Št. 142. V Ljubljani, sobota dne 23. julija 1910. Leto I : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/»6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1’—, z dostavljanjem na dom K l-20; s pošto celoletno K18 —, polletno K 9’—, četrtletno K4 50, mesečno K 1*50. Za inozemstvo celoletno K 28-—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošilja uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Nepoštena igra. Ni je menda avstrijske province, kjer bi bile razmere tako žalostne kot so ravno na Kranjskem, kar so zavladali nad njo klerikalci. Financijelni položaj je že skoro obupen, odkar vlada in upravlja kranjskim financam nestrokovnjak Lampe, ki meče za razne iluzorne projekte svojih prijateljev milijone skozi okna. Napredni elementi, ki so slučajno pod kontrolo — posredno in neposredno — deželnega odbora, čutijo klerikalno korupcijo, ki jo vodijo vsi od korektorja »Katoliške tiskarne" pa do šefa S. L. S. Na Kranjskem se je začela prava kupčija s značaji, prepričanji in enakimi lastnostmi moža-poštenjaka. Na eni strani klerikalizem, na drugi pa vlada! In tukaj igra ravno S. L. S. jako dvomljivo ulogo! Dokaz temu je slovenska obstrukcija v dunajskem parlamentu. Kdor je zasledoval tek razprav za časa obstrukcije na Dunaju, kdor pa obenem pozna tudi razmerje kranjskih klerikalcev do kranjske deželne vlade, mora se mu nehote vriniti misel: Ali je bila obstrukcija slovenskih klerikalcev s Šušteršičem odkritosrčna! Ali ni bila ta obstrukcija le neka sramotna, kravja kupčija Šu-steršičevega kluba, ki so se bojevali ob njegovi strani v dobri veri za dobro stvar tudi ostali Jugoslovani, z Bienerthovo vlado! Stvar je sicer na prvi pogled precej frapantna, a dejstva nas vodijo do zaključka, da vendar ni tako nedolžna in naivna, kot bi si morda kdo mislil na prvi pogled! Vsakdo ve, s kako renitentnostjo se je branila vlada, da da Italijanom univerzo, a naenkrat je spremenila svoje stališče in to v popolnoma nasprotni smeri — italijanska pravna fakulteta mora stati! In sedaj nastane vprašanje: Ali ni vlada angažirala za obstrukcijo Šusteršičevega kluba, da bi imela potem pred italijansko javnostjo lep in nedolžen izgovor: Ti presneti Slovenci so krivi, da vam ne moremo ugoditi! Avstrijska vlada namreč dobro ve, da je Šušteršič s svojim klubom pripravljen podpirati vsako vladno akcijo, ako mu vlada dovoli kake kompenzacije v korist lastne stranke! In tak slučaj imamo tukaj na dlani! Vladna akcija se združuje s slovensko obstrukcijo in lastnimi antipatijami proti italijanski fakulteti; kompenzacije vlade klerikalcem je pa azistiranje kranjske deželne vlade klerikalnemu gospodstvu na Kranjskem! Nerazumljivo je namreč vsakemu, ki je količkaj politično verziran, dvolično postopanje vlade; na Dunaju vodi Šušteršič energičen boj proti centralni vladi, v Ljubljani pa ekspozitura ravno iste centralne vlade podpira klerikalne težnje, pa naj si bo že v ti ali oni ustavni korporaciji! Ako primerjamo te razmere s češkimi, zlasti s politiko čeških radikalcev, ki jih vlada iz maščevanja radi njih opozicijskega stališča na Dunaju preganja tudi v domovini, nastane vprašanje: Ali je politika slovenskih klerikalcev čista igra? Ali ni ta obstrukcija bila samo po volji vlade pesek v oči slovenski in italijanski javnosti? In za zahvalo uživajo klerikalci na Kranjskem vse, česar rabijo, da morejo izvajati teror in korupcije na vseh straneh! — Pustimo ta politična razmišljavanja, ki so tako gnjusna in upajmo, da pride dan, ko se razkrije klerikalno politično sleparstvo pred slovensko javnostjo, ki bo takrat po zaslugi obračunala z onimi, ki jih je danes dvignila do politične karijere! Klerikalci se boje tega trenotka, zato pa hočejo že v kalu ubiti vse, kar bi nekdaj moglo pripomoči do njih padca. Z dosedanjimi razmerami v liberalni stranki so bili klerikalci jako zadovoljni, ker stagnacija, ki vlada v stranki, jim ni vzbujala strahu, ker stranka iz komodnosti voditeljev ni hotela in mogla med ljudi. Zato pa tudi razumevamo »Slovenčevo11 ironiziranje povodom ustanovitve političnega društva „Skala“. — »Slovenec11 sicer pripoveduje o medsebojnem boju in mrcvarjenju naprednih elementov, no pa to je le ponižna želja klerikalnih politikov! Prepričani pa naj bodo, da ustanovitev novega političnega društva ne pomenja nič drugega nego novo ero in koncentracijo naprednih sil, poživ-ljenje in ekspanzivnost stranke na zunaj! Klerikalci se boje boja, ker vedo, da jih čaka boj z novimi močmi, ki bodo vrgle raz sebe buržoazno stališče in pojmovanje političnih razmer! Klerikalci dobro vedo, da nosi stranka, ki deluje v zenitu svoje moči s korupcijo in terorizmom, smrtne kali v sebi! Zato se pa hočejo sedaj bojevati proti novi eri z onim orožjem, ki ga so nazvali kot nadomestilo tam, kjer manjka resnih argumentov — z ironiziranjem ! Mi pa le želimo, da se napredni elementi tesno združijo v boju proti klerikalizmu ! Pojdite med ljudstvo, odpirajte oči in dosegli bodete uspehe, ki se jih klerikalci tako boje! Iz slovenskih knijev. Mirna peč. Toča. Iz Mirne peči se nam poroča, da je dne 19. t. m. padlo toliko toče, da jo je še drugega dne po nekaterih vaseh ležalo cele kupe, tako da bi jo lahko na vozove nalagali in proč odpeljavali. Škoda znaša približno 180.000 K. Gorica. Uradniško konsumno društvo v Gorici obstoji že nekaj let. Ustanovili so ga uradniki z namenom, da bi dobivali blago ceneje kot pri prodajalcih na drobno in pa, da bi bili koncem leta deležni dividend. Toda o dividendah doslej seveda ni ne duha ne sluha, kajti režija pogoltne vse eventuelne preostanke. V tem društvu je mnogo slovenskih uradniških družin, ki namesto da bi podpirale komaj se razvijajočo slovensko malo trgovino, znašajo na ta način svoj denar v žepe laškega veletržca. Vse blago, ki ga naroča to uradniško društvo, se namreč kupuje pri zagrizenem Lahu, ki tako bogati na stroške tudi slovenskih uradniških družin. Da so laški uradniki člani tega društva, to nam je popolnoma razumljivo, a da slovenski uradniki podpirajo indirektno laškega veletržca, to jim je prav malo v čast. Čas je že, da se zdramijo Slovenci in da se začno posluževati slovenskih trgovin. Tako bodo podprli naše slovenske trgovce, ki se morajo boriti za obstanek; koristili pa bodo tako tudi narodni stvari v Gorici in torej posredno tudi samim sebi. Deželni odbor izdaja na leto nekaj tisočakov za pisarniške potrebščine raznih deželnih uradov. Človek bi menil, da bo vsaj deloma oddajal dotična naročila tudi slovenskim trgovcem in obrtnikom. Toda, kaj še! Niti vinarja ne dajo zaslužka Slovencem, dasi sedi v deželnem zboru polovica slovenskih deželnih poslancev, a v deželnem odboru sta izmed štirih dva Slovenca. Ves denar gre samo laškim trgovcem in obrtnikom v žep. Slovenci so vendar samo za to, da plačujejo davke in deželne naklade. Nekdaj, ko je bil pokojni grof Coronini deželni glavar, so se pri naročilih vedno vpošte-vale tudi slovenske tvrdke. Coronini je bil v tem oziru precej pravičen mož. Danes je to drugače. Klerikalna slovenska stranka je tako zaljubljena v starega Pajerja, da ta lahko dela, kar se mu zljubi. Navezana je tako nanj, da ni zmožna niti najmanjšega odpora, in naj bi bil ta še tako potreben in v interesu slovenskih koristi. Kar pa je naj-žalostnejše je to, da ni nikakega upanja, da bi se te razmere obrnile vsaj v doglednem času na bolje. Tu ne pomaga drugega kot izobrazba in podučevanja ljudstvu. Splošni pregled. Za novi obrambni zakon. Po poročilu dnevnika »Die Zeit" so se v zadnjem času zato tako pogosto posvetovali o novem obrambnem zakonu, ker imate obe vladi velike pomisleke proti nameravanemu uvedenju dveletne vojaške službe in proti ogromnim stroškom, ki so s tem v zvezi. Trebalo bi namreč imeti za to na leto po 90 milijonov. Vojno ministrstvo izjavlja, da mu ni mogoče v tej zadevi popuščati in dovoliti dveletne službe, ne da bi zahtevalo povišanje rekrutskega kontingenta. Govorilo se je za to o nekem pro-vizoriju, po katerem bi se naj vojna uprava zadovoljila z manjšim številom vojakov, ker bi se jej potem dale kompenzacije s povečanjem nadomestne rezerve in s pogostejim uvrščenjem v njo. Kako se bode zadeva končala, se ne ve, gotovo pa je, da bodemo zopet čuli: Plačajte! Odločnost Canalejasova. Zbornica je v sredo končala adresno debato. Ministrski predsednik Canalejas se je izrazil, da je pripravljen izvesti svoj program do konca, ali nikakor se ne more vezati glede na čas in način, kdaj in kako bode to napravil. Povedal je, da ne želi grupacij liberalne stranke. Ona mora biti po njegovi želji homogenna in mu popolnoma zaupati. O Melilli se je izrazil ministrski predsednik, da bodo španske čete zapustile svoje stališče, kakor hitro ne bo več grozila španskim utrdbam nevarnost. Na koncu se je še Canalejas toplo zavzel za skorajšno rešitev vprašanja, ki je nastalo vsled spora med Španijo in Vatikanom. Adresa je bila sprejeta z 183 proti 81 glasovom. Ko bode slišal Vatikan o teh vesteh, si pač ne bode več želel prekinjenjenja vseh vezi s Španijo. Prej je pač zatrjeval, da hoče sam urediti, da preneha prijateljsko razmerje s Španijo, a kakor že prej tega ni nikdo verjel, je sedaj taka »želja*1 naravnost smešna in živahno spominja na lisjaka in kislo grozdje. Tajna zveza na Turškem. Iz Carigrada javljajo, da je do sedaj prišlo 250 oseb pred vojno sodišče, med temi trije oficirji. Vsi so toženi veleizdaje. Gotovo je pričakovati, da bodo vsi na smrt obsojeni in tudi usmrčeni. Vidi se, da je javno mnenje in občinstvo zelo razburjeno in da na Turškem ne bode prišlo tako hitro do mira, ker pridejo sedaj tej, sedaj onej zaroti ali komplotu na sled. Za starega ex sultana se še sedaj bojijo. V njegovo vilo v Solunu so samo radi tega, da bi se mu nič žalega ne storilo ali da sploh ne bi prišel v dotiko s kakim osebnim sovražnikom, postavili stražo 25 mož, katerim bode poveljevalo kar 5 oficirjev. Kaj bode to pomagalo, je zelo neznatno, a smešno je, da se prekucuhi in razni drugi nezadovoljneži borijo z že itak onemoglim in odstavljenim sultanom, ki ne predstavlja danes nič več. Mar bi obrnili pozornost važnejšim zadevam, ker bilo bi veliko za modernizo-vati in popraviti. Perzija proti Rusiji. V Perziji grozotno narašča sovraštvo proti Rusiji. Iz mnogih mest prihajajo vesti, ki javljajo, da se je protirusko gibanje le poostrilo in tudi bojkot ruskega blaga je z ozirom na ostrost in vrste blaga dospel do višine. Ruski sladkor, na primer, se v Perziji nikjer več ne sprejema in ruske državljane zasramuje vse povsod. Istotako je mučenje Rusov na dnevnem redu. Rusija se zaveda svoje naloge in je že pregledala LISTEK. MICHEL ZČVACO: ------ Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [44] »Ravnali boste po svoji volji, Maga,“ je dejal z ganjenim glasom. »Na Rositini sreči bo ostala senčna pega, dokler ne bo v njeni bližini tudi vas . . . Toda kadar se odločite, da pridete za nama in opustite strašno življenje, ki ga živite v tem ghettu, boste imeli dvoje otrok, ki vam bosta storila starost sladko in srečno . . .“ »Mati! Mati! Kako naj živim ločena od vas?“ se je zdaj oglasila Fornarina. Maga je vzdihnila. Obličje se ji je stemnilo. »Pojdita, otroka!" je dejala. »Vajina ura je prišla!...“ »Še eno besedo!" je rekel Rafael. »Ne pozabite, da ? obljubili povedati, kakšni sovražniki groze Rositi. . . m kdo da je njen oče!" "I^do je oče Rosite? . . . Da, to izvesta . . . toda šele, kadar bo čas za to . . . v tem hipu, otroka moja, mislita samo na to, da se bosta imela rada ... In predvsem — ah, to predvsem! bežita iz Rima, kakor hitro vama je Mogoče . . .“ »Poštna kočija naju čaka ... v malo dneh bova v rlorenci ..." »Šele takrat bom mirno zasopla . . . Idita ... čas je.. . .“ Maga je krčevito stisnila Rosito na svoje prsi. Nato se je naglo umaknila v sosednjo čumnato — kjer je prej prebivala Fornarina — vsa tresoča se od nepremagljivega ihtenja. Ko je ostala Maga sama, je po svoji navadi počenila na tla in naslonila glavo med kolena: neizmerna bolečina ji je pačila vse črte obličja. »Zdaj je končano," je zamrmrala. »Moje veselje je odšlo, moja tolažba je odletela, vse, kar je ostajalo v mojem temnem življenju čistega in jasnega, se izgublja in izginja . . . Pogrezam se v temo . . . kajti ura mojega maščevanja je bila . . .“ Rafael in Rosita sta naglo prehodila pot, ki ju je vodila do cerkve Angelov. Bližala se je druga ura, ko sta prišla v svetišče. V ozadju ladije se je medlo svetila stranska kapelica; dvoje sveč je gorelo tam. Priče, mladeniči-prijatelji Machiavellija in Sanzia, so že čakali . . . Duhovnik v spremstvu ministranta je stopil iz sakristije. Ledeno molčanje je plavalo med vsemi temi rečmi in dogodki. Rosita je trepetala. Toda pomiril jo je pritisk Rafaelove roke. Duhovnik je služil mašo. Zamenjala sta prstane. Ko je bilo končano, se je Machiavelli približal slikarju: »Voz čaka blizo Florentinskih vrat, zunaj obzidja . . . Jaz tečem naprej, da dam odpreti vrata. Žuri se . . ." In mladi mož je izginil. Sapzio in Rosita sta stopila iz cerkve. Zdaj so se približali ostali trije priče, poklonili se mladi ženi in se naglo poslovili. Rafael in Fornarina sta ostala sama. Nato sta se urnih korakov napotila proti Florentinskim vratom ter zavila po tesni vijugasti ulici. Nenadoma pa vstane okrog njiju, pred njima in za hrbtom kakšnih petnajst nemih senc ter jih obkoli! groze. Sanzio je potegnil bodalo. Rositi se je izvil krik Brez besede, prihranjaje si vse svoje sile za borbo je vzdignil Rafael svojo mlado ženo na levi roki, stisnil jo k sebi in planil z dvignjenim bodalom na skupino ljudi, ki se mu je postavljala nasproti. Toda preden je storil dva koraka, že se je spotaknil in se zavalil po tlaku, strahovit udarec ga je bil zadel po glavi. Mladi mož je slišal nekaj kakor krik brezumnega strahu. Skoraj v istem hipu pa se je onesvestil. Ko se je Rafaelu vrnila zavest, je bila še vedno noč. Visoko gori med stisnjenimi strehami je videl lesketanje zvezd. »Rosita!“ je zaklical s tesnobnim glasom. Njegove roke so tipaje iskale po temi. Okrog ležečega Rafaela je bil samo goli tlak in ničesar drugega. Groza, ki ga je popadla, je vzdramila njegove moči kakor z udarcem biča. Posrečilo se mu je spraviti na kolena. Ves prepadel je pogledal okrog sebe. • »Rosita!" je zaklical iznova. Toda videl ni ničesar, in nihče mu ni odgovoril. Zdaj se je v glavi mladega moža zdanila vsa strašna resnica. Rosita je bila izginila 1 Rosita je bila ugrabljena! Sanzio ni izustil vzklika, ni zastokal tožbe . . . Ostajala mu je še ena nada: obvestiti Mago 1 Stara čarovnica iz ghetta je vedela marsikaj. Nedvomno je poznala ljudi, ki jim je bilo do tega, da se polaste For-narine; saj mu je bila ona sama povedala, da se deklica — ako ostane v Rimu — izroča silni nevarnosti- in sai jima je ona sama nasvetovala in skoraj ukazala’bežati v Florenco. „ . (Dalje.) nakane perzijskih šovenov. Radi tega zbira na južnoiztočni meji velike množine čet in zelo je verjetno, da postane Perzija že v nekaterih tednih prizorišče resnih dogodkov, ako ne bodo zmagale trezne glave, ki bi se jim posrečilo pogovoriti resno, a trezno z Rusijo. Dobro bo vsekakor za Perzijo, če pomisli, da obrača na se pozornost dveh rivalov, Anglije in Rusije in da lahko postane žrtev drugega, dočim se je hotela otresti jerobstva prvega. Dnevne vesti. Zopet zaplenjeni. Včerajšnjo številko »Jutra11 je zopet zaplenilo državno pravd-ništvo in sicer radi neke nad vse nedolžne notice, ki se je nanašala na nemškega špediterja Ranzingerja. Pred dvemi leti bi lahko rekli, da so to turške razmere, ali danes tega ne moremo reči, ker na Turškem take konfiskacije ne bi bile mogoče. Slovenski nočejo znati pri upravi ljubljanske električne cestne železnice. Ko je nekdo govoril včeraj s to upravo na telefonu, se mu je odgovarjalo nemški in ko je on vprašal, ako ne znajo slovenski, se mu je odgovorilo „ne“, kar pomeni, da pri vodstvu električne cestne železnice pač dobro razumejo slovenski, ali da nočejo govoriti in to je sramota za Ljubljano. Bo pač treba malo posvetiti v ta nemčurski brlog in naučiti razne Kočevarje, da bodo govorili v Ljubljani slovenski. Povsod vidijo strahove. V sredo sta prišla dva inženirja, Čeha, na Vrhniko, da bi izsledila kako vodno žilo za neki vodovod. Ko si ogledujeta svet v bližini borovniškega mostu, se jima naenkrat približa orožnik in jima napove aretacijo. Nekaj časa sta se aretiranca obotavljala ali morala sta se udati v usodo in odkorakati v spremstvu orožnika na sodišče. Sodnik Skaberne jima pojasni, da sta aretirana, ker sta osumljena špijonaže. Inženirja sta povedala, zakaj sta prišla na Vrhniko in se sklicevala na razne svoje prijatelje v Ljubljani in Pragi. Sodnik se je prepričal na podlagi brzojavke iz Prage in enega prijatelja iz Ljubljane, da sta aretiranca popolnoma nedolžna. Seveda so oba takoj izpustili. Varnostne oblasti so bile pa vseeno nekoliko v skrbeh in so dale zvečer v hotelu, kjer sta oba namišljena špijona prenočevala, vsa vrata zakleniti. Na verandi je pa stražilo nekaj vrhniških patrijotov in en orožnik. Za poč’t I Slovenci pozor! Večina amerikan-skih slovenskih listov prinaša inserat »Kranjske šparkase**. Tako beremo tudi v »Ame-rikanskem Slovencu", da daje »Kranjska šparkasa" po 4—12% obresti, kar je seveda nemogoče. To ima mogoče namen zapeljati amerikanske Slovence, da bi mislili, kdor več denarja vloži dobi več obresti, mogoče tudi 12%. Zna se pa zgoditi, da bodo gospodje pri »Kranjski špar-kasi" rekli, da je to pomota, ker je stavec mesto decimalne pike postavil črto. Toda tudi to ne bo obveljalo, ker je ta napaka v listu že celo leto in bi v slučaju popravljene napake moralo stati 4'12%, to je 4Vs°/0. To zaznamovanje odstotkov bi se pa ne strinjalo s sklepom »Kranjske šparkase", da obrestuje po 4'Ao/o. Mi vprašamo »Kranjsko šparkaso" zakaj ne zaznamuje svojih obresti sledeče: 4-25°/0, tukaj bi bila vsaka napaka izključena, ker bi vsak človek, ko bi n. pr. bral 4—25% rekel, da je to pomota ali pa sleparija. Iz vsega tega sklepamo, da je »Kranjska šparkasa" ve-doma celo leto trpela to pomoto ali pa obrestuje vloge samo po 4V8°/o in ne po 4V4o/o kakor je ona objavila lansko leto. Tukaj svetujemo klepetavemu in zlobnemu »Grazer Tagblattu", da dožene, ali je to Mali listek. ZOFKA KVEDER-JELOVŠEK: Žensko vprašanje. (Dalje.) Ali že pri apostolih vidimo drugačno naziranje. Apostelj Pavel pravi: »Zena naj molči v cerkvi". Vendar kljub temu v začetku krščanstva cerkev ne zanika ženi enake pravice z možem pred Bogom. Žene so se v prvih časih krščanstva izkazale enako vztrajne, značajne in pogumne kakor moški. Dale so se mučili in umirale so junaško za svojo vero. Kljub temu gleda cerkev z vedno večjim prezirom na nje. Vse grehe je valila cerkev na ženina pleča. Eva je zapeljala Adama. Ona je vzrok, da mož greši, da ne ostane čist, zato mu mora biti še bolj pokorna in poslušna. Cerkveni učenjaki so proglasili, da žena ni ustvarjena po božji podobi in v šestem stoletju so na koncilu v Maconu dolgo obravnavali če ima žena dušo ali ne in če je sploh človek. Poznejše se je razvil po eni strani kult Marije do ekstremnosti, po drugi strani pa je ostala žena prezirana od cerkve, kakor prej. »ein Humbug" ali kaj?? Graški gospodje torej na delo za pravico in resnico! Tujski promet na Kranjskem in nemški listi. Dannadan pišejo nemški listi grozovite reči o Slovencih, kot bi bili slednji res kaki kanibali. Potom svojega pisanja mislijo preprečiti, da bi tujci posečali naša letovišča, kar se jim seveda v polnem obsegu ne bo nikoli posrečilo. Lansko leto je posetil naše kraje tajnik ministrstva za javna dela, baron Wetschl in je pri tej priliki obljubil, da bo ministrstvo strogo gledalo na to, da nesramno pisanje nemških listov preneha. Uspehov te obljube še danes ne vidimo, ali želeli bi, da se ministrstvo vendar drži dane besede. Kaj je Nemcem dovoljeno v Avstriji? Društvo za podpiranje nemštva v tujini v Berolinu je dalo v tem letu že na tisoče mark, da lahko uničujejo avstrijske Slovane so dobili 52.342 mark češki Nemci. Več desettisočevmarkje bilo razdanih tudi za uničevanje Slovencev. Za južno Tirolsko so dali rajhovci 13.378 mark. Vsega skupaj so dobili avstrijski Nemci za boj proti Slovanom nad 100.000 mark. Kako kričanje bi bilo, in koliko veleizdajniških procesov bi bilo, ako bi avstr. Slovani dobili kak rubelj ali dinar. Oh ta jubilejni sprevod dela še zmi-rom preglavice raznim ljudem. Ni dolgo tega, kar se je prišlo na sled nič kaj poštenemu postopanju nekaterih voditeljev in dobaviteljev. Te dni se je oglasil na Dunaju neki tirolski patrijot in zahteval, da se mu izplača 1800 kron za stroške, katere je imel povodom jubilejnega sprevoda. On je gostil in napajal namreč v tem času precej veliko število drvarjev in hlapcev, ki so se odpravljali na jubilejni sprevod. Revež se je moral vrniti praznih rok iz Dunaja in se šteti samo srečnega, da je kaj prispeval za famozni jubilejni sprevod. Kakor se poroča, je dotični račun obč. svetnik Angeli oddal mest. svetniku Hrabi, seveda se računa sedaj ni nikjer našlo. Oškodovanje slovenskih krojaških pomočnikov potom časopisja. Iz Koroškega nam poročajo : Prav je, ako prihajajo Slovenci iz drugih dežel k nam, a izkoriščati jih ne smemo pustiti. Ker pa druge pomoči proti krivicam, ki se nam gode, koroški Slovenci nimamo, naj nas blagovoli podpirati vsaj — slovenska javnost. Predvsem pa naj se Slovence potom časopisja ne vabi tja, kjer jihvčaka sama nezadovoljnost in oderuštvo. Če se n. pr. pregleda »Narodov" inseratni del, se tam najde dosti oglasov, ki nikakor ne spadajo v list, ki ima za smoter tudi gmoten napredek Slovencev. Tako inserira v tem listu že ponovno neki krojaški mojster v Volšperku, ki išče več krojaških pomočnikov. Nimamo sicer nič proti temu, toda nekam čudno se nam zdi, da v sedanjem času išče trd Nemec delavce ravno med Slovenci. Gotova istina je, da krojač B. radi svojih »lepih" lastnostij že med svojimi nemškimi bratci ne dobi nobenega delavca več. Žalostno je torej, da hočejo sedaj slovenski listi zvaliti slovenske pomočnike k takim mojstrom, pri katerih ne morejo izhajati niti nemški pomočniki. j Razpis. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani razpisuje s pričetkom prihodnjega šolskega leta na družbinih šolah v Trstu dve provizorični učiteljski mesti, in sicer eno mesto učitelja in eno mesto učiteljice z letnimi prejemki 1400 K. Tozadevne s potrebnimi dokazili opremljene prošnje naj se pošljejo v družbino pisarno najkasneje do 10. avgusta t. 1. Nenavaden prizor na nebu. V torek 19. t. m. se je videl iz Brezovice okoli polu 12. ponoči krasen prizor na nebu. — Proti Ljubljani se je videla, mavrica v vseh barvah. Rožnik je bil ravno v sredini mav- V srednjem veku jo je cerkev sežigala, kakor coprnico in. priležnico samega hudega duha in kaj cerkev danes misli o ženi, smo se mogli ravno mi Slovenci poučiti iz brošure škofa Jegliča. Tam se govori o nas, kakor o stvari, ki je tako podložna možu, da mu mora biti pokorna v vsem: »pod smrtnim grehom*. Germani in Slovani so nositelji srednjeveške zgodovine. Žena barbarska je imela za naše prednike ne le veliko važnost, kakor mati njihovih otrok, ampak tudi, kakor pomagalka in borilka. Zato so zelo cenili njeno telesno moč in silo. Smatrali so jo za svojo last, vendar za dragoceno last. Stari Langobardi so prodajali n. pr. ženo za 400 šilingov, — za vola se je dalo 3 šilinge, a za sužnja 6 šilingov. Germani so spoštovali ženino čednost in strogo kaznovali vsakega, ki jo je razžalil. Mož pa je imel neomejeno oblast nad ženo in njenimi otroci in je tudi odločeval ali ostane novorojenec na življenju ali ne. V prvi romanski polovici srednjega veka je bila žena v celoti resnega značaja, pobožna, često asketična. Žena nižjih vrst je bila suženj težkega dela, žena fevdalna pa je bila precej izobražena, večina bolj od možkih, katerim je bil meč več, kakor knjiga. Žene so imele vsaj nedirektno rice. Mogoče je bil ta nenavaden prizor vsled hudega neurja. V domovinsko zvezo mesta Ljubljane je bil v javni seji obč. sveta dne 7. junija 1910 sprejet g. Matevž Štrkovič, trgovec na Marije Terezije cesti št. 6. Hrvatski slikar na razstavi v Londonu. Hrvatski slikar Vlaho Buhovac je razstavil v Londonu portret vojvodinje Al-bany. Slika je jako izborno dovršena in je v vseh umetniških krogih vzbudila veliko pozornost. Vrazova številka „Slovana“ je izšla. Vsebina je jako raznovrstna in dobro izbrana. Obisk turistovske hiše v kamniški Bistrici je letos vkljub skrajno neugodnemu vremenu dokaj ugoden. V spominski knjigi je dosedaj vpisanih okoli 500 poset-nikov tega divnega planinskega raja. Obiskalo ga je več šol, pevski zbor Glasbene Matice, kegljiški klub »Triglav", ki so bili vsi od naravnih krasot med potoma in na cilju naravnost očarani, s postrežbo v turi-stovski hiši pa kar presenečeni. Obiske tega lepega kraja priporočamo posebno rodbinam in društvom oziroma klubom, kakor tudi posameznikom, ker je pot iz Kamnika le prijetno sprehajališče, ki ga lahko napravi vsak otrok, sicer je pa vožnja iz Kamnika v Stranje nizka in so pri vsakem vlaku ob sobotah in nedeljah na kolodvoru v Kamniku vozovi na razpolago. Slovensko planinsko društvo, ki ima omenjeno turistovsko restavracijo v oskrbi, je ceno jedilom in pijačam nastavilo tako nizko, da so enake cenam v mestnih gostilnah in restavracijah. Kuhinja in klet je z vsem potrebnim izborno preskrbljena. V nedeljo dne 24. t. m. bo na razpolago tudi divjačina. Promet naželezničnl progi Červlnjan-Belvedere-postajallšče Gradež. C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani razglas, iz katerega je razvidno, da bo mednarodna potovalna in spedicijska pisarna F. Grigolon & Co. v Gradežu od dne otvoritve obrata na železniški progi Červi-njan-Belvedere-postajališče Gradež izvrševala naslednja opravila: Izdajo voznih listov, odpravo prtljage, prevoz oseb in prtljage med zdraviliščem Gradež in postajališčem Gradež; prenašanje prtljage, prevaževalno službo i. dr. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Mednarodni kongres za obrtne bolezni v Bruslju. C. kr. trgovinsko ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbojnici v Ljubljani, da bo v času od 10. do 14. septembra 1910 v Bruslju II. mednarodni kongres za obrtne bolezni. Vsa natančnejša pojasnila dajeta dr. H. pl. Schrdtter na Dunaju IX., Mariannengasse 3. in docent dr. Teleky na Dunaju IX., Turkenstrafie 23. Nekaj novega za kadilce. Avstrijska tobačna režija upelje nove smodke z imenom »Cigarilas" in »Virginioza". Prve bodo podobne »Trabukam". V jeseni se opustijo cigarete »Donau" in »Kaiser". S 1. oktobrom se bodo prodajale po vseh tobakar-nah tudi cigarete »Princezas" in egiptovske cigarete. Prememba posesti. Kranjsko betonsko tvornico Tribuč & Komp. v Ljubljani, Dunajska cesta 67, zemljišče in poslopje je kupil nje solastnik gospod Josip Cihlar. Tvornica se bo imenovala „Tvornica cementnih izdelkov Jos. Cihlar". Nepreviden kolesar. Nek neznan kolesar se je včeraj zaletel v Vegovi ulici v neko žensko in jo podrl na tla. Kolesar je odletel s kolesa in se precej potolkel na roki in glavi. Nepridiprav. Pri poglobljenju Gruberjevega prekopa se je med delavci, ki stanujejo v cukrarni na Poljanskem nasipu pojavil nepridiprav in ukradel preddelavcu upliv na javne zadeve. Bila je v tej dobi tudi na zunaj precej svobodna, smela je sama na daljša potovanja itd. Z križarskimi vojskami pa so se zanesli mnogi orientalski nazori v Evropo. Mohamedanke so uboge sužnje zaprte sicer v manj ali več razkošne hareme, ali oropane vsake svobode in prepuščene brezdelju, lišpanju, praznemu besedičenju in nevednosti. V 11., 12., in 13. stoletju prinesli so križarji iz pestrega Orienta v asketično Evropo druge nazore na življenje in posebno ženo so začeli gledati v pisani luči jutrovskih dežel. Križarske vojske so ustvarile po eni strani ideal moža-vi-teza, po drugi strani ideal žene, občutljive, slabotne in fine dame. »Večna ženskost* so rekli temu Trubadurji in Minnensangerji. Potisnili so ženo na erotično polje, videli so v nji bitje, ustvarjeno za obožavanje in razkošje. Vendar je imela vrednost za njih le dokler je bila lepa in v resnici jo niso posebno spoštovali. Široke vrste ljudstva nimajo že zadosti življenskih sredstev in tudi žene stopajo iz družin v socijalno borbo. Deloma so napolnile samostane, deloma jih vidimo, kako prodirajo v razna rokodelstva, odkoder pa so jih možki v 13. stoletju zopet iztisnili. Druge žene meče beda v naročje prostitucije. V petnajstem stoletju so se začeli Ivanu Lašiču za 36 K 30 v, delavcu Martinu Zakošku za 9 K, delavcu Mirkotu Har-mini pa za 14 K 60 v različne obleke. Policiji je uzmovič po imenu in domov instvu znan, a jo je takoj po tatvini neznano kam popihal. Pes ugriznil. Včeraj popoldne je v Razpotni ulici ugriznil neki pes 81etnega Vladkota Florijančiča v palec desne roke in ga lahko telesno poškodoval. Lastnik psa je znan in se je takoj dognalo, da ie pes zdrav. Komu je kaj znanega? Dne 20. t. m. je svojemu mojstru v Celju neznano kam pobegnil 171etni kleparski vajenec Ivan Šimnovec iz Ljubljane. Kdor bi kaj vedel o njem, naj to sporoči njegovemu očetu Ignaciju Šimnovcu v Cerkveni ulici št. 21. Pobegnil je od svojega mojstra 15-letni čevljarski vajenec Ladislav Zakotnik. Kjer bi se utegnil ustaviti, naj se ga takoj naznani policiji. Izgubila je -gdč. Antonija Sitarjeva srebrno žensko uro z ovratno verižico. —■ Gdč. Ivana Mathianova je izgubila zlat prstan z briljantom. — Neki gospod je izgubil denarnico, v kateri je imel 700 kron denarja. Našel se je zlat ženski uhan, z opalom in dijamanti. Dobi se v uredništvu »Jutra*. Zahtevajte vedno in povsod samo slovansko kolinsko kavino primes, ker je res najboljša. Društvene vesti. Telovadno društvo Sokol II. naznanja svojim članom, da priredi v nedeljo, dne 24. t. m. celodneven zlet v Ribnico, kjer se udeležimo tudi veselice ribniškega Sokola in podružnice, sv. Cirila in Metoda. Zbirališče v kroju pred telovadnico na Coj-zovi cesti ob polu 7. zjutraj, od koder odkorakamo na dolenjski kolodvor. Vabimo vse prijatelje Sokolstva kakor tudi zavedne Slovence našega okraja, da se udeleže tega zleta kolikor mogoče v velikem številu. Raditega se preloži zlet za dan 31. t. m. v Borovnico na nedoločen čas. — Na zdar! Slovensko planinsko društvo naznanja posetnikom Bistriške koče, da je za letošnje leto z ozirom na velike režije vpeljalo vstopnino 20 v za vsako osebo brez izjeme, v vseh ostalih kočah pa ostane vstopnina 40 v. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur" v Ljubljani. Sprejme se: 2 knjigovodja, 2 konto-rista, 3 korespondenti, 2 poslovodja, 1 skladiščnik, 2 potnika, 7 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov železninske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 1 pomočnik galanterijske stroke, 4 blagajničarke, 2 kon-toristinji, 6 prodajalk, 14 učencev, 2 učenki. — Službe išče: 2 knjigovodja, 6 kontoristov, 2 poslovodja, 1 skladiščnik, 3 potniki, 24 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov železninske stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 6 pomočnikov špecerijske stroke, 4 pomočniki modne in galanterijske stroke, 8 kontoristinj, 10 blagajničark, 15 prodajalk, 6 učencev, 4 učenke. — Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. »Slovenske Filharmonije" popolen orkester koncertira danes od 8. do 12. ure zvečer na vrtu hotela »Južni kolodvor* (A. Seidl). Vstop prost. V nedeljo se vrši koncert popolnega orkestra ob ugodnem vremenu na vrtu hotela »Tratnik* (Zlata kaplja) na Sv. Petra cesti št. 27 od 7. do 12. ure zvečer. Vstopnina 40 v. Vnaprej nastopi »Slovenska Filharmonija" pri vseh koncertih s celotnim orkestrom. tisti strašni procesi čarovnic, tisto žganje in mučenje nesrečnih žrtev smešnega praznoverja, ki je trajalo vse do polovice 18. stoletja. Doba renesance, začeta v Italiji, premagala je asketični cerkveni nazor in odprla pot lepemu, solnčnemu življenju. Ne, samozatajevanje, nego prosvet osobnosti, stopnjevanje vseh moči, to je bil nov ideal. Lepe umetnosti, literatura, znanost, vse je procvelo, razvilo se in nadaljevalo tam, kjer je prenehala antika. In ta jasna doba je priznala tudi ženi svoja prava. Žene nastopajo, kakor prijateljice in zaupnice moža. Ne samo ljubezen je, kar veže moža in ženo, tudi prijateljstvo je dragocena zlata nit, ki spaja en spol z drugim. In žene v renesanci se zanimajo za umetnost, poezijo in znanost. Pisatelji jih opevajo, slikarji jih slikajo, učenjaki jim razlagajo svojo vedo. V 15. in 16. stoletju ni vladal predsodek, da učenost uničuje čar ženskosti, kar so si poznejše posebno Nemci izmislili. 17. in 18. stoletje ovlada lahkomiš-ljena, elegantna in duhovita ali frivolna dama francoskih salonov. A v francoski revoluciji vidimo ženo skupaj z možem na barikadah. (Dalje). Iz sodne dvorane. Razžaljen j ečasti. Hišni posestnik France Kržan je obtožen, da je razžalil Heleno Poher s »sakramentsko larfo*. Obtoženec pravi, da to ni res in da kolikor je besedi toliko je laži, on pravi, da je on samo rekel „larifari“ ne pa »larfa*. Prisotna priča je potrdila pregrešek Kržena, nakar je bil slednji obsojen radi prestopka na 20 kron globe ali na 3 dni zapora. Surovost. Na praznik sv. Petra in Pavla je šel železniški delavec Štefan Kovačič po cesti proti Zalogu. V bližini hiš skoči k njemu obtoženi Anton Černe iz Sp. Kašlja in mu brez vsakega povoda grozi s kamnom. Nato je letel y hišo in prinesel seboj gnojne vile; žnjimi je udaril Štefana Kovačiča po roki in ga precej telesno poškodoval. Obtoženi je bil prestopka krivim spoznan in kaznovan na 1 teden zapora s poostrenim postom. ,Smrkavec" ga je stal 24 ur. Franc Šušteršič je v gostil.li Jesih v Medvodah ozmerjal Frana Jurčiča s smrkavcem in ušivcem. Radi tega je bil obsojen na 24 ur zapora in na povrnitev kazenskih stroškov. \ajnoveJša telefonska in brzojavna poročila. Grof Khuen-Hedervary v Išlu. Budimpešta, 22. julija. Ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary je danes ob pol 3. uri odpotoval iz Budimpešte preko Dunaja v Išl. Jutri ga bo kralj sprejel v posebni avdijenci, da mu poroča o demisiji hrvatskega bana Tomašiča in o politični situaciji na Ogrskem in Hrvatskem. Grof Khuen-Hedervary odide najbrže že v pondeljek zjutraj ali pa najpozneje zvečer iz Išla na svoje posestvo Hedervary na Hrvatskem na počitnice. Budimpešta, 22 julija. Danes zvečer odide Viljem Lerv radi nadaljnih pogajanj glede avstrijsko-srbske trgovinske pogodbe v Belgrad. Kakor se tukaj splošno domneva, bodo pogajanja že v najkrajšem času končana, Ogrski državni zbor. Budimpešta, 22. julija. V današnji seji se je poslanec Batthyany dotaknil bosanskega vprašanja. V svojem govoru je odločno protestiral proti temu, da bi se Bosna združila s kraljevino Hrvatsko in Slavonijo in Avstro-Ogrska tako postala trialistična država. Nato je prišlo na vrsto glasovanje o adresnem načrtu, ki je bil sprejet v velikansko večino. Takoj po glasovanju se je otvorila generalna debata o indemnitetni predlogi. Poslanec Tidesz (Justhova stranka) je v svojem govoru prin-cipijelno odklanjal vsako vladno indemnitetno predlogo. Po govoru poslanca Decsy {Kossuthova stranka) je predsednik zaključil sejo. Prihodnja seja se bo vršila jutri. Konferenca ogrskega domobranskega ministra z avstrijskim vojnim ministrom. Dunaj, 22. julija. Danes je odpo-potoval ogrski domobranski minister Samuel Hazay iz Budimpešte na Dunaj, kjer bo imel z avstrijskim vojnim ministrom Schdnaichom konferenco radi skupnih vojaških zadev. Kolera v Budimpešti. Budimpešta, 22. julija. Poročila, ■da so se v tukajšnjem mestu pojavili slučaji kolere, so popolnoma neresnična. Velika goljufija z menico. Dunaj, 22. julija. Kakor je zvedel naš korespondent iz zanesljivih virov, se je te dni na Dunaju na škodo belgijske prin-cezinje Luize izvršila velikanska goljufija. Iz Pariza je došla semkaj pred tremi dnevi neka zelo inteligentna oseba z imenom Matačič, ki je potom menice, na kateri je fal-zificiran podpis belgijske princezinje Luize, vzdignil pri neki tukajšnji banki 370.000 K, 20.000 pa je za plačilo daroval svojemu agentu, ki mu je imenovano svoto preskrbel. Menica se je glasila na 500.000 K-Ker je princezinja Luiza podedovala samo štiri milijone frankov, od katerih je že okolu 3 milijone porabila za različne stroške, se splošno domneva, da jih od dedščine ne bo ostalo popolnoma nič in da bo vsled tega zabredla v kratkem v velike dolgove. Potovanje turškega velikega vezirja. Carigrad, 22. julija. Kakor se sedaj splošno domneva, ne namerava turški vezir odpotovati v Marijine vare, ampak v Švico, odkjer se bo preko Berolina, Pariza in Rima vrnil v svojo domovino. Da bi bilo potovanje v zvezi s kakim približevanjem Turčije trozvezi, ni o tem še ničesar natančnejšega znano. Veliki manevri na Turškem. Carigrad, 22. julija. V mesecu septembru se vrše okoli mesta Adrianopel velike vojaške vaje, na katerih bo udeleženo okolu 40.000 mož, večinoma tretjega in četrtega kora. Razorožitev upornikov na Turškem. Carigrad, 22. julija. Danes so v vilajetu Skutari razorožili vse upornike. Vsi uporniki bodo prišli pred vojno sodišče, kjer bodo najstrožje kaznovani. Bivši turški vojni minister aretiran. Carigrad, 22. julija. Bivši turški vojni minister Ferit Paša je bil danes v Carigradu aretiran, ker je osumljen, da je bil v zvezi s člani tajne zveze »Japidži*. Pričakujejo se še nadaljne aretacije zelo uglednih oseb. Rusi o izjavi krakovskega župana dr. Leona. Moskva, 22. julija. „Ruskoje Slovo* poroča, da je društvo za slovansko kulturo v Moskvi nameravalo povodom grunewald-ske slavnosti v Krakovu potom deputacije izročiti dr. Leonu, krakovskemu županu posebno spomenico. Toda dr. Leon je odklonil vsako rusko deputacijo in svoj sklep motiviral tako, da v Avstriji sedaj, ko ji preti vojna z Rusijo, ne potrebujejo nobenih ruskih odposlanstev. Helgoland bojno pristanišče. B e r o 1 i n, 22. julija. V tukajšnjih mornaričnih krogih prevladuje mnenje, da namerava država pretvoriti otok Helgoland v bojno pristanišče. Stroški so preračunjeni na 30 milijonov mark. Nemiri v Bologni. Bologna, 22. julija. Nemiri v Bologni so zavzeli velikanske dimenzije. So-cijalni demokrati so si po mesto napravili barikado, za katerimi se mislijo boriti z vsemi močmi. Danes je poseglo v boj tudi vojaštvo in podrlo vse barikade. Mnogo ljudij je ranjenih. Aretiranih je nebroj demonstrantov. Zastrupljenja na vojni ladji. Pariz, 22. julija. Kakor poročajo tukajšnji listi, je bilo na francoski bojni ladji „Petit Donard* v Toulunu zastrupljenih okolu 100 oseb. Natančna pojasnila še niso došla. Ladja radi pomanjkanja premoga še ni mogla oditi iz bojnega pristanišča. Nemiri okolu Teherana. Teheran, 22. julija. V okolici mesta Samadan v Perziji so nastali veliki nemiri. Bati se je eventuelne revolucije. Vojaštvo je konsignirano in pripravljeno takoj za odhod. Ogenj v vlaku. Varšava, 22. julija. Na vlaku, ki je danes peljaj proti Vilni, je nenadoma nastal ogenj. Med potniki je nastala velika panika. Končno se je vendar posrečilo ustaviti vlak, na kar so ogenj z velikim trudom pogasili. Kanibali. New York, 22. julija. Danes je bilo v New Yorku aretiranih radi kanibalstva pet oseb. Eksplozija. Cagliari, 22. julija. Tukaj je eksplodirala velika zaloga smodnika. Pri eksploziji je bilo mnogo oseb ubitih, oziroma nevarno ranjenih. Listnica uredništva. X. Novo mesto: Ne moremo sprejemati tako malenkostnih zasebnosti. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Borzna poročila. »Ljubljanska kreditna banka“ v Ljubljani, 22. julija 1910. Mali oglasi. Naložbeni papirji. 4o/o majeva renta................... 4’2o/0 srebrna renta .... 4o/o avstrijska kronska renta . 4o/o ogrska . ... 4o/o kranjsko deželno posojilo . 4o/o k. o. češke deželne banke 5% rusko državno posojilo . . Srečke. Srečke iz leta 1860 »/s - • . . . » 1864 .... .. tiske........................ . zemeljske I. izdaje . . II. . . ogrske hipotečne . . . , dunajske komunalne . . . avstrijske kreditne . . , ljubljanske................... . avstrijskega rdečega križa , ogrskega , , bazilika................... . turške................. n r z Delnice. Ljubljanske kreditne banke . . Avstrijskega kreditnega zavoda Dunajske bančne družbe . . Južne železnice................... Državne železnice................. Alpine-Montan..................... I. Hrv. slav. sladkorne družbe Živnostenske banke .... Valute. Cekini Lire denarni blagovni 93-85 94 05 97 85 9805 93 80 94 — 92 - 92-20 9650 — 94-25 95 25 103-90 104-40 235 50 24150 324-— 330- 154 50 160-50 298-50 304-50 278-- 284- 247-25 253-25 531-— 541-— 526 — 536-— 81-— 87 — 64-25 68 25 38-40 42-40 28-60 32-60 257-75 258-75 445-50 446-50 670 75 671-75 546'— 547-— 108 — 109-— 739-25 740 25 74050 741-50 660- 670- 261 - 262 — 11-36 11-38 117-37 117-57 1907 19 10 94-75 94-95 252 75 253-75 Izvrsten brinjevec ima 137/4-2 L. Šebenik v Spodnji Šiški. Gostilna N. D. O. ulica Karadorl št. 18. Trat se priporoča p. n. gostom in čitateljem .Jutra* kadar pridejo v Trst, da jo posetijo Na razpolago so gorka in mrzla jedila, izborna pristna vina in prenočišča, vse po najnižjih cenah. Gostilna je v bližini južnega kolodvora. — Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj. 77/18—5 Dobro uspevajoča pekarija z vso opravo se odda v najem. Naslov pove inseratni biro .Jutra*. _________________147/3-2 Hlad ekonom z dobrim izpričevalom išče službe. Naslov pove inseratni biro .Jutra*. 149/5—4 Spretne šivilje sprejme Minka Bočkaj, Kolodvorska ulica 26. II. nad. 150/5—4 Dve dobro izvežbanl prodajalki se sprejmeta takoj v trgovino s papirjem in galanterijo pri Fr Igliču, Ljubljana, Mestni trg. 155/3—2 Blagajničarka, popolnoma izvežbana v knjigovodstvu se sprejme takoj pri Fr. Igliču, Ljubljana, Mestni trg. 156/3—2 Absolvent obrtne strokovne šole, strugar, želi vstopiti v službo bodisi na deželi ali v mestu. Dopisi naj se pošiljajo na upravništvo .Jutra* pod šifro »strugar*. 157/1 — 1 pivovarna izven kartela išče zastopnike za Kranjsko, Koroško in Štajersko, ki razpolagajo z večjo kavcijo. Ponudbe na naslov L. Tomažič, Spodnja Šiška. krasna žival, dober čuvaj, 2 leti star, se po ugodni ceni proda. Natančnejše se poizve v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6. v znani gostilni gosp. Ivana Beliča. železninarja, vojaščine prostega, in učenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme A. Sušnik, Zaloška cesta št. 21. Telita stanovanjska v Ljubljani se radi rodbinskih razmer iz proste roke — proda. — Vprašanja pod W. P. 8493. na anončnega ekspeditorja R. Mosse, Dunaj I., Seilerstatte 2. Proda se iz proste roke s trgovino z mešanim blagom, jako pripravna za kolarja ali kovača. Natančnejša pojasnila daje Peter Matelič, Škofja ulica št. 10. Žglil Vito. uk Uk uk Uk uk U k. U'^ U Trgovski pomočnik izurjen železninar in špecerist se sprejme takoj na deželo. Le z dobrimi izpričevali in priporočili se upoštevajo. Naslov pove uprava »Jutra*. se vrše pričenši 23. t. m. redno vsako soboto v restavraciji Jelen hrib" na/ IDolenjelcI cesti. Godba na lok. Slavno občinstvo se vljudno vabi k tem zabavnim priredbam. Z velespoštovanjem Restavracija »Zelen hrib*. I K O I K O I K O Najboljša sedanjosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in Jeklena se dobi samo pri H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg. !! Lastna tovarna ur v Švici. !! Tovarniška varstvena znamka: „ IK O “. I K O Učenca sprejme takoj Josip Polak, trgovec špecerije, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 9. P55 n PC in vsak četrtek in soboto od -LSdillt/O 3_ do g. ure popoldne se vrše v Elektroradiografu „IDEAL“ kinematografske predstave c3.fi. j 104—13 s programom odobrenim po tozadevnih oblastnijah v zmislu sklepa dež. šol. sveta. Vljudno se priporoča Ravnateljstvo. Leopold Grošelj Spod. Šiška št. 88. stavbeno in umetno ključavničarstvo se priporoča cenj. občinstvu za izdelovanje žičnih mrež, ograj na grobeh, železnih svetilk, balkonov, verand, štedilnikov, držal za firme in vseh v to stroko spadajočih del Zaloga, izposojevanje in popravljanje koles. - - - - Delo solidno, cene primerne. - - - - Pozor trgovci in gostilničarji! Podpisani oddaja trgovin, podjetij in gostiln pod jako ugodnimi pogoji. Nekatere se obrestujejo s 60%. Poizvedbe pri gosp. Peter Mateliču, Škofja ulica št. 10. Fr. Ks. Casper LJUBLJANA, Vegova ulica, v bližini realke. Zaloga vsakovrstnega pohištva, hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih lesenih rold, žaluzij in železnih ' valjčnih zastorov. - Velika množina Izgotovljenih oprav za spalne In Jedilne sobe vedno na razpolago. — Priznalna pisma, ceniki In vzorci na poljubno razpolago. : : Cnrlp fz belega hrastovega ouuc lesa, trpežni, močni Sode ilrita sti, za vinc od finega špirita vinski sodi krasni Izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini Špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidni nizki ceni Ir. i Hartmanna naslednik: Avg. Tomažič, Ljubljana, Mar. Terezije c. Sode ta- O ™ £ S ** fp "1 CL P OJ ^ 3 P 3 C Z* N MM P N 5T CL o > rS ** P £ Sode 7? C'PflP nizke ,n solidne V',1C točna postrežba poldolga preveza 7 K, dolga preveza 5 K, kratka preveza 9 K, kratka preveza — večja 12 K, nežnosvetle (blond) in sive 20 °/o dražje priporoča S* STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1. (zraven čevljarskega mostu.) izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. trgovec s pohištvom Ljubljana Sv. Petra c. 19 izdeluje in popravlja raznovrstno pohištvo po n a j n i žj i li cenah. i Učenca poštenih staršev sprejme takoj Josip Errath, - trgovec v IMZolsroiriogrci.. - Velik vrtni ~ - KOICERn „Slov. filharmonije“ se vrši danes 23. i m. v hotelu pri Seyd!u (hotel »Južni kolodvor") Začete ol> 8. zvečer. Vstopnina prosta. SSSSSS Proizvajanje spirituos kot prosta obrt, kakor tudi Izdelovanje brezalkoholnih osvežujočih pijač, jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne ponudbe. Ponudbe pod šifro „Splrituosen 83857“ na anončno ekspedicijo M. Dukes Nachf., Dunaj I./l. V nedeljo, dne 24. t. m. se vrši restavracije »Predovičevo selo". Točila se bodo zajamčeno pristna vina kakor I. štajerska, goriška, metliška in črna istrijanska. Za gorka in mrzla jedila je najbolje skrbljeno. Na razpolago ste cenjenim društvom za različne priredbe kakor: predavanja, sestanke, pevske vaje, plesa i. t. d. dve veliki prostorni dvorani in velik prostor na prostem za ljudske veselice. Za obilen obisk se priporoča Elija Predovič, IS oziroma Miško Smole, kot najemnik restavracije. Poletni predmeti, damske konfekcije, oblačil za gospode in dečke = ter slamnike in čepice-------- ?©°|o ceneje v »Angleškem skladišču oblek“ O. Bernatovič v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 |i§ Slovenci, pozor! pri nakupovanju vencev! FR IGLIČ Ljubljana, Mestni trg 11 priporoča največjogzalogo krasnih nagrobnih vencev in trakov z napisi. Zunanja naročila se iz-Trrš-ajejo hltxo in^točnoJJ Cene brez konkurence! ... „. priporočam staroznano dobro gostilno kjer točim le najboljša naravna vina in izvrstno pivo. Izborna domača kuhinja. Cene 52-5 najnižje. Hotel ,Lloyd‘ sobe za prenočišča v najlepšem redu po zmerni ceni, Omnibus k vsakemuvlaku. Senčnat lep vrt. V sredini mesta. Ljubljana sv. Petra cesta 9 in Miklošičeva cesta 11, nasproti hotela „Umon“. Karol Počivaunik. Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani, — priporoča svoja svetla in črna piva. = l&avnntoljstvo v JLaškem trgu. Delniška glavnica: K 5,000.000. 301—46 Rezervni fond: K 450.000. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Stritarjeva, ulica ste v. S. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4'|20|o • ■IMIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMMIHMMlilMMMIimiHM