pri starih Grkih — stranka tiste oligarhije na jugu, ki se je redila in pasla na enem kardhialnih nasprotij prave demokracije — na sui-njih. Toda civilna vojna, ki je trajala od 1861 do 1865, je odpravila suženjstvo in narod Združenih držav ameriških je podel H štirim milijonom osvobojenih zamorskih sužnjev vSaj imenoma v« civilne pravice ki so jih dotlej zakonito utivali. „ . 7 ' I. belokoiei. S tem pa je bilo ah ,e;. '.n cemu >* Pohajal v konec plant.tnSke Vrhrtokra- "I". J'', Hi . L P. ' ' ' cije. kar je utrlo pot kup£lj*ki « ™ V**. «paUte*, ne vem. , • . „ m 1 jIu« 'n tudi če bi vedel, ne bi pravil, podjetno^Napo*. je_ doba Jp dfJR| rojak> „ katori^ Rcm ni. a samo za ime. Ko je urednik Witkovich končno uvidel, da je s karijero dokončal tudi v Clevelandu, se je z družino še zadnjo jesen vrnil v Penno. Hrvatski komunisti v Pittu buighu in njihovi slovenski prijatelji po tukajšnjih naselbl-1 siji in odpreti vrata demjkra-j da pozna nekoga, ki mi bo dal "&h so bili o položaju Napreja j ciji, kajti to bo zahtevalo nje-i pojasnila, če mi je kaj zanje. Vedno poučeni, ker so dobivali no lastno ljudstvo. Naprej mu je v Pittsburghu na- poročila od svojih ljudi v Cle- Martineku je bilo nato stav-pravil škodo, bil je večkrat v vslandu, ki pišejo dopise v 1 jenih več vprašanj, na katera Clevelandu in ve kaj je z njim. Kadnički Glasnik. Te reči spo- je spretno odgovarjal. Na neki večji prireditvi nem kot sem jih slišal. Ozi- Na prihodnji seji kluba št. 1. roma manj, ker dotičniki niso ki bo v petek 28. februarja, bo sumili, da mislim o tem napisa- predaval Ivan Molek o proble-ti dopis, pa so mi pravili tudi mlh ameriške demokracije. Na-Imena. A rečem, da sedaj pri- to bo diskuzija in odgovori na znajo, da je bil njihov Naprej vprašanja. Poročevalec. že v Pittsbtirghu velik polom -- in da so se z Witkovichem uka- železničarji se Driprav- med našimi klobučarskimi delavci, ker je delala v "slamnl-karskl" obrti od zgodnje mladosti. Prej, kot dekle, in potem ko re je poročila z Jakobom Ha-batom, je bila v družbi vedno dobrodošla vsled svoje vesele dotlčnika res dobil in začel po. Ker se poznava, sem bil kmalu v živahnem razgovoru. Pravil je, da so imeli z Naprejem nered in sitnosti ves čas. V Pittsburghu so bile težave največ z urednikom. Večinoma je bil George Witkovich. Pri Rad-ničkem Glasniku, kjer se je Na-, prej tiskal, z njim niso bili zadovoljni. Tudi upravnik Na-preja Spoler bi bil rad, da bi list bil bolj živahen in komunističen, na kar pa se menda Wit-kovich ni dosti razumel. Ko f? neke ¿a dne dobili v ozadju tiskarne mrtvega človeka, je bil i v listih pisano, da je bil dotič- nlli. Svojih obetanj ni mogel i?-||j0j0 no $tovko vse nsie priredbe do pred par leti, ko je zbolela. Dve leti je prebila v mukah. Dne 7. februarja jo je smrt rešila trpljenja. Njen soprog Jakob je storil zanjo vse kar je zmogel in jI ftrciel v bolezni. Vsi, ki ju poznamo, smo sočustvovali z njima.1 Umrla je v starosti 43. let. Rojena je bila v Ihanu pri Domžalah na Gorenjškem. V Ameriko je prišla ¿ red 29. leti. Zapu&a soproga, hči Elsie, ki je že omožena, sestro Mary (omoženo s Frankom Zajcom), in v starem kraju brata. Tu je imela tudi mater in očeta. Mati je umrla v Chicagu, oce pa je šel potem v stari kraj, da preživi preostala leta v rojstnem kraju. Pokojna Rezika ni bila v nobenem društvu, spadala pa je polniti, čeprav je mlad, navidezno energičen, živahen in pri- V bratovščinah železničar- kupen. — Razočaral pa je jev, ki imajo 750,000 članov, se mnoge* v Clevelandu menda še vrši glasovanje o stavki. Zahte- , bolj kakor v Pittsburghu in o- vajo plačane počitnice, a želez- !?.ta. k MjLllnery Work" kolici. In morda še koga v dru- niške družbe jih nočejo dati. j gih naselbinah, na primer v Ako bo večina za stavko, se bo-Detroitu in v Kanadi. O neki ži- do morale družbe z železničar- vali pravijo, da sre samo en- jI pobotati, ali pa bo promet Krat na led. Ampak nekateri ustavljen, rojaki so šli v opisanem sluča- --- ju že v tretji*. PitUburikt ftoaed. Diskuzija v klubu št. 1 J. S. Z. industrijskih strojev in s temi se je pričela industrijska revolucija. ki traja še danes. Mezdni tlačan je sledil osebnemu sužnju. Ah ^ prosvetljenostjo se je jelo delavstvo dramiti In zavedati, pa se je Jačalo bolj in bolj v vzajemnosti in zavesti svoje silne moči. Strokovni uni-jonizem je čimdalje bolj širil Poročilo o Mortinkovem bQ v pogovoru. Witkovich je predovonjll takrat javno izjavil, da je on urednik, ne pa človek, katere-! Chicago, III. — Na prejšnji ga so našli mrtvega. seji kluba št. 1 JSZ je bil pre- Pri Radntfkem Glasniku so davatej znani češki socialist se "Napreja" končno naveličali, «toseph Martinek. Govoril je o BORBA MED DELAVCI IN DRUŽBAMI TRAJA DALJE NE GLEDE NA APELE, DA TO OVIRA VLADNA NAROČILA I * f \ ■ r ' > i * (Nadaljevanje z 1. strani.) družbi General Motors korpo-raciji in pri raznih drugih? Taktika Fordove družbe je. da se ne kaže za izkoriščeval-ko. ne^o za boljšo v ravnanju z delavci, kot pa so kompanije, ki so unije priznaie. In ba» to je nevarno, kajti tendenca nje- ers Union Local 52.| Pokopana je bila JO. februarja na pokopališču Wood-lawn, na sekciji federacije SNPJ. Obred je bil civilen in sprevod veličasten. Imela je pač, kot pravim v začetku, veliko prijateljev. Vsi, ki so mogli, so jo sli obirkali, ko je ležala v rak vi, ali pa jo tudi spre-niini na kraj, kjer ni za one, ki jih pokopljejo, nič več trpljenja. Angela Zaitz. Unija ladjeddnukih d«lovcev se zorarovala Eksekutiva unije delavcev, ki so vposleni pri gradnji ladij (Industrial' Union of Marine and Shipbuilding Workers — CIÓ), je na svoji seji v Camde-nu, N. J., sprejela resolucijo, v MUSSOLINI GRADIL IMPERIJ NA PESKU IN IZGUBIL VOJNO V tiskarni je imel že kakih I Panjem položaju in o nujno- tisoč petsto dolarjev dolga. Na- solidarnosti mednarodnega nega udiranja unijam daje P<>-1 kaUri dok }a. da se mora iz nje mesto da bi ga vrgli na cesto, delavstva. j tuho drugim družbam, ki se u- |zkiju«ti vsakega, ki je naci. svoje mogočne periiti in borba ^ J®, ne vem kako dogodilo, da Navajal je hibe angleške nijsn upirajo edino iz iskori- komwrtst ali fašist, ali če neti med delom in kapitalom je po- enemu ali nekaterim šinila vnanje politike v pro&losti, nje- šcavalnih razlogov. ; Frevratn;ike aktivnosti, tudi če stala neizogibna. srečna misel, naj ga preselijo v no pogubno taktiko v španski Velik problem za unijo avt- J nj dokazov, da je član katere- Cleveland. Tako bodo imeli tu- civilni vojni, njeno 4,api*ar- nih delavcev in za unije splolv fa ¿rmed omenjenih treh iz-POLITIčNI CIRKUS di v bodoče svoje slovensko stvoM hitlerizmu in njen "mo- je. kaj, če Ford zmaga v svoji j mov Ravno te dni je vprašanje o I glasilo, ne da bi jim bi ga bilo nakovskl mirM. To so dejstva.; trmi vzlic postavam, ki jamči- (Nadaljevanje s 1. strani.) škim prekopom, nad Egiptom ter kolonije v tem delu Afrike. Italija bi bila na konju in njena trtgovska mornarica bi obnovila promet. Toda ta pričakovanja se niso uresničila. Italijanski tovorni parniki počivajo v pristaniščih, dovoza ni, razen iz Nemčije in skozi Slovenijo, ki pa ni zadosten, zaloge žita, bombaža. Železa itd. so pošle, ali pa bodo kmalu izčrpane. Skromni življenski stan- Musoliniju pa so uničili zadnje ostanke njegovega prestidža. Mnogi se na račun teh porazov iz Mussolinija in njegove armade ter mornarice silovito norčujejo. Drugi pravijo, da je smešenje italijanskih vojakov zaradi njihovega bega po Afriki in v Grčiji krivično. Tolmačijo, da niso navdušeni za vojno, da jim ni prav nič za preze-banje v Albaniji in za mučenje v afriški puščavski vročini. Narod doma pa je vzlic siloviti navduševal ni propagandi tod i postal resigrniran, kajti pri pra- zato vso našo pozornost. Ali da lmibiJi tiHoiako z "De ¿ako ilvdSLSje 86 ^f^b,jfm°-iVailj0: l«vs4co Slovenijo", nato nekate- rnaga. JOHN METAXAS, etiki 4 ! _ _»_ * ■ • - JI._____HI. Ford res plačuje delavce toliko dobro kot na primer v splošnem tiste družbe avtnlh delavcev, v katerih je unija prizna- la edina javna^zadeva, s katero se peča naša javnost in naše zastopništvo v kongresu. Je to zares n&zarensko va- žnare*, ki postane lahko ze !o ; ^^bu ^¡kusili Vse/da'bi Na"-usodna za naš narod in zasluži preja oMr¿ali ¡n ^^ To_ nič ne po- tembolj se zdi, da jo nekatere politične sile skušajo izrabljati v svoje samopašne namene ter si skovati kar največ političnega kapitala z njo. Je že tako. da brez političnih cirkusov pač ne moremo izhajati v tej deželi. Niti sedaj ns, ko gre za tako v a ¿no vprašanje, kar je seveda strašno ža-1 lostno in vsega obžalovanja vredno. ri tudi z "Delavcem" in sedaj z "Naprejem". Pristopilo jih je še par takih, ki radi politizirajo. Nekdo, ki je na Witkovicha hud od kar g a je hotel dobiti za naročnika, je dejal, da so se tudi v Clevelandu namazali z njim, ne samo V tiskarni RadniČkega Glas- je pa že s stališča kot mednarodni socialist za podpiranje Izvedel sem nadalje, da so mu v Clevelandu bolj zaupali kakor v Pittsburghu in mu ta-korekoč prepustili vse vodstvo. igral. Ce Hitler zmaga, bo nadKj.¿. .. • Italijo in nad "njenim morjem" Pf*!0 2bofü£a " ' ' Rooseveltov nočrt Rooseveltov načrt za podpi on gospodar, dvoje policijske čete in tehnike je že poslal v Italijo. Rakev Francije, ki so jo -prtd osmimi meseci nosili po Rimu. se je spremenila v rakev Italijo in njenega dučeja. Občni zbor JHPD Chicago. — V soboto 22. fe- *o mu dajali po $75 na bruarja se vrSi v Slov. delav- mesec. Mož je mlad, ima ženo skem centru občni zbor Jugo- *n otrok. $75 na mesec ni sloVanskeg-a hranilnega in po- ^«Mj za tako družino. ________ .... r sojllnega društva. Pričakuje se V Clevelandu je vodil pošlo- stiti njihovim ekonomskim po velike udeletbe. vanje menda vse sam in niti trebam v okvirju novega iro- Za zadnjo polovico minulega« nadzornega odbora niso imeli, spodarskega reda. ki bo moral leta je to društvo plačalo na Prirejali so za Napreja bestan- biti demokratičen in vzajemen. vlc«ge razreda E 3% obresti, še male zabave in se trudili, Vzroki za kolosalne oborože- več pa rta druge r\oqc. da je bilo kaj prebitka. Vrh te- valne tekme, kakršne imamo lavec jih ne opravičuje ali ta ji, pač pa obsoja. Toda razumeti moramo tudi ¿edanje dejstvo, in to je, da od sedanje vlade odvisi, ali pade na- Toda ako on uveljavi pravilo, da zakone o regulacijah med unijami in delodajalci la- j hko poljubno krši, čemu jih ne bi mogle kršiti tiste družbe, ki svojih delavcev ne plačujejo kakor Fcrd, nego kolikor najbolj mogoie mizerno. Druga upiranja NI samo Ford, ki je v ospre-! lju bojs proti unijam, nego tudi mogočna International Harvester kempanija in mnogo drugih, katerih unije Še niti načele niso, so v borbi proti organiziranju delavcev. Postave kršijo vsevprek, ker jim je to lahko, kajti imajo odvetnike "prvega reda", zastopnike v postavodajah "prvega reda", zaslombo na sod&čih in pri policijskih oblastih, kadar jih potrebujejo v slučaju stavk. Končno je torej stari Simson, ki je sedaj vojni tajnik, vendarle v pravem. In enako Sidney Hillman. Stavk je manj kakor jih je bilo in poravnava se jih Večinoma s pomočjo vladnih zaupnikov, namesto s strojnicami državnih milic, aH z revolverji šerifovih deputijev, ali s pomočjo federalne milice. PKIS1OPAJTK K slovenski Narodni podporni jed noti * ■ ! NAROČITE SI DNEVNIK ; vseh, ki so aktivno v sedanji borbi z nacizmom. To je za to deželo vamejfce, kakor pa se o-boroževati v nedogled za možne poznejše spoprijeme s totalitarnimi silami. Ako pa padejo in de njihove dežele ljudske vlade, bo možno zado- Finančni položaj te ustanove se je lani zelo izboljšal, poroča tajnik Lotrich, In Še večjega ga so ^skušali dobiti oglasov sedaj, pa odpadejo le, ako bo in apelirali za prispevke. osišče poraženo. Bo, so rekli Witkovičevi Govoril Je tudi o Rusiji, in napredka se pričakuje v tem i znanci v Pittsburghu. V Cleve- dejal, da je veliko kriva seda- m: " landu mu bo šlo! nje vojne. Hitler je po njsgo- Ampak nekje je bilo vzlic vem mnenju ne bi pričel, ako bi temu trudu nekaj narobe. Kaj- bila Rudija ostala proti njemu, ti Witkovich je pravil o novem In ako bi jo, b( bila blokada dolgu, ki ga ima list. Treba ga efektivna, ker bi bils Nemčiji . Iie poravnati, šel je osebno o- zaprte vse meje in vsa morja, ranje Anglije je bil s par do- kro* In nabiral posojila ter in vojne bi bilo kmalu konec s datki zadnjo soboto v zbornici podporo. padcem Hitlerja. Vsled tega poslancev sprejet s 2*0 proti T Ko so ¡sprevideli, da si je se je Hitler trudil priti v spora- 1«5 figovi. Sedaj je v razpra- list nakopal dolg tudi v cleve- zum t Rusijo, ksr ss mu je po- v 1 pred senatom. landskl tiskarni, so začeli kri- «rečilo in nato je Imel opraviti ipnpsvmi Stan« sa celo lato $6.00, pel lete I3.S0 Ustanavljajte nova dru&tva. Deset članov (»c) je treba za nov« dmltvo. N««lov za list h» za tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave CHICAGO, ILU mmimmmmimihiimm Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICK HOURS: 2:00—4:00; 7<09—8 >80 Daily At 3724 W. 26th Street Tat Crawford SSIS At 18SS W. Cermak Rd 4:JI0—6:00 p. m. Daily TaL Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointments only Reaidaaca Tal.i Crawford »440 If a* •••war — Call Avstia 8700 Uiten to PALANDECH'S mmmmmmmmmmmmm POSLUŠAJTE vsako nedel|0 prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postajo WGES, 1360 kilocycles. YU60SLAV-AMERICAN Vodi ¡q*George Marchan RADIO BROADCAST I vary Saturday, 1:30 to 2:50 P.M. STATION WHIP 14*0 kilocycles (ffrst Station oa Yoar Dial) Featuring s program of ft Folk Music V, •v» ■ m m m i ......... ................4 *, BARETINCIC & SON pogrebni zavod Tal. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. 4M»»MMMMIIK Mt A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION r ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1744. Pabluhad W*«kly at 2301 So. Lawadala Aw. CHICAGO, ILL., February 12, 1941. VOL. XXXVI Youth in I)¡si Poolroom«, saloons, hangouts, shacks (built on the outskirts of small towns, just large enough to accommodate an oil drum stove and a table for card playing) and any other heated place where they may be free to loiter, are filled with America's unemployed youngsters these cold days. At least that group of them that have no taste for learning and no one to force them ; further afther they leave the compulsory eight grade. It is winter. They seek companionship and there they find it—the 4 kind existing there. When a warmer sun melts the snow and draws the frost out of the ground, heralding Spring, this army of young people will spend their time, day after day, on street corners. Just standing around, disgusted, carrying on inane conversation, repeating commonplace utterances, organise a baseball team (very likely), and so. marking time. Just waiting and more waiting for the job that will never materialise. Eating the bread someone else of the family is fortunate enough to be earning, and hating it because of that Year after year of such life slips by. They grow older and still no work. If we knew how many young men there are today who have reached their twenty-fifth year and more without ever having the opportunity to earn a day's wage it would be astounding. So much manpower wasted because it cannot be employed at a profit! And what are these young people thinking? Have you ever given it serious thought? Well, here are some of the heart-breaking stories, actual description gathered in a broad national survey. The story of seeking the first job has been told by one 18-yeor-old boy. He summed up the experience of many when he said: "I had to quit school when I was in the eight grade because my old man didn't have a job and he said I'd have to get ' out and do something. I've been trying to do something ever : since. Once in a while I get some handbills to throw out. When there's a chance for a job, and that doesn't come but once in a blue moon, what do they ask you? 'Where did you work last?' If you haven't had a job they don't even want to talk to you. But where you gonna get that first job? I ask you? It takes carfare to go around looking, too, and that don't grow on apple trees." A generation of "depression babies" is growing up surrounded by an atmoephere of want and futility. For their parents it is a tragic finale for lives which were once prosperous and productive. The government has provided projects and work programs through which some of the old workers have been enabled to retain their skill and create something useful. But for youth the dole or such projects are useless. For youth, enforced idleness is more devastating. Older people generally have formed habits of work. Young people, who have not learned how to work, nor anything specific to work at, may be a deadweight on the nation for half a century to come. Young people from 16 to 24 years make up one-sixth of «he population of the United SUte. M.ny .re till .««din, j 'Z^rT^Z high school and college at this age, but the majority of the 21.200,000 young persons are in less fortunate circumstances. This was their status in 1939: 5,200,000 were attending schools and colleges. 3,200,000—nearly all girls—were engaged in homemaking or, for other reasons, neither in schools or available for employment. 7,100,000 were employed. 1.800,000 had part-time jobs. 3,900,000 were unemployed—that is able to work and eager to get a job, but unable to find one in private industry. The one government project intended to give young people aid is the NYA (National Youth Administration), but this in Elaborate Plans Mode For March 2nd Program CHICAGO. — Catherine fi plan« already compUtad aad t Wo»« •till in tko embryo «taf«, it it fa«t bocoaniaf «ppar«at tkat tka program Branch No. 1 JSF, will «tag« on Marck S, for tko koa«fit of PROLETAREC will ko a momor. «bi« on« ia every raspact. Already tka committoo« ia charge kavo report «d tkat two of tko aMl vonoraklo ckaractor« known to ear movement will ko witk ua on tkat day. Botk Etkia Kristan, editor of Caakar't Glasnik aad Joaopk Mar-tinok. woll kaowa loader of tko exiled Cseckotloeakian govern, moat, will ko pro«oat. Tka operatic •iagor Angola Calagi will ko otkor of tko highlights oa tko program, and oar own "Sava" ckoru« witk all of it« now pop aad vigor a ill «ing «orno kraad new aam-ker«. Not to «acrifiaa any of oar usual dramatic«, two «kart play«, oao ia English aad oao ia Slovoaa, are in progress of rehearsal. Eack yoar Branch No. 1 ha« spon «o rod * kaaofit program for oar paklioatioa aad alway« response of oar readers aad friead« kas boon gratifying. Tki« loyal •apport has «naklad tko Branck to rai«e a tidy «am oa oack occasion Marck 2, wo fool, will ko aa exception to tke general rale. Tiakot« kava been ia circalation for tko pa«t fow weeks at 40c advance «alo. As ca«tomary a large advance salo will a««ore succ««s. aad rigkt karo U where every oao of a« fit iato tke pictaro. Wo eaji oack do oar «mali «karo ky selling ticket«, «o lot'« soe tkat thejr ara taraod iato good «olid American ♦♦ SAVA NOTES ♦♦ By A. SAVANKA IN THE NEWS JSLA Annual Meeting CHICAGO. —- Among other items: to its credit during the past success* | ful yesr with the Jugoslav Saving, and Loan Association is the fact that it has paid its stockholders 4% on option stock and 3% on class E stock. Msny new stockholders have been secured during the year and new loans made. In addition the Association has sold more of Its real estate holdings anl generally strengthened its financial position. At the snnual meeting Saturday, Feb. 22, at the Slovens Labor Center, 2S01 So. Lawndale Ave., a detailed account of the businea* transacted during the past year will be submitted by the secretary. Donald J. Lo-trich. All stockholders sre urged to at- "Unhand me, you vtllajn!" she cried. MWhy was I made so beautiful!'* wuiled the trembling heroine of "Bertha, ihe Sewing Machine Gir£" who frantically fluttered her frail wings againat the "gilded cage" that held her captive. Could »he but return the caviar and champagne Mr. Hotfoot, the son of her wealthy employer, bought her! She was powerless iu his lustful clutches, and her cries for help went unheard, for the Am*r. Legion was having a convention in the same hotel. Everything looked dark for our poor heroine, but her true-tolue hero comes to the rescue and all is saved. "Wait until I tell my father! You'll be fired!" cursed the foiled scoundrel, but to no avail, for the workers were organized and thus protected against such villainous exploitation! In my opinion, this highly amusing parody of the "Pins A Needles" show takes first honors. The singing, costumes, and dramatic effect was at its best in this skit, with the sentiment played up to a rollicking tune. "Cream of Mush'" and "I Wanna be- a G-man* episodes had Savans in peals of laughter; and the three little, squeamish, blue-blooded D. A. R.-s won our hearts completely; although they did Use their heads. "Poker PUycrs," the clever, very clever, "friendly" game of cards, with Hitler, Mussolini, Statin and Phui playing, with nations as stakes, and the three Hail Swastikas, Coggie, Bob snd Fritxle, (Father Coughlin, Sen. Reynolds, Frits Kuhn), were so full of humorous satire and condemnation that it is no wonder the show is due for a long, successful run. Everyone had a good time—that was Markedly evident oirtbe faces of those present All in all H was highly entertaining, although some, qf it was not, "so-good." It was nice to go out with the Savans; on« couldn't be in nicer or friendlier company. The next time we go out as a group, we should arrange to have a cup of coffee together and a "how did you like it?" confab afterwards In one of the plentiful eating-pla.es down-town. givttably, money is too important, MILITARY EXPENSES UP <7%. DOMESTIC SPENDING DOWN IS A cut of 16 per cent in non-military expenditures of the U. B. government in the fiscal year of 1942 and a 67 ! for it costs, to hire an up-to-date |M>r c'nt ,ncr**»« ln military exper.-I m«au Hiiwnt a nfuu- selves with the functioning of the Associstion but also to participate in planning its work for tits future. The meeting will get under way at 8 p. m. , Nada's Valentine Party CHICAGO. — One of the most j popular attraction of the week will! be the Valentine Party which "Nada"| lodge 102 SNPJ, ia giving at the SNPJ hall on Saturday. Feb. 16. I Those who have attended "Nada's" parties snd dsnces before will need no extraordinary urging to mark this ^■IPM one down for attendance, as they, cold figures has been able to aid only about 327.000 high school have reslly sponsored some of the ! « - —«■•*> most novel snd enjoyable affairs. Admission is only 20 cents. Puccl's aid college students, paying from $6 to $40 a month. For another 155,000 boys and girls from relief families it gives a chance to earn, part time, between $10 and $25 a month. All this, of course, hasn't been much more than a drop in the bucket in solving the enormous unemployment problem. Until hours are further shortened and industry socialised to the point where workers will benefit by labor-saving machinery, instead of all the cream going to the owners, the unemployment problem will remain unsolved. Orchestra will play. GOLD SUPPLY The monetary gold\supply of the United States, has risen from nearly seven billion in 1934 to nearly 22 billion in December 1940. This last figure represents 75 per cent of the world's known supplies of monetary gold. SLIGHTLY MIXED Excited Lady at the telephone: "I want my husband, please, at once." Operator: "What number, please?" Excited Lady: "How many do you think I've got?" LET'S GO! A Chinaman name of Ah Sing Fell off of a street car—bing, bing. The con' turned his hesd. To the passengers said, The car's lost a washer — ding, ding. THEN IT STARTED Mr, Braxton (in a conundrum WHICH? By JACK FARBER Are you an active member, The kind that would be missed. Or are you just contented Because your name is on the list? Do you attend the meetings And mingle with the flock? Or do you always stay at home And criticize and knock? So come to meetings often And help with hand and heart. Don't be just a member, But take Sn active part. COURAGE By MAX PRESS Branch No. 27 JSF, Meeting Friday CLEVELAND, 0. — The regular monthly meeting of Branch 27 JSF, Will be held Friday, February 14, In the Branch clubroom, beginning at S p. m. After the meeting a discussion period with comrade Andrew Turkman leading, will be held. It is therefore desirable that the younger members as well as the old attend this meeting in full numbers. On March 2nd, Sava i? going to appear on the program sponsored by Branch No. 1 JSF, for the benefit of Proletaree, the labor newspaper in which these notes appear. The arrangements committee Is prepsring an outstanding, variety program, consisting of both Slovene snd English numbers. A ... , Ed Late* said, "we've got to sing something good at this affair," when the questieh of songs came up, "so that we w4ll make s good impression; our Spring concert needs advertising, snd therfc is nothing better than a good song." ; » Weil spoken, • Ed! . Everyone readily agreed, and we decided on two songs that are always well-liked snd will he worthy of the occasion. There is so mu?h to say about sing-jig! Last week a few vital difficulties whkh an aspirant of song meets, were cited, bnt that was just the beginning, for the road to success—the opera—is a hard one. Today, exploitation is a fine art, too, and a singer has to be "introduced" after finally teaching a point Of perfection, and is ready for his career. Becoming a singer and attaining a place in the musical world sre two different things. It takes more, much more, money to launch your career than it did to gain the ability to sing well. The unceasing Inspiration and test for a career of song is vital, but re- The more one learns of the great trials and tribulations of the singers, the more sdmiration und respect goes to them. Their's is s life of lsbor, never ending in study to gain the greatest of perfection in their art of song. Too Much Rowdyism Among Catholics, Rev. Butola Warns KSKJers Despite all painstaking efforts to teach their followers otherwise, apparently there is just as much drinking, brawling and general hell-rsisihg when a group of young Catholics get together ss in any other group, not sparing the American Legion. A front-page editorial in the K&KJ official organ, signed by Rev. Butala, states that as members of a Catholic Fraternal Organization their young mefobers should be exemplsry young men when attending the organization's athletic contests, snd not go around smashing hotel fumitur«, tearing out telephones, disregarding rights of others and in general apeing the American Legion Conventions. WASHINGTON PLUS Raymond Clapper says Eleanor Roosevelt is one of the "ten most powerful people in Washington." What does he mean—IN Washington? CHILD LABOR Child labor in industry was reduced 75 per cent between 1937 and 19.19, and decreased still further in 1940, as a result of the minimum age standards in the Federal Wage-Hour Act and the child labor laws of many states, it was reported lsst week by Kstharine P. Lenroot, chief of the Children's Bureau, U. S. Department of lysbor. v . "A darker side of the picture," said Miss Lsnmot, is the fact that these laws do not protect children "on industrialized farms, where too many young children are employed in factory-like repetitive processes, for long hours at low wages." BACK TO WORK Over 640.000 idle workers marched back into jobs during December, Secretary of Labor Frances Perkins revealed last week. The incresne for the month was the biggest in 11 years, she reported. SHOULD Wt>MEN BE CONSCRIPTED? . The question of conscripting women in some form of military service the same as men was recently put to Mrs. Franklin D. Roosevelt, to which ^he replied: \ "1 personally believe that, if we are going to ask young men universally to give a year of service to their country, it would do no harm to require the same thing of young wo-•nrn in their own communities. At Regional Convention CHICAGO. — Indiana and Illinois Socialists will meet in a regional convention .Saturday and Sunday, Feb. 15 and 16, st Olivet Institute, 1441 North Clcvelsnd Avenue. Msynard Krueger wilt speak at the dinner Saturday night, which will be held at 1508 No. Larrabe Ave. His subject is "Socialism's, Future in America." All party members from,poth states have been invited to participate. THE HUNGRY Hold high the candle of your courage. STILL. WITH US -r— The day is sinking in the Vast, Its light shall be a cleansing glory As the dreadful night flows pant. Hold high the candle of your courage, Disaster takes no toll of truth—. No, the nation's defend activities hsve not solved our unemployment problem. The Detroit "Times" reports that ss esrly ss four o'clock in thf morning, long queues of snxiout mood): "Do you know why I am like In >i world where eyes are dim with; men »v* io found th« CORRECT Toucher: "Johnny, what is a careless driver?" Johnny: "A careless driver 1s an accident looking for a place to kappen." fsctories in thst city, snd yet Detroit is benefitting from defense activities to as grest sn extent as any other community. And when defense work slows up, what then? Senstor Wagner snd Congressmen Jerry Voorhls are both wise --~ nd far-sighted when they urge Women, as uxhera in theatres, were | America to begin considering the am-first employed in 1903 in the Msjes- wer to thst question right now*"*1 i tic Thcstre in New York City. I Labor, a mule?" I weeping, Mrs. Brsxton: "No, I don't, but Feed it with your strength snd youth. I've often wanted to ask you." .. ., . , ... .. - 1 Hold high the candle of your courage. Let the stricken see it from afar- From the lands that lie in darkness Waiting for the morning star. A LABOR VICTORY February 3rd will be remembered as a red-letter day in the history of American lsbor, for on that day the Supreme Court of the United States made a unanimous decision affirming the constitutionality of the Wages and Hours law. Because of the specification in the law restricting the shipment from state to state of goods produced under labor conditions that do not meet the lsbor standsrds provided by the act, it has been a thorn in the side of cut-thoat *bompetitors in the labor market ever since its enactment in 1938. , It is now a settled matter and will undoubtedly prove even more effect' ive since any doubt of its constitutionality has been removed. Do You Know? The wringer of a new wrashing machine can be adjusted with the aid of an indicator to give the correct pressures to various kinds of fabrics. . A streamlined generator has been invented for light airplanes thst is asserted to reduce vibi-ation snd prevent loss of its propeller hlsdes. The Cuban department of Agriculture is studying the possibility of raising medical and aromatic plants on a commercial scale in that country. To facilitate stout drivers leaving automobile seats a Minneapolis man has invented a steering wheel hinjied across its single transverse spoke. Tests have shown that properly designed steam turbine blades will withstand more than 10,000,000 beatings with a force of more than a ton behind each blow. The United States imported linen products to the value of $22,352,000 last year, mainly from Northern Ireland. compared with imports worth $20.516.000 in 1938. Small music boxes are included in cakes baked in Brooklyn, N. Y., for I festive occasions, the first cut into a cake severing a string that starts n box to play a tune. A Kentucky miner in his spare time during the last four years has built a miniature steam locomotive' that can haul half ton loads along a thiec and a half inch track. : A la na nese scientist claims to hsve discovered that ants sir condi-| t ion the interiors of their hills by opening and closing ventilating psss-sgp at morning and night. In one respect the man who burned down his house to get rid of bedbugs had it all over the fellow who tried to get shut of unemployment by war. He could walk out on the bugs before the roof fell in. — American Guardian. Minds of moderate caliber ordinar* ily condemn everything which ia beyond their range.—-Rack. More than 10 per eent o4 Ihe world's population lives on five per ceat of Its surface.