1
LOVENSKITEDNIK
Leto - Año VIII. No. 369
"EL SEMANARIO ESLOVENO"
Gena iu cent.
Uredništvo in upravniStvo
Calle Gral. Cesar Diaz 1657 Ü. T. 59 - 3667
Sprejemanje strank vsak dan od 15.—18.
Buenos Aires, 17. oktobra 193( paročnlna za pol leta $ arg. 3.—; celo
leto ? 6.—
TARIFA REDUCIDA FRANQUEO PAGADO Concesión 1561
STRANKARSTVO
če so takozvani politikaši mnenja, da teo strpjike ljudstvu v korist, bi moralo pa ljudstvo vedeti, da je ravno nasprotno res.
Da temu ni tako, vidimo iz tega, ker povsem svetu strankarska obrt najlepše cvete.
V	Združenih državah ravno ta 8as mečejo kapitalisti težke milione za propagando republikanske stranke, ki bi rada porazila demokratsko, ki ji načelu je Roosevelt, ter sama zlezla na krmilo, ker da daje Roosevelt preveč potuhe delavstvu,
Tudi v Jugosla.viji so strankarske strasti močno razvnete. Kolikokrat slišimo o pobojih med ljudstvom radi nasprotujočih si političnih tendenc. Vse stranke zatrjujejo, da imajo najboljši program potom katerega bodo izvojevale delavcu in kmetu boljšo bodočnost.
V	Nemčiji in v Italiji sicer ni strank, sta pa, dva razreda: vladani in vladajoči. Vladani so delavci in kmetje ki so na milost in nemilost podrejeni priviligirancem. Fašizem pa ni podredil sp,mo telesa temveč tudi duha ljudstva.
Koliko denarja razmečejo razne stranke za svojo propagando v naš novi domovini, je vsem znano.
Dobro blago se samo hvali, pravi pregovor. Ampak dobrega blaga ljudstvo šs nikoli deležno ni bilo, za to povsod tako lepo naseda kot riba na trnek ali muha na d...
Vsi ti politikaši ponavljajo leto za letom eno i nisto pesem, da delajo za dobrobit delavnega ljudstva, ki da se mu pod obstoječo vlado krivica godi. Vkljub temu da so rezultati vedno in povsod enaki, se narod ne strežne. Privili-giranci in razni denarni patri jot je se valjajo vedno v izobilju, med tem ko je delavno ljudstvo v večnem strahu, kedaj bo še bolj potrkala beda na vrata.
Razumljivo je, da nam današnja vladajoča kasta ne bo dala izobrazbe ki bi bila nam v prid, ker bi s tem pač delali proti lastnim interesom.
Kot povsod se tudi med nami dobijo mnogi podzavestni sužnji raznih strank in vere. Nikakor ne morejo razumeti, da med delavnim ljudstvom, bodisi da se posameznik smatra za narodnjaka, socialista ali komunist^ ni in ne sme biti bistvene razlike. In ravno to daje lep teren raznim politkašem da lahko nemoteno opredeljujejo ljudstvo v razne tabore in stranke. S tem je dosežen glavni namen: da je ljudstvo nesložno in se podzavestno udinja za koristi ki niso njihove.
Ljudstvu je težko dopovedati, ker je bilo sebično vzgojeno, da narodnost, socializem ali komunizem ter tudi vero nepravilno pojmujejo, in zato se jim zdi da je razlika med njimi. V pravem pomenu besede pa jo ni in jo ne sme biti.
Koliko krat slišimo očitke, da je S. T. kot dvorezni nož, ki da ne veš, če piše za narodnjake, socialiste ali komuniste, ali za verne !judi. čudna godlja da je to ki jo mešajo vso v enemo kotlu.
Prej ali slej bo prišlo do odločitve
Kot je našim citateljem že znano, podpirajo španske fašiste Nemčija in Italija. To je tudi glavni vzrok, da revolucije v Španiji še ni konec, in da se je bilo bati, da bodo fašisti zmagali, kar bi ne bilo spričo nasilja', orožja in denarja ki ga imajo fašisti na razpolago, nič čudnega, če vpoštevamo po drugi strani, da španski narod politično ni zrel ter da je ljudska vlada komaj nastopila in ni imela potrebne avtoritete nad strankami ki tvorijo Ljudsko fronto.
V	eni prejšnjih številk smo povedali, da ne verjamemo, da bi Rusija in Francija niti z mezincem ne ganili, ko Nemčija in Italija očitno podpirata španske fašiste in bi pomenila njih zmaga ne samo nesramno nasilje nad španskim narodom temveč tudi še večjo okrepitev fašizma v Evropi, ki bi tako Mussolinijev in Hitlerjev črni blok dobival postojansko za postojanko v svoje omrežje, tembolj ker je bil načrt presneto dobro pripravljen in sta za> priga-njalko sužnjev v svoj črni tabor z dobrimi koncesijami najela tudi katoliško cerkev in druge
verske ločine.
V	zvezi s fašisti so bili tudi trockist.i in je znan pi-oces ki se je ne davno vršil v Moskvi. Stalin se je torej s železno roko otepel sovražnikov ki so nekateri sedeli prav poleg njega. Imeli so nalog ga ubiti, pa se načrt ni obnesel.
Medtem pa se je bratsko klanje v Spanji, po naročilu fašizma, z vso grozoto nadaljevalo. Francoski delavci so pritiskali na Blumovo vlado, da mora kaj ukreniti na prilog španske-ljudske fronte. Francoska vlada je tedaj poslala znano noto o potrebni neutralnosti vseh držav glede španskih notranjih zadev.
Vse prizadete države so podpisale ta pakt z pridržkom "če bodo druge neutralne", kar pomeni isto kot nič.
Prejšnji teden je pa kot, bomba počilo*v svet. da sovjeti odločno zahtevajo, da naj se neutralnost vpošteva, ker ima dokaze, da se ne vpošteva, če ne dai bodo pa sami posegli v zadevo.
Nekateri so se ustrašili, da je to vojna napoved med demokracijo in fašizmom v Evropi, vendar skušata francoska in še posebno angleška vlada napeto ozračje omiliti. Dosegli so toliko, da se je organiziral meddržavni odbor, ki da bo vso zadevo preiskal.
Večkrat smo že povedali in še povdarjamo, da S. T. ne zastopa nobene stranke ker sovraži strankarske strasti, ki prinašajo samo neslogo in brezplodnih tratenj moči za tuje koristi. Pač pa je zagovornik vseh poštenih ljudi, ki jim je resnično na srcu kulturni, gospodarski in socialni napredek naše kolonije v Južni Ameriki.
Roiaki in rojakinie! Samo nekoliko se potrudite misliti, pa boste takoj videli in spoznali, da je naše stališče pravilno.
Sovjeti so dokazali, da Nemčija in Italijai pošilja preko Portugalske orožje in munición španskim fašistom.
Kršiteljice dogovora o "neutralnosti" niti ne skušajo ruske obtožbe zanikati, pač pa se prizadevajo prepričati javnost, da je Rusija tista ki izdatno pomaga madridski vladi.
Italjanski poslanik v Londonu, Dino Grandi, je navedel cel niz dokazov proti Sovjetom, ki pa so zadnji dokazali, da se je možakar po stari italijanski navadi diplomatsko lagal.
Sovjetski zastopniki so izjavili, da ruski par-niki res dovažajo živež Špancem. Orožja in municiona da pa zaenkrat še niso, pač pa da. bodo za naprej tudi to zadnje, če fašistične države takoj ne prekinejo zvezo z revolucionarci.
Te odločne grožnje od strani Rusije, sta se tudi Mussolini in Hitler malo prestrašila, ker, izgledi za fašistični vojni uspeh niso najboljši in jei Mussolini o tem zadnjem obvestil krvo-žejnega Hitlerja, da naj ne bo preveč lahkomiseln in naj ne sili z glavo skozi zid.
Mussolini pa je vkljub svoji "mirovni" po- . litiki odredil 60 urno delo tedensko v vseh tovarnah orožja in municiona, ter je zagrozil Sovjetom, da je na kakršnokoli iznenadenjei italijanski narod vsak dan pripravljen. Ob enem pa je takoj pognal v boj svoje diplomate.
Stvar se je zasukala v toliko, da se je res ustanovil odbor "ne umešavanja", ki mu predseduje anglež Lord Plymouth in je na drugo rusko noto izjavil, naj bodo Sovjeti malo bolj strpni, da ni take sile in da tudi še niso dobili odgovora od pórtugalske vlade, ki so ji pisali kaj Rusija zahteva.
Iz angleškega političnega in gospodarskega stališča je lordovo "potrpljenje" popolnoma razumljivo, kajti Anglijo brigajo predvsem njih imperjalni interesi, vse drugo jih zanima samo toliko v kolikor jim ta ali ona stvar škoduje ali pa koristi, ne velja pa, isto za Rusijo in Francijo in še manj za Španijo kjer se gre predvsem, za obstoj in razvoj lastnega naroda, medtem ko se gre v fašističnih državah za obstoj in razvoj kapitalizma na hrbtu svojega lastnega zasužnjenega naroda.
' V Nemčiji in Italiji se že veselijo, da Rusija ne bo dobila zadostne zaslombe pri Angliji in Francije glede dogodkov v Španiji in sploh v evropski politiki, ki se deli v dva odločilna tabora : fašističnega^ in protifašističnega.
To je seveda zelo jalovo upanje kajti francoski komunistični poslanec Thorez je na velikem delavskem mitinu odločno povedal, dfffnaj Hitler nikar he misli, da bo slepomišil s Francijo in je obenem opozoril tudi Blumovo vlado, da naj pazi, kako bo svojo obljubo izpolnjevala ki jo je dala ob izvolitvi.
Vojna napetost se v Evropi z dneva v dan bolj zapleta. Španski narod že krvavi jn umira v kaosu fašističnega in protifašističnega boja. Lahko traja, to revolucionarno stanje še vso zimo. Na pomlad pa bi se lahko pričela vojna
ITLIJANSKA VLADA Z VSO SILO VZDRŽUJE POLOŽAJ
Ko je padec francoskega franka prisilil Mus-solinija, da je tudi 011 znižal vrednost italijanske lire, kar je bilo sploh čudno, da. ni že prej zletela dol, dasi vemo, da jo je Italija iz zunanjega prestiža z vso silo držala gor, je to zelo pretreslo italijansko že itak šibko gospodarstvo.
Razumljivo je, da skušajo italijanski trgovci kriti svojo izgubo na račun kmeta in delavca iz katerih pa se ne da prav nič več iztisniti kajti Mussolinijeva vlada je navila davčne vijake prav do skrajnosti in če bi se le malo še pritisnilo, bi počilo...
Do tega pa ne sme priti za . nobeno ceno, si misli modri duče, ker on že ve koliko je treba dati oslu krme, da ne pogine. Zato je odredil nove cene živilom; ki jih ne smejo trgovci prekoračiti, če nočejo zapasti občutni globi.
Stvar pa je v praksi taka:
eVlekapitalisti so tudi nekaj izgubili, vendar v pravem pomenu besede prav nič, ker jim ni odvzeta možnost nadaljnih špekulaciji. Mali trgovci pai so pravzaprav proletariat, ali tako-zvani srednji sloj, ki bi bil v fašističnem sistemu nekaki "kelnar" ki nosi iz kapitalističnih skladišč na mize delavcev in kmetov.
Te posredovalce je torej zadel Mussolinijev dekret, ker teh ljudi ni toliko, da bi se jih bilo treba bati, kmetov in delavcev pa je mnogo.
Na. dalje se je odločil zviti lisjak, da odpotuje v Milan, kjer je center industrije, in bo
odločitev na drugih vojnih poljanah.
če ne bosta Francija in Anglija ugodili sovjetski zahtevi, tedaj je gotovo, da. bo Rusija odkrito podpirala madridsko vlado, kar pomeni, da se bo pričela evropska fašistična in protifašistična borba na španskih tleh, končala pa se bo po vsem svetu enemu ali drugemu v prid...
i I I
I
govoril zbranemu delavstvu o uspehih ki jih je dosegla "fašistična delavska" Italija.
VES FRANCOSKI TISK PROTI HITLERJEVEMU PROTESTU
Pred dnevi je govoril komunistični poslanec Thorez na nekem delavskem mitinu. Ob tej priliki je povdaril stališče komunistične stranke ter je obenem opozoril francosko delavstvo, da naj nikar nič dobrega ne pričakuje od Hitle-rjevske Nemčije, četudi Hitler ponuja z eno roko Franciji palmovo vejico, drži z drugo od zadaj nož. Na zborovanju so imeli tudi Hitlerjevo karikaturo ki drži med zobmi bodalo.
Nemška vlada je vsled tega ogorčeno protestirala pri francoski vladi ki pa je izjavila, da prvič Thorez ni član vlade in da drugič je politična svoboda v Franciji zajamena vsakemu.
Thorez pa je dejal, da je čudno, da Hitler zase zahteva izjemo, medtem ko je na svojem shodu v Nurembergu še vse "lepše" ozmerjal sovjetske voditelje.
Vsi francoski listi, brez ozira politične tendence pa so izjavili, da naj Hitler kar pred svojim pragom pometa.
Na španskih bojiščih nič novega
Španski fašisti se še vedno pripravljajo za napad na Madrid, vendar dotlej se niso napovedi izvedli in tudi najbrže nikoli namena dosegli ne bodo.
General Franco, vodja fašistov, daje novinarjem razne izjave, kako da, bo obnovil Španijo in da se bo posebno pažnjo posvečalo kmet tu in delavcu.
Še vedno jih je tudi v Spanji preveč ki verujejo profesionalnim lažnjivcem, vendar je velika večina proti doktrinam ki jih fašizem prinaša., dasi nima pravega pojma kaj je fašizem in niti ne kaj je komunizem, pač pa jih vodi v boj naravni instinkt do življenja in svobode.
Ljudska fronta se je odločila, da se pod nobenim pogojem ne poda nasprotniku.
Slcoro vsak dan pa pride na obeh straneh do
krvavih spopadov ter obleži na bojiščih mnogo mladih žrtev.
O teli bojih potem poroča časopisje ki pa nimajo nobene odločilne poteze.
Tudi na Bolgarskem vre
Mnogi ki prihajajo iz Bolgaske pripovedujejo, da je ljudstvo zelo nezadovoljno z sedanjim na pol fašistinim režimom in da pod pritiskom razmer sili v ekstremizem.
V	naketerih občinah, v katerih so se vršile svobodne občinske volitve, so odnesli zmago komunisti do 70 0(0.
Po drugi strani pa so tudi fašisti dobili v nekaterih krajih večino, iz česar se da sklepati, da se bo narod kmalu zapletel v notranjo revolucijo, če ne bodo skušali fašisti vzpostaviti diktaturo, kar je zelo verjetno.
Bliža se odločilni spopad
V	Madridu so prepričani, da se bliža odločilni spopad med vladnimi pristaši in fašisti. Na obeh straneh se za to mrzlično pripravljajo.
Za to.odločilno bitko se tudi v inozemstvu zelo zanimajo.
Sovjeti so odločno dejali, da hočejo videti, če se bo res preprečila, pomoč od zunaj španskim fašistom, ali pa bodo oni javno z vsem potrebnim založili ljudsko fronto.
Nemčija uradno še ni odgovorila, kaj misli, tisk pa. je sovjetsko noto o "nevmešavanju" odločno zavrnil, kar pomeni, da se s tem tudi Nemčija uradno strinja, saj opozicionalnega tiska v Nemčiji in Italiji ne dovolijo.
Portugalsko "uradno" časopisje je tudi na strani Nemčije, kar pomeni, da ne bodo dovolili, da bi po sovjetski zahtevi kdo preiskaval portugalska pristanišča.
Voditelji španske ljudske fronte pa so izjavili, da če bi se posrečilo fašizmu podjarmiti Španijo, da., bi to pomenilo premoč fašizma po celi Evropi.
Tega mnenja smo bili od samega, početka tudi mi, zato bi želeli, da bi Rusija pod nobenim pogojem ne odnehala, pa četudi pride do vojne. Čimpreje bo ljudstvo tudi po fašističnih državah dobilo orožje v roke, teyi preje se bo otreslo svojih črnih' pijavk, četudi mislijo, da so jim zasužnjili duha, se motijo, ker naravnega veselja do življenja in svobode jim še niso ubili in ga ni mogoče v nobenem človeku ubiti nikoli.
OKNO V SVET
Bruselj. — Belgijski kralj Leopold III. je odločil, da bo Belgija neutralna, kar je zelo ne-povoljen utis napravilo v Franciji.
Francija je namreč veliko svojega denarja izdala za utrditev belgijske meje proti Nemčiji, da bi se ne zgodilo kakor v svetovni vojni, ko so nemške čete kratkomalo prekoračile Belgijo ter vdrle v Francijo.
Gotovo so sedaj nemci obljubili beljgijcem, da če ostanejo neut rahli, ne bodo v slučaju vojne njih čete silile na to stran za vpad v Francijo. In belgijci bi bili s tem zadovoljni. Ne morejo pa biti s tem zadovoljni francozi, ki so ogromnega denarja vrgli v belgijske utrdbe ki
NIKDAR NE POZABITE
da
Za poslati denar v domovino
hitro in z najmanjšim stroškom,
Za vlagati denar v hranilnico
kjer je varen z dobrimi obrestmi,
Za nakup ladijskih prevoznih listkov
z najboljšimi in najhitrejšimi ladijami oc^ katerekoli družbe, po resnično nizkih cenah
NUDI EDINO LE
tradioijonalni prijatelj Slovencev v Argentini
SLOVENSKI ODDELEK
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES CANGALLO 360
(medtem ko traja, zidanje našega lastnega poslopja na 25 de Mayo in Bmé. Mitre)
VAŠA LASTNA KORIST ZAHTEVA, DA SE POSVETUJETE z nami, osebno ali pismeno, na kar Vam bomo radevolje takoj odgovorili.
so takorekoč glavni branik francoske meje.
V Franciji, pa se bojijo, da morda namerava Belgija; celo z Nemčijo potegniti, kar bi bilo za, Francijo naravnost porazno. Nemške čete bi tedaj dobile del francoske meje popolnoma nezavarovane, ker bi jim utrdbe na nemškobel-
gijski meji nič ne koristile.
il ■ *
Tako ^vidimo da sfi evropska politika na; vsé . konce in kraje meša, dokler se ne bo zmešalo povsod.
Berlin. — Tu sem je prispel italijanski zunanji minister grof Ciano, ki se bo sestal z nemškimi političnimi voditelji. V glavnem se bodo razgovarjali o protiboljševiški tezi, kako bi se dalo Francijo odtrgati od Rusije ki da je glavni levičarski križ čez Evropo.
London. — Zunanji minister Eden je izjavil te dni na nekem zborovanju, da se ne bo Anglija nič oddaljila od svoje mirovne politike in da bo svoje dolžnosti v okvrju demokracije vedno dosledno izvrševala.
To je kot nekako zagotovilo, da se ne bo odtegnila; francoskoruski zvezi.
Lisbona. — Portugalska "Vna te dni velike vojaške vaje ter je očividno, da je na, strani fašistov, predvsem seveda zato, ker portugalski kapitalisti na račun nesreče španskega naroda delajo lepe dobičke.
Moskva. — Ker je neki železniški uslužbenec povzročil nesrečo potniškega, vlaka pri čemer je bilo več mrtvih in ranjeni, je sodišče obsodilo nepazljivega delavca na smrt.
Santiago. — V čilenski republiki je ponovno pričelo z levičarskim gibanjem.
Pariz. — Nekega večera ta teden so nenadoma prihiteli nad Pariz sovražni zrakoplovi. Ta,-koj so bile vse luči pogašene, prevozna sredstva ustavljena, sirene so tulile in ljudstvo je pričelo bežati v podzemeljske rove, v zraku pa, je tedaj pričelo pokati.
To ni bilo nič drugega kot umeten vojaški manever iz zraka na Pariz. To pot seveda za spas, kmalu pa bo lahko tudi bridka resnica, kot je bilo v zadnji vojni.
Madrid. — Komunistična, poslanica, ki jo imenujejo La Pasionaria, je dejala na nekem mitinu ta teden: Narod ve da se bori za svojo zemljo. Ljudska vojska ima sedaj voditelje, disciplino, topove, tanke in puške ter drugega orožja in najbogatejše province.
Socialistični poslanec Tomás pa je dejal, da ne sme niti eden mož ostati v zaledju, sedaj ko se pripravljajo fašisti za odločilen udar na Madrid. In če bo sila, da se morajo tudi ženske do zadnjega boriti za svobodo španskega naroda. , Ravno isto izjavo so izdali tudi voditelji sindikatov in republikanov, da ne bodo fašisti za nobeno ceno dobili Madrida.
Za glavno mesto Asturije se vršijo krvavi boji med fašisti in rudarji ki se z nadčloveško Silo borijo z veliko premočjo, vendar se nočejo Podati, četudi so skoro obkoljeni in je po zadnjih vesteh samo v enem spopadu padlo 2.000 rudarjev.
DRUŠTVENE VESTI
Kratek opis igre "Rožmarin"
Drama "Rožmarin" je gotovo eno izmed najlepših del, kar jih je doslej dalo na oder Slovensko prosvetno društvo. Snov drame je vzeta iz zadnje svetovne vojne.
Prvo dejanje se vrši pred mlinarjevo hišo.
Fantje, ki odhajajo na vojsko, pridejo, da se poslovijo od najlepšega dekleta, mlinarjeve hčerke Lenke. Po fantovski navadi, pojoč pridejo, in pojoč odhajajo ko se poslovijo od Lenke.
Kmalu za njimi pride Tone, Lenkin fant, ki pa ga Lenka, kot je primnogih dekletih navada, ni preveč marala, ker ni bil tako razposajen kot so bili drugi, vendar bi se poročila z njim, če bi tudi oče, ki je bil natoričen pijanec, ne branil.
Ko se poslovi tudi Tone, pride italijan Giovanni, ki s svojo prikupno zunanostjo in dobro namazanim jezikom kmalu premami Lenko.
V drugem dejanju je Lenka že poročena z Giovannijem, ki stanujeta v Trstu.
Giovanni se je bavil z raznimi nepoštenimi posli, ter je imel v svoji službi več pomagačev med njimi tudi Melito, lepo in drzno koketo, ki ga navsezadnje spravi v propast, ker ni hotel ugoditi vsem njenim muham.
Lenka je sicer živela v izobilju, vendar je
bil njen zakon pravi pekel. Pri možu se ji je še slabše godilo kakor dekli.
Ko so avstrijski detektivi prišli na sled velikim sleparijam Giovannija, so gai aretirali. Lenka pa je ostala na cesti brez sredstev.
V tretjem dejanju, ki se godi v hiši mlinarjeve sestre Jere, se fantje vrnejo iz vojne. Marsikaterega je manjkalo. Tone pa* je prišel iz vojne zmešan, ko pa je zvedel da mu tudi Lenka ni ostala zvesta, ga je popolnoma potrlo.
Ko obidejo vsi k polnočniei in ostane Tone sam, začne na način blazneža, lci pa ravno takó pove vso grozo in resnico krvave vojske, praviti o vojni. Groza ga je gledati, ko živo predstavlja kako zasiplje zemlja pognana kvišku od granat, naše fante in kako ječijo pod traverza-ini ki so se s posutih hiš vsedle nanje. In vse to za "domovino" Avstrijo.
Strašen je njegov prikaz iz svetovne vojne.
Polagoma se umiri, zasliši se bučanje orgelj. Zdi se mu, ter se blazno sladko smehlja, da prihaja svoboda.
Medtem pride Lenka. Vsa je bleda in bolna. Tone jo ne spozna, takoj. Ko jo spozna po glasu jo pritegne k sebi in se razjočeta. Lenka je z roko otipala na. Tonetovih prsih suho cvetje — bil je njen rožmarin, ki mu ga je bila dala ob slovesu, in Tone ga je ves čas nosil na svojih prsih.
Lenka se tedaj vzravna, nekaj jo je zgrabilo za prsi, bolestno zaječi in omahne — mrtva.
Tone je sedaj popolnoma pri pameti, ter z najnežnejšimi glasovi kliče svojo nevesto, naj vendar vstane in naj ga vsaj sedaj ne pusti samega ...
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO I.
Gral. César Diaz 1657	Buenos Airee
VABI
- NA -
Veliko Prireditev
Z izvanredno bogatim sporedom, ki se bo vršila v
NEDELJO, DNE 25. OKTOBRA
v dvorani XX Setiembre v ulici ALSINA 2832.
V S P O R E D :
I.	del:
1)	Aljaž: Ne zveni mi (Mešan zbor)
2)	Sichrl: Slavček. (Moški zbor)
3)	Pavčič: Majolčica. (Moški zbor)
II.	del ;
Vspored gojencev zavoda "LIPA":
1)	Dve besedi Voditelja.
2)	S. G.: Zjasni zvezde mu temne (Deklamacija)
3)	Gregor Krek: Oblakom. (Deklamacija)
4)	N. N.: Canción al sol. (Delclamira a,rg. gojenec
5)	J. ž.: Gozdič je že zelen (Pojejo gojenci)
6)	G. 1.: Slovenec sem. (Deklamacija)
7)	S. W.: Hej1 Slovenci. (Pojejo gojenci)
4)	Vladimir Pfeifer:
"ROŽMARIN"
Po končanem vsporedu prosta zabava in
OSEIJ Primož Renčak, mlinar Iicnka, njegova hči 3ašperjev Tono IjoJzo
Urša, vaška uboga Odrtnik, kmet Blažon, kmet Giovanni Listrati Molita
Marija, služkinja I/orenzo, Giov. poslovni
tovariš fjorenzijeva
Htibner¿ voj. detektiv Tera, Lenkina teta Janez, hlapec Cajnarica, žena Sidanka, žena ^rvi fant l'rvo dekle
Fantje, dekleta, žene, Prvo dejanje se vrši d\ugo v Trstu, tretje Predosljih. ples do 11 ure.
E :
Stane Rljavec Jelka Bpacapan •loško živoc Milko Kogelja Marija Sonc Albin Rogelja Janko Koron Ivan Kacin Marija Zlobec Sofija Sulič
France Cigoj Olga Maurič Vlilan Robiša Ivanka J¿ojk Hado lačen Pavla Spacapa Fani Badalič Mirko Koron Rezka gpacapan otroci.
na Renčakovinl, na sveti večer v
Sviral bo slovenski orkester
K obilni vdeležbi vljudno vabi
ODBOR
Iz ozadja se sliši petje: Sveta noč...
Sveti večer je.
To bi bila glavna vsebina igre, ki pa je vsa prepletena še z drugimi prelepimi prizori. Vseh igralcev nastopa, čez trideset.
Režiser Joško Živec, ki igra tudi vlogo Toneta, je dramo dobro naštudjral ter so vse vloge v dobrih rokah.
Na tej prireditvi ne sme nikogar majkati. Povejte tudi vsem tistim ki morda ne vedo, za to prireditev, da naj pridejo pogledat.
Poleg igre pa, bo na programu, kot vidite na društvenem oglasu, tudi lepo petje moškega in mešanega zbora,, ki je eden prvih in se je še ojačil z novimi pevci.
Nastopili pa bodo s petjem in deklamacijami tudi gojenci iz zavoda Lipa.
Z eno besedo : Kadar slovensko prosvetno društvo priredi svojo prireditev, se vedno splača priti pogledati, ker je vedno užitek, to pot bo pa še prav poseben.
BODIMO TOČNI ROJAKI IN ROJAKINJE
Navadno je, da Slovenci prihajamo na prireditve vsaj pol ure pozneje kot je napovedano.
To je ne razumljivo. Zakaj bi ne prišli raje pol ure preje kot pozneje. Pomislite, da je dvorana plačana že od treh naprej do enajstih. Zakaj bi potem ne pričeli točno ob štirih.
O tem smo se menili tudi z odborom ter smo sklenili, da začnemo izvajati program točno ob napovedani uri, to je ob 4ih pop. Upamo, da, bodo vsi rojaki in rojakinje vpoštevali ta opomin, tembolj, ker če začnejo ljudje ravno takrat najbolj prihajati ko se ima pričeti s programom, so prireditelji prisiljeni počakati, da se v dvorani pomiri, ker drugače se moti pevce in igralce, da ne morejo pokazati tistega kot bi želeli in kar so se z velikim trudom naučili, in pa se moti tudi tiste, ki so točno prišli.
Torej v nedeljo dne 25 oktobra vsi na veliko prireditev v ulico Alsina 2832 točno ob 4 uri popoldne.
Ker sta oba člana Jugoslovanskega podpornega društva, jima vsi društveniki, posebno pa rojaki iz Bele Krajine iskreno čestitamo. Bilo srečno!
IZ CORDOBE
DOMAČE VESTI
ŽALOSTNA SMRT
Dne 4 oktobra se je z ogljeno kislino zastrupil krojač Avgust Stanič, doma iz Prvačine na Goriškem.
Kaj je gnalo nesrečneža v smrt ni povsem znano. Imel je stalen zaslužek in je nameraval zidati lastno hišico za katero je imel že precej materjala pripravljenega.
Mlada žena je našla moža še živega na postelji v zaklenjeni sobi, ko se je vrnila od svojih sorodnikov, pri katerih sta bili s sestro na obisku, medtem ko je mož dejal, da pojde v Slovensko prosvetno društvo katerega član je bil.
Klicali so takoj na rešilno postajo in je bil odpeljan v bonišnico, ki pa se mu ni dalo nič več pomagati, ter je drugi dan ob 5 uri popoldne izdihnil.
Pogreb se je vršil v torek 6 oktobra na pokopališče v Floresu.
Bodi mu lahka tuja zemlja. Preostalim pa naše naiskrenejše sožalje!
JUGOSLOVANSKO PODPORNO DRUŠTVO V CORDOBI
VABI
Vse slovenske in hrvatske izseljence iz Cordobe in okolice na veliko plesno zabavo ki se bo vršila v soboto dne 24 t. m. v Ukrajinski dvorani y ulici 82 štev. 1533, Barrio Ingles.
Začetek točno ob 9 uri zvečer in bo trajala zabava do jutra
Dobro založen bufet bo na razpolago za vsa žejna grla in lačne želodce. Sviral bo dobro poznan in izvrsten orkester FORJAN.
Vstopnina üa moške 80 ctv., ženske prosto. Zabava se vrši ob vsakem vremenu.
K obilni udeležbi vljudno vabi
ODBOR.
HIMEN
V soboto dne 3 oktobra sta, si prisegla večno zvestobo naš rojak Janez Mavern, doma iz Dra-gomlje vasi pri Suhorju v Beli Krajini in gdčna. Micka Tončič, doma iz Radovič pri Metliki v Beli Krajini. Za pričo sta bila Martin Mavern in Markota Malešič.
Svatba se je vršila v Hotelu Colon v krogu tonogih sorodnikov prijateljev in znancev.
OSEBHE VESTI ..
Jutri d ne 18. oktobra, bo praznoval 25 letnico mašništva in javnega delovanja med goriškimi Slovenci, naš rojak, gospod David Doktoric, kateri je pred kratkim prišel v Buenos Aires, kot dopisnik ministrstva za Soeijalno politiko in Narodno zdravje.
G Doktoric si je med dolgimi leti nesebičnega in posebn ona gospodarskem polju, sinotre-nega delovanja pridobil veliko število prijateljev, od katerih jih je tudi med nami precej. Ti mu pripravijo za, njegov jubilej "slavnostno kosilo" na katero so bila povabljena vsa naša društva in ostale izseljeniške ustanove, kakor tudi ostali izseljenci, da se nai ta način izrazijo hvaležne za trud in ljubezen, katero je jubilant vedno gojil do svojih rojakov.
Tudi mi se pridružujemo tem častitkam in želimo na mnoga leta.
HIMEN
Preteklo soboto dne 10 oktobra sta se poročila v La, Plati Mihael Bertold in Amelia Er-zetič. Ženin je doma iz Avč pri Kanalu, nevesta pa iz Grabna pri Gorici.
Bilo srečno!
HIMEN
Zvestobo do groba sta si obljubila, preteklo soboto dne 10 oktobra Ivan Legiša in Ivanka Skomina. Ženin in nevesta, sta doma iz Krasa.
Oba sta tudi zvesta naročnika Slovenskega tednika.	Bilo srečno!
ZOBOZDRAVNICA
Dra. Samoilovič de Falicov
in FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 i	Trelles 2534
IZ SALTA
Cen j. g. urednik!
Prosil bi Vas za malo prostora v S. T. Tukaj nas je zelo malo Slovencev, vse bi lahko naštel na prste ene roke. Zato tudi iz Salta ali Jujuja malokrat vidimo kak dopis.
Kar pa nas je tukaj imamo vsi stalno zapo-slenje. Samo ne mara vsak sem priti, radi slabega podnebja in malarije, ki jo tukaj imenujejo "chucho". Ta bolezen je seveda nalezljiva samo za novodošlece, ko se človek enkrat privadi, se jo ni bati.
Tudi nekaj sloVenk je že prišlo sem k nam. Pravijo, da jim zelo dopade tukaj, bolj kot pa v Bs. Airesu. Seveda, če ima žena res rada mo» ža, je povsod lepo.
Tudi eno slovensko poroko smo imeli tukaj v Salti. Dne 26 septembra sta si prisegla večno zvestobo Ignac Vidmar doma iz Cola pri Vipavi in gdčna. Angela, Stopar, doma iz Dolenj pri Jelšanah. Nevesta je prišla še le pred mesecem iz starega kraja.
Po poroki sta šla na ženitovanjsko potovali je v Tres Cruces v prov. Jujuy, kjer bosta tudi ostala, ker ima on tam stalno delo.
Mlademu paru želimo obilo sreče v novem stanu.
J. M.
IZ UREDNIŠTVA IN UPRAVNIŠTVA
J. G. Malagueño. — Poglejte tozadevni članek na drugem mestu Vsak prispevek ki se tiče naših izseljencev, bodisi v društvih ali ne, je dobrodošel. Pozdrav!
F. B, Mesto. — Hvala za naročnino in opozorilo. Tako se nam v mnogih slučajih primeri-Pozdrav!
A. B. Rosario. — Pismo prejeli v redu. V naši knjigi kaže, da je imel L. A. prvo plačano do 30. 8. 34. potem pa nič več do zadnje enoletne naročnine.
11. Mesto. — Seveda obljuba, dolg dela. Hvala. Pozdrav celi družini!
L T. Avellaneda. — Ko pridete, se bomo osebno natančneje domenili. Pozdrav!
O. M. Mesto. — Mislimo da bo prav, ampak kdo more ženske misli vedno uganiti. Pozdrav!
Zadnjo soboto Slovenski tednik ni izšel, ker ima ta mesec pet sobot. Seveda smo se pozabili v zadnji številki to javiti.
POZOR!
Naročnino lahko poravnate pri vseh naših zastopnikih. Po pošti naravnost na uredništvo in osebno vsak dan, vključivši nedelje in praznike, istotako tudi na uredništvu S. T,
IŠČEM
kovača družabnika, za na kampo z nekoliko kapitalom za postaviti si lastno delavnico.
Naslov: Tomas Jir, Empa San Vicente, FCS.
PRODA SE
ves mater j al: okna, vrata» podovi itd, po zelo nizki ceni. Kdor namerava zidati, naj ne zamudi lepe prilike. Naslov dobite pri uredništvu-
Dekliška Greda
SREČA
V Ameriko, v Ameriko po vasi je šel glas, tom, le tam bogatstva bo za nas!
Tako je odmevalo po mnogih slovenskih vaseh pred dobrim desetletjem. Takrat ko so se Prvi izseljenci odpravljali v Južno Ameriko.
Mlade moči, polne upa v lepo bodočnost so odjadrale v novi svet.
Potovanje po morju je bilo lepo, vendar kot ^hče ni videl v globino morja, tako nikdo ni ^ogel slutiti kedaj se mirno morje razsrdi ter ®as vseh prestraši, če že en pogoltne.
Tako nismo slutili kaj vse nas čaka v tujini, ker smo tudi bili sami mladi ljudje in zato ni-6ttio imeli še pravega pojma o življenju.
Amerika, sreča, bogastvo; vse to se je glasilo kot klic sirene. S zavezanimi očmi smo sledili temu klicu. Ko pa smo stopli v novi svet, smo občutilo vso trdost in razočaranja življenja.	-/P
Zapeljiva pesem sirene se je izpremenila v
bolestno pesem domotožja, kesa in pri mnogih v morečo pesem ubupa.
Skoro noč je že bila, ko je naglo na vratih povzonilo. Šla sem pogledat. Bil je mladenič iñ me je poprosil, če bi hotela povprašati pri gospodarju, ako ima kake stare hlače ali srajco ki mu ne rabi več.
Za obleko pri gospodarjih nisem mislila prositi, ker sem vedela, da vse to raje za par mi-zernih pesov prodajo kot pa da bi komu darovali, pač pa so pred dnevi zavrgli par še precej dobro ohranjenih čevljev, ki sem jih jaz shranila, če bi kdo potrebnih šel mimo.
Te čevlje sem mu torej dala. Ves vesel jih je sprejel in se mi je zahvaljeval ter mi je potem s'tujim naglasom pripovedoval sledeče:
— Veste, je že precej časa ko nimam stalnega dela. Tu pa tam dobim kakšno "chango" ki pa mi ne zadostuje niti za skromno življenje. Če sem doma, ne dobim dela, to je gotovo, če pa grem dela iskati in ga dneve in tedne ne do-
bim, pa vse za vožnjo porabim in nimam s čim kupiti kuha, kaj še le, da bi si kupil čevljev in obleke.
Zima v mestu je huda! — je nadaljeval. — In še liuje je pozimi na kampu. Toda sedaj na pomlad poljedelci rabijo delavcev. Tja se bom: odpravil, ampak kot vidite niti obleke nimam in čevljev tudi ne, pa "que suerte" vi ste me preskrbela s čevlji, mogoče mi bo sreča tudi ene hlače in srajco naklonila.
Ubogi mladenič! Gotovo pred odhodom y tuji svet ni slutil, da ga bo kaj takega doletelo. Življenje je res včasih tako kruto, da bi ga človek za malo izpljunil, vendar močni ter zmagoslavni so samo tisti ki se ne strašijo boja in znoja.
Milan Medvešek:	Brinda
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENEŠ DE BILIK,
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče
v popolno oskrbo Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I, nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Airea
FEODORA
Ce pa bi bil prisiljen čakati na svoje mornarje, ki bi vas prepeljali na obalo, tedaj bi moral čakati kakor uro!
To pa je nemogoče!
Držati se moram svojega reda in hitrosti, ki ^ jo je predpisala družba!
V slučaju, da vztrajate - prt svojem sklepu, je "ajveč, kar lahko storim za vas to, da vam dam 6a razpolago majhen čoln, vi pa morate veslati 8ami z njim k obali!
¡Vrečo vzamete seveda s seboj, kar je samo po Rebi umljivo.
—	Vaš predlog gospod kapetan nadkriljuje vsako moje pričakovanje — odgovori Vladimir navdušeno — bodite tako ljubeznjivi in ukažite, naj sPuste čoln v vodo!
Kapetan parnika je takoj izdal potrebna pobija, da so spustili čoln v vodo.
Potniki so se razgli, nekateri, da bi prišli v svoje kabine, drugi pa k ograji, da bi videli, kako bodo čoln spustili v vodo, Vladimir je ostal skoraj sam.	'
—	Razume se, da grem tudi jaz z vami, gospod ioročnik, — je slišal glas za seboj.
—	Ah, ti si tukaj Dimitrij, — vzklikne Vladimir, kakor da bi se zbudil lz spanja. — Da, ti zve-sti mladenič, ti me boš spremljal in prepričan 8«m, da bova midva vesla uspešno uporabljala in 8r.ežno priveslala k oba/11!
—' Nisem sicer mornar, gospod poročnik, — °^rne Dimitrij, — toda že kot deček sem se pre-^ftogokrat igral na vodi, ki se nahaja v bližini na§e vasi In radi tega sem navajen ravnanja b *olnn
—	Tedaj ml preostaja samo še, — spregovori ^ajcl mlanl poročnik In pogleda lepo Japonko, —
se poslovim od vas, Mimoza!
Prepričan sem, da negotove usode, kateri grem niste pripravljeni deliti z menoj, kajti ^arno je voziti se v orehovi luplnlcl po raz-Volgi In ravno tukaj, kjer se sedaj naha-k^o, je Volga najbolj široka!
'— Četudi bi bila takšna kakor morje, — odbori mlada japonka, — bi si niti za hip ne podíala,
ko bi bilo treba sesti k vam v čoln,
ladlmlr! Mar mislite, da sem strahopetna?! j ^a, Vladimir, vaša usoda je tudi moja, — ln
6 vam je odrejeno, da utonete v Volgi, tedaj bom jaz umrla z vami — niti trenila ne bom z oče-
som!
—	Dobro torej, — odloči Vladimir Bjorotin, ter ponudi svoji spremljevalki roko, — tedaj me takoj spremljajte, jaz pa se nadejam, da se boste kmalu imeli priliko prepričati, da ni niti najmanjša neumnost, ko sem trdil, da v tej vreči nI trupla, temveč živo bitje!
)Glavo bi dal za to, da je v vreči živ človek, muči me samo negotovost, kdo je oseba, ki je skriva ta vreča, ki sem jo ugrabil valovlma Volge.
—	Gospod poročnik, — reče kapetan v tem trenutku, — za odhod je vse pripravljeno!
Tudi vašo prtljago sem ukazal prenesti v čoln.
Vladimir se je sklonil in dvignil vrečo
Potniki so se stresali od groze, ko so videli kako prisrčno je pritisnil mladi poročnik od kolere okuženo telo k sebi
Hitro je plezal Vladimir po stopnicah in že v naslednjem trenutku je bil v čolnu.
Nežno je položil vrečo, v kateri je ležalo nepremično truplo, na dno čolna k svojim nogam, sam pa je sedel na klop.
Mimoza in Dimitrij sta mu sledila.
Dimitrij prime za veslo.
—	Srečno pot! — je zaklical še enkrat kapetan "Rurika" s krova.
—	Srečno pot! — se je odzvalo od spodaj.
Tedaj so mornarji odvezali vrv, majhen čoln pa
so zagrabili valovi.
Vesla, ki sta jih držala Dimitrij in Vladimir Bo-rotln, so se zarila' globoko v vodo in htro se je oddalji čoln lz svetlega prostora električnih sve-tlljk, ki so gorele na krovu "Rurika" in razsvetljevale okolico.
Toda niso minile niti tri minute, Vladimir pa je potegnil veslo iz vode in ukazal Dimitriju, naj sam vesla. Tedaj pa je potegnil nož, tisti nož, ki so mu ga hoteli ugrabiti na parnlku, položil ga je na surovo platno.
—	Dragi Vladimir, — spregovori Mimoza, — preden se lotite tega. dobro premislite!
Pomislite, kaj če ima kapetan prav, ko je trdil, da ee nahaja v vreči samo truplo, ki je postalo žrtev kolere;? To je strašno dejanje!
Sebe in oba naju boste posvetil amrtl!
—• Trdno sem prepričan, da se nisem zmotil, ko sem v vreči slišal glas!
Pa četudi bi bila to zmota, jaz moram Izvedeti resnico!
Pomislite, Mimoza, kako bi mogel biti miren, če bi pustil tajno te sive vreče nerazrešeno!
Da, na vsak način moram izvedeti, kaj je v tej vreči, čez nekaj trenutkov boste pa tudi vi to vedeli, to vam zagotavljam! — je dejal zasoplo.
Navsezadnje pa, Mimoza, ste šli sami z menoj, jaz vam nisem tega predlagal!
Radi tega boste morali posledice tega svojega koraka tudi sami prenašati!
»Medtem, ko je Vladimir Borotin tako govoril, je napravil v lanenem platnu zarezo.
Vedno dalje in dalje je drsel nož, čez nekaj hipov je vreča padla in —
Vladimir plane s svojega sedeža.
Majhni čolniček se je zamajal in ni mnogo manjkalo, da se nI prevrnil.
—	Feodora! — vzklikne mladi poročnik ln pokaže z drhtečo roko na prekrasno deklico, ki je ležala sedaj odkrita na dnu čolna pred njegovimi nogami.
—	Feodora, — moja mila Feodora! Ah, torej se le nisem zmotil, ko sem slišal njen glas!
Tvoj je bil tisti glas, ki je šepetal moje ime, fe svojo trdovratnostjo pa sem te rešil ,grozne smrti!
V svojem naročju sem te nosil po valovih Volge!
Branil sem te proti neverjetnemu kapetanu "Rurika" ln proti potnikom tam na krovu!
Da, draga moja, sedaj si dvojno moja, kajti b ponosom ln s samozavestjo lahko trdim:
i— Rešil sem ti življenje.
Vladimir se je sklonil k Feodori. položil si je njeno glavo na krilo, božal jo je po plavih laseh in jI mokre kodrčke odstranjeval s čela.
Mimoza je spremljala vsako njegovo kretnjo % plamtečiml pogledi.
Vsaka beseda, ki jo je Viladimlr spregovoril, se jI je zdela kot puščica, ki je bila naperjena proti njej.
Vse peklenske muke strastne ljubosumnosti so se jI naselile v tem trenutku v duši.
To Je bila torej tista druga, ki jo je sovražila, ona druga, kateri je pripadalo Vladimirjevo srce, ona druga, radi katere se Mimozi nI posrečilo, da bi s svojimi čari pridobila mladega ruskega poročnika!	•
Ha, kako Je sovražila to drugo in kako je preklinjala trenutek, ki Je prlvedel Feodoro Vtladi-mlrju v naročje.
Kako bleda Je, — spregovori Vladimir, — sladko moje, kaj so ti storili? Ubogo dete!
Kako Je vendar mogoče, da si postala žrtev zločina, da so te v vrečo zašito vrgli t vodo?!
LJUBEZEN
Avtomobil je drčal v enakomernem tempu po bulvarju, v katerem sta se peljala prijatelja I:van in Bratko. Ivanu je bilo že trideset let, dočim je Bratko komaj prekoračil dvajseto leto.
Vozila sta počasi in bilo je očitno, da se jima ni nikamor mudilo, medtem ko so se drugi avtomobili jezili nad nju in glasno liupali, češ, ne-otesanca, kaj mislita, da je cesta samo za vaju, "toda ona se nista zmenila za njih kletvice.
Zavila sta v mestni park, kjer sta ustavila avtomobil in se. poglobila v resen pogovor.
"Poslušaj me, Bratko, mlad si še," je govoril Ivan, "in nisi pričel niti dobro živeti, a že hočeš tako modro presojati svet. Svet ni tako preprost, je velik z veliko komplicirano dušo, med medtem ko si ti drobec v vesoljstvu — atom, in pričakuješ, da se bo vse vrtelo okoli tebe, ker se pa ne. govoriš kakor starec, ki mu je bilo vse življenje strup. Prijatelj, prevelika čr-lioglednost, ne hasne človeku — zastruplja ga!"
Bratko je komaj čakal, da je Ivan skončal, nakar je porogljivo odgovoril:
"Ti, ki tako modro govoriš in ki te kličemo "profesor", ti, ki gledaš ta "lepi" svet skozi rožnata očala, pokaži mi smer življenja, povej mi,
kaj je smisel življenja? Toda ne govori mi v globokih frazah in učenih izrekih svojih "ljubljencev" — kratko in jedrnato mi odgovori na moje vprašanje, da te bom dobro razumeli!"
Ivan je svojega, mladega prijatelja pazljivo poslušal, nato pa je rekel:
"Smer, smisel tvojega življenja naj ti pokažem?... Zaboga, mlad si še... Preveč misliš nase in premalo na druge, zato ne vidiš prave poti, zato pričakuješ, da si ti bo prikazala fata morgana, ki ne bo nikoli izginila, in ker se ne prikaže, iščeš nevarnega izhoda, obupuješ nad samim seboj! Moj nasvet, je: Osrečuj človeka in srečen boš, delaj, trdo delaj, toda ne za ljudi, ki z žveplom škropijo svet, marveč za ljudi, ki na svojih utrujenih plečih nosijo svet! Pomagaj jim, odvzdigni jim težo in postal boš tako zaposlen, da boš popolnoma pozabil na slabe misli, ki te sedaj tako pogostoma obletavajo".
"Tvoj odgovor me ne preseneča", odvrne Bratko. K vragu z ljubeznijo do človeštva, sam sem del njega in silno potrebujem ljubezni, toda te ni nikjer, zato je tudi v meni ni! Praviš tudi, naj se posvetim znanosti, naj postanem kozmopolit... Vse to se lepo sliši, toda končni zaključek je vseeno vedno enak: trpljenje,
prevara, boj — in kaj je povračilo za vse to?-Ali morda nesmrtnost, Id jo slikajo sofist božji hlapci? Bedarija! Dobro, zelo dobro, je nekdo zapisal, da so zavedni samomorilci največji modrijani na svetu: človek bo postal sam svoj bog tedaj, ko.bo imel dovolj poguma, in samozavesti, da si bo pretrgal nit življenja brez strahu, s smehljajem na obrazu!"
"Tako govorijo samoljubni strahopetci, to je filozofija zmešancev!" je pomilovalno dejal Ivan.
Minilo je nekaj mesecev. Prijatelja sta se zopet peljala z avtomobilom v mestni park. Šo-firal je Bratko, ki je zadnjič tako obupno proglašal življenje za nesmisel, toda danes mu je žarel obraz poln sreče in vere v človeštvo.
"Torej si, našel pravo pot?" ga je radovedno vprašal prijatelj.
"Da, Ivan! Sedaj vem zakaj živim, sedaj imam zopet vero v življenje".
"Kaj se ti je vendar zgodilo? Ali si mogočo ljubitelj neumrljve znanosti?"
Bratko se je skoro prezrljivo zasmejal.
"Znanost je za askete, zame pa je ljubezen smisel življenja!"
"Ljubezen?... Kakšna ljubezen?..." je poizvedoval Ivan.
O, kako strašna je usoda!
Dimitriju so polzele solze po licih, ko je slišal govoriti svojega dobrega gospodarja.
Zvesti sluga se je srčno veselil, da se je izkazalo gospodarjevo domnevanje kot pravilno, da je prinesel namesto mrtveca živega človeka na krov "Rurika".
Kajti da imajo pravka z živim in ne z mrtvim bitjem, to ni bilo jasno samo Vladimirju Boro-tinu in njegovemu zvestemu Dimitriju, temveč tudi Mimozi.
Čeprav se Feodora še ni zavedla, vendas je prihajala nežna rdečica na njena lica.
Njene deviške prsi so se dvigale in spuščale pri pravilnem dihanju, trepalniie pa, ki so se lahko stresale, so govorile Vladimirju, da se bo v kratkem zbudila.
—	Feodora,--vzklikne Vladimir še enkrat in
stisne ljubljeno bitje še krepkeje k sebi, kakor da bi ga hotel ogreti, kakor da bi hotel udarce ■njenega srca spojiti 6 svojimi, — Feodora, moja ljubljena Feodora zbudi se!
Tedaj pa, — tedaj so se njene ustnice stresle, tih glas pa je spregovoril:
—	Vladimir!
—	Da, zlato moje, Vladimir! — Pri njem si, ti počivaš v njegovem naročju!
Zbudi se, moja sladka Feodora, vrni se zopet v življenje, v katerem bova oba presrečna!
Kajti sedaj si moja, samo moja!
Sedaj te ne pustim več od sebe, rešil sem te in te pridobil za vse življenje!
Zdajci so se odprle njene trepalnice, pogled pa, ki je počival na Vladimirju, je govoril, da je pri polni zavesti.
—	Kje sem? — je tiho zašepetala.
Tedaj pa se je zdrznila, ovila svoje roke ljubljenemu možu krog vratu in šepetala:
—Pri tebi sem! — Kajneda, dragi, jaz sem pri tebi? Nikdar me več ne pusti od sebe!
Ah; reci mi, da me ljubiš!
—	Ljubim te! — odvrne Vladimir Borotin. — Ljubim te. Ta vest naj te sprejme v novem življenju!
^ Kako pa sem prišla sem — v ta čoln? Vladimir, kaj se je zgodilo z menoj?
—	Našel sem te v vreči, ki je plavala s teboj -po Volgi, — odgovori Vladimir. — Toda ne iz-prašuj me! — Pozneje ti bom vse povedal!
Sedaj moraš počivati, zlati moje, — vzravnaj :se nekoliko — tako — —
Ah, že se ti vrača kri v lica, — tvoji pogledi so vedno jasnejši, Feodora moja — —
Spočij se tu, na mojem srcu, preljubljena Feodora, predaj se popolnoma blaženi sreči!
Na svetu je namreč meja sreče, ki si jo človeška domišljija ne more predstavljati.
Ta molk pomeni — blaženost!
—¡Sedaj pa k obrežju, Dimitrij, — vzklikne Vladimir in poklie svojega zvestega služabnika.
—	Uporabi svojo moč, da srečno dosežemo obrežje!
Kajti Volga — sveta Mati Rusije — ne more biti tako neusmiljena, da bi nam preprečila rešitev.
Tamkaj v temi vidim žarke svetlobe, gotovo mora biti tamkaj obrežje, — tja obrni naš čoln!
—	¿e bi valovi pokrili sedaj čoln, — zamr-mra Mimoza, — bi bilo zame bolje, kajti sedaj
—	sedaj mu ne bom jaz pomenila ničesar več, druga pa mu bo vse na svetu!
Vdadimir seveda ni slišal te želje. Vse njegove misli so bile sedaj pri ljubljeni Feodori.
Ni se utrudil, ko je poljubljal njene svetle lase in se igral z njenimi kodri, jo pritiskal na svoja prsa in zaljubljeno šepetal njeno ime.
In Feodora je počivala pokojno in presrečno na njegovem toplem srcu.
Ali, četudi bi sedaj valovi pokrili čoln, četudi bi jih ugrabila smrt, ona se smrti ne b bala, saj bi vendar bil pri njej njen ljubljeni Vladimir.
Toda naenkrat se zdrzne lepa, mlada velika' kneginja. Gotovo se je v njenem spominu pojavila neka grozna misel. Kajti položila je z naglo kretnjo svoje bele roke na ramena milega moža in mu dejala z drlitečiim glasom:
—	Poslušaj me, Vladimir, — poslušaj me in dobro si zapomni moje besede!
'Moj Bog, kako sem vendar mogla le za trenutek pozabiti, da te nisem opozorila na nevarnost!
—	Na nevarnost — ljubica?
—Ti se nahajaš v veliki nevarnosti. —- nadaljuje hitro Feodora, kakor da bi se bala, -da ji ne bi zlobna usoda preprečila teh besed, —.Vladimir, nahaja se v življenjski nevarnosti!
—	Nemogoče! — vzklikne Vladimir — Kaka nevarnost bi mi lahko še sedaj pretila, ko si ti pri meni?.
Saj vendar držim vso svojo srečo v svojih ra,
Uah!	^^ifS
—	Vladimir, izgubljen si, moram te opozorit' na velikansko nevarnost. Pazi se, Vladimir, pazi se — — —
Strahovit grom je naenkrat pretresel ozračji tako da Vladimir ni slišal Feodorinih besed.
Grom in vpitje se je razlegalo proti nebu.
—	Milostljivi Bog, kaj je to? — vzklikne Vladimir pokaže z drhtečo roko tja, kjer se je nahajal "Rurik". — 'Glejte — ognjeni stebr —' parnik, ki smo ga pred kratkim zapustili, se nahaja ves v plamenih!
—	Parnik gor(, — vzklikne Dimitrij, — proč — proč iz bližine "Rurikove", ker smo morda drugače tudi mi sami — —
Dimitrij ni končal.
Naenkrat je namreč nastopila katastrofa, ki )e uničila vsako Vladimirjevo upanje, Feodori pa ie preprečila, da bi še pravočasno opozorila Vladi' mirja na nevarnost, ki mu preti.
Prvi eksploziji na "Ruriku" je kmalu sledil» druga. Velikanski parnik je bil raztrgan na kose.
Kosi lesa in železja, mize in stoli so plavali P° motnih valovih Volge.
Eksplozija dinamita je bila tako velikanska, da se je "Rurik" dobesedno razletel na drobn® kosce, ki so frali po zraku daleč naokrog — vse do onega mesta, kjer se je boril čoln z našim5 znanci z besnimi valovi Volge.
Čoln, v kateref so se vozili Viladimir, Mimoza. Feodora in Dimitrij, je naenkrat zadel strahovit udarec.
Ce je bila to velika deska, jambor ali kakšni druga stvar, ki je priletela z "Rurika", tega ne vemo.
Kakor težko ranjeni konj, tako se je čoln še enkrat dvignil nad površino, nato pa se je bliskovito potopil.
Ozračje je pretresel strahovit krik.
Toda že trenutek pozneje je vse utihnilo, sitii-1' na tišina je zavladala nad okrutno Volgo.
—	Feodora! — to je bila Vladimirjeva zadnja beseda, ki so jo izgovorile njegove ustnice'
Nato se je oprijel mehanično, v nagonu utop' ljenca, ki se oprijema kateregakoli predmeta, za neki leseni hlod, ki je plaval nad njegovim telesom.
Valovi so ga odnesli in Vladimir je čutil, da "e bo utonil v hladnih valovih.
To da spoznanje, da je našel rešitev in da prišel na obrežje, ga ni moglo potolažiti.
(Nadaljevanje)
"Ljubezen, ki gori kakor vulkan, ki daje pe-roti tvojim sanjani in te zaziba v čarobno spanje, da je že ta svet paradiž!" je vzhičeno de-*
klámiral. '
"Razočaral si me. Pričakoval sem več izvirnosti tvojega duha, toda ti mi poješ s starimi, sto in stokrat izrabljenimi besedami: "ljubezen, mehka, lepa, goreča, z vso silo človeškega, duha..."
"Ne posmehuj se!" se je vznevoljil zaljublje-
PRIMORSKE VESTI
nee.
Toda, oprosti vprašanju, ali si prepričan, .da je ljubezen neumrljiva? Ali si gotov, da te -dekle ljubi, in če te ljubi, ali veš, kako dolgo te bo ljubila?... In, recimo, da bi te prenehala ljubiti, kaj potem, kam boš usmeril svojo pot, kaj ti bo v nadomestilo?"
"Tvoja nevera v ženske me ne vznemirja, kajti dobro poznam svojo ljubico; ona. je tisti ženski tip, ki sVojega izvoljenca ljubi do svoje smrti!"
"Da jo poznaš, ti rad verjamem, toda o njeni ljubezni ne bi smel biti preveč globoko uve-rjen. Popolnoma si pozabil, da je mnogo modrih mož zapisalo, da je ženska kakor sfinga in ,jo ne moreš nikoli doumeti. Tedaj ko misliš, da ji vidiš v dno duše, tedaj se najbolj motiš, tedaj ko veruješ, da je pripravljena darovati življenje na oltar tvoje ljubezni, tedaj te vara z drugimi moškimi, ki so bolj duhoviti."
"Nekoč si mi dejal," ga zavrne Bratko, "da biti prevelik črnogled ne hasne mlademu človeku. '■ Danes naj velja, zate ta izrek!"
"Nisem črnogled, starejši sem od tebe in imam več izkušenj kakor ti."
Končno sta se pripeljala v park, ki je bil natrpan z avtomobili. Bila sta še vedno v živahnem pogovoru, ko se je Ivan nenadoma ozrl proti bližnjemu avtomobilu, v katerem je neki parček častil boginjo Venero.
"Poglej, Bratko, tam se dvoje src izliva v eno, pri belem dnevu, v pričo vseh ljudi. Ali človek lahko veruje v tako ljubezen?..."
Bratko se je obrnil v označeno smer in — oči so mu skoro skočile iz jamic. Nekaj časa je strmel proti avtomobilu, kakor da bi bil paralizi-ran, končno pa se mu je izdrlo globoko iz notranjosti : "Pojdiva odtod!"
Ivan je razumel — v avtomobilu je sedela ona, na katero je Bratko stavil svoje življenje.
Ali si že pridobil novega naročnika za Slovenski tednik?
KAKŠNI SE VRAČAJO IZ AFRIKE
Zadnje čase se je spet vrnilo nekaj naših fantov, ki so bili poslani v Afriko. Toda le malokateri izmed njih se je vrnil zdrav. Vsak je prinesel s seboj spomine iz divjih afriških bojev. Štiri in dvajsetletni IJrbančič Franc iz Hrastja pri Št. Petru je zgubil sluh. Žalosten postaja zvečer s fanti nai vasi, a njihovih po-govorvo ne sliši. Odšel je močan in zdrav, domov sé je vrnil popolnoma izčrpan, najhuje pa je to, cla najbrže nikoli več ne bo slišal. Isto-tako smo se prepričali iz pisem in slik sina nelce naše naročnice, ki še še vedno nahaja v Abesmiji.
, Ubogi naš zasužnjen narod, kako bridko je vsepovsod preganjan in bičan.
BOBEN POJE PO NAŠIH VASEH
V Golacu v Istriji je bilo trinajst malih posestnikov kaznovanih na denarno globo od 2 miliona in tisoč lir ker so kupovali razne potrebščine v svobodni Reki kjer je blago mnogo ceneje, ker ni obdavčeno od države.
Ker omenjeni kmetje niso mogli plačati visoke globe, saj niti njih premoženje ni toliko vredno, je finančna direkcija dala na dražbo vse omenjene kmete ter jim je bilo prodano vse imetje za 56.000 lir in je kupila/ neka banka iz Trsta.
Ti od države oropani kmetje so:
Jurišečič Tomaš, Maglica Anton, Jurišečič Jakob, Mršniš Jakob, Maglica Josip, Maglica Frane, Maglica Tomaš, Maglica Josip, Maglica Ivan, Jurišečič Anton, Maglica Ivan, Maglica Frane n Milanovič Adam.
Za enkrat so še vsi v svojih hišah, dokler ne bo banka prodala vse skupaj neki italijanski družbi ki ima namen kolonizirati Istro z italijanskimi priseljenci.
Treba je pripomniti, da so vsi omenjeni kme-
v
tje družinski očetje ter imajo skupno družine 80 članov, ki bodo vsi brez sredstev pognani na cesto.
Podgorje. — Antoniji Poljak so odvzeli koncesijo za gostilniško obrt, ker da je njen mož Član neke protifašistične organizacije v Južni Ameriki.
Trst. — Umrl je svetoivanski župnik Franc Sila. Rodil se je leta 1862 v P ovir ju na Krasu
Ako hočete biti zdravlieni od vestnega in odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. GO DEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-listi za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni * ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SI OVENSKO	Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21.
CALLE CANGALLO 1542
ter je bil 23 let-om novomašnik. Bil je med vsemi zelo priljubljen. Blag mu spomin.
PET DEZERTERJEV S PRIMORSKEGA USTRELJENI HV RIMU
"Istra" je izvedela, da je vojno sodišče v Rimu obsodilo na smrt radi veleizdaje in dezer-Matuljali blizu Reke, starega 24 let.
O Klementu Sergu smo poročali za časa ita-terstva Klementa Serga., doma iz Benčiničev pri lijanskega vpada v Abesinijo, da je pobegnil iz italijanskih vrst ter se predal Abesincem, ki so ga odvedli- naravnost pred neguša Haile Sela-ssijejai. Etiopskemu cesarju je Sergo povedal, da je sicer moral v vojno kot italijanski državljan, vendar pa da se1 ni hotel boriti proti Abesincem, ker je po narodno sti Jugoslovan in zato ne more biti pristaš Mussolinijevega režima, ki Slovence in Hrvate preganja. Ponudbo neguša, ki mu je hotel plačati vožnjo za v Jugoslavijo, Je Sergo odklonil ter je izjavil, da raje ostane v Addis Abebi, če mu dajo možnost, da se zaposli. In res je dobil delo kot mehanik.
Ko so se italijanske čete začele bližati glavnemu mestu, so v Addis Abeb izbruhnili neredi in Serga so po vsej priliki zaprli tako, da ni mogel pobegniti. Padel je Italijanom v roke; odpeljali so ga v Italijo in 29. julija pred jutranjo zoro t. 1. je bil v Rimu ustreljen v hrbet.
Sergo zapušča ženo, s katero se je bil pred nedavnim poročil, in pa malega otročička. Družino so obvestili o njegovi smrti ter ji dostavili dokumente in 275 lir, ki jih je imel pokojni pri sebi.
Obenem s Sergom je bilo obsojenih in ustreljenih še četvero drugih dezerterjev iz Julijske krajine: trije vojaki iz Postojne in neki oficir iz Reke. Njihova imena pa še niso znana.
VSA DRUŽINA PRED SODNIKOM
Dne 8. julija t. 1. se je vršila dražba pri Miklužu Josipu v Črnem vrhu. Na prisilni prodaji je bil njegov vol Med njim, njegovo družino in izvršilnimi organi je prišlo do burnega/ incidenta, ki jih je privedel pred goriško sodišče. Dne 28. avg. so se morali zagovarjati Mik luž Josip, njegova žena Marija, sinova 27-letni Jakob in 22?letni Josip ter 20-letna hči Ivana, da so se zoperstavljali javnemu organu in mu grozili ter ovirali njegovo delovanje. Jakob pa je bil še posebe obtožen, da je za-sramoval, in Ivana, da je žalila karabinjerske-
RESTAVRANT - BAR
nudi vse ugodnosti našim rojakom Kegljišče. — Vsako nedeljo ples. Slovenski orkester "Valenko" Za obilen obisk se priporoča
Stefan Celeč
M. ESTEVEZ 499, AVELLANEDA
t
CASA "CASTRO"
ČEVLJARNICA — KNJIGARNA
Šolske in pisarniške potrebščine Prodaja modnih čevljev po nizki ceni za moške in ženske
TRELLES 2668
Paternal
rT^ ____ m
ga brigadirja Antona Spado. Sodišče je obsodilo Jakoba na 15 dni zapora, opi-ostilo ženo Marijo, a sinovi so dobil od 3 do 7 mesecev pogojno.
NADŠKOF MARGOTTI IN ŠPANIJA
Goriški nadškof Margotti je razposlal okrožnico, v kateri poziva duhovnike in vernike, naj molijo v cerkvah za zmago španskih upornikov. Okrožnica pa je menda namenjena samo italijanskim vernikom, kajti v njej je rečeno:
"Mi, ITALIJANSKI katoličani, ki imamo srečo, da uživamo mir pod okriljem našega močnega in čuječega Režima...".
Seveda bi bilo nekoliko čudno, če bi goriški nadškof baš v času, ko se naš jezik izganja še iz poslednjih goriških cerkva, izjavljal tu za slovenske katoličane, da "uživajo mir" pod okriljem sedanjega italijanskega režimai.
STROGA PREISKAVA JUGOSLOVANSKIH DRŽAVLJANOV NA MEJI
Ljubljana, avgusta 1936. Iz Rakeka poročajo: Pred kratkem se je vrnila iz Italije skupina jugoslovanskih državljanov. V Postojni so jih italijanske oblasti peljale v carinarnico, kj er so izvršili strogo preiskavo. Morali so se sleči do nagega. Preiskavo so organi nadvse natančno vršili. Pretresli so jim vse perilo in obleko. Pozornost jim je tud vzbudilo intimno žensko perilo. Iskali so celo med prsti in po drugih delih telesa. Ker niso dobili ničesar, kar bi moglo potnike kompromitirati, so jih končno zpustili. Vsi so bili zaradi te neprimerne preiskave silno razburjeni in so izjavili, da ne bodo nikoli več šli v Italijo.
DROBNE VESTI IZ NAŠE DEŽELE
—	Nevarno se je ranil pri padcu 61 letni Anton Doljak iz Vrdele pri Trstu. Zlomil si je lopatico in je bil prepeljan v bolnico.
—	Trije požari so nastali zaradi izredno su-
hega vremena. Na Opčinah je zgorelo 1.200 m2 grmičja in gozda, pri Bamah 12.000 m2 in precej trave pri Sv. Ivanu v Trstu. Gasili so tržaški gasilci.
—	Zopet se je zgodila smrtna nesreča z granato. 25 letni Krpan Stanislav iz Renč je pri nabiranju vojnega materijala zadel s krampom ob granato, ki ga je smrtno ranila, tako da je v nekj trenutkih umrl.
—	V Komnu je požar uničil senik 37 letnemu Josipu Krnerju. Poleg sena je zgorelo tudi po-ljedeljsko orodje. Škode je 4.000 lir.
—	Grgič Josip iz Trata, sedaj nastanjen v Mariboru, je dobil te dni 250.000 dinarjev na loterijo.
—	Leban Rafael iz Lokovca pri Kanalu je bil oproščen pred goriškim sodiščem, ker je bil osumljen da je ranil Humarja Franca.
—	Pri znanih pravnikih grozdja (festa del-1'uva), ki so jih priredili na Krasu so šle v po-vorki tudi naše narodne noše, ki so vzbudile veliko zanimanje. Pravijo, da so karakteristične in pisane, zato jih je fílmala družba "Luce".
—	Dopolavoro iz Trsta prireja izlet z ladjo "Neptunio" v Zader. Izlet ima, propagandni namen.
—	V Ozeljanu je požar uničil senik in hlev Škarabotu Antonu. Škode je 10.000 lir. Zgorelo je 190 q sena in poljedeljsko orodje.
—	Karabinjerji so aretirali v Cerknem 38 letno Uršulo Špik, 34 letno Nežko Škarčo in 25 letno Ljudmilo Lenar Vse so iz Novakov in bodo morale sedeti zaradi tihotapstva.
—	V Spodnjem Logu je zgorela hiša Francu Valasu. Škode je 3.000 lir.
—	S senika je padel 15 letni Bric Ivan iz Tabora pri Dornbergu. Prepeljali so ga v bolnišnico.
—	Težko je bila ranjena v Gorici na Travniku Štefanija Pavlin iz Ozeljana, ko sta trčila avtomobil in motocikel, na katerem se je peljala.
\
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO
NUDI SVOJIM ČLANOM:
Čitanje knjig najboljših domačih in tujih pisateljev. Čitanje časopisov in revij iz domovine in Severne Amerike. Priložnost za pevsko ali dramatično izobrazbo. Znižanje vstopnine na priditve in prosto na domačo zabavo. Kulturni cilj: širjenje in izboljšanje glasila in drugih izobraževalnih pripomočkov. Gospodarski cilj: Ustanovitev lastnega doma, itd. Brezplačno krogljišče.
V tvojo korist je, da postaneš član tudi tL
Društveni prostori: GRAL. CESAR DIAZ 1657 — BUENOS AIRES
—	Dve nov kapami so zgradili v Tolmimu Imenujejo se "Re dTtalia" in "Monte Nero'r (Krn). V njih bodo nastanjeni 1. regiment in-fanterije "Re" in 4 grupa artilerije. Stavbi je .delalai tvrdka Chini iz Milana.
—	Goriški prefekt je prestavil sledečje občinske tajnike: Ramot Alojza iz Cola v Črni Vrh, Leonharda Battistinija iz Rihemberka v Col, Tomaža Mazzillija iz Črnega vrha v Renče, Mihaela Maniconeja, iz Renč v Rihemberk.
—Goriški prefekt priporočuje občinstvu naj sedaj uničuje komarjo zalego. V Gorici se je ta nadloga zelo razpasla in je postala nadležna. Sedaj v tem času ležejo samice jajca je to najbolj pripravno. Priporočljivo je politi mlakuže in stoječe vode le nekoliko s petrolejem, da uniči ves zarod. To je treba ponoviti vsakih 15 dni.
—	V Jamljah sta dva zlikovca napadla Pahorja Ivana, ko je šel zvečer v vinograd s puško varovat grozdje. Po kratkem pretepu sta neznanca zbežala.
poljane.
—	Skupina francoskih pisateljev si je ogledala Trst in okolico. Obiskala je tudi bojne
—	V Dolgem polju pri Vipavi sta se 18-letni Milan Skapin in 5 letni Tonček Ščuka igrala z granato, ki je kmalu eksplodirala. Težje je bil ranjen Tonček, ki so ga morali prepeljati v bolnico.
—	V Abesiniji je umrl avgusta meseca za boleznijo Mihelj Angelo iz Rihemberka.
—	Zaradi eksplozije patrone je bil ranjen 12
letni Mrakič Anton iz Bovca.. Dobil je več opeklin in morali so ga peljati v bolnico.
—	Asfaltirana cesta bo peljala od Sredi-
polja (Redipulja) na vrh Šmihela pri Opatjem selu. Šlai bo mimo vseh važnih mest, kjer so bile hude bitke v svetovni vojni. Cesta bo narejena zaradi velikega prometa, ker mnogi stari borci iz Italije in inozemstva še vedno prihajajo obujat žalostne spomine v te kraje.
CASA "CAMBAS"
Srajce klobuki, hlače od $ 2.90 naprej Av. SAN MARTIN 2718 Buenos Aires
Krojačnica MOZETIČ
Cenjenim rojakom sporočam, da sem dobil novomodne vzorce, za obleke in površnike. Delo prvovrstno, cene smerne, blago trpežno Se priporoča
Sebastjan Mozetič
B019 - OSORIO - 5025
BUENOS AIRES (PATERNAL)
No. 369
Hi
SLOVENSKI TEDNIK
Stran t
KOLEDAR
Kot smo že v zadnji številki poročali, se je uredništvo Slovenskega Tednika odločilo, da izda Koledar za naše naseljence v Južni Ameriki'. To bi bil obenen tudi prvi slovenski koledar na tem kontinentu.
Koledar bo visok približno 23 cm., širok pa 16 cm. Imel bo 160 strani.
Kliše bi šli vodoravno položeni 12 x 8 cm, ki
bi stali približno $ 2.50 vsak. Navpično postavljen (kliše na, eni strani pa bi šel 19 x 11 cm. in bi stal nekaj čez $ 5.—. Seveda se lahko napravi kliše poljubne velikosti brez ozira kako velika je slika.
Koledar lahko naročite naravnost pri uredništvu Slovenskega Tednika, ali pa pri naših zastopnikih.
Koledar bo vseboval razna praktične navodila za naše izseljence, ter bo imel nekaj zgodovinskih, leposlovnih, zdravstvenih, znanstvenih, društvenih in gospodarskih člankov ter črtic. Poleg teg8¡ pa bo tudi bogato ilustriran.
Opozarjamo pa, da bomo tiskali samo toliko izvodov, kolikor bo prednarocnikov. Zato že sedaj opozarjamo, da se vsi priglasite do konec tega meseca.
Tudi vsi ki mislite kaj za tisk prispevati pošljite do konec tega meseca, če pride pozneje, ne bomo mogli več vpoštevati, ker ¡bomo že sami pripravili drugo.
Nekateri so že poslali in smo tudi že oddali v tiskarno.
Tudi vsi tisti trgovci in obrtniki, ki bi radi imeli oglas v Koledarju, zglasite se čimpreje Ha uredništvu Slovenskega Tednika,. Ni treba še posebej povdarjati, da kdor oglašuje ta napreduje.
Koledar bo izdan s posebnim ozirom na potrebe našega izseljenstva. Razne nasvete, ki smo jih doslej daj a Ji iz našega Informacijskega urada, bodo sedaj v Koledarju. Zato pohitite 2 prijavo za naročnino, da se ne boste potem kesali, ko po prepozno..................
Koledar stane $ 1.50 in več 30 cent. poštnina.
ZA TISKOVNI SKLAD
Kukovič Franc	$	1,—
Zabret Franc	J)	2,—
Ivančič Gregor	V	2,—
Kostanjevec Franc	71	1.—
Kramar Štefan		2,—
Matija Kiizma	))	2,—
Iluzdea Štefan		2,—
Ivec Ivan	))	1.—
Od prej	V	251.30
Skupaj	$ 264.30	
Vsem se uprava najlepše zahvaljuje in priporoča. v posnemanje.
ANA C H R P O V A
Slov. babica
dipl. v Progi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici 'Rawson", se priporoča vsem Slovenkam. — Sprejema penzionistlce iz mesta in z dežele v popolno" oskrbo. Cene izredno nizke. — Postrežba prvovrstna. Entre Ríos 621	U T. 38 Mayo 8182
MESTNE VESTI
MATI ZASTRUPILA SEBE IN TRI OTROKE
Strašna tragedija se je dogodila pretečeni petek v ulici Bariloche 536 kjer je z svojo ženo in tremi otroci stanoval inženir državnih železnic David G. Araoz. Z ženo sta se, radi nekih malenkosti sprla. Ko je on odšel na, svoje delo, si je ona to stvar tako vzela k srcu, da se je odločila v smrt Nalila je v kozarec strupa pomešanega z vodo in dala, najprej piti hčerki Celiji, ki je bila stara šele 3 leta, potem hčerki Marti ki je imela šele 2 leti in potem sinu Davidu staremu 8 mesecev, ha kar je ostanek popila sama.
Kasneje jih je dobila mrtve sestra Davidova, ki je prišla na obisk. Nesrečna žena je pustila pismo, v katerem pravi, da ne more več živeti z možem, ker jo je kregal ter, da vzame otroke z seboj, ker ne mara, da bi ostali njemu. Grozen dokaz, kako malo mislijo današnji ljudje.
NESREČNO KONČAN ISPREHOD
Ko se je v pondeljek vrnila jahta "Facundo I." iz sprehoda po kanalih v Tigre, je nenadoma nastala, iz neznanih vzrokov eksplozija v kuhinji, katera se je spremenila v požar. Eksplozija je bila tako močna, da je vrgla nekega dečka J. Carlos Natalucci-ja iz jahte v o-brežni zid, kar mu je povzročilo takojšnjo smrt, dočim je ostalo na ladjici sedem ranjencev, med njimi, dva z teškimi poškodbami. Ko so posadko in ostale potnike rešili, se je jahta potopila.
TUDI KRIŽE KRADEJO
V soboto dne 11. t. m. so trije goreči verniki ostali v cerkvi S. Sacramento na uilci San Martin pozno v noč in ko so ob eni uri popol-noči izginili iz cerkve, je cerkveno osobje opazilo, da je z njimi izginil tudi velik naprsni križ, ki je bil last Tí. V. Martiirez-a, kateri pravi, da je bil vreden 18.000 pesov. Tako gorečih kristjanov, pa gotovo ne marajo, ker so vso zadevo javili Policiji.
PODEDOVANJE 10 MILIJONOV
Pretečeni torek dne 13. t. m. se je v Rosariju zastrupila Berta M. de Moriel, ker se je nekoliko prej sprla z svojim možem Pred kratkim je podedovala po svojem stricu 10 milijonov vredno premoženje, kar pa jo ni moglo odvrniti, od neumnega sklepa, da se usmrti.
NAJBOLJŠI NAČIN ODPOŠILJALA DENARJA V JUGOSLAVIJO IN ITALIJO
POTOM POSTE, brez vsakih stroškov ali odbitka v vsako hižo ali vas In, s povratnim potrdilom.
POTOM ÜKAKOPIjO-VA, na Iste naslove nakazana svotn dospe tekom 12 dni.
in BRZOJAVNO. do«p* tekom O dni.
Posetite naš JUGOSLOVENSKI ODDELEK Banke
Boston, kjer Vas bodo poslužili uradniki Jugoslovani, odprto od 9 do 18 ure in ob sobotah od 8.30 do 11. Kakoršenkoli nalog nam lahko pošljete potom pošte, ki ga bomo izvršili še istega dne,
THE FIRST NATIONAL
BANKofBOSTON
FLORIDA 99
PUEYRREDON 175
Av. Gral. Mitre 301 (Avellaneda) — Córdoba 1223 (Boaario)
POVERJEN JE! ZAUPNOST! SIGURNOST! BRZINA!
GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV
Iz Evrope pridejo
20 oktobra, Cap Norte 22 oktobra, Augustus. 31. oktobra, Cap Arcona.
V Evropo odrinejo
24 oktobra, Avgustus 30 oktobra, Cap Arcona.
VALUTA Za 100 lir $ 18.30 Za 100 din. „ 7.94
Cerkveni vestaik
To nedeljo, 18. okt. pač ne bo nihče izostal od lepe slovesnosti srebrne maše. Posebno Slovenci iz Primorskega, kjer je g Doktorič z narodom delal in trpel, kjer bi po vsej pravici svoj srebrni jubilej slavil, posebno primorski Slovenci naj si šteje v častno dolžnost, da pribite in prisostvujejo tudi v imenu tistih, ki bi tam doma na solnčnem Goriškem želeli slaviti ta lepi praznik.
Vrši se slovesnost ob 10. uri dop v kapeli kolegija na Av. del Campo št. 1653, nasproti bolnice Tornu.
Zraven postavi onmib 49 in colect 20, 34 in 54. Dve kvadri v stran omn 37, 68, 63 (iz Mataderos). Štiri kvadre pusti omn 27 in 71 (Na 'Choroarin). Iz Chacarite se vzame colect 20, 34 ali 54. Dve kvadri pusti trmv iz San Martin.
Preteklo nedeljo je bila slovesnost na Ave-llanedi jako lepa. Prišel je tudi odpravnik poslov dr. Stojanovič, ki je bil zelo vesel, da se ,je zbralo toliko naroda. Praznovali smo tako •dvojno obletnico: Euhar. kongresa in inarsej-skega atentata.. Razvili smo tudi zastave Ljudi je bilo do 400. Ta; dan je tudi prvič pel harmonij, ki smo ga kupili in je sedaj že srečno tudi plačan, za. kar najlepša hvala vsem darovalcem in posebno še g. odpravniku poslov za dar, s katerim je priskočil na pomoč.
Večera ice bodo to nedeljo na Paternalu.
Maša prihodnjo nedeljo v Villa Devoto.
Hladnik Jajiez
GOSPODARSTVO
PONAREJANJE ŽIVIL
Kljub velikim naporom in nadzorovanju, katero vodi Mestni urad za določanje pokvarjenih jedil, se ponarejanje le nadaljuje. Brezvestni ljudje še vedno dobe poti, po katerih se lahko pride do razpečevanja ponarejenih in pokvarjenih jedil. Kriza katerai še ni popustila in pomanjkanje denara pri delavstvu, je kakor nalašč za prodajo takih jestvin, katere se navadno ponujajo pod ceno.
Posebno so primirni za razpečevanja takih jestvin takozvani "remate" kjer lažnjivo dokazujejo, da se j? trgovina, prisilno zaprla. Največ se razpeča na ta način; olja, konzerv, sardin in drugih v zaprtih škatljah pripravljenih jedil. Vino in likerji so pa povsod dosegli največje število. Računajo, da Se v vinu proda dve tretjini vode. Kar dokazuje tudi statistika, katero je priredila Junta de Vinos. Pokazala je namreč, da je v raznih zalogah 8 milionov litrov vina, dočim se ga je pridelalo samo 7 milijonov litrov.
Da stopi mestna občina takih brezvestnim sleparjem na prste, je odložila1, da se mora vsako blago prej pregledati in šele potem dražbati, ker upa na ta način preprečiti, da pride pokvarjeno in ponarejeno blago na prodaj, kar je tako nevarno ljudskemu zdravju.
TUDI NEBESA SE PRODAJAJO
V Rumuniji so policijske oblasti aretirale nekega bivšega cerkovnika, ki se je izdajal za duhovnika in prodajal prostov v nebesih in sicer po 16 lejev kvadratni meter. Prebrisanemu sleparju je nasedlo veliko lahkovernih.
Iz Jugoslavije
BANSKA UREDBA O STAVKAH
Preteklo nedeljo je prineslo dnevno časopisje uredbo o stavkah, ki jo je izdal te dni g. ban. Uredba je taka-le:
Radi očuvanja miru in reda ob mezdnih gibanjih in stavkah izdam na podstavi člena 67. v zvezi s čl. G5. in 66. Zakona o notranji upravi sledečo
Naredbo:
Brez ozira na sodno kazenska postopanja se kaznuje in sicer uradoma:
1.	Nagovarjanje in zapeljevanje nameščencev ali delavcev k dejanjem, ki so bodisi uradoma, bodisi na predlog kaznjiva po kazenskih zakonih.
2.	Omejevanje osebne svobode v obratnih prostorih.
3.	Omejevanje ali preprečenje prostega lastnikovega razpolaganja z obratnimi prostori, ki se tam nahajajo.
4.	Nasilno odvračanje, od dela, bodisi z grožnjami, bodisi z dejanji.
5.	Donašanje alkoholnih pijač in predmetov, ki bi služili za udobje zabavo ali razvedrilo o-sebam, ki se neopravičeno zadržujejo v obratnih prostorih.
6.	Izražanje, oz. izkazovanje odobravanja ali simpatij v kakršnikoli obliki osebam, ki imajo neopravičeno zasedene obratne prostore, odno-sno vršijo druga nezakonita dejanja v zvezi s stavko, kakor tudi nabiranje denarnih prispevkov ter nabiranje in darovanje živil ali obleke za nje.
7.	Postajanje ali zbiranje v gručah pred obrati, v katerih se stavka ali kjer se stavka pripravlja.
Gori navedena dejanja se kaznujejo- v smislu čl. 69. Zakona o notranji upravi z globo od 10 do 1000 Din, ob neplačilu denarn,e kazni v
odrejenem roku pa z zaporom od enega do 20 dni.
Ta naredba stopi v veljavo, z dnem objave v službenem listu kraljevske bauske uprave dravske banovine.
Marsikdo, zlasti mnogi tekstilni fabrikantje, bi lahko duh te uredbe zelo napačno tolmačili, če bi ne sledilo neposredno tej uredbi tudi pismo g. bana na naslov tekstilnih fabrikantov, iz katerega je razvidno, kako je treba tolmačiti napore g. bana pri tej tekstilni stavki. Pismo se glasi:
Banovo pismo tekstilnim industrij cem
Ban dr. Natlačen je poslal, kakor nam poročajo, g. Josipu Kavčiču, predsedniku Zveze delodajalcev tekstilne stroke za dravsko banovino v Ljubljani naslednje pismo:
Gospod predsednik! Stopili ste na čelo društva, tekstilnih industrijcev dravske banovine, ki se je pred kratkim ustanovilo z namenom, da taraje interese svojih članov in da v njih imenu sklepa kolektivne pogodbe z delavstvom. Z ožironi na pomembni obseg tekstilne industrije v dravski banovini in njen veliki narodno-go-spodarslu pomen smatram za potrebno,-izraziti vam svoje pričakovanje, da bo to društvo delovalo v prid splošnosti in vsled tega tudi ne bo prezrlo potrebe, da se ustvari tekstilnemu delavstvu čim ugodnejši socialni položaj ter s tem postavi trden temelj za, procvit te industrije.
V prvi vrsti bo društvo moralo paziti na to, da "podjetniki vestno izpolnjujejo vse predpise, iz-»dane v zaščito delavcev, kar bom zahteval z naj strožjo doslednostjo in uveljavil z vsemi zakonitimi sredstvi. Temelj nadaljnjega delovanja društva pa naj bo spoznanje, da je glavni pogoj mirnega razvoja in napredka industrije zaupanje med podjetnikom in delavstvom. Podjetniki naj ustvarijo pogoje za tako zaupanje :s tem, da. iskreno iščejo in najdejo pota, kako naj se socialni položaj delavstva čim izdatnejše zboljša.
Gospod predsednik! Vaše društvo stopa v ži-
Or. i. HftHN
NOTRANJE BOLEZNI — PREZGODNJE ALi ZAKASNELO PERILO JAJČNIK — MA-fERNICiA — BELI TOK — ŽELODEC — DROBOVJE — OBISTI — SUABA KRI — ULTRAVfOLETNI ŽARKI.
Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 —
Tucumán 2729, esq. Pueyrredón
SPREJEMA OD 3—8 ZVEČER — PLAČEVANJE TEDENSKO ALI
MESEČNO.
ŠIFKARTE (odhod in prihod) - DENARNE POŠILJKE - HRANILNICA
samo pri
Banco Germánico
; v]D> la . ame r re a , rite: l s u q t
Avda. L. N. ALEM 150	BUENOS AIRES
Naše uradne ure so: od 8Yi do 7 zvečer, v so botah do 12y2 ure.
vljenje v trenutku, ko je tekstilno delavstvo v mezdnem gibanju radi zboljšanja delovnih pogojev. Že ob otvoritvi pogajanj med podjetniki in delavci dne 28. avgusta t. 1. sem omenil, da delavci ob stavkah, ki so se iz tega mezdnega gibanja razvile, ponekod kršijo zakon, ter sem tako ravnanje obsodil Z naredbo dne 5. t. m. pa sem postavil kazenske sankcije za taka dejanja ne glede na sodno kazensko postopanje. V toliko prej pričakujem, da se ne bo odlašalo s pogajanji o sklenitvi kolektivne pogodbe, za katero stremi delavstvo. Čim prejšnja rešitev obstoječega spora je v interesu tako podjetnikov kakor tudi delavcev, v prvi vrsti pa v interesu samega javnega miru, reda in varnosti v državi. Pričakujem, da bo društvo pod vašim vodstvom pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe krepko pospešilo, v najkrajšem času uspešno zaključilo in tako doprineslo dokaz, da pravilno pojmuje svojo nalogo. Dr. Natlačen.
UKRADENA DENARNA PISMA
Veliki zavcd
mqsüuiá
ZDRAVNIKI SPECI J ALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA SIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarolliju.
ŽIVČNE BOLEZNI:- Nevvastenja, izguba spomina in Šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravilno po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USEŠA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na, teden,
NaS zavod 8 svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECCIJALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 8—12
Ukradenih najmanj 300.000 Din plača 50.000 Din
Država
Ljubljana, 17. septembra. — Poštna direkcija v Ljubljani je imela pred kratkim opravka z afero o veliki tatvini denarnih pisem, ki pa je bila izvršena, kakor so pokazali izsledki preiskave, izven njenega področja, nekje med Ljubljano in Splitom. Vse poštne pošiljke, ki prihajajo v našo državo od onkraj oceana, gredo čez mejo pri Rakeku, v Ljubljani pa se vsa pošta sortira in odpošilja v smeri, v katere je namenjena. Tako je tudi pred kratkim prispela v Ljubljano večja pošiljatev iz Severne Amerike, Avstralije in Nove Zelandije, naslovljena na pošto Metkovič v Dalmaciji. Na ambulančni pošti v Ljubljani so pisma zbrali v vrečo, ki so jo s prihodnjim vlakom odposlali v Zagreb, tu pa je morala spet počakati do prihoda splitskega vlaka. V Splitu je vreča vnovič ležala nekaj delj ko eno uro, nato pa so jo z avtobusom odposlali v Metkovič, kjer so jo takoj po prihodu odprli in ugotovili, da je iz vreče izginilo 60
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
VSE VENERIČNE BOLEZNI SO OZDRAVLJIVE
z novim načinom, s prenovljeno opremo naše klinike, in zdravljenje pod nadzorstvom poznanega zdravnika speci j alista Dr. A. IZAGUERRE.
Zdravimo venurično bolezni z vsemi pripo. močki, ki so poznani in bili odkriti zadnje čase v Evrop in Ameriki.
GOSPE sprejemamo v posebnih konsultorjih, ki ima poseben vhod, Dra. Matilde Krasting, diplomirana v Parizu in Buenos Airosu.v
ZDRAVNIŠKA TAJNOST ZAJAMČENA:
Imamo zdravnike specijalizirane za vse bolezni.
žarki X. Laboratorji. Zdravniška elektrika. Za bolnike iz dežele imamo posebne rezervirane sobe, za žensko in za moško, s posteljami od
nega pesa naprej na dan. Dajamo nasvete po pošti v notranjost dežele. Zdravniški pregled od kakoršnekoli bolezni $ 3.00 Mprto: od 9—12 in od 15—21. Ob praznikih in nedeljah od 9 do 12 ure. GOVORIMO SLOVENSKI - SUIPACHA 28 -
priporočenih jpisern iz prekooceanskih dežel, namenjenih na najrazličnejše naslove po Hercegovini.
Ko je upravnik pošte v Metkovieu opazil tatvino, je zadevo takoj prijavil policiji in svoji nadrejeni instanci, direkciji pošte in telegrafa v Splitu. Na to prijavo sta bila takoj aretirana šofer in lastnik avtobusa, ki vozi pošto od Splita do Metkoviča, a oba *sta bila kmalu izpuščena, ker sta izpričala, svojo nedolžnost. Preiskava, ki sta jo pokrenili policija in poštna direkcija v Splitu, je dognala, da. je bila tatvina izvršena na izredno rafiniran način. Vrečica je bila zaprta z običajno plombo, v kateri sta bila uklenjena oba konca vrvice, ki zavezuje vrečo. Enega teh dveh koncev se je tatu posrečilo prav previdno izvleči iz svinca, nakar je iz vreče pobral priporočena pisma, potem pa vrvico spet spravil nazaj v plombo in luknjico zadelal. Strokovnjaki, ki sta. jih policija in poštno ravnateljstvo pritegnila k preiskavi, so ugotovili, da je moral imeti tat s to transakcijo najmanj, dve do tri ure dela. Po tem je povsem izključeno, da bi bila tatvino izvršila šofer ali laSt-prav nobena krivda. Preiskava je dognala, da. nik avtobusa, ker za takšen posel sploh nista utegnila najti časa.
Vsa znamenja torej kažejo, da so morala zagonetna pisma, v katerih so po vsej priliki naši izseljenci ošiljali svojcem v domovino denarne podpore, izginiti v vlaku, bodisi med Ljubljano in Zagrebom, ali kar je še bolj verjetno, med Zagrebom in Splitom, ki predstavlja, še enkrat daljšo progo in nudi torej tudi precej več prilike za takšne nelegalne in nečastne poizkuse. Poštna direkcija v Ljubljani je preiskavo izvršila z izredno strogostjo in je ugotovila, da ljubljanskeambslantne pošte, ki je inkrimini-
Franio Husnaur \
F. QUIROGA 1441 — Na Dock Sudu
SLOVENSKA LEKARNA
Vam nudi najboljša zdravila po niski ceni, kakor tudi brezplačne nasvete, železno vino po tri pese steklenico. Pošiljamo tudi v notranjost republike. Priporoča se
S tem oglasom imamo namen dati na znanje ^itateljem Slovenskega' ^edn.^íí^ nov na!čm> zdravljenja vseh bolezni, kakor tudi venerič-nih. Bolniki bodo dobili na kliniki JANET speealizirane zdravnike, kar se bo lahko vsak osebno prepričal, brez da bi zato kaj plačal, zakaj prvi pregled je za čitatelje tega lista zastonj.
Bolniki plačajo prvi obrok še le ko se prepričajo o zboljšanju svojega zdravja na kliniki JANET, La.valle 715, Bs. Aires. Pregled od JO do 12 in od 15 do 20. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 12. Bolniki iz notranjosti d žele lahko vprašajo za nasvet potom pisma.
NOVOPOROČENINajboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od $ 5.—- dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
dan od osmih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti:
Fotograf. "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522
ORGANO DE LA 00-LEOTXVIDAD YUGO-ESLAVA EN LA AMERICA DEL SUD
SLOVEÜSK1 TEDNIK
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
Gral. CESAR DIAZ 1657 ! Año VIL NÚm. 369
BUENOS AIRES
PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES
ESLOVENAS
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor.
Urejuje: Jan Kacin
rano pošiljko prevzemala.in odajala, ne zadene so poštni organ i,ki so v Ljubljani imeli oprav-'ka s to vrečo, izvršili svoje delo z vso točnostjo in vestnostjo. Vse toroj govori za možnost, da torn.
Po računu, da pošiljajo naši prekooeeaaski so bila pisma ukradena, med Zagrebom in Spli-rojaki svojcem v priporočenih pismih vsote po 5 do 10 dolarjev, ali po 3 do 5 funtov, se da sklepati, da je bilo v 60 ukradenih pismih skupne vrednosti najmanj za 300.000 Din tujih valut. Po mednarodnem dogovoru mora država, na katere ozemlju se priporočeno pismo izgubi, plačati pošiljatelju 50 švicarskih frankov v zlatu za odškodnino. Razen izseljencev in njihovih svojcev, ki so bili ogoljufani za. težko pričako-
V dar dobite
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedelj ali. Atelje MARKO RADALJ P. Quiroga 1275 in 1407 DOCK SUD
Restaurant "O S O RIO"
Edino slovensko zbirališče
Lepi prostori, pripravno .ra svadbe Vsako nedeljo ples.,
CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent.
Se priporoča lastnik
EMILIO ŽIVEC
OSORIO 5085
PATERNAL
ROJAKI
Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk. ki oglašujejo v Slov. Tedniku.
Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem.
S tem koristite samim sebi in listu obenem.
E*tT«S
vane prispevke v dobi krize iz tujine, je torej s temi tatvinami tudi naša država oškodovana za okrog 50.000 Din.
GLAVNO GLASILO JRZ O TAJNIKU DR. MAČKA
Nedavno tega je bil. kakor je znano, profesor Jelašič, osebni tajnik dr. Mačka, na agitacij-skern potovanju po Dalmaciji. Prenočeval je na potu tudi v nekem hotelu, kjer je moral izpolniti hotelsko prijavnico, namenjeno za polilijo. V tej prijavnici je v rubriki "državljanstvo" napisal in podčrtal: "državljanstvo hrvatsko". "Samouprava", glavno glasilo JRZ, beleži to in pripominja zločesto: "Profesorji so ovekoveče*-ni v satiričnih listih zaradi svoje bajeslovne pozabljivosti in raztresenosti. Oni pozabljajo pa-lire, dežnike, številko svojega stanovanja, da, celo kraj svojega bivanja. Tak maler se je pripetil tudi profesorju Jelašiču, šefu politične pisarne dr. Mačka, ki je pozabil, da se naša država. imenuje Jugoslavija in da imamo potemtakem samo eno državljanstvo — jugoslovensko, pa jo v svoji profesorski raztresenosti napisal drugo besedo. "Zehn Professoren, das Vater-land verloren", je rekel nekoč veliki Bismarck še v času, ko ni bil rojen niti oče gospoda profesorja Jelašiča".
1NSTITUD0 - DENTAL - POPULAR
2261 - AV. SAN MARTIN — 2261 Pregled brezplačno
Izdiranje zob brez bolečin $ 2.—
Nov način in različne vrste stavljanja zob

i / '< p
CERVEZA FRESCA
UllME
■ mm IVI,; Ki
EN BOTELLAS DE LIT
ŠTORKLJA
Štorklja je prištorkljala v hišo Josipa Škabar in prinesla njegovi ženi Tilki srčkano punčko, čestitamo.
HUMOR
Bolje bo
—	Možieek, dovoli mi odpotovati za mesec dni v Dubrovnik. Tam bom vse noči sanjala o tebi.
—	Meni se pa zdi, da bo bolje, dušica, če ostaneš doma in boš sanjala vse noči o Dubrovniku.
Vse črno pred oČSmi
Gospa služkinji: Marička, kako neki ste se mogli dati poljubiti dimnikarju?
—	Saj niti sama ne vem, gospa. Naenkrat sem videla pred očmi vse črno in že me je poljubil.	,
Posebnosti narodov
Na izlet turistov raznih n'a.rodov je prinesel vsak posebnost svojega naroda. Parižan vino, Italijan pomaranče, Španec grozdje, Čeh šunko, Švicar sir, Škot pa svojega brata.
"Slovenski Tednik"
Calle Gral Cesar Diaa 1657, U. T. 59-3667 Buenos Aires
-oOo-
INFORMACIJSKI URAD
V vseh zadevah: bodisi, da nameravate katerega svojih vpoklicati iz domovine pa ne veste kam bi se obrnili, da bi kolikor mogoče malo zapravili na času in na denarju, ali nameravate sami odpotovati v domovino, ter v kakršnokoli drugi zadevi, ¿brnite se do nas po nasvet, ki vam bo gotovo koristilo
POSREDOVALNICA ZA SLUŽBE
Ko iščete službo, zlasti dekleta, vprašajte najprej pri nas. In če kdo ve za kako službo sporočite to takoj na naš urad. Pomagajmo si medsebojno!
NAŠI ZASTOPNIKI
Za Avellanedo: Liberat Taučar, Chaca-buco 587.
Za Cordobo: Franc Kurinčič, Calle Pinzón
441, Pueblo San Martin. Za Rosario: Anton Brisar, Calle Ricar-done 51.
Za Montevideo: Društvo Ivan Cankar, zastopa Štefan Žalec, Calle Pampas 2045. Vsi goriomenjeni so polnomočni zastopniki Slovenskega tednika pri katerih lahko poravnate naročnino ali se obrnete do J jih za kako drugo pojasnilo tičoče se lista.
Na dalje lahko poravnate naročnino pri Franc Laknarju na Banco Germánico, pri §krbcu Andrej na Banki Holandés in pri Emilio Živec, restavrant Osorio na Pater-nalu.	*