POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN
POLITIKA
IZHAJA DVAKRAT TEDENSKO, OB SREDAH IN SOBOTAH!
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št. 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0-50
Štev. 15 * Maribor, sobota, dne 19. februarja 1938 ♦ Leto XIII
Inienierska zbornica —za splošno delovno dol2nost
V	nedeljo se je vršilo prvo letno zborovanje zveze inženjerskih zbornic. Na zborovanju je povedal minister Stošovič, da vlada pripravlja velika javna dela. To je vzpodbudilo gospode inženjerje, da so predlagali resolucijo za uvedbo splošne delovne dolžnosti, kakršna je uvedena v Nemčiji, Bolgariji in drugod. Resolucija je bila sprejeta.
Resolucija pomeni jako majhno socialnopolitično inteligenco, ki želi, uvesti sistem policijskega režima nad delavstvom in za delavstvo mezdne m delovne razmere, ki niso primerne niti za najmanj kulturnega človeka. Kaj naj drugega hočejo n gospodje, če ne to?
Kulturni ljudje se s takimi metodami ne morejo strinjati. Tudi gospodarsko so povsem napačne. Najprej je delavstva in delavoljnih v izobilju. Saj celo uradna statistika priznava, da jih je v državi vsaj 100.000 nezaposlenih.
Gospodarsko je pa taka rešitev teža vprašanja sicer prinesla ugodnost, da so bila javna dela izvršena poceni ^ u* so P0dietniki imeli silno velike dobičke. Drugo gospodarstvo, ki je trpelo zaradi pomanjkanja konzuma, pa je pešalo in delavci so bili, ko so delo končali, nagi in bosi in brez denarja. Po končanem delu pa je bila nezaposlenost še večja. To je logično, jasno in znano vsem kulturim ljudem, ki poznajo zakone gospodarstva in zlasti naloge človeške družbe v socialnopolitičnem oziru.
Žalostno je, da sprejema zborovanje inteligentov, ki bi morali te stvari poznati, tako resolucijo.
Reforma Društva jeseni	narodov
V	Ženevi sta velesili Francija in Anglija odločno nastopili proti reformi Društva narodov sedaj in sta s tem dosegli, da je odsek po daljši razpravi vprašanje reforme odgodil.
Male države so načelno za Društvo narodov, pogrešajo pa pravo zaščito.
Vprašanje reforme Društva narodov utegne priti v razpravo šele v je" senskem zasedanju v septembru mesecu.
Predsednik vlade obljublja
rešitev hrvaškega vprašanja
Na večeru pododbora predsednikove stranke je predsednik senata dr. Mažuranič omenjal spravo s Hrvati.
Predsednik vlade dr. Stojadiuovič je nato obljubil, da bo skušal pospešiti rešitev tistega, kar je pri nas znano z imenom hrvaško vprašanje.
70 odstotkov vsega kapitala v naši industriji je tujega izvora, t. j. okoli 2.31 milijard dinarjev. Skupna vsota kapitala znaša 3.4 milijard dinarjev. Računajmo, da sc ta kapital obrestuje samo po 5 odst., kar znese letno preko 100 milijonov dmarjev. l'o je davek ki ga plača naše ljudstvo inozemstvu.
Kljukasti križ nad Avstrijo
D
Ici
emoKracija, zberi svoje
Kancler dr. Schuschnigg — kako dolgo še?
sile!
Skoro točno ob štiriletnici nasilnega zloma vstaje avstrijskih delavcev, se je dopolnila usoda avstrijskega klerofašizma. Avstrijski klero-fašizem je bil primoran odpreti vrata v deželo svojemu najhujšemu sovražniku — nemškemu nacizmu
in položiti orožje.
Tak je dejanski položaj v Avstriji po sestanku avstrijskega kanclerja dr. Schuschnigga s Hitlerjem na Ober-salzbergu, vstopom rjavih srajc v dr. Schuschniggovo vlado, v vojaško organizirano domovinsko fronto ter po objavljeni amnestiji za rjave morilce stvaritelja klerofašistične Avstrije, dr. Dollfussa.	j
Kar je še ostalo od klerofašistične Avstrije, je samo videz
in vprašanje kratkega časa je, kdaj bo rjavi nacizem pomedel tudi poslednje, kar še spominja na klero-fašistični režim, t. j. tistih par imen, brez vpliva in moči, ki služijo danes za okvir rjavemu portretu. — Sunek na levo, proti socialni demokraciji, ki ga je tvegal oblasti željni klerikalizem v I. 1934., => m
se mu je grdo osvetil. Računi velikega državnika, malega Dollfussa in njegovih prišepetovalcev so se izkazali vseskozi pogrešni.
Socialna demokracija je bila hrbtenica svobodne, neodvisne republike.
brez hrbtenice ni Avstriji več življenja.
Avstrijski klerikalizem je upal, da mu bo v stiski pred nemškim fašizmom prišla pomoč z onostran Bren-nerja. 'v-,•-.t-s--- u.»t
Zlom klerofašistične Avstrije pomeni
najhujši udarec za politiko Vatikana.
Vatikan, ki je smatral Avstrijo za
domeno rimske cerkve, je izgubil to postojanko. V boju s poganskim nemškim fašizmom je to zdaj njegov drugi občutni poraz zanj sta izgubljeni Nemčija in Avstrija. Njegov vpliv je omejen na ozek pas Apeninskega polotoka, toda ta vpliv je vezan na en pogoj:	priznanje	nadoblasti črnih
srajc in sodelovanje z režimom.
Socialna vrenja po vojni so vznemirila vatikansko hierarhijo. Svojčas na strani fevdalcev, v modernem veku na strani kapitalizma, * >» je stavil Vatikan na fašizem, kot novo formo državne oblasti
Stavil je na napačno karto. Ko je spoznal zmoto, je skušal doseči korekturo fašizma:	s sodelovanjem v
Italiji, s pogajanji v Nemčiji, s formiranjem lastnega fašizma v Avstriji. Pogajanja z nemškim fašizmom so se razbila, v Avstriji je moral kapitulirati, preostalo mu je samo še, da izbira med sodelovanjem ali nesodelovanjem v Italiji.
Dogodki v Avstriji pomenijo alarm za demokracijo v Evropi.
Našli se bodo nemočni in se tolažili s tem, da je udar nemškega fašizma v Avstriji paraliziran, ker je z odstranitvijo Gogovega režima, s pomočjo Anglije in Francije,-izločen njegov vpliv v Romuniji in s tem neposredna nevarnost na jugovzhodu Evrope.
Drugi zopet, da se karkoli opravičijo, bodo morda celo pozdravili to rešitev, češ, da je na ta način likvidirano habsburško strašilo v Avstriji in v nasledstvenih državah, četudi vedo, da mrtvi ne morejo biti opasni živim.
Toda:
Včeraj se je zrušila Avstrija pod pritiskom rjavega fašizma.
Ali bo klerikalizem še naprej vodil boj proti režimu demokracije v Franciji, podpiral prodiranje fašizma »a Pirenejski polotok, japonskega imperi-jalizma na azijsko celino, naklepe nemškega fašizma proti vzhodu, po-veličaval avtoritativne režime, se norčeval iz demokracije in plediral za sodelovanje s fašizmi.
In socialisti?
Mi socialisti se pa zavedamo: za demokracijo v Evropi bije dvanajsta ura, dvanajsta ura za svobodo vseh narodov, ki hočejo varovati svojo samostojnost, za vse človeštvo, ki hoče ohraniti svoje dostojanstvo in kulturo.
Zato:	demokracija, zberi svoje
sile!
Zopet eden izmed sovjetskih diplomatov, Iz Bukarešte izginuli sovjetski diplomat Butenko se je sedaj javil iz Rima. Pravi, da je ušel tjakaj pred zasledovanjem ruske tajne policije. Kaj ima na vesti, oz. česa ga dolže, ni znano. Res pa je, da so v Rusiji upokojitve diplomatov redke. Z vsakim, kdor kaj zagreši, napravijo kratek proces, dočim takega v drugih državah penzionirajo. Tudi slučaj Butenko kaže, da vladajo v Rusiji precejšnja nasprotstva v režimu samem, ki pa jih je težko popolnoma razumeti. Vesti o Rusiji pa ni mogoče vedno kontrolirati.
Šef angleške propagande, obenem glavni diplomatični svetovalec, je postal Robert Vansittart. Anglija je organizirala propagandno službo kot protiutež Italiji in Nemčiji, ki širita Angliji neprijazno propagando zlasti med kolonijalnimi narodi.
Hitlerlevcl v avstrijski vladi
Dunaj je moral kloniti pred grožnjami Berlina.
In seveda Židje ...
Razgovor med Hitlerjem in dr. Schuschniggom v Berchtesgadenu je završil dramatično. Avstrijski kancler je moral skleniti mir z nemškim fašizmom, in sprejeti v svojo vlado njegove izrazite zastopnike, ker je za slučaj odklonitve Berlin zagrozil, da bo nemška vojska vkorakala v Avstrijo.
V	novo vlado so vstopili nacisti: notranji minister Seys-Inquart, dosedanji nacistom prijazni notranji minister dr. Gleise-Horstenau je postal minister brez listnice in kot tajnik za industrijo bivši polkovnik L. Step-ske-Doliva.
Po navodila v Berlin.
Novi notranji minister je odšel po
navodila v Berlin.
I	Amnestija.
Vlada je pomilostila vse politične jetnike naciste.
Pripravlja se amnestija za vse nacistične emigrante.
Iz napovedi rajhovskih listov se more posneti, da pripravlja režim u-darec proti Židom, predvsem proti njihovemu tisku.
Volitev patrijarha
bo v Beogradu dne 21. t. m. Pravoslavna cerkev in vlada sta se sporazumeli po sporu zaradi konkordata in ukinitvi medsebojnih sankcij. Volitve se bodo zaraditega vršile po dogovoru s kraljevo vlado z dne 11. a-prila 1930. Kraljevo namestništvo je odlok o volitvah patrijarha podpisalo.
irska in Velika Britanija
se bosta pobotali.
Irska, pokrajina severne Anglije, se že desetletja bori za svojo neod- j visnost od Anglije. Te dni so se zopet vršili razgovori med zastopniki Irske, ki je že proglasila svojo neodvisnost. Irska zahteva še priključitev Ulstra, potem pa preneha s carinsko vojno, ki traja že šest let. Sporazum pa se ni dosegel ter so se pogajanja odgo-dila, ker so v zahtevah nepremostljive razlike. Vprašanja, ki ne soglašata obe deželi o njih, se predlože strokovnjakom v preučevanje in stavljenje predlogov.
Urejevanje spora med Irsko in Veliko Britaniijo je prav poučna za-
deva za tiste, ki skušajo notranja nasprotstva v državi, bodisi politična ali narodnostna, rešavati s silo, centralizmom itd. Irci so se spravili nad samega angleškega kralja, uprli so se angleški zakonodaji in odpovedali pokorščino Londonu, pa jih ni nihče preganjal, metal v ječe in obešal. In danes se pogaja mogočna Anglija z nepokornimi Irci. To je demokracija.
1,827.607 brezposelnih je v Angliji.
Izza 13. decembra 1937. je njihovo število naraslo za 166.204.
V
VIB 1 II
ecji bon na
Dasi poskušajo nacisti odvrniti pozornost republikancev in svetovne javnosti od dogodkov na teruelski in vobče na aragonski fronti, ki poteka od Teruela proti Saragossi, Hu-esci in do francoske meje, s tem, da napadajo na jugu v Estramaduri (pokrajina, ki meji na Portugalsko) ter Andaluziji (v kateri ležita mesti Granada in Cordoba), je vendar vedno očitneje, da je odločilne važnosti baš aragonska fronta.
V	poslednjih dneh so oživeli boji na višinah okoli Saragosse in Huesce (trdnjave, ki brani dostop do' Saragosse) ter v dolini reke Ebro, ki teče mimo Saragosse. Republikanci so od-
severu in jugu
daljeni od Saragosse, kjer je šta^Jfe. nacistične armade, 4.8 km zračne črte, najbližje republikansko letališče pa 10.2 km. Huesca je obkoljena in zvezana s Saragosso samo z ozkim koridorjem, ki pa leži pod ognjem republikanskega orožja.
Nacistično vojno poveljstvo skuša odvrniti republikance od Saragosse z napadi pri Teruelu, ki pa ne uspevajo.
Tudi na jugu so republikanci zavzeli stare pozicije, ki so jih v prvem navalu sovražnika izpraznili. Pri Granadi pa republikanci še vedno napredujejo.
Položaj pred Saragoso Jezuiti se selijo iz nacistične Španije
Položaj jezuitov v nacistični Španiji, kamor so se vrnili z dovoljenjem generala Franca, je postal nevzdržen, in so se odločili zopet odpotovati. Režim generala Franca, v katerem se čuti tudi nemški vpliv in pa sovražno razpoloženje proti Baskom, onemo-gočuje jezuitom vsako delovanje. — Jezuitskemu patru Laburu iz Belgije so nacisti prepovedali prihod v Bilbao, ker je znan radi svojega zavzemanja za Baske.
Velike delavske svečanosti v Pragi
Proslava 60!etnice soc. dem. stranke
V Pragi se že par mesecev pripravljajo na mogočno proslavo 60-letnice čehoslovaške delavske soci-jainodeinokratske stranke, ki se bo vršila v dneh od 4. do 6. junija 1938.
K 4ej proslavi se bodo združile vse čehoslovaške socijaldemokratske politične, pa tudi strokovne, kulturne, telovadne, zadružne in druge organizacije.
V to svrho so ustanovili v Pragi poseben prireditveni odbor, kateremu je podrejenih nebroj pododborov po vsej Čehoslovaški republiki.
V	službi propagande za čim veličast-nejši potek slavnosti so vsi socialistični časopisi, vsa društva in organizacije, najodličnejši predstavniki socijalno demokratičnega pokreta, pa tudi čehoslovaški radio, v katerem od časa do časa predavajo o pripravah za te slavnosti.
Minister socialne politike ing. Nečas (v sredini) s tajnikom soc.-ilem. stranke s. Bergerjem (levo) in poslancem s. Revayem iz Podkarpatske Rusije (desno).
Izdali so celo na gramofonskih ploščah govore socialističnih prvakov kot predsednika senata, s. dr. Soukupa, ministrov inž. Nečasa, železniškega ministra Bechyne in pravosodnega, dr. Dererja, strankinih poslancev in senatorjev V. Dundra in V. Hampla ter predvajajo te govore po deželi, kamor ti voditelji delavstva ne morejo priti vsled pre-obloženosti z drugim delom.
Vrhunec slavnosti bo mogočen sprevod v nedeljo, dne 5. junija, ki bo posebno umetniško sestavljen iz 4 delov ter se ga bo udeležilo nad 80.000 ljudi, med njimi v novih krojih telovadci Delavskih telovadnih združenj (DTJ).
Geslo slavnosti je:
»Delavstvo republiki — republika delavcem!«
Mi bomo o pripravah te slavnosti še pisali in prinašali tudi slike.
Potrebno pa je, da bo na teh proslavah v Pragi častno zastopana tudi
Jugoslavija.
Ob spominu na krasne dneve, ki so jih naši udeleženci doživeli v Pragi ob priliki zadnje Delavske Olimpijade, se je že več naših sodrugov javilo, da bi se radi udeležili tudi letošnjih socialističnih slavnosti v Pragi. Skušali bomo v to svrho organizirati skupen izlet z avtobusom, s katerim bi se odpeljali iz Maribora v Prago 3. ali 4. junija in se vrnili 7. junija.
Pozivamo pa sodruge in sodruži-ce, da se v čimvečjem številu pridružijo temni izletu in začno takoj štediti v to svrho, si oskrbijo potrebne dopuste in javijo takoj svojo udeležbo na naslov Adolf Jelen. Maribor, Ruška 5, kjer dobe tudi vsa pojasnila.
Datna in svetu
Dr. Dobovišek v parlamentu. V
parlament je prišel na dr. Mačkovi listi izvoljeni poslanec dr. Dobovišek. S tem bo dobil izplačane poslanske
dijete za nazaj od dneva izvolitve.
Poslanec Franjo Novakovič, ki je bil izvoljen na listi HSS (dr. Mlaček) je šel v narodno skupščino. Ob tej priliki pravi »Hrv. Dnevnik«, da ljudje niso izvolili Novakoviča, da dvigne poslanske dijete, ampak da vodi dr. Mačkovo politiko. Novakovič naj dvigne dijete, za. dr. Mačka je pa pokopan. Na zborovanju v Djurdjevcu so zahtevali, da odloži poslanski mandat.
Država dolguje dravski banovini
za bolnišnice Din 8,800.000, kakor posnemamo iz poročil na seji banovinskega sveta. Poslovanje bolnic razumljivo tak dolg občutno otežko-čava, kar pa ne bi bilo treba, ker se prejemki države sploh znatno veča-jo.
Banovinskih bolnišnic je v Sloveniji 7 s 1860 posteljami. Hiralnici pa samo dve v Vojniku in Ptuju. Zdravilišča pa na Golniku, v Dobrni in Rogaški Slatini.
Za gradnjo cest prispeva Slovenija 13 do 14 odst. vseh dohodkov državnega centralnega fonda, dobi pa povrnjenih 3 odst.
Še nekaj vesti iz banovinske seje.
V	dravski banovini je 120.000 koles, 2289 potniških in 856 tovornih avtomobilov. — Tujih državljanov je v banovini 18.805 in sicer 9664 italijanskih, 4300 avstrijskih, 2606 čeho-slovaških in drugi. — Ciganov je 2200 (od teh 600 iz drugih banovin).
— Glede javne varnosti pravi poročilo banovine, da je bilo umorov in ubojev 82, detomorov 21, težkih poškodb 700, požigov 200, tatvin 6500.
— Samomorov je bilo v banovini 234.
Toča in poplave v Sloveniji so v lanskem letu povzročile 70 milijonov dinarjev Škode.
Novo tvomico za emajlirano posodo nameravajo graditi nekje med Brodom in Siskom. Ali z Westnom ali brez Westna in proti Westnu?
Petrolejski vrelci v Romuniji usihajo. Geologi trdijo, da bodo petrolejska polja v Romuniji v prihodnjih
Kitajci nudilo
žilav odpor
in so pognali Japonce pri Šantungu.
V	provinci Šantung (zapadno od Šangaja) so Kitajci izvojevali večjo zmago nad Japonci in osvojili mesto Cining. Japonci se še vedno umikajo. Izgube so na obeh straneh zelo velike. Kitajci so zajeli mnogo plena.
Japonci pa napredujejo ob prag' Peiping (prejšnje cesarsko glavno mesto)—Hankov.
Izgleda tudi, da bodo japonske čete tvegale naskok na Kanton, glavno mesto južne Kitajske, z morja.
10 do 20 letih izčrpana. Lansko leto se je prvič pokazalo, da bi utegnila biti ta domneva resnična. V primeri s prejšnjim letom se je nateklo nafte le 7,1 milijonov ton ali za 17 odstotkov manj.
Novo sredstvo proti tuberkulozi sestoječe iz gotovih delov jodoforma in guajakola je iznašel docent Sailer v Budimpešti. Zdravilo se je izkazalo v 70 odst. slučajev odlično le pri 4 odst. bolnikov je ostalo brez učinka.
Otrok ne puste strašiti. V Londonu so prepovedali otrokom obisk filma »Snegulčica in sedem pritlikavcev«, češ, da utegnejo posamezne scene vzbuditi pri otrocih grozo in strah, kar bi lahko imelo kvarne posledice za zdravje otrok. Otroci smejo k filmski predstavi le v spremstvu starišev, ki seveda s tem pre-vzamejo tudi vso odgovornost._______
Jesenice
S. Malej Valentin mrtev
Dne 14. t. m. okrog 12. ure je umrl na Koroški Beli po kratki bolezni s. Malej Valentin. Pokojnik je bil znan delavec v strokovnih organizacijah SMRJ., bil je obratni zaupnik in daljšo dobo tudi glavni zaupnik delavstva na Javorniku pri KID., bil je sodelavec v delavskih kulturnih organizacijah, zelo se je zaninjal za delavske gospodarske organizacije ter je bil dolga leta član načelstva »Splošne gospodarske in konzumne zadruge za Gorenjsko, r. z. z o. z.« ter nad vse marljiv član krajevnega odbora prodajalne Koroška Bela. kot človek pa zaveden sodrug, dober in zvest prijatelj, značajen in dobrodušen človek. Pred dvema letoma je bil operiran na želodcu in črevesju, vendar se je zadnje leto čutil zdravega ter močnega, da je brez vseh težav delal, v četrtek pa je naenkrat začutil slabosti ter je v treh dneh umrl zaradi oslabelosti, ker ni mogel ničesar zavžiti. S. Malej je bil v najlepšili letih, umrl je star 44 let ter je delal v tovarni KID. 28 let.
Kako je bil pokojnik priljubljen, je pokazal tudi pogreb, ki se je vršil v sredo, dne 16. t. m. Na zadnji poti je spremljala pokojnika velika množica sodrugov in prijateljev, sodelovala je godba kovinarjev, javorniški pevci so zapeli tri žalostinke, na čelu sprevoda je šel rdeči prapor podr. SMRJ. na Jesenicah, bili so v sprevodu krasni venci z rdečimi trakovi, ob grobu se je pa od pokojrlika poslovil s. Cvetko Kristan. Malokatero oko je ostalo suho.
Pokojnikovim svojcem izražamo iskreno sožalje, pokojnemu sodrugu Tinetu naj bo pa zemljica lahka.'
UsakfedendolahkoDsakdol din
20 tednov po 1 din da 20 din letne ( Članarine ..Cankarjeve družbe**
A. M. de Jong:	96
I IZDAJA j
Otroška leta Mereyntjeja Geysena
Vrč se je zopet vsedel, položil lok po dolgem pred se in je začel z majhnim nožičem rezati vanj črke. Radovedno je gledal Mereyntje poleg; čim dalje pa je gledal, tem bolj je buljil z očmi. Dokle' ni, nekoliko poševno in krivo, kot da bi se premetavale črke veselja pijane, stalo pred njim zapisano:
»Ta lok je izrezal Vrč za Mereyntjeja Gey-sena.«
Mereyntjeju se je zdelo, kot da je lok, ki je bil že sam na sebi čudovit, poslal s tem še stokrat dragocenejši; razposajeno je plesal okoli mize, dokler ni stopil Pollu na rep, ki je glasno cvileč planil pokonci in kazoč zobe hotel šavsniti po njem. Urno kot podlasica je skočil Merevntje Vrču med kolena, ki ga je prestregel z rokama in za trenutek pritisnil na prsi. Njune oči so si bile blizu in Vrč se je smejal. Njegov obraz je bil mehek, kot obraz ljubeče matere; otožnost, ki ji ni vedel vzroka, mu je težila srce in kalila oči. Skoro osramočen je porinil malega dečka od sebe, k Pollu, ki je mahajoč z repom, s povešinimi
ušesi, prosil oproščenja, To je Mereyntjeju vlilo novega poguma in strogo je rekel:
»Pridi sem, ti zlodej, mene se upaš ugrizniti, kaj? . .. Vlezi se. Mrtev, čisto mrtev! .. . Hitro, ali bo kaj! . .. čisto mrtev! ... Takooo!«
Pokorno se je iztegil veliki kuža po tleh: pobesil je debeli, košati rep, od sebe je pomolil vse štiri, oči je zaprl in obležal nepremično.
Zmagoslavno je pogledal mali krotilec živali svojega prijatelja. Ta zmaga ga je zopet popolnoma spravila s Pollom in prijazno je rekel:
»Pa je vendarle priden psiček, Vrč, kaj. . .? Daj mi košček slanine zanj, ker je tako ubogljiv.«
In prav tako pokorno je stopil divji lovec k omari in odrezal kos slanine. Sedaj je smel tudi Poli zopet oživeti, in previdno, samo z ustnicami, kakor je bil vajen donašati žive ptice, ne da bi jim poškodoval krila, je smel vzeti Mereyntjeju iz roke slaščico, košček za koščkom.
Nato sta sedla zopet k peči; Vrč je puhal dim iz črnoožčane porcelanske pipe, Mereyntje pa je cuzal podolgovato skorjo cimeta in si domišljal, da kadi smodko. Poli je ležal iztegnjen na tleh med njima. Na rflavo jima je sijala rumena luč svetilke in mir ie blagodejno vplival na njuna srca. Toda j Merevntje ni mogel nikoli dolgo molčati; ko je ; opazil, da se je prijatelju počasi zmračilo čelo, je nenadoma rekel:
»Gotovo misliš na ječo, Vrč?«
Počasi se je ozrl Goort z motnim pogledom nanj:
»Zakaj?«
»Ker tako temno gledaš.«
Še bolj so se naježile Goortu obrvi nad majh' nimi očmi in šele čez dolgo časa je sledil odgovor: »Ne, dečko, na ječo pač nisem, mislil. Na Čisto nekaj drugega sem mislil, na nekaj, kar je še mnogo huje kot ječa.«
»Le pazi se, Vrč, da ne prideš zopet v z.&??r' mu je pametno svetoval Mereynt.je, »sedaj i te še mnogo težje pogrešal kot prvič.«
Divji lovec se je smehljal; mali prekanjenec je mislil samo na svojo lastno osamljenost. Toda smeh je kmalu zopet izginil iz njegovega obraza, ko je rekel:
»Pa bi se kmalu na to privadil, Mereyntje.
V	družbi med drugimi ljudmi se človek hitro privadi vsemu . . . Ako bi sedai moral zopet v zapor . . . potem bi bilo pač za dalj časa in ne samo za dva meseca .. •«
»Zakaj?« ie vprašal M^revntie prestrašeno. »Mogoče za vedno,« je zatopljen dahnil Vrč tiho pred se.
(Dalje prihodnjič.)
%
Trbovlje
Pri volitvah zaupnikov v cementni tovarni je bila izvoljena lista Zveze rudarjev Jugoslavije
V	cementni tovarni so se vršile volitve obratnih zaupnikov dne 29. januarja. Vložena je bila samo lista »Zveze rudarjev Jugoslavije«. Interesantno pri teh volitvah je bilo to, da se letos niso pojavili gotovi »apostoli - razdirači«, kakor druga leta ob volitvah. Tem elementom niso bili obratni zaupniki nikdar dovolj borbeni in nikdar se ni p,o njih mnenju dovolj storilo za delavstvo v tovarni. Povemo pa, da, ako bi se bili ti ljudje tako ljuto borili za svoje tovariše v tovarni, kakor so se ljuto borili Proti svojim zaupnikom in jih blatili, kjerkoli je bilo mogoče, bi bilo poročilo zaupnikov o delovanju čisto drugačno, kakor Pa je bilo podano par dni pred volitvami. A delavstvo je vkljub temu znalo ceniti svoje zaupnike, ker je soglasno postavilo samo eno listo in izvolilo vse prejšnje sta-
zaupnike. To je bila moralna klofuta in obenem svarilo vsem tistim, ki jim ni bilo Ja nič drugo, kakor da blatijo tiste, ki hočejo delati. S postavljeno listo se se solidarizirali tudi člani »Jug. strok, zveze«, ker so uvideli, da se pri volitvah gre za to, da Prodro najboljši in zaupanja vredni delavci. Izvoljeni so bili:	Cesnovar Vinko.
Jazbec Ivan, Koritnik Leopold, Cater Franc in Osolin Zora.
Hrastnik
Radi zastrupljenja umrla. Z ozirom na notico v Vašem glasilu št. 5 z dne 15. januarja na 3. strani pod naslovom »Radi zastrupljenja umrla«, sporočamo, da smo po vsestranskih poizvedbah v bolnici in pri Pristojnem zdravniku ugotovili, da je bilo Postopanje uradovega zdravnika pravilno •n da je nudil pokojni članici Lenič Mimi vso potrebno zdravniško pomoč. Imenovana je bila pri zdravniku prvič dne 13. decembra 1937. zaradi forunkla na zgodnji ustnici, ki si ga je sama predrla s šivanko. Zdravnik ji je nudil potrebno zdravniško pomoč. Pri ponovni ordinaciji dne 14. decembra pa je izgledalo, da je potek zdravljenja normalen in da ne bo nobenih komplikacij. Dne 15. decembra se je članičino stanje nenadoma poslabšalo, tako da jo je zdravnik nemudoma napotil v bolnico, kjer je podlegla posledicam zastrupljenja. Iz gornjega kakor tudi iz ugotovitev obče državne bolnice v Ljubljani je razvidno, da je bila uspešna zdravniška pomoč izključena in da ni bila potrebna, oziroma da ne bi bila koristila niti takojšnja oddaja v bolnico. Vse to Vam sporočamo kot pojasnilo s prošnjo za event. objavo z oziromi na naslednji odstavek v citirani notici: »Opozarjamo pa tudi OUZD, da naroči gg. zdravnikom, da pri vsakem količkaj sumljivem slučaju nemudoma pošljejo bolnika v bolnico, da se mu mogoče še reši življenje«. — Ljubljana, dne 7. februarja 1938. Nam. šef-zdravnika: podpis nečitljiv. Ravnatelj: dr. Joža Bohinjec. — Gornje naj služi delavstvu tudi v opozorilo, da naj forunklov, mozoljev itd., zlasti na obrazu, ne predira samo, ako pa se odpro, naj vsakdo pazi, da ne pride na rano nesnaga. Ako že poskušaš predreti nabreklino z iglo, potem mora biti poprej razžarjena nad plamenom alkohola.
—	(Op. uredn.).
Zagorje ob Savi
Velika pustna zabava. »Naprej« priredi na pustno nedeljo, dne 27. februarja t. 1. veliko maškarado v dvorani »Zadružnega doma« na Lokah. Začetek ob 6. uri zvečer. Vstopnina za osebo din 3. Dostojne maske so vstopnine proste. Društvo vabi vse delavstvo in ostalo občinstvo. Zabava bo nudila obilo prijetnega razvedrila.
Litija
Še volitve obratnih zaupnikov v naši
predilnici. Naša zmaga pri volitvah obratnih zaupnikov v naši predilnici jim kar ne da miru in jim gre zelo hudo na živce. Ta-Ko n. pr. pige predzadnji nedeljski »Slove-neo«, da je bila naša lista, lista združene opo-‘r'Jh- ^stavljena iz socijalistov, komunistov ter mvsih narodnih. Mi jih javno pozivamo, da nam dokažejo poimensko, kateri komunisti in narodni so bili na naši listi, dokler pa tega ne dokažejo, jih imenujemo navadne laznjivce in denuncijant.e. Njihova Krda navada denuncirati s komunizmom, pa ne dokazati, je prj njj|, v rnodi. dasi prav dobro poznajo stališče »Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije« in njeno razmerje do komunistov. Sicer pa dopisnik tega članka sam ne ve kaj piše, ko pa niti izvoljenih zaupnikov s svoje liste ne pozna. Tako n. pr. imenuje na četrtem mestu drugo osebo kot pa je bila izvoljena. »Slovenski delavec« pa pravi, da smo za volitve znesli skupaj sračje gnezdo ter da smo se spustili v volilni boj z lažmi in demagoškimi gesli. Pri njih je pač vedno tako, kar delajo sami. to očitajo drugim. Na naši listi so bili večinoma samo stari sodrugi, ki kandidirajo že po štiri leta in so vsi člani Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije. Zelena lista pa ie bila res pravo sračje gnezdo, saj srno opazili na njej imena ljudi, ki so bili že vse kaj drugega^ kot pa se sedaj imenujejo. Kar se pa tiče lažnjive in demagoške agitacije, pa smo že povedali v »Delavski Politiki«, kdo jo je izvajal. Če jim pa še to ni zadosti, jim lahko na ta račun povemo še marsikaj.
Ljubljana
Ljubljansko prebivalstvo. Leta 1931. j« imela Ljubljana 59.678 prebivalcev. Pozneje so ji bile priključene okoliške občine, tako da šteje sedaj okoli 86.000 prebivalcev. — Rojenih je bilo lani 2134 otrok (92 mrtvih). Nezakonskih otrok je bilo 205. — Mestnih prebivalcev je umrlo lani 934 (442 moških in 492 ženskih), Samomorov pa je bilo lani 39,
dočim 1935 le 15. V Ljubljani žive ljudje precej dolgo. Med umrlimi je bilo lani 186 oseb v starosti nad 80 let. Domačinov je največ umrlo za ostarelostjo, in sicer 156, za .obolenjem srca in žil 140, za tuberkulozo 71. Nalezljive bolezni so lani nekoliko manj razsajale kakor prej. Obolenj za škrlatinko je bilo 237, za davico pa 314.
Maribor
Zaupniški tečaj
Po sklepu zadnjega zborovanja obratnih zaupnikov bo Strokovna komisija priredila zaupniški tečaj in to v obliki ciklusa predavanj. Tečaj se bo vršil vsak torek ob 19. uri ter bo trajal poldrugo uro.
Otvoritev tečaja je v torek, dne 22. februarja ob 19. uri.
Obisk tečaja je za vse zaupnike in namestnike obvezen, razen za one, ki se bodo pravočasno in utemeljeno opravičili.
KMO.
Konferenca tekstilnih delavcev
Obratne zaupnike in njih namestnike ponovno opozarjamo na važnost konference, ki bo v nedeljo, dne 20. februarja ob 9. uri. Udeležba obvezna!
Prinesite s seboj plačilne listke vseh tistih delavcev in delavk (iz vseh tovarniških oddelkov), ki prejemajo nižje mezde kot to določa kolektivna pogodba.
S. D. S. Z. J.
/.*..t—	a.Lč > d«al', V kuril-
nici drž, žel. primanjkuje kvalificiranih delavcev, zlasti ključavničarjev. Uprava je tudi že sprejela nekaj nad deset novih kvalificiranih moči, po večini pa so zopet vsi odšli, ker je mezda tako majhna, da zasluži nekvalificirani delavec v tovarni več. — Za din 3.75 ne bo delal noben kvalificiran delavec, zlasti ne ključavničar! Ako bo železniška uprava hotela imeti potrebno število kvalificiranih delavcev v svojih delavnicah, jih bo morala tudi pošteno plačati.
Majhni krediti za popravila sodišč.
Krediti za popravila sodišč bodo letos v proračunu zopet silno skromno odmerjeni. Strokovnjaki pravijo, da bo za vsa sodišča v Sloveniji na razpolago vsota, ki bi ne zadoščala niti za zunanje in notranje popravilo in pobeljenje zgradbe mariborskega sodišča. In vendar so sodišča v Sloveniji visoko aktivna.
Celje
Naš članek »Brezposelni vprašujejo...«
v št. 11. »Delavske Politike«, je dvignil celjskega dopisnika »Slovenca«, da se je zaletel naravnost v osebo dopisnika »Delavske Politike« ter mu v št. 39. »Slovenca« očita nestrpnost. Članek je bil napisan iz vrst brezposelnih, kajti tuai ti smejo v našem listu priti do besede. Napad nas ni vznemiril, nasprotno, veseli nas, da je članek dosegel svoj namen, ker je z objavljeno vsoto višine čistega dobička ovržena govorica o desettisočakih. Dopisnik »Delavske Politike« se je oprijel Vašega nasveta ter povpraša! pri svojih somišljenikih, kako podpirajo brezposelne in dobil sledeče pojasnilo: Samo med delavstvo ene tovarne, ki je že dalje časa brezposelno, je bilo razdeljenih preko Din 60.000 in to od ene same strokovne organizacije, ki pa še ni bila deležna podpor iz občinske blagajne, kakor jih uživajo razna celjskemu dopisniku »Slovenca« simpatična društva. Ne odrekamo priznanja delu »Vincencijeve konference«, vemo pa tudi koliko podpor zajema iz javnega vodnjaka. Pa ne, da bi sedaj načeli še vprašanje o razdeljeni župci, ker dvomimo, da bi bil s tem dosežen Vaš namen delati reklamo med brezposelnimi. Ako ste naš članek površno čitali, Vam svetujemo, da ga še enkrat prečitate in nam odgovorite, ako se strinjate s stavkom, da je že način zbiranja dohodkov za brezposelne z veselicami zgrešen, najsi jo priredi kdorkoli. Kako se daje čisti dobiček iz levega v desni žep, pač ni treba objavljati. Mi sicer nimamo samaritanstva v zakupu, če pa hočete, še lahko nadaljujemo s poročili o socijalnem delovanju Vaših somišljenikov, ker želimo, da bi tudi Vi videli skozi Vaša očala svet takšen, kakršen je.
Diletanti »Vzajemnosti« vabijo. V nedeljo, dne 20. februarja ob 16. uri vprizore Maks Nealovo in Maks Fernerjevo burko v 3. dejanjih »O joj, štorklja« in kot predigro komičen prizor od Pavla Razbergerja »Stražar in postopača«. Med odmorom igra tam-buraški zbor. Vstopnina: sedeži Din 8 in 6, stojišče Din 4.	Odbor.
»Zveza rudarjev Jugoslavije«, podružnica Teharje-Pečovnik sklicuje v nedeljo, dne 20. februarja ob 16. uri v dvorano »Delavske zbornice« sestanek svojih članov. Poroča centralni tajnik s. Jurij Arli iz Zagorja o pomenu delavske strokovne organizacije.
Občni zbor podružnice Zveze oblačilnih delavcev se bo vršil v nedeljo ob pol 9. uri v društveni sobi v I. nadstr. »Delavske zbornice«. Ker se bo razpravljalo o važnih zadevah naše stroke, pozivamo vse člane, kakor tudi ostale tovariše in tovarišice, da se občnega zbora sigurno udeleže. Odbor.
KINO DOM, CELJE
19.—21. februarja: »Vse za ljubezen« (Ilir Leihhusar). — 22.-24. februarja: »Gaspa-rone«. — 25.—26. februarja: »Simfonija ljubezni«. (Liebeservvachen).
Smrtna kosa. V bolnici v Ormožu je preminula 54-letna Regoršek Ana, žena s. i Regorška Jurija, skupinovodje drž. žel. Pogreb se je vršil v petek, dne 18. t. m. ob 3. uri popolnne na pokopališču na Pobrežju. Radi blagega značaja je pokojnico spoštoval vsakdo, kdor jo je poznal. Naj v miru počiva! Težko prizadeti družini izrekamo naše iskreno sožalje!
Občni zbor Zveze živiljskih delavcev podružnica Maribor se bo rvršil v nedeljo, dne 20. t. m. s pričetkom ob pol 10. uri dopoldne v društvenih prostorih gostilne »Zlati konj«. Udeležba je za vse člane obvezna. Odbor.
Prvo godbeno društvo tekstilnih delavcev in nameščencev bo imelo redni občni zbor v nedeljo, dne 20. februarja ob 15. uri v društvenem lokalu gostilne Nekrep (Zlati konj). Vabimo vse člane in prijatelje godbe. Po občnem zboru prosta zabava. — Odbor
Slovenska Bistrica
Podružnica I. Delavskega kolesarskega društva v Slov. Bistrici bo imela v nedeljo, dne 27. februarja ob 14. uri v hotelu »Beograd« svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Člani in članice so vabljeni, da se ga udeleže in se upoznajo z delom, ki ga je društvo to leto izvršilo.
Store
Športni klub Štore priredi v nedeljo, dne 20. februarja ob 19. uri v prostorih gostilne Adrinek v Štorah maskerado. Za zabavo bo skrbel priljubljeni jazz. Maske dobrodošle. Za čim večji obisk se priporoča odbor.
Sirite nai list!
Kranj
Redni občni zbor »Vzajemnosti« bo v nedeljo, dne 20. februarja ob 9. uri dop. v društveni dvorani rest. Semen. Udeležba je za člane obvezna. Vabljeni pa tudi vsi somišljeniki delavskega kulturnega pokreta.
Izkoriščanje po novih metodah. Samo pod 18. let stare delavce išče potom Borze dela večja tekstilna tovarna. Kam pa z delavci nad 18 let starosti? To ostaja seveda odprto vprašanje. Oblast naj bi tak način iskanja delovne moči prepovedala, kajti to je nov način izkoriščanja in gre za izigravanje uredbe o minimalnih mezdah. —
V	nekem domačem tekstilnem podjetju se še vedno zaposljuje nekatere delavce po 12 ur dnevno, dočim je 10 urnik običajen za vse zaposleno delavstvo, ne da bi gospod šef imel dovoljenje .oblasti in pristanek delavstva. Gospod šef se je zadnji čas zopet zelo razburil. Upravičeno! Kdo neki ima pravico vmešavati se v njegovo obratovanje . ..
Zabukovca
Dramska predstava. »Vzajemnost« uprizori v nedeljo, dne 20. februarja ob 16. uri v dvorani ge. Ane Piki v Grižah burko v 3. dejanjih »Vaška Venera«. Prijatelji smeha, vljudno vabljeni.-
Borovnica
Hudo nas imajo v želodcu. V naši dolini, kjer je razširjena lesna industrija, se malo čuje o razmerah lesnega dtelavstva. Zadnji čas smo precej napredovali in širimo »Delavsko Politiko« na vse strani, le dopisnikov imamo malo. Prejšnjo nedeljo smo imeli občni zbor strokovne organizacije, to nedeljo pa priredimo dramsko predstavo, tako da tudi na kulturnem polju delamo in pripravljamo pot delavstvu do izobrazbe. Gotovo pa je, da imamo mnogo nasprotnikov, ki ovirajo naše delo in ga hočejo prikazati kot delo satana. Predvsem se prizadeva neki g. O ..., ki na vse kriplje dela da bi razbil enotnost delavstva. Najbolj n • poti m,u je naš tajnik s. Bricelj. Če le more, ga blati in prikazuje delavstvu kot izkoriščevalca in vse mogoče. Gotovo je, da mu to ne bo uspelo; mi poznamo s. Bricelja, saj je bil on prvi, ki je prišel k nam osnovat strokovno organizacijo »Zvezo lesnih delavcev«. Prej omenjeni O. je stoodstotno krščanski, toda naj ne bo predrzen. Saj je dovolj, ako prenašamo, da nadleguje mlade delavke iz tovarne, pri čemer pravi, da to ni greh, ker se hoče le malo igrati itd. Naše delavke so poštene, zato naj ve, da se ne bodo pustile dolgo vsega dopasti! Možu svetujemo, naj nas pusti na miru, ker bomo drugače podrobneje opisali to cvetko čednosti iz naše doline.
Vsak naročnik gotovo želi. da bi »Delavska Politika« začela čimpreje izhajati trikrat na teden. To akcijo pa najbolj ovirajo naročniki, ki se ne zavedajo, da je treba naročnino poravnati sproti vsak mesec. Ali si tudi Ti z naročnino v zaostanku?
Sevnica ob Savi T. G. Masaryku
»Tako lepe proslave pri nas Se ni bilo.«
S temi besedami so se v nedeljo popoldne razhajali ljudije s spominske svečanosti po umrlem češkoslovaškem prezi-dentu T. G. Masaryku, ki jo je priredila podružnica »Splošne delavske zveze« v kinodvorani »Sokolskega doma«.
In res je bila obsežna dvorana že preč napovedano uro ob 2. popoldne prav do zadnjega prostorčka zasedena. Mladina se je povzpela celo na telovadno orodje, ker ni bilo drugod prostora za njo. Krog in krog je bilo gosto napolnjeno tudi stojišče. V
V	Sevnici delavskega gibanja do nedavnega sploh niso niso poznali, čeprav je kar neobičajno mnogo industrije v tako majhnem kraju. Nekako pred 2 leti je začel orati ledino sodrug Ivan Škerl, ki je s svojo ženo in še par tovariši najprej obiskoval predavanja o socialni zakonodaji, ki so se vršila v bližnjih krajih, v revirjih in v Senovem. Ta peščica zavednih sodrugov in sodružic je začela potem s svojim tihim in treznim delom. Od kamenčka do kamenčka so gradili, širili »Delavsko Politiko« ter zbirali člane za strokovno organizacijo. In to delo je obrodilo lepe uspehe.
Zato s.o lahko sevniški sodrugi končno stopili tudi pred širšo javnost in ji predstavili že dokaj zrelo in pokretu zvesto delavstvo iz Sevnice in okolice, ki je prišlo v tako lepem številu na Masarykovo proslavo. Prišli pa so tudi sodrugi in sodružice iz sosednih krajev, iz Radeč in Zidanega mosta ter od Raihenburga in Brežic, iz Hrastnika celo pevski zbor »Vzajemenosti« I., ki ga tvorijo večinoma steklarji.
Uvodno besedo je spregovoril s. Juter-šnilc, ki je obenem prečital pozdravno pismo češkoslovaškega konzula, ing. Mirovskega iz Ljubljane, kateri se je oprostil, ker je dobil prepozno vabilo k slavnosti, ko je obljubil svojo udeležbo že drugod. Hrastniški pevski zbor je nato pod vodstvom s. Beutlaa krepko zapel »Delavski pozdrav« in nato še med programom parkrat nastopil z lepimi slovenskimi -pesmi, od katerih so zlasti u-gajale »Vzbuienje duhov« in koroška narodna. Hrastniški steklarji so s tem pokazali lepo kulturno gesto in oa proletarsko solidarnost, Upamo, da bo Sevnica imela kmalu tudi svoj lasten delavski pevski zbor.
Masaryka kot pravega ljudskega poli-
tika, socialista in demokrata ter voditelja češkoslovaškega naroda je naslikal v živih besedah s. dr. Reisman. Delavstvo je posebno zanimalo, kako se je Masaryk že v časih avstrijskega reakcionarnega nasilja boril za temeljne pravice delovnega ljucU stva, za skrajšanje delovnega časa, za socialno zavarovanje, za priznanje enakopravnosti pri volilni pravici in sploh za izavaja-nje socialne zakonodaje, da bi bil narod zadovoljen in se čutil kot polnopraven član svojega naroda. Čudili so se ljudje,1 s kako neustrašenostjo se je priznaval Masaryk k narodu tudi ob priliki stavk, majskih proslav in kako je z ženo vred širili prav osebno tudi delavski tisk in žrtvoval za delavska kulturna društva.
Pregledno sliko razvoja delavske zaščite v naši zakonodaji od prevrata naprej je podal s. urednik Eržen in razložil tudi vzgojni in kulturni pomen socialne zaščite in delavskih razrednih organizacij.
Oba govora je sprejelo občinstvo brez razlike, vštevši meščane, ki jih je bilo tudi precej, z največjim priznanjem. Delavstvo se kar ni hotelo raziti in zopet so se poslavljali stari, že odsluženi delavci s solzami v očeh, da bi še kdaj slišali tako domača oredavania o svoiih pravicah in o ljudeh, kot je bil Masaryk, ki tudi na višku svoje moči in slave niso pozabili svojega gesla: »Iz ljudstva, za ljudstvo in z ljudstvom.«
Hrastniški steklarji, ki so prišli v Sevnico, že zjutraj in si dopoldne ogledali domačo tovarno ter gradnjo novega železniškega mostu čez Savo, so bili gosti delavstva iz Sevnice. Po predavanju so se še enkrat .zbrali v domači gostilni, kjer so le prehitro minule urice do odhoda vlaka ob lepih pesmih, ki so jih peli Hrastničani.
Vsa prireditev je potekla ob najvzor-neišem redu in miru in je vzbudila tudi s tem največje spoštovanje in priznanje v celi Sevnici. Kultura našega delavstva je v kratkem času mnogo storila.
Pa tudi »Delavska Politika« je dobila lepo število novih naročnikov, ostalo pa bodo opravili še naši sodrugi in sodružnice, tako da tudi naš okraj ne bo več zaostajal pri čitanju in nadaljnji izobrazbi, ki je predpogoj vsakega delavskega napredka delavstva.
F’anc Pliberšek:
Četrta sanacija Bratovske skladnice
V	teku dvanajstih let je rudarsko starostno zavarovanje doživelo že četrto sanacijo, pri čemer so se izvršile tudi večje ali manjše izpre-membe v nezgodnem zavarovanju, dočim je bolniško zavarovanje ostalo skoro docela nedotaknjeno. »• v
Ittiot.-.	nikdar	se	ni	zava-
rovancem odkrito povedalo kako je s starostnim in ostalim zavarovanjem in kakšne sile ovirajo uveljavljenje vsaj do neke meje sprejemljivega pravilnika.
Tudi sanacija, ki naj bi se bila izvedla na podlagi rezultatov ankete v dneh od 6. do 12, decembra 1937) in ki je bila uveljavljena z uredbo, z veljavnostjo od 1. februarja 1938, se je izvršila ua eitato» »-»fliiiAno način, ki je bil značilen tudi že za prejšnje sanacije. Namesto objašnjenja o dejanskem stanju zavarovanja, so nekateri dnevniki skušali vabiti krivdo za slabe določbe uredbe na tiste, ki so sami šele iz objavljene uredbe izvedeli, da se njihovih prigovorov ni upoštevalo. To je rodilo ogorčenje pri slabo ali sploh neinformiranih rudarjih in imelo za posledico, da se smatra novi pravilnik v celoti za nesprejemljiv.
Čuvanje članskih pravic.
Starostno zavarovanje se je z novim pravilnikom poslabšalo v toliko, da si reducirani rudar ali pa rudar, ki iz kakšnega drugega vzroka prestane biti član Bratovske skladnice, ne more neomejeno dolgo čuvati pridobljenih pravic, kot je bilo to mogoče poprej. Vendar je ta določba za enkrat prehodnega značaja. Če bo sanacija bratovske skladnice napredovala v istem tempu kot do sedaj, bo mogoče v teku par let brez nadaljnjega izpremeniti § 50 pravilnika. Dotlej bo malo bivših članov Bratovske skladnice, ki so si čuvali pridobljene pravice, prizadetih, a tudi za vse te velja določba, da je mogoče čuvati pravice, ki pripadajo članom, še tretjino odn. polovico članske dobe in to računamo od 1. januarja t. 1. dalje. Polovica tistih, ki so si čuvali recimo 15 ali 20 članskih let, bo dosegla že po sedanji določbi, ko je mogoče čuvati članske pravice še polovico tiste dobe, kolikor je znašalo članstvo, starostno mejo in s tem pravico do upokojitve. Drugi si bodo pa z vstopom v delo pridobili ponovne pravice do vštetja članstva, ki so ga že imeli pred prekinjenjem in samo majhen del je onih, ki bodo prizadeti, t. j. zgubili članska leta, ako ne bodo dobili dela ali imajot tako malo članskih let, da bi s čuvanjem tretjine ali polovice dobe, kolikor je znašalo njih članstvo, ne dosegli starostne dobe, ki je predpisana za upokojitev. Vse to pa seveda pod pogojem, da se pravilnik v doglednem času zopet ne spremeni, kar je zaenkrat malo verjetno. Najbolj so s tem prizadeti takozvani nestalni rudarski
delavci, ki jih imamo v sredini in na jugu države mnogo. Oziri na te delavce so tudi vodili naredbodajalca pri določitvi sedanjega besedila § 50 pravilnika.
Vendar bi to ne smel biti razlog, da se je vneslo v pravilnik tako določilo.
Rentniki-delavci.
Z novim besedilom § 82 pravilnika so zelo prizadeti nezgodni rent-niki, ki so jim bile s 1. januarjem 1938 ustavljene nezgodne rente, katere so se jim sedaj izplačevale v odstotkih priznane delanesposobnosti, ne glede na to, kakšno delo rentnik še opravlja. Nezgodno rento bodo prejemali samo še oni, ki jih podjetja vsled pohabljenosti niso hotela sprejeti nazaj v službo, ali ki so sploh za vsako delo nesposobni. Ni še jasno, ali se bo pri odmeri nadoknade izgubljenega zaslužka vsled utrpele nezgode vzelo za podlago akordni, povprečni ali kategorijski zaslužek, v vsakem slučaju bo pa ponesrečenec prizadet materijelno, za prestane bolečine ne bo prejemal ničesar, pa tudi ne za večji telesni napor pri delu, ki se javlja kot posledica pohabljenosti. Rent-nike so smatrala podjetja vedno za manjvredne delavce, koliko očitkov morajo požreti radi svoje invalidnosti, sedaj pa jih pravilnik uvršča v vrsto zdravih delavcev. Za podjetja pomeni S 82 stoodstotno sanacijo nezgodne blagajne, za katero plačujejo prispevke.
Poslabšanje § 82 v škodo nezgodnih rentnikov se je v novem pravilniku uveljavilo po prizadevanju večine delodajalcev, potem pa tudi vsled tega, ker merodajni činitelji pri ministrstvu za šume in rudnike niso mogli doumeti, zakaj bi pohabljeni delavec imel prav take ali pa še višje prejemke, vštevši nezgodno rento, kot zdrav delavec. Delavskemu zastopstvu ni uspelo prepričati merodajnih, da je ponesrečeni delavec o-pravičen, dobivati nezgodno rento, tudi tedaj, ako opravlja isto delo kot ored nezgodo.
Delavci, čuvajte svoje zdravje in ude!
Ne preostaja drugega, kot da se delavstvo iz tega uči in postane pri delu skrajna previdno ter tako čimbolj omeii nezgode. Prvo in glavno bodi.: življenjska varnost, poostritev rudarsko policijskih odredb in stroga kontrola nad varnostnimi predpisi pri delu. Odpraviti se mora vsa divja produkcija in sleherno priganjaštvo. Čuvanje zdravja in življenja delavcev bo moralo biti še poostreno pravilo za oblastvene nadzorne organe pa tudi za organe podjetij.
(Dalje prih.)
Velenje
Važno predavanje za delavce se Ko
vršilo v nedeljo, dne 20. t. m. s pričetkom ob 9. uri dop. v restavraciji Rak. Predavala bosti ss. dr. Rei&man in Eržen iz Maribora o Masaryku in socialni zaščiti. Delavci in delavke, pridite v čim večjem številu!
Vsem članom načelstva in nadzorstva, krajevnim odborom ter vsemu članstvu, kakor tudi našim prijateljem, sporočamo žalostno vest, da je umrl dne 14. februarja 1.1. po kratki bolezni član našega načelstva sodrug
Malej Valentin
Pokojnika smo častno položili k počitku 17. t.m.ob 4.uri popoldne.
Zvestemu, prepričanemu in delavnemu zadružniku ohranimo časten spomin.
JESENICE, dne 16. februarja 1938.
Sploina gospodarska In konzumna zadruga za Gorenjsko r. z. z o. z. na Jesenicah
Pobrelje pri Mariboru
»Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 20. t. m. v dvorani Renčelj igro v 3 dejanjih »Užitkarji« z začetkom ob 7. uri zvečer. — Po igri prosta zabava. Igra prvovrstna godba. Sodrugi in sodružice ter ostali prijatelji vabljeni. Odbor
Športni klub »Slavija«, Pobrežje, priredi v soboto, dne 26. t. m. v prostorih gostilne Achtig na Tržaški cesti svojo vsakoletno maškerado »Noč v Turčiji«. Nagrada najboljših mask. Za obilen obisk se priporoča .odbor.
Občni zbor Pogrebnega društva na Pobrežju se bo vršil v nedeljo, dne 20. februarja t. 1., s pričetkom ob pol 9. uri dopoldne v društvenem prostoru gostilne Hren na Pobrežju, Aleksandrova cesta 24. — Načelstvo.
Studenci orl Mariboru
Redni občni zbor podiružnice I. Delavskega kolesarskeiga društva bo v nedeljo, dne 20. t. m. Začetek ob pol 9. uri v društvenem lokalu Majhenič. Člani, podporni člani in ostala bratska društva vabljena! Odbor.
Delavsko pevsko društvo »Enakost«, Studenci, priredi v nedeljo, dne 20. februarja 1938 v gostilni Grmek v Studencih predpustno veselico s pestrim sporedom. Pridite vsi! Odbor.
Tezno pri Mariboru
Prediiaznanilo. »Vzajemnost« bo priredila v soboto, dne 26. februarja pri Feliču pustno veselico, nakar opozarjamo vsa bratska društva.
Potreba ureditve Meteljkove ulice za promet z vozovi. Na postaji je v letu 1937. vstopilo in izstopilo 130.000 potnikov. Sedaj pa je nujno potrebno, da se čimprej uredi Meteljkova ulica, po kateri bi se stekal ves glavni promet na vozovih in peš iz V. okraja mesta Maribora (kjer se nahajajo delavske kolonije) ter iz Zg. Radvanja, Nove vasi, Peker in Studencev itd. proti kolodvoru. Sedaj morajo prebivalci iz omejenih krajev peš in z vozili po dolgih ovinkih na postajo Tezno in v tovarne ter nazaj, kar povzroča zelo veliko zamudo časa. Če se Je našlo sredstva za potrebno, dasi precej drago postajo, se naj žrtvuje še nekaj za to prepotrebno cesto. Pa tud? Aškerčevo ulico med vodovodom in gramozno jamo, ki vodi od Tržaške ceste proti postaji, je potrebno urediti, zlasti še, ker se bo spomladi gradile letališče na Teznu.
Kamnica
Vrbanova ulica, ki vodi iz Maribora proti Kamnici in na mariborski otok, ni razsvetljena, dasi leži skoraj v sredini mesta.
V	interesu ugleda mestne občine naj bi na tej cesti čimprej zažarela luč.
Zgornja Poljskava
Dramatski odsek »Prvega delavskega kolesarskega društva, podružnice Slovenska Bistrica« vprizori v nedeljo, dne 20. t. m. v gostilni Cizelj Jože Kranjčevo veseloigro v dveh dejanjih »Detektiv Megla«. Začetek ob 15. uri. Vabljeni vsi.
Gultanj
Kovinarji! V nedeljo, dne 20. t. m, se bo vršil občni zbor SMRJ ob pol 9. uri dopoldan v prostorih pri Hladeju. Ne sme manjkati noben član, vabljeni vsi somišljeniki, poročal pa bo tudi oblastni tajnik. Sodrugi in sodružice, pozivamo vas, da se sigurno udeležite in pripeljite somišljenike, da bodo slišali poročilo delegata oblastne konference. Družnost!
Prevalje
Pevski koncert, »Vzajemnost« iz Gu-štanja priredi dne 20. februarja ob pol 4. urr v dvorani g. Rozmana pevski koncert z bogatim sporedom. Med odmori sodeluje mladinski mandolinski zbor »Vzajemnosti« z Leš. Vstopnina običajna. Vabimo sodruge in sodružice ter delavstvu naklonjeno javnost k obilni udeležbi.
Meilca
Občni zbor »Vzajemnosti« v nedeljo, dne 13. t. m. je bil prav dobro obiskan. Debata je bila prav živahna. Z malimi izjemami je bil izvoljen stari odbor. Staremu odboru gre vse priznanje in želimo tudi no-vemuf da nadaljuje započeto delo. — Pri tej priliki nismo pozabili na našo »Delavsko Politiko« in je s. Nabernik Martin 11. nabral za tiskovni sklad Din 63, s. Travne-ker Karel pa Din 25. — Družnost!
trna pri Prevaljah
Pustno zabavo priredi »Vzejemnost« v nedeljo, dne 27. t. m. s pričetkom ob 6. uri zvečer v prostorih gostilne Knez-Krulec v Črni. Pri veselici igra Šramel. Vstopnina Din 3.—. Vabimo ne samo domačine, ampak tucK mežiško delavstvo! Družnost!
Ali sl le poravnal naročnino? Ako *a ne. Izpolni avolo dolinoatt
Vabilo na V. REDNI LETNI OBČNI ZBOR Konzumnega društva Vič
ki se bo vršil dne 23. februarja 1938 ob pol 8. uri zvečer v gostilni zadr. Miklič Antona, Tržaška c. 46, z obi' čajnim dnevnim redom.
Nadzorstvo.	Načelstvo.
Cenj. občinstvo vljudno opozarjam na svojo
TRGOVINO S STARO KOVINO IN ŽELEZNINO
Nakup in prodaja rabljeuih tn dobrih strojev, nadomestnih delov itd. Upam, da si bom s
solidnimi cenami in uslužno postrežbo pridobil zaupanje strank ter se priporočam
MAKS W E I S S, MARIBOR
SLOVENSKA ULICA STE V. 26
Delavski pravni svetovalec
Zastaranje meničnega poroštva (Meža)
Vprašanje: Leta 1926 sem podpisal prijatelju menico kot porok, šele sedaj je menični upnik poslal meni poziv na plačilo, češ, da dolžnik ni ničesar plačal. Jaz sem prvi obrok že plačal. Kedaj zastara poroštvo po menici? Ali sem dolžan plačati ostanek dolga?
Odgovor: Menično poroštvo zastara v 3 letih. Po preteku tega časa niste bili več dolžni plačati dolga, če ste naknadno podpisali kako izjavo, s katero ste se obvezali k plačilu, ste seveda dolžni plačati ostanek dolga.
Prevzeto posestvo (Trbovlje) Vprašanje: Po očetovi smrti sem prevzel posestvo jaz, moja mačeha pa je^ obdržala užitek in gospodarstvo do smrti. ' Oče je, ko je še živel, plačal pri neki elek-triški zadrugi ustanovni delež in je zato najel posojilo, čigar vrnitev sem jaz Povzel. Ustanovni delež bo zadlruga čez neka] let izplačala. Ali bom imel pravico do njega jaz ali moja mačeha?
Odgovor:	Če je bil med zapuščinsko
imovino vpoštevan tudi navedeni ustanovni delež, bo ta delež Vaša last, drugače pa se bo glede njega morala vršiti ponovna zapuščinska razprava in se bo delež med Vas in Vašo mater razdelil po zakonu, če ni oče te terjatve zapustil izključno Vam.
Pravica do vzdrževalnine (Celje) Vprašanje: Moj nezakonski oče, ki je pred kratkim umrl, ni zame plačeval nikdar vzdrževalnine, pač pa je obljubil že kmalu po mojem rojstvu, da mi bo namesto tega v oporoki nekaj zapisal. Sedaj pa mi ni zapustil ničesar. Ali lahko zahtevam vzdrže-valnino za nazaj od zapuščine?
Odgovor: Ker ste že poročeni in polnoletni, ne morete več zahtevati vdrževalnine, tudi ne radi tega, ker se Vaš oče ni držal obljube in Vam ni ničesar zapustil.
Vrnitev posojila (Maribor) Vprašanje: L. 1929. sem si izposodil od znanca Din 100 in sem mu jih pozabil vrniti. Dotični me do sedaj ni nič opominjal, sedaj me pa loži na vračilo.
Odgovor:	Izposojeni znesek čimpreje
vrnite, da Vam ne nastanejo nadalinji stroški, Posojilo zastara šele v 30. letih.
Vložitev tožbe (Slov. Bistrica) Vprašanje: Delal sem pri nekem podjetju v Guštanju in nisem dobil izplačane vse mezde. Tvrdka ima svoj sedež v Dravogradu. Pri katerem sodišču naj jo tožim?
Odgovor: Vložite zoper tvrdko tožbo pri okrajnem sodišču v Prevaljah; sntete jo dati na zapisnik pri okrajnem sodišču v Sl. Bistrici in prositi, da se Vam postavi za pravdo pri sodišču v Prevaljah brezplačen uraden zastopnik. Predložiti morate ubožno izpričevalo.
Pravica zemljiškega lastnika (Šteianja vas)
Vprašanje: Sem lastnik majhne parcele, na kateri nameravam zidati hišico. Ker so tla parcele zelo nizka, bi jih moral nasuti približno za 70 cm. Sosed mi to sicer dovoli, zahteva pa kot protiuslugo premaknitev meje za 1 meter v njegovo korist.
Odgovor: Upravičeni ste nasuti zemljo na svoji parceli brez vsake protiusluge sosedu, če s tem ne odvajate vode na sosedov svet ali ga kako drugače oškodujete; v takšnem primeru Vam ne kaže drugega, kot ugoditi sosedovi zahtevi.
Plačevanje pravdnih stroškov in mezda (Sp. Hudinja)
1. Vprašanje: Mož me je zapustil z 2 otrokoma, nakar sem ga tožila na preživnino in je bil tudi obsojen na plačilo preživnine v znesku Din 300. Nato me je mož tožil na ločitev zakona in je bil zakon ločen izključno po njegovi krivdi. Kljub temu mi je sodišče naložilo plačilo stroškov v znesku Din 4000. Končno me je mož ponovno tožil na znižanje preživnine in j® ponovno padlo plačilo stroškov v moje bre' me, čeprav je s tožbo propadel. Moj zastoP' nik si sedaj odteguje sv.oje stroške od mol® preživnine, ker jo tovarna, pri kateri je >n°l mož uslužben, nakazuje v njegove roke.
2. Vprašanje Moja hči je hodila k ^ gospej na postrežbo in ji je la P? J* ne redu plačala, pozneje pa nič več >n zmeni za opomine.	.
1. Odgovor: Odlpovejte svolel*l .	?"
niku pooblastilo za sprejemanje	la in
sporočite tovarni, da Vam mora nakazovati preživnino v Vaše lastne roke. Vase navedbe so v toliko čudne. ker J, y . . bi sodišče izreklo zakon med Vam, _,n Vašim možem za ločen, če niste sami ničesar zakrivili ali če niste sami na ločitev pristali. Prav tako ie nemogoče, da bi Vas sodišče kot nekrivo obsodilo na plačilo stroškov v ločitveni pravdi in tudi pozneje v pravdi na znižanje preživnine. Podati bi pač morali točnejšo informacijo.
2. Odgovor: Vaša hči ali pa Vi v njenem imenu vložite tožbo na plačilo obljubljene mezde. Če ni bila dogovorjena, ima Vaša hči pravico zahtevati primerno mezdo.
Za konzorcij izdaja in urejuj« Adolf Jelea y Mariboru. —, Tiika; Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.