PoStno teJtoCi račun št.  24.   —   Conto corrente   con   /a  posts).
Posamezna sttvtJka 20 Š to fin A.
Izhaja vssk pondelfek
in četrfek ob 8. uri
— Predpoiclne.   —
wneza ce/o Ieto15 L.,
**Po/Jeta8 A.,začetrt
'«to 4 L. Za inozemstvo
ce/o leto 30 L.
/»»  naroči/a brez
doposlane naročnine se
ne  oziramo.
Odgovorni urednik:
WmnV OT\KL.
mmmzA
Številka 41.
V Gorici v četrtek 24. ma/a 1923.
Letnik VI.
Nefrankirana Visma se
ne iprejemajo. Oglasi
se računajo po dogovo-
ru in sepJača/o vnaprej
List    izdaja  konsorcil
Tisk. S. Spazzal
v Trstu.
(Jprava in Uredniltvo:
u/ica MameJ/ 5.
(prej Scuole).
Politika novega prefekta
'^isistovski prefekt Pisenti jo na-
s'topil v Vidnni svojo službo in j: br/,
"ato iincl razgovor z nradinikom li-
j>la «Gaz-zotta di Veneziia», da UMi iaz-
ožl imCela, po katerib lviisli Miašib
krajil. vladati.
^e'* jo politika. novas« ; rdckta /a
'^ precejšnjo važnosti, prinašaino
L]ayne misli  zanimiwga razgovora.
"isonti pondarja predvsem, da no
nisli ostati dolgo easa na novern nie.
^u, kci- vleße bolj k odvetništvu in
<asnikarstvu: «Jaz senx advokat in
"^koliko tudi novinar, ker som bil do
v^01iajšn}nf>a dmc priden sotru.inik
^opola d' Jtalia» in «Giornale di
udine».»
Videm in Gorica
."     Vprašanj«-1, ki dailies niajbolj za-
[umn Furlianijo  jc združitcv obeli dc-
v enoto.  Ali <nam   mo rote  v tejn
°Zlru kaj povedati ? — ga jr. vpraSal
^asnikar.
''isenti je odgovoril:
«Popol.nia spojitev  oben   dežol     n;i-
f^etluje pna.v dobro in zclo ihiitro.    V
Pi*vi vi-sti je treba pobvaliti Goriea-
P, ei a so popolnoina zginili vsi nslan-
1 11('zaupanja, ki jc kalilo raznierj:
le<l obeima  največjimia surlanskinva
mestoma.
*so javne naprave se    v    najvcčji
a%rlici  p„  italijaiiskem   z.'ikoi.u     i'/p-
"a^'jojo.»
. '<*¦ ne bodo (iiniciiin   iwvoijni,  jini
<]l^}   v^«'fla    vendar    nekaj    pus.üti.
°^('lna  liranilnica se    na     primer
vk'.;uci v ,liu> iz vi(ina iu iirk!.i1.<ar<'
()|i)iške ¦napj'.avc goriško deze.le osta-
eJo Hvtonomno   todct. le kot podri./-
l° J<- vwe   kai' j« Pisenti  povcdal o
Ux" tleiol,,; ,i];r,;ivi.
N,at0 j0 ^()vorij o politiki da Slo-
vencev.
^«otavljain», -~ j(s rok-r-1 — «da so
'** ^oriškeni, poacbno v tistib krajib,
l'1 v(> '"anj < ddaljeni od liribov in
,()IJ v stik.n /, italijamskini, življem,
( a s<1 turri «ircr po-rasi, toda •/. goiovim
^^'akoiD  Slovenci  naiu   vedno    bolj
l7';'jo in ho y, nanii po clahu narodno
spa)ajo» Največi«' •,;•.-¦!¦..-.« in      v !  m
(ly'"'n «Nova. do!
](<<V li'Sivu «e Slovam v -\\o\ ih nn-jah
'dv'jfi vodno bolj prcpričujojo, da je
. as(1 bivnnjc v njiliovi dožrOi trajr.(>
!? ll('varno i:i brez koriati i i bilo, ko
'' K(Jo mislil, da ja' prisotnost iict;ib
(j>Usley i,n italijanskc trobojnire na
ana.šiiji  nu'ji   ]c »aoasma    /,asedi>a.»
Ni5 i}reganianja !
üol^ lH>sccli: «°nakc pravico n\ cnako
hw ^nosli>> J° zapo])ad-:no na>šc zadr-
ti-^0   ¦°niia um-niri,   jo    soveda    ]<r
'Xtr" n°' ('a na^ano v n-i'n nov l(lun '"
v'iv,l|R'J° t-isti  pojavi, ki sovbili  upra-
kai n'   V  ')ri"J*nJ'   zgodoviiji'ski    dobi,
so, Cr^ i{i l)a ^'aJno prošla s poiomojn
^•^žiioga cosaistva.
i'ok.10^° Ul)or:il)'JailJ(> zakona, trdna
nij.a' tü(la nikakogu ])reganjanj«.    ij.
hist* 'a S0VmStvH: to mora ^'^ v
i'Of/11 polilt-'ka vlade .inaprani tuje-
¦ll}ivi-"niu ^"^«tvu v Furlaniji. Po-
li'tO]S-lll: M.ik«-kega preganjiinjia! Kaj-
j^ }| Jie bilo lo v nasprotju z duhoin,
tl](1j cv<Jva Tuarodno vlado, temvcC bi
^o  „-i0^1*0'"10  slovcnako  inedoniislič-
^io b-uij( • ?:oda vsc ^01»1100' ki mo
Mau«        usPcL»o sr«dstvo in orodjt
•*i k!.anske Propagande, bodo obširno
*rt>lk» podprte.H
Kr.kor E'zijani.
«]Jrei)riča'M som» - jo dodal ire
fekt. — «da ne bo ni'milo mnogo (v^;'
ko boino laibko smaliali večji dol slo-
vciiicev za dobre in zvesto Jtalijane,
kakor so dobj-i in zvosti Jtalijctiii Slo.
vonci iz Sv. Petra ob Nadiži. Vi ste
gotovo raznmeli, kako ponienljivo jo,
da sem zia-cel svoje uradne posle kot
prefekt Furlanije s tem, da sem prn
sostvoval danes zjutraj ,gonljivi ccii-
fnoniji v ueitoljiščn v Sv. Petru. Hi-
la je modra polilika našib Benetk
in, našega Svotega Marka, ki jc napra-
vila tiste p!"i<lnc Siovciice trrlno itaü-
janske. Zakaj naj bi nr;v Ii::1ii.'i ' c
sledila stopinjam Leva V
l-'urlauij;: mora i'ii Ji;v"-e ;.vj -ni    ¦ ii
k(i  naro ino    poslanstvii     v    ))YiZ, <\'\
ki'rjil). l-:i  so y-r Z'drnziii  notion vn;Ioj--
z domovino. Ona mom y.oppj  '->>.    -.
diti to zcinlj'O in. to ljudstvo.
To so izjave fašistovskog» ;-wii^A:\
Pri'iirisli smo jüt /.ato, .j;i sjiozna na-
ša javnosl nanio.no novt^a inožM. To
naj za (Jctnes zadošca. Odločili smo se
pa, da spregovorinio novo-nm presok-
tu odkrito in jasno bosodo in niu po-
vomu svojo nnionjo o «(Nnakib pravi-
ch in dolžnoatib» našoga ljudstva.
Odgovor  na  profektova     i/.vnjainja
slrdi torej  prihodnjič.
Kai se godi po svetu ?
Spori v italijainski fašistovski strair
ki postajajo -čozdalj bolj resni. Ni jc
skoro dožole v ltaliji, kjer bi vladtil v
fašistovskib vrstah popolen mir. Ko-
maj so poravinajo navskrižja v vw
j)okraj'mi, i/.brubn: jo na dan ])ro]iiri
v drugi. Po zadnjib p-oročilib laškega
časopisjia. so jo zanesol spor tudi v po-
ki-ajino Kampanijo, ki ima za glavno
me »to Noapolj. Povelj'nik Narodno
bratn1)o stotnik Padoviani jc nstoj)il
v tob krajib z voliko odločnostjo pro-
ti vsom fašistom, ki so stopili s:lo
zadnji <:as v stranko in delajo sedaj
pj'tijiii* in /gago v fašistovskib vrstali.
Po njogovem zaileno najvefja krivda
bivšo luicionaliste, ki izpodkopujojo s
svojim dclom uglod in inoč straukc,
kj'fr lo. mor<?jo. Na oeln razdira/cv
stoji po mnenju stotnika Padovanija
nacionalistirni loslanec ilreco, ki io
knr na, jiavnib sbodiiiil kridziral i;i:"i-
zom. Zato jo zahteval stotnik I'vio.
vnni bd fasisiovskoga, vod,- tva, raj
očisti stranko dakih «prijateljev» in
naj si dobro ogledia vsakega iiacioina-
lista, prodon g<i sprojrno v stranko.
Boj stotnika Padovanijia j^ bil obr-
njon. v prvi vrsti ])ro1i Grocu.   '
Tajniki so odstopili.
Mussolimi je vzel stvar v roko in
odloeil tako, da ni bilo Pödovatniji;
fsrav. ()dj;oklicsli jc; namieč J'.axlova-
nija iz ]iolitike in inu izročil le vo-
jaško vodstvo Narodne brambo. P}i
tem jc bil Mussolini s Padovanijcm
zelo prijazen in ravmal z njim jako
spoštljivo. Padovani je -Cutil kljub
vscmu tcmii v Fcbi živo rano in se ni
hotel ukloniti. Javil jo- Mussoliniju
svoj izstop iz Narod'ne brambe in re-
kel, da so izbrišei tudi iz stränke.
Mussolini jo njegovo ostavko odklo-
inil iji ga proail, naj ostano na. svo-
jem inestu, Toda Padovani so ni dal
progovoriti in jc vztrajal pri svojf :il
sklepu. Sol je k sasistovsk mu gonc-
ralu Dc Bonu in javil svoj odstop.
Tudi Do Bono ga je progovarjal, naj
ostanc, |)a vsc jc bilo zaman. Mussoli-
ni jonapravil posle<lnji poskus in po-
stal V Noapelj k Padcnwiijii posoi)-
ieg-a ( i'i oslanca. ki naj pomiri uža
ljnneiga lažistovskoga voditelja. Vso
zastonj ! Padoviani je odstopil in obo-
lodanil proglas na, fafiiaic cole pok)-a-
jimo, v kiaterom naznanja, «da so
uinika w, pozorišča z y-nacajnini p°-
nosoiii», kcr noio jiositi soodgovorr.o-
sti za to, kar pride. Padovani jip-
udarja, da s« njegov prntrst nc na-
naša na Mussolinija, teinv&e na me
novrodnežo, ki obdajajo «ljubljonoga
voditelja». Odstop l^adovanij«. jo imcl
rcsn«  poslodico. V znak  soU'l.-irnn-.ii
so odsiopili jjolitieni tajniki cole po-
krajine in imnogoštevilni voditelji
Narod'ne brambe. Strokovne organi-
zacijo Isola del Liri, ki štojejo 40.000
članov, so se razpustile in v Nc>aj)o-
lju so so zbrali tajniki deseterih drn-
gih strokovnih zvoz, da proglasijo
razpust organiziacij. Tudi so se vršilc
po ulicah Noapolj a demonstracije in
obhodi v i:ri!og stotnika Padovanija.
Zamotan položaj.
Odstop Padovanija je radi toga, ta-
ko važcai. kor spada niož. in«d i;:-ia-
novitrljc in voditolje sašizma in inj.i,
kipkor vidiiho, v ljudstvu mofno opo-
ro. Prvi^- so jo zgodilo, da jo odstopil
mož, ki jc potog.nil za seboj colo po-
krajino. Vsi dosedanji vodilelji, ki so
izstopili ali bili izkljureni iz fašistov-
skc stranke, so izšli voC ali manj sa-
mi in niso nikdar vlekli /mi sabo
množice1. Iz t€ga vzroka jo odstop Pa-
-.'¦'•  ar.'-ia  velcjjom-enibt-'n.
l'Jvccj tcžav povzroča pa Mussoli-
niju tudi zadržanje nasprotnib sti-ank
v južni Italiji. Sovnaž-niki fa^i/nr\ ki
so bili  za ^asa rcvoluciji   . .              i
in. zbogani, vadigujejo    zoju ,    ..-;•.•. -o
Posluzuj'cjo  se vseihl odkritiJi  in  taj-
nib si-icdstcv, da bi  .;
; ali. V zadnjem času                            :
bi ustvüiili nasprotje med kraljoin in
Mussolini jem, mod. visokim voja-
šlvoin iiri Narodno bnambo. l^o drža\i
Hrijo vest, da stremi Mussolini z.a
vinlno verjo onlastjo, kiar ni posebno
vš-rč ki-alju. Pravijo, da kralj ni J)o-
tol dovoliti Mussoliniju, da bi so ko-
vale lire z fa.^ieovski'in znakom in. da
;¦'¦'¦ ' " kraVj so velikib rnvs-ili
J                     wlj, Tori'ii,    Mil/an)   brez
spromstva ininistrskegia pnvlscdnika.
Sovražniki sašizma so prircdili po
južni ltaliji demonstracije v pri lag
kralja in nosijo na prsih «paiiakon»
s kraljevo sliko. V nodeljo so v sici-
lianskom mestu Palermo izbruhnili
zopot spori mod fašisti in nositelji
«patakomov». Vršilo so se poiiIi-Cno
donionstracij'2.
Vlada   sc   približuje   nasprotnim
strankam.
Največje vprašanje, s katerim so
peča fašistovska vlada, so volitvc
Mussolini hoče imeti v parlamentu
brczpogojno vc-Ciino, dct. bi mogcl \
hodočib lictib trdno im zianesljivo vla-
dati. Po današnjcm volivnom redu pa
sašisti ne more jo priti do večine. Zato
je treba nwpraviti nov zakon, ki d;
najvorji stranki drJtave dvo tretjini
vsob poslaincev, in sicor brez ozina na
štovilo volivcev. Najvo^ja stranka bi
imela     335    "nosi.'iueev       vso     osialo
si ranke pa la 1'iM, dasi tvorijo
Oji-:;zic.ij(jjial';)(- .iranke skupaj v<r,li(,
v državi. Če se sprejrne tak zakon, se
boiio !.'isJs;i zdj'uzili z nokaterijtii
m.;».iij.sirni slrankami in udnesii pri
volitvah dvotretjinsko vouino. To je
cilj i;j:;istov:'k- vlaxlo. Vprasanjo jo lot
kako narediti nov volihii red. \*r<*\\
takim volitvain so socialists lji,
sti-anka, volik del Jiberalcev if) (i-
kratov. V parlamentu bi torej volivni
zakon ne nwsol večiric in bi moral
propasti. Kaj ruarediti ? Ali bo-čo iz.
dati vlada kraljevi odlok hrt'z ozira
na parlanient ? Nasprotniki fašizrna
trdijo, dia, bi kralj nr niaral podpisa-
ti o<lloka, ki bi bil nasprote*) \,; '
montarni večini. Zato jo treba n.
I'iti jjot s|)orazuma. Jjj Mussoliiu *n
je žo- začel pogajati z mzličnimi
stiankami. Imol je razgovor s posJan-
ccrn Casertanorn, ki je zastopnik de-
niokratov in govoril jo z Degasjxiri-
jem, predsednikoju Jjudovc?.v. J'rvi-C
I>o ko-ngresu v Torinu. in po odstopu
niinistrov ljudske stranke jc stopil
Mussolini \ stike z ljudovci. llado-
vedni smo, kako se bodo pogajanja
končaia. Ako so z nasprot'niki spora-
ziiine, bo parliament z vcliko vcčino
nov volilni red sprejel iin vsc ovire
zginojo. Ako s© no pobotajo, nastane
p.a z»'!o zamotan  in tožav<in  položaj.
Pred najvočjo nalogo.
To so težko<:e. s kater'uni sc inja
boj'iii voditj-lj iasistov. Vzjj^.stuviti
mora. discij.ii.no v lastnib vrstaiiii, od-
; it' )i"sku.«v mnogoštevilnih nasjirot-
nikov in zagotoviti svoji stranki ve-
cino v bodočern parlamontu. Vse, kar
jo do«lej dosogie», je bil a
! litiicj i j, i( n^ kar uiorn            j
ti.  Dostikrat  ni  zelo t;zko    priti    do
rnoči, pa-r i1' mm iii./i;, d-...... <..-.. ,.i,,.-,
uiti  in jn
Nepr;-.--                          _,« ijj kj,'
Tjosti je :i       ,                    ck na
vzdrži kakor da se jo uolasti. Labko
so je borili  'noli    laütnini    :-•'        !
zolo   (e/ko   (i.i   »iroti   l;r<(riini
Po zi
uujor<
liorno, kako bo r
¦fjo   inalogo   SVOJOJ',;   ;¦,; \ r<'iij;<.
Kaj delajo Nemci ?
Goriška.  ;'h';)7;i, je  poročcJa,
I'rancozi                ijci  nernSke u,
rr......:                       '       "      ¦   '',
zi.
Nf.ii; L ije vtiCje f>' ¦
ceni jc j>a tudi zi.....
in Italijarji po«<;gli  \
prisiliti    Francoze k   iio\m:i     \,i,
njem  z Nornčijo.  i'oy.vali  wo  \\*>\
vlado, nu              i  novo ;
raislop  A:                in     I         ___      (
Nemco razvesclil                     dU    p.rj_
pravljajo že ted cm um  spofrnvnicy «a
anianto. I)<lo gre počasi oil rok, kor
lio-rojo   Nemci   .spoznati   mnenje   An.
^Io/av in  Jtalijainov.  šele tedaj,    ko
bodo vedeli, kctkšni    pogoji    bi    bili
Mussoliniju  in Curzonu   všo^C,    !    '
prišli s spomenico Tia dan... Mcd
j)ritiskajo na ncinško vlado    sociuli-
sti in katolifcani, da naj    nc    izj»usti
ugodne prilike za pogajanja.   Gotovo
je, da bodo Nt-imci    svoto 30 mi"
zvišali in nudili  Francozom še
garancije kakor zadnji-C.
Razkrinkajmo sovražnika I
Socialistična  im   katoliška str;    "
zabtevata od berlinske vlado, nu>
I>ravi kolikor mogoCc ugodne jionud
lx>, V srioifUMiifi  naj poni"1^ Minw'ijjt,
Stran 2
»GOKISKA    STMAŽAc
VRiliko odškodnino zajamci naj Frair
ciji popohio obnovo poru.šeniihi kra-
jev, zagotovi naj ji resnično varnost
pred nemškimi napadi za bodočnost.
Ako napravi NomČija tako ponudbo,
jo bodo brez dvoma Angleži, Ttalija-
nit Amerikanci in vsi pametni ljudje
pozdravüi in. Francija pride v teža-
veii položaj: ako ponudbo odbije, na-
stane v antanti razprtija med Fran-
cijo in ostalimi državami, ako jo
«projme, inora boj proti Nemcem
ustaviti in sprazniti Porurje. V vsa-
kem slučaju bo imela Nemčija ko-
rist. Francija bo pa moraUi. pokaza-
ti prod celi.m svDtom odkritu svoje
name no: če tic sprejn-,e ueinške po-
nudbo, bodo vedeli vsi, da ji ni za
odškodnino, temvee yai nemsko zenr
'jo. Njena osvojevalr.n politika bo
končno razkrinkana.
Jugoslavija in Itaiija se zopet
pogajata.
Po dolgem odmorn sta so ?.aLeli
rimska in bdignajska vlada iznova
poprajati. Volitve v Jugoslavs i sta
razgovore med obema državama pre-
trgala, kajti äakati je bilo treba
vplivnega izida. Zgodilo bi se munreč
lahko, da zm,a,ga v Jugoslaviji nova
»stranka, ki vrže vlado in spiemeni po-
litiko do Italije1. V tern slučaju bi bi-
!i vsi dosedanji razgovori brez pnmo-
na. Sedaj, ko so volitvo koivčane, so
pogajanja nadaljujejo in jugoslowin-
ski dolcgati so žo odpotovali v Rim.
Tarn se bodo vršili razgovori radi Re-
ke in. se ski one tngovska pogodba med
državama. Na eelu obeh delegacij
Jugoslav]jo stoji dr. Otokar Rybar.
Kakor smo že zadnjič poudai'ili, so
«klenei v Rimu pogodba, ki je za pri-
morske Jugoslovane najvažnej&a po
rapalsko-m mini. Gospodarski odno-
Aaji mod inami in brati onkraj meje,
se odločijo v Rimu za dolgo dobo let
V Rimu bodo položili temelj, na ka-
terem bo slonelo življenje našlh
otrok. Dana je obenem tudi prilika.
da se zamonjia denar naSega zadruž-
ništva. V rokah drja. Rybara in itali-
janskih delogatov leži usoda primor-
skih zadrug. Zahte.viamo i>n pričaku-
jemo od obsh vLad, <la se potegnetn
aa naše revno ljudstvo, ko sta ž> v
polni nieri šla na roko bogat'rnoiii.
Sirite        Naroiajte
Berite
„GoriSko Straio".
Listnica uredništva.
Sentviska gora: Zakon ne govori o
moštu. Povejte to dotičnim gospodom,
ki Vas nadlegujejo.
DNEVNE   VEST!
Moderna tlaka in desetina.
Senator A liiert ini je priobČil v
«Corrierc deila Sera» xanimiv članek
o dolgovih Italije. Država dolgujt
Angliji in Ameriki 22 tiso-C lir zlata
ali 88 tisoč lir v papirju. Notranjega
dolga pa imia Jtalija 84.622 milijonov.
Notranji dolg ni zelo važen z drfcavo,
ker ne zmanjšuje narodne,ga boga-
st va. Co. je na primer v državi več
miljard vojnih posojil, pomeni to le
slede-če: tisti, ki imajo vojna poaojila
v rokah, zailiitevajo od države obrosli
in povračilo denarja. Da prido držu-
va do denarja, razpi.se (iavke ini i>la-
ča. Z davki vlei'e toroj iz žepa držav-
ljanov denar, da ga izroči Lastnikom
vojnih ])osojil, ki so tudi državljani.
V bistvu roma torej cltj'.nar iz encga
žepa v drugi, od revežev do bog'iti-
T1.OV. Narodno bogastvo ki ostane islo
in *ne gre iz drzave.
Druga-ee i>a je pri tl<»i>.;u\ m do tuji-
ne. Tarn je treba placati preko di'znv-
nc in?je in s tem se zin'anjsujo bo:.;i-
stvo celega marod a. Vsa dežela pos la-
ne revna. Albertini piavi, da bi mo-
ral i Italijani delati eno uro na dan
za tujino, oziroma oddajati deseti del
vseh pridelkov Ameriki in Angliji,
ako hi hoteli plačevati le obrcsti sto.
rjenih dolgov. To je ^noderna d«seti-
na ali tlaka. Člankar trdi, da je Tta-
lija glede dolgov na isti stopinji ka-
kor premagaine drzave, le da je n, pr.
Nem-Cija gospodarsko šo nio^ncjša in.
odpornejšu.
Razglas.
\ Hinislu profektovogu odloku si. .")14
z dne 10. novembra 1921 sporočam vseni
iiiteresontom, da smejo trgovine. ki
imajo posebno dovoljcnje, razprodajati
pijače z nad 21° alkohola samo od 8.
uro zjutraj "do S. zveeer. Prestopki se
kaznujejo na podlagi kazenskega zako-
na in v. ui)ravnirni ukropi. Ta odlok je
siopil dancs v veljavo. V Gorici, 16.
maja 1923. Mcstni komisar F'abioli.
Nove za"">te.
Casop'isi poročajo, da je odkrila i'O-
licija v Milanu tajno organizacijo
kornuinistov, ki je pripravljala po
dr?>avi n;voluicionarne demonstiiacijo.
Da bi bili bolje skriti, so komunisti
ustanovili navidezen. trgovski urad,
v katerem so se trudili mesto s kup-
-Cijo s tajno organizacijo komunistiČ-
ne mladine. V to varno skrivališčc
je torej policijia vdrla in odmesla ve-
likanski knp pisem, proglaaov in taj-
nili pisav. Ai-tlirala je tri visokošol-
ce: dvajsetletncga Josipa Bertiyn iz
Neapolja, medicinca Antoma Cassutta
iz Sardinije, ki ima 25 let, im Sc ne-
ke.ga 2,'J letnega študdnta  iz Tor'ma.
Dijak Berti pravijo, da je zelo brili-
teri nadarjen in pogu.men ! Dvajsct-
letcn fant je imel zveze z Moskvo, z
vodilnimi osefoami v Berliinu in je
potoval v propagandne namene po
tujih. državah, posolmo po Nemčiji.
Fant je obtožen radi zarote proti dr-
žavi in ga jo rimska policija brez-
uspešno iskala po Italiji. Znal sc je
imonibno skrivati in voditi za nos
policijo. U?:el jo; bil tudi -cez mejo, a
se zopet vrnil in dclal naprej za svo-
jo ideje. Sedaj so ga končno j>rijeli.
Ali no spominja rnladi fan.t zelo,
zelo na mladega Mussolinija ?
Kaj jc to ?
Italijanskc wmo so povabüe vse
inozOTnske zborovalke na ženskom
kongresu v Rimu, naj obiščejo grob
Neznianega vojaka, kamor se jo imel
položiti vonec rož, Todia razen itali-
janskiihi žen se ni vdeležila obiska
nobena zastopnica tujih narodov. Lc
ona Poljakinja se je priključila Tta-
Iijankam. Ko so jc otvorilo zopot zbo-
rovianje kongresa, je iznazila prod
sedmica npanje, da se ta koiiak ino
sme smatrati za ncvljudnost proti
Italijankam, ali pa Neznianemu voja-
ku. Toda nekatere in mod njimi no-
ka 6vicarka so" so vzdignile im izja-
vilo, da niso hotele sprejeti val)il.a
italijajnskih tovarišic zato, kcr vidijo
v čcščenju Neznanega vojaka rnilita-
risti-čno manifestacijo. Druße zboro-
valke so proti ternu protestirale in
tako je nstal'a na zborovanju zrnoda
Končno so se zodinile in. sklenilo, da
pojde predsednica medriarodnrga žon-
skegia udruženja se poklonit Nezna-
nomu vojaku.
V   zadregi.
Vlada se pripravlja /.•) volitv«;. Najve-
fjc težave j»i ji ne bodo delulo druge
stranke, ampak fašisti sami, ki bi radi
bili poslanci. Take želje pa goji rnnogo
tisof: fašisfov, sedežev pa bo le par sto.
T<> bo hudo!
Tekom enega Icta bodo volile.
"V Rimu s<i je vrSilo, kakor snio jio-
ročali, niodmarodno zborova'nje žcmsk.
ki zahtevajo v javnem življenju po-
polnoma enake pravice kakor možki,
predvsein volivno pravico v občino in
Parlament. Po zborovanju s-o »?¦ po-
dale k MuÄSoliiniju in on jim je iz-
jav.il, da bo držal diano besedo glede
volivne  pravico.  Najkasncje  v enom
letu bodo ženske Jtalijd volile v od«
čini, todia ne vse, ampak le nekaterc.
Najbrž tiste, bolj izobraženo iz niest
in ppeonožnejso.
Sijajna kulturna prireditev,
Na binkoštno rwdeljo so je vrfiil v
Trstu pri Sv. Jakobu in. na Ko-ntov«-
Iju ]>evski koncerl učiteljske zve?o
pod vodstvoin dirigentn Srečka Hu-
marja. Prisotni so bili gU'mbeni krit'-
ki vseh tržiaškiii) listov, komponi»1
Smareglia in zastopniki tržaSk^K*
konservatorijia. /bor učitcljske zve7/
je napravil nanje glolwk vtis in ^v'
meli so mad lepoto siovonsko pesui'.
N«jl>olj so jili presonetilo koinpozic'-
je Antana Lajovifa. in zbor Janki|
HavnHL. Tržaški Piccolo j<^ prin.es«1
o prireditvi zelo laskavo kiitiko '"
vsi prisotni lia.ski gliasbeniki so so. cu-
dili dovršenosti zhora. .Proj^-i^ain1
-mo, da so zbor našo zveze mori ^1'1'
ko z vsakim ziborom v držav.i. V kna'-
kein se podajo na.fii Uičitelji v veojft
niesta drzave, dia, nastopijo pred ita'1
jamsko javnostjo s siovonsko pesTti';
jo. Prvi kojicept bo v Vidnni, zadnj1
v Rimu. liverjeni smo, da zanese u$]'
teljska .zveza slovensko imp v notra-
njost državo in dvigno ugled riiaSe^1<l
iiaroda. Zveza. vrši visoko kuHunn0
poslanstvo, ki ga iz vso,ga nrc.ii P0'
alravljnmo.
Volivci   v   zrakoplovu.
1'rvič so jc zaccl \iporai>lja(i /.rak<ipl°v
v volilnc najnene. To so je zgodil« v
Ainoiiki, kjcr so peljali volivre v 1W
k<tplovu <Y;ez neko jezero na volišče, *¦<#
jc bilo radi ledu nevarno se voziti &\
vodo na ladji. Smo radovedni, kodaJ
bodo srleli volilci na (loriškem v /ra^O'
plovih.
MaSčevanjo    brezposolnega   žclcro1"
čarja.
V m'ustu Vicenzi jo brezposelni ^c'
lezničar Nino Bizio ustrelil inženirj*
Franca Frattija, ki je ostal na most11
mrtev. Železničar »se je hotel ma^c'
vati, ker je bil odpuščVn iz službe. I'1'
ženir Fratti je bil njegov predstojn»^ j
in jn majbrž predlapal odpov^'- |
Hrezposelni želoznirar, ki jo prcbivJl |
v ljiši želozniiiarjev z družino, jo m0'
ral zapnstiti sta nova nje in so gsl 1^
stavili 7. ženo in otroci na cesto.
Reforma, ki jo hoee izpedjati vla^il
na želrznicali, bo primesla sicer drž^
vi lop»! priliranko, toda prizuulej«'1'-*
lelavstvn tudi ninopo gorja.
Polom stavbinskc zadrugel
Cerg, znamenita    stavbinska   zadnigH
Julijske   Bonesiije,   jo   glasorn   laških  'l'
slov  propadla. Zguba da znaša ve^ n11'   i
lijonov.                                                       |
JULES VERNE:
ČRNA INDIJA
ROMAN.
Prosto poslovenil Z. Z.
XII.
Na zadnji nitki viseč.
Sedaj po izpolnitvi najgorkejgih
želja sc je čutila družina Simona
Forda resnič,no sre-čna.Le pri Har-
ryju, ki je bil že po naravi bolj za-
prtega značaj, se je dalo spoznati,
da je bolj in bolj «vase obrnjen», ka-
kor jo imela Madge navado izraziti
se. 6e celo Jacku Ryanu se ni posre-
cilo, da bi ga sproobrnil, navzlic nje-
govi «nalezljivi» dobri  volji.
Neko nedeljo junija meseca sta se
Ala oba prijatelja sprehajat na breg
Malco'lmskega jezera. Coal-City je
bila v prazni^nom oddihu. Zunaj je
divjala huda vihra. V Coal Cityju pa
je, nasprotno, kraljeval največji mir,
najprijetnejša te-mperatura, ni bilo
nL< vetrov no dežovja. Tu se ni da-
lo iz ničesar sklepati na boj elomen-
tov zgoraj na zemlji. Iz Stirlinga in
njegovo okolice so semkaj vrveli äo-
talci, da bi s.e krepčali v prijetni
svežosti v premogovniku. Električne
priprave so razlile povsod toliko sve-
tlobe, da jo je zamoglo zavidati soln-
ce Britanijc, ki je bilo za nedeljo ne-
koliko prevoč zastrto z meglo. Jack
Ryan je opozoril svojega tovari.ša
na nenavadni naval obiskovalcev, ta
pa ni posebno vpošteval njeigovih be-
sedi.
«Pogilej vendar, Harry»», je pričel,
«kaka gneča gostov. Prijatelj prepodi
svojo -Crne misli. Ti bos ljudi od zgo-
raj spravil do misli, da jiihl zav.idamo
za njihovo usodo.»
«Ljubi Jack», jo, odvrnil Harry, «ne
skrbi zame ! Saj 'si ti v^''l v.\\. dva
to zadostuje !»
«Vzemi me stari Nick !», jc odgovo-
ril Jack, «<^e so slednjič Še jaz ne na-
lozem tvojo otožnosti. Oči mi posta-
jajo vedno bolj motne, ustnice se
stiskajo skupaj, smoli. mi zastaja v
grin. Govori, Harry, kaj ti je ?»
«Saj vež, Jack, še vedno ta misel,
¦'¦q vedno !»
«Ti ubogi Harry», je odvrnil    Jack
Ryan in sko>mizgnil s pleči, «^e bi hi!
ti istegia mmenja kot sem jaz, da so
vs<!ga krivi le gorski duhovi, bi bil
gotovo bolj rniren.»
«Ti pač veš, Jack, dia bivajo ti
Skrati in le. vešče le v tvoji ¦dorn.išliji
in da ni v novem Aberfolu videti no.
ftenega duha vesi i.n sicer odkar smo
zopet začeli z delom.»
«Pa naj bo, Harry ! Toda, Če ni xvi
videti gorskih duhov, je, kot so mi
zdi, fie manj možnosti, da hi bila
bitja, ki jim ti pripisuješ vse to.»
«Jaz jih bom znal zopet najti, Jack!»
«O, Harry, Harry, v novem Abersoy
hi se duhov ne da tako lahko ujeti.»
«Jaz Že najdem tvoje dozdevne du-
hiove», je odgovoril Harry s y)O&cbno
gotovostjo.
«Ti jih torej kaniš strahovati ?»
«Kaznovati in jih popla-f:ati,    Jack
Co nas je ena roka ziaprla v ono gale-
rijo,  nisem vseeno  pozabil,  da  nain
je druga pomagala.  No,  ne, tega no
nozabim nikdar.»
«Ali pa si», inu je odgovoril Jack
Ryan., «tudi preprican, da ti roki ni
sta od onega in istega bitja ?»
«Zakaj< Jack ? Kako to mislis V»
«Za božjo voljo, saj veš, Harry, tlft
v teh prepadih ätiveßa bitja niso tak°
ustvarjena kot mi.»
«So pa popolnoma 'iiam enak«1«
Jack.»
«Ne, Harry, ne,  ali  hi   pa  ne 1}1
rnogoče, da tod    rogovili    kak   ufl1"'
bolni ?...»
«Umobolni ?» je odgovoril Harr.^1
«hlazni, ki pa jp v vseh idejah &».
dosleden ?! Da bi bil oni zlo^inec, k'
jo neprenolioma poskušal, da n^]\ \
škoduje od onega dne, ko j-ni un^1
lestvice yarow-rovu, da bi bil to ''"
blazncž ?»                                              ,
«Saj tega vec ne počenja, Harry;
Že tri leta se ni pripetilo iničesar nl
proti  tebi,   niti  proti   tvojim.    ilo^^
čim.»                                                     .|
«To je vseeno, Jack», je odgovor1.
Harry, «jaz še vedno slutim, da se oI^
hudobni dull so ni odn'kel svojjrn
limlobnirn naklepom.                          .j
No iriorcm ti povediati, na kaj «e ?
'cm oziruni. Tudi rndi blagra na lsl
vo oživolega obrata bi rad vedel, ^c'
do da je in. odkod.»
»r.OHISKA   STKAŽA«
Si.ra»
Nizka podlost.
"i'Ccolo jo prevodcl pretekli teden
** tržaške «Edinosti» nekaj stavkov,
j" so bili pisani proti Goriški Straži,
In je po svoji niavadi inapadel Wilfa-
^. «Edinost» je nato brž odgovorila,
^ so Goričani Kveza.ru s Piccolom,
®& so torej narodni izdajalci.
Kaj Tiiaj človek rcče na tako nizkot-
110 Pod lost, za katero nosi pol no cxl-
&>vomost dr. Slavik ?
Na to le em odgovor: Gospodje, ki
jniajo to inizkotnost nn vesti, naj
srnatiujo, da smo jih pred naslin
»judstvoni javno oklofutali. Vsak
^ugi odgovor je nemogoč.
«Mi ga izdajamo.»
IMernel trdi, da je Nova doba gla-
Sllo onih Slove-ncev, ki so uvideli po-
lre»>o, da sirijo ni-rd narudorn patrio.
"zcm in jo list ncodvisen. Pisenti pa
tr(li v «Gazzetti di Venezia» due 22,
fslaJ'»ika, govoreč o delu italijan3kih
^ašistov, tole: «V Gorici izdajamo
lcdriik v slovenskem jeziku». Kakoi
Se ruarn gabi Peternelova binavščina,
u&ko iijirn ugaja Pisontijovji odkri-
tost.
Nova ulica.
l° dni so izrot-ili v (iorici javncm\:
fJl'ornetu ulir.o, ki vodi od Studenca (via
^lvan>7.) naravnost v Strafice. Cesto bo
*° še nekoliko popravili in livelirnli.
Prestavljajte   boljiel
*'U-šiHtovskemu    glasilu     «Nova   doba».
'"avzapruv njenim  urednikom    l)i   radi
(a''    nasvet,    naj     bolj So     prestavljajo.
."a(liijoštevilke  knr mrgolijo  laških   fraz
¦S(i na prvi pogled pozna,   da    so    bili
ytif-tii -članki najprcj itulijanski in so
J"' sole polem v slovcnšfino prevedeni.
1 ° l'U ni providno in fce manj modro.   Pro-
avljalo tednj  bolje, da bodo vsaj neka-
'ri  Ijudjn niislili,  da jo flanok  izviren.
Konferenca 36 narodov.
I/. Newyorka poroč-ajo, da namerava
trgovska zbornica Zedinjcnih držav skli-
caii vcliko konferenco, katerc se bo ude-
lozilo 3G narodov, ki so najbolj interesi-
rani na vprašanju vojnih dolgov. K kon-
ferenci pa bodo povabljeni samo gospo-
darski strokovnjaki, no pa politiki.
Za ženske.
Zadnji Učiteljski list priporoča na-
širrii ženskarn Slovenko s sledef-iini
based a mi:
«Slovenka» izhaja 15. vsakega me-
soca v (iorici. Stane letno 10 lir in sc
narofča pri upravi v Gorici, Via Fa-
votti 1>. Razen Pregljeve povesti «Dom
gosjje Senas ine» pri.naša leposlovno in
znanstven.e flanke, med kalerimi so
odlikujojo posebno oni od urednice.
Prav dobri so tudi sestavki o donm
in vzgoji. List jo okusno prirejon, lr.
po ui'f'jovan in vn'don  v^*">;i  jn-iMni'o.
eiln
VpraSanja in odgovori.
Vprašanje: Ko smo se vrnili iz be-
gwnstva, Ji;im je sezidal genio milita-
re barake In »edaj nam financa odbi-
ja pri od.3kodn.ini na premiftninab za
barako do 48(K) lir. Ali odgovarja. to
aakonu ? Karn naj 3« obrnerno ?
Odflovor: To jo po našem i>rotiz.a-
k oni to. Financa pa trdi, da odgovar-
ja zakomu, kcr jo treba paft odbiti od
odskodnime vso ugodnosti, ki jib jc
žo prejd oškodovianec od države. V
nobenem shieaju se pa no. sine odbiti
denr pri jn'ern.icnin'ah, kajti baraka
ne spada mod premi nime in mi ni-
kakor nadomestilo za pobištvo in
orodje.
Kaj storiti ? Potrebna je lakcija pri
vladi, in sicer skupno z Italijani. ^Ja-
stopiti morajo poslanci. Dnigie po-
ti Ti.i.
GOSPODMRSTVO.
Shod iivinoreicev pri Sv. Luciii
U|j   vt»1 iki   vdclo/bi     živinorojcev     tudi
' n«-jbo]j oddaljenih krajev   se je vršilo
u 1'inkostni   pondeljek    atanovsko zbo-
JVJinjo  /ivinorejeev  pri   Sv.  Luciji.   Za-
JPane so  bile  mlckarsko    zadrugo     i/.
'    )M1Ja,   Zatolrnina,    l'oljubinja,    Norn-
'^K.'i  Huta,    Vole,    Koritnice,    Ko/.ar.šč,
' !l'"1'  Idrijc   pri  Bači,  lludajužne,   Idr-
V(-Ka, Bovca in drugih.
Ov°rila  sta  na  zborovanju   in/.   Hu-
Slia in dr   IMtcžnik
' v«likim  navdušenjom so so sprojolo
a zl'orovanju slodcče resolucije:
^    ¦) Zivinorejske   zadnige naj so nujno
¦^anovijo v vseh občinah dcžcle.
v   •' '-ivinorojskü zadrugc naj sprejrncjo
' v°ja pravila   namen,    vnovcevati   ži-
1110 >» Produkte,   ker le    na   ta    način
^. _ Orno do zboljsanja,   ako   zagotovimo
SvVln°reJcem    dobodko   s tern,    prodajo
W blago  j)o  priniorni   coni,  kadar jo
'Uj|)(\]:
.1        '1    l>rmi(;rno    za    niibovo      uospo-
"«rstvo;
j '_ i Zadnigo naj or^ani/.irajo .skupiif
ly, na Planinah tor skrbijo za' njibovo
Ool Jftan^°' ('!l Ho olajša i)osestnikom
„:, 'n Pndomo do cenojšega vzdrzeva-
sj^   ZIVlni-  tor  so   ohrani    bolj   zdrava;
(-'i je treba za vzorne blovo;
tori 7jft(lrilRci naJ vodijo rodovnik, s ka-
(lei S° sP°('bujajo /ivinorcjei, da pri-
j,Ov° (^° v*ornega plcmona in se tnko
skr|V^n° kuP^iJtt z živino za rojo,
1 niorajo   za   nabavo    plernonskib
hik
ov:
lišlJ () Vor'ti sc inorajo mlt-karne v oko-
in](»j,,ZU!lrilKt'' (la so omogori zbiranjo
si^.'   ln  i7'd(llovanjo dobrega masla in
a) zadrugL' naj zavarujujo /jvino .-.vojih
članov proti nczgodam in poginu.
3) Ustanovi se v Gorici «Vnoveevalni
ca. za živino in njone produktc», katcra
bo poslovala kot contrala za knju'-ijo in
ki naj poskrbi ])0 mestih    in    j)o  deželi
tudi za zodrušnc mesnicc.
•i.) Stopiti je treba v dogovor z Za-
dnižnc zvczo v Gorici za izvršitev teh
sklepov.
5.) Izvolil so jo jiripravljani odbor
iz zastopnikov mlokarskih in živinoroj-
skih zadrug, ki bo imel v nedeljo dne 3.
junija prvo sejo v Sv. Luciji.
Poleg toga se je sprejela tudi resolu-
oija. v kateri ho poziva vla,d„, da ukine
izterjcvanje odplačila v denarju za \oy
ni matorijal. Poslanci naj storijo v torn
ozirn svojo dol?,nost.
Pameten   prodlog.
Kmetsko-delavska zveza v Bovcu jc
poslala na shod živinorejcev v Sv. Lu-
(ijo dol(igata, ki jo stavil talc pameten
predlog:
Živinorejska. zveza naj dä tiskati
sku]>no s Kmotsko dclavsko zvezo po-
ufno knjižico za naše sirarje, ker smo
prcvee odaljoni, da bi se mogli pre-
davanj o sirarstvu, ki se veCkrat vršijo,
vdeloževati. Taka. knjižica bi bila dobro-
došla za pnvktičon poduk.
Obenom so strinjamo z nasvetom «Go-
riško St.ražc», naj bi se plemenska živi
na rodila lo od doma^o pasmc. Kdor ima
lojio in mlef'no kravo. naj jo izrcdi v
dol)ro pasmo, da ne bo treba tuje im-
portirati, ki ni za nafte podnebje.
Svolo, ki bi so morale plačoti  za tujo
živino, naj bi so razdelile med one
kmctovalce, ki bi rodili radi zboljsanja
živinoroje domačo pasmo.
Cassa  di risparmio  federate.
Trzaška «Cassa di risparmio föderalem
je morala likvidirati zaradi ponesrečenili
üpekulacij     svojega     ravnatelja   Josipa
Bcrcovicha.   Po   nalogu    oblasti    je   bil
ravnatolj    Bercovicli    dne 12.   maja are
tiran.
Obtok  bankoveev  v Avgtrljl
se  je zrnanjšal   pt» izkazu  7. 1. m. za 75
milijard na 4501..'{ rnilijardc krön.
VALUTA.
Dne 2ü. ntaiaika si dal ali debil:
za 100 diuarjey — 21.80 — 22.10 1.
sa 100 avitr. kroD — 2*9 __ 8*2 g(
z* 1 dolar — 20.60 — 20.70 J.
za 1 fuut — 95.80 — Sfi.H; 1
Kaj je novega na deželi
KOJSKO.
Celi dežcli je z-nano, kako .-.¦.¦ JL- ^10
vainni Siiligoj, no.kdiaj Sokol, sedaj
iašist, i>osostuik in celo postar sku-
šal polasüti županskega stolčka in
>e nanj vsi;sti. Ko je videl, da vsi na-
skoki ni^ ne pomagajo, »e je udaril
po Čelu in rekel: «Pregledati je treba
občinske raCum<\ obeina je v neredu.
ineci vojsko so »e vrisile sleparije pri
aprovizaeiji !» Toliko ¦čaaa je vrtal,
dokler ni poslala oblast komisarja \
ob^ino, da pregloda račune in zato je
{trcjenwtl .% lir na dan. Ljudje so mi-
slili, da se bodo sulaj <leliJi tisočaki
od laprovizadje od hiše do hiše. Kako
so si vsi meli roke od veselja ! Toda
^lej ^:udo. Kornisar je brskal in br-
skal po računib, obračal j;ai)irje ikj
vso strani, a tisočakov iiikjer. Janku
ali Zovanu je postajal od due do dn:
daljši nos. Ljudje so se za^eli snieja-
ü, on pa je trepetal od razburjenja.
Nje^ovi pristaši so mu obiriili lirbei,
vojskovodja je ostal sain kakor —
brzojavmi drog na cesti. Tako minr-
va slava tega sveta. Giovannija je za-
dela zaslužena kazen: priwjl je v vas,
da bi delial zgago, vzdig.nil je palico
razdora, ki je jia udarila na njegovo
lastno glavo. lskal je samega sebc,
zato je propadel. Vrne niaj se lepo k
štiampilji in pusti j-oütiko drugini.
GRAKOVO.
Minoli petrk se je vršil v naši vasi
pogreb slovomskega glasbenika Ivana
Kokošarja. Od vseb strani so ])ribitt'.
li njegovi prijatclji in učen.ci izka-
zovat inn ziadnjo cast. Pri pogrebu ji
bilo mnogo duhovnikov iz Gorice in
iz bribov in 20 njegovib u-Cencev or-
ganistov. Iz Äcbrolj, kjor je ranjki
Kokošar župnikoval, so prišli odpo-
slanci občiinskega zn^iopa. Me<l p(j-
p;i'(i;ii{> .slovesnostjo so peli j>okojnJ-
kovo črno maso, ki je prisotne globo-
ko ganila. Ko so vse u-čenci Kokošarja
na grobu poslavljali od dragega uči-
telja, so silile vsem sol»e v o^i.
Blagi pokojnik in injegovo slovo od
Grabovegia bo ostal ljudstvu v traj-
n.eiu spominu. Naj mu bo lalika do-
mača zemlja !
V SKRBINI
jo nmrl dne 20. maja prer. g. Anton Pi
pan, kurat vojne mornarico v. p. Bojen
je bil dno 10. julija 1802. v Škrbini,
posvečen dne 23. julija 1885. Služboval
jo kot kaplan v Kobaridu, kot kuiat \
Lokovcu in -potem dolgo vrsto let kot
kurat vojno inornarice v Puli. Po voj-
ski se je preselil v domado občino Škr-
bino, kjer jo bil hkrati župni upravitelj
za škrbino in Lipo. Zavratna bolezon
ga jo v gtirnajHtih dnob položila na
pare. Pogreb se jo vršil ob ogromni u-
deležbi dne 21. maja. Udeložila se ga jc
vsa duhovAčina komenskega dekanata
s preč. g. dekanom Nemcem, ki je irnel
tudi krason nagovor v cerkvi. Skrbin-
ski in komonski pevski zbor sta mu
zapela pred bišo, v cerkvi in na grobu
pinljive žalostinke. Naj počiva v Bogu '
Vsom, ki so se udeležili pogreba, iskro-
ia zabvala! Žalujoči družini naše srsino
sožalje !
PEČINE.
Podpisani čuiimo dol^nosl, da sc 0I1
priliki nonadomostno izgube našo bčor
ko .Icklin Marijo zahvalimo vsem, ki
so nam stali ob strani v te/kili urah it,
sproTPili   pokojnico   na    ziKhijcm    potu.
Posobno sc zahvaJjujemo \],\ g.  upravi-
tolju   Modvešu,   vsem   fan torn   in   dokJf
Unn in  \ sorn  vdeleznikom jmgreba.
Žalujori starifti.
CEROVO.
Odrezali so mu nho.
Pred medavnim fusom sta prigla v
našo vas dva furlanska fašista if
dla v gostilno. rJ am sta našla 1.' •
slovenskib tovarišov fažistov, ki so
so razgovarjali niod scboj slovonski.
«Kiako to ? sta zavpil» __ .&» ste
pravi fašisti, jnorate govorit/ Jefikof»
Slovenski sasisti so ne ujeziJi :
«Kaaaj ? <> prideta, hudifa, v «lo-
vensko vas, Jnorata govoriti sloven-
ski !» V kratk(!irj so bili vsi r>ok(>nci
in so ziivvW pretej/ati. Iludo so se prc
rivali, rner-kaü in bun kali. Debata so
je zaključila s tain, <\a sta Furlana za-
bodla onega O-rovca v trebuh, Cerov-
ci so pa odrezali enernu Furlerrij uIFio.
TOLMIN.
Tolininsko učiteljsko druStvo Jm>
zborovalo dm- 10. junija t. 1. ob 8 nn
v Kolmridu. Udeležba obvezna! Oühor
RIHEMBERG.
Kruta svetovna vojria s politifini-
mi spremembami je rodila tudi ˇ
moralnem ozini silno gorje. Tudi t
Rihembergu, v tein «GregorciCeveo»
vrtu» je vojna pustila strašne posle-
dice. Propalico, ki  so pravi  izmecek
prave človeške druzlx;, sejejo __ ka
kor je pisano v svetem pismu — tu-
rne sovraštva, podivjanoMi, izdaj-
stva nad narodom: v tcb razmeraJhi
vzdržijo paß lo znaCaji, trdni značaji.
Fantje in dekleta, držimo trdno in
svesto skupaj, držJrno se starih
naukov zvestobe: vera na.3iJi oCetov,
begeda naSib mater in medHeJxjjna
ljubezen naj nas družijo; nai ne bo
mod 11 ami Judežev. Tudi sf-danji
vibar bo prešel. B—v.
PRIREOITVE.
«Frttkani komik r.,l\ Rrez. zupanovega
dovoljenja»
je naslov zclo zabavni in smosni bur-
ki, ki jo pri red i Goriški godbeni
krožek v soboto dne 26 maja ob 8.
zvef-or in v nods ljo i\ru> 27 imaja ob 5.
popold'ne v Trgovskem domu v Gori-
ci. Kdor so, ho/e jKjgto.no naHmcjati in
dve urici pozabiti svoje nadloge, naj
se udeleži te predstave. Kot zaklju-
-ček po smebu bo j>a (girJjiv, protre-
sljiv rnonolog iz starogrSko drarne
Orest. Mod od.mori lx> koriceri
god be.
DMROVt.
ZA SLOVENSKO SIROTIgČE
so darovali inosto na grob preč. g. An-
tona Pipana, ktirata vojne mornaric«
v. p. in župnega ujmivitelja v Skrbmi,
'Jružina Pavlica v Bihenbergu 40 L. in
lr. Andrej Pavlica 50 L.
iiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniimtmiititmimmniiaH
ilia kristalnotista voda,
planinski zrak in skrbna pripran
napravijo iz Pekatete to, kar so:
pravo delikateso.
So wmk kei»zelo naku&ajo.
Stram 4
»GOR I SKA   STRAŽA«
nil id v Hit
—«o»—-
(ioriška Straža je žc pororala o kalo-
libkem shodu, ki ga priredijo Slovonci
to poletje v Ljubljani. Shod ho brcz
dvoma veličastno uspel in pokazal zre-
lcst in organizatorično mpč Slovenccv.
Pripravljalna dela so v polnem teku in
organizacija ljudstva po deželi zclo na-
prednje. Friobčujemo na torn mestu
i/.vlečok iz okrožnice, ki jo je razposlal
pripavljalni odbor vsi>m slnvcnskirn
katoličanom:
1.  okrožnica  Pripravljalnega  odbora
za V. katoliiki shod.
Katoličani!
Kaloliški shod bo na glavni dan, v
nedeljo 20. avgusta, predvseni manife-
stacija zavednosti, številno moči, disci-
pline in organizacije katoliškega ljud-
stva na zunaj: pred zastopniki države,
C.erkve, tujih narodov in precl nasprot-
i:iki. Največji poudarek sklepom odso-
kov, resolucijam katol. slioda in. govo-
rom bo dobro urejena rntio/.ica pri sv.
roaši, v sprevodu in na zborovanju, ki
bo najsijajnojši dokaz, da niso sklepi in
rcsolucije voditeljev le nerodovitnu že-
lje posameznikov, ampak nepremagljiva
volja celega ljudstva, celega nnroda
katoliških Slovencev.
Desettisoči enodušno nastopajočih di-
scipliniranih inož in fantov, tisoci /en
in deklet, čete in prapori naših organi-
zacij s svojimi vodUclji morajo po
točnem natrtu glavnoga odbora nasio-
piti v prestolici Slovenije s takim števi-
lom in tako strumno urejcni, da bo ta
največji dosedanjih nastopov sloven.
naroda dal nepremagljivega pogumu
vsem, ki se bodo nastopa udele/.ili ali
gu   samo   videli.
Kdo je šk danes lako nezavedcn,
neodloren ali mlačen katoličan, da ne
bi želel biti v armadi zavednili, goretih
in odločnih mož in fantov, živo vernih
žen in deklet, ki bodo ta dan, 20. avgu-
sta, pokazali domovini in tujini, da meci
Slovenci Kristus So /.ivi, vlada in kra-
Ijuje? In kdor želi, liočc - tudi more!
\j. 1920. je zbral v Mariboru samo orlov-
ski tabor 50.000 vernega ljudstva k ma-
nifestaciji za kaioliška načela inladine.
Ali ne bo v \. 192:5., ko so vse številne
naše organizacije tako lepo napredovalo.
še laaje zbral Katoliski shod 100.000
vt-rnih Slovencev in Slovenk? To mo-
r;>  biti naš cilj, in dosegli ga bomo!
Kako? Z dobro urejcno pripravo! So-
delovaii pa moramo vsi, tudi najbolj
oddaljoni zavedni  katolii'ani.
V vsuki zupniji naj sft izvoli odbor.
Vunj naj izvoli vsaka organizacija
svojega zastopnika. Ti naj se posvctu-
jejo, katere vplivne in delavno osebe bi
bilo dobro še pritegniti. Potem naj
zaöno takoj agitirati za udcležbo na
shodu in skušajo pridobiti zlasti v.sc
verne može in fante. Zbirajo naj daro-
ve, s katcrimi bi mojrli [)omagn.l.i
revnim, poštenim fantorn in luožcin za
pot na shod, Orlom in Orlicam za na
bavo krojev, pevcem, godbam itd. Tudi
glavni odbor v Ljubljani 1)0 lažje dobr«.
pripravil vse potrebno in poqenil revnin
dijakom, Orlom itd. bivanje v Ljublja-
ni, če ga boste i)od])rli s proslovoljnimi
doneskt.
Prosinio Vas, ne zanaiajto sc na dolgi
cas ali na druge ljudi, ampak vsi se po
trudite in požurito s pripravami, in
doživeli boste čudo, okusili velirino in
želi uspehe najvecje in najlepše dose-
danjih nijii.iiowt-irij knioliških Slovon
rev.
Na veselo delo, za cast, uozjo in v ko-
rist vernemu  ljudstvu!
Za glavni odbor:
Dr.  Fabijan,    tajnik.   Dr.  Slavic,
predsednik.
/a   odbor   zunanjih   priprav:
Jernej Hafner, načelnik.
Pozor gasilna društva 1
Podbrdo.    Prost,    gasihio    društvr.
prireüi dne 27 t. m. (modeljo) ob A pop
veselico na. prost<lm s sledef-irn    spi
redom:
Satner: Opomin k potju;    Medved
Nazaj v planinski raj; Jože Vole: N;.
dan sodbe, trodejanka; pics.
V slučaju slabega vremena l>o od-
ložeiia na nedoločen -čas, ki  se pra-
vočasno objavi — Orlbor.
POZOR !
Ravnokar mi je došia velika množin;
staroznanih kos, znamke Feistric-Hirn
melberg ali po domace «petnajsterce;
Sezite pridno po njih, ker to so kos
najboljae  vrste.
Nadalje naznanjarn, da imam    velik
izbiro    sekir za drvarje in tesarje,    tc
vseh vrst, žag, vse od Martina Sussmani;
Elimmelberg.  Imam   tudi    brzoparilnik'
(Futterdämpfer) vseh velikosti ter kova-
nja za stavbe, mizarske potrcbščine, vo
dne žage. steklarijo, oljnato osi in vzme
ti  (šušte)  za  kočije najboljšega nemiške-
ga izdelka. Cene nizke !
Za obilen obisk se priporoča
ANTON  ZNODAR,  trgovina    z   meša-
nim blagom Voice 155 pri Tolminu.
MED. UNIV.
dr. Rado Sfiligoi
se Je preselil
v Via Mameli (Via Scuola iU 8
tik stare gimnazije
ter ordinuje za kirurgip,
porodništvo in ženske bolezni
od 9-11  in 2-3.
Izkušeni civilni  geometer
DOMENICO ROCCO
bivši  geometer  I. reda  aa  zemijišk*
knjigi . Gorica, Corsa  VÜt. Hm.  34
Ceue brez konkurence I
Pri tvrdki
Anton Terpin in drug
Via llastuilo iö — GGR1CA
iobite  najbolj   bogato  izbero  manu-
¦ akLuruega blaga, kakor: voliie, tka
line,  kombaževLne za ^ospc    in go
-pode;   etamin,   hatist,   svile,  pcrkal
aznovrstinoga.  blaiga  va\  srajci^     as
sfort, regadin cajha, žameta za mosko
.ibleke i. t. d.
Veaka izbera    perila    za    nevost«1
>dcje? kovtre, volnena postoljna })rc
.i i iila,. volno in žinio za žiinnice.
Velika zaloga vseh predmetov    z.
Ccne brez konliurence I
>Ja debclo !                       Na drobno
POZORI
na staro slovens ko tvi*dko
Razprsdajam pohistvo po jako znižanih ceoah in siter
Omare.   ,   .   od   200 lir naprej
postelj'jake .     „       90   *
vzmßti(suste)    „       70  ^        „
btazine   •   •    »      60  „       ,
kompletnc spalnice 800   „       „
Velika izbera n^vadnih in finejSih sob, kakor
tudi žefpznih posteljnjakov.
Priporoča sc
Ant. Breščak
največja zaloga pohlštva na Goriškem z lastno
tovarnu v Gorlci. Via Carducci 14 (prej Gosposka
ulica) in   V. 0. Favettl št. 3
flDRIA CEVLJ1
MlJiiinnilntH in'
Lastne prodajalne :
GORICA»   Corso G. Verdi 22
TRST, Via dei Rettori 1.
Edlna In najveija zaloga pravlK, garantiranih
„MERKUR" kos
samo v veletrgovlni z železnino „MERKUR11 P. MaJdU,
Cel|e • Jugoslavija.
Poior na domačo tvrdkof
Franc Saunig - Gorica
fiosposka ulia sedai v. Carducci št. ZS
Velika izbera Pfaffovih in drugih šivalnih
strojev iz prvih nemških tovarn  /a   kro-
l    jače, Aivilje, čevljarje in sedlarjo
katere jamči do 20 let
Velika izbera dvokolt'8.  Izjemno prodaja tu<li na obroke. Ceniki   na   zahien»  jioStnine
proBti. Lastna mehanična delavmcii. Brezplačni pouk v umetnem ve/.eüju.
^imfiMiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitmiuiiittm^
I Hotel • Restavracija 9»Zlati Jelen4*  I
|                              v Gorlcl, Via Stretta                              |
I  vsem znan po svoji točni postrežbi, dobri kuhinji in pristnih   |
I   domačih vipavskih, briških vinih in izvrstnem kraškcm teranu  |
I  se priporoča vsemu občinstvu za obilen obisk. - Na razpolago  |
I                   so tudi lepe in snažne sobe za potnike.                   |
| =====   Pridite in prepriiajte se:             ¦=  |
=                                                                       kastnik Al. Vida.      |
^iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiinoraiiniiiiiiuiiiiiiiiiinnmniiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiini^
FEIiBEKBAUJVI & HOblCH
(prej Hedžet & Korltnlk)
Copies - Corso Verdi štev. 7 - Gorica
Velika izbira moškega in ženskega sukna, razno-
vrslnega zefiria, perkala ter perila, velika zaloga
pletenin in vczenin, kakor tudi vsakovrstnega
blaga za neveste, drobnine ter vseh potrebščin
"^-                  za krojače in šivile.   -¦¦¦¦-=—=—-
NA DROBNO t                                                                     NA DEBELO
TEOD. HRIBAR <„,„ GORICA
= Corsi? Verdi 32 (hiša Centr. Posoj.) =====
Velika  zaloga  češkega  platna iz znane  tovarne
Recap nchart & Rymann» vsakovrsmo
blago   za   poročence   kalvor   tudi   velika   izbira
moskega in ženskega sukna.
Blago solidno!
Cene zmerne ?
Stalne cene!                                          Domača tvrdka.
Podpisana si dovoljajeva naziiaritj si. občinstvu v ni«stu in   na deželi,   da   sv.'i
otvorila due 7. t, in. trgovmo a kloLuki in modnini bla,'.r«m pod tvrdko
Mozetič & Dekleva
v  Goricl ulica Carducci 11. (Qosp. ul.)
V zaloi'i itnava prvovistno blojfo spüdajoü'.! v modno stroke, kakor: nogovicc vseli vr»t
in vdikosti, majce, ino/kc, dtrncjf in Sonskc, prajcf bi-le in barvant1, ovratnike in
ovratnice, zapivstnic«1. ^urobe, sukanec, äivankn, vev.i-nine, di3«jC-« milo, plavnikc, podln-
<re Zii krojačo in šiviljo. i. t. <i.                                                          Td])lo si> pripovoCava.
Domaia tvrdka.                                       Stalne cene!
Gostilniöarjeml
Zadruge v Dobravljah, v Dornbcrgu, v Solu in Hranilnica ter Posojilnica v
Rihembergu ter Kmetijsko društvo v Vipavi, ki so se združilc v Vinarsk0
zvezo, se priporočajo gostilni^arjem in vsem cenjenim odjcmalcem za blago*
hotna naročila doma&ih vin v svojih lastnih kleteh in v skupni kleti, v Goricf*
via Mameli $t 8.
Razprodaja vina v skupni kleti v Gorici se piične s 1. junijem 1923. Razpr0'
dfija se od 55. litrov naprej v vsaki množini in po zelo ugodnih cenah.