Stev. 242. \ Trst, v petek 30. avgusta 1912 Tefial xxxr if. IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutra]. i'osamlene SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju. St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele SteT. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 f?t mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toiljivo V Trstu. cpinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA , V edinosti je moč /" za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, luoiaiu n* B«4«U«kB IsdanJ« „BDIMOBTI" atan*: m otlo lato Kron 5*90, za pol lota Kron 2 60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nfcfranko-vana pisma se ne »prejemajo in rokopisi se oe vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulioa Giorgio Galatti 20 (Narodni dea). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN (»ODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. Poltno-hranilnttnl račun Stev. 841-652. TELFFOtl St 11-57. BRZOJflUNE UESTI. j Službena pragmatika oživela. DUNAJ 29. (Izv.) Pododsek za službeno, pragmatiko gospodske zbornice je sklican k j sejama dne 3. septembra ob 10 dopoludne ?n 4. septembra ob 3 popoludne. i Podpredsednik državnega zbora obolel. PRAGA 19. (Izv.) Podpredsednik av-j strijske državne zbornice in češki deželni odbornik, poslanec Zdarsky je težko obolel ' Ogrski poslanec Justh obolel. BUDIMPEŠTA 29. (Izv.) Vodja opozicije v ogrsko-hrvatskem državnem zboru; Julij pl. Justh je težko obolel. Njegovo stanje j fe nevarno. Posledici Jukićevega procesa. PRAGA 29. (Izv.) Češki listi javljajo, da so se nekateri hrvatski poslanci odločili, da se radi sedanjih neznosnih razmer na Hrvatskem, presele v Prago, med njimi tudi posl. Radič in Budisavljevič. Hrvatski dijaki, ki so bili dosedaj vpisani na zagrebški univerzi, se vpišejo na jesen deioma na praško, deloma na dunajsko, deloma na graško univerzo. Odmevi Jukićevega procesa v Dalmaciji. SPLIT 29. (Izv.) Radi demonstracij na dan razglasitve Jukićeve obsodbe je državno! pravdništvo ovadilo radi motenja javnega i miru konclpista dr.a Andjelinovića in trgjvca« Buzančiča. Cela vrsta mladih IJudiJ, k! soj klicali „Živio Jukfć", bode morala radi tega odgovarjati pred sodiščem. Bivši poslanik grof Calice umrl. GORICA 29. (Kor.) Tu je umrl bivši avstro-ogrski poslanik v Carigradu, grof Calice. Pogreb se bo vršil v soboto ob 4 15 popoludne. Nemški cesar pojde vendarle v Švico. BERN 29. (Kor.) Zvezni svet je dobil uradno poročilo, da pride nemški cesar prav gotovo v Švico. V programu so bile izvršene nekatere msle spremembe. Nameravani izlet v hribe izostane. Adjutant nemškega cesarja ponesrečil. KASSEL 29. (Izv.) Ko Je cesar jezdil v spremstvu svojega adjutanta, nadporočnika pl. Kleista, Je poslednji pal s konja ter za-dobil težke poškodbe; zlomil si je hrbtenico fn zadobil tudi notranje poškodbe. Avstrija in Rusija DUNAJ 29. (Izv.) Jutranja izdaja „Reichs-poste" objavlja celo vrsto člankov in razgovorov o možnosti vojne med Avstrijo In Rusijo. Tt članki so povsodi vzbudili veliko pozornost, posebno, ker se ve za gotovo, da so ti članki inspirirani po visokostoječih osebah. Pisec kaže na Jako razvito rusko cerkveno in politično agitacijo v Galiciji, ki da je za Avstrijo jako nevarna. List citira Članek iz ruskega „Novega Vremena* od 22. t. m., v katerem razpravlja znani ruski publicist MenČikov o vprašanju, s kom Je možna v bližnji bodočnosti vojna Rusije? Odgovor Menčikovov se glasi, da }e za Rusijo najnevarnejša Avstro-Ogrsko- Romunska mejna črta. Dalje prinaša „Reichspost" izjave neke znane diplomatične osebe, v katerih dotičnik trdi, da so odnošaji med Av-stro-Ogrsfco in Rusijo k o r e k t n i. Da se odnošaji niso zboljšaii ni naša krivda, temveč krivi so nezaupni ruski merodajni faktorji, posebno napram A.vstro-Ogrski, in pa PODLISTEK Osvit. Slike iz tridesetih let. Spisal Ksaver Šfendor GJalskl, — Prevel A. E. Ko je odšel mojster, se je ustavil odvetnik sredi sobe in se udaril z roko po Čelu: — Glej, — skoraj bi bil pozabil! Sreča, da je prišel ta človek. Poslušaj me, prosim tel Jutri ali pojutršnjem pridejo naši kmetje iz OieŠJa delat v bukovški vinograd. Naš jurić, kakor je modra glava, bi Jih pustil idčne in brez strehe. Popazi torej, da ti ljudje dobe vsega, česar Jim je treba. Naša dolžnost je, da skrbimo za svoje podanike; to moramo vedno poskrbeti. Ob tej priliki pride z drugimi tudi vdova Janja HrŠtakova. Sirota se boji, da ji vzamemo selišče, če ne bi prišla na tlako, toda pusti jo domov, ker sem izvedel, da ima oba sina bolna. Zapomni si in daj jej pečata, kakor da bi bila Izvršila tlako, pa naj se tudi protivi Špano! Ne pozabi! Sedaj pa z bogom I in oče Je podal sinu roko, da Jo poljubi, čim je zaslišal, da Je voz pred vežo. Po očetovem odhodu se Je sin vrnil v svojo sobo. Spomnil se Je, da ni Izročil sovražno vedenje ruskega časopisja. Grof Aehrenthal in grof Berchtold sta se zastonj trudila, da bi zboljšala odnošaje med obema državama. Španska in Vatikan. DUNAJ 29. (Izv.) Današnja večerna izdaja „Reichsposte" prinaša vest iz Madrida, da so odnošaji med Vatikanom in špansko vlado precej napeti. Nastalo |e namreč nesoglasje med papežem in Španskim ministrskim predsednikom Caaatejasom radi imenovanja novih škofov. „Reichsposta" končuje članek z besedami, da Je pričakovati izbruha ojstre kulturne borbe. Minister dr. Trnka gre na Češko. DUNAJ 29. Minister dr. Trnka, ki se Je vrnil včeraj na Dunaj, gre 1. septembra na Češko, kjer ostane 11. dni. Izgnani italijanski odvetniki. DUNAJ 29. (Kor.) Večerni listi javljajo Iz Inomosta: Pred 14 dnevi so bili italijanski odvetniki Montenezzo, Crema in Glaco-melli v Rlvi aretirani, ker so fotografirali tamošnje utrdbe. Ti trije odvetniki so bili sedaj izpuščeni na svobodo, obenem pa izgnani iz vseh avstrijskih dežel. Poskušen ritualen umor? ? VARŠAVA 29. (Izv.) „Nova Gazeta"'i Javlja iz Pieterkova: Neka 12-letna deklica' bi bila morala po nalogu svojih starišev na kupiti nekaj predmetov pri židovskem trgovcu Gerberju. Ta poslednji Jo je zvabil v klet, Češ, da dobi tam zahtevano blago. Ko Je prišla deklica domov, je povedala stari-šem, da so hoteli izvršiti na njej ritualen umor. Vest se Je raznesla po bliskovo po vsem mestu. Tekom četrt ure se Je nabrala velikanska množica pred Gerberjevo trgovino in jo popolnoma razbila. Polidja je morala bežati, ker Je bila prešibka. Tisoč-glava množica se je podala na to pred druge židovske trgovine ter jih začela razbijati. Nastopiti je moralo vojaštvo, kateremu se je posrečilo z nasajenimi bodali razpršiti množico. Več oseb je bilo aretiranih in precej ranjenih. Konkurz dunajskega varieteja. DUNAJ 29. (Izv.) Prejšnji variete »Benetke na Dunaju", sedaj „Kaisergarten", Je napovedal danes konkurz, baje radi neugodnega vremena tekom letošnjega poletja. Pasive znašajo nad poldrugi milijon kron. Največ so prizadeti igralci, katerim vod s« v. t varieteja ne more izplačati gaž. Ponererjenje pri Avstrijskem „ Rdečem križu". DUNAJ 29. (Izv.) Neki viši dež. uradnik računskega oddelka avstrijske družbe „Rdečega križa" Je poneveril vcče denarne zneske. Uvedena je sodna preiskava. Avijatika. INOMOST 29. (Izv.) Dne 24 septembra se prične tu letalni teden. AngleSka banka zvišala eskompt. LONDON 29. (Izv.) Angleška banka je zvišala obrestno mero od 3 na 4°/0. Razvoj francozkega vojnega zrakoplovstva. PARIZ 29. (Izv.) Francozki listi objav-JavlJajo danes vladne naredbe glede organizacije francoskega vojnega zrakoplovstva. Vfada namerava ustanoviti tri letalne oddelke s 165 častnikov, 180 vojakov in 15 delavcev. očetu za mater niti besedice. Kar zabolelo ga Je v srcu. Šel Je k mizi, da bi pisal materi in sestram. Kakor navadno je začel pisati po nemške. Toda — že pri besedah: „Meine teuerste gnalige Mutter!" — se mu Je ustavilo pero in raztrgal Je papir ter vzel novega in začel pisati hrvatski. Težko mu je šlo. Oče je sicer zares gledal na to, da se sin nauči pisati hrvatski, in je s sestrami redno dopisoval hrvatski, kakor oče z materjo in mlajšimi otroci. Toda želel Je materi opisati vsaj nekaj s svojega potovanja, o svojih doživljajih, a za to mu je manjkala prava beseda. Prvi trenetek ga je pograbila mladeniška nestrpnost in že ni hotel več pisati pisma, a potem se ga je polotila velika bol, sram in jeza. — V svojem rodnem jeziku mi je težko izraziti svoje misli. O — kam smo prišli, kam padamo! Toliko let po šolah, pa ne znam pisati v svojem jeziku 1 Kako bodo mogli odgovarjati krivci za tako velik greh, da so pustili, da Je narod, cel narod padel tako globoko I — je govoril razburjeno in glasno sam pri sebi. — Ati moram I Ni res, da bi naš jezik ne imel besed. Pisal bom, pa naj izgubim ves dani — In tekel Je v očetovo sobo, vzel Belostenca injambrešiča — in tudi Kačičevo pesmarico In |e tako oborožen sel k delu. Homatije v Turčiji. CARIGRAD 29. (Izv.) Izdajatelj mlado-turškega lista „Rumeli", Nadi, je bil aretiran v Smirni. Najbrže bo moral odgovarjati pred vojnim sodiščem. CARIGRAD 29 Nekdanji vojni minister Mahmud šefket paša Je težko obolel na Jetiki. Upor orožnikov. v CARIGRAD 29. (Kor.) Minolo noč so orožniki in nekateri oddelki Čet v Galati in Kasim Paši, kjer se nahaja ministrstvo mor-earice poskusili upor. Poskus, ki ga je baje pripisati vplivu mladoturške stranke, pa se Je ponesrečil. CARIGRAD 29. (Kor.) Naznanjen upor orožnikov in nekaterih oddelkov čet, se je izvršil kmalu po polnoči. Poveljništvo je odredilo povsod obširne odredbe. Pehota in konjica sta bili poslani na vse točke mesta. Vse banke so bile po vojakih zastražene. Danes zjutraj je v celem mestu vladal popoln mir. V krogih vojnega ministrstva izjavljajo, da Je ta dogodek dokazal, da so čete zveste vladi. CARIGRAD 29. (Kor.) Uporni orožniki so se minolo noč približavali ministrstvu mornarice, da bi demonstrirali proti vladi. Upor pa se Je ponesrečil, ker Je vlada takoj posegla vmes. CARIGRAD 29. (Kor.) Preiskavo o nočnem dogodku vodi posebna komisija. Glasom neke verzije so priredili trije orož-niški častniki In kakih 50 orožnikov manifestacijo proti vlad), da bi izzvali nemire. Vsi demonstrantje so bili aretirani in postavljeni pred vojno sodišče. Vojno razpoloženje v Bolgariji. SOFIJA 29. (Izv.) Na današnji cerkveni slavnosti povodom obletnice bitke na prelazu Šipka je zahteval nadškof z lece, na{ vlada skrbi za to, da se odpravijo neznosne razmere v Makedoniji. SOFIA 29. (Kor.) Vladno glasilo „Mir* protestuje z izrazom ogorčenja proti temu, da so na kongresu, ki se |e vršil minolo nedeljo nekateri govorniki grozili z na-silstvi in nemiri in da se na kongresu sprejete resolucije nanašajo na te grožnje. Črnogorsko-turSki obmejni spor. CETINJE 29. Oddelek turških obmejnih vojakov je včeraj popoludne ob 5 prekoračil pri Kodranu črnogorsko mejo in je oddal salvo na Crnogorce, ki so bili na polju. Obenem so začeli Turki močno streljati tudi z okopov in stražnic na črnogorsko prebivalstvo in hiše ob Veliški meji. Istočasno je turška posadka streljala na črnogorsko stražo ob Tetrebinjku. Končno so č nogcrci pognali turško vojaštvo čez mejo. Važne konference v Belgradu in Sofiji. BELGRAD 29. (Izv.) Srbski poslanik v Sofiji Spalajkovlć Je dospel sem. Njegov prihod spravljajo v zvezo z važnimi političnimi vrprašanji. Značilno je, da je Spalaj-kovič pred svojim odhodom iz Sofije dolgo časa koeferirai z bolgarskim ministrskim predsednikom Gešovom. Govori se, da se je na konferenci govorilo o sporazumnem in vzajemnem postopanju Bclgarije in Srbije v balkanskem vprašanju. Včeraj Je kralj Peter k avdijenci pozval vojnega ministra Putnika in več diviztjonarjev ter dolgo časa z njimi konferiral. Skrb SLS za državne uslužbence nižih kategorij. Ljubljanski „Slovenec" Je slavil naklonjenost vlade, oziroma državnih oblasti do našega življa v Trstu. Ker pa so naši konkretni statistični podatki o razmerju uradnikov pri diž. cblas*lh do korenin porušili to trditev in pognali ljubljanskemu listu vodo v grlo, se Je „Slovenec" v svoji navihanostt In nerigoroznosti v izbiranju sredstev hitro obesil na neki drugi moment, domnevanje s , da s tem niže kategorije državnih uslužbencev in Široke sloje prebivalstva sploh nahujska proti slovenskemu političnemu vodstvu v Trstu. Dejstvo, da smo najprej prinesli podatke o uradništvu — ker so nam bi'i v momentu hitreje pristopni — je hotel nrm-reč „Slovenec" izrabiti v dokaz, da se r.a*e vodstvo ni nikoli nič brigalo za niže kategorije. To Je bilo sicer res — da ne rabimo druzega Izraza — Jako komodno, ali previdno ni bilo od strani „Slovenca". Prisilil nas Je, da se dotaknemo stvari, ki ne služIjo ravno v dokaz ni o slovenstvu politike SLS, ni o ljubezni in brlgi te stranke za niže kategorije državnih uslužbencev v Trstu. Tudi če bi odgovarjalo dejstvom, tudi če bi bilo res, da so državne oblasti naklonjene našemu življu in da rade nameščajo naše ljudi, bi bilo tako proslavljanje oblasti, takovo kričanje v svet o njihovi naklonjenosti do Slovencev, še vedio neol-pustna taktična pogreška, naravnost izdajstvo na interesih našega življa. To pa iz dvojnega tehtnega razloga. V prvo daja tako hvalisanje oblastim oporo, da morejo, skllcevaje se na taso spričevalo, zavračati eventuvelne, pa bilo še tako opravičene pritožbe podrejenih jim slovenskih uslužbencev. V drugo pa je šel „Slovenec" s svojim hvalisanjem direktno na roko našim drugorodnlm narodnim sovražnikom. Saj so ravno italijanski listi, ki vedno operirajo s trditvijo, da vlada podpira, favo-rizuje in protežira slovenski element in da zapostavlja italijanskega. In Če potem prihaja še slovenski list — in vrhu tega še glasilo največe slovenske stranke-nositeijice oficijelne slovenske politike — z izjavo, ki \podkreplja trditve ItaVjanov: ne pomenja-li j potem tako postopanje v slovenskem listu \ direktnega oškodovanja interesov slovenskih ( uslužbencev ? / „SlovenČev" nastop bi bil torej afront !preti interesom tržaškega Slovenstva — in ! slovenskih državnih uslužbencev še posebej j—, tudi Če bi ne bila „SlovenČeva" — : bajka o dobrohotnosti državnih oblasti do slovenskih uslužbencev tako daleč daleč od resnice, kakor je, žal, v resnici. Edat^nten dokaz za to so neŠtevilni nastopi našega političnega vodstva, neštevilnl konkretni Iz-1 gJedi o nedobrohotnosti državnih oblasti v našem listu, opetovani protesti in nastopi poslanca dr. Rybafa v dunajskem parlamentu In pa dnevni pojavi ogorčenja istih naših uslužbencev samih! i Da ne bomo segali predaleč, opozarjajo tu le na • poštno in pa na drekdjo državnih železnic. Naj le „Slovenčevi" in-f.rmatorji in zaupniki povprašajo prvega slovenskega poštnega uslužbenca, ki jim prihaja na ulici nasproti, in čuli bodo žalostno pesem o trpljenju, krivicah, zapostav- Napisal Je dolgo pismo. S čisto otroško naivnostjo se jo bližal ljubljeni materi v nežnih morda nespretnih, toda žarkih besedah. Bila Je to zmes Kafkavskega s krasnim jezikom Kačičevim in Gunduličevim. In ni pozabil opozoriti matere na posamezne lepe izraze in besede, ki so mu prihajale izpod peresa. Po naravnih pozdravnih vzklikih je hitro poletel v višave svojih upov in rodoljubnih želja in Je pozabi! popolnoma, da govori o svoj'h doživljajih in Je pripovedoval edino le o velikem slovanstvu, o plemenitosti svojeea hrvatskega Jezika, o lepoti domovine in krivicah, ki jih Je delala usoda in svet. Z navdušenim ponosom Jej je omenjal svoje nove učitelje, svoje velike tovariše: Kolarja, Šaf.rika, Mihanovlca in Gaja. Na koncu pa je dodal prepise iz Kolarjeve „Slavine hčere", iz Kačićeve pesmarice in iz Vukove zbirke, kjer Je pesem Asanaginice podčrtal dvakrat s pripombo: „To Je prevel največji današnji nemški pesnik, gospod ekscelenca Wolfgang Goethe, in to naj ti Je, mila in milostiva mati, najboljši dokaz, da ima tudi naš slovanski narod svoje bisere, da Je ljubljenec vil in boginj!" Končal je s prošnjo, naj mati gleda, da se sestre čim marljivejše uče hrvatskega jezika. Ravno Je oddal pismo možu Juriču in mu za povedal, da Je po kakem kmetu ali svobodnjaku po-1 ši|e materi v Lučevac, ko Je prišel k nJemu Cerović. — Kje so drugi? — ga Je takoj vprašal Ivan. — Šli so iskat Smodka. — Ah — našega dobrega Mati|o! — je dostavil l7an veselega In hvaležnega srca in takoj vprašal, ali zahajajo k Smod-kovlm predavanjem o hrvatskem Jeziku na akademiji? Ta mu |e opisal prvo uro in kako Je vse nahrumelo v dvorano, i dijakov, 1 juratov i profesorjev ; kako so besneli mpdjarski dijaki in zagrozili z demonstracijami In kako neprenehoma rujejo proti Smodku In njegovi učni stolfcl. — Ne posreči se jim ! — Goljufajo se! Sedaj smo mi mladi tu! O — ko bi vt del, kaki divni naši ljudje so tam gori na Dunaju, v Gradcu in Pešti! Jaz sem se prvi trenotek moral sramovati, ko sem prišel tja gor. Vedel nisem za nič; vse ml je bilo „terra ineognita", — ko sera jih poslušal, o čem se pogovarjajo. Nikakor nisem mogel umeti tolike slave nekega Kolarja. Toda potem — potem se ml Je odprlo pred očmi, ko sem se sestal ž njimi — In tedaj sem raiurael brate Iz Bačke, Dalmacije. Kranjske, ko so mi pravili, da smo vsi isto! (Pride še ) Stran II. ,,EDINOST" St. 242 V Trsta, dne 30 avgusta 1912. IJanju pod komando mogotcev na poštni direkciji v Trstu. In če bi hoteli „Sloven-čevi" informatorji slično poizvedovati med uslužbenci niz.ih kategorij v državno železniški službi, bi čuli, kako je ves zlstem na upravi državnih železnic grmanizatoričen, kako neprijazen je slovenskemu življu, kako gre vsa njegova tendenca za izpodrivanjem nameščenih naših ljudi ter za odklanjanjem slovenskih prosilcev in za importiranjem Nemcev, in kako morajo slovenski uslužbenci toliko na centrali, kolikor v prometni službi dan na dan občutiti, da so inferijorna bitja, dočira je Nemec njihov gospod. In vsa ta vnebovpijoča krivica vsprlčo dejstva, da poleg slovanskih večin na Goriškem in v Istri in poleg velike slovenske manjšine na tržaškem ozemlju spada pod poštno ravnateljstvo v Trstu tudi tista osrednja pokrajina slovenska, Kranjska, kjer absolutno gospodari stranka, ki Jej je glavno glasilo isti »Slovenec*1! In vspričo dejstva, da tečejo državne železniške proge, ki jih upravlja direkcija v Trstu, izključno po slovenskih tleh, in po dobršnem delu zopet po isti osrednji slovenski pokrajiri! Pa tudi brez ozira na to poslednje dejstvo, bi bilo SLS kakor vodilni slovenski stranki že z narodnega slovenskega stališča, po zahtevi ljubezni do svojcev, v neizogibno dolžnost, da nasproti obema omenjenima upravama z vso energijo brani splošni slovenski in še posebno tudi interes slovenskih uslužbencev. Dejstvo pa je, da take obrambe od strani SLS ni bilo doslej, ali vsaj nu v toliki meri, kolikor se more in mora zahtevati od vsake slovenske stranke in od vsakega slovenskega zastopnika. Tej zamudi je pripisovati v glavnem, da vse britke pritožbe naših uslužbencev in vse tozadevne parlamentarne akcije naših primorskih poslancev ostajajo skoro brez vsa-cega efekta. Še več, še dalje sega ta indi-ferentnost pri SLS, tako daleč, da prehaja v direktno vspodbujevanje gospodarjev na poštni in železniški direkciji. Mi vemo in imamo dobro zabeleženo, da celo v časih, ko je vihralo med našimi uslužbenci najhuje ogorčenje radi krivic in zapostavljanja, ko so naši primorski poslanci uvajali parlamentarne akcije na Dunaju radi tega, so izvesti! velmoži iz SLS prihajali v Trst klanjat se in stiskat tiste roke, ki tako brezobzirno zapostavljajo naš živelj in izvajajo svoj germanizatorični zistem I Dočirn je na našem političnem vodstvu poslušno uho za take pritožbe in vsikdar pripravljena volja za odpomoč, dočim so vrata dr. Rybara vsikdar odprta tudi naj-zadnjemu med trpečimi — pa se velmoži iz SLS kIanja|o in „Slovenec" slavi kakor se je dogodilo ravnokar — njihove zatiralce . . .! Slovenski uslužbenci nižih kategorij se morajo le prav lepo zahvaliti za tako »skrb", ki se ne pojavlja v dejanjih, ampak le v besedah, in še to le z namenom, da bo zlobno sumničila in hujskala proti njim, ki bi res hoteli pomagati, a često ne morejo, prvič radi neugodnih razmer, a v drugo in še posebno radi tega, ker njihovi napori ne dobivajo zadostne opore od tistega činitelja v spiošni slovenski politiki, ki bi bil ravno poklican za prednjaka na takem obrambenem delu našemu življu na korist! V delu, v pozitivnem delu za dobro svojega naroda se kažeta prava skrb in ljubezen, ne pa v besedah — hujskanja, podtikanja in sumnlčenja proti ljudem, ki so jim nameni najpošteneji. Povedati smo morali to, ker nas Je „S ovenec" prisilil se svojim nastopom proti slovenski koristi in svojim udarcem — resnici v obraz! Enodnevna stavka v tehničnem zavodu Včeraj okoli poldne se je naenkrat razširila vest, da so delavci v tehničnem zavod j naenkrat stopili v stavko. O tej stavki, oziroma njenih vzrokih smo dobili iz uradnega vira sledeče poročilo: Mehanik R. Cris, kije že 12 let zaposlen v tehničnem zavodu, je ta teden napravil kar tri »plave" po vrsti. Včeraj ob poldesetih predpoludne se je predstavil zopet na delo, a je našel na svojem mestu že druzega de-iavca. Mož je zahteval, da se ga takoj zopet sprejme na delo. Delovodja Albert Ku-ker pa mu je rekel, da ne bi'bil smel tako zanemariti svoje dolžnosti in da morda s prošnjo doseže, da ga sprejmejo nazaj v delo. Cris pa ni hotel razumeti, da on nima pra/. V istem hipu je šel tam mimo Inženir Hans Pichler. Ker si je Cris domneval, da je inženir Pichler kriv njegovega odpusta, je vrgel proti njemu dva kosa železa, od kater h Je eden tudi zadel Pichlerja na roki. Vsled tega je ravnateljstvo rečenega delavca takoj odpuitilo. To se Je razglasilo med delavci ob 10 30, a posledica temu je bila, da so vsi delavci — njih 900 na številu — v znak protesta takoj zapustili delo. Tako je torej glasilo naše poročilo. Ker nam se Je takoj dozdevalo, da je to poročilo tendecijozno, smo se informirali pri delavcih samih in doznali sledeče: Mehaniku Crisu, ki je delal navadno na akord, je pred kakimi 14 dnevi delovodja ponudil v akord neko delo, katerega pa Cris ni hotel prevzeti, ker na podlagi cen, ki so mu bile ponudjene, ue bi bil prišel do primernega zaslužka. Zato je Cris prevzel omenjeno delo, a proti mezdL Tako je delal kakih 14 dnij. Mlnoli ponedeljek pa je zapustil delo, ter ostal doma do včeraj, ker Je bil bolan. Včeraj pa se Je zopet vrnil na delo, a našel je na svojem mestu druzega. Delovodja je nakazal Crisu delo pri drugem stroju, katerega pa se je Cris branil prevzeti, ker bi bil tu zaslužil manje, nego tam, kjer je delal preje. Onega dera, katero Je delal drug?, ko se je Cris povrnil v tovarno, je bil Cris že izvršil polovico. Oni delavec pa, ki je prišel na mesto Crisa — neki Zennaro — nadaljuje v akord ono delo, katero je delal Cris proti mezdi, a dobi za izvršitev polovice tega dela enak znesek, kakor je bil Crisu obljubljen za celo delo 11 Treba pa pri tem pomisliti, da Je ta Zennaro pred tremi meseci brez dovoljenja zapustil delo in bil menda v tem času vkrcan na neki ladiji. Dobil pa je takoj zopet delo, ki Je pravzaprav pripadalo drugemu, in pod ugodnejimi pogoji, nego jih je imel ta, ker je Zennaro v sorodstvu z nekim „kapotom", inšpektorjem, ali kako se že Imenujejo te razne šarže. Cris Je kljubu temu prevzel deio Dri drugem stroju in delal tam dotlej, da Je prišel mimo inženir Haus Pichler, ki je med delavstvom zelo obsovražen vsled svojega odurnega postopanja. Cris Je proti inženirju Pichlerju protestiral, da mu se je oikazalo to delo, da-si ima pravico, da izvrši delo, katero je že začel. Prišlo je do prefekanja In v tem prerekanju je Cris v jezi vrgel Pichlerju v hrbet kos brona. Pichler je sicer takoj na to zbežal iz dotične delavnice, a o kaki rani ne more biti govora. Crisa so na to večrat pozvali v pisarno ravnateljstva, kateremu pozivu se pa on ni hotel takoj odzvati. Ko se je pa konečno na ponovni poziv vendar-te odzval, so mu v pisarni naznanili, da je odpuščen. — Ko se je ta vest razširila po delavnicah tehničnega zavoda, so takoj vsi delavci, v znak protesta zapustili delo. * * * Popoldne ob 2 so imeli delavci shod v delavskem domu, kjer so sklenili, da predložijo ravnateljstvu spomenico, v kateri bodo zahtevali odpravo dosedanjih neznosnih raz-• mer v tehničnem zavodu. Obenem so skle-, nili, da se vrnejo danes na delo. * * U vsega gori povedanega je jasno razvidno, da so razmere v tehničnem zavodu res zelo nezdrave in da treba kaj storiti, da se odpravi sedanji delavce itkoriščevalni sistem. Mi bomo vsekako v bodoče tem raz-, meram posvečali svojo pažnjo. Domače vesti. Gonja proti „Edinosti" v spoved- niči. Prejeli smo pod tem naslovom: Minoie sobote sem bila v cerkvi pri S/. Jakobu, da opravim svojo versko dolžnost Bila sem pri spovedi. Nisem pa dobila odveze zato, ker sem povedala, da čitam „Edinost". Duhovnik — menda g. kapelan — je trdil, da .Edinost" piše proti veri. Nu, jaz pa sem si mislila: Ce bi „Edinost* res pisala proti veri, potem bi bila jaz že davno brez vere in ne bi hodila ne v cerkev, ne k spovedi, kajti čitam ta Ust že mnogo let. Vzlic temu dnevnemu čitanju pa sva jaz in moj mož ostala verna krščana ter zahajava redno k sv. maši in k spovedi. Torej ne more biti res, kar je trdil g. spovednik. V tem prepričanju me utrja tudi okolnost, da mi doklej še noben spovednik ni odrekel odveze radi čitanja „Edinosti". Pa še nekaj drugega je, kar me utrja v tem prepričanju. Dejstvo namreč, da judovski in framasonski „Piccolo" gotovo ni katoliški cerkvi bolj prijazen, nego pa „Edinost" in vendar ga videvam po vseh zakristijah in nisem še ču'a da bi bil kak duhovnik odrekal vernikom odvezo radi čitanja „PiccoIa\ Mari mislijo, da ljudstvo ne vidi in da si ne ustvarja svoje sodbe ? Dokler italijanski verniki brez vsacega pohujšanja in vsakih posledic smejo čitati italijanski, židovski in zatoprotikatoliškiUst, mi ne pojde v glavo, zakaj naj bi bilo čitanje „Edinosti" nezdružljivo z mojo versko dolžnostjo in zakaj naj bi bili Slovenci kaznovani od cerkve zato, ker čltajo ta slovenski Ust. Za vseh enako! Čt je „Piccolo* dober za Italijane, mora biti „Edinost* za Slovence — še boljša. Le pravično, ker pravičnosti zahteva ravno naša krščanska vera!! Uža'j enega srca sem odšla od spoved-nlce. A*i gospoda naj sprejmejo očitno mojo izjavo! Za slučaj, da me bodo postavljali pred alternativo: ali „Edinost* proč, ali pa ne dobiš odveze — sem se že odločila: čitala bom „Edinost* dalje, kakorsemjo doslej brezvsake ško d e z a s v o j o d uŠno blaginjol Ali potem naj ne tožijo gospodje, da — drugi gonijo ljudi iz cerkve! Katarina Cajhen. „Slovencu" v album iz železniških krogov. Prejeli smo: Na postaji c. kr. drž železnice v Trstu je bil nameščen neki Slovenec kakor skladiščen delavec. Ta nesrečnež je j zagrešil grozen zločin, za katerega ni od-I puščenja pri njih, ki vedre in oblačijo na ; naših državnih železnicah. Izpregovoril je 'namreč z nekim slovenskim uradnikom — ! slovensko besedo. Čim je bil storjen ta 'grozni zločin, je skočil po konci kakor gad j gosp. „abgangsrechnungsleger* ter Je slo-j venskega »zločinca" — v resnici pa siromašnega in pohlevnega delavca — tako sra-motno obdelal, da je delavec kakor okame-nel. Pa ta eksekucija stante pede še ni bila dovolj, marveč je — da govorimo po „Sio-I vencu" — v smislu dobrohotnosti, ki vlada ! na državnih podjetjih do Slovencev, hotel še dalje: odvesti je hotel zločinca pred vice i šefa C zzija. Ali nesrečni slučaj je hotel, dn : tega ni bilo v pisarni. Da se pa vendar še kaj zgodi radi takega sakrilegija na nemškem značaju dižavno-želez^iških pisarn, je I gospod „abgangsrechnungsleger" dal pozvati i skladiščnega mojstra in mu velel, naj tega ! delavca takoj odstrani! Gosp. skld'ščni i mojster Je sicer izjavil, da ne more takoj ugoditi tej plemeniti želji — plemenite nemške duše, ker |e takega pridnega delavca težko koj nadomestiti; ali tudi to ni pomagalo pri razsrjenem „ab-gangsrechnungslegerju". Neizprosno je zah-jteval odstranitev onega delavca iz raaga-1 zina, ker po nazoru srditeža ne more biti ^večega zločina na svetu, nego če kdo v ; njegovi pisarni — izpregovori slovensko besedo. In ker je srditež še groz'1, da pojde ovajat in težit k inšpektorju, se Je moral skladiščni mojster udati prepotentnemu fanatizmu in Je bolnim srcetn odpravil onega delavca iz magazina. Tako se godi slovenskim Iju lem pod j tisto dobrohotnostjo in tistim „zaupazjjem", | ki jima Je „Slovenec" tako divno zapel svoje j slavospeve 1! Na odgovarjajte lažniku in denun-. cijantu! Smelo lahko trdim, da se nikjer na Slovenskem od poklicane strani ne dela toliko poti in prošenj, da se na tem in onem mestu spravi naš eleinent do koščeka kruha — kakor je to ravno v Trstu. Stotine in stotine tržaških Slovencev iz vseh slojev, posebno še iz delavstva, nam more potrditi to. Ako kak Efijalt to negira — svobodno mu! Od izdajalske in denucljantske duše pač ni pričakovati kaj druzega. Ali najpodlejše, kar Je zagrešila ta hudobe polna črna duša, Je to, da podtika tržaškemu Slovenstvu klice, katerih se v Trstu nikdar ni slišalo, in pa gibanje, katerega živ krst ni opazil in ua katerega posebno v Trstu noben pameten človek nikdar mislil ni! In to edino le v svrho, da bi očrnil neljube mu tržaške Slovence. To je peklensko početje, kakoršnjega Je zmožen le ostuden denuacijant, ki dopisuje v ljubljanskega „Slovenca*. V resnici nas mora biti sram, da je med nami tako podlih ljudij. S takimi obreko-valci teptanega in zatiranega naroda je vsaka poštena polemika nemožna, zato Vam svetujem, gospod urednik, da na jednaka lo-povstva ne odgovarjate. Mi stojimo nepremično na strani naših poštenih voditeljev, katerim zaupamo svojo usodo. Ako pa kakemu Iškarjotu to ni prav, pa naj se — obesi I Pripomba uredništva. Mi ume-jemo dobro ogorčenje, ki odmeva iz teh vrstic. Vendar ne moremo dati dopisnikom besede, da se bomo vsikdar ravnali po njih nasvetu. Včesih treba že odgovarjati. Ne radi denuncijantov, ampak radi druzih našemu narodu sovražnih faktorjev, ki — če jim to prav prihaja — Izrabljajo ravno take denuncijacije po tisti latinski: Kdor molči, potrjuje! Saj denuncijanti sami vedo, da klevečejo ia vedo tudi. da jim pameten človek ne veruje. Ali kaj to njim mari, ko špekulirajo na tiste, ki takih denuncijacij — potrebujejo za svo|o protislovansko politiko! Zopet z južne železnice. Pišejo nam: Kakor smo že omenili v torkovi ste viki „Edinosti", da nam ni potreba starin grehov iskati, moremo zopet danes, in to že šesti dafc, poročati o dnevnih grehih naših rdečih j bratcev. Včeraj dopoludne se je sodrug Josip Pipan, delavec na južnem kolodvoru tako napil, da je ležal od 10 dopoludne do 7 40 zvečer brez zavesti. Sodrugi so ga sicer pustili, da bi se bil prespal, ali zvečer so bili prisiljeni poklicati zdravniško postajo, ki ga je morala spraviti v bolnišnico. Tako torej, gosp. sodrugi! Naš teden se bliža h koncu. Prihodnji teden ima zopet besedo „Zarja" in njen dopisnik. Radovedni smo, ako bo imel toliko in tako svežega gradiva, kakor mi! Rešite domovino! Tako kliče včerajšnji „Piccolo" in naznanja, da skliče ogrožena „patria" za nedeljo, dne 1. septembra ob 9 predpoldne shod pod milim nebom na trgu pred južnim kolodvorom. Ker se sicer šjori od kamore ne upajo sklicati javnega shoda niti v zaprtih prostorih, je jasno, da sklicujejo tudi ta shod le zato, ker so že naprej prepričani, da ]im ga policija prepove. Pri tem pa gospodje računajo obenem, da polička prepove tudi izlet NDO Iz LJubljane v Trst in slavnost NDO sploh. Gospodje so pa to pot prišli prepozno, ker le policija NDO že prepovedala shod pod milim nebom in sprevod od »Narodnega doma" do Sv. Jakoba. Če jim torej prepove njih shod pod milim nebom, Jim prepove Is to, kar Je že prepovedala slovenskim delavcem. Razlika med enim in drugim shodom pa Je ta, da naši delavci niso hoteli s svojim shodom in obhodom nikogar provocirati, temveč le proslaviti petletnico svoje organizacije, dočiin šjori kamorlsti sami naznanjajo, da ima njih shod izzivalen namen in da hočejo na njem hulskati proti Slovencem. Naravno je torej, da Jim bo policija to njih „patrijct?čno" nakano preprečila. Povemo pa odkrito, da nam bi bilo'5 to zelo žal. Ml bi namreč želeii, da policija dovoli kameri nameravani shod in da ne pošlje v nedeljo predpoldne pred južni kolodvor niti enega redarja. To naj bi policija naznanila po javnih lepakih. Ridovedii smo, koliko bi jih potem prišlo na ta shod. Stavimo giavo in noge — kakor bi rekel svet. Černivec — da niti eden ! Razširjenje Ciril Metodove deške šole pri sv. JaKobu. Ravno* r doznajemo, da se petrazrtdna deški Sola pri sv. Jakobu z začetkom šolskega leta razširi v šestrazrednico! Glavno vodstvo se je odločilo za to ukljub st-ski. v kateri se nahaja, ker se dohodki ne večajo sorazmerno z naraščanjem stroškov. Krasen, da, ganljiv dokaz je to o ljubezni naše ljube šolske majke do tržaških Slovencev in o materinski skrbi za njihovo usodo. Žito S!no uverjeni, da vzbudi ta vest med našim ljudstvom naj več e zadovoljstvo in da v srcih Tržaškega Slovenstva še intenzivneje z liskri čut globeke hvaležnosti na tem novem daru, si ga nam je poklonila velika Dobrotnlca! V kaki luči stoje vspričo tega dejstva klevetniki naše Družbe na vseh straneh 1! Tu dejanja ljubavi, skibi, usmiljenja in požrtvovalnosti ; tam le zlobne besede, natolcevanja, sumnlčenja in — v „Slovencu"! — podle denuncijacije „Ž'vela Srbijau. Družba in njeni prijatelji rešujejo mrod ob perif.nji s pozitivnim delom; njeni nasprot.nki pas podiranjem tega dela! Družba odpira svoje hramove slovenskemu otroku in ne vprašuje, h kateri stranki pripada otrokov oče; sovražniki Družbe Jo pa hočejo uničili radi strankarstva — v strankarski strasti. Ali naše ljudstvo je vzgojeno v rodo-1,'uoni zvestobi in si je v šoli javnega življenja in v vsakdanjih borbah za narodov obstanek pridobilo polft'čne zrelosti in razsodnosti. Zato lahko izjavljamo v njegovem imenu, da si Je ustvarilo pravilno sodbo tako o namenih Družbe, kakor o njenih sovražnikih. Ndše ljudstvo blagoslavlja delovanje Družbe. In uverjeni smo tudi, da bo svoji sodbi dajalo izraza v dejanjih: da bo v povečani požrtvovalnosti vračalo Družbi za toliko skrb in ljubav I Družba sv. Cirila in Metoda naj živi, raste In cvete in ljudstvo naj se raduje sadu njenih zavodov v Trstu! Za Družbo bodita vsikdar — pri vsakem po možnosti — odprta srce in... roka 1 Za I. vseslovenski cvetlični dan so se po nekod začele ž vahne priprave Tako prirede 1. septembra cvetlični dan v Velikih Laščah, v Kranjski gori in na Opčinah pri Trstu; dne 8 septembra 1912 v Kranju, na Viču pri Ljubljani in v Vrto.bi na Gjrl-škem; 15. septembra pa v Ljubljani Vendar pogrešamo Še mnogo krajev, katerih na splošno začudenje ne najdemo med prireditelji te važne priredbe v korist družbi sv. Cirila in Metoda, Slovenski Sokolski Zvezi In v prid revnega dijaštva. Kje so Črnomelj, Idrija, Ilirska Bistrica, Jesenice, Kostanjevica, Krško, Litija, Metlika, Mokronog, Postojna, Radovljica, Ribnica, Šiika, Vrhnika, Žuženberk, Ajdovščina, Bovec, Gorica, Miren, Prvačina, Sežana, Solkan, Tolmin, razni tržaški predkrajt (Tu se že vrše posvetovanja. Op. ured.) in druge slovenske trdnjave. Zadnji čas je, da se povsod zganejo na rodoljubno delo. Prireditev cvetličnega dneva ?e mora povsod naznaniti pristojnemu okrajnemu glavarstvu. Vloga mora biti z 1 krono kolekovana. Važno Je pripomniti, da se za cvetke ne zahteva nobene stalne cene, ter se tako prlhranja pristojbina na licenco. Če se s cvetličnim dnevom združi kaka Javna veselica, se lahko to na isti vlogi, torej brez posebnega kolka, prosi ; le za ples je treba licence od ž ipanstva. Običajno se vlagajo prešnje za dovoljenje 3 dni pred prireditvijo, vendar zakonito ni predpisan noben rok. Naj torej pravočasno poskrbe za oblastveno dovoljenje. Ljubljanski pripravljalni odbor se obrača do vseh Slovenk, naj bi poslale za 15. september kolikor največ aster, dalij in georgin zi razproda|o pri ljubljanskem cvetličnem dnevu. Dopisi v stvari cvetličnih dni naj se pošljejo Centralnemu odboru za I. vseslovenski cvetlični dan v LJubljani, Šubi-čeva ul. 3. Cvetlični dan v Trstu. Združeni odborniki ženske in motke CM podružnice v Trstu, tržaškega „Sokola44 ia ak. dr. „Balkan" so sklenili, da se vrši „Cvetlični dan v Trstu* po veliki CM skupščini, ki bo 22. septembra t. 1. Podrobnosti se določijo v prihodnji seji. V nedeljo 1. septembra t, L prvi nastop Barkovljanskega Sokola. V Trsili, dne 30. avgusta 1912 EDINOST" St. 242 8trnn III. Združena odbora vrdeljskega Sokola In CM podružn. pri Sv. Ivanu priredita „Cvetlični dan" istočasno kakor v Trstu. Tržaška mala kronika. Trst, 29. avgusta 1912. Smrtna nezgoda. Pod škedenjskimi plavži je sedaj zasidran neki parni V, iz katerega razkladajo materijal za plavže. Tam je bil nameščen kot nadzornik pri razkla-40 letni Jakob Godina iz Skednja. Materijal je razkladalo posebno dvigalo, pri katerem je zaposlen en mehanik. Ta je snoči po 10 7.a hip vstavil stroj, ter se oddaljil, da bi zadovoljil svoji telesni potrebi. Ko je sel mimo strojne ute, je pogledal notri in videl v njej popolnoma razmesarjenega Jakoba Godino. O nesreči sta bili takoj obveščeni policija in scdnija in o polnoči se {e že podala na lice mesta sodna komisija. Ta komisija }e dognala, da je izključen vsak zločin in da se je nesrečni Godina zamotal med zobovje koles, ki so ga popolnoma raimesarilf. Iz tega bo še nekaj „ratalo" I 15-leinl Ivan Indrlgo iz Titana da Tarlo v Italiji, stanujoči v ulici Lodole štev. 6, je včeraj zjutraj vstopil v trgovino papirja Stockel v ulici Cavana, kjer je pod pretvezo, da kaj kupi, Umaknil 4 žepne nože. Tička so pa zasačili in izročili tam službujočemu redarju. Pod kanape se je skril. 20'etni dninar A. Schiavon iz Trsta je predvčerajšnjim hc tel okrastl kmeta Matijo Schvvaba. Policija ^a je včeraj jutro aretirala v znani raiup ti kavarni „Ali" Europa felice", kjer se je bil skril pod — kanape! Žalostno skušnjo z Italijo le imel — kakor že marsikateri drugi, tudi 261etnl ribič Josip Berner iz Nemške Palanke na Ogrske.«. Berner je pred dvema mesecema pobegnil od 6 pešpolka, ki je sedaj nameščen / Bileku, v Bosni. Romal je iz enega italijanskega mesta v druzega, a konečno ga je lakota prisilila, da se je predstavil avstrijskemu konzulu v Benetkah. — Konzul je poslal moža potom Lloydovega parni ka v Trst, kjer so ga izročili vojaški obl usti. Nasilen Kalabrež. 30ietni čevljar Jo i? C liabro iz Regulo Calabria, stanujoči v uiici S. G-usto št. 17, je izgnan iz Avstrije radi raznih „štikfcev", ki jih je že napalil. Možakar pa s tem ni bil nič posebno spora-zumljen in zato se je na skrivnem zopet vrnil v Trst, kjer je pred nekaj časom pričel Ijubimkovati s 241etno Gaetano Pešce, tudi iz Reggio Calabria, stanujočo v ulici Farneto Št. 21. Ker je pa bil Calabro nasilnega značaja ter jo je večkrat pretepal, je ona pretrgala razmerje ž njim. To ga je pa siino razjarilo In zato je šel v sredo popoldne v mlekarno v ulici D. Rossettl Štev. 14, ki jo \odi Ana C.Citne, sestra Pešce, misleč, da se njegova bivša ljubica nahaja notri. Ker je Cocame videla, da ima Calabro slabe namene, rnu je zastavila pet, a Calabro jo je potisnil v stran ter vstopil po siii. — Notri je začel kričati in psovati žensko, kakor bi bil obseden, ter se je hotel vreči na njo, kar je pa preprečil Aleksander Kovačič, ki se je slučajno nahajal v mlekarni. Pri tem je Calabro ranil Kovačiča s palico, ki jo je imel v rokah ter ga je precej občutno ranil. Prihiteli so redarji, ki so nasilnega zaljubljenca odvedli v zapor, od kjer ga — po prestani kazni — pošljejo ponovno, pa ne v Trst, pač pa preko meje, o i kjer se ne povrne več I Poskui samomora. — Včeraj ob 11 predpoldne je 36ietni javni postrešček Viktor Caronzella, stanujoči v Kjadinu št. 516, radi nesporazumov v družini in s samomorilnim namenom izpil precejšnjo množino žvep lene kisline. Zdravnik s zdravniške postaje, ki je bil pozvan k njemu, ga je dal nemudoma prenesti v mestno bolnišnico. — Doznajemo, da je Caronzella snoči ob 9 v bolnišnici umrl. Blaznež, ki se je vrgel v kraško jamo. 27ietn> slaboumni Rjdolf Lisjak, d jma v Štanjelu, je v sredo popoldne hotel zlezti v kotlino takoimenovano Pipnca. Pri tem je ponesrečil in padel kakih 70 m globoko. O tem je bila okolu 2 popolnoči obveščena tržaška zdravniška postaja, ki je takoj poslala na lice mesta v automobilu zdravnika dr. Pavla Cilearija in dva postrežb jki. Tem se je tudi posrečilo, da so ponesrečenca izviekii iz ]em.\ P;i padcu je Lisjak zadobil nekaj lahkih poškodb. — Ker je pa bil v hladni 4am! celih 12 ur, je bil premrznjen, ko so ga privlekli na dan. Društvene vesti. Dramatično društvo ima nocoj ob 9 svjjo sejo v kavarni „Balkan". Gg. odbor-n ki naj blagovolijo piiti polnoštevtino. Pevsko društvo „Trst". Danes zvečer pevska vaja za mešani zbor. Ker se naše društvo udeleži korporativno 25-letnice društva „Hajdrih- na Prošeku, so pevci in pevke naprošeni, da se polnoštevilno udeleže pevskih vaj. Po pevski vaji pogovor glede izleta, ki se bo vršil v nedeljo, dne 1. septembra. Pridite vsi I Pevsko druftvo „Zarja" v Rojanu vabi vse pevke in pevce k pevski vaji, ki bo nocoj ob navadni uri. Prosi se polnoštevilne udeležbe, ker društvo nastopi dne 8. septembra na slavnosti pev. društva „Hajdrih" na Prošeku. TrŽaSka sokolska župa V nedeljo, dne 1. septembra ob 8. uri dopoldne se vrši v telovadnici Sokola v Trstu seja župnega vaditeljskega zbora ? s sledečim dnevnim redom : 1. Priprava za III. vsesokolski 2. Redna telovadba župnih vaditeljsklh zborov. 3. II. župni vaditeljski teča|. 4. Naše stališče glede javnih nastopov. 5. Proste vaje članic. 6. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi Ambrožič, nač. TSŽ. Pevski zbor ZJŽ ima danes ob 8 z v. izredno vajo za nedeljski nastop. Pevci naj pridejo gotovo k vaji, ker zbor nastopi pri nedeljski slavnosti NDO. Tržaško kolesarsko društvo , Balkan" priredi v nedeljo dne 1. sept. veliko siavnost na Opčinah na obširnem vrtu g.e DraŠček. Na programu je petje, godba, slavnostni govor in ples, ki traja do 11 zvečer. Ker tega dne priredi CM družba cvetlični dan na Opčinah, nadejati se ]e velike udeležbe. Tržaško podporno in bralno društvo se je preselilo v ul. Torre bianca štev. 41, I. Akademičnemu društvu „Balkan" je daroval večje število, knjig za ljudske knjižnice g. dr. Miček Čok. — P/esrČna mu hvala. Ker otvori omenjeno društvo v torek zopet rojansko knjižnico, v kratkem pa novo knjižnico v Barkovljah (jednajsto v trž. okolici) in ker namerava otvoriti celo vrsto drugih knjižnic v okolici in mora nabirati medtem za centralno knj'žnico v mestu, obrača se tem potom do slavnega občinstva, da bi prispevalo majhen oboi v ta namen, ali darovalo knjige, ki bodo tako gotovo nosile večje sadove nego v kaki privatni ali zaprašeni društveni knjižnici. Klar. det organizacija. Petletnica NDO. PojutrŠnjim praznuje NDO. petletnico obstoja. Pet let boja, pet let se že poteguje NDO za delavske koristi. NDO je združevala vedno delavstvo slovanske narodnosti skupaj, ga izobraževala t^r vspodbujala za bo| za svoje pra vice. In imela je NDO res velike boje. Postavilo se je že v začetku vse proti njej. Na eni strani gospodarski nasprotniki — kapitalisti, na drugi narodni, na tretji pa socijalno demokratične in krščanskosocijalne delavske organizacije. Vse se je vrglo proti NDO, ker se je potegovala vedno za narodne in socijalne pravice slovenskega delavskega ljudstva. Ampak NDO Je šla naprej; ona se ni ustrašila velikega števila nasprotnikov. Boj NDO Je bil mnogo težji, kakor boj socijalne demokracije. Socijalna demokracija ima pred seboj samo kapitalizem, torej gospodarskega nasprotnika, medtem, ko ima NDO pred seboj ne samo gospodarskega, temveč tudi narodnega nasprotnika. Ne bomo omenjali podrobno bojev, ki Jih Je vodila NDO. Spomniti pa moramo na najglavnejši boj, na boj, ki se je vršil pred par meseci — med narodnimi in socijalno-demokratič-nitni zidarji. Tudi iz tega bo|a Je izšia NDO zmagoslavno: zmagala je nad sovraštvom med delavstvom in zmagovala bo tudi naprej, če se jej bo pa pridružil ves slovanski proletarijat, potem bo pa zmaga za zmago. Upamo, da se to tudi zgodi in da pristopi k NDO vsak, ki v NDO spada. V nedeljo bomo navdušili nezavedno delavstvo. Iz vseh krajev pride narodno delavstvo, da izkaže simpatije organizaciji, ki je že toliko dobrega napravila za slovansko delavstvo. O i 9. zjutraj moramo biti vsi na kolodvoru, kajti sprejeti imamo Ljubljančane, ki se udeleže naše slavnosti. Sprejmemo jih z godbo in zastavo. Izpred kolodvora pojdemo pred »Nar. dom*. V „Nir. domu* bo velik manifestacijski shod, na katerem bodo govorili voditelji narodnega delavstva: ustanovitelj NDO dr. J o s i p M a n d i č, sedanji predsednik NDO dr. V e k. K i s o v e c ter drugi. Nastopijo tudi zastopniki bratske „Zveze Jug. železničarjev". Popoldne bo kongres. Ob 3. popoldne zbiraliSČe pred cerkvijo pri sv. Jakobu, kjer svira godba. Ob 4. pop. prične velika ljudska veselica z godbo, petjem, plesom, sre&olovom, tombolo itd. Na tej veselici se Telefon 17-66. PISARNA Telefon 17-66. Dr. Ferdinanda Černe-ta in Dr. Joslj ia ]ftandic~a preselila se je ^ ulico Caserma štev. 8, I. nad. r Val zdravniki ga priporočajo. Zdravilno pivo dvojnega kvasa Odlikovano na dg* ■ | f Jk : 7 razstavah.: Oa I EfMPI Odlikovano na : 7 razstavah. : •t Paroplouno družbo ii|i)D.Tripco»icli&Ci.Irst Ekspresno Trst-Benetke in nazaj - po morju.-- Prevoz v 3 urah s krasnim in zelo hitrim parnikom na turbine VENETIA" s tremi vijaki s tremi vijaki opremljenim z vsem modernim komfortom ter s saloni L, II. in III. razreda. Odhod iz Trsta : Ponedeljek 8 predp. Torek 8 Sreda 8 Četrtek 8 Petek 8 Sobota 8 Nedelja 8 UR Prihod v Benetke 11. predp. n. „ 11- n 11- n 11. „ 11- - 11. „ Odhod iz Benetk Pondeljek 2 pop. Torek 2 „ Sreda 2 n Četrtek 2 „ Petek 2 . Sobota 2 _ Nedelja 9 „ Prihod y Trst 5 pop. 5 . 5 , 5 „ 5 . 5 . opolnoči. VOZNE CENE: Iz TRSTA: Tja: I. razred K 1240; II. razred K 8 40: HI. razred K 5 40. Iz BENETK: Tja: I. razred Lir 13—; II. razr. Lir 850 III. razred Lir 5-30. Tja in nazaj (veljavno 15 dni) I. razred £ 18-50; II. razred K 12-50; I. razred Lir 19 — ; II. razred Lir 13 — III. razred K 8 20. III. razred Lir 8'50, nedeljski Izlet Trst-Benetke U nazaj:1 razred fc^VE1K 9 FiNA BUFETNA POSTREŽBA. Vomai listki se prodajajo: V TRSTU: pri Mandel & Go, menjalnica, Borzni tr# št. 12 ; P. Christofidis, potovalna agencija. Hotel de la Ville ; Urad za potovalce Avstr Lloyda. — V BENETKAH : pri Kadonicich fu D., Piazzeta San Marco ; Agencija Avstr. Lloyda, Riva Schiavoni. — Listki se razun tega lah-o knpijo tudi v družbini koćici v Trstu na pomolu S. Carlo — v Benetkah v Bacino San Marco. prva vožnja danes dne 30. t. m. z o5ho9»m iz 7rsta ob 8. pre)poia Pridržan preklic in premembe ob vsakem času, brez obvestila in odgovornosti. Mnenje gosp. dr.a J. Hudec-a H O L I C E Gosp. J. SERRA VALLO Trst. Prejel sem Vaše Železu ^to Kina, vino Serravallo (Vino dl Chlna Ferruglnoso Serravallo) In sem ga uporabil z dobrim uspehom. Poznam Vaše vino In ga rabim v svoji praksi že mnogo let kot krepilo za bolne na želodcu, pri malokrvnosti, pri šibkih konvalescentih In to z najboljšim uspehom. H O LICE, dne 20. marca 1910. Dr. /. HUDEC. _ ^- - SOLIDNO: in : ELEGANTNO POHIŠTVO rafasf italia I wl I lw m W W TMT - VIA MALCANTON - TRM Novo pogrebso podjetje, Trst (vogal P azza Goldoai) - CORSO 47 - (vogal Piazza Goldoni) Zaloga vozov in drugih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa It. 31. - TELEFOfl It. 14-02. Tu se sprejemajo noćna naročila. Podjetje razpolaga z x8-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno. V svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero vencev Iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana in kovin« ter Izdeluje vence tudi Iz svežih cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovlnasfe In lesene, obleke, ksi Jih obatojt. — GENERALNI SAST^PNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldo.-.l 13-11, Tel 1734 tatika oaDirmtaa jarrg«, ulica dal Caohl 16, vogal nlloa Bot n;i: TELEFO« 22*7. erOCK l'NECM OOODRICH (aiusrlki^r. Automobili na posodo po smerni oen: Varatto Id tu!rfj »-.toin'>b11oT, — — Solidna po*t IFT2 V novem bazarju v ulici Belvedere št. 7 | se dobi blago po konkurenčnih cenah. Posebno železne kuhinjske posode, porcelan in stoklo kakor tudi velika saioga igrač. Za obilen obink 9e p:iporo<'a EMIL JA NO VELLI J Restavracija Ražem Sp. Skcfije priporoča nedeljskim izletnikom svo izvrstna namizna vina in razne butiljke. — Dobra domača postrežba. —Oddaja sob za letoviščarje. Cene povsem zmerne. 30SIP STRNTIC, Trst, Piazza Rosario odlikovan z zlato kolajno in križem na svetovni razstavi v Rimu ZALAGATELJ ĆEVLJEV c kr. finančne straže za Trat, Koper in Pulo, c. kr. varnostne >traže za Trat, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c. tr. glavnega carinskega urada in drugih skladifič Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko in dobro poznano tovarno in trgovino čevljev za ===== moške, žsnske in otroke. ---- ------ R. Gasperioi, Trst Telefon Ste*. 1974. ŠPEDITER Via Economo it 10 Prevozno podjetje ftfčjfii meaituanje taliritttuittii Um 12 mitile, tatiTljaijs it i«. POSlLJATVE, POTEGA KOVČEOOV. NAJ DOGO VORNEjšE CENE, Zastopstvo tvrdke „CEMENT" m Torina temeata »PORTLAND* ? Spljetn. CENB BREZ KONKURBNCB. PRODAJA NA DROBNO.