IZDAJA CP^GORENJSKT TISK« . UREJUJ t UREDNIŠKI ODBOR . GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 • TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-133 LETO XV KRANJ, SOBOTA, %. tW2 LA ST. 50 IZnAJAOT^6Rt6BKA^fK5» TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO VČERAJ JE ZASEDAL OKRAJNI ZBOR PROIZVAJALCEV Več temeljitega proučevanja in konkretnega prizadevanj a OBČINSKE KOMISIJE ZA IZVAJANJE PREDPISOV O DELITVI ČISTEGA DOHODKA SO SAMOPOMOČ SAMOUPRAVNIM ORGANOM — OBČINSKI ZBORI PROIZVAJALCEV NAJ ČIMPREJ RAZPRAVLJAJO O AKTUALNIH GOSPODARSKIH PROBLEMIH Kranj, 5. maja — Včeraj dopoldne je okrajni zbor proizvajalcev na svoji 49. seji dokaj temeljito obravnaval nekatere gospodarske probleme, ki se zadnje čase pojavljajo. Uvodne besede v razpravo Je imel predsednik OLO Kranj Jakob Zen. Pretežni del včerajšnje razprave je ponovno podčrtal vlogo ln naloge, ki jih imajo zlasti v sedanjem položaju občinski zbori proizvajalcev. TI organi naj bi na svojih sejah temeljito in konkretno proučili vse probleme, ki Jih postavlja v osorcdjc gospodarski razvoj. Aktivnost občinskih zborov proizvajalcev kakor tudi samoupravnih organov v delovnih kolektivih naj bi se v sedanjem obdobju orientirala predvsem na probleme proizvodnje ln na vprašanja glede delitve čistega dohodka. Prav tako morajo občinski zbori proizvajalcev kot podaljški de-lavskega samoupravljanja v komuni bolj elastično spremljati določene pojave in nanje tudi primerno reagirati. \ račji izdatki v letošnjem okrajnem proračunu so za rekonstrukcijo in vzdrževanje cest. Ceste so namreč zelo potrebne večje nege in popravil. To vedo povedati tisti, ki po teh cestah vozijo. Ven-dar potrebe so tu večje od možnosti. Zato so vsa zadnja leta usmerili posebno pozornost samo eni cesti ln jo uredili. Tako Je bila urejena cesta med Bledom in Bohinjem, cesta po Gornjesavski dobri, ceste po Selški in Poljanski dolini itd. letos je na vrsti ce3ta Preddvor—Jezersko. Ta je namreč pomembna le le iz gospodarskega stališča, marveč tudi zaradi turizma ln obmejnega prometa. Na sliki: začetna pripravljalna dela V včerajšnji razpravi je izvoz ponovno dobil vidno mesto. V našem okraju sicer izvoz povečujemo, saj predvidevamo, da ga bomo letos glede na lanskoletno realizacijo povečali za 40 odstotkov in posamezni izvozniki tudi zagotavljajo, da bo predvideni porast tudi realiziran. Vendar pa nas to nikakor ne sme in ne more zadovoljiti. Se nadalje moramo nenehno proučevati in iskati vse možnosti za čimvečji izvoz. Vzporedno s tem se morajo spremeniti nekateri dosedanji nepravilni pogledi. Izvoz danes ni več »dobra volja« določenega podjetja, temveč njegova lastna potreba in pogoj za gospodarski predek. Vzporedno s pomembnostjo izvoza in novih nalog, ki se pojavljajo, bi bilo smotrno ponovno pregledati občinske plane in proučiti, če ti v zadostni meri podpirajo izvozno politiko. Samoupravni organi v podjetjih pa bi se morah temeljito poprijeti s pro- na- OB TEDNU RDEČEGA KRIŽA Naši prispevki za mladinsko zdravilišče Za letošnji Teden RK, ki bo od I do 12. maja, si je Rdeči križ Slovenije zastavil dve nalogi: pregled dela - opravljenega pri obnovi*«* in izpopolnitvi službe prve pomoči in dokončno zgraditev mladinskega klimatskega zdravilišča RKS na Debelem rtiču pri Kopru. Posebno izpolnitev druge naloge je za organizacijo RK velika dolžnost, saj mora kot izrazito humanitarna organizacija posvečati vso pozornost in skrb mlademu rodu. Rdeči križ Slovenije že nekaj let gradi to zdravilišče za otroke iz vse Slovenije. Dograjene so že komunalne naprave: vodovod, kanalizacija, električno omrežje, komunikacije, obala, kopališča, kopališčni objekti s sanitarijami in prhami, jedilnice, kopalnice, moderna kuhinja z zmogljivostjo G0 obrokov dnevno itd. V gradnji je prvi paviljon za 72 otrok. — Zgraditi pa bo treba še 4va paviljona, stanovanjsko stavbo in ambulanto z bolniškimi prostori. Z vsem tem bodo dani pogoji, da postane zdravilišče samostojni zdravstveni zavod. Velike spremembe v strokovnem šolstvu IZHODIŠČE ŠOLANJA NAJ BODO ZAHTEVE POKLICA — BOLJŠI POGOJI ZA PRAKTIČNI POUK -ZAKAJ NEKATERE ŠOLE VZGAJAJO TEORETIKE O tem, da naše strokovne šole ne nudijo najboljše priprave za opravljanje poklicev, lahko večkrat slišimo. Najbolj pogosti očitki - preveč teoretičnega pouka in premalo praktičnega, pa še ta največkrat precej odmaknjen od de-jans-ldh potreb gospodarskih orga-jgzarij. Zato so razumljiva prizadevanja, da bi lahko strokovne jote popolnoma približali potrebam podjetij, ki njihove kadre zaposlujejo. Prav sedaj so ustrezne priprave v svoji zadnji fazi in v prihodnjem šolskem letu bo stek-jo izobraževanje v strokovnem lolstvu po novi poti. Osnova: gradnja učnega programa na zahtevah poklica. Na Gorenjskem imamo 25 vajenskih, industrijskih \i± tehničnih jol, ki jih obiskuje okoli 3000 ti^encev in dijakov. Zavod za prosvetno pedagoško službo Kranj (zajema območja občin Kranj, Skofja Loka in Tržič) je pretekli četrtek, pripravil celodnevno posvetovanje z ravnatelji strokovnih iol s svojega območja, predstavniki zbornic in zavodov za zaposlovanje delavcev. Na tem posvetovanju jo prosvetni svetovalec za strokovno izobraževanje Vilko Kus seznanil udeležence s spremembami, ki jih bodo morale do- živeti strokovne šole, in z napotki za njihovo izvedbo. Raven znanja ha vajenskih in industrijskih šolah (odslej se bodo imenovale poklicne šole) je sedaj zelo različna, saj ostajata teoretični pouk na šoli in praktični pouk na delovišču nevsklajena. Izjema so le industrijske šole, ki imajo svoje delavnice. Nasprotno so obrtni mojstri često usposobili vajence le za opravljanje ene etape dela, za kar pa niti ni potrebno večletno izučevanje, ampak si je isto znanje mogoče pridobiti tudi s priučevanjem na delovnem mestu. Zato je Svet za strokovno izobraževanje sklenil, da je potrebno točno opredeliti posamezne poklice in delovna področja. Sole, zbornice, gospodarske organizacije in vsi drugi, ki potrebujejo strokovne kadre, bodo na osnovi svojih potreb določali vsebino praktičnega pouka za stroko, ki bo osnova za določitev teoretičnega izobraževanja. Tako bodo izdelali profile poklicev, ki bodo vsebovali temeljite podatke o poklicu, o materialih in sredstvih, o pogojih dela, o potrebnih telesnih in duševnih sposobnostih človeka. S pomočjo vseh teh podatkov bo šola (Nadaljevanje na 2. strani) izvodnimi problemi in s tem v zvezi tudi s problemi izvoza. Dosedanje izkušnje,nam ponekod »kažejo, da so samoupravni organi doslej o tem še vse premalo razpravljali. Prav tako nekateri še vedno prepovršno poznajo osnov- ne cilje novega gospodarskega sistema. Samoupravni or?ani se morajo tako usposobiti, da bodo znali reševati trenutne in perspektivne probleme. Po naših občinah so ponekod že, drugod pa bodo v najkrajšem času, ustanovili komisije za izvajanje pTedpisov o delitvi čistega dohodka. Te komisije organov delavskega samoupravljanja ne slabe, temveč jih celo podpirajo. Občinske komisije bodo samoupravnim organom samo strokovni pomočnik in nedvomno ne bo pohvalno za noben delovni kolektiv, če bodo komisije prisiljene postopati popolnoma administrativno v pravem pomenu besede. Včerajšnja razprava na seji okrajnega zbora proizvajalcev je (Nadallevanie na 2. str.} Brigadirji gredo na akcijo V torek, 8. maja, bo ob 9. uri odšla iz Ljubljane XXII. gorenj-sko-novomeska mladinska delovna brigada Jožeta Strupija'. Brigada, ki jo sestavlja 60 mladih delavcev i Gorenjske in 60 iz novomeškega okraja, bo dva meseca gradila avtomobilsko cesto na odseku Pa-račin—Osipaonica, medtem ko bodo brigadirji nastanjeni v naselju Majevica—Lapovo. To bo edina delovna brigada iz Slovenije, ki bo v II. izmeni delala v zvezni akciji. Gorenjski del brigade bodo sestavljali mladinci iz vseh petih občin. Tako bo iz kranjske v akciji sodelovalo 20, iz tržiške, jeseniške, škofjeloške in radovljiške pa po 10 brigadirjev. Komandant MDB bo Kranjčan Marjan 2van, pa tudi ostalo vodstvo v brigadi bodo prevzeli Gorenjci, glede na to, da so kadrovsko močnejši. Gorenjski udeleženci bodo imeli svoj zbor v ponedeljek ob 14. uri v avli OLO, kjer bo isti dan ob 18. uri zbor brigade na dvorišču Tehniške srednje šole. Tam bo predstavnik delovnega kolektiva kranjske Iskre, ki je pokrovitelj brigade .Jožeta Strupija', razvil brigadirski prapor. Naslednji dan se bodo brigadirji z vlakom odpeljali na akcijo. — J. Zontar Kmalu tudi občinski posveti Pred kratkim 6e je sestal na sedmo redno sejo upravni odbor Obrtno-komunalne zbornice za okraj Kranj. Na tokratnem zasedanju so člani upravnega odbora razpravljali o pripravah za občinske posvete o razvoju obrtne in komunalne dejavnosti po posameznih občinah, obravnavali poročilo komisije za pregled pravilnikov o delitvi čistega in osebnega dohodka ter potrdili oziroma sprejeli sklepe o nekaterih upravno-orga-nizacijskih zadevah. Obrtno-komunalna zbornica za okraj Kranj jo namreč v skladu s splošnimi smernicami o razvoju obrti sestavila nekatere predloge, ki se nanašajo na razvoj obrti in komunale v posameznih občinah. O teh predlogih je razpravljal tudi upravni odbor, ki je dal nekaj dopolnil. Ponovno pa bodo o tej problematiki razpravljali na obč. posvetih o razvoju obrti in komunale, ki bo predv. prihodnji mesec. Ti posveti naj bi ob konkretnih primerih dokončno izkristalizirali razvojno pot obrtne in komunalne dejavnosti v določeni občini. Komisija, ki je pregledovala pravilnike o delitvi čistega in osebnega dohodka, je ugotovila, da je do srede aprila od 105 obrtnih in komunalnih podjetij sprejelo oba pravilnika že 97 podjetij. Pravilnikov niso sprejela predvsem manjša podjetja, ki se bodo verjetno priključila večjim gospodarskim organizacijam. Pravilnik o delitvi čistega dohodka v pretežni meri ni delal kolektivom večjih težav. Ta pa predvsem zato, ker mnogo podjetij ni začelo z delitvijo po ekonomskih enotah, ampak so se zadovoljili z obračunskimi enotami ali pa bo izvedli delitev enotno za celo podjetje. Slaba stran teh pravilnikov Pa je skopa dokumentcija. Nekateri pravilniki imajo tudi posebna določila glede odstotka čistega dohodka, ki ga je podjetje doseglo drugih pogojev. - P. Takega zavoda, kot ga RKS sedaj gradi na Debelem rtiču, naša republika še nima. Tam se bodo zdravih predvsem otroci z izrazito medicinsko in socialno indikacijo, n pr.z vnetjem ušes, obnosnih in čelnih votlm, z astmo organskega ali živčnega izvora, s preobčutljivim organizmom za razne psihične in fizične vplive okolja, s prebolelim rahitisom, neakumimi revmatozami itd. Po nepopolnih podatkih zdravstvene službe je v Sloveniji okoli 20 tisoč otrok ki so potrebni obmorskega klimatskega zdravljenja. Posebnost klimatskega zdravljenja na Debelem rtiču je v tem, da otrok tam ne bo deležen le zdravniške pomoči, ampak bo, z njim delal tudi pedagog, psiho- I log in socialni delavec. Po otrokovi vrnitvi domov zdravilišče posreduje vse potrebne podatke o otrokovem zdravstvenem in psihičnem stanju zdravstveni službi, ki je otroka napotila na zdravljenje, po potrebi pa jih posreduje tudi pristojnim organom ObLO. V izjemnih primerih napoti socialnega delavca k staršem otroka, da se z njimi pogovori. Tako je zagotovi jena skrb zo otroka tudi po vrnitvi v staro okolje. Prehrana v zdravilišču je urejena po sodobnih načelih in je njen glavni namen, da utrdi otrokovo odpornost in izboljša njegovo kondicijo. Pri zbiranju denarja za dograditev zdravilišča bodo sodelovali prebivalci iz vse Slovenije. Okrajni odbor RK Kranj naproša vse prebivalce Gorenjske, posebno še tiste, ki so v delovnem razmerju, da v Tednu RK po svojih zmogljivostih prispevajo za dograditev velikega zdravilišča na Debelem rtiču. Tudi podmladkarji RK in ostali pionirji, obrtniki, kmetje in vsi ostali prebivalci Gorenjske, posebno pa še sindikalne podružnice in odbori SZDL naj po svojih močeh pomagajo organizaciji RKS, da ji bo uspelo dograditi Debeli rtič do tiste faze, da se bo naprej lahko sam razvijal. Z njegovo dograditvijo bomo namreč pridobili prepotrebno otroško ustanovo z najsodobnejšimi principi dela z zdravstveno ln socialno ogroženimi otroki. - J. Cehov in Zttis£tttZLm>& sadna rB«"s;s delavci kranjskega okraja ' ' OBRAZI IN POJAVI ob prvomajskih praz- Bilo je nikih. Osebni avtomobil je zavoiil z glavne ceste, nadaljeval po kolovozu in se končno ustavil na travniku ob potoku. Prišleci so izstopili in občudovali naravo. Bilo je v resnici lepo: dolina kot v pravljici — svetlo zeleni bukovi in ma-cesnovi gozdovi, zgoraj zasneieni previsi gora, oh potoku rože in na koncu livad* seniki. iiiiinnrainifliMiiim« Ko so se »naužili prirode T očrni*, so si zaželeli še kaj za pod zob. Razgrnili so odeje, prte in prtile ter začeli odpirati škatle, odvijati to in ono itd. Ob potoku se je zatem ustavila še ena skupina šolarjev, menda tabornikov oz. pionirjev z rdečimi rutami okrog vratu. Usedli so se in pogovarjali. Toda kmalu je med njimi in skupino iz avtomobila prišlo do »besednega boja*. ka. Pogovarjali so se. Potem pa )e zabrusil pionirjem; »Kaj pa vas briga! Skrbite zase!* Pionirji so se hudovedi: »še v šoli ufijo, da moramo paziti na listočo, da ne smemo metati odpadkov kamorkoli, da je to naše skupno spričevalo kulture.* Skupina izletnikov pa se za to ni zmenila* Ko so se naveličali, so tam okrog pustili šc nekaj škatel, papirnatih vrečk in razbito stekle- Ce ti ni všeč, lahko greš Izletniki so namreč odvrgli v nico piva. Možak pa, preden se je travo nekaj ška-tel, papirja in po- strpa>l v avto, je pionirjem zabru- dobno. Eden izmed pionirjev jih sil: »Kaj pa tako gledate, smr- je opozoril, naj ne mečejo tega kavči! Če vam ni všeč, laliko gre- okrog. Fant njihove starosti v sku- ste drugam.* pini med izletniki se je obrnil do Pionirji so bili užaljeni in raz- priletnega, čedno oblečenega moža- očaram. In ne samo oni! — K! M. ♦ VISOK JUBILEJ PRAVDE V Sovjetski zvezi te dni proslavljajo 50 - letnico izhajanja Pravde, ki Je začela izhajati na pobudo Lenina in njegovih sodelavcev. Proslav se bodo udeležili predstavniki tiska iz 40 držav. ITALIJA PRISTOPA K SKUPNEMU TRGU? V Londonu že nekaj časa potekajo razgovori o pristopu Italije k Skupnemu trgu, ki bi ga radi zelo pospešili. PARAKOLERA V AZIJI Svetovna zdravstvena organizacija je opozorila na epidemijo pa-rakolere, ki posebno v deželah ob Južnem Kitajskem grozi, da bo zavzela razsežnost brez primere v zadnjih obdobjih. - Sodijo, da oboli za to nalezljivo boleznijo na leto najmanj 20 tisoč ljudi, 3 tisoč pa jih umre. VZROK NESREČE OSTAL NEZNAN Komisijza Združenih narodov ki je preiskovala vzroke strmoglavi jen j a letala, s katerim je potoval generalni sekretar OZN Dag HammerskjtVld, ni ugotovila nič takega, s čimer bi mogla ovreči ali potrditi obstoječe dvome. ZAKLJUČEK POLITIČNE ŠOLE Pretekli teden je bila s preizkusnim izpitom zaključena večerna politična šola, ki je imela 19 slušateljev. Sola, ki je trajala Udri mesece, je dala dovolj znanja, da so vsi kandidati, kolikor se jih jo prijavilo, z uspehom lahko opravili tudi zadnjo preizkušnjo. Upravnik šole Jože Stu-lar pa nam je povedal, da je bila kvaliteta pouka dobra, vendar pa, da so posamezne organizacije premalo pazile, koga so izbrale za večerno politično šolo. Zato bodo morale organizacije glede tega jeseni bolj skrbeti, ko bodo izbirale kandidate za omenjeno Solo. Več temeljitega proučevanja in konkretnega prizadevanja (Nadalievanje s 1. strani) načela tudi številne druge probleme. Precej diskusije se je nanašalo tudi na perspektive issne in dustrijc in vjz. /ragarske obrate. V ::ckaterih odborniških razpravah •o prevladovali problemi, ki se pojavljajo v zvezi s pomanjkanjem surovin. To pomanjkljivosti namreč dokaj negativno vplivajo na normalen potek proizvodnje. V takih primerih naj bi o teh problemih prizadete gospodarske organizacije sproti obveščale tako občinske kakor tudi okrajne organe. Ti pa bi pri višjih forumih skušali nastale probleme rešiti. Razprava jc nakazala potrebo tudi po tesnejši koordinaciji med proizvajalci in potrošniki pomožnega materiala. Potrošniki pomožnega materiala se namreč v pri merih, ko kvaliteta domačega pomožnega materiala ne ustreza, takoj preusmerijo na uvoz, ne da ■■kušali z nasveti oziroma s ko SINGAPURSKI PREMIER V JUGOSLAVIJI Predsednik singapurske vlade Li Kvan Ju se mudi pri nas na štiridnevnem zasebnem obisku. — Obiskal jo nekatere tovarne v Srbiji, v sredo pa ga je sprejel tudi predsednik Tito in se zadržal z njim v daljšem razgovoru. TITOV IN GLENN Sovjetski kozmonavt German Titov se udeležuje konference mednarodne komisije za raziskavo vesolja. Ob tej priložnosti se e sestal tudi z ameriškim kozmo navtom Jehnon Glennom. Oba astronavta sta skupaj s sovjet sklrn veleposlanikom Dobrininom obiskala tudi predsednika Kennc dvja. NAJSTRAŠNEJŠI DAN V ALŽIRIJI Preteklo 6redo označujejo kot dan najhujših zločinov OAS. saj je bilo ta dan ubitih kar 110 Al žircev, skoraj 150 pa ranjenih. — Vos francoski tisk ostro obtožuj tiste, ki so soodgovorni za te zlo čine. Humanite je zapisal: C OAS lahko nadaljuje skoraj ne kaznovano s svojim krvavim poslom, potem to vsekakor lahko dosega samo zato, ker ima vsestransko soudeležbo med kadri administracije in armade. .....tllllllttltl(1.....m......mm.......mmmmmmmm.......■»............................mmmmm^mmnmMammmmmmmmm......... __tev Jedrskega orožja kjerkoli v ne k^^V« svetu. Toda v končni besedi sta do »'j?*1.'* J» JjErf sprožile Siva nasproti* bila oba državnika glede razo- neh.« ™™JT^ "aTVajemajo ključne točke, rožitve in prepovedi jedrskih tu* se tičejo vseh 15 zahodnih poskusov prav tako iudie in dogodki Kratek i z I o t britanskega premiera Macmillana preko Atlantika in njegov razgovor med ••štirimi očmi« / ameriškim predsednikom Kennedvjem je zopet obrnil ..atlantsko kolo« in Ra podmazal z novimi mazili. Škripajoče -atlantsko kolo« je začelo. tc< i laže,, vendar še kroglični leiaji ne delujejo povsem uglajeno. Trenja '►atlantsko kolo« ne more povsem zabrisati. Državnika dveh vodilnih zahodnih dežel sta v kratkem dvo- radržana v kaierem bi bila zastopana kot njihove odprave v Ženevi Vzhodna ^£J^J< in sta se starih predlogov držala ^%^JSr2u^ ^.rTV^nglonsko sli- ntrali internacion« do- .,./„.,. ,U preeej razočaralo hodne prt v Berim ne P a nad svetovno javnost in Macmillan zoratva nad tem, dohodu Nem- ki j se tičejo vseh 15 zanoamn de- ; žel. V ospredju je prav gotovo | stara Straussova zamisel o atest- § ski sili Atlantske zveze. Nemci | so med prvimi dvignili glas. da | na petelinih atomskih orožij ne § bi smele držati prstov samo m" | Atlantsko kolo zapušča Ameriko s povešenim govoru izmenjala poglede na nosom. Edina točka, ki sta se vsa važna svetovna vprašanja in jP državnika lotila / /avihani- s tem najbrž že določila kurs mi rokavi« je bil Berlin. Kcnne- zahodne politike, ki jo bodo dyju je veliko pomenilo, da bri ,i se ne bojijo priznati, da nji- glavne atomske sile. »™P** l^i "ahodn, zavezniki lahko soodločali o uporabi tu« dete- napr moč popraviti napravilo napake, ki jih ne bo le, na katerem •zemlju so Jedr- ska orožja. Američani bodo prav f .... . gotovo skušali preprečiti nuiir razčleni j in ru zdrobi i v teh u i strahom v kosteh je od po to- . . ^ a^u i. T*™'"1"" *irn tanskega premiera seznani z do- , . . . , nanje atomskega orožja na no- dneh na vrsti konferenc zahod- G~ii,iu -i > a . val nekdanji zahodnoncm-ki zu- , . . " . ... . , , , ' ~% \.. sežkih ameriško-sovjetsk h raz- ., , . , », ve države ln bodo najbrž irt- -nlh držav, ki so že sklicane. - . . nanji minister von Brentano .. ., ., . " , | ■ L> . ; govorov o berlinskem voraša- i .. i ui- j ui .H™ zaveznikom T Atenah dah Kakšnega ve ikega ureobrata . » vpraša naravnost v Belo niso. da b . . . , . , trezni Maemlllanv amerlšS »'"• ^eričani rabijo Maemilla- Kennedyju v obraz povedal ^'^J^Se '"J^SS' prestolnici ni »prožil. Vse. kar -mu„, da bi se v njo lahko nemško zadržanost in nezauplji- "^"J"^J? J22f je vzel na svoje politično pote- skH" *** »hodnonemSklml vost. Brentano je pred poletom ^in,?^ --------I očitki in besom. Iz ust renskih čez lužo Izjavil nja« kakrsno SI Mm«*U» UM da v Berlinu nI mogoče sprejeti nobene politične rešitve, ki bi ojačala položaj Vzhodne Nemčije. Skozi takšne različne daljnn-Berlinu je Riede bodo zunanji ministri gle-r~L *"* dali najbrž tudi na sestanku ti sleherno razstreli- še velja vedno staro pravilo vanje preko oceana je ,,nov prihajaj„ prigovori no poročilo angleških jedrskih da j „blir;)lllajo „ sum. znanstvenikov, da m«*«^ ^ popu,-,,n =cm.. Predsed- nik Adenauerjeve demokri stranke v -Za nad jedrskimi poskui obliki, kot si ga zamišljalo za hodne države, ni več potrebno, stjanake ker na brit nskem otoku zrno- pred kratkim izjavil: ~Za nas __„^ AUanteke zveze nonemški obrambni minister Strauss ln »pravico besede«, ki Jo priznavajo Američani, pa Jt globok prepad. ZahodnonemJki zunanji minister Je pred odhodom v Atene izjavil, da ne pa- | tuje na »esrtanek z »nemškimi zavorami«. — Zdravko Tomal«j ; Spomenik 17 padlim TRADICIONALNI POHOD GORENJSKIH TABORNIKOV Taborniških 40 kilometrov • 11^, Ji nr.t nih pohodih in drugih taborniških Nedelja in ponjjrijrt^*P™J akcUPah> v kramljanje ob gli»bi ln nikom sta bila taborniška. 200 ta J veseljem posegli bornikov iz v,eh gorenjskih enot JLA, ki na Rud- M je podalo na ^J*^££ nom polju služijo svoj rok. majski pohod, tokrat na Pokljuko. w* Mladi in stan gorenjski taborniki Po gozdni poh. ki JlWJJj; rec tovariš Petek. Spominu p*: lim junakom so se tabornik; dolžili z enominutnim molkoir s taborniškim pozdravom. Pot je udeležence pohoda t G*-reljka vodila v Bohinjsko Bltirc Mladi in stari gorenj«*! auui..m. « * Več kot pol metra debelo od koder jih je vlak \ ^et^ ! «*™ ~ ~ 3 h1T.1° Pn/nrnpzn«. skupine «o 200 tabornikov naslednji dan na ____ dosti več Posamezne skupine 00 j 200 taborniKov "-J^J".Jpp «TL ™nianiem kosu prehojene daljevalo pot proti Goreljku Pe se po precejšnjem kosu prehoj poti prvič sešie pri Mrzlem studencu sredi gostih pokljuških gozdov. Od tam so v koloni nada sem in taborniška dobra volja sta bila kos tudi neprijetnim vgrezom v sneg, kjer le-ta ni bil ***** 'JevalL pot do vojaške postojanke j zmrznjen. Na Goreljku «0 tabo na Rudnem polju, kier so preno- I niki priredili žalno svečanost in ! položili vence na mestu, kjer je Prijetno je bilo zlasti srečanje 15. decembra 1943. leta v boju z tabornikov na Rudnem polju, za- Nemci izgubilo življenje 79 borcev kaj šele tam so se prvič zbrali j IXIi bataljona Prešernove brigade. vsi udeleženci letošnjega pohoda, Padlemu bataljonu iso kasneje poki je bil po udeležbi doslej naj- stavili lep 6pomenik, na katerem močnejši. Po večerji, ki ko «i jo ie vklesano: TOD SO SE BILI, taborniki sami pripravili v voja- ZROC V BODOČE DNI. DA MIR ški kuhinji, je bil v dvorani gar- I IMEL BI TI. KI HODIŠ TOD - 1 ZDAJ GA TMAŠ; TU GORI TI. nizije taborniški večer. Tam so se novi taborniki spoznali med seboj, »stari« pa so obudili spomine na vom »Za varnost prometa«, V: bilo razpisano pred nedavniir Ddslej so imeli štiri predavar.; prometni vzgoji, pomladek RK l je organiziral posebno predi v J* pod naslovom »Nesrečam et isv izognemo.« Marsikal imajo k ' programu. Pretekli teden so izdelali po-ben zemljevid LRS Ja ^ spremljajo vsak dan nesreč« se pripetijo na cestah. p©i* črpajo iz časopisov.^iato pt 1» zirajo vzrok nesreč. — C. Pred skupnimi problemi Krajevni skupnosti na Goti in v Goricah sta pred kratenrv pravljali o programu d«U. Qti priložnosti sta bila izvoljeti le nova predsednika »vetov tot? nih skupnosti. Za Gomjfc Jata? voljen Gašper Jesenovee, xi Čeče pa Ivan Udir. žem in mladimi recitatorji M. Z. Skupnosti sta razpravljali * o namenskih sredstvih za oh . ceste. Ker je na tem obmotju* deloval le krajevni odbor Oe* medtem ko jc bila na Goltih stanovanjska skupnost, •> V sredstva za občinske ceste p < tošnjem družbenem načrtu 0» ljena samo krajevni skup* Gorice. Sedaj bo treba ta f* stva razdeliti na obe knj> skupnosti. To bosta oprav... sebni komisiji obeh kri*' skupnosti, ki se bosta ectfi prihodnjih c'neh - t učenci dovršeno osemletno šolanje. Same bodo lahko predpisovale še dodatne psihotehnične in druge pogoje, kar bo posebno v rabi takrat, kadar bo kandidatov prevee. Pomembna novost je tudi to, da da tako tudi ne morejo izdati spričeval svojim učencem. Take zahteve republiških organov pa so povsem utemeljene, saj so prav slabi pogoji za praktični pouk največji vzrok, da iz strokovnih šol bodo šole odgovorne tudi za prak- ;.odhajajo predvsem teoretiki. No~ tično delo ln bodo tako prisiljene, 'katere strokovne šole pripravljajo da si uredijo šolske delavnice. Pri sicer močnem šolskem centru v Kranju je le frizerska delavnica, vse ostale stroke so brez delavnic. Zato si bodo do ureditve delavnic pomagali tako, da bodo učnim mojstrom dali učne programe za praktično delo ln s svojimi stro za nadaljevanje šolanja v tehničnih šolah in tehnične šole za šolanje na višjih in visokih šolah, kar pa nikakor ni njihov namen, in to učencem, ki se pripravljajo za poklic, le škoduje. Učni programi eo preobremenjeni na škodo prldob-vanja znanja potrebnega za oprav- naj bi imeli v poklicnih šolah naj- grama. Seveda so veliko na bolj kovnjaki nadzirali Izvajanje pro-1 ljanje poklica. Vsi učenci imajo Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljuba žena, mati, sestra IVANKA 11 Ali JAN IC roj. ZALOŽNIK Pogreb naše drage bo v nedeljo, 6. maja 1962, iz. niše žalosti Britof pri Kranju St. 36 na pokopališče v Predoslje. Britof, dne 4. maja 1962 žalujoči: mož t otroki, starši ln brat z družino možnost, da nadaljujejo šolanje vendar naj si svoje znanje dopolnijo sami in na večernih šolah. Nove zahteve se postavljajo tudi pred učni kadert ki mora biti 6trokovno in pedagoško dobro podkov«}. Ze letos bo Zavod za prosvetno pedagoško službo pripravil seminarje za strokovne učitelje, ki nimajo potrebnega pedagoškega znanja, v šolskem letu 1963/64 pa bodo po vsej verjetnosti že začele z delom posebne akademije za usposabljanje strokovnih učiteljev. - M. S. V soboto, 28. aprila - pred prvomajskimi prazniki - so bili odprti novi prostori poslovtMctlf hištvom Lesnina na Titovem trgu v Kranju. Poslej bo poslovalnica s preglednrazp« . hlštva nudila kupcem boljši pregled ln lažjo Izbiro. Adaptacija obširnih pros orov Je veljala mM kot 3,3 milijona dinarjev. - ta še nekatere oovoMI. Poslovalnica bo poskrbela za prevoz MM dom kupca. Prevozi do Skm bodo brezplačni, prevoze nad 3km P» b(^° ,zaraS£t«?L. f£HL to Je od 70 do 80 dinarjev za kilometer. Za do.tsvljanje pohištva bo Imela P^1^^1*^ ekipo ljudi. Poslovalnica bo tudi poskrbela, da bo z bogato izbiro pohištva ugodila okusu potro^ SjOTA. 5. maj« Že doslej zadovoljivo , Nedavno Je bila II. redna skupščina občinske zveze za telesno ul;uro v Tržiču, ki so se je razen delegatov udeležili tudi številni J![ed*tavniki političnega in družbenega življenja občine in okraja. , uP$čina je spričo tega, da je bilo na njej sprejetih več pomembnih *lepoV( velikega pomena za nadaljnji razvoj športa ln telesne vzgoje tr*l5kl občini. (j. .Poročil, ki 6ta jih imela prod-in podpredsednik občinske l^T* Milan Česen in Janez Ka-o delu v preteklem obdobju, razvidno, da je zveza že vklju- čila v svoje delo vso dejavnost s svojega območja. V občini je okoli 1500 članov najrazličnejših društev in med njimi je 65 odstotkov tem, da je močno ublažila nekdaj močno razvito klubaštvo in nasprotja med posameznimi športnimi organizacijami, uspelo pa ji Je zdaužiti tudi nekatere šibkejše organizacije v močnejša društva in vsestransko poživiti športno dejavnost (trditev velja še posebe; za delo po šolah). V razpravi so bili vsi edini mladine. Število članov je kljub ™0* dosegati zadovoljive uspe-dokaj slabim delovnim pogojem športnih organizacij razveseljivo, saj športno deluje 20 odstotkov vseh občanov. Uspešno delo zveze, ki je poslovala brez dinarja, je predvsem v Premalo načrtnosti nj. -—« leto se bliža koncu in ko ' 80 v€*rat pred precej tež-jj: /ločitvijo - kakšen naj bi bil ^ °v življenjski poklic. Pri teh Bau^tVah mladim seveda poma-v šoli, doma, še posebej pa 8 tem problemom ukvarjajo j-j, za zaposlovanje delavcev, k*? Je tudi v Tržiču, kjer pa se ^lej pokazalo, da je glede N JfVod}' ZE VESTE DA... jV* Je bil na zadnji seji ObLO .^č imenovan Vinko Košir j direktorja gostinskega pod-jjJ* Zelenica. Tov. Košir je j^^oslej direktor omenjenega ™i*tja v izgradnji, jj "• doslej spremljala dela glede žičnice, planinske pcs'oianke in san-kaške' proge na Zelenici, letnega vijo lani ni bilo bistvenejših raz- stadiona in vzdrževanja obstoječi], lik (137:146), so bila prosta učna športnih objektov kot tudi planin-mesta v gospodarskih organizaci- skih postojank. Kljub številnim in jah zasedena le 42,1 odstotka. zahtevnim nalogam je pričakova-Bržkone glede tega tudi letos ti, da bo zveza kos vsemu, ker bo ne bo občutnejšega izboljšanja in dobila lastne pisarniške prostore bo moral zavod za zaposlovanje in tudi človeka, ki se bo ukvarjal delavcev v Tržiču v prihodnje izključno z omenjenimi večjimi poklicnega usmerjanja zadoščeno mladim, ne pa potrebam kadrovanja v gospodarstvu. Medtem ko med željami in njihovo uresničit- predvisem skrbeti za perspektivno načrtovanje kadrov v gospodarstvu in si zagotoviti vsaj petletni perspektivni načrt dela, pri čemer pa lahko prvenstveno pomagajo vse gospodarske organizacije. - B. F. DANES ZBOR IN ODHOD Križe - Tu bo danes zbor -Ko-krškega odreda« (ob 16. uri), ki bo v sestavu treh bataljonov ali okoli 300 borcev NOB, pripadnikov predvojaJke vzgoje in članov vseh družbenih organizacij odšel na pohod v Begunje, kjer te dni praznujejo krajevni praznik v spomin na osvoboditev zloglasnega begunjskega taborišča. — Za pohod je obč. odboru ZVVI Tržič uspelo pripraviti vse tako, kot so predvidevali, razen tega pa bo današnji zbor in odhod snemala tudi ekipa RTV Ljubljana za 6voj spored. in številnimi manjšimi problemi. - R. C. Osrednja prvomajska prireditev v Tržiču je bila že v nedeljo, 29. aprila. Takrat Je bilo pred novim zdravstvenim domom slavnostno zborovanje, nato pa otvoritev novega zdravstvenega objekta, na katerega so vsi občani že dlje nestrpno pričakovali. — Na sliki: V novem zdravstvenem domu Je dobila svoje prostore tudi lekarna Za večjo varnost na cesti Povečanje cestnega prometa v Krarju spremljajo Iz dneva v dan vedno večje ovire. Te ne povzročajo samo zastoje ln druge motnje v prometu, temveč ogrožajo prometno varnost za vse uporabnike javnih cest. Vsa dosedanja prizadevanja prometnovarnostnih organov niso mogla v celoti zagotoviti varnost ljudi na cestah, ker ni bilo predpisa, ki bi urejal mestne probleme. O tem vprašanju je že večkrat razpravljala komisija za varnost prometa pri svetu za občo upravo in notranje zadeve ObLO Kranj, vendar problemov spričo objektivnih in subjektivnih vzrokov ni mogla zadovoljivo reSlti. Naj- Pripravi]eni za življenje IZPELI RAZSTAVI POKLICNEGA USMERJANJA V STRAŽIŠČU IN DUPLJAH ljj*il Je bil mesec imanja. Zato je 4 si ustrezne poklicnega bila tedaj poklicnega usmerjanja mla-ki Je sicer sistematična in Gl/*' Še prav posebno močna. 1» J1' nosilci te akcije so zavodi tj jfPoslovanje delavcev in osnov-«o^*, ki pri svojem delu tesno "i(*Ufejo in tako vsak po svoji IjTjj. prispeva, da bi si mladi Do^jjMzbrali kar najbolj kot pri vseh zavodih za k^ovanje je bila tudi pri ^^•tem ustanovljena komisija fcijklicno usmerjanje, ki je sku-W* referentom in drugimi 6tro-laOjMa zavoda svetovala in po-poverjenikom na šolah. bt£? »o po vseh šolah pripravili i*]]%vih omarah na hodnikih in i «o privabiiali spisi, likovni frjJ^niČni izdelki učencev nižjih ti .^lov osnovne šole, ki so jih Vdelali na temo izbire poklica. w to dokazuje, da se poklicno terjanje z?čne prav nevsiljivo a^,0i ob pričetku šolanja in 6e l^Juje tudi v vseh nadaljnjih J* osnovnega šolanja. Vlj<3 tej šoli deluje komisija po-<£]^ga usmerjanja in njeno ty?riJe bilo na razstavi, najprej 4)^*tavljeno. Na posebnih tabe-bjj Prikazane želje učencev so Ju? (9,3 odst. Jih želi nadaljevati »jjjje na višjih šolah, 25,3 na »yj| ^)th, 60,8 v poklicnih šolah \ ^^JHtve in želje učencev v lan-^ia šolskem letu, možnosti šola-^/v Kranju, možnosti takojšnje i^r°«litve. Krožek poklicnega rj^rjanja Je zbral obširno gra- Maistrovem trgu, v Prešernovi ulici, v Tavčarjevi ulici, na Titovem trgu, v Poštni ulici, v Kl:gin-čevi ulici, v Jenkovi ulici in v Cankarjevi ulici. Kolesa bodo morali uporabniki shranjevati samo na mestih, ki so za to doio-Čena (kolesarnice). Otroci do osmega U-ta starosti se ne bodo smeli vo/.iti s kolesom po javnih cestah brez spremstva odrasle osebe; od osmet»a do štirinajstega leta pa se smejo vortti samostojno, če imajo izkaznico ->zirom* značko o opravljenem kolesarskem izpltn v š.-:". Za vsa noivvtra jn da* ločb, ki jih bo odlok natanko predpisali so predvidene tudi kazni. - P. 1. maj v Straževem Struževo, naselje na robu Kra-**ja» j« dalo v času NOB precej borcev, pa tudi 17 žrtev. Med temi j« padel (udi Igor Slavec-Jokl, ki jt bil po osvoboditvi odlikovan z naslovom narodnega heroja, pa Jakob Vehovec - Primož, Julče Tratnik, Eratuž in drugi. Na prtznlk dola je bila v Stru-ževem velika slavnost. Terenska organizacija ZB je dobila svoj prapor in na Slavčevi hiši so odkrili spominsko ploščo v počastitev narodnega heroja Iva Slavca-Jokla. Ta dan jc zvočnik v novozgrajenem domu v Struževem vabil občane na miting, ki ga je ctvoril usedanji predsednik terenske organizacije ZB v Struževem Franc Zura. Navzoči so bili tudi številni gostje sosednjih organizacij ZB in predstavniki Remonta čevljarskih strojev, ki je stružev6ki ekranizaciji daroval prapor. S'.ovosnost so dopolnjevali Obrtni"'': pevski zbor iz Kranja, godba m» Vhala iz Tržiča in nih krožkih in pri pouku skuža.io r«*«*<*il proslave, flazen redkih izjem so kmetje ta dan delali na polju, kot bi bil 1. maj navaden delavnik in ne pomemben praznik vi?eh delovnih ljudi. Za takšne omalovaževanje tako velikega praznika ni opravičila — ne za starejše, še manj za mlade ljudi. — 1. S. TURIZEM NA RELACIJI PREDDVOR—JEZERSKO Dom na Jezerskem, ki je pred časom prevzel v upravljanje tudi gostišče Grad v Preddvoru, se s podvojeno vnemo pripravlja na letno turistično sezono. Prav gotovo pa bodo nekatere zadnje pobude in ukrepi ugodno vplivali na dotok gostov in turistov in ne nazadnje na njihovo počutje v teh dveh krajih. Najprej kaže omeniti adaptacijo gostinskega poslopja na Jezerskem, pa tudi gostišča v Preddvoru. Dela naglo napredujejo, zato se nadejajo, da Hodo v glavnem opravljena, ko bodo prispeli prvi turisti. V načrtu imajo tudi ureditev okolice obeh jezer — Planšarske-ga na Jezerskem in Crnjave v Preddvoru. Ker imata obe 1e-z?ri ugodne pogoje za gojitev rib, so začeli r?zm:3!j?.ti tudi o ribolovu. Dom na Jez^'skerh je leio.; pripravil za svoje goste še celo u^nden dojpvor. Ti bodo lahk > poljubno menjali Dom na Jesenskem z depandanso v Preddvoru in obratno. Tako bodo gostje na željo lahko preživeli svoi odmor v obeh krajih. In še: tudi cene bodo razme-rcr»:a dcelopn-*. Celodnevni penzion bo velial od 1300 do 1400 dinarjev. Predvsem pa se Uprava Doma na Jezerskem prizadevn, da bi ne cene ustalilo. Velja še omeniti, da se za Jezersko zanimajo predvsem OOtal« republike. Hkrati si lahko obetamo, da bodo tudi za preriivorski turizem, ki je zadnja iata le životaril, prišli lepši č-\si. Končno je tesna povezava Preddvora z Jezerskim zelo domiselna in precej obeta. - S. Kako urediti trgovino s tobakom v Kraniu vzbujati pri učencih zanimanje za posamezne dejavnosti in to zanimanje potem tudi pravilno usmerjati. - M. S. Proslava je lepo potekala, po drugi plati pa je pokazala pomanjkanje, zavesti pri tistem delu ob\Tnov, ki se niso udeležili ovitek, v o temi, za katero se je od-(n. pr. o afriških državah, o »Iranskih bojih na Gorenj-Hj^h, o dražgoški bitki, o krajev->« "Hupnoati itd.) in si tako razvija pihanje za določeno delo. Pridni so bili tudi prvi rezultati ^unalnega programa, ki so ga Ureditev trgovine s tobakom v Kranju je že več kot pol leta do-kajšnji problem. Obstoječa trgovska mreža ni najboljša, zato pa zahteva rešitev. Trgovsko podjetje Tobak v Kranju — s svojima poslovnima enotama v Skofji Loki in Tržiču -se je odločilo, da se spoji z enim od tovrstnih podjetij. Kolektiv pa 6e le ne more odločiti, ali naj se pripoji trgovskemu podjetju Tobak Ljubljana ali Tobačni tovarni Ljubljana. Na dlani pa je, da bo \e takšno združeno podjetje kos svojim nalogam. Večina je naklonjena za spojitev s Tobačno tovarno Ljubljana. Tej zamisli so naklonjeni tudi gospodarstveniki in pristojni svet za blagovni pro- Pionirjl in pionirke v Dupljah so si z zanimanjem in tudi neprikritim ponosom ogledovali Jedila, za katera je bilo potrebno nemalo kuharske spretnosti DELA NE BO ZMANJKALO V minulem tednu se je krajevna skupnost Tretenik pri Goricah sestala na prvi seji. Pomenili so M o dedu v tekočem letu dn porazdelili zadolžitve. Za predsednika skupnosti so izvolili Antona KadLv-ca iz Povelj. — Da bi krajevna ,-kupnost res lahko sledila vsemu ■logajanju v kraju, so sklenili, da ;o vsak član spremljal delo in ; zvoj posamezne vasi in o tem poročal na sejah. Ze letošnji plan sli so zasnovali tako, da bodo izvoljeni člani s pomočjo organi-zaoij SZDL obdelali posamezne nujne komunalne probleme in šele nato izdelali plan dela'krajevne skupnosti za letošnje leto. Tako bodo tudi najpravičneje porazdelili skupna sredstva. - Ob tej priložnosti so tudi ugotovili, da je gradnja opornega zidu ob cesti proti Babnemu vrtu neodložljiva. Prav tako bodo morali poskrbeti za ureditev okolice Zadružnega doma v Trsteniku. — C. met v Kranju. Predvsem zato, ker bo Tobačna tovarna lahko nudila precej boljše pogoje kot podjetje Tobak. Prodaja tobaka bo direktna - brez pcsredovalca. Svet za blagovni promet je v tem 6mislu priporočil podjetju Tobak, naj pristane na združitev s Tobačno tovarno Ljubljana. Seveda pa bo odločilna beseda prepuščena delovnemu kolektivu, ki naj se odloči o spojitvi do konca tega meseca. — C. Najprej ceste in pokopališče Na zadnji seji krajevne skupnosti Brni ki so se pogovorili predvsem o komunalnih problemih. Semkaj sodi ureditev cest in pokopališča. Pokopališka uprava, ki je bila izvoljena na prvi seji krajevne skupnosti, se je takoj lotila dela. Da bi pokopališče primemo uredili, so si ogledali več urejenin pokopališč na območju KranjoKe občine. Kasneje so naredili nacrt, ki predvideva, naj bi pokopališče na spodnjem delu opustim m uredili novo na severni strani. 8vet skupnosti bo sklical sestaneK prebivalcev, ki naj bi poiskan najboljšo rešitev tega vprašanja. — C. Za boljše poslovanje Oddelek za občo upravo ObLO Kranj se je nedavno tega lotil koristne akcije. Gre za izboljšanj« poslovanja Javnih služb. Razen navodil o poslovanju je Zavodom priporočil, naj redno spremljajo revijo -Javna uprava«, ki prinaša pomembne spremembe v pisarniškem poslovanju javnih služb in na primeren način opisuj« primere Iz vsakdanje pr Jwe. - R. ZAKLJUČENI SEMINARJI KRAJEVNIH ODBOROV SZDL Večja samostojnost V jeseniški občini so pred kratkim zaključili s seminarji, ki so jih organizirali krajevni odbori JE SE NIŠKI KOVINAR Socialistično zveze popolnoma sami, le program jim je priporočil Občinski odbor SZDL. Seminarji so zajeli izredno širok krog ljudi, in sicer člane krajevnih odborov, sekretariate LMS in ZKS, član:: stanovanjskih in krajevnih skupnosti ter predsednike vseh drugih organizacij in društev. Kaj je obsegal program omenjenih seminarjev? Na sporedu so bila predavanja o vlogi Socialistične zveze v komunalnem sistemu, Ob tem so bili seminarji tudi mesto, kjer so si ljudje v sproščenih razpravah izmenjali številne izkušnje pri delu na svojom področju. Skoraj na vseh seminarjih so izrazili željo, naj bi jih v jeseni spot organizirali, vendar s to razliko, da bi bili bolj soeci-fični, kjer naj bi obravnavali le določena področja, kot na primer o gospodarstvu, o problemih družben'h služb in pedobno. Občinski odbor Socialistično zveze na Jesenicah je ocenil seminarje za zelo uspele. Krajevni odbori SZDL na terenu so tako postali še bolj samcolojni pri odločanju. - M. 2. TURIZEM V RATEČAH -PLANICI IN NJEGOVE POTREBE rez in tr e s n i o v i n Pred dnevi je imelo Turistično nadalje o organizacij.sko-političnih , društvo Ratečc-Planica svoj redni problemih in nalogah SZDL, o na- J letni občni zbor. Rateško Turistič-logah krajevnih in stanovanjskih i no društvo je v pretekli sezoni iz- skupnosti ter o družbeno-pol i Učnem izobraževanju. POZABLJENI SKLEPI Na sejah občinskih ljudskih odborov odborniki sprejemajo najrazličnejše sklepe. Tako je bilo tudi pred dvema mesecema na seji zbora proizvajalcev ObLO Jesenice. Odborniki so pregledovali pravilnike o ► Zelence«, naravni narodni park ob drugem izviru Save Dolinke, z dvojnim dohodom in z obširnim parkirnim prostorom pred zgornjim vhodom. V okolici vasi so postavili številne klopi, markirali so tri poti na Ravne v Karavankah, od koder je lep razgled proti Beli peči in Trbižu, nadalje na mogočno skupino Julijskih Alp z Mangrtom, v ozadju s šLrokoplečim Montažom in skupino Karnskih Alp. Lani je bilo v Ratečah-Planici zabeleženih 22.986 nočnin in sicer od tega 20.8(52 nočnin jugoslovanskih in 2124 nočnin tujih gostov. V primerjavi z letom 1960 so se nočnine povečale za 1105 nočnin ali za 5 odstotkov. Najmočnejši promet so zabeležili od 15 junija do 15. septembra, pozimi pa v januarju in februarju, ko so na vrsti šolske počitnice. To zimo je bilo samo v Ratečah in okolici nad 300 šolske mladine iz Ljubljane, Reke, Varaždina in Čakovca. V času od 1. marca lani do 1. marca letos je Turistično društvo Rateče-Planica odkupilo tujih valut za 18,755.391 dinarjev, kar pomeni, da se je dotok inozemskih gostov preko rateškega mejnega bloka povečal v primerjavi z letom 1960. V tem času je bilo namreč odkupljenih le za 6 milijonov dinarjev tujih valut. V maloobmejnem prometu lani niso zabeležili znatnega porasta, medtem ko se je v prvih mesecih letos vidno povečal. Aprila letos je bilo odkupljenih 1,13?.000 lir. Isto količino lir — ?li morda še večjo — so italijanski maloobmejni obiskovalci spremenili v dinarje v Kranjski gori predvsem zato, ker ni v Ratečah niti redne mesarije niti trgovine. Zato te nevšečnosti nujno narekujejo, da se v Ratečah, v na.ši prvi obmejni vasi, zeradi trgovsko poslopje, ki bo lahko v današnjem razvoju domačega in tujega turizma, posebno še v maloobmejnem prometu, zadostilo nastalim potrebam. Povečan turistični promet zahteva, da bi v Ratečah-Planici zgradili tudi primeren hotel. V letošnjem občinskem proračunu je sicer izražena potreba po gradnji novega hotela, vendar kot kaže za to ne bo dovolj sredstev na razpolago. Predvidenih 82,000.000 dinarjev bo za modernizacijo ceste od Rateč do skakalnic v dolini Planice, kjer bbdo prihodnje leto na veliki skakalnici mednarodne tekme. - RA V okviru prometno vzgojne akcije »Vse za promet« so se v teh dneh pojavili na cestah in križiščih pionirji - prometniki. V pionirskih uniformah, ki jo dopolnjujejo beli narokavnikl in ponekod tudU prometni loparček opazujejo v spremstvu poklicnih miličnikov cestni promet. Nekateri pa tudi samostojno ugotavljajo prometne prekrške, kot vidite na sliki. Motorist je v križišču v Radovljici prehiteval in mladi prometnik ga je ustavil in tokrat le opozoril. St. S. IZ DELA SZDL Za boljšo obveščenost Te dni so začeli člani 10 ObO .ocialistične zveze na Jesenicah I azgovori v posameznih krajevnih jdborih na področju jeseniške občine. Namen teh razgovorov je. oa .skupaj s člani krajevnih odborov analizirajo najaktualnejše probie-i me na določenem terenu. Prvi tak razgovor so imeli s krajevnim od-j porom SZDL terena Plavž na Je-j senicah; med drugim so se pogo-' vorili tudi • novih oblikah dela na terenu. Tako so bili mnenja, da v prihodnje ne kaže več sklicevati množičnih sestankov članov Socialistične zveze, marveč po posameznih interesnih skupinah. Tako bo obravnaval neki problem mm krog ljudi, predvsem pa tisti, se zanj najbolj zanimajo. Da bi delo krajevnega odbora na Plavžu politično še bolj utrdili, so Sklenili, da bodo na svojem področju ustanovili še nekaj podružnic, ki se bodo ukvarjale le bolj z orga-' nizacijskimi zadevami v Socialistični zvezi. Za sedaj nameravajo ustanoviti taki podružnici v Mu-rovi in Samskem naselju. Na tem razgovoru so načeli tudi problem informiranosti članstva SZDL. Ugotovili so, da je to seda zelo šibko. Zato mislijo v kratk izdati ciklostirane informacij« Krajevnega odbora SZDL na Plavžu. Podobne informacije bodo xa-| čeli izdajati tudi ostali krajev--. I odbori SZDL v jeseniški občini »KJE IN KAKO SI PRIDOBIM STROKOVNO IZOBRAZBO« Jesenice, 4. maja — Včeraj dopoldne so v prostorih tehničnega muzeja Železarne Jesenice odprli zanimivo razstavo pod naslovom -Kje in kako si pridobim strokovno izobrazbo«. Razstava bo odprta od 3. do 10. maja. Pripravil jo j« Zavod za zaposlovanje delavcev na Jesenicah. — M. Z. Hladno vreme zadržalo številne turiste doma Bled, 4. maja — Danes teden, ko I V hotelu »Toplice« jc bilo od 10 so odprli Park hotel, je sprejel že aprila med tujimi gosti največ iz prve goste, in sicer 128-člansko skupino iz Varaždina in naslednjega dne 28 članov delovnega kolek- RADOVLJIŠKA tiva »Rade Končar« Iz Zagreba. Posameznih gostov pa je bilo za prvomajske praznike 105, od tega 2 iz Zapadne Nemčije ter po en Avstrijec, Švicar in Madžar. Itattje (160), ZDA (105), nato sledJjo gostje iz Avstrije, Zapadne Nemčije in Velike Britanije. Po številu nočitev pa zavzemajo prvo mesto Zapadni Nemci in Avstrijci. V prvomajskih dneh pa so 'mefi 90 nočitev, v tem so domaći gosli (iz Srbije in Hrvatske) udeleženi z 10 odstotki, med tujci pa si po vrstnem redu sledijo Angleži. Zapadni Nemci, Italijani in Avstrijci. V hotelu »Jelovica« so imeli v prazničnih dneh 90 odstotkov zasedene prostore; tujci so bili zastopani s 40 odstotki, predvsem Nemci, Italijani in Avstrijci. NOVA STROJA V HOTAVELJSKEM MARMORJU Za l.maj - delovna zmaga jy.,P°M J »Poldne so imeli delavci in uslužbenci znanega I kupili Hotaveljčani in ga sami 1,-podjetja Marmor iz Hotavelj v Poljanski dolini pomembno praz- popolnih in postavili. Strokovni novanje. V obratovanje so spustili nova polnojarmenika za večredno del predelave in montaže je vodil rezanje marmorja, ki so Ju doslej zelo pogrešali, saj so svoj mar- | nekdanji direktor Franc Cadež mor prodajali lahko le v velikih blokih. Z novima strojema (manjši Sicer, pa sta delavca v podjetju Ci-sicer žaga že pol leta, večjega pa so tokrat prvič pognali) bodo' sklade marmorja lahko žagali v plošče, kar pa je za rc'jctie velik dosežek, saj Je po tovrstnem (nažaganem) okrasnem kamnu neverjetno povpraševanje. Veliki polnojarmcnik, ki ga je dan pred praznikom dela izročil svojemu namenu poslanec Maks Krmelj, je 20 ton težak izdelek ljubljanskega Litostroja in je veljal 8,5 milijonov dinarjev. Hkrati bo iz 6 kubičnega kosa marmorja narezal 2 in pol do 3 centimetre debele plošče. To pa polnojarme-ndk ne opravi ravno hitro, zakaj kovina se le po 1 cm na uro po- greza v trdi apnenec, tako da ie blok razžagan nekako po potih dneh. Zanimivo je, da prvi kupec s tem istim polnojarmcnikom ni bil zadovoljen, saj Litcslrojev prototip, ki ga je za ljubljanski Mineral naročilo podjetje Tehno-im-pex, sploh ni obratoval, ko so ga priključili na električno napetost. Ko ni več dosti manjkalo, da bi ga prodali za staro železo, so stroj ril Košir in Franc More prispevala velik delež k uresničitvi načrta iž nrejšnjih let. Pomb^armenik je za podjetje Marmor velikega pomena in tega so jc Vseh 55.delavcev dobro zavedalo loto in pol. se pravi — ves čas, ko .so a-\ postavljali. Njihovi povpremi me*?č:ni crebni dohodki, ki so l?ni zn^črli 19.000 dinarjev, bi bili p-av lahko večji, če stroja ne bi postavili. Dolavcov pa ni I bilo težko p-epričati. da bo to za podjetje velik uspeh, ki jih bo za trud poplačal z 20n'„ višjimi mesečnimi prejemki. To kljub temu, da bodo nanj rezali le tiste vrste marmorja, ki na trgu dosegajo nizko ceno, zakaj prav zanje je največ povpraševanja. — Se naprej bo Marmor izvažal -rudo« 1. in 2. razreda: največ v Italijo, sicer pa Še v Nemčijo, Švico in Avstrijo. Zaradi hladnega vremena ni bilo toliko turistov, kot so jih pričakovali, sicer pa jc bil glede na vreme obisk zadovoljiv. Praznovanje ob Soben Tudi v radovljiški komuni so delovni kolektivi slovesno proslavili mednarodni praznik dela. Skupina iz »Almirc« Je bila na prvomajskem izletu v (JAetUkl in skupno s tamkajšnjimi stanovskimi tovariši iz tovarno »Beti« proslavija!l 1. maj. Osrednja občinska proslava oa je bila v nedeljo 29. aprila p-i šobčevem baJerju; prirecUl jo J2 Občinski sindikalni svet Radovljica. Po govoru o pomenu delavskega praznika, ki ga Jc im^l predsednik ObSS Jože Vidic, se je zvrstil pester kulturni spored, ki ga Je pripravila Občinska zveza Svobod in prosvetnih društev. Ob tej priložnosti so objavili tudi rezultate in razdelili nagrade najboljšim s smučarskega tekmovanja delov- 'k kolektivov na Sorski planini. Temu je s'edllo veselo rajanje. V ^Predilnici" so Člani delovnega kolektiva loške Gorenjske predilnice so že izvolili L O Š KI DELAVEC Povedali so mi, da je za hotavelj- J SVQJ delaVlSki svct Delavci Go-ski marmor veliko zanimanje na ; rcn]eke prednnico ^ se do5ro za_ Hol.mdskem in v Angliji, vendar vITA« v Radovljici, ni bilo zaradi premajhnega števila pri-javljcncev. Prijavilo se jih j> namreč samo 7. f> Te dni poteka na Bledu akcija po odloku MO o komunalni ureditvi in zunanjem vi-dezu mesta. Do začetka turistične sezone se morajo umakniti dotrajane lesene in žične ograje, te naj bi sčasoma nadomestili z živo mejo. Sem spada tudi prepoved o gojenju kokoši v centru, odstranitev kurnikov, odprtih gnoji-vsega, kar kazi zunanje (k* turističnega Bleda. Pri slednjem je prizadeto okrog 150 lastnikov. Vsi tisti, ki bodo imeli opravka s sodnikom 73 prekrške. AKADEMSKI PEVSKI ZBOR MED ŠKOFJELOĆANI Drevi, 5. maja, zvečer bo v dvoranici škofjeloške Svobode po devetih letih spet zapel akademski pevski zbor »Toneta Tomšiča« — ansambel univerze v Ljubljani in hkrati največja skupina osrednjega študentovskega kulturno-umet-niškega društva Akademik. Ko se je zbor Ločanom zadnjikrat predstavil, je bil dirigent Radovan Gobec. Tudi tokrat stopa zbor pred poslušalce z obširnim repertoarjem pesmi, dirigent pa bo mladi mojster Igor Lavrič. Minilo je devet let. Vsekakor dolga doba za ansambel s tako visokimi umetniškimi ambicijami in ugledom in s tolikšno umetniško marljivostjo. SEMINAR ZA TAJNIKE IN PREDSEDNIK? Radovljica, 5. maja — V Ml skem domu v Bohinju se bo v jxv nedeljek začel dvodnevni Bentinj, za predsednike in tajnike »ind^ kalnih podružnic, ki ga priirš Občinski sindikalni svet. Prijavi 1 jene i, vseh je okoli dve sto | bodo zvrstili na tem seminarju \ treh skupinah. Prva skupina ^ zajela industrijo in gradbeništva druga obrt, kmetijstvo, komunal« živilsko dejavnost in promet, tre;, j a skupina pa trgovino, gestinstv državno upravo, prosvetne k znanstvene delavce. Na tem simenarju. ki bo pot*, kal v obliki razgovorov, bodo t% pravi jal i o štirih temah: o nato« gah in vlogi sindikata, o cW»k Kkem samoupravljanju s pos^ poudarkom na decentralij^ ojdelitvi dohodka in o adnv. vnem in finančnem posv\ sindikalnih podružnic. SOBOTA".' J." muh 1«68 ' ob tednu muzejev Muzejske zbirke in reformiran pouk Ce Brno v preteklosti največkrat govorili le o splošnem pomenu, nalogah in poslanstvu muzejev, tedaj bo razmišljanje ob letošnjem TEDNU MUZEJEV -t« bo v dneh od 7. do 12. maja — usmerjeno v vključevanje muzejev in galerij v učno-vzgojni proces naših šol: od osnovnih do visokih, od splošno izobraževalnih do Strok ovni h in vajenskih šol ter ioi za odrasle. Gre torej za koristen odnos med muzeji in šolami. Po osvoboditvi je prišlo do naglega porasta muzejev. Njihove si-■(•matično urejene zbirke so za predmetni pouk v šolah neizmerno dragocene. Dragocene predvsem zato, ker lahko povedo učencem in dijakom mnogo več kot formalne verbalistične metode in razlage, ki so v naši učni ta vzgojni praksi še vedno dokaj trdoživo zakoreninjene, Na dlani je tudi, da se verbalizem nujno pojavlja predvsem tam, kjer primanjkuje primernih učil. Teh tjčU in ponazoril pa ne kaže iskati zgolj v šolskih kabinetih in zbirkah. Tudi muzejske zbirke hranijo velik del gradiva, ki ga obravnava šolski pouk. Vzporedno 6 to ugotovitvijo pa na drugi strani opažamo, da šole se vedno ne izkoriščajo muzejskih zbirk tako kot bi želeli. Nekateri prosvetni delavci sicer vpletajo v pouk muzejske eksponate, vendar pa so obiski muzejskih zbirk preveč priložnostni in opravljeni površno brez ustreznih, predvsem strokovnih razlag. Takšni priložnostni obiski seveda mao posebno koristni, saj se šolarjev spoznavni svet le malo obogati. Ne kaže pa zamolčati, da Odpade več kot polovica obiska v muzejih na Gorenjskem predvsem na šolsko mladino. S to ugotovitvijo pa se ne smemo zadovoljiti, saj muzejske zbirke še zdaleč niso amotrno izkoriščene. Da bi muzealci seznanili pedagoške delavce s svojimi'napori in bogastvom muzejskih zbirk, da bi Jim približali svoje zbirke in tematiko, ki jih naši muzeji in galerije obravnavajo na stalnih in priložnostnih razstavah ter študijskih depoiih iti da bi skupaj z njimi izdelali načrte, kako in v kakšnih oblikah bi vključili muzejske zbirke v programa naših šol, je Društvo muzealcev Slovenije že pred časom sklicalo plenarni sestanek, na katerega so povabili združenja šolnikov in predstavnike Sveta za šolstvo LRS. Predvsem je šlo za vprašanje, kako vključiti muzeje in galerije v učno-vzgojno delo in kakšen naj bi bil sistem izkoriščanja muzejskih zbirk. Udeleženci so tudi ob tej priložnosti ocenili tako imenovane ►-turistične obiske« zbirk v muzejih kot nepripravljene oglede. Taki površni obiski ne vplivajo na učence pozitivno, saj ustvarjajo pri njih površnost in nezainteresiranost, skratka — zaradi preobilice vtisov so nekoristni. V }.;ihodnje naj bi se razredniki in predmetni učitelji povezovali neposredno z muzejskimi upravami ali kustosi in se dogovorili o možnostih in oblikah sodelovanja. Osnovna naloga bi bila, da bi 6e prosvetni delavci sami seznanili z muzejskimi zbirkami, saj bi te laže vključevali v učni načrt. Skupinski obiski — ne večji od razrednih - bi se morali omejiti le na tisti del muzejskih zbirk, ki je neposredno povezan z učno temo. Posebna oblika privlačnega pouka je šolska ura v samem muzeju ob vnaprej pripravljenem gradivu ta kustosovi razlagi. Ponekod po se obnesle tako imenovane didaktično razstave — občasne ali stalne — v posebnih vitrinah. Muzeji naj bi jih prirejali na podlagi učnega načrta in v najtesnejšem sodelovanju z šolo. - Oblik, kako izkoriščati muzejske zbirke v učno-vzgojne namene, zares ne manjka. V zadnjih letih so šole in muzeji dojeli koristno potrebo po medsebojnem spoznavanju in sodelovanju. Koristi takšnega sodelovanja se že kažejo na obeh straneh. To sodelovanje pa bi kazalo v prihodnje še bolj poživiti. Kar zadeva muzeje in muzejske zbirke na področju Gorenjske, učni zavodi ne bodo v stiski. Na razpolago so bogate zbirke Mestnega muzeja v Kram j u in muzejev v Skorji Loki m Kamniku. Takoj po osvoboditvi smo začeli zbirati tudi gradivo iz narodnoosvobodilne borbe, ki ga hranijo Muzej revolucije v Kra' nju in oddelka v Begunjah in \ Skofji Loki. Za kamniško podro -je pa je muzej NOB v Kamniku Razen teh imamo še posebne mu žeje: tehnične muzeje na Jesar.'-cah. v Tržiču in Kropi. V Kram ji imamo še tekstilni muzej, v Ra dovljici čebelarski, na Jesenicai pa nastaja slovenraki planinsl. muzej. Seveda ne smemo poz-biti muzejske zbirke na blejske gradu, ki jo upravlja narod oziToma etnografski muzej, sakralnega muzeja na blejske otoku. Mar ne bi bilo nespametno p ščati vsega bogastva muzejsk zbirk ob strani, medtem pa 1. iskali poti in možnosti, kako bi te otresli verbalisticnega pouka na naših šolah. - S. S. v Cufarjevo gledališče je pripravilo opero Radovan Gobec: Tremerski dukat Jeseniški kulturni delavci so letošnje prvomajske praznike počastili še posebno lepo. Naštudi. rali so ljudsko opero v štirih dejanjih "Tremerski dukat«, ki j0 je napisal Radovan Gobec. Uprizoritev opere je dosegla nepričakovan uspeh, ki je presegel celo najbolj optimistične napovedi. Sodelujoči so vložili v priprave ln študij nad 8.000 ur, saj sodeluje v operi nad 100 solistov, pevcev, godbenikov in plesalcev'. - Zgodba posega v leto 1870, do^ gaja pa se v Trem er j u pri Celju. Besedilo in glasba sta napisana tako. da je opera razumljiva tud stave, ki so bile vsakokrat povsem razprodane. Režiser Bojan Cebulj, ki je izdelal tudi osnutke za sceno in kostime je dokazal, da Je kos tudi režiranju oper. Dirigent Rado Kleč, ki je tokrat prvič dirigiral opero, se je izkazal tudi na tem zahtevne j jc:m področju. K uspehu so prispevali tudi korepetitor-ja Silva Gračncrjcva in Lojze Savtnšek ter zborovodji Leopold Mejač in Polde Ulaga. Čeprav so mnogi nastopali prvič na odrskih deskah, moramo reči, da je opera treh splošnih muzejev, in sicer zujejo tudi dosedanje tri povprečnemu gledalcu oziroma I P° glasbe™ in igralski plati po-posluialcu. Skladatelj Radovan I vsem uspela. Najtežje in najbolj Gobec, ki se je udeležil premiere odgovorno delo so imeli solisti, je bil z izvedbo zelo zadovoljen' Laskave pohvale so dajali tudi glasbeniki in gledališki delavci. Da pa je delo zares uspelo, doka- pred- Dve novi razstavi v kranjskem muzeju Mestni muzej v Kranju je pripravil dve zanimivi razstavi — v spodnjih prostorih razstavo barvnih reprodukcij pod naslovom Rojstvo slikarstva, v zgornjih prostorih pa so razstavljeni predmeti iz muzejske zbirke. Reprodukcije pod naslovom Rojstvo slikarstva segajo v zgodnjo dobo paleolitika, torej v začetke Človekovih likovnih prizadevanj. - Leta 1940 so otroci v apnenčastem skalovju, ki spremlja reko Vezere v francoski pokrajini Pc-riford, po naključju odkrili jamo Laacaux, ki je 6lužila prebivalcem v najzgodnejši dobi za bivališče. Najpomembnejše odkritje pa so bUt spomeniki prazgodovinskega slikarstva. Umetnostni zgodovinarji sodijo, da so te slikarije, ki predstavljajo motive iz živalskega •veta, stare okrog 20.000 let. Kljub temu. da so nastale v zgodnji do- i bi paleolitika, so odlično ohranjene, kar velja Se posebno za barve. V zgornjih prostorih je razstavljen meščansko-plemiški interjer. kjer vzbujajo pozornost trije novo pridobljeni portreti neznanega slikarja iz 18. stoletja. Tu najdemo umetnosti, med njimi dve restav- j le predmete baročne sakralne rirani platni Janeza Subica, šest platen Layerja oziroma njegove delavnice, dalje zgodnje baročne plastike, svečnike in primere renesančnega rezbarstva iz 17. stoletja. Zanimivi so tudi predmeti, ki *'h razstavna ^nocrrafski odde-I —m T^jjuii.-------- lek muzeja. - Ob tem velja omeniti, da so razstavljeni predmeti obogatili muzejske depoje šele v zadnjem času in še niso bili razstavljeni. Razstavi bosta odprti do 10. ma- zato smemo brez pretiravanja zapisati, da so presenetili. Rina Brunova je v vlogi Polonce pokazala razen pevskega tudi igralski talent. V Andreju Kosmu, poglavarju roparjev, je našla močnega soigralca. Zelo dober je bil tudi Vlado Rotar v vlogi Janka, saj tudi na sosednjih odrih. - P. u. Filmi, ki jih gledamo ga razen pevskega odlikuje tudi igralska nadarjenost. Pa tudi manj znani solisti - Marica Ba-lohova, Darinka KoroSčcva, Jaka Jeraša in Marjan .Teme so bili pevsko in igralsko uspešni. Pevci mešanega zbora javorni-ške Svobode in komornega zbora jeseniške Svobode so uspeli po pevski in igralski plati ustvariti homogeno celoto. Tudi orkester, ki ga tvorijo gojenci in predavatelji jeseniške Glasbene šole in nekateri godbeniki pihalnega orkestra jeseniške Svobode, je pod skrbno in sugestivno taktirko prispeval k uprizoritvi svoj delež. Za brezhiben potek dosedanjih predstav gre posebno priznanje dirigentu Radu Kleču. Po dosedanjem zanimanju sodeč bo opera na repertoarju do konca sezone. Morda, bo Cufarjevo gledališče z njo gostovalo zbirke reprodukcij Rojstvo slikarstva ZALJUBLJENA DETEKTIVA -;e nemška naivno zaljubljena in •jtektivsko defektna filmska zgodba s Petrom Krausom in Conny Frobess v naslovnih vlogah. Vse skupaj je torej detektivska obara z nekaterimi povprečnimi nemškimi popevkami, ki imajo italijanski prizvok. Skratka — ta nemška zabavna storija je brez soli; ničesar ni v njej, kar bi lahko pravzaprav opravičilo filmsko realizacijo. Razen glasbe, ki smo jo ■ omenili, je montaža v filmu konvencionalna, prav tako je povsem vsakdanja sama kompozi-ija slike, zgodba in zapleti pa so — kakor vedno v nemških filmih — poceni. Vse torej kaže, da se j Petru Krausu vloga natakarja i pristoja. DVOJNI OBRAT — predvsem, -invsem iskreno rečeno, jc dvojni obrat dilema. Nastal je ob nekaterih pomembnih imenih današnjega francoskega filma, predvsem današnjega tako imenovanega »no- vega vala«. Toda MU* temu je filmu marsikaj poceni, s čimer se človek ne more zadovoljiti. Toda spregovorimo o filmu; najprej o stvareh, ki so delu v prid. Predvsem je barva v filmu Izredno funkcionalna, podobno je tudi z muziko. Posebnost so svetlobni efekti: brez njih bi film izgubil mnogo na svoji tehtnosti. Posebna odlika v filmu jc tudi kompozicija slike. Na kratko rečeno — kamera je zelo dobra. Pa še nekaj — tudi igra glavnih krcatorjev zadovolji gledalce — vsi po vrsti so zelo dobri, razen morda Antonellc Luatdi. V tehničnem smislu je torej film skoraj dovršena filmska stvaritev. Toda za dober film je nedvomno to mnogo premalo. S •ro hočem reči, da je' filroskp zgodba v mnogočem plehka, nekoliko poceni, pa čeprav je problem, ki se ga film loteva življenjsko svež in nenehno aktualen. Film je torej prikupen po svoji zunanjosti, a to je tudi vse. I. K. S pesmijo v drugo desetletje Moški pevski zbor DPD Svoboda Stražišče je pred kratkim praznoval 10-letnieo svojega obstoja in ob tej priložnosti priredil zelo uspel koncert. Veliko zanimanje za ta koncert med tamkajšnjimi prebivalci ,dobor obisk in priznanja, darila ter čestitke družbenih in političnih organizacij s tega terena dokazujejo, da si je zbor v desetletju svojega obstoja pridobil naklonjenost. Stražiščanov. Moški pevski zbor je bil ustanovljen v Stražišču leta 1952, ko so se po vseh večjih krajih osnovale Svobode. Njegovo vodstvo je takoj prevzel povovodja Edo Ošab-nik, ki vodi zbor Se danes. Začetek zbora je bil skromen, saj je k vajam prihajalo le malo pevcev. Toda že po nekaj mesecih se je njihovo število povzpelo na 24 i prvič so nastopili še isto leto r proslavi Dneva žena s štirimi P' smimi. Istega leta so ee priprav tudi za samostojen koncert. Ke certi in sodelovanja na raznih p reditvah in proslavah so se vrs' nato v vseh naslednjih letih. D javnost zbora jo nekoliko zarr le v lanskem letu, ko je več p: cev odšlo k vojakom (za zbor bilo namreč vseskozi značilno. < je Imel pretežno mlajše članeV pritegnitvijo nekaterih novih p-cev in takih, ki so v zboru že « delovali, jo bilo letos mogočo d ' spet stabilizirati. Razen nastopov v domačem kv. -ju je zbor nastopal tudi v Draž-gošah. na Jezerskem, v Goricah, v Zabnici, na Trsteniku, v Bitnjah in drugod. Pevski nastopi in sodelovanja pri komemoracijah so bili posebno pogosti v lanskem jubilejnem letu. Dvakrat so sodelovali na občinskem pevskem festivalu in enkrat, na okrajnem. Kot je povedal pevovodja Ošab-nik. pevci zelo redno prihajajo k vajam, posebno še, če se pripravljajo na bližnjo pevsko prireditev. Ker ima Občinski svet Svobod oziroma njegov glasbeni sosvet izredno razumevanje za tako obliko dejavnosti, ima zbor vse možnosti, da na 6voji kvaliteti še pridobi. Ob jubilejnem koncertu so vsem pevcem, ki so v zboru že od ustanovitve, podelili pohvale. — M. S. 43 štititi Mislil sem na Farnella, takšnega, kot je hil tedaj v Rodeziji. Mislil sem na to, kako je pripovedoval o krajih, kot je ta, govoril brez konca o snegu in ledenikih, visoko zgoraj v hribih in v ozkih fjordih, medtem ko je v najinem šotoru vedno bolj pritiskala vročina in se je gladina whiskyja v steklenici vedno bolj nižala. Tedaj mi je bilo vse to tako strahotno daleč, kajti ob tistem času je bila Rodezija suha kot prah pod žarečim soncem. Zdaj sem lahko razumel, o čem je tedaj sanjaril. In nekako mi je bilo ljubo, ker sem vedel, da leži vsaj pokopan tukaj v tej deželi, ki jo je tako ljubil jn bil za njena bogastva pripravljen žrtvovati vse. Ko sem se tako predajal svojim mislim, sem nenadoma zaslišal ob sebi glas: »Gotovo je hotel biti tukaj pokopan, ali ne?« Obrnil sem se. Bila je Jill. Njen obraz ze bil zelo bled in ustnice so ji trepetale. Zazdelo se ml je, kot da je jokala, vendar o tem povsem nisem bil prepričan. »Na to sem tudi jaz pravkar mislil,« sem dejal. Pogledal sem preko fjorda in gora. »Za to je živel.« Potem sem zopet pogledal na mali beli križ in griček zemlje, ki je bil tako sveže nametan, da se na njem še ni mogla razrasti trava. Ali je umrl naravne smrti — ali je bil ubit? Zakaj so odklonili zahtevo po izkopu? Tukaj pred nami je ležala skrivnost. Samo rušo bi bil moral sneti in kopati do krste ... Pogledal sem Jillo. Pripravila se je bila, da bi prisostvovala uradnemu izkopu. V končnem učinku pa bi pravzaprav ne bilo nobene razlike, in vendar ... »Tukaj bo v miru počival,« sem naglo dejal v skrbi, da bi lahko uganila svoje misli. »Da,« je zašepetala, »hvaležna sem vam, Bili, da ste me pripeljali sem —« Njene ustnice so zopet vztrepetale in potem je šla pred menoj po pokopališčni poti do ceste. Sledil sem ji in, ko sva prišla na cesto, je dejala: »Kdaj bo izkop?« »Izkopa ne bo,« sem dejal. »Našo zahtevo so odklonili« Vzdibnila je. Gotovo je bil to vzdihijaj olajšanja. »To me veseli,« je dejala. »Zdaj torej ni več razloga, da bi ga motili pri njegovem počitku.« Pogledal sem jo. »Ali vam ni prav nič do tega, da bi zvedeli, ali je njegovo smrt zakrivilo nesrečno naključje ali kaj drugega?« »Ne,« je odgovorila. »Karkoli bi storili, nič ga ne more več priklicati v življenje.« Nič nisem dejal, ko sva korakala preko lesenega pomola. Ko sva prišla na ladjo, so naju čakali Dick, Curtis in Sunde. »No, kako je s stvarjo?« je vprašal Curtis. »Prav nič dobro,« sem dejal. »Prošnjo za izkop so odvrnili. Nekomu je zelo mnogo do tega, da bi ne bilo posmrtne preiskave.« »Jorgensen?« »Morda,« sem odgovoril in dal nalog za odhod. »Potrpeti moraš,« je dejal Dick. »Dahler je šc zgoraj v hotelu in telefonira.« »Koga hoče klicati?« sem vprašal. Dick tega ni vedel. In ko je prišel Dahler na ladjo, tudi on ni dal nobenega pojasnila. »Žal mi jc, da sem vas zadržal,« se je opravičil. »Nič ne de,« sem odgovoril. »Saj nameravamo samo zapluti po fjordu.« Dejal sem VVilsonu, naj odveze vrvi, in pusti pognati stroje. Sonce je že zahajalo, ko smo odpluli iz Fjaerlanda. Za trenutek smo še videli snežena polja Jostedala visoko nad vasjo potopljena v nežno rdečo barvo. Potem pa je luč ugasnila m fjord se je spremenil v temen hladen urez med bregovi in voda na njegovem dnu ni bila več zelena, temveč črna kot črnilo. Naglo •se jc spustila noč in v hišah okoli pomola so se pričele prižigati luči. Takoj za prvim rtom, dobro miljo od vasi, sem zavil z ladjo in se ustavil pri majhnem lesenem pomolu. Nad njim Je stala stisnjena na majhno ploščad, pokrito z zeleno travo, samotna ribiška koča. Privezali smo jahto k trhlim stebrom pomola, potem pa sem ukazal, naj spustijo v vodo rešilni čoln. »Kaj nameravaš?« Je vprašal Curtis. Pogledal sem okoli sebe. Jill je stala na krmi in nas opazovala. »Nisem hotel ostati v Fjaerlandu, ker stanuje naš zastopnik v hotelu,« sem dejal. »Imel sem z njim majhen prepir.« Potem sem prosil Jillo, naj vzame s seboj VVilsona in nam pripravi večerjo. Takoj ko jc Jill odšla, jc dejal Curtis: »Ali je tisti tvoj ... k majhen debel mož v črni obleki, z okroglim polnoličnim obrazom?« »Ta mož je kakšnih deset minut, preden sta z Jill zopet prišla na ladjo, odplul navzgor po fjordu.« Preiskujoče me je pogledal. »Kaj nameravaš, Bili?« je vprašal. In ker mu nisem takoj odgovoril, je dejal: »Nameravaš izkopati Farnellovo truplo, ali ne?« »Da,« sem dejal. »Cerkev leži stran od vasi. Mesec bo vzšel takoj do polnoči. Tako imam na razpolago štiri ure.« Prijel me je za roko ln njegove oči so postale nenadoma jezne. »Tega ne smeš storiti?« sem se zasmejal. »Ne bodi vendar neumen. Nikogar ne bo ne blizu ne daleč. In celo če bi nas zmotili, ne bo nihče vedel, kdo smo. Zaradi tega tudi nisem hotel ostal; zgoraj v Fjaerlandu.« »Ne skrbi me, da bi te kdo motil,« je odgovoril. »Pri tem mislim na Jillo.« »Jillo?« Spomnil sem se, kako je vzdihnila in dejala, da je vesela, ker ne bo izkopa. »Jill ne sme ničesar zvedeti,« sem dejal. »Ti ljubi bog,« je zakiical. »Ali ne stoji ves čas bleda kot rjuha, odkar si dal spustiti rešilni čoln? Ali si domišljaš, da ne ve, zakaj si se tukaj ustavil?« »Tega ne verjamem,« sem odgovoril. »Ali ji boš ti povedal?« »Seveda ne,« je odgovoril. »Prav,« sem dejal, »potem pripraviva do kraja rešilni čoln.« Toda prijel me je za roko in me obrnil, čutil sem njegove prste kot primož na svojih mišicah, tako da me je nenadoma obšla zla slutnja: on ljubi Jillo. »Ali nameravaš to zares izpeljati?« je hotel vedeti. »Da,« sem dejal. »Toda, za božjo voljo, Curtis --ne bodi vendar otročji. Jill o tem ni treba nič povedati. Jaz pa moram vedeti-kako je umrl Farnell?« »Zakaj?« »Ali ni to jasno kot sonce? Ce so ga ubili, potem pozna Schrcu-der kraj, kjer je Farnell našel rudo. Ce pa na truplu ne bomo našli sledov borbe, potem je morda vzel Farnell to skrivnost s seboj v grob. Moram vedeti, kaj se Je zgodilo.« »Moraš vedeti!« se je norčeval. »Ali ti sploh lahko pomisliš na kaj drugega kot na tole tvoje bedasto brskanje po rudah? Dekle si želi, da bi pustili truplo v miru. Noče, da bi ta ubogi griček odprli samo zato, da bi pri tej vaši prokleti pohlepnosti bilo zado-voJjeno.t K| w A W^ • W Priredil: Stanko SlIlENC P 1 S t Otlf 1 mag Riše: jinez GRUDEN 16. Prvi sneg je pobelil hribe. Vreba je bilo eimprejc preko prelaza. Stari mož si je natovorll 100 funtov. Kriš je stisnil zobe In si oprtal tudi 100 funtov. Videl je široki pas, ki so ga imeli Indijanci preko glave in ki jim jc odvzemal nekaj teže z ramen, pa si je še sam napravil takšnega. 17. Bili so na vrhu Chilkoota, tisoč čevljev nad ločnico, kjer so rasla poslednja drevesa. Kriš je plačal nosače. Bil je moker do kože, lačen ln utrujen. Kaj vse bi dal za ogenj in čašo tople kave! Zavil se Je v šotorsko platno in mislil na strica, ki je tovoril 400 funtov na Chilkoot. 18. Zarana se Je zvalil izpod platna ves trd od mraza. Snedel je dva funta surove slanine, si oprtal 100 funtov in se napotil po kamnifl poti navzdol. Pot je vodila preko ledenika do jezera Cra-ter. V preznojeni obleki je neumit in prezebel prespal drugo noč v platnu. mali oglasi •mali oglasi .... prodam Poceni prodam rabljeno visoko sobno peč. — Zczkova 2, Kranj. 1732 Prodam hišo s sadnim vrtom; skupno ali po parcelah. Svet je zazidljiv. — Alojz Uršič, Kokrica številka 8r. 1733 Prodam nov gumi voz — 16 col., nosilnosti 2500 kg. — Naslov v ogl. oddelku. 173.} Prodam kravo. — Sp. Duplje številka 53. 1735 Prodam nemškega lisca, 1 leto starega. — škofjeloška cesta 50. 1736 Pisalni stroj z mizico, garažna vrata, železno okno, primerno za delavnico in nekaj suhih plohov, prodam. — šelhaus, Kidričeva 13, Škof ja Loka. 1737 Prodam skoraj novo žensko »Rogovo« kolo, črne barve. — Naslov v ogl. od d. ' 1738 Prodam 2 kravi s teletoma. — Podbrezje 14, Duplje. 1739 Prodam 2 nova vozička z derca-mi. — Naslov v oglasnem oddelku. 1740 Prodam plemenskega vola. _ Strahinj 69, Naklo. 1741 Prodam hišo. — Tržič, Našiče-va 5. 1742 Prodam skoraj novo žensko kolo »Diamant«. — Škofjeloška 56. 1743 Prodam dve rabljeni dvodelni omari. — Delavska-1, Kranj. 1744 Ugodno prodam novo »NSU-Pri-mo« — 150 ccm. — Pavle Pokorn, Stara Loka 86, škof ja Loka. 1745 Prodam 2-sedežni moped »Co-libri«. — Tupališče 24, Preddvor. 1746 Prodam čebelnjak in sedem panjev čebel. — Andrej Grilc, Dvor-je 35. 1747 Prodam telico. — Janez Glasto-vce, Zg. Brniki 100. 1748 Prodam 2 kub. metra rabljenih plohov in 20 kosov vijakov za kle- šče (300 krat 20). — Breg 20, pri Komendi. 1749 Nov polavtomatičen fotoaparat in inozemski tranzistor, prodani. Naslov v ogl. odd. 1750 Prodam seno ln slamo. — Naklo št. 73. 1758 Ugodno prodam delavnico in garažo. — Delavnica se lahko preuredi v prostorno stanovanje. Ogled samo ob delavnikih. Franc Bratun, Mizarstvo, Cirče št. 10, Kranj. 1759 Prodam transmisijo s (ribami za pogon in motor — 15 KW — na izmenični tok, znamke »Rade Konča'-... — Naslov v oglasnem oddelku. 1760 Prodam ali zamenjam italijanski moped »Mosqulto« za težjega. Naslov v ogl. odd. 1761 Prodam 50 kosov »leghorn« kokoši — odličnih nesnic. — Rok Celar, Jeprca pri Medvodah. 1762 Pristne indijanske kaktusove sadike ima naprodaj Janez Razpet, Bistrica 6, Duplje. 1763 Kupim stiskalnico na vijak (prešo). — Naslov v oglasnem oddelku. 1751 Kupim moped »Colibrl«. — Naslov v oglasnem oddelku. 1764 sta Izgubila sem ključe od stanovanja v Prešernovem gaju ali na poti PO Gregorčičevi ulici do Delikatese. — Poštenega najditelja prosim, da jih proti nagradi vrne v Delikatesi pri blagajni. Veliko izbiro švicarskih in ruskih ur — zlatnine — vseh vrst očal ln zadnje modele sončnih očal, vam nudi po najbolj ugodnih cenah poslovalnica OPTIKA Kranj, Koroška cesta. 1640 Izdelujem vse vrste prevlek in naslonjačev za motorje ln avto- ELEKTROTEHNlCNO PODJETJE - KRANJ, Gregorčičeva b obvešča vse koristnike električnih bojlerjev »TIKI«, da smo od proizvajalca teh bojlerjev pocbla-čerU ©pravi'al i vsa popravila v času garancijske in izven garancijske dobe. Hišni sveti in posamezniki, obrniitc se na naš naslov! Vsa dela bomo Izvršili solidno in strokovno. Trgovsko podjetje »ZARJA« — JESENICE zaposli v svoji novi poslovalnici s špecerijskim blagom ter sadjem in zelenjavo 2 POSLOVODJA — POSLOVODKINJI 2 BLAG A JNI ČARKI 2 KVALIFICIRANI PRODAJALKI za špecerijo 2 KVALIFICIRANI ALI PRIUČENI PRODAJALKI za sadje in zelenjavo Poslovalnica posluje neprekinjeno. Ponudbe pošljite na naslov podjetja. OPOZORILO Cenjene stranke, ki imajo pri poslovalnici $i-pad v Kranju kakršne koli zahtevke v denarju ali blagu, prosimo, da jih najkasneje v enem mesecu pismeno sporoče poslovalnici v Kranju. Po preteku enega meseca poslovalnica zapoznelih reklamacij ne bo več upoštevala. SIPAD — poslovalnica Kranj mobile. — Milojkovič, Reginčeva 2, Kranj. 1704 Na dom dam delati otroške žabe. — Naslov v oglasnem oddelku. 1729 Najditelja usnjenih rokavic, izgubljenih v ponedeljek pred kranjsko gimnazijo, prosim naj jih proti nagradi vrne na naslov v ogl. oddelku. 1751 Zamenjam cnosobno stanovanje v Kranju za dvosobnega. — Ponudbe poslati na upravo lista. 1752 V nedeljo sem od kina Storžič "o pošte izgubil žensko denarnico z osebno izkaznico. — Najditelja prosim, da jo proti natjradi vrne na naslov v oglasnem oddelku ali najbližji postaji LM. 1753 Iščem sobo v okolici Kranja. — Plačam dobro. — Oddati ponudbe v oglasni oddelek. 1754 Mizarja za prepolitlranje pohištva, nujno rabim. — Naslov v oglasnem oddelku. I755 Fant išče neopremljeno sobo v Kranju aH bližnji okolici. — Ne-deljko Markovič, Pp. 144, Kranj. Iščem upokojenko za pomoč na kmetiji. — Britof 79. 1757 OBJAVA »Ob 10-letnici obstoja trgovine DELIKATESA Kranj bo 22. maja t. 1. veliko NAGRADNO ŽREBANJE kuponov, ki jih dobite pri vsakem nakupu nad 2000 din. Trgovina Delikatesa Kranj vas bo tudi v prihodnje vedno zadovoljila z bogatim izborom delikatesnega blaga po ugodnih cenah.« ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT •ŠPORT Ko ko m e , t REPUBLIŠKO PRVENSTVO Gor eni ci med prvimi Na minulem republiškem keg-Ijaškcm prvenstvu za posameznico, ki je bilo zaključeno v nedelo na Gradisu v Ljubljani, je v konkurenci vseh najboljših slovenskih predstavnikov tega športa Prepričljivo zmagal Ljutomerčan Miro Steržaj. Dva odlična rezultata - 925 in 954 sta mu brez dvo-ma že drugo leto zapored zaslu- GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, Gozdarsko gradbena BTupa sprejme takoj v delovno razmerje GRADBENEGA DELOVODJO za visoke in nizke gradnje. Pogoj: dovršena delovodska šola. ženo prinesla naslov republiškega prvaka. Ce bi ocenjevali uspehe v celi tekmovalni sezoni bi verjetno bolj upravičeno podelili naslov najboljšega slovenskega kegljača Gromu, ki pa se je to pot moral zadovoiijti s 3. mestom. Prehitel ga je namreč še Kranjčan Marte-lanc, oba pa sta precej zaostala za zmagovalcem, čeprav sta imela GORENJSKA LIGA Točke za goste V minulem kolu so v vseh treh srečanjih zmagovale gostujoče eki-Pe- Druga ekipa Mladosti je v Radovljici dosegla najvišji rezultat v svojo korist - 32 : 14. Ze med tednom je tudi Iskra precej gladko odpravila Savo — rezultat 22 : 10. Triglav je na Golniku šele v drugem polčasu zaigral resneje in odnesel obe točki domov (18 : 13). Tekme med Dupljami in Krizami ni bilo. Spet je bil kriv sodnik, ki se ni pojavil na igrišču. In še rezultati 12. kola, o katerih še nismo poročali: Mladost B : Tržič B 27 : 22, Križe : Radovljica 19 :19, Iskra : Duplje 19 : 18, Storžič : Sava 13 : 17. Največje presenečenje je prav gotovo minimalna zmaga Iskre nad zadnjim na tabeli in točka za Radovljico v Tržiču. Na lestvici je trenutno Iskra, zaradi boljšega količnika, vendar s tekmo več kot Triglav. Križe so zamenjale mesto s Storžičem, Sava pa z Radovljico. ISKRA TRIGLAV KRIZE STORZlC 12 MLADOST B 11 SAVA 12 RADOVLJ. 12 TRZIC B 10 DUPLJE 11 12 11 0 1 26S 11 11 0 0 244 9 5 2 2 155 2 5 161 1 5 185 1 8 162 4 7 167 0 8 172 2 8 140 143 22 143 : 124 163 12 175 11 228' 7 242 6 :229 4 : 190 4 odlično povprečje — čez 900 kegljev. Martelanc pa ni bil edina svetla točka Gorenjcev na tem prvenstvu. Takoj za Gromom se je namreč uvrstil Slibar, na 7. mestu pa je Ambrož I č. Mimo tega se je kar dve tretjini zastopnikov z Gorenjske uvrstilo med prvih 40 in s tako pribo-'V pravico nastopa m državnem prvenstvu, ki bo še ts mesec na novem 6-steznem kegljišču v Ljubljani. Rezultati: Steržaj (Ljutomer) 1879, Martelanc (T) 1815. Gnm (Ljubljana) 1808, Šlibar (J) 17* Stare G-L) 1739. Mlakar (B) 17» Ambrožič (T) 1733____17. Korošec (J) 1665____19. Debeljak (T) l«t ...21. .lirasek (Bled) 1661,... si Pečar (K. g.) 1658---- 29. Groset] (J) 1646,... 31. Hafner IJ) 1642. 32. Rebolj (J) 1633. 33. Žerjav (K cionalnega občinskega atletsku* prvenstva srednjih šol (tega letos zaradi pomanjkanja atletskih n*. prav ni bilo mogoče izvesti). KO*, di atleti Gimnazije, TTš, IKS, STS, Mlekarske in Vajenske šole so tekmovali v teku na 60 m, skoku v višino in metu krogle. Vsaki ekipa naj bi štela 10 atletov, ven. dar so bile kompletne le moški ekipi Gimnazije in TTS ter žensk* kina TTš, ostale pa so prišle igrišče nepopolne. Krivci tega so verjetno predavatelji telesne vzpv je, ki (razen ene izjeme) tudi tekmovanje niso prišli. Rezultati: moški — 60 m: V (MS) 7,4, Roos (TTš), PezdiČ (G» Pirjevec (IKS) 7,5; krogla: Pe?d---(G) 13,69, Celarc (TTŠ) 13.26. Na. dižar (G) 12.59; višina: Svab (Gi Sušteršič (TTS), Nadižar (G) 165-troboj: Nadižar (G) 1869, Pad? (G) 1861, Svab 1807; ekipno: Gitv". nazija 14.522, TTS 13.033, $T$ 7477, IKŠ 5560, Mš 2639. — žensk, — 60 m: Belehar (G) 8,5, Varaj (MS) 8,7, Gruden (TTš) 8.8; kttw gla: Varga (Mš) 9,72, Nadižar (V* 9,65, Zaletel (TTš) 9,20; vislivr Gorjanc (G), Belehar (G) 130- tt\v boj: Varga (MS) 1651, Bekhj-(G) 1599, Gruden (TTš) 1424; ekK : TTš 11.618, Gimnazija 61H M. J, PRVOMAJSKA REGATA N v BLEDU TRIKRAT PRVI BLE.KT 1. maja je bila na Bledu v«l». ska regata, kl je veljala kot gled najboljših jugoslovanskih jy>. sadk pred svetovnim prvensn\\«a v Švici. Nobeden izmed 33 ebb^ pa tokrat ni pokazal zadovolji pripravljenosti. Čemur je ^ vzrok — po izjavah vesla cev _ mrzlo in vetrovno vreme. Vodstvo tekmovanja je zato odloČilo, 4, bo 20. maja v Splitu pono\>« pregled moči naših veslaških |»> sadk. Ce niso bili prireditelji z*jv voljni s kvaliteto regate, pa ^ prav gotovo ne volja za ble>d. veslače, saj so zavzeli kar tri pru mesta. Zlasti imenitna zan* * zmaga v osmercu, kjer ao dos*. čini prehiteli glavna iavortt« -splitskega Mornarja in zagreNfo Mladost — kar za dve dolžini tona. Prvo mesto pa Je domaf;-veslačem prinesla tudi disrtpkj* double-scull in mladinski skift.