r= i alorentki dnemii^^^ ▼ Združenih državah Velja xa rac leto ... $6.00 „ Za pol leta.....$3.00 ° Za Not York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 31. — ŠTEV. 31. AMERIŠKA INFANTERIJA JE DOSPELA V SANGHAJ KITAJSKA VLADA PRAVI, DA NE BO NIKDAR PODPISALA KAKIH PONIŽEVALNIH POGODB Prvi oddelek ameriške redne vojske je dospel v mednarodno naselbino v Sanghaj. — Bitka pri Capej se nadaljuje. — Navzlic japonskemu obstreljevanju se nahaja v starih utrdbah še vedno tisoč kitajskih vojakov. SANGHAJ. Kitajska, 6. februarja. — Prvič v zgodovini Amerike so vkorakali vojaki redne ameriške armade v mednarodno naselbino v Sanghaj. Med grmenjem topov so praznovali Kitajci novo leto, dočim so Japonci naznanili, da bodo obnovili napad na utrdbe pri Woosung, katere že tri dni obstreljujejo. Odločno pa taje, da se je izkrcalo tri tisoč japonskih vojakov in osemsto mornariških vojakov v namenu, da utrdbe zasedejo. Načelnik japonskega generalnega štaba Yama-taka ceni, da se navzlic obstreljevnju še vedno nahaja v napol porušenih utrdbah kakih tisoč kitajskih vojakov. Včeraj je dospela sem transportna ladja "Chau-mont", s katere se je izkrcalo več oddelkov 31. in-fanterijskega polka ameriške zvezne armade. Amerikanci so korakali v vojaški formaciji pc inozemski naselbini ter se utaborili na obrežju. Vsega skupaj se je izkrcalo 1200 mož. Najbolj važen praznik kitajskega koledarja — novo leto — se je začel davi z grmenjem topov in ropotanjem strojnic. Vroč boj se je vršil na šestnajst milj dolgi fronti med Capej okrajem in utrdbami pri Woosung. Kitajci se nahajajo na znantno boljših pozicijah nego Japonci, vsled česar se jim je posrečilo nekoliko napredovati. „ Kitajski letalci, ki so letali visoko nad razvalinami Capej okraja, so opazili kitajski vlak, ki je vo-zil ojačenja. Takoj so ga začeli obstreljevati z bombami ter so uničili dva vagona. Dosedaj so bili Japonci v bitki pri Capej neomejeni gospodarji zraka, sedaj so se začela pojavljati tudi kitajska letala. Letalci sicer ne mečejo bomb, ampak vrše samo poizvedovalno službo. HARBIN, Mandžurija, 5. februarja. — Kitajci pod poveljstvom generala Ting Cao, so se morali umakniti japonski premoči ter pobegniti iz Harbi-na. Japonci so zasedli mesto po hudem obstreljevanju. Par izstrelkov je padlo tudi v poslopje, v katerem se nahaja uprava kitajske vzhodne železnice. Železnica je v skupni ruski in kitajski lasti. Sovjetska vlada bo poslala Japonski odločen protest. Tu prebivajoči Japonci so zavojevalce navdušeno pozdravili. Kitajski general se je s svojim štabom umaknil v mesto Acheng, ki leži šestindvajset milj jugovzhodno od Harbina. TOKIO, Japonsko, 6. februarja. — Mornariški minister Osumi je rekel danes: — Naša odkritosrčna želja je, da odpravimo predsodke, ki so se pojavili proti nam v Združenih državah. Japonci ne nameravajo zavojevati nobenega ozemlja ter jim niti na misel ne pride, da bi ogrožali ameriške interese v dolini reke Jangtse. Francoski načrt za razorožitev JOHN V00RHIS VČERAJ UMRL Bil je star skoro 103 leta. — V mestni službi 59 let. — Sele v oktobru je stopil v pokoj. Jolm K. Woorbis.. ki j«> bil v oktobru lanskega lota s posebno državno odredbo ii|>«»k<\jen kot predsednik volilnega odbora v New Yorku. je umrl. Akt> bi bil živel do 1>7. julija, bi bil star 103 b-ta. Zadela «ra je kap. V službo mesta New York je stopil leta 1S73. I»il je najstarejši mestni iislužbenee v 'New Yorku in najbrže v vseh Združenih drža vali. Voorhis je prišel v New York leta 1*30 in je videl iiM-sie» /rasti o«J iNMMMN) na 7 milijonov prebivalcev. Ker no bili njegovi sta riši zelo revni, je moral pustiti šob>. ko je bil star 13 let in je prieel delati v j uradu odvetnika llaya /a na te den. Pozneje j«* j>ostal mizar in se za politiko ni brigal. Šele. ko j«' bil star 44 let. jn stopil v politično službo v New Yorku in je opravljal razne službe skozi f»f> let. Mesto 11111 je ob njegovi Upokojitvi nakazalo $S000 letne pokojnine. MLADO DEKLE V DIJAŠKEM STANOVANJU Skrivala se je pet dni v stanovanjih dijakov. — 24 dijakov zapletenih v škandal. — Stara 16 let. DESETLETNICA PIJA ENAJSTEGA Ob desetletnici svojega kronanja bo papež po radiju pel mašo. — V petek 12. februarja ob 6 zjutraj. Vatikansko mesto, 5. februarja. Prilu dnji petek. Ili. februarja, bo ob priliki desetletnice kronanja papeža I*ija XI. mogoče slišati mašo, katero bo služil papež sam, po radiju. Zaene se ob šestih zjutraj po newyorškem času. Pevci bodo peli Palestrinovo Marcel I us mašo. nato Perosijevo' skladbo "Cantate Doinjno" in tu-1 di Perosijevo himno "Tu es IV-' trus**. Ob tej priliki bo papež tudi podelil apostolski blagoslov. Ko bo' papežev« »procesija odhajala iz I bazilike, bodo trobile srebrne fau-f a re. Cerkveni uevski zbor. katerega vodi Moiisiprnor Antonio Kolla. bo pel v Sikstinski kapeli. New Haven, Conn., "». februarja. — Policija je naznanila, da je našla "niist«'rijozno" dekle, o kateri je bilo poroeano. da živi v poslopju. kjer stanujejo dijaki Yale vseueil išea. Po aretaciji je priznala, tla je njeno ime Edith Nassella. stara H> let in doma iz Philadelphije. V dijaškem stanovanju je živela pod imeiion* Edith Jennings. Policist inja Mary Nevins jo je nekaj dni opazovala in jo j** videla v spremstvu različnih dijakov. Odpeljala jo je v hišo Dobrega pastirja, kjer bo rakala na odredbo sodišea. Policija pravi, da bo peljana na vseučilišče, kjer bo morala pokazati, v katerih dijaških sobah je živela pet dni. Kot pravi dekle, je občevalo ž njo 24 dijakov. Oblasti so zadevo sporočili dekletovim starišem. ki pa so odgovorili, da se ne brigajo za njeno usodo. Šolske oblasti vseučilišča so postale pozorne šele. ko je dijak" Felix. ki urejuje dijaški list vse-učiliščnikov. objavil v svojem listu. da živi v gorkih sobah vse-učiliškega stanovanjskega poslopja mlada deklica lepega obraza in črnih oči. SOVJETI IN SVETOVNA REVOLUCIJA Komunistični kongres prizna, da je socijali-zem odvisen od petletnega programa. — Drugi načrt potrjen. Moskva, Rusija, •">. februarja. K»rvjetska vlada je opustila svoj načrt za svetovno revolucijo in sklenila, da »porabi vs«» svoje sile za ustanovitev močne sovjetske države v svojih mejah. Komunistična stranka bo posvetila svoje delo za domači razvoj in napredek saj do konca dru-jr»'«ra petletnega načrta. To svoje nyienje so izrazili voditelji komunistične stranke na kongresu, ki ima sedaj svoje zasedanje. Predno se je kongres razšel. je sprejel vladni načrt za nadaljnih p«*t let. V kouečni resoluciji je bilo s posebnim rpovdarkom izjavljeno. da se sovjetska unija utrjuj«' kot temelj mednarodnega so-cijalizma. Prva leta komunizma so govorniki povila rja I i potrebo za svetovno socijalistično revolucijo. Na letošnjem kongresu pa so voditelji in govorniki kazali na svetovno krizo in propad vse industrije v kapitalističnih državah, medtem ko Rusija na svojem, petletnem načrtu napreduje in ne čuti ii i kakega pomanjkanja. MEDNARODNA POLICIJA NAJ JAMČI ZA VARNOST ŽENEVA, Švica, 5. februarja. —Voditelj francoske delegacije na razorožit veni konferenci, francoski vojni minister Tardieu, je stavil danes kon-I kretni predlog za ustanovljenje mednarodne poii-j cije, ki bi zajamčila državam varnost. Ta predlog je bil zelo presenetljiv, kajti vsi so domnevali, da bodo Francozi vztrajali na svojem dosedanjem stališču. I)a si je bila današnja seja določena samo za volitev uradnikov, se predsednik Arthur Henderson ni oziral na to tehnično stvar ter izjavil, da je bil francoski dokument "v redu" sprejet. Splošna debata o njem se bo začela šele prihodnji teden. Francozi, ki so dosedaj odločno nasprotovali vsakemu zmanjšanju francoske armade in mornarice, pravijo, da so pripravljeni razorožiti se do gotove meje. toda le pod pogojem, da se ustvari uspešne garancije za mednarodno varnost. Kaj hočejo reči s tem, ni točno označeno, vendar se pa domneva, tla nameravajo Francozi predlagati. da bi imela Liga narodov lastno armado. Francosko spomenico so sestavili francoski ministri s sodelovanjem generala Wcyganda in generala Petaina. Plenarna seja konference se je nato odgrodila. •GLAS NARODA" — List slovenskega naroda • . v Ameriki I — Naročajte ga! SMRT ZAHTEVA DVA KONCRESNIKA Washington, D. C., 4. febr. — Dva zastopnika južnih držav sta danes umrla v Washingthonu. Samuel Kutherford iz Forsvth, Ga.„ je umrl v kopalnici v hotelu, kjer je stanoval, za srčno kapjo, i Percy E. Quin iz Mci,'omb. j Mass. je umrl po večtedcnski bol lezni. Oba zastopnika sta imela važne vloge v raznih poslanskih odborih. * Quin je^ imel izdelano svojo predlogo za prodajo Muscle Shoals, kar je povzročalo že mnogo ostrih debat celih deset let. ODKRITJE STARE PALACE Chicago, 111., .1. februarja. — Ekspedicija Field muzeja je našla v Mezopotamiji blizu mesta Kis tretjo palačo sasanijske dinastije perzijskih kraljev. Dve palače ste bili izkopani lansko leto. Sasanijska dinastija je bila na perzijskem prestolu od 226 do 637 pred Kr. Ekspedicija je našla tudi mnogo predmetov, ki segajo .VrfK) let pred Kr. Voditelj okspedieije L. C. Wa-telin naznanja, da je našel v ipa-lači velik reservar y.:\ vodo. vodo-\jodne cevi. mnogo lončene poso-re, razne nakite iu človeške kosti. ČUDNO JEZERO NABAHAMAH Ekspedicija je našla jezero brez živali. — Ob jezeru so videli samo enega skorpjona in d v a ščurka. Nassau, Bahamski otoki, 5. februarja. — Dr. Bacon, ki vodi znanstveno ekspedicijo, poroča, da je našel na otokp Andros, ki spadci k Bahamskeinu otočju, čudno jezero, ki je nekaj najbolj čudno na zemlji. Jezero nahaja 20 milj v notranjosti otoka in je obdano z visokimi skalami. Okoli jzera ni bilo najti nobene živali, razun enega škorpijona in dveh ščurkov. Nad jezerom pa so leteli jastrebi. MOLITEV JE BILA USLIŠANA Lafayette, Ind., .">. februarja. Mrs. in Mrs. Herman II. Schmitz sta pogosto molila, da bi skupaj umrla. Včeraj je Schmitz padel po stopnicah, ki peljejo v njegovo klet in se je ubil. Štiri ure pozneje je umrla njegova žena za vodenico. Schmitz je bil star 70 let, njegova žena pa 76. OBLETNICA NAJMANJŠE DRŽAVE San Marino, Italija, 5. febr. — Najmanjša republika na svetu, San Marmo, ki meri samo 38 kvadratnih milj, je obhajala 192-let-nieo svoje neodvisnosti. LEPO PRIZNANJE ZA PREDSEDNIKA Washington, D. C., 3. febr. — Prejšni frovcruer države Luisia-ua in sedanji senator Huev Longr se je včeraj prvič sestal s predsednikom Ilooverjein. Predstavil ga je mornariški tajnik Jahncke. I*o sestanku s Hoover jem ga je časnikarski poročevalec vprašal : — Ali je to prvikrat, da ste govorili s predsednikom Hoover-jem? — l>a. — odgovori Ivong. — Kaj mislite o njem? —Well. —r pravi I>ong. — dober za žalostno stranko, katero zastopa. Mislim, da je dober kot vsakdo drugi". AER0PLAN1 SO ZGORELI Chicago, 111., 5. februarja. — Xa Municipal Ainport je zgorel hangar, ki je veljal $75.000 in dvanajst aeroplanov. — Skupna škoda se eeni na $175,000, PES REŠI ŽIVLJENJE GOSPODARJU Schcnectady, N. Y, ">. febr. — Policijski pes je vlekel za rjuho svojega gosp«nlarja Xatliana King in ga je zbudil še ob pravem času. cla se je tuogel rešiti iz goreče hiše. Kinj* je takoj opazil, da mu je vsled ognja zaprt vsak izhod, zato skoči iz drugega nadstropja svoje hiše. Pri tem si je zlomil levo nogo in se poškodoval po hrbtu. Xjeffov sosed «ra je naael ležati v sne trn. V kratkem času je hiša do tal pogorela. POBEGNIL IZ SMRTNE CELICE, ZOPET VJET Houstom, Tex., 5. februarja. — Sain F. Akin, star 41 let. ki je v avgustu 1930 preža ga I železno mrežo svoje smrtne celice v kaznilnici Fulton Tower v Atlanta. CJa.. in pobegnil, je zopet pod ključem. \V. E. McClain ga je spoznal po sliki v nekem časopisu. Akin je de lal v nekem rest a v ran tu iu ko ga je spoznal, je naznanil policiji. RAZSTRELBA NA LADJI Marcus Hook, Pa., 5. februarja. Ko so na tovornem parniku "Hild-uell nastale štiri eksplozije, j«; bilo ubitih 12 mornarjev; ena ženska m štirje m**ki so bili ranjeni. Ladja je bila uničena. Z ladje so skladali gasolin, ko se je pripetila eksplozija. Več mornarjev pogrešaj'« in si najbrž ostali v notranjosti ladje Policijski načelnik Percy Heard Jih Je moral zaseči požar, si pa je aretiral. * | s'* J'" hitro razširil po celi ladji. Akhi .je umoril svojo ženo iu nekega trgovskega potnika. BOLGARSKA NOČE PLAČATI DOLGA London, Anglija, 5. februarja. Neko poročilo na Exchange Telegraph Co. iz Zofije pravi, da je bolgarski poljedelski minister D. PREMETEN POTEPUH Park Raids, Minn., 5. februarja. — Lastnik neke restavracije bi rad vrnil bankovec za $20 nekemu potepuhu, ki ga je prosil za brezplačno kosilo. Potepuh izvleče iz žepa bankovec za $20 in vžigalico. Restavra-ter zagleda bankovec in ga zgrabi. - — O. obljubil si mi, da mi daš kosilo zastonj. — pravi potepuh. — Je že dobro, — pravi restav-rater. — ta bankovec ti izmenjam. — Zapomlni si. da te nisem prosil. da mi jra izmenjaš. — pravi potepuh in odide z $1!».P>.">. ki mu jih je vrnil restavrater. «Xa banki pa je restavrater izvedel, da je bankovec ponarejen. Mogoče pa jih je tudi eksplozija vrgla v morje kjer so utonili. 1'arik "Bidvell" je imel posadko 'H mož. liazun straž in delavcev. ki so skladali pasolni. so bili vsi v posteljah. Vač pamikov je odplulo ponesrečen ladji na pomoč. PAPEŽ PREKINE AVDIJENCE . Vatikansko mesto, 4. febr. —■ Papež Pij XI. je preklical vse av-dijenee 11. in 12. februarja v spomin na obletnico vatikanskega konkordata z italijansko vlado in v spomin obletnice na njegovo kronanje. Denar, ki bo s tem prihranjen, bo razdeljen med reveže. POST V ITALIJANSKEM MESTU Ponti, Italija, 5. februarja. —« To mesto .vsako leto obhaja javni post. Na glavnem, trgu mesta je DIVJAČINA ZMRZUJE V ALASKI Vancouver, B. C., 5. februarja. Vsled velikega snega v notranjem delu Alaske je dvjačina prisil je-j deset belo oblečenih kuharjev na seliti se proti morju, da najde speklo 1200 jajc in zmešalo 1100 Gujčeff na poljedelskem kongre-J kaj hrane. Kapitan parnika Prin-. funtov polente, su v Jambovu izjavil, tla Bolgar- j eess Mary poroča, da je s parnika J Velika množica se je gnetla o-ska ne more več plačevati vojne opazoval in naštel ob bregu 102 (koli miz, kjer so delili polento ia odškodnine. I srni, ki so se pasle ob morju. I na mestne stroške točili vino* GLAS NARODA i s list: slovenskih ^delavcev v Ameriki. jI 7S,ooo ^ jj Entered a« Second Clam MattCTjeptember 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 " TELEFONCHelsea 3—3878 WEWJfORK^SATPHDAY, FEBRUARY 6, 1932. — SOBOTA, 6~FEBRUARJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIKXXXX I "OLA S V A t O D A1 | "GU, Naroda" /rank HEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 6, 19^ THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. RAZVOJ REPARACIJSKEGA VPRAŠANJA JAPONSKA IN VELESILE Na vsa mirovna prizadevanja velesil, katerim naeeltiu-je Amerika, je odgovorila japonska vlada z odločnim "Ne". Pod nobenim ]M)gojem nore dovoliti, da hi se kaka tretja stranka vmešavala v mandžursko vprašanje. Nastopila je s protipredlogi, ki so za velesile lstota-ko nesprejemljivi, kot so zavezniki zanjo. To je prava politika zavlačevanja na boljši, morda .ugodnejši čas. Medtem pa grme topovi japonskih bojnih ladij pred Šangliajem, boml>e padajo na ( apej ter povzročajo o-groiiuio škodo, v silnem mrazu je prodiralo japonsko vojaštvo proti Harbinu, in ga je, kot pravijo zadnja poročila, predvčerajšnjim tudi zavzelo. S tem je padlo važno železniško središče v ozemlju, kamor sega sovjetski vpliv. Pri tem pa govore v Tokio o bratski ljubezni ter zatrjujejo, da niso imeli nikdar namena Mandžurije za stai-no zasesti To je nekak igra mod mačko in mišjo, ki se vrši že izza septembra meseca lanskega leta. Japonci vlečejo Ligo narodov za nos in jo bodo vlekli toliko časa, dokler ne dosežejo svojega cilja. Japonska potrebuje namreč prostora za svoje mnogoštevilno prebivalstvo. Malemu velikanu je postalo na otočju pretesno ter je začel premišljevati, kam naj spravi svoje sinove in hčere. Iz istega razloga je pričela Japonska v prejšnjih letih vojno z Japonsko in Rusijo ter osvojila ogromna o-remlja. Toda Japoncev bilo vedno več in osvojeno o-zemlje ni zadostovalo. Tudi roparski vpad v Mandžurijo se je završil iz istega razloga. To so porodne bolečine velikega azijskega imperija, nad katerim naj bi zavihrala zastava vzhajajočega solnca. Japonska se iie zmeni niti za pretnje zaveznikov, niti za Ligo narodov. Kelloggov pakt tin pogodba, sklenjena med devetimi velesilami, ji nista mar. To je btuitalua politika, politika nasilja in ropa, istočasna je pa dosledna narodna politika. Politika namreč ne pozna nobene etike, pozna edijKile sebičnost. Ali je nemara Anglija v prejšnjih časih drugače ravnala f 4 * Morite, ropajte in požiga jte!" — se je glasilo pred leti Franeis Drake-jevo povelje. Kako bi si mogla drugače pridobiti kolonije v vseli 'delili sveta ? iNi mednarodnega problema, ki i bi bil povoju! Evropi povzročal toliko neprijetnosti, nesporazum-ljenj in težkoč kakor je problem nemških reparacij. Celili trinajst let že obvladuje evropsko politično ozračje, letos pa xtopa menda v svojo najodličnejšo fazo. Ne bo tedaj odveč, ako v kratkem ponovimo zgodovino te zadeve, ki že dobro desetletje leži kakor težka mora na Evropi, ji ne da oddiha in ji ne dovoli, da bi se v političnem pogledu konsolidirala. Člen 231 versaillske mirovne pogodbe nalnga »Nemčiji dolžnost, da nndomesti škodo ki so jo njene vojske povzročile državam bivše Antante. Člen '232. .pa določa. naj medzavezniška komisija preišče plačilno možnost Nemčije ter določi način plačevanja teh odškodnin, ki so znane pod imenom reparaeijska plačila Nemčije. Po nadaljnih določilih tega člena bi iNemčija morala plačati vse reparacije v tridesetih letih, začenjajoč s 1. majem 1021. Ako bi se ob preiskovanju nemške plačilne zmožnosti izkazalo, da Nemci ne morejo plačati določenega zneska ali da se ne morejo držati dogovorjenega načina plačevanja, vrnejo izvršiti upniki ipo-ljubne ukrepe, ki jih smatrajo za potrebne. Nemčija pa bi teh u-krnpov ne smela smatrati za sovražna dejanja. Dne 16. julija leta 1920 so podpisniki versaillske pogodbe določili prvo razdelbo nemških rtiparaeij. Od njih bi Francija dobila Anglija NASI V AMERIKI Joseph Zupan, ki vodi gasolin-ako postajo v Clevelandu je bil v petek zvečer^ na-pati en od dveh banditov. ki sta odnesla 24. — Po kratki bolezni je umrla v Clevelandu Marija Sile. rojena Golob, v starosti 57 let. Zapušča soproga Matevža, pet otrok, sestro in brata. Pokojnica je bila doma iz vasi Ponikve pri Laščah. V Ameriko je priila pred 44 leti ter je bila ena izmed pijonirk slovenskih naseljencev. — V Cleveland« je umrl rojak Louis Ko bula, star let. doma ' iz Hinjske fare. V Ameriki je bival 41 let. Zapušča ženo, pet hčerk ter tri sinove, v Evropi pa enega brata. Preminula je ▼ naselbini v Collin wood u dobro poznana Ma-rya A ni lin, rojena Koželj, stara 47 let, doma Iz vasi Velike Vrhe, far* Krka na Dolenjskem. Nalta-JilA «fi j« t tedne v bolnim. kjer je bolehala več tednov. V domovini zapušča mater in sestro. tukaj pa soproga, sina. hčerko in brata Mihaela. V Ameriki je bivala 31 let. — Dne 17. januarja je v slovenski naselbini v Lorainu. Ohio, obhajal poznani rojak Anton Pogorele 771etnico svojega rojstva. Pogorele je doma iz Ribnice. V Ameriko je prišel leta in si- eer v Buffalo, N. Y. Njegova soproga, Agnes Pogorele, ki je sedaj stara 65 let. je pa prišla v Ameriko leta 1909, in je doma iz Dolenje vasi pri Ribnici. Oba sta sta nekaj časa bivala v državi New York, potem sta prišla v Cleveland, in se za kratko dobo vrnila v New York, v Lorainu se pa nahi^jata od leta 1899. 28. aprila bo minulo 42 let, odkar sta poročena. Oba sta pri dobrem zdrav ju. Zakonski par ima tri sinove in dve hčeri, vw poročeni. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stro&ki. Mnogo jih je, ki so radi slabih razmer teko prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N. t» dne 17. maja 1930. 'Naslednje leto, torej lani, je Nemčija 20. junija prosila Hoovera, naj ji po-uiagro z moratorijem, kar je predsednik Združenih držav tudi storil, da na ta način zasigura možnost izplačil ameriških privatnih posojil v Nemčiji. Francija se je držala določil Younpovega načrta in pristala na moratorij le za pogojni del reparaeijskih dajatev; brezpogojni del je Nemčija plačala, dobile so ga pa kot posojilo nazaj nemške železnice. Dne 19. novembra 1931 pa je 'Nemčija še pred potekom moratorija predlagala Banki za mednarodna plačila v Rashi. naj po določilih Youngovega načrta preišče gospodarsko stanje Nemčije in ugotovi nemožnost repafacij.skih plačil. Basel je nato 22. novembra izdal svoje poročilo o stanju i!em-ških financ ter predlagal še nadaljnjo odgoditev plačevanja pogojnega dela reparacij. Priporočil je tudi. na prizadete države iznova urede problem vseh meddržavnih dolgov,* Konferenca, ki bi se bavila s tem poslom, se je imela sestati 2">. januarja v Loža ni. »Nemčija pa je zopet nenadoma spremenila svoje stališče in izjavila, da odklanja vsaka pogajanja, ker sploh ne namerava več plačevati reparacij. S tem prelomom svojih mednarodnih obvez je Nemčija ustvarila nov, poostren položaj, katerega prva posledica je odgoditev lozanske konference. Iz Jugoslavije. || Peter Zgaga | 22%. Italija 10%. Belgija 7% itd. Leto kasneje je bil odmerjen delež jug. kraljevini v višini 5%. 27. aprila 1921 je reparaeijska komisi ja odločila višino nemških reparacij v znesku 132 milijard zlatih mark, ki se obrestujejo po 5% od J 1. maja 1921 dalje. Po padcu nemške marke je Nemčija novembra meseca 1922 zaiprosila reparacijsko komisijo bza popoln moratorij. Ker pa se antantne države niso mogle ze-diniti za skupen postopek, je bilo vsakemu upniku prepuščeno, da po svoji volji ukrene, kar se m m zdi [potrebno. Zato sta Francija in Belgija januarja 1923 zasedli Poruhrje, da se z gospodarskim izkoriščanjem t a mošnje industrije odškodujeta za izpadek nemških plačil. Novembra meseca, istega leta je reparaeijska komisija poverila anie riškemu generalu Dawesu nalogo, da izdela načrt, po katerem bi se lahko vršila reparaeijska plačila. Nemčija ni ugovarjala načrtu; dasi je bil zanjo nagodnejši nego prvotne versaillske določbe, je avgusta 1924 sprejela načrt iu plačala prvi zapadli znesek. Dne 14J. septembra 192S je bila iNemčija sprejeta v Ligo narodov ter je izrazila željo, "naj se problem reparacij popolnoma in končnoveljavno uredi ter v ta namen sestavi odbor strokovnjakov". V tem odboru je bila INemčija zastopana po svojem odposlancu. Odbor se je sešel februarja 1929 pod preseddstvom Owena D. Younga ter 7. junija predložil državam nov načrt, imenovan po predsedniku Youngov načrt. Dve konferenci v Haagu sta odobrili načrt, nakar je stopil v veljavo Dopisi. Midway, Pa. Radio poslušalci čestitajo pevskemu zboru "Ilirija" iz Canons-burga. Pa. za njih krasno zapete slovenske pesmi, katere so zatpeli ob sedmi uri zvečer na posta.ji WiNiRO v Washington. Pa. dne 3. svečana. Le še tako naprej! Radio poslušalci iz Midyav, Pa. Smrtna nesreča na lovu. Po vesteh iz Požarevca »ta se te dni podala dva lovca na lov v tamkajšnjo okolieo. Pri tej priliki se je pripetila huda nesreča, ter gonila divje race. Dragomir Stoja no vič, krojač iz Požarevca. Oba sta hodila ob potokp Mogili ter gonila divjpe race. Dragomir je hodil na levi, njegov tovariš pa po desni strani potoka. V bližnjem trenutku je Dragomir opozoril tovariša, da se v grmovju nahajajo divje race. Tovariš je začel streljati, a namesto race je svojega lovskega tovariša zadel v srce. Ko so mu prihiteli na pomoč, je bil Dragomir že mrtev. Otroci so našli mrtveca pod t snegom. V okolici Banja Luke so otroci. ki so se sankali po snegu, naleteli na mrtveca. Policija je u-gotovila. da je mrtvec blazni Ve-haba Balilovi, ki je najbrže ob nedavnem snežnem viharju obtičal v snegu in zmrznil. Tragična smrt dveh dečkov. V Platičevu pri Osijeku se je pripetila huda nesreča, ki je zahtevala življenje dveh dečkov. •Na kanalu Vranja se je drsala vaška mladina. Nepričakovano se i je vdrl tanki led in dva dečka sta izginila ipod ledom. Ostali otroci so se razbežali. Domačini .so prihiteli na pomoč in razbijali led. a vsi napori so ostali brez uspeha. Žensko truplo brez glave so našli te dni na vaškem smetišču sela Ibra. Policija je odredila. naj truplo do nadaljnega ostali odkril sled za zločincem, ne na najdišču, ker se je domnc-| valo, da gre za grozen zločin. Truplo je prišel pogledat tudi Živojin Markovič. ki je po obleki spoznal v mrtvi ženi svojo mater, ki jo pred nekaj dnevi brez sledu izginila od doma. Žena je bila že dalj časa slaboumna. ferske dolguiuente in je šoft-rju ponudil 3000 dinarjev, če mu odstopi -svoje, češ da mu jih jutri vrne. -Šofer mu je res dal dokumente, takoj nato pa se je skesal in pohitel na policijo. Zagrebška policija je odredila, naj pazijo na vse avtomobile, ki zapustijo Zagreb. 23. januarja se je na policiji zglasil tudi nameščenec družbe za spalne vagone, ki se je ba mudil v Zagrebu in je izjavil, da je prišla k njegovi ženi neka njena prijateljica iz Kraljeviče v .spremstvu inž. Mijokoviča, v katerem pa je on po sliki, ki so jo objavili listi, spoznal ubežnika M LI ova novica iz Belgrad. Policija je takoj odredila preiskavo, toda med tem sta inž Mijokovič in njegova spremljevalka že odpotovala z avtomobilom proti Primorju. Dognali so, da se Mijokovičeva prijateljica imenuje .Justin in da je doma iz Kraljeviče. Zato je policija naročila v Kraljeviči preiskavo in na glavni cesti so zares u-stavili avtomobil, v katerem so našli Milovanoviča in Justinovo. Pri Milovanoviču so našli še o-krog 1 milijona dinarjev. Izjavil je. tla si je kupil avto, ko se je prvič mudil na Sušaku. kjer je posetil Justinovo. pri kateri je tudi stanoval. Avto je kupil na Reki, z njim se je pripeljal v Zagreb. da si nabavi dokumente, s katerimi je nameraval odpotovati preko meje v Italijo. Polici- — Dvojčke ste dobili.' Čestitam. gospod profesor, ali sta fantka ali deklici.' Profesor: — Fantek in punčka, morda pa tudi narobe. DAR AVSTRIJE AMERIKI Washington, D. C., 5. febr. — V spomin na dvestoletnico "NVash-ingtonovega rojstva je avstrijski poslanik izročil predsedniku Hoover ju lepo izdelan Washingtonov kip na konju iz avstrijskega porcelana. Avstrijski poslanik Edgar L. O. Prr-chnik je nesel dar v predsednikov urad. kjer mu ga je izročil, rekoč, da naj bo ta dar v znak spoštovanja do velikega junaka. Ojača slabe obisti Xuga-Tbne oc tet I iivot bolezenskih B'ivic, daje novo raoC in **i|o oslabelim obifltim in drugim organom. „ čisti kri. prežene želodčne nerednosti in prežene Iz telesa, bolečine. Ako imate rlabe obi- sli ali druge organe, ali aku vaše zdravje ni dobro, vzemite Nuga-Tone in pomagajte vašemu zdravju in življenju. Je na prodaj v lekarnah. Ako Ba vas lekarnar nima. recite mu naj ga naroči od trgovca na debelo. —Advt. Menih Silvester obsojen na 20 let ječe. Iz Jagodiue poročajo, da se je vršila tamkaj vzkliena sodna obravnava proti menihu Silvestru ftpa-siču. ki je ustrelil starešino samostana Svete Petke v Oesto-brodici. arhimandrita Mojsija Brankoviča. Pri prvi obravnavi je bil obtoženec obsojen na 15 let težke ječe. Kasačijsko" sodišče je sodbo razveljavilo in odredilo novo obravnaco. Po obravnavi je bil meni Silvester obsojen na 20 let ječe. Kako so aretirali pobeglega blagajnika. Ka«kor znano, je policija aretirala blagajnika pri vojnem mini-fitrstvu Milovanoviča. ki je ;pred kratkim pobegnil i z Beograda in poneveril nad en milijon dinarjev. Pretekle dni se je zglasil na policiji neki šofer po imenu Angel Kolarič m je. ves vznemirjen pripovedoval, da je prišel k njemu na Svačičev trg neki gospod in ipovpraševal po šoferju, ki bi bil prez posla. Ko mu je šofer dejal. da je že štiri mesece brez službe, mu je gospod pripovedoval. da rabi njegov prijatelj šo- ■ - ' " * ' ""i i Mali Oglasi! imajo velik uspeh » * i - ' Prepričajte sel Oče: — Pred tvojim odhodom na univerzo ti ponovno svetujem: štedljivost in skromnost. Sin : — Bodi brez skrbi, saj sem že doslej zelo štedil s skromnostjo in bil skromen v štedljivosti. * V sobi nekega hotela je visel plakat : — Kajenje prepovedano. Mislite na pa žar v hotelu' "Astoria". Neki dovtipnež je pripifcai: — Pljuvanje prepovedano. Mislite na poplave Mississippija. * — Baron Arved pride silno razburjen v kazino magnatov. — Kaj ti pa je.' — ga vpraša prijatelj. — Zelo slabe volje sem. Pomisli. moja žena (pričakuje potomea. — To vendar ne more biti vzrok tvoje slabe volje. Ce se ne motim, bo to pri vas že tretji tak primer. — Že res. odgovori baron, — toda baš včeraj sem čital. da je vsak tretji novorojenček v mestu Žid. * Razorožit vena konferenca se ho skorogotovo izjalovila. To ne sme -nikogar presenetiti. - Na konferenci bo namreč vse pol- ja. ki je razpisala 30.000 Din nn-|no generalov in admiralov, ki bo-grade za onega.-ki bi izsledil Mi-L]o nastopali kot svetovalci lova novica, bo nagrado razdelila | Ali se more od njih pričakova-zagrebskim in karlovškim polici-j ti, da bi si sami odžrli svoj kruli.' stom ter šoferju, ki se je prvi pa- j ^ vil pri zagrbeški policiji in tako, Svet bi bil že zdavnaj o zdravljen. če bi ga ne zdravilo toliko političnih zdravnikov. * Se dva dni. pa bo pustni torek. Za ipnstnini torkom bo pa štiridesetdnevni post. Za precejšnjo množino ameriškega prebivalstva se je začel post že jeseni leta V)2'.K in nihče ne ve, kdaj ga bo konec. * Zaljubljen mladenir j«» vprašal kraljico svojega srca: — Po pravici mi povej, ali sem jaz res edini moški, ki si ga ljubila v življenju — Seveda — mu je zatrdila — ti si edini in najlepši in najboljši izmed vseh. * Predsednik Hoover je imenoval za ameriškega poslanika v Angliji. Andrew« Mellona. dosedanjega zveznega zakladnii'arja. Zdi se mi. da se Mellon ni s posebno težkim srcem poslovil od zvezne zakladnice, v kateri je toliko milijonov primankljaja. * Sedaj, ko to pišem, še ni končan proces proti mlademu Allenu. ki je v PhHadelphiji ustrelil ljubimca svoje sestre.. Za umor določa zakon smrtno kazen. Nimam dosti. toda kar imam. stavim s teboj, prijatelj, da Allen ne bo obsojen na smrt. Ti pa tudi ne boš toliko neumen. tla bi stavil, če ti povem, da je Allenov oče milijonar. Smrt poslanika Nešiča. Nenadoma je umrl zadet oil kapi Ljubomir Nesič. poslanik v Ankari. Rojen je bil v Kragujevcu leta 1X7!>. Gimnazijo je obiskoval v Kragujevcu. Naben in Belgra-du. pravne nauke pa je dokončal v Belgradu. V diplomatsko službo je stopil leta 1?H).~>. »Najprej je bil imenovan za uradnika Parizu, in sicer leta IfHIT— lf>0!». nato v Prištini v 1. 190!)—1912. Aktivno je sodeloval v vseh treh vojna h. <>d leta l'»16—1*»18 je bil šef (jugoslovanskega oddelka v zunanjem ministrstvu. Leta 191!) je do meseca maja sodeloval kot član jug. delegacije na mirovni koirfereei. nakar je bil prestavljen v Skader leta 1!»20. v Trst pa 1. 1921. Od leta 1f>->2 do 192« je bil pomočnik zunanjega ministrstva. Leta 1924 je bil postavljen za iposlanika v Sofiji in pozneje v Ankari. Položaj premogovnikov. V zadnjih !» mesecih lanskega leta je znašala proizvodnja jugoslovanskih premogovnikov 2 milijona 927.9.")8 ton. Zaposlenih je bilo 29.788 rudarjev, predlanskim pa 33.671. Število obratujočih premogovnikov je nazadovalo. — Leta 1929 jih je bilo še 110, predlanskim 93. zdaj jih je pa samo 8-1. 1'voz premoga iz inozemstva je vedno večji, izvoz jug. premoga in lignita pa vedno manjši. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane nbw $2.— Naročite ga pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 21« West 18tH Street New York City IVohibieijski ravnatelj Woodcock si na vse načine prizadeva uspešno izvesti določbe suhaakili postav. Da ima s tem precejšnje težave, je samo po sebi umevno. Možak noče nobenega komtpro-misa ter neprestano zatrjuj«*, da je prohibicija potrebna in da jo je treba izvesti. Mogoče je iz prepričanja njen zagovornik, mogoče pa zato tako govori, ker je dobro plačan. Ko se je pred kratkim raznesla vest. da so začeji suh uči popuščati in da bi bili v skrajni sili pripravljeni dovoliti izdelovanje šti-riodstotnega piva. jr Woodcock z vso ostrostjo nastopil ter dejal: — i\e. pod nobenim pogojem ne. Tudi jaz sem proti štiriodstot-uemu pivu. Nikar tako začudeno ne kimajte z glavami — res je tako. Kaj bo štiri procent no tpivo? Šti-riprocentno ni dosti bolje od vode. Kar je manj kot osem ali devet procentov, ni za nič. f "Glaa Naroda" ~ o«iM and Publtibed by uomao vvnjimfo cohtani (A Corporation) fran* UkiK, PrMdnt "tm€t of. nrtn— of me oorporattoo tad addre—m of abore offlcen tu rn I«tb street Boroogh of Manliattaa« Now York City. N. 1 MOLll NARODA* (▼•»ce of the People) uotaed Itwj Day Except Sundays and Holiday* i« celo loto volja Ust m Ameriko.Za Ne« York sa eelo loto 07.C tn Kanado------$8.00 Za pol leto_____________$3.! S« pol loto------4«.00 za fcnoiemstro sa celo leto___TT.C l* fttrt leto ............................-$1.50 Za pol leto ___________________________43J __Subscription Yearly $6.00.__ Advertisement on Agreement. •Qlae Majwifc* lahaja faaJd dan igrsemU nedelj In pr»«**fV^r Oopts brco podplat In oocfrnooU oe no prlobOoJeJo. Denar naj se bis fovoli poAllJetl do Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da m nam tam prejtaje bivališče «»«n«r.i -sa človek v zmešnjavi ne stori! | — Naprej, državljan koze!! —j Oprostite, da smo vas r&zžalili; po- i Stenega brezpartijnega kozla smo imeli za člana revizijske komisije. — Me! Me! Me! — Nu. ste vse preiskali? — Vse. — No. in? I — Nič. Revizijske komisije ni pa je ni. Kakor bi se v zemljo udr-la. — Ste pod mizo iskali? — Iskali, iskali. — Ste v pomijah iskali? — Iskali. — Ste za omaro iskali? — Iskali. Ni je. — Ste v negorljivi blagajni iskali? — Ne. zdi se nam. da tam š*-nismo iskali. .. * — Kaj ste torej obotavljate? -Poiščite v blagajni. Takoj! Nu. kaj je? — Kaj se torej obotavljate? Poiščite v blagajni. Takoj! Nu. kaj je? — Tudi v blagajni ni ničesar. Prazna je. — To ie pravi, kako prazna? In gotovina, denar? — Nobene gotovine ni tu! Nastala je grobna tišina. Mnogi m> ihteii. ■Iz ruščine B. Z.i SLADKORNI BARONI NA KUBI smejejo ob vsaki priliki, ki se ponudi. H ljudje se pritožujejo nad zdravniško predpisano dieto, ker jim jemlje veselje do jedi. Imajo po tri avtomobile — toda tretji je v popravilu. Kaj naj. za vraga, počne človek samo z dvema avtomobiloma? Gospod Meier, ki ni Nemec, kakor bi izdajalo ime. temveč Iz Chicaga. kjer si je pridobil ogromno imetje s prodajanjem volnenih nogavic, je v skrbeh, kako bodo jutri dirkali njegovi konji i Tudi njegovi aeroplani. Id jih ima poleg treh avtomobilov, mu dela- .1 VOJNA PROTI MRČESU Na jugu tega otoka, v Santia^u de Cuba, so domovali nekoč fil-bustieri, ljudje s čudnimi navada-^ mi. Niso plenili samo španskih karavel. ki so prevažale v Za pa dni Indiji na pošten način nakradeno plemenito kovino do praznih blagajn španskih kraljev, temveč ro iz svojega življenja počenjali romane. iz katerih črpajo založnici avanturističnih knjig še dandanes snov za svoje dobičke. TO življenje je teklo med vinom, ženskami in dogodivščinami. Ko so se Kubanci iamislili, da se otresejo španskega jarma, so preplavili deželo ameriški podjetniki, ki so se vedli spočetka, kacor da se hočejo razpočiti od same ljube -7ni do ljudstva. Ti Američani so uničili špansko romantiko kuban -skega otoka. Kjer so rat le prei bougainivilke ob stebrih idiličnih španskih posestev, so začele rasti kakor gobe delavnice s strehami iz valovite pločevine: ritem plešočih parov je preglušilo ropotanje strojev in danzon. kubanski nacionalni ples. ?o omejili na kabarete, ki so v vodičih zaznamovani z 2 zvezdicama in ki imajo tedaj pravico nuditi nezaslišano velik dolgčas za nezaslišano velik dena- Med vojno in po njej. ko so rasle cene sladkorju, so Američani v deželo vtaknili neznanske kops cc-| narja. Kuba je postala ^pei tabc-I rišče fibustierov. čeprav sedaj ni-j so nosili več okrvavljenih srajc, j ampak smoking in frak. Ljudje so i živeli kaker v omami Denar, ki so si ga zaslužili z bre-deljtm. so izdajali spet Ta brezdelje Takrat »o nastali luksuzni hoteli, v katerih ^ te šteli za nemaniča. če niso ime! vsaj enega avtomobila z osmimi cilindri in dveh strežajev. Okoli bo karatnih in ruletnih miz so sedel! sladkorni baroni in lahkomiselno obdarjene ameriške dame — tisoč-dolarski bankovec je veljal v tem krogu za capo. Toda potem je prišel čas. ko j? denar izginil, kakor je bil prišel. Kubanci so spoznali, da jim je vsa prostost rabila samo za to. da sta jo vtaknili Amerika in Kanadska jo sive lase. Sin evropskega mi»i-jenarja pa je že skoraj cb robu samomora. Saj človeku se mora gabiti, da bi zapravljal svoje dni v Deauvilleu ali Biarrilzu ali kakšnem drugem neokusno opremljenem evropskem kopališču, kjer se tudi čedalje bolj širijo majhne eksistence. Prišel je v Havano. kjer upa. da bo svoj čas izkoristil z dobičkom. i Da. to so skrbi, ki človeku grenijo življenje. RAZMERE V ISTRI trgovina. Lani so izkrcali v pri stanišču 393.000 ton, ukrcali pa 217,900, skupno 610.900 ton. Lc'x> dni pre] je znašal blagovni promet 776.600 ton, tako da je v enem letu padei za celih 21.3 odstotka. Številke pričajo, da ligurska svobodna cona, ki jo je fašistični režim ustanovil pred dobrim letom' dni, ni v ničemer pospešila razvoja reške pomorske trgovine. V Sanvinčenatu v srednji Istri je pogorela občinska hisa. Skoda znaša preko 200 tisoč lir. Ogenj je nastal zaradi kratkega stika. Na Vipavskem Gradišču je umrl trgovec Ivan Petrič. ki je bil vdi-san v fašistično organizacijo od le-:a 1923. Podeštat Zani. ki je ra Gradišču tudi fašistični politični tajnik, je organiziral fašiste iz všc okolice in priredil Petriču demonstrativen pogreb. V Gorici je umri znani izvešče; Josip Danevčič. ki je dosegel visoko starost 86 let. POZOR, ROJAKI Rusija je zapciela eenrgičlto vojno proti vsakovrstnemu mrčesu, ki zagrenja človeku življenje in v tej vojni se ne bo posluževala več samo mila in vode. temveč kakor moderne vojne strupenih kemikalij in plinov. To akcijo ir-vaja "Družba za kemično vojno", ki pošilja v 'zasedene* hiše pravcate ekspedicije. Temeljito očiščenj? velja 22 rubljev. Novi očiščevalni nalosi se posvečajo tudi mladinske zveze, ki ne prirejajo sanrj propagandnih* obhodov po umazanih predelih, temveč vdirajo tudi golidami. krtačami, metlami. VO- J narodna banka v svoj žep. Zače- V Istri so zavladali težki ča;>.. Lakoti se je pridružil sedaj še mraz. Brezposelnih je vedno več in pri vsem tem prihajajo z dežele š? ven ti o neznosnih moralnih in materialnih bremenih, ki jih ljudstvu nalagajo krajevne oblasti. Iz Vodic v Čičariji se je izselilo v radnjih letih 66 družin. 14 v NAJDALJŠA ZELEZNIŠKA VOŽNJA NA SVETU i popisaje o današnje d Poljsko in Sov jet-.jo stoji na železniškem tiru rdeče ovit slavolok z boljše-viškim grbom. Potem gre vožnja celih sedem dni s hitrostjo brzca skeU celctno Rusijo. Ruski cariniki postopajo s tujci vljudno, dasi je ta vljudnost nekoliko hladna. Govorijo tekoče . . .. i nemški, angleški in francoski. Vse Jugoslavijo. 8 v Severno Ameriko. . . Q t. svoje aparate in dragocenosti tel Iz naslova na listu, katerega pre. jem* te, je razvidno, kdaj Vam j« naročnina pošla. Ne čakajte Ura«, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali po pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana. A. Hcchevar San Francisco, Jacob Lauahln COLORADO Denver. J. Schutte Pueblo. Peter Culig. A. SaftW Salida. Louis Costello Walsenburg. M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis Banlcb ILLINOIS Aurora. J. Verbich Chicago. Joseph Btish. J. BevCli, Mrs J Lukanich. Andrew Spillar Picero. J. Fabian Joliet. A. Anzelc. Mary Bambich. J. Zaletel. Joseph Hrovat La Salle. J. Spelich Masco Utah. Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield. Matija Barborirb Waukegan. Jože Zelene KANSAS Girard. Agnes Močnik Kansas City. Frank Zagar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kitzmiller. Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm. Frank Oouže. Frank Pucelj Ely. Jos. J. Pe^hel Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert. Louis Vessel. Hibbing, John Povše Virginia. Frank Hrvatich do in milom v hiše. RAD BI IZVEDEL kje se nahaja Tone Peskar, ki je pred petimi leti priw-l v t'anado. Takoj prvo letu sv;i si dopisovala in |H»zti ej<* nir v »-t' ne vem o ti jem ; tudi bratj«- iu sestre nie ne vedo. Prosim rojatk**. če kdo kaj vc. da mi sporoči, ker uiu imam poročati nekaj važnega, ali naj se pa sam oglasi: Frank Povh, Box 238, New Waterford, N. S., Canada. (tlx Knjigarna "Glas Naroda" New York, N. Y. 216 West 18th Street MOLITVENIKI Angleški molitveniki: (za mladim) Child'* i'ray erbook: v Itarraatp platuice vezano .....30 v Im*1o k«'*t vezano ...............1.10 Come I nto »le .................................-SO fino vezano ...............................-.35 Key of Heaven: fino vezano .................................S3 v iiKiij«* vezauo ...........................70 t *.£jfiaej£e usnje rc-zano ........1.80 1iaže .loškova podoba. Joško! O, tako dolgo že ni več mislila nanj! Kako očitajoče jo pogleduje s svojim žal ost n i m bolestnim pogleikuii svojih ljubeznivih oči. Opasala se je z okl«*iMiiu kljubovanja — saj ni imel do tega nobene pravice ! Ali ji je ktjaj rekel, da jo ljubi? Kot dober starejši brat je vedno I Hali I |H»leg nje. uljtiden. prijazen, vedno uslužen. Nič pri-lizovanja. nič Ijnbimkovanja! Borila se je proti tihim, obtožujo-r i m glasovom, ki so se. dvigali v njenem sreli. Ljubezen! To je bilo vse kaj drugega. Oj>ojno je hitelo vse preko nje. tako da se je v spominu na to tresla. l*ri baroniei je bilo še vse. kakor prej. toda vse nekam drugače. ko je naslednjega jutra stupila v njegovo sobo. Pri srcu ji je bilo tesno, najrajši bi zbežala in želela si je. da Drill« ne bi bilo v sobi. Kako vroče ji j«* udarila kri v glavo, ko pride Drill k mizi ill jo pozdravi ter ji stisne roko. da so jo zaboleli prsti. Sreča, da baronica ni dobro videla, (i ret i na razt resen ost bi ji gotovo postala sumljiva. — Torej, moj sin. ali z delom dobro napreduješ.' — ga vpraša tiiHti. — Ali boš kaj kmalu uiogel oddati rokopis! ririliu se samemu smeje. — Tak« hitro ne *rr»*. mati. četudi >ciu bil priden. — Z vy>rašu-iočim i je mislil, ko je ž«* komaj čakal, ko bo zopet sam z Margareto. Margareta pa se j«* tega brezmejno bala. Tako jo je |»il<» sram. da bi bila najrajši zbežala. Toda pihalni stroj je čakal. In tudi Drill. Ko Margareta stopi v njegovo sobo. se ji smeje približa. Drugače je Margareta vedno morala čakati nanj. danes pa je bil točen, medtem ko je sama še marsikaj opravila, da je bolj odgnala čas biti sama ž njim. K<»m»j zapre Margareta vrata za seboj, pristopi k njej in jo f-aiuo ob sebi umljivo objame. — (ireta. moja ljuba! Kako težko sem čakal na ta trenutek! — Ne, — prosim, tie! V bojazni se brani njegovih poljubov, ki so ji skoraj zaprli romagal. Tcmio jo je tiščal na mvo-ill prsih, da se ni mo^la ganiti. In poljuboval jo je toliko časa, • !a je opazil, da ji gine odpor in da ga je zopet poljubila. — Delati' Danes delati! Ne! Smeje ziuignc 1'lrih z glavo, ko se mu z vso močjo izvije iz njegovih rok in sede poleg pisalnega stroja. — Veni za kaj boljšega — to uro hočem drugače uživati. Potegne jo na svoja kolena in jo zopet poljubi : — Še dolgo ni*»ciii sit. (>reta! — Toda delo; kdaj bo koučaito! — in se uiu hoče izviti. Kaj. treba delati čez uro. — se smeje razposajeno. — Ali ;ni>liš. da sem zdaj razpoložen za delo.' Ne. poljubovati te liočem, ti mala inačica. Njegovo strastno prigovarjanje. njegova vroča Ijubeznjivost v> je zmedla in vznemirila njeno mlado do sedaj tako mirno kri, da vama sebe ni več poznala. In sledil je najnežtiojšim občutkom te eisle dekliške duše in užival je zmagoslavje, da si jo je pridobil. Z vsakim dnem je občutil več. Navzlic vsej njeni sramežljivosti iti bojazni je čutil večje hrepenenje po njeni krvi. <1. ni bila zastonj stara dvajset let in imela je srce polno hrepenenja. In sama si je priznala : ljubila ga je z globokim, vročim čustvom Kako je to prišlo nad njo? Tega ni vedela. Že doljro ga je natiheiii občudovala. Zdaj pa si jo je popolnoma prilastil, da je vedno mislila samo iianj in živela v uri., ko ga je videla in ležala na njegovem srcu. Čarobno hipi dnevi so bili. Svojo tajno srečo je čudovito olepšala. 1'lrih se ni nikdar utrudil jo gledati in prti njeno lepoto. Vsak dan je našel na njej nove čare. Koliko oniainljivosti so kazala nje-i ii usta. kadar se je zasmejal«, da jo je pijan veselja tem strastnej-še poljubljal. In njeni bujni, teninordeči blesteči lasje! Nikjer ni bilo več takih las. si je sam pritrjeval, kadar si je ovil prste z njenimi debelimi kodri ter jih verno in ljjubeznjivo vlekel. In tudi se še ni dovolj poglobil v barvo njenih oči. Ali so bile modre, ali rjave.' Primerjal jih je gorskemu jezeru, čegar barve ni mogel označiti, ker jo je izpremenil vsak dih vetra. Vse to Ijubim-k ova nje je bilo Margareti tako tuje. Vseli dvajset let ji je poteklo zastonj, zdaj pa se je v vsem uživanju življenja izročila možu. ki ji je odprl vrsta v življenje. — (»re4*. moja najdražja; o. samo s teboj odpotovati saj za neksj dni! — <*loboko iu proseče ji dolgo <*leda v coči. Margareta odkima z glavo: — Nemogoče! — Ts urs. ki jo ukradeva od dela. je premalo! Dalje časa te hočem iineti vedno — popolnoma ! — pravi razvnet. Proseče ji zre v oči; toda sramežljivost ji ni pustila, da Bi odgovorila to. kar je mi*lil*. Ssj je vendar bilo vse odvisno samo od njega. Nič jima ni bilo na poti. ako bi se javno zaročila, Margareta je bila zsdovoljna z njegovimi polovičnimi obljubami, pa bi vendar v dnu »vojejr« srca mislila, da je njegova zaročenka. Nikdar si ni mislii«, da bi m* mogla kdaj tako izgubiti v objemu kakega Človeka. Vse bogastvo svojega srca mu je podarila in vedno je bil ganjen. kadar mu je poklonila svojo sramežljivo ljubeznivost. Toda — sakor »i je Mam mislil — ta mladostna opojnost mu ni bila dovolj _ kotel je imeti Margareto vso! In kot k«t mu je bila areča vedno naklonjena, mu je bila tudi » tem aJnisaju. HartmtOO je zbolela v*led pretila da. T&blezeii ni bila resna ; vendar so bili v skrbeh zaradi nje in na zdravnikovo odredbo je mo- rala ostati v postelji, ker je vreme vsled nevihte postalo megleno ;n hladno. Njenemu živahnemu duhu pa je bilo to ležauje predol-gečasno. Vsled slabih oči ni mogla brati iu tako ji pride na misel, do kar jo je napeljal njen duhoviti sin. da bi Margareta sploh za nekaj časa ostala prj njih. Na deklico se je mogla zanesti, poleg tega pa je bila tudi zeilo pripravna v kuhinji. — Saj bo samo za malo časa. gospica <3reta. Vaša mati vas bo getovo ob večerih lahko pogrešala. In ravno te ure so mi tako dolgočasne. ker moram svojega sina pustiti samega, ko dela. Zelo je zaposlen. Saj sami veste, gospica. Iu ker- se bojim za vas. ako bi pozuo hodili domov, zato je boljše, da ostanete za kratek čas popolnoma pri nas. Ureta ni mogla odbiti prošnje gospe baronice, dasi nekaj v njeni notranjosti ni bilo s tem zadovoljno. Z ganljivo skrbjo in pažnjo je stregla gospej baronisci in je storila vse. kar je želela in ni bilo malo želja. Morala ji je brati, skrbeti v kuhinji in neprestano uadzorovati služkinjo; nato je bilo treba še mnogo šivati in (pisati. Vsak dan so bile ure izpolnjene z delom. Kot po navadi, je vsak popoldne delala eno uro za Ulriha. Toda do tega ni prišlo: prostor pri njenem pisalnem stroju je bil prazen. — 1'lrih je ni pustil iz svijega objema. Delo je postalo popolnoma postranska stvar. — Greta. moja draga, najdražja, pusti pisanje! — ji zapove. — Doživljaj je vendar lepši. Kako se razvuamem pri tebi. sladka, ti božanska Greta ! S tako ljubeznjivimi besedami in objemi je razgreval njeno mlado kri. da Margareta ni več vedela za nič drugega kot zanj. Pozabila je na svoj dekliški ponos, pozabila na zvestega prijatelja, ki je bil daleč — vse se je potopilo v čustvu brezmejne ljubezni in strast-i do Ulriha. In prišla je ura ko je njen odpor omagal pod njegovim zapeljivim prigovarjanjem. Sama sebe ni več poznala. Trepetaje je ležala v njegovem objemu, tresoča se od sreče in veselja. (Dalje prihodnjič.) ASIMILACIJA V JULIJSKI KRAJINI Fašistični režim, ki v svojem tisku sam priznava, da postaja vprašanje asimilacije slovanske narodne manjšine vedno bolj pereče. je v zadnjih letih angažiral za poitalijaneevauje slovanske narodne manjšine ne le šole. marveč tudi eelo vrsto društev in družb. Vesti, ki prihajajo dan za j dnem iz vseli krajev in jih objav-lajo tudi italijanski listi, potrjujejo več kot preveč ta stremljenja. Tako je na fašistično intervencijo iz Gorice rimsko prosvetno ministrstvo pustilo neokrnjeno tolminsko gimnazijo, čeprav je na njej vpisanih samo 150 dijakov. ker predstavlja r.avotl "žarišče italijanstva. ob meji*'. Ista o-blast je nakazala otroškim zavetiščem v tržaški bližnji okolici, v katerih se zbira skoraj sama slovenska dcca 15.000 lir podpore. Z državnimi subvencijami je družba "1'manitaria" otvorila v goriški pokrajini za pouk italijanščine 77 večernih tečajev ne le po večjih slovenskih središčih, ampak celo v gorskih vaseh. Z obljubami iu po sili so pripravili 1875 slovenskih fantov iu deklet, da so se vpisali v te tečaje. Fašistične oblasti, ki so organizirale obvezne predvojaške vaje. so v obmejnih pokrajinah na teh vajah mestoma uvedle tudi |»ouk v italijanščini. In v zadnjem času so goriški fašisti pričeli s takim delovanjem celo med mlajšo duhovščino. o kateri ugotavljajo listi, da že vsa obvlada italijanščino, in da je škofijski administrator Si- rotti poklical k sebi te mlade kaplane in jim naročil, da morajo poučevati ljudstvo ediuole v itali-janšiui. Kljub vsem tem prizadevanjem. ki jih sicer uradni Kini spretno prikriva pred evropsko javnostjo, ki jih je pa jasno iu odkrito pripozuaI tržaški državni pravd n i k Mandruzzato. pa izjrle-da. da bo nasilna, zahrbtna in zapeljiva fašistična asimilacijska politika kapitulira baš pred neorganiziranim slovanskim kmetom. To s«, že zdavnaj spoznali celo resni italijanski pedagogi iu ko je režim pred dobrimi osmimi leti izpisal. da tiči baš za to reformo, je vseučiliški profesor Paeehioni pisal, da tiči ba! za to reformo, po kateri s«. se ustanavljale italijanske šole za ucitalijansko deco. nevarnost, da bodo šole nepopolne in da ne bodo dosegle namena. kateremu naj služijo. Z zatiranjem domačih šol se ne ubija ljubezen do jezika lastnih dedov, marveč se celo dviga. S tem. da se sili drugorodno prebivalstvo, da bi gojilo le italijanščino in italijansko kuJturo.se bo izzvalo med njim le še večje sovraštvo do vscyra kar je itlijansko. Isto priznanje je pred dnevi objavilo glasilo skvadrističnega fašizma "II Popolo tli Trieste" in sedaj celo še sam Manruzzato. ko je priznal, da "se ua Krasu v skritih gnezdih še zbirajo uporniki" in da separatizem obmejnega prebivalstva še vedno ni iztrebi jen"'. DEDNA PRAVICA OTROK IZ CIVILNEGA ZAKONA Deograjfsko kasacijsko sodišče je izdalo odločbo o dolgoletnem sporu, ki je načelne važnosti za jug. pravosodje srbijanskega območja. Kakor znano, v Jugoslaviji še ni uveden civilni zakon. Neki trgovec iz Srbije pa se je med svetovno vojno poročil v Al-žirju po tam veljavnih predpisih in sklenil civilni zakon, v katerem se mu je rodil sin. Pred tremi leti je doma umrl in zaipustil veliko premoženje. Kot neposredni dedič je prihajal v poštev sin iz tega civilnega zakona. Temu so se pa uprli ostali sorodniki, češ da civilni zakon v Jugoslaviji ni priznan. Proces se je vlekel skozi vse instance ter je končal sedaj s tem. da je kasacijsko sodišče s svojo odločbo zavrnilo ugovor sorodnikov in potrdilo dedno pravico otroka iz civilneba zakona. ŠPANSKA BIKOBORBEV ZATONU Kakor poročajo iz Madrida, bodo znane bikoborbe kmalu "izumrle". Običaj, ki so ga smatrali tujci za največjo privlačnost španskega življenja, bo kmalu samo še senca preteklosti. Odkar je postala Španija republika, pazi vlada predvsem na omejevanje posurove'.o-sti. ki izhaja iz bikoborb. Vlada je začela kampanjo proti bikoborbam s predavanji v radiu, kjer so predavatelji začeli prede-čevati poslušalcem, kako odvratno so krvave igre. ki izvabljajo gledalce v arene. Potem so začeli u-vajati v mestih in na deželi druge predstave, zlasti kinematografske, a tudi plesne prireditve. Psihološko mojstrovino pa bi lahko i-menovali način, 'kako je umela španska vlada vzeti bikoborcu herojski venec in sijajy ki ga je obdajal zaradi njegovega poklica. S šalami in karikaturami so mu vzo-li ves ugled, zlasti pa značaj junaštva. ki je bil v prejšnjih časih neločljiv od njega. Poročajo tudi, da se v Valenciii, Sevili in drugih manjših mestm neverjetno naglo praznijo arene zn bilfokorbe. medtem ko so pros'cri drugih prireditev vedno nabite polni. Ker bikoborba več ne nese. se vrše predstave vedno bolj pored-koma. Lani je n. pr. bilo 53 bikoborb manj kakor leta 1930. Našteli so jih samo 196, katerih večin,i se je vršila v prvi polovici lanskega leta. Pri krvavih igrah je pri-' šlo devet torerov ob življenje, pet in devetdeset jih je bilo ranjenih, med njimi pet in dvajset težko in bodo ostali vse življenje pohabljeni. /Iv SHIPPING -r* m NEWS m i Koledar Cena 50c za l. 1932... v VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. 11. februarja: DeutsM-hlaii.l. Hamburg, Cherbourg Kur<>pa, v'lierbuurg. liretnen 15. februarja: lJerergaria, Cherbourg 17. Tebruarj.i: He de France. Havre 18. februarja: New York, Hamburg, Cherbourg 19. februarja: Sat uriiia. i •ubrovnlk. Trst 20. februarja: Ur. men. Cherbourg, lZrenien 25. februarja: Albert i Call in, Hamburg. CiierlM.ur:* New AnmeMam, lioulogne SUr Ale' Rotterdam 26. februarja: Miuretania, Cherbourg 27. februarji: Kuropa. Cherbourg. Ilremen 3. marca: Hamburg. Hr-iiiburg, Cherbourg 4. marca: l!e .t jt- - li.tj a.« |«.tmke tretj«'Ka Preživite Velikonoč vese'o s svojimi prijati* Ij: v stari domovini s tem, da se pridružile našemu posebnemu velikonočnemu izletu v JUGOSLAVIJO Na največjem ekspresnem parniku (unard trte BERENGARIA J,^ 4. MARCA Potnike bo spremljal, kamer so name njen; naš Mr. J. Vociak ki temeljito pozna potrebe potnikov na p3tovanju. P;tn:ki tretjega razreda se sedaj z veseljem poslužujejo 11a tem parniku razkošnih prostor bivšega Turističnega razreda. Zajanirite si takoj prostore. Vprašajte vaieyj lokalnega agenta ali Cl'XAHD LINE 25 ItKOAim.W NEW \OKK DRUŠTVA Ki NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE oglašujte "GLAS NARODA" ne čita samo ?ti« članstvo, pač pa Yti Slovenci y vaii okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE