SVETOVNO PRVENSTVO V VESLANJU BLED od 8. -11. septembra 1966 1966 Dobrodošli! Welcome! Ao6pono)Kajio6aTb! Willkommen! Benvenuti! LETO XVII. mm številka 67 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj. Radovljica, Skofja Loka bi Tržič. — bdaja Časopisno podjetja »Gorenjski tisk« — Glavni In odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK ■"■ «™» •»•«.■«• n ■ a o o i ■ ■ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO KRANJ, sobota, 3. 9. 196« Cena 40 par ali 40 starih dinarja« Ust IzhalH od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1938 kot poitednik. Od 1. Januaru 19M trikrat Ssukutasta Od 1. Januarja 19*4 kot pol tednik, in sicer ob s r r d a b to sobotah DOBRODOŠLI V imenu vseh Gorenjcev pozdravljamo tekmovalce in goste na II. svetovnem prvenstvu v veslanju. Veseli smo, da je prvenstvo na Bledu. Tako bomo imeli priložnost pokazati delček naša h lepot; življenja in gostoljubja. Upamo, da se bomo še sreča vali. Tako bomo uresničili ideje, naj šport druži narode ia utrjuje prijateljstvo. WELCOME! On behalf of ali inbabitants of Gorenjska we are greeting ali competitors and guests on the second International championship in rovving. We are pleased that the championship takes place at Bled. Thus vve shall have the occasion to show a part of our beauties, of our life and hospitalitv. We expect we shall meet again. In this way we shall realize the idea that the sport may unite the nations and strcnghten the friendship. /JoSponoHtajioBaTb! Ot HMeHH Bcex TopeHCKHX jKHTejieft npHBeTCTByeM yiiaCTHHKOB cocth33hhh H rOCTefl Ha «BTOpOM BCe- MHpHOM copeBHOBaHHH rpe6Horo cnopTa*. Hac pa^yeT ito «CopeBHOBaHHe rpe6Horo cnopTa» b Eflcae, mu HMeeM b03mo>KHocTb noKa3aTb, xoth 6m MacTHixy naiiiHX npHpoAHbix KpacoT, mch3hh h rocTenpHHMCTBa. Ha^eeMc« b 6y/tymeM, on$m> BcrpenaTCb« h onpae-aaTb naeio: ito cnopT c6aH«caeT Hapcuu h ynpen-fljieT Apyw6y. VVILLKOMMEN! Im Namen aller Einvvohner von Gorenjska be-griissen vvir dde VVettkSmpfer und die Gastc der II. VVeitmeisterschaft im Rudcrn. Wir sind froh, dass die VVeitmeisterschaft in Bled veranstaltet vvird, denn wir vverden so die Gelegenhcit haben ein Teilchen der Schonheiten, des Lebens und der Gastfrcund-schaft unseres Landes zu zeigen. VVir hoffen, dass wir noch oft zusammentreffen werdcn. Auf diese Weise werden wir die Idec verwirklichen, der Sport soli die Volker einigen und die Freundschaft festlgen. BENVENUTI! A nome de gli abitanti della GORENJSKA por-giamo il benvenuto a tutti i concorrenti ed ospiti del II. campionato mondiale di canottaggio a Bled. Lietissimi che questo campionato abbia luogo da noi, avremo 1'occasione di mostrare ai nostri ospiti una piccoia parte delle bellezze naturali, il moto della nostra vita e la noslra ospitalita. Spcriamo di poter incontrarci ancora ed avverare lldea dcU'avvicinaincnto fra i popoli, che lo sport unisce e ne consolida 1'amicizia. I I I Blejska osebna izkaznica • NADMORSKA VIŠINA 501 m, višina grajskega hriba 604 m, višina hriba Straža 646 m • JEZERO: nadmorska višina 475 m, dolžina 2,1 km, širina 13 km, površina 144 ha, največja globina 30,6 m. 49 KLIMA: blaga subalpska. • ŠTEVILO PREBIVALCEV: 4200. • PRENOČIŠČA: ležišča 3.335 (hoteli 1.262, privatne sobe 1.450, počitniški domovi 572, gostišča 51), ostalo l.m (skupna ležišča 200, kamp 1.400). SKUPAJ — 3.735 ležišč. 93129^1490160045074391 ^^*J+//^^///$%/M$/$%$++$^^/%%%%$%%%$$/%$%+^^^B ^20734^4924393736^9^ NAJVAŽNEJŠE INFORMACIJE O PRVENSTVU 3. SEPTEMBER 1966 * GLAS CENE VSTOPNICAM EINTRITTSPREISE PREZZO DEI BIGLIETTI D'INGRESSO četrtek, 8. IX. Donnerslag, 8. IX. Giovedi 8. 9. Petek, 9. IX. Freitag, 9. IX. Venerdi 9.9. Sobota, 10. IX. Samstag; 10. IX. Sabato 10.9. Nedelja, 11. IX. Sonntag, 11. IX. Domenica IT. 9. Tribuna Tribune Tribuna 800 800 800 Stojišče Platea Stehplatz 409 400 400 1500 Važnejši telefoni Postaja ljudske milice Stazione (posto) della milizia popolare Station der Volksmiliz (Sicherhcitsdienst) 77-225 Pošta — Posta — Post 77-200 Telegraf Telegrafo Telegraph 77-301 in 77-303 žičnica na Stražo Funicolla sulla »Straža« Drahtseilbahn Straža 77-402 Kopališče in čolnarna Stabilimento baloeare — canotti Badeplatz und Boothaus 77-220 Zavod za gojitev divjadi »Triglav« (lov) Allevamento selvaggina »Triglav« — Caccia Anstalrt, fiir die VVildzucht »Triglav« (Jagd) 77-408 Avto-service Auto-service Autoservis 77-295 Avtotaksi Auto-taxL Autotaxi; 77-298, 77-507 in 77-288 Avtobusna postaja Stazione autocorriere Autobusstation 77-283 Železniška postaja Stazione ferroviaria Eisenbahnstation Bled — jezero Bled — Lago> Bled — jezer* Lesce — Bled 70-1« Potovalne agencije Agenzie viaggi Reiseagenzieh Generalturist 77-234 Kompas 77-235, 77-245 Transturist 77-357 Turistično društvo Bledi Entc turistico Turistično društvo Bled1 (Touristverein Bledi- TWfl9 DRŽAVE NA SVETOVNEM PRVENSTVU Predstavljamo države In njihove čolne na svetovnem prvenstvu, (okrajšave pomenijo: 4+ četverec s krmarjem, 2— dvojec brez krmarja, 1 »kif, 2+ dvojec s krmarjem, 4— četverec brez krmarja, 2X doublescul, 8 osmerec). DIE STAATEN AUF DER VVELTMEISTERSCHAFT Wlr stelien Ihnen, die Staaten und Ihre Kaline auf der Weltmeisterschaft vor. (Die Kurzungen bedeuten: 4+ Vierer mit Steuerer; 2— Zweier ohne St.; 1 Skiff; 2+ Ztveier mit St.; 4— Vierer ohne St.; 2X Doublescul; 8 Achter). GLI STATI AL CAMPIONATO MONDIALE Vi presentiamo gli Stati ed i loro canotti al campionato mondiale. (le abbreviazioni significano: 4+ quattro con timoniere, 2— due senza timoniere, 1 skif, 2+ due con timoniere, 4- senza timoniere, 2+ double shul, 8 otto.) • BELGIJA Belgien Belgio • FRANCIJA Frankreich Francia • ITALIJA Italien Italia • ŠVICA Schvveiz Svizzera • NIZOZEMSKA Niederland Olanda • ŠPANIJA Spanien Spania • ČSSR ĆSSR Czecoslov. • MADŽARSKA Ungarn Unglieria • JUGOSLAVIJA Jugoslawien Jugoslavia • POLJSKA Polen Pologna • ZAR VAR Egitto ft ROMUNIJA Kumauien Romania Q DAMSKA »hnemark Danknarca Čolni Veslačev Kahne Rudercr Canotti Rematori 4 12 (4+, 2—, 1, 4-) 6 23 (4+, 2—, 2+, 4-, 2X, 8) 6 25 (4+, 2—, 2+, 4-, 2X, 8) 7 26 (4+, 2—, 1, 2+, 4-, 2X, 8) 7 26 (4+, 2-, 1, 2+, 4-, 2X, 8> 3 17 (4+, 2+, 8) 5 20 (4+, 1, 2+, 2X, 8) 4 19 (4+, 1, 4-, 8) 7 26 (4+, 2—, 1, 2+, 4-, 2X, 8) 5 21 <4+, 2—, 1, 4—, 8) 3 15 (4+, 1, 8) 7 26 (4-f, 2—, 1, 2+, 4—, 2X, 8—) 6 17 (4+, 2—, 1, 2+, 4—, 2X) 6 ZDA USA USA • GRČIJA Griechenland Grecia © TURČIJA Turkei Turchia # FINSKA Finnland Finlandia * ŠVEDSKA Schweden. Svezia O ANGLIJA Gross Britanien Inghilterra # AVSTRALIJA Australien Australia # AVSTRIJA Osterreich Austria # KANADA Kanada Canada * ZRN BRD Germania • JAPONSKA Japan Giapponc 9 MEHIKA Mcxiko Messico • SZ SSSR Unione soviet. • BOLGARIJA Bulgarien Bulgaria O NDR' DRD Germania Est • IZRAEL Israel Izraele 9 NORVEŠKA Nomvegen Norvegia • NOVA ZELANDIJA New Seeland Nuova Zelandla Čolni Veslačev Kahne Ruderer Canotti Rematori g * * * * » V 26 4+, 2-, 1, 2+, 4—, 2X, 8) * (F) 9 (4+, 2—, 2X) 16 (4H-, 2-, 8) 11 Of, 4—) 17 (2—, 4-, 2X, 8) 20 (4+, 2—, 4—, 8) 22 (4-r, 2—, 4—, 2X, 8) 15 (2—, 4—, 8) 26 (41, 2-, 1, 2+, 4-, VX, S) 6 (4 1, 1) 7 d, 4-, 2X) 26 (4+, 2—, 1, 2+, 4-, 2X, 8) 12 (4+, 1, 4—, 2X) 26 (4+, 2—, 1, 2+, 4-, 2X, *) 3 (1, 2X) 10 (4+, 1, 4-) M d, 8) P$/%$$%%//%$+/+0+%%+$$^M+%^$$ 5+%^+$^RO+^^/+$+$+%$$$/+$$%$+++/F/$++%/%$%+$E^^2 3. SEPTEMBER 1966 * GLAS NAJVAŽNEJŠE INFORMACIJE O PRVENSTVU Cene v starih dinarjih PRIVATNE TURISTIČNE SOBE — I. kategorija od 1250 do 1550 din — II. kategorija od 1000 do 1300 din — III. kategorija od 850 do 1150 din — IV. kategorije od 600 do 900 din (cene bivanja nad 3 dni) CAMPING — za eno noč 300 din — parkiranje avtobusa 500 din — parkiranje avtomobila 150 din GRAD, OTOK, MUZEJ — vstopnina na grad 100 din — muzej na gradu in otoku 50 din PARKIRANJE — avtobusi 500 din — avtomobili 200 din ŽIČNICA NA STRAŽO — Prevoz v obe smeri 200 din MALI GOLF — za osebo na uro 200 din KOPALIŠČE — vstopnina od 50 do 250 din PREVOZI S ČOLNI — čoln za tri osebe na uro 500 din — sandolin 250 din — jadrnica 700 din — s plitvico do otoka in nazaj do 5 oseb 1400 din RIBOLOV — od 1000 do 2000 din (za lovno karto 7 dni en dan zastonj) Preise in der alten Dinarvvahrung PRIVATE TOURISTZIMMER — I. kategorie 1.250 do 1.500 din — II. kategorie 1.000 do 1.300 din — III. kategorie 850 do 1150 din — IV. kategorie 600 do 900 din (Die Preise giiltig fiir die Benutzung des Zim-mers iiber 3 Tage) CAMPING — fiir eine Nacht 300 din — Parkieren — Autobus 500 din Personemvagen 150 din DAS SCHLOSS, DIE INSEL, DAS MUSEUM Eintnttspreis fiir das Schloss 100 din Eintrittspreis fiir das Museum 50 din im Schloss und auf der Insel PARKIEREN — Autobus 500 din — Personemvagen 200 din DRAHTSEILBAHN STRAŽA Tour-retour 200 din MINIGOLF Fiir Person und Stunde 200 din BAD Eintrittspreis von 50 bis 250 din KAHNFAHRTEN Kahn fiir drei Personen und Stunc'; 500 din sandolino 250 din Segelboot 700 din ^'^00t Zur Insel und zuru<* bis 5 Personen J.4U0 din FTSCHFANG (Bei der Anschaffung der Fischfangkarte fiir 7 Tage - e.n Tagkostenlos) Prezzi in dinari vecchi ALLOGGI TURISTICI PRIVATI: — I catcgoria da 1250 a 1550 din — II. categoria da 1000 a 1300 di n — III. categoria da 850 a 1150 din — IV. categoria da 600 a 900 din (prezzi di soggiorno oltre i tre giorni) CAMPEGGIO: per una notte 300 din parcheggio autobus 500 din parcheggio auto 150 din CASTELLO, ISOLA, MUSEO: ingresso al castello 100 din museo nel castello e sull'isola 50 din i PARCHEGGIO: Autobus 500 din Auto 200 din FUNICOLA SULLA »STRAŽA«: per ambe e due le direzioni 200 din MINI-GOLF: pro persona ed ora 200 din STABILIMENTO BALNEARE: biglietto d'ingresso da 50 a 250 din TRANSPORTO CON LE BARCHE: barca per 3 persone: 500 din all'ora sandolino 250 din barca a vela 700 din barca piatta fino all'isola e ritorno, massimo 5 persone, 1400 din all'ora PEŠCA da 1000 a 2000 din (carta per la pešca valevole 7 giorni — 1 giorno gratis) r Vsem občanom občine Radovljica V dneh od 8. do 11. 9. 1966 bo Bled prizorišče II. svetovnega prvenstva v veslanju in se bo v tem času na Bledu zbrala vsa svetovna veslaška elita. To bo ena največjih veslaških prireditev v zgodovini tega športa. Razen tekmovalcev in uradnih gostov pričakujemo na Bledu obisk številnih domačih in tujih gostov iz vseh delov sveta. Bled s svojo nenavadno lego, lepim in mirnim jezerom ter njegovo privlačno okolico, je bil dosedaj že prizorišče mednarodnih regat in leta 1956 uspešnega 46. evropskega veslaškega prvenstva. Rezultati teh tekmovanj na Blejskem jezeru so odkrili mednarodni športni javnosti vse prednosti blejske tekmovalne proge, ki nudi vsem tekmovalcem enake tekmovalne pogoje. Prav to je bil odločilni razlog, da je bila ta čast dodeljena prav našemu Bledu pred drugimi turističnimi in veslaško urejenimi kraji v svetu. V času te pomembne športne manifestacije bo Bled v središču pozornosti široke mednarodne javnosti, zato je naša dolžnost, da poskrbimo za lepo podobo in urejenost Bleda in njegove okolice ter da našim tekmovalcem in gostom izkažemo vso pozornost in gostoljubnost. Potruditi se moramo, da se bodo gostje v v našem veslaškem centru počutili kot doma in da bodo odnesli z Bleda in naše dežele najlepše vtise in spomine. Vabimo vse občane in odgovorne organizacije Bleda. Bohinja in Radovljice, da sodelujejo v naporih za urejanje čimlepše zunanje podobe naših turističnih krajev in njihove okolice in da na lastno pobudo in z vso prizadevnostjo storijo vse za čim boljše in lepše počutje gostov. Pozivamo komunalno delovno organizacijo, turistične, gostinske, trgovske ter transportne organizacije, da ob tej priložnosti poskrbijo za visoko raven svojih storitev in jih vabimo, da okrasijo svoja poslopja z zastavami sodelujočih držav. Skupščina občine Radovljica Ko pridete na Bled • V prvi vrsti DOBRODOŠLI. • Če ste nenajavljeni gost (brez rezervacije) se oglasite najprej v informacijski pisarni Turističnega društva Bled. Svetovali in pomagali vam bodo glede prenočišča, vstopnic in vsega ostalega. • Na tribuno za svetovno prvenstvo v veslanju lahko pridete s posebnimi avtobusi, ki bodo vozili vsak dan iz centra do tribune. M Ce ste s svojim avtomobilom, vedite, da je cesta okoli jezera enosmerna. • Bled ima veliko možnosti za vašo zabavo izven tekmovalnega programa. V času prvenstva bo organizirana cela vrsta kvalitetnih prireditev. • V nočnih urah se blejsko zabavno življenje odvija v treh barih. • Domačini so gostoljubni in vam bodo v vsem na uslugo. VVENN SIE NACH BLED KOMMEN • In erster Linie VVILLKOMMEN! • VVenn Sie ein unangemeldcter Gast sind (ohne Reservation), so melden Sie sich vor allcm in der Informationskanzlei des TURISTIČNO DRUŠTVO (Touristenverein) von Bled. Dort werden Sie in jeder Bcziehung gut beraten, beKia je v novi valjarniveč portirjev kakor valjavcev«! Čudi nas, da je tako neobjektivno izjavo dal obratovodja strokovnjak, ki se verjetno dobro zaveda in je seznanjen, da je bilo potrebno zavarovati uvoženo in drago plačano strojno opremo, kajti pri kraji najmanjšega dela uvoženega materiala bi, lahko nastali nepredvideni dolgi zastoji, ker bi morali manjkajoče dele naknadno dobavljati iz Ame-'rike. Nadalje je tisti, ki je to Izjavil pozabil, da obsega ce- lotni teritorij novogradenj na Beli 48.240 m*. In na tem teritoriju so zaposleni redno samo trije vratarji! Ostali čuvaji so bih sprejeti pogodbeno samo za čas, dokler bo trajala potreba po zavarovanju novih objektov. Del teh čuvajev je še ostal na poslu, kajti steckel strojnica, težka proga in žična valjarna so še v izgradnji, tam in v skladiščih bo verjetno še potreba po zavarovanju do dokončne izgradnje. To pa nima nobene zveze s pomanjkanjem strokovno usposobljenih valjavcev na Beli^ kvečjemu je to vprašanje načrtnega kadrovanja za nove obrate na Beli. Pripomnili bi še, da se Železarna resno ukvarja z mnogimi objektivnimi težavami, ki spremljajo rekonstrukcijo podjetja, zato so odveč tako neresne izjave, ki nepoučene zavajajo in nikomur ne koristijo. Milana Ivanović* podjetju. Osebna odgovornost se prenaša na kolektivno odgovornost. Postavlja se vprašanje, kako definirati odgovornost vodilnih in najvišjih delavcev železarne. Na seji smo slišali veliko konkretnih primerov, ko je zaradi malomarnosti ali drugih vzrokov prišlo do zastoja ali zmanjšanja proizvodnje, vendar se do sedaj še nikdar ni našel krivec. V razpravi o tem vprašanju so tudi člani komiteja govorili samo načelno, tako da je nekdo postavil vprašanje odkritosrčnosti razprave. Ce je po tem vprašanju bilo rečeno nekaj konkretnega, potem lahko zapišem edino to, da je bil rafal kritike sprožen na »-zgrajeno kraljestvo« v železarni, kaikor je nekdo imenoval tehniški sektor železarne. Tehniški sektor v železarni si je prisvojil monopol... kadija tuži, kadija sudi*, je rekel diskutant, ko je govoril o tem, zakaj v železarni nikdar ne najdejo krivcev za zastoj ali slabo organizacijo dela. V okvir tehniškega sek- torja spada raziskovalni oddelek, priprava dela, oddelek tehniškne kontrole in celotna proizvodnja. Torej, če je zastoj v proizvodnji zaradi 6labe organizacijo dela, potem to »kontrolira« tehniški sektor. Ali naj išče krivca v lastni stavbi? Samoupravljanje stagnira 'že nekaj let. Se do danes niso povsem razčiščene pristojnosti delavskih svetov ekonomskih enot in centralnega delavskega sveta, oziroma njihov medsebojni odnos. Kritika je bila usmerjena tudi na kadrovsko politiko v železarni. Napačno je mišljenje, da so ljudje na vodilnih mestih v železarni nenadomestljivi. Pa ne samo to! Premalo pazijo na vzejojo novega ali pa mladega strokovnega kadra. Na seji so razpravljali tudi o sistemu limi-tiranja osebnega dohodka, toda med tem časom je D3 železarne že odpravil limit in bodo osebni dohodki odvisni od poslovnega uspeha ekonomske enote, za kar so se zavzeli tudi člani komiteja. Stremljcja organizaejie ZK in samoupravnih organov, da se položaj v železarni poboljša pa spremljajo razne neresnične govorice o »črnih« skladih v železarni, ali pa da je ta ali oni vodilni delavec železarne zaprt. Na seji so takšna obrekovanja obsodili kot sovražna in škodljiva, zato se je proti takšnim pojavom potrebno boriti prav tako, kot proti slabi organizaciji dela. V začetku novem b-a bo zopet skupna seja obeh komitejev. Takrat bodo člani komiteja dali obračun, kako se sprejeti sklepi izvajajo. J. Vidic Naša zakonodaja, teorija, praksa in (ne)!ogika! Za vse tiste, ki bodisi poslovno, bodisi kot turisti mnogo potujejo v inozemstvo, pomeni letošnji 1. avgust pravo prelomnico. Organi za notranje zadeve so s tem dnem pričeli izdajati nove potne liste, ki so veljavni kar deset let. Potrebne so le še vize, teh pa ni težko dobiti. Viza je enkratna ali za več prehodov preko meje — za kakršno pač prosimo. Še lani pa je prošnja zanjo človeku naprti- Žaga v Preddvoru ne bo zaprta Zaradi slabega dovoza žaga za 10 dni ustavljena Bralec Iz Preddvora nam Je sporočil, da Je Lesno industrijski kombinat iz Kranja zaprl žago v Preddvoru. Baje je ta odločitev naletela na precej negodovanja v Preddvoru in koliei Za pojasnilo smo prosili direktorja podjetja ing. Boštjana Jočifa. Povedal nam je, da so obrat »žagalnice* ustavili za dobo 10 dni — od 25. avgusta do 5. septembra. V tem času bodo delavci tega obraita izkoristili letni dopust, tisti, ki so ga že, pa urejajo obrat Predvideno je bilo, da bodo razžagali v juliju, avgustu in septembru okoli 1500 m» hlodovine, vendar je bil, po besedah direktorja, dovoz 6lab, ker je GG Kranj vozilo hlodovino v Jelovico in v celulozne tovarne. Čeprav kaže, da bodo žagajnico odprli zopet 5. septembra, pa je sklep kolegija, da je ne bodo prej, dokler ne bo na krlišču optimalnih količin hlodovine, ker je v nasprotnem primeru razrez predrag. Zvedeli smo, da privatniki lahko še naprej vozijo hlodovino in jim jo bodo razrezati z normalno čakalno dobo (10 do 15 dni). # Tov. direktor je še dodal, O) da je zaradi neurejenega 9 dovoza ogrožen letni plan # in s tem tudi dohodek 0 podjetja. Zaradi tega je # prišlo tudi do zastoja pri 9 izvozu rezanega lesa. P. C. Obiščite esperimentalni večer moč volje ki ga izvaja znani mednarodni iluzionist ZANELLY 1966 V torek 6. septembra ob 1930 uri v Prešernovem gledališču v Kranju la cel kup nepotrebnih težav. Torej pomeni ta ukrep velik korak naprej. Vse lepo in prav, toda... Toda je že tako, da je dober kos potice le redko brez grenkih zrne. V tem primeru so to devize. Državljanu pripada na potni list določeno število deviz, pa naj potuje v Italijo, Avstrijo ali kam drugam. V potnem listu ne piše več, kam smo namenjeni. Za tiste, ki potujejo le enkrat na leto je stvar preprosta. Devize preprosto potrošijo, drugo leto bodo lahko dobili nove. Kdor pa potuje večkrat, mora po vrnitvi v domovino, če hoče še drugič na pot, deviz ne sprejmejo. Ali pa jih stornira le, če vrne celotno vsoto (vzemimo 520 A sch.). V nasprotnem primeru deviz ne s preme j o. Ali pm lahko državljan, ki je te en*, krat, dvakrat ali večkrat po? toval v tujino, prinese naza' isto število deviz? Nemogočt Pač pa lahko za preoste vsoto napiše, da jo je dobi v dar od nekoga, ki živi v tt j ini (za to obstoja po sebi obrazec). Potem banka de\ Z veseljem odkupi in jih nate Z enim procentom poslovnegđ. pribitka stranki zopet prodori Torej banka najprej na potom list proda državljanu devizej ta ji neporabljeni ostanek pdj! že opisanem postopku proda] nazaj, da bi jih potem zopet lahko kupil. Vse skupaj je, podobno igfačkanju, le da' banka pri tem nekaj zaslužu1 Zamotano poslovanje ni prav nič v skladu s sicer vse pohvale vrednim, poenostavljenim postopkom nabavljanja potnih listov in viz. Ali ne bi kazalo s fredpisi poseči tudi v ta vesuiisclni birokraiizem? 95 mrtvih v hudi nesreči britanskega letala »Bristol Britannia« Tragedija pri Tik pred pristankom se je v noči od srede na četrtek zrušilo britansko letalo »Bristol Britannia s 110 potniki in 7 člani posadke — 22 preživelih v ljubljanskih bolnišnicah — Hitra pomoč zdravnikov, gasilcev, reševalcev in drugih — Strahotni prizori, ki so jih videli nekateri kmalu po katastrofi — Identifikacija žrtev bo zelo težavna, ker je mnogo trupel zoglenelih — Uradno poročilo komisije direkcije za civilno zračno plovbo — Sožalne brzojavke — Vzroke nesreče raziskujejo BRNIKI, 1. septembra — O.rog štirih popoldne smo dobili prvo uradno poročilo komisije direkcije za civilno zračno plovbo o katastrofalni nesreči britanskega letala pri Lahov-čah. Takole se glasi: »Okrog 00,40 se je pripetila katastrofa aviona tipa Britannia, oznake G-ANBB, britanske zrakoplovne kompanije Bri-tania Airways, ki je obratoval na sezonski liniji Luton v Veliki Britaniji — Ljubljana. Katastrofa se je pripetila ob prihajanju približno 2,5km pred vzletno-pristaja'no stezo letališča Ljubljana. Letalo, ki se je znašlo iz neznanih vzrokov na ne-predpisani višini (okrog 20 m), je udarilo v gozd na mestu, na katerem bi moralo imeti višino približno 200 m. V tej katastrofi je i/gubilo življenje 95 oseb, medtem ko jih je 22 ostalo živih. Prež.vele potnike so takoj prepeljali v ljubljanske bolnišnice, kjer so jim nudili potrebno zdravniško pomoč. Letalo je povsem uničeno. S preverjanjem radionavigacijskih instrumentov na letališču Ljubljana in magnetofonskega traku, ki registrira pogovor med posadko letala in organi letališke kontrole letenja, so ugotovili, da so vsi aparfK na ljubljanskem letališču delovali v redu in da je kontrola letenja delala po predpisih. Vremenske razmere so bile nad minimumom, predpisanim xa letališče Ljubljana. Komisija za ugotavljanje vzrokov nesreč pri direkciji za civilno zračno plovbo na kraju nesreče raziskuje vzroke katastrofe. Danes sta bila na mestu nesreče namestnik zveznega sekretarja za promet in zveze Ivo Senjanovič in direktor direkcije za civilno zračno plovbo Batrić Jovanović. Obiskala sta tudi preživele potnike, ki se zdravijo v ljubljanskih bolnišnicah.« oddih jih je letalo popeljalo v smrt. Preživeli, ki so jim naši reševalci in zdravniki takoj po nesreči nudili prvo pomoč, so zdaj v ljubljanskih bolnišnicah, le slabo se spo- meti avtomobilov, preživeli, strahotno prizorišče ... Nikoli ne bomo vedeli, kaj se je pravzaprav zgodilo, kako je bilo v tistih strašnih trenutkih, polnih groze in trpljenja. Nekateri, ki so bili na kraju katastrofe med prvimi, se spominjajo in pripovedujejo: »Bilo je grozljivo; mlada dekleta so jokala, meso jim je bilo ožgano na nogah. Potem sem zagledala človeka, ki je gorel, pa sem omedlela!« Tako je povedala mlada pogledu sem se skoraj ustrašil. Govorile so angleško in popolnoma nič jih nisem razumel. Po rokah in nogah so bile krvave, obleko so imele raztrgano. Imel sem občutek, da komajda še stojijo. Kak streljaj vstran je gorelo na tleh moško truplo... Angležinje so mi nekaj dopovedovale in krilile z rokami. Obrnil sem se in stekel do bližnje gostilne, da bi po telefonu obvestil letališčne gasilce. V hiši so bili že budni, toda Komisiia za »identifikacijo žrtev na čelu s predstojnikom ljubljanskega sodno-medicinskega instituta prof. dr. Janezom Milčinskim ima menda najtežavnejše delo. Dr. Milčinski pravi: »Spričo hude nesreče ožganih trupel bo identificiranje izredno težavno in se lahko zavleče tudi do štirinajst dni. Uporabili bomo rentgen, daktiloskopijo in vse druge sodobne pripomočke za razpoznavo žrKv ter storili vse, da bi z naše strani čimbolje pomagali preiskavi.« Na sliki krste s prvimi žrtvami, ki so jih splavili s pogorišča Uradno poročilo je suhoparno. Nič še ne pove o vzrokih katastrofe, ki verjetno nikoli ne bodo povsem znani. Hipoteze bodo komentirale strahotno tragedijo, ki je sredi noči zahtevala 95 življenj britanskih turistov, namenjenih na jadransko obalo, na oddih. Namesto na minjajo, kaj se je sploh zgodilo, mislijo na tiste, ki so v ruševinah in ognju umrli, na njihove svojce doma. Vse, kar se je dalo narediti, so naredili naši reševalci, ki so takoj po nesreči prihiteli v gozdiček približno 800 m jugozahodno od Lahovč; dva poka, ogenj, dim, vpitje in jokanje, kriki obupa, smrad po ožganem mesu — to je pretresalo nočno tišino. In potem zavijanje siren, žaro- va 5čanka iz Lahovč. .Letališki šofer Miro Žakelj, ki jc šel po dežurne uslužbence na letališče, je povedal: »Avtobus sem pustil na cesti in po blatni njivi stekel proti gozdu. Mokra zemlja se mi je lepila na čevlje. Ko sem s težavo prišel do obronka gozda, je bilo vse, kar je še ostalo od letala, zavito v črn dim in smrdelo je po ožganem. Tedaj so mi prišle nasproti tri ženske. Ob prvem Kraj nr?zorišča strašne letalske nesreče pri Lahovčah obiskujejo ljudje od blizu in daleč. Seveda pa jih miličniki ne pustijo b*lzn, kajti sicer komisije in reševalci ne bi mogli delati. Iz oddaljenosti približno sto metrov gledajo ljudje ostanke letala, reševalce pri delu, krste, nad njimi pa kroži helikopter, ki pomaga pri preiskavi telefona niso imeli. Medtem pa sem že zaslišal zavijanje gasilske sirene ...« Eden izmed gasilcev iz Kranja: »Bilo je grozljivo. Po gozdu se je vlekel črn dim, tako da nam v temi žarometi, ki smo jih usmerili proti razbitinam, niso kdove kaj pomagali. Letalo je še gorelo in tu in tam smo slišali krike ranjencev. Z gasilskimi aparati v rokah smo se takoj prebili do njih in kar je bilo še živih, smo jih uspeli izvleči iz razbitin. V gozdu sem zaslišal nekako lomastenje in naletel na potnika, ki je bil ves iz sebe. Ničesar ni mogel povedati, le mahal je z rokami. Medtem je že prišla zdravniška ekipa in ga prevzela. Kaj takega še nisem doživel. Povsod so ležali ljudje, dva ali trije so še goreli... čeprav smo takoj pogasili ogenj na njihovi goreči obleki, je bila naša pomoč pri njih zaman....« Marv Lamblev, dekle kakih petindvajset let, je povedalo dopisniku Dela: >Z dvema prijateljicama sem sedela v repu letala. Malo pred nesrečo sem čutila, da je začelo letalo premetavati iz vodoravne smeri. Nenadoma pa je začelo letalo strmo padati in čutila sem močan pritisk v ušesih. Trenutek zatem je letalo že treščilo ji tla. Bila sem vas čas pri zavesti. Po nesreči sem ležala med razina u^cvanje na 7. strani) Skršvljena elisa enega izmed motorjev, ostanek repa, razbita rrata, trske, drobna prtljaga potnikov, prospekti, obleka, polomljene smreke, pepel, ožgana telesa, deli teles — to je vse, kar je ostalo od nesrečnega letala (nadalj. s prejš. strani) bitinami in vse naokrog je bik) slišati iz teme krike in stokanje. Cez kakih deset, dvajset minut so prišli prvi ljudje in rešilni avtomobili, s katerimi so nas prepeljali t bolnišnico.« Pam Rovvclif fe je malo pred katastrofo začutila, da se letalo stresa. Ne spominja pa se, kako je začelo letalo padati. »Slišala sem samo strašno eksplozijo, ko je letalo treščilo na tla. Ko sem se zbudila iz nezavesti, sem bila stisnjena med razbitine, iz katerih me je potegnil oče. Videla sem tudi mater, ki so jo polagali v rešilni avtomobil, pozneje pa so mi pove- Komisije raziskujejo vzrok katastrofe. Uslužbenci letališča in predstavniki komisij so molčeči; ničesar še ne vedo, samo slutijo: naprave na letališču so delovale v redu, torej gre za okvaro v letalu ali za morebitno napako pilota. To bo skušala ugotoviti komisi- Drugo uradno poročilo komisije za raziskovanje nesreč Direkcije za civilno zračno plovbo Podrobnejši opis nesreče ja. Pričakujejo tudi predstavnike britanske zavarovalne družbe in britanske državne komisije, ki bo kot opazovalec sodelovala pri preiskavi. | Iz magnetofonskega traku, ! ki ga novinarjem še niso ] predvajali, je komisija u^o- 1 tovila, da je pilot ponesrečenega letala Smith (star 43 let, ima pa že 12.000 ur letenja) videl pristajalno stezo, ko je bil nad Dolskim. Govoril je s kontrolorjem letenja Tu-gomirjem Zaletelom in mu rekelf »Viidim stezo«. Kontrolor je odgovoril: »O. K.« Pilot nato: »O. K.« Hip nato pa je rekel: »Dajte mi radar!« Kontrolor je skočil do radarja, ki je samo dopolnilno vodilo pri pristajanju letal, toda letala ni bilo na zaslonu. Skoraj ob istem času pa je žc dol/ni okrog 250 do 300 m e prostim očesom opazil ogenj skozi okno, ki se je pokazal nad gozdičkom, kamor je padlo letado. A. Triler Foto F. Perdan O vzrokih nesreče britanskega aviona Britannia pri Lahovčah še nobenih uradnih podatkov BRNIKI, 2. septembra — Komisija za raziskovanje nesreč Direkcije za civilno zračno plovbo je danes okrog 18. ure dala novinarjem drugo uradno poročilo o nesreči britanskega Ie-cala tipa Britannia, ki se je včeraj ob približno 00,40 uri zrušilo 2,5 km pred pristajalno stezo letališča Ljubljana. Poročilo je v bistvu podrobnejši opis dogodka, medtem ko še ne dajejo nobene izjave o vzrokih te katastrofalne nesreče. Predstavniki komisije so povedali, da Ho preiskava šele v teku prihodnjega tedna tako daleč, da bodo o vzrokih lahko povedali kaj bolj točnega. Objavljamo uradni opis dogodka. Na osnovi pregledov, izvršenih 1. im 2. septembra na kraju katastrofe britanskega letala oznake G-ANBB tipa Brrtania, kompanija Britannia Airvvavs, ki je prevažalo turiste na liniji Luton — Ljubljana, je ugotovljeno sledeče: Letalo je mejo Jugoslavije preletelo ob 00.29 uri na visini 6.400 m (21.000 iitov). Uporabljajoč informacije kontrole letenja je letelo po predpisani proceduri od prehoda meje do radJofara Dolsko, nad katerim se je po dovoiienju kontrole letenja ff^Uo da višine L350 m (4.500 frtov). S te višine, uporabljajoč naprave ILS, se je napotilo k letališču za pristajanje na stezi 31. Pri prehodu radiofara Dolsko je na vprašanje kontrolorja letenja če vidi vz!>etno pristajalno stezo, posadka odgovorila pritrdilno. Potem se je letalo spuščalo v smeri vzletno-pristajalne steze in je javilo, da je preletelo radiomarker Mengeš. Na oddaljenosti 6,5 km (3,5 navtične milje) od vzletno-pristajalne steze je posadka letala zahtevala, da jih vodijo z radarjem. Kontrola letenja mu je dala po- predpisane za nesrečo. Z nadaljnjo preiskavo je ugotovljeno, da je letalo še na oddaljenosti okrog 1.300 m od kraja padca posekalo vrhove jelovoga gozda ni dolžini okrog 250 do 300 m in da je bilo pri tem točno v osi piste. Po tem se je letalo izvleklo z desnim nagibom in po 1000 metrih v strmem desneol zavoju udarilo v gozd na od-daljenosti 2.500 m od začetka piste in 500 metrov od osi pristajanja. S preiskovanjem terena na poti od kraja prvega kontakta z gozdom do kraja katastrofe so bili najdeni posamezni deli konstrukcije letala. Komisija še naprej prei* kuje vzroke, zakaj se je letala na kraju prvega kontakta z gozdom znašlo na višini okrog 25 m nad zemljo, ker bi moralo biti preko 200 na visoko. Komisija ugotavlja, da so ekipe za reševanje z letališča Brnik, iz Kranja in Ljubljane intervenirale na licu mesta v rekordno kratkem času, kar je omogočilo reševanj« preživelih in pravočasno nuđenje medicinske pomoči. Organi oblasti so po kratkem času ix> katastrofi zavarovali teren in s tem omogočili pravilno preiskavo. Specialne ekipe Instituta za sodno medicino so že v zgodnjih jutranjih urah začele z težko nalogo indentifi-(nadalj. na 24. str.) zicijo in potrdila, da se letalo nahaja točno v smeri osi vzletno-pristajalne steze. Na oddaljenosti 3.S0O m (2 milji) od začetka vzletno-pristajalne steze je kontrola letenja opozorila posadko, da letalo začenja zavijati v desno iz smeri in mu je dala napotke za potrebno popravilo kursa v levo. Na to kontrola letanja ni dobila nobenega odgovora. Neposredno za tem je kontrola letenja opozorila posadko, da je letalo zavilo v desno na približno 2.800 m (1,5 milje) od začetka vzletno-pristajalne steze in vprašalo, če posadka začenja kratek desni krog, da bi ponovno nadletelo ra-diomarker Mengeš. Posadka letala ni več odgovarjala. Ker je odraz letala na radarskem ekranu neposredno za tem izginil v senci zemeljskih preprek, je kontrolor letenja dal znak za alarm in p red vzel potrebne mere, Sožalni brzojavki predsednika SO Kranj Predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir je v četrtek poslal sožalni brzojavki ob katastrofi britanskega letala generalnemu konzulu britanskega generalnega konzulata v Zagrebu gospodu A. R. K. Mackenzieju in županu deželnega mesta Oldham gospodu Henrvju Kennvju. BRITANSKI GENERALNI KONZULAT ZAGREB Generalni konzul A. R. K. Mackenzie Izrekam vam v imenu občanov občine Kranj in v svojem imenu globoko sožalje ob težki letalski nesreči v bližini Brnikov, v kateri so izgubili življenja angleški državljani. Predsednik skupščine občine Kranj MARTIN KOSIR HENRY KENNY Zupan deželnega mesta OLDHAM Ob tragični letalski nesreči pri Brnikih, v kateri je izgubilo življenje tako veliko angleških državljanov, vam v imenu občanov občine Kranj in v svojem imenu izrekam globoko sožalje. Predsednik skupščine občine Kranj MARTIN KOŠIR Razbitine v gozdu, ožgana tla in drevje, vmes pa krste ... KULTURA IN PROSVETA 3. SEPTEMBER 1966 * GLAS , Zanimivosti iz gorenjske ljudske kulture n.?ZSC,n^ *gorn*l18,ik! *e novejša Izvedba, preprosta, nastala po vojn ; letos ga Je nekdo postavil v Bohinju, da Je posušil krmo, ki Jo Je pridelal. Naši kozolci, stegnjeni in toplarji, so posebna značilnost, o njih pa turistom v nobneem prospektu ne povemo skoraj nič. - Na spodnji sliki Je prizor iz enega izmed številnih starih gorenjskih plesov, ki jih danes znajo le še redki ljudje. Pogoji za turizem niso le prirodne lepote in gostinski ter drugi turistični objekti. Turisti Želijo tudi spoznati ljudi in njihovo življenje; iz zakladnice ljudske kulture v preteklosti in sedanjosti nastajajo turistične zanimivosti, ki jih drugje bolj znajo pokazati ljudem in bolje tudi prodajati kot pri nas. Gorenjska ima zaradi svoje lege v alpskem prostoru, pred vrati Sredozemlja in Panonske nižine, na velikem križišču različnih vplivov in stikov, še posebno veliko zanimivosti iz nekdanjega ljudskega življenja: pašništvo po visokih planinah, narodne noše, pesmi in plese, hiše, kozolce in druge stavbe kmetije, izdelke številnih obrti in hišnih dejavnosti (čipke, pipe, kovane lončarske, pletene in druge izdelke), zanimive občaje itn., kar vse bi si turisti radi ogledali, radi bi o vsem tem kaj zvedeli, če bi jih le kdo opozoril na vse to. Spominki, ki jih prodajamo, so slabi, precej jih je iz drugih krajev naše republike in celo iz sosednih republik; lepih in res značilnih domačih spominkov, ki bi turistu povedali nekaj o bistvu življenja našega človeka v preteklosti, imamo malo. Nekaj o vsem tem povejo že tradicionalne turistične prireditve, kot sta npr. Kravji bal in Kmečka ohcet v Bohinju. Na sliki desno zgoraj sta fant in dekle v eni izmed gorenjskih narodnih noš. Slika v sredini prikazuje bohinjskega planšar-ja, ki se vrača s planine, spodaj pa je čipkarica iz Železnikov, katere prsti ustvarjajo drobne umetnine. A. Triler Foto F. Perdan Priprave kamniških nogometašev Novi trener na delu Še vedno razdrobljene moči Kamniški nogometaši, ki nastopajo v SCNL- zahod se pri- igra obrambe pravljajo na prvenstvo pod vodstvom novega trenerja FISERJA že od začetka avgusta. Lanska sezona je bila zanje dokaj neuspešna, saj si je moštvo šele v zadnjem trenutku priborilo obstanek v ligi. Klubu se je maščevalo nepravilno delo z mladinci, ki bo se uvrstili v SNL, vendar i i ' */>:" obetajočja^ ekipa. Prvo moštvo'je nastopalo s starejšimi igralci, ki niso redno trenirali in je tako neuspeh lahko razumljiv. ; Letos nameravajo posvetiti zaradi pomainjkanja sredstev niso mogli nastopati. Tako je letos razpadla ta mnogo največjo pozornost prvemu moštvu in pionirjem. Prva ekipa je v dosedanjih pripravljalnih srečanjih pokazala dokaj učinkovito igro, vendar pa je zaskrbljujoča slaba V moštvo so vključili tudi najboljše mladince, saj je izbor igralcev majhen. Klub je zapustil le eden boljših igralcev (Urh) in bo 'me! tako trener Fišer v novi sezoni na voljo naslednje igralce: Koželj, Košir, Rutac,-. Mali, Kos I, Kos II, Vavpetič,. Klemene, Sitar, Strubelj, Slapničar, Medmeš, Grzinčič, Štele, Kašič, Maj-dič in Jeras. — sm Vse za vašo prehrano v prodajalnah E2wiiJam Kranj RADIO SGHMIDT Klagenfurt — Celovec Velika trgovina za male ljudi šolski center za blagovni promet v Kranju, Župančičeva 22 obvešča, da bo vpisovanje v poslovodsko in komercialno šolo v petek, dne 9. septembra od 16. do 18. ure Ravnateljstvo 10 • Visoka forma pred »Ljubeljem 66« V ekipi za »Veliko nagrado Jugoslavije - Ljubelj 66« in »Kup Karavank« v moto-crossu so med trinajstorico jugoslovanskih dirkačev tudi trije Tržičani: Rotar. Ahačič in Ivo Rendulič. Rcndulič je v nedelj« v drugi dirki za državno prvenstvo v Savskem Marofu presenetil in za Murvinom zasedel odlično drugo mesto. Obiskal sem ga v mehanični delavnici AMD Tržič, kjer je zaposlen. grado Jugoslavije«, ki bo v nedeljo v dolini v Podljube-Iju, mi je dejal, da se bodo plasirali med prvo dvajseto-rico. O strojih mi je povedal, da vsi svetovno znani moto-crossisti pred vsako dirko zamenjajo rezervne dele, česar pa pri nas ni mogoče. Po Renduličevem mnenju se bosta na Ljubelju od Jugoslovanov najbolje uvrstila Murvin in Vesenjaik, sam pa se bo, če mu bo dopuščal stroj, boril za čimboljšo uvrstitev. Poslovil sem se od njega z željo, da bi na domačem terenu "dosegel čim boljši uspeh in da bi v bodoče še dolgo in uspešno tekmoval. D. Ilumcr Rodil se je leta 1942 v Pod-ljubelju in se leta 1962 v Mengšu prvič pojavil na dirkah v moto-crosu. Letos je kot prvi tržiški tekmovalec dobil novi tekmovalni stroj CZ. V nedeljo je z njim dosegel tudi svoj največji uspeh, saj je tudi v generalnem plasmanu za državno prvenstvo na drugem mestu (za Vesenjakom in pred Murvinom). Dirke so mu edini treningi. Na vprašanje o plasmaju Jugoslovanov za »Veliko na- ZLATARNA — URARNA SPLENDENTE (škerlj) TRST, ulica F. Filzi 5 tel. 23-379 Tatjana Panjek Trst — Trieste Via Mazzini 7 Telefon 37-636 Največja zaloga TAPETNEGA PAPIRJA Postregli vas bomo v slovenščini in vam preskrbeli najsodobnejše tapete. Sprejemamo tudi dinarje. Se priporočamo za obisk! Preokret v veslaškem športu Tri leta je minilo odkar je, po besedah predsednika tehnična komisije VZJ dr. Parača, prišlo do preokreta v našem veslaškem športu. Prišlo je do drugačnega, boljšega načina dela* zaradi česar smo dosegali vedno boljše, kvalitetnejše rezultate in zaradi česar smo se, prav gotovo tudi v veliki meri, odločili za organizacijo svetovnega prvenstva. Leto 1963. pomeni preokretnico v delu veslaških delavcev. Leta 1956. je bila naša država zastopana na evropskem prvenstvu le z enim čolnom v finalu (pelo mesto Vlašiča), leta 1962 pa je bilo na svetovnem prvenstvu v Luzernu še slabše: niti en naš čoln se ni uvrstil v finale. Kaže, da so veslaški delavci dobili v tem dobre izkušnje. Ugotovili so, da ni mogoče dosegati visokih rezultatov s tedanjim načinom razdrobljenega dela po klubih. Tedanja praksa klubov je bila namreč,-da so po vsej sili hoteli, da bi predstavljale na tekmovanjih države njihove klubske ekipe. Trenirali so izključno po klubih, med seboj niso sodelovali ter so ljubosumno skrivali ugotovitve o modernejših načinih športnega treninga za sebe. Leta 1952 nam" je res uspelo osvojiti zlato olimpijsko medaljo v četvercu, vendar je od tedaj teorija športnega treninga že toliko napredovala, da ni mogoče več računati na kakršenkoli uspeh s starim načinom dola. Letos teče tretje leto, odkar smo spoznali, da moramo, če hočemo kaj doseči, strnili svoje moči — trenerje in najboljšo veslače. V letošnji veslaški reprezentanci, ki bo nastopala na Bledu, so ekipe posameznih čolnov sestavljene iz najboljših posameznikov, ne glede na klubsko pripadnost. Pričetek, lahko bi rekli tudi eksperiment, je predstavljal osmerec. Vsem so znani veliki uspehi, ki jih že nekaj let dosega ta čoln. To pomeni, da je bila izbrana pot pravilna in zaradi tega ni čudno, da so se selektorji odločili tudi pri ostalih posadkah postopati na isti način. Koncentrirana priprava najboljših pa zahteva tudi velika finančna sredstva. Le tako je mogoče uspešno tekmovati z ostalimi športnimi velesilami. Na žalost, kaže, da v tem pogledu nismo sposobni tekmovati. Nismo imeli dovolj denarja, da bi pripravljali vso posadko enako, sistematično, skozi daljše obdobje. Zaradi tega smo prišli v položaj, da strokovnjaki ugotavljajo, da je od 28 reprezentantov le 11 takšnih, ki pomenijo res najvišjo kvaliteto. Zaradi lega tudi ne moremo pričakovati od naših tekmovalcev nemogočega. Zavedati se moramo, da tudi med najboljšimi odločajo le malenkostne razlike v času in moramo biti pripravljeni na poraze prar tako kot na velike dosežke. Ob koncu, ko govorimo o preokretu v veslaškem športu; naj že sedaj zapišemo še to, da bo Bled s prvenstvom prišel do edinega veslaškega centra v državi hi da lahko pričakujemo, da bo prvenstvo še okrepilo delo, že sicer odličnega blejskega veslaškega kolektiva. P. Čolnar Kvalifikacije za II. zvezno vaterpolo ligo J Povratek Kranjčanov v zvezno ligo? Včeraj (v petek, 2. septembra) se je v kranjskem bazenu pričel kvalifikacijski turnir republiških prvakov za plasman v II. zvezno waterpolo ligo. Tekmovanje, v katerem nastopa slovenski prvak Triglav z dobrimi upi, se bo nadaljevalo danes ob 10. in 18. uri. Na turnirju nastopajo: prvak Hrvatske Hvar, prvak Srbije Odred (Kikinda), prvak Bosne in Hercegovine Celuloza (Banja Luka) in prvak Slovenije Triglav (Kranj). Pred pri četkom smo zaprosili kranjskega trenerja Petra Didiča, da nam pove nekaj o izgledih svoje ekipe na turnirju: »Mislim, da se bo vodila enakovredna borba med Hvarom, Odredom in nami. V odnosu na kvaliteto igralcev imamo mi sicer prednost, vendar imamo š> mla- j dega neizkušenega vratarju, I p*vo večje kateremu bo to tekmovanj*;.-« Voda v domačem igrišču je le 18» C. »To bo brez dvoma najbolj oviralo Hvar, čeprav so tudi v naši ekipi irrulci, ki jim hladna voda ne ustreza. Največji problem bo Franc Na-dižar, ki je bil poškodovan na zadnji tekrai proti Celu-lozarju v Krškem (opomba: s to tekmo je Triglav osvojS našlo prvaka) in tako še ne vem, če bo lahko nastopil. Kar se tiče domačega igrišča nikjer ne pomeni posebne prednosti.« -pe PANORAMA 3. SEPTEMBER 1966 * GLAS Otroško zdravilišče pri Novigradu V Pineti pri Novigradu je otroško zdravilišče. Tu se zdravijo otroci iz vse Gorenjske. Ker se tudi sami zdravimo v tem zdravilišču vam bi želeli opisati, kako živimo in kaj delamo v tem lepem gozdičku pri Novigradu. Kot vsako leto, smo tudi letos razdeljeni v skupine in Tsaka taka skupina ima svoje ime. Skupina, ki vam piše tole pisemce se imenuje »Morski vragi«. Sedaj bo pa najbolje, da vam kar opišemo naš dnevni red; tako boste najbolje spoznali naše življenje tukaj. Zjutraj vstanemo ob 6.30 in se gremo takoj umit k morju. Po zajtrku, ki je ob 7. uri pospravljamo sobe. Prve dni je bilo to delo zelo težko, zdaj pa smo se že navadili in imamo zelo hitro lepo urejene sobe. To traja do 8.30, nakar gremo k raznim krožkom. Vsak izmed nas je vpisan v krožek. Imamo šahovski, plavalni, tehnični, pevski, pravljični krožek. Imamo pa tudi malo »formo vivo«, za katero je največ zanimanja in je vodja tov. Batista. Nekateri so že pravi mojstri v klesanju v kamen. Ti krožki trajajo eno uro, nato je malica, po malici pa kopanje. Na plaži, ki je čisto blizu se žogamo, sončimo, lovimo ribe v mor-j ju in se kopamo. Ob 12. uri gremo na kosilo. Po obilnem kosilu pa se nam prileze dvourni počitek. Spočiti se potem zopet odpravimo na plažo, kjer smo do večerje. Po večerji se žogamo, igramo namizni tenis, gledamo razne filme, prirejamo razna tekmovanja, proslave in zabave. Tudi ob dnevu borca, 4. julija, smo priredili proslavo na kateri je sodeloval tudi borec, ki nam je pripo- vedoval razne zgodbe iz vojnih časov. Tako nam hitro mine že tako kratki čas zabave. Ob 20.30 se temeljito umijemo in gremo spat. Tak je naš dnevni red, ki je vsak dan posejan z raznimi presenečenji in doživljaji. Tako nam hitro potekalo dnevi, ki so določeni za naše okrevanje. Preimite prisrčne pozdrave od pionirjev iz Novigrada Moje življenje Ob vznožju Karavank stoji majhna vas po imenu Luže. Tam je moja rodna hiša. Okoli nje se razprostira sadni vrt, dalje na jugu pa stoji travnik na katerem je kozolec. Tod okoli so tekla leta mojega deHnstva. Po vrtovih, travnikih in ob potočku, ki žubori skozi našo vasico, smo se igrali sovrstniki in j bili brezskrbno veseli. I Toda, začela se je šola, za-j čelo se je prvo delo. Treba je i bilo pasti krave in narediti I najrazličnejše stvari. Za uče-! nje večkrat zmanjka časa. Brezskrbnost je minila in I večkrat ne vem ali bi ustre-' gla potrebam šole ali ne. Polje kliče in prosi svoje, i Kako naj mu odrečem, ko j vidim, da mu starša nista i kos? Včasih se mi zdi življenje prenaporno in ne tako lepo, saj zahteva od nas vča- sih tudi več kot zmoremo. Ivica Gašperlin »Stanka Mlakarja« Osnovna šola Šenčur Sanje Mrzla je noč. Kraguljčkov sto, glasno pojoč mimo gredo. Mimo gredo, mimo hiše, v dalji zamro, tiho, tiše. Tiho, tiše, le kam se mudi, za oglom hiše se jutro budi. Andrej Krč, Osn. šola Preddvor Va letovanju v Malem Lošinju Kaj pravite na to ? Bohinjski pionirji letujemo letos na Malem Lošinju. Naše 14-dnevno letovanje gre že h koncu, zato hočemo pošteno izkoristili zadnje dneve. Precej nas je, o'rog 90. Prebivamo v otroškem vrtcu, ki je prav prijetno urejen za naše bivanje. Kopat se hodimo na Cikat, kjer je zelo prnrierno'za ne- plavalce. Plaža je sama mivka, zato še posebej uživamo. Tisti pionirji, ki še ne znajo plavati, sprejemajo z veseljem prve osnove plavanja. Kar dobro so že napredovali in mnogi že pogumno tekmujejo z nami, plavalci. Med seboj smo si postali dobri prijatelji. Posebno veliko dela imajo Gorenjski fantič naj mu bo Jurček ime, ima do Sole pol ure hoda. Najprej stezica po ravnem polju, nato čez glavno ce-' sto, skozi senčnat gozd, malo brega, mostiček čez potok in fantič je v šoli. Ker je uren v nogah, potrebuje za to pot dobre četrt ure. Seveda, zdaj pomladi. Kaj pravite na to, ko se Jurčkova pot iz šole domov raztegne dve debeli uri in še čez. »Ne vem, kaj naj naredim, čakati ga vendar ne utegnem vsak dan,* je po-toiila mlada mama teti učiteljici, ki je ravno prišla na obisk. Tisti dan je šla teta učiteljica nasproti zakasnelemu šolarju. Se malo m mislil nanjo. Pa ti stoji sredi gmajne, kjer so bili trij* fantiči v najbolj divji igri Sit so se »indi-jance«. »Tako, Jurček, mamo pa doma skrbi, kje si.« »Saj so nas komaj spustili iz Šole.* »Kaj pa pomeni torba na tleh in tvoje umazane noge in roke?« »Nič. Zvonko je rekel, da bi se malo igrali.* »Dve uri in več. Kaj pa če bi se znočilo in bi se prikazal lačen volk?* Vsi trije fantiči so se glasno zasmejali, še Jurčiču so se nehale tresti Moče. »Saj nismo rdeče kapice. Mi smo Indijanci in se nikogar ne bojimo. Volkov in medvedov pa v tejle gmajni ni.« »Pa divji prašiči,« »Saj znamo plezati.* Teta učiteljica je pozabila potegniti Jurčka za ušesa. Pomagala mu je natakniti oguljeno torbo in ga pospremila kos potu Mama bo doma na koledar napisala, kdaj je točno priš\L Priprta šolska vrata Se nekaj dni in zopet boste vsak dan hodili v šolo. Šolska vrata se sicer še niso odprla, lahko pa rečemo, da so že priprta. O tem sem se prepričal čisto preprosto. Pravijo, da ko ajda dozori in jo že tudi požanjejo, se prične pouk. Pogledal tem na njive in videl, da Je ajda že visoka — prišel je torej čas, da pričnemo zopet izdajati »GLAS PIONIRJEV«. Začeli bomo kar s prispevki, ki ste nam jih poslali med počitnicam! z vaših letovanj. Nekatere prispevke bomo uporabili še od lani. Samo, minilo je leto in precej se je spremenilo. Ce ne drugega vsaj to, da ste za razred starejši. Zaradi tega bon,« t začetku izpustili iz katerega razreda je pisec prispevka. ZOPET VAS VABIMO K SODELOVANJU! Pošljite nam vaše prispevke o tem, kako ste preživeli počitnice, kako se pripravljate na pričetek šolskega leta, kako vam je bilo prve dni v šoli Itd. Mi smo ie povabim stare sodelavce v »Glasu pionirjev« In danes objavljamo tudi njihove prve prispevke. Torej, začetek je tu. Pričakujemo in veselimo se vaših pisem. Prav zanima nas, kako bodo letos sodelovale posamezne gorenjske šole. Urednik naše kuharice. Morje nas tako zlačni, da imamo vsi velik apetit. Moramo jih pohvaliti, ker je hrana izvrstna. Naredili smo tudi več izletov in podrobno spoznali ta letoviški kraj. Zelo lepo smo se imeli, ko smo obiskali Veli Lošinj. Nagaja nam edinole vreme. Do sedaj je bilo malo res sončnih dni. Ostali prosti čas preživimo ob raznih igrah. Tudi na 22. julij — dan vstaje, nismo pozabili. V prijateljskem pomenku, ki ga je vodil tov. ravnatelj FLster. smo sodelovali vsi. Spominjali smo se tudi našega Bohinja, kjer je bilo prav na ta dan odkritje spomenika žrtvam iz NOB. Proslavo smo zaključili s petjem partizanskih pesmi. Skoda, da bo teh lepih dni prekmalu konec. Nekaj od njih pa nam bo vendarle ostalo: nova prijateljstva in moč za nadaljnje delo. Mnogi smo si okrepili zdravje, to pa je tudi najvažnejše. Marija Zvan, »Dečji vrtič L. Ribara« — Mali Lošinj — Bohinjska kolonija Obiščite nas na jesenskem Zagrebškem velesejmu **Ke W FEKSTILINDUS KRANJ U Tantov sklep Generalni sekretar OZN U Tant je v teh dneh v posebni poslanici napovedal svoj umik. Povedal je, da se ne namerava več potegovati za položaj generalnega sekretarja svetovne organizacije, ki ga je uspešno opravljal ©d Hammerskoldove smrti naprej. Najprej je opravljal U Tant dolžnosti generalnega sekretarja začasno, leta 1962 na zasedanju generalne skupščine OZN v New Yor-ku pa je bil spretni Burma-nec in vnet glasnik miru izvoljen na položaj z volitvami. Kot generalni sekretar OZN je U Tant prepotoval mnoge dežele, posredoval v najtežjih krizah in reševal svetovno organizacijo s spretno roko. Nihče velikih zaslug TJ Tanta, ki jih je opravil kot generalni sekretar svetovne organizacije ne zanika. Povsod so mu pripravljeni potrditi, da Je za mir na svetu veliko prispeval, vendar je kljub temu zelo zaskrbljujoč njegov sklep, da ne namerava še naprej ostati v stekleni palači na Manhattanu, kjer je prebil nekaj več kot eno mandatno dobo, čeprav ima vse pogoje, da bi svojo kandidaturo obnovil. Sklep V Tsnta, da se umika s sedeža OZN v New Vorku moramo vrednotiti s političnimi merili. Brez dvoma sproža njegova odločitev težko zaskrbljenost. Njegov sklep o umiku pa je hkrati tudi politično opozorilo ljudem, ki so odgovorni za sedanji svetovni položaj. Najbrž se je U Tant, ki je uspešno končal nekaj kriz na svetu, prepričal, da je njegovo delo in prizadevanje, da o-hrani mir brezuspešno in malo upoštevano. Nasprotno, vedno hujše so grožnje z vojno in vedno bližji je svetovni spopad. Ker se zaveda, da tega ne more preprečiti en sam človek, če mu ne pomagajo vsi državniki na svetu, se je odločil, da se izogne veliki odgovornosti. Z umikom U Tanta pa je seveda tudi ogrožena vloga svetovne organizacije, ki brez sposobnega služabnika miru ne bo ko« svojim nalogam. Tako je U Tant postavil vlade pred dejstvo, da ponovno proučijo svoj odnos do resnih problemov, ki ogrožajo mir. Pri tem je vitino, da U Tant v svoji poslanici najbolj zaupa malim državam, ki lahko rešijo sedanjo svetovne krizo, da bo mir ohranjen. S sklepom U Tanta, da se umika iz .političnega življenja, pa seveda ni rečeno, da morda v težkem položaju ne bi bil pripravljen še nekaj časa opravljati dolžnosti generalnega sekretarja, če članice ne bodo na*lle boljše rešKve. U Tantov sklep je trezno nolitično opozorilo v ,poloŽ3hi, ki ni rožnat za ohranitev svetovnega miru. Sprehod s kočijo po Bledu in njegovi okolici Stari Simel hij Bled je zadržal eno izmed zanimivosti, ki se bolj redko omenja. Pred Festivalno dvorano je kar nenavadno parkirišče. Konji, postrojeni, kot avtomobili lenobno otepajo z repi in preganjajo nadležne žuželke, na sedežih kočij pa dremljejo stari »fijakerji«, se včasih spuste v sočen pristen gorenjski prepir ter postanejo zopet uradno zaprti, če se jim približa gost, ki si želi ogledati lepoto, ki se nudi očem. Spremljali smo starega Simla od njegovega prvega koraka, ko ga je lastnik lahno ošinil z bičem. OKOLI JEZERA Kot, da bi vedel, da gre lahko le v eni smeri okoli jezera, je Simel zavil v desno. Ne, ni zavil takoj okoli jezera, napotil se je na grad, kjer se je razkril gostu Bled v vsej svoji lepoti. Prenovljeno domačijo briksenških škofov obišče vsako leto več turistov. Pravijo, da pomeni že kar resno konkurenco otoku^ Šimel je počasi vlekel svojo kočijo okoli jezera. Prenovljeno kopališče s svojim spornim plavalnim bazenom (nekateri trde, da je dolg 51, drugi pa da je točno 50 metrov) ga ni toliko presenetilo kot ogromne tribune v Zaki, ki pričakujejo številne gledalce v času svetovnega prvenstva v veslanju. Zaka je v teh dneh pravo mravljišče. Tu se tare ob lepem in slabem vremenu nešteto delavcev, ki urejajo še zadnje pomanjkljivosti. . Zaslišali smo znan glas: »Kje ste pa bili, ko je deževalo?« Smučarski reprezentant Roman Seljak, ki pomaga pri urejanju zvočnikov, nam je pomahal v pozdrav. Kamping v Zaki je tudi malo opustel. Sicer pa je imel zadnje dni rekorden obisk. Tudi skupinica z električno kitaro, ki je sedela v restavraciji pred kampom, mu ne bo mogla kaliti počitka pred veliko predstavo. Veliko se je spremenilo na Bledu od leta 1855, ko je Švicar Arnold Rikli spoznal prednosti ugodnega položaja in klimatskih pogojev Bleda. Iz zdravilišča se je Bled spremenil v svetovno znani turistični center. Odkar se je združilo pet kmečkih naselij v sedanji Bled predstavlja okolica jezera center tega področja. OKOLICA Peket konjskih kopit nas larfko popelje v prijazne vasice v okolici Bleda. Kuplje-nik, Slamniki, Poljščica, Grab-če, Krnica, Mevkuž, Zasip, Bodcšče in Itibno s prijetnim gostiščem, ki nudi čudovit razgled na strugo Save Bohinjke in pašnike na Jelovici, radi sprejemajo goste, ki žele spoznati našo domačnost. Vintgar je tako vezam na Bled, da lahko rečemo, da tisti, ki ni obiskal Vintgarja ni bil na Bledu. Številni slapovi in brzice spominjajo na ledeniško poreklo Blejskega jezera. Med daljšimi izleti v neposredni okolici si je zanimivo ogledati kraško jamo pod slovitim Babjim zobom. V vasici Kupljenik lahko dobimo vodnika za vodstvo po jami. Lahko pa se odločimo še za Gorje in Krnico skozi »Pokljuške vrtce« in v »Pokljuško luknjo«. ske gore pelje (poleti) dobra cesta na Vršič (1611 m) in v dolino Soče. Avtomobil nas lahko popelje do Krvavca oziroma njegove žičnice. Pozimi so tu čudoviti smučarski tereni, poleti pa je v prvi vrsti krasen razgled po Gorenjski. Z Bleda so mogoči izleti v vse smeri. To mu omogočajo odlične prometne zveze, veliko zaslugo pa ima tudi nova gorenjska cesta, ki so jo prav te dni odprli. ZOPET NA BLEDU Ko smo se poslavljali od Bleda, smo zapazili, da je te dni izredno skrbno urejen. Komunalna služba je položila izpit z odliko. Veliko pozornost so posvetili čiščenju obale, ureditvi parkov, po-« pravili so poti. Morda še naj* bolj razveseljuje popravile električne napeljave in zadnja dela, ki jih še imajo pri asfaltiranju Ljubljanske ceste. Prebivalci kraja so pokazali polno razumevanja za propagando svojega kraja, »Za vsak slučaj« pa kroži po cestah še posebna komisija občinske skupščine, ki opozarja zasebnike, naj urede okolico. Minili so številni sestanki* ki so jih imeli turistični delavci, gostinci, trgovci, obrtniki uslužnostnih dejavnosti in drugi. Prerešetali so vse možnosti in sedaj že kar tež-« ko pričakujejo »veliko gorenjsko predstavo«. P. Čolnar »Sprehod« okoli jezera hi po blejski okoHel s starim Simlran, fijakarjem, ki so na Bledu posebna turistična privlačnost, je za tuje turiste bolj zanimiv kot vožnja s hitrim avtomobilom po moderni cesti — Foto F. Perdan DOBER KONJ DALEČ PRIDE Dober konj res daleč pride, vendar za daljše izlete raje priporočamo modernejše prometno sredstvo. Lahko najamete aerotaksi, ki ga dobite na letališču v Lescah, zadostoval pa bo tudi osebni avtomobil. 1250 metrov visoka Pokljuka je izhodišče za visoke ture na Lipanco In druge vrhove v Julijskih Alpah. Očak Triglav je prav gotovo vsaj omembe vreden. S Pokljuke je mogoče nadaljevati izlet po novi gorski cesti mimo planinskih pašnikov in gorskih koč skozi Gorjuše in Koprivnik vse do Bohinjskega jezera In slapa Savice. Na Vogel (1530 m) vas popelje v nekaj minutah moderna žičnica. Mnogo gostov se odloči tudi za obisk Kranjske gore (38 km), kjer se lahko peljejo z žičnico na Vitranc ali pa gredo dalje v Planico, Martuljek in Mojstrano, kjer »se odcepi cesta v romantično dolino Vrata z veličastno severno triglavsko steno. Iz Kramj- No? zločin v ZRN Sava Milovanović* ubit v Stuttgartu V torek okoli 21. ure je v neki kavarni v Konlg-Bolz-Strassi v Stuttgartu 26-letni Franjo Gorela izstrelil osem svinčeni hi revolverja na Savo Milovanoviča, šefa stuttgarske pisarna g* neralnega konzulata SFRJ v Muhchnu. Milovanović je umit med prevozom v bolnišnico. Zločinca, ki prebiva že štiri leta' v ZRN, so zaprH. To je eden izmed številnih napadov, ki so jim izpostavljeni nali državljani lin uradni predstavniki v Zahodni Nemčiji. Pogostost zločinskih akcij dokazuje, da imajo ustaške grupe v Zahodni Nemčiji varstvo in podporo. Poglejmo le nekatere nekaznovane »podvige« zločincev: # Novembra 1962 so ustaški zločinci podnevi izvedli napad na jojgostovansfco predstavništvo v Bad Godm-befg^Metoamu «n uMli u-službenca Milana Popoviča. "Obsodba: od nekaj mesecev do nekaj det zapora, ubijalec PeroČ 15 let zapora; «9 Junija 1965 napad na Jugoslovanskega konzula Klari-ća v Meorsbureu. Klarič ie. ostal živ le zaradi hitre m&esj* vjemcije zdravnikov. OibanH ba: dve leti in devet mesece* navadnega zapora. • Začetak avgusta 1966 po* skus uboja državljana v (sredi noči izstreljenih nabojev) in nenavadni tat na generafkaesja konzuli SFRJ v MundhiDjU!. Jasno je, da vlada, kljt* številnim protestom Jo* goslovanske In svetovne! javnosti, ne namerava preprečiti delovanja u-ii staških skupin. Pri nobeil ni preiskavi ne poizkušajo najti organizatorje zločl* nov,, marveč se sodbe kam čujejo v obliki navadnih sodnih fars, kot to imenuje časopisje po svetu. UH ZBML7/, PO&OTUR Q/7 GOa/Šđq SPVS. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ® GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE $ GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ® GORENJSKI KRAJI Pastirstvo na Veliki planini AJE SME TE PZ T/, Off Ofte/? V- KOT UT/ŠUJ£ktEravijo na Podkraju. fce g l0 ime je zanimivo, saj f iVijo tamkaj robu-kraji j.| 60je pa je še zanimivejše, ;e preden bom opisal ps<življenje na Velik, j ,nini, bom napisal nekaj 5uj samotni kmetiji. Domačija jei^na. Poleg hiše stoji §e pod, svinjak in posebtf^ostor, kjer imajo zgoraj )ke, spodaj pa klet. Njive * Oicrog hiše, nad hišo gj^j pa ima-• jo dva velik M*3- Ta: krat, ko so JjgfBj zadnji spravljali otavc*t> tu pivič kosili, seve(ja Ker je hrib kar. precej velik, so morali mrvo znositi pod streho. Iz mrve narede velike otepe, pravijo jim butare, ki jih povežejo z vrvjo. V sredini otepa narede luknjo in potem otep pomaga nekdo zadeti na glavo tako, da se luknja zadene na glavo. Drugič ne kose, pač pa travnike popasejo. Pšenica še ni bila požeta, le ječmen so imeli v kozolcu, oves pa je bil še popolnoma zelen. Pravijo, da ga spravijo ravno do pozne jeseni. Strojev nimajo. Orjejo s konjem, vse ostalo pa delajo na roke. Žanjejo še s srpi, potem znosijo snope s krošnjami v kozolec. Krošnje so nekakšni koši. Narejeni so iz leskovih palic. Dve palici sta ukrivljeni v obliki črke V. Na eni strani so pribite naramnice. Palici sta potem povezani med sabo z drobne j -šimi palicami. Snopje se naklada najprej spodaj; klasje se mora obračati enkrat na eno stran, drugič na drugo in tako nakladajo, da je kroš- nja polna. Z njo se nese do 50 snopov; seveda pa so snopi majhni. V kozolcu snope suše, potem pa jih zmlatijo. Mlatijo na roke s cepci, tako kot šo nekdaj mlatili v dolini. Ker nimajo »pajklna«, mečejo žito v kot poda in ga tako očistijo. Žito nosijo s koši v dolino v smreški mlin. Na pobočjih pod Kisovcem sejejo in sade vse kulture; seveda pa je pridelek slabši, z delom pa je ogromno truda. Voda sedaj ni več problem, ker so izkopali dve kapnici. Pred časom je vode primanjkovalo — posebno za živino. Gonili so jo uro daleč na Marjane njive, kjer je studenec. Posebno nerodno je bilo pozimi, ko je bil velik sneg in pot poledenela. Marsikatera krava se je poškodovala. Vodo so pridobivali tudi doma, in sicer tako da so na veliko pločevino nasuli sneg, spodaj zakurili, sneg se je topil in voda je tekla v korito. Vendar se je tako pridobilo malo vode, rabilo pa se je veliko drv. Na Podkraju delajo sami starejši ljudje, mladina je — kot povsod — odšla iz hribov v dolino. Gospodar mi je rekel, da je delo zelo težavno, saj so glavna delovna živina sami. Dodal je: »Kdor hvali breg, tisti ima greh!« Pastirstvo na Veliki planini goje že več kot sto let. Pastirji in pastirice (drugih je mnogo več) so mi povedali, da pase na Veliki planini Ukanov oče, ki je star 82 let in mi bo vedel marsikaj povedati. Povedal je, da pase že dolgo časa, prej je pasel njegov starejši brat, še prej pa njegov oče. Oče mu je povedal, da so delali koče med leti 1830 in 1840. Ukano- j va koča je bila narejena leta. 1837. Prišlo pa je do neso- ; glasja. Nekateri so želeli pa j sti govedo, drugi ovce, tretji ; konje, prašiče. Niso se zedi- j nili. Zato so se okrog letJ. I 1900, natančno se ne sporni- I nja, ločili. Nekaj koč so pre- ! selili nižje od Velike planine, j nekaj so jih prodali in po- j stavili nove. Novo naselje so ! imenovali Mala planina. Med Veliko in Malo planino so naredili ograjo iz drevesnih debel in vej, deloma tudi iz kamenja, visoka je okrog meter. Na Mali planini tudi ni bilo popolnega soglasja med pastirji, zato se je nekaj pastirjev ločilo leta 1911. Postavili so nove koče, deloma pa jih preselili. Izsekali so gozd, da so koče sploh lahko postavili. Ker so na novem naselju pasli pastirji iz Gozda — ljudje pravijo Gojzd — so planino imenovali Gojška. Zopet so naredili ograjo med Malo in Goj-ško planino. Spomladi 1945 so vse koče beli požgali, ker so menili, da so se skrivali v njih partizani. Takoj, ko je prišla svoboda, so začeli pastirske koče delati na novo; sedaj jih stoji skoraj ravno toliko kot včasih. Na Veliki planini pasejo pastirji iz Županjih njiv, Bi-strišče, Štefanove gore, Tu-njic in Zg. ter Sp. Stranj, na Mali planini iz Županjih njiv, Tučne, Briš, Stahovice in B režij nad Gođičem, na Gojški iz Gozda; nad Gojško planino je naselje planinskih koč iz Stovnika — koč je 10, pod Gojško planino pa je 6 i koč, kjer pravijo na Marja- ' nih njivah. Ko sem že ravno i pri številkah: na Gojški planini je 20 pastirskih koč, na Mali planini 24, na Veliki pa 51. Nad Veliko planino je še naselje novih koč, v katerih pa ni krav, služijo za turiste. Teh koč je tudi okoli 50. (Nadaljevanje prihodnjič) Ivan Sivec Simon Robič (k članku Fran« četa Preše »Tabor na šenturški gori in še kaj«, ki je izšel v zadnjih dveh številkah Glasa) MIHA KLIN AR: ME$TA gSTE IN RAZCES TJ 4 • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA © MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA Zaclrije y Bi mu pomagal Hans? Ali pa Štefi, ki jo mnogi ruski \ifc^k dalj časa imenujejo sestra in ki ji tako pravi tudi sam. Zakaj o tem razmišlja, ko ve, da je nemogoče. Preveliko odgovornost čuti do svojega nemškega tovariša, a še večjo do Šteti. Zaveda se, da bi s svojim pobegom, če bi ga odkrili in če bi zvedeli, kdo mu je pomagal, ogrozil njuno življenje. Ali niso lani poleti obesili nemškega stražarja Alfonsa, ki je Aleksandru omogočil pobeg in celo hotel pobegniti z njim. Ne, teh misli se mora znebiti. Tudi ko bi pobegnil sam brez pomoči svojih tukajšnjih prijateljev in sodrugov, bi sum padel prav gotovo na Hansa in Štefi. Tak sum v današnjih časih pa je skoro isto kakor obtožba in obsodba. Ne, takih ljudi, kakor sta Hans in Štefi, ne sme spravljati v nevarnost. Tako si dopoveduje in samo mimogrede posluša, kaj bere Kari. šele ko članek, ki ga je Lenin objavil v nemščini, Kari prevaja v ruščino, prisluhne. »Neenakomernost ekonomskega in političnega razvoja je brezpogojni zakon kapitalizma. Iz tega sledi, da je možna zmaga socializma najprej v nekoliko kapitalističnih deželah ali celo v eni sami, za sebe vzeti kapitalistični deželi. Potem ko bi zmagoviti proletariat te dežele ekspropriiral kapitaliste in organiziral v svoji deželi socialistično proizvodnjo, bi se dvignil proti ostalemu, kapitalistčnemu svetu, pritegujoč k sebi zatirane razrede drugih dežel... To je utopija,« pravi Kari. Ne verjame, da so v kaki državi že dozoreli pogoji za zmago proletariata. »Vojna, vsaka imperialistična vojna bi lahko dozorela v revolucijo. Tudi ta, ki jo doživljamo, ko bi se vojaki, namesto da ubijajo na fronti drug drugega, uprli in obrnili orožje proti lastni oblasti, ki jih je natirala v vojno.« Kari meni, da so te Konstantinove besede samo prazna neures-ničljiva želja. Tak upor vojaštva je nemogoč. Vsak vojak zase je vkovan v okove pasje discipline in poslušnosti. Vsak njegov upor se kaznuje s smrtjo. Zato se slepo podreja strahu, s katerim ga obvladujejo. Kje je sila, ki bi razničila strah posameznikov in množico ustrahovancev pre kovala v silo, ki bi uničila silo, ki jih vlada. »Organizacija,« pravi Konstantin. »Toda take organizacije med vojaštvom ni.« »Je. Kdo pa so v večini v vojski: kmetje, delavci, delovno ljudstvo, skratka izkoriščani.« »Res je, toda ti so še vedno samo vsota ustrahovanih posameznikov!« Konstantin ne more odgovoriti, samo meni, da bi se revolucija lahko začela morda v Nemčiji ali Franciji, če... »Ce? če je še vedno samo želja. Po moje bomo čakali še sto let, da bo ta če dozorel in se uresničil.« »Jutri ali čez sto let. Delati je treba, da se bo uresničil.« Tako pravi Konstantin. Odkar je opazil, da je feldveblova Elise ob srečanju z njegovim pogledom zardela, Vasilij ne najde več miru. Tudi štefi ve, da se je zaljubil, vendar ona ve še več, saj ji je tudi Elise omenila, da ji je ujeti ruski oficir všeč. Te dni, odkar so se ujetniki preselili iz taborišča v barake, ki so jih postavili blizu tovarne, pa je že nekajkrat zalotila oba v pogovoru. »To se ne bo dobro izteklo, Vasilij! Če vaju opazi Euringer ali žena, te bo poslal nazaj v Buchheim!« »Ne želi mi nesreče, sestra! Rad jo imam in ona me ima rada.« Toda njen strah se je uresničil. Sinoči je Euringer zalotil Vasilija in sedemnajstletno Eliše v objemu. In danes Elise ne pomaga več mami v kuhinji, a tudi Vasilij pospravlja v spremstvu stražarja svoje stvari. Vseeno je stražar toliko človeški, da se sme Vasilij posloviti od svojih tovarišev. »Sestra, pozdravi jo, pozdravi Elise! Sporoči ji, da jo ljubim in da se bom vrnil k njej! Vojna ne bo večno trajala in jaz ne bom večno ujetnik!« Toda že naslednji dan pride k njej Elise. Objokana je. Toži ji, da je oče ne pusti nikamor same, in jo prosi, naj bi bila toliko dobra in skušala kaj zvedeti o Vasiliju in vtihotapiti v ujetniško taborišče njeno pismo zanj. Štefi ji obljubi, čeprav ji je takoj nato žal in bi ji pismo za Vasilija najraje vrnila. Toda obljubila je in obljuba dela dolg. če ga ne bo mogla oddati ali če ne bo mogla najti zveze z Vasilijem, ji bo pismo vrnila. Potem bosta drug na drugega pozabila. Morda bo najbolje tako, sama pa se bo rešila nevarnega tavanja okrog ujetniškega taborišča; tavanja, ki bi lahko zopet povzročilo nepotrebne govorice po Penzbergu ali celo nove zaplete. Toda že v mraku, ko se vrača domov, sreča četo ujetnikov, ki delajo v premogovniku in med njimi zagleda tudi Vasilija. Ne da bi se kdo zmenil zanjo, mu stisne v roke Elisino pismo. čez dva dni jo obišče Marekova. Neki rudar ji je izroč:! pismo, češ da mu ga je dal neki Rus, naj ga odnese njej, da ga bo dala naslovljeni Odslej je Štefi poštarka ljubezenskih pisem med Vasilijem in Euringerjevo hčerko. Toda že čez tri tedne, nekaj dni potem, ko je prišel v graščino sin lastnika tovarne šote, nadporočnik Helmuth Kamp, je Elisine ljubezni do Vasilija konec. Ko ji štefi hoče izročiti Vasilijevo pismo, se ji zdi Elise popolnoma spremenjena. Ni več tisto preprosto in prijazno dekletce. Vasilijevo pismo raztrga na drobne koščke, od nje pa zahteva, naj dobi od Vasilija vsa pisma, ki mu jih je pisala. Štefi pravi, da je to nemogoče. Naj mu Elisa sama piše in mu pove, da je njene zaljubljenosti konec. »Kakšne zaljubljenosti?« se sedemnajstletnica razburi. Nikoli JPi bila zaljubljena v bedsstega Rusa, marveč se je samo zabavala bm| njegovo zaljubljenostjo. 12 19 14 KRONIKA — OGLASI \ SREČA V NESREČI Otrok pod avtomobilom v Škofji Loki Prometna nesreča, ki se je pripetila v sredo v Škofji Loki, bi se lahko končala tragično. Le srečne okoliščine so pripomogle, da ni prišlo do težjih posledic. Janja Runke, socialna de- lavka iz Ljubljane, je peljala z osebnim avtomobilom OPEL REKORD U 32-70 od bencinske postaje proti Poljanski dolini. Na Spodnjem trgu, pred tržnico, je prehitevala skupino pešcev, izpred ŠOLSTVO DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA — ZAVOD ZA DOPISNO IZOBRAŽEVANJE LJUBLJANA Vpisuje: — v tehniško šolo strojne, elektriške, lesnoindustrijske in kemijske stroke — v ekonomsko šolo — v dvoletno administrativno šolo — v I. in II. stopnjo osnovne šole za odrasle (5.-8. razred) — za ljubljansko območje bo odprt tudi večerni oddelek osnovne šole Vpisuje tudi v tečaje: —- v začetni knjigovodski tečaj — v tečaj analitične evidence — v tečaj finančnega knjigovodstva — v tečaj tehniškega risanja — v jezikovne tečaje slovenščine, nemščine in italijanščine — v tečaj za skladiščnike — v tečaj za varnost pri delu — v tečaj za preddelavce in kontrolorje v kovinski stroki — po dogovoru organizira za potrebe podjetij izpopolnjevalne tečaje Dopisni pouk je kombiniran s slušnim. Pojasnila o dopisnem šolanju lahko dobite pri vseh vodstvih ekonomskih in tehniških šol v Sloveniji ter v Dopisni delavski univerzi Ljubljana, Parmova 39, tel. 316-043, 312-141. Vpisovanje traja do 30. septembra 1966. katere pa je nenadoma skočil 9-latni Matjaž Trepše. Skočil je točno pred sredino avtomobila, ki ga je podrl in vozil čez njega. K sreči ga ni povozil z nobenim kolesom in je tako otrok dobil le. manjše rane po glavi. Na vozilu ni bilo materialne škode. SKUPŠČINA OBČINE JESENICE razpisuje po 30. členu Temeljnega zakona o sredstvih za delo upravnih organov (Uradni list SJ7RJ št. 46/64) - JAVNO DRAŽBO osebnega avtomobila MERCEDES, leto izd. 1953 za izklicno ceno N. din 21.797,10 Dražba za družbeni sektor bo dne 10.9. 1966 ob 7.30, če ne bo interesentov bo ob 8.30 za zasebni sektor pred upravno zgradbo občine Jesenice. Avtomobil je v voznem stanju. Pojasnila daje oddelek za finance skupščine občine Jesenice. Zopet na Jelenovem klanca z o O PJ O i 9 M S g ■ ta 3 o Obiščite svetovno prvenstvo :___V veslanju na Bledu Restavracija regatnega odbora Bled prvovrstna hrana, izbrane pijače, solidna postrežba, sončni vrt, kopališče Raccomandiaimo ristorante del COMITATO PER LA REGATA — cibi e vini scelti — servi-zio inappuntabile — giardino ombroso — stabilimento bal-neare GRAND HOTEL »TOPLICE«. BLED A tutti visiitatori del cam- tik ob hotelu pionato mondiale di remi ra- lastna čol- ccomdiamo il RISTORANTE »MAKS PERC« che offre le proprie disponi-bilita nel riotorante, caffe, Bar, tavola calda (Snackbar) Zimmem Weltmeisterschaftsregatte nama — teniško igr.šče »Dom na Skalci« Bohinj Riposo situato nel bosco sul lago — Aperto tu t to 1' anino Soggiomo per riposo »ROŽNIK — Debeli rtič — Punta grossa Giacigli nelle casette Week-end in pineta — Ristorante — Proprio stabilimento bal- 115 Betten in komfortablen erstklassige Ku-che mit einheimischen und internationalen Spezialitaten — Badaplatze bcim Hotel — eigemes Boothaus — Tennis-platz PARK HOTEL BLED Gostinske podjetje ČRNA PRST Bohinjska Bistrica SPORT HOTEL POKLJUKA Albergo sportivo »POKLJU- ^ KA« (1250 m) 16 chilometri 3 da Bled — Aperto tutto 1' * an.no — accessibile con ogni G1 mezzo -albergo - Funivia presso V £j Escunsioni — Gia- uj cigli comodi — Servizio ina- N p-puntabile LT, 1250 m/m — von Bled ent- ^ femt 16 KM — das ganze ,Ji Jahr geoffnet — erreichbar ^ neposredno ob železniški in j mit al]en Fahrzeugen, Zug- > avtobusni postaji, možnosti seibahn beim Hotel za zimski šport (sankališče) ' Ausfi-uRmoglichkeiten — kom- j forte Zimmer und vorzii obiščite renomirani hotel odprt vse leto — možnosti za zimski in letni turizem ter šport (vlečnica, smučišča, dr- j" sanje na ledu) — termalno jenimi sobami in oskrbo — kopališče v hotelu kavarno, barom in lepim raz- geoffnet das ganze Jahr-im gedom na Jezer0- vse Moglichkeiten fiir touristi- j let0i vsak ^ pleg in glast sche und sportliche Betat'- j gung im Sommer und Win-j ba. Priznana kuhinja in iz-ter (Zugseilbahnen, Schibah-nen, Schlittschuhlaufen) — Thermalbad im Hotel Den Teilnehmern an der Welt meisterschafts regate empfehlen wir die RESTAURATI ON »MAKS PERC« brane pijače Bohinj HOTEL POD VOGLOM mit ihren qualitativen Geffa-ligkeiten im Restaurant, Kaffe, Schank und Selbst-bedienungrestauration, ferner im »Dom na Skalci* im Wo-chein. Das Gasthaus liegt im ruhigen VValdchen am See — Geoffnet das ganze Jahr — Erholungsheim »Rožnik« —., Debeli rtič; Ubernachtungen |bah. prvorazredna kuhinja z in den Weckendhauschen im narodnimi in mednarodnimi Fichtenvvalde — Restaurant eigene Badeplatze epecial i tetami — kopališče — priporočamo tudi gostišče Ažman v Nomenju Unmittelbar an der Eisen-bahn- und Autobusstation — Gelegenheit fiir den VVinter-sport (Rodelbahn) — VVir empfehlen auch das Gasthaus AŽMAN in NOMENJ Pokliuka che Verpfiegung Cgulire Pensione-ristorante »Dom Jelka« — Pokljuka Stagione estiva — Possibi- lita di stupendi eseusioni e di caccia — Stagione inver- nale — Terreni ideali per lo schi con funivia — Stanze con acqua caida e fredda — Ri-115 ležišč v komfortnih so-!&torajlte cM h la carte Pensione comipleta O RESTAVRACIJA PENSION BEGUNJŠCICA prvovrstna oskrba, možnost za izlet v Karavanke £ ui O O - ■■...... ' ' „4 GOSTILNA TAVČAR (Julka Hočevar) BEGUNJE < vi 35 i—i H C/) 3 o domače specialitete in izbrane pijače mm PJ 16 3. SEPTEMBER 1966 # GLAS »GLAS« VAM SVETUJE IZLETE * »GLAS« RAT IHNEN AUSFLUGE # »GLAS« VI CONSIGLIA GITE • »GLAS« VAM SVETUJE IZLETE # »GLAS« RAT W O u E 00 l Restavracija 1 CAMPING -ŠOBEC ŠBLEDU W idealen camping prostor z S restavracijo, ki vam nudi pr-N 1-1 vovrstno domačo ki med-m j3 narodno kuhinjo, hitro poti j£ strežbo — samo 3 km od (O 5 Bleda — Za obisk se pripo- ^ roča restavracija šobec m V) 3 O § Camping ideale — Risto-j rante — Cibi casailLngbi e j3 speziali — Servizio apedito. < g Camping »Sobec« tre cmlo- w g metri da Bled Radovljici. Nudimo vam bogato izbiro konfekcije, volnenega blaga in usnjenih izdelkov, Športnih potrebščin, kozmetičnih preparatov, fotografskega materiala in spominkov. Pri plačilu v inozemski valuti 10% popusta. Besuchen Sie unsere Spe-zialgeschafte in Bled und Radovljica. Wir bieten Ihnen reiche Ausvvahl an Konfek-tion, Woll und Ledenvaren, Sporterzeugnisse Kosmeti-scher Preparate, Folomateri-aiis und Andenken. Bed Zahlung in auslandi-scher VVahrung 10% Ermas-sigung. Bietet Ihnen erstklassige *J einheimische und ioternatao-* nale Speisen — perfekte Be- tt di.cn u ng — Der ideale Er- H holungsort, nur drei Kilome-ter von Bled — Fiir den i—< w Bcsuch empfiebJt sich Re- g stanration Šobec W > oo S-- < > I Trgovsko i podjetje Imurka g Lesce frJfcGpVSflO iRODJETJE murha LESC E Radovljica GOSTILNA KUNSTEU — ANTON ŠTIHERLE, RADOVLJICA dobra kuhinja, solidna postrežba, senčnat vrt, priporočamo se za obisk Gostilna MAJD NE k obiščite nas! Postnegtt vas bomo hitro ta solidno z dobro hrano in izbranimi vini oh i ščite naše specializirane nca Renomirana domača gostilna POTOČNIK Bistrica na relaciji Kranj-Bled (6 km iz Kranja), domače special:-tete, pristna vina Podvin ofeL^rad^odvin" PODVIN - JUGOSLAVIJA Tel. t 70-960 PoŠta: Radovljica Hotel »GRAD PODVIN« • Priznana domača in tuja kuhinja, solidna postrežba — samo q postrežna klet — izredno lepa lega — priporočamo se za obisk £ HOTEL »GRAD PODVIN« " Anerkannte einheimische und internationale Kiiche — perfekte >* Bedienung — Selbstbedienungskcller — vvunderschone Lage hj Besuchen Sie uns! Posavec Gostilna posavec Telefon 70130 ob bivši glavni cesti Bled-Kranj - odcep na Črnivcu Idilična dolina ob Savi — možnost izletov — nudimo vsak dan sveže postrvi, meso na žaru in ostala jedila ter prvovrstne pijače — prenočišča — sprejemamo naročila za zaključene družbe GASTHAUS POSAVEC — telefon 70-130 an der al ten Hauptstrasse Bled-Kranj — Abzvveigung bel Črnivec. Im idilisehen Saivetad — Ausflugmoglichkei-ten — taglich frisehe Forei-len — versehidene einheimische und internationale Speisen — vorzugliche Getranike — Schlafzimmer — Es wer-den Bestellungen fur ge-schlossene GeseUschaften an-genommen. Gostišče DO BRCA Brezje ! i postregli vas bomo hitro in {solidno z izbranimi jedili in pijačami — Priporočamo se za obisk Cerklie Gostilna Zaje Lahovče, pošta Cerklje se priporoča s hladnimi jedili in s pristnim domačim vinom a z M S Š O w Gostilna ERJAVŠEK Cerklje se priporoča z domačimi spe-cialitetami in dobro založeno kletjo o o C/i O r > o H m Škofja Loka i Veletrgovina „(2oUa\ Škofja Loka poslovalnice na Bledu in v J|GLAS« VAM SVETUJE IZLETE t »GLAS« RAT IHNEN AUSFLUGE # »GLAS« VI CONSIGLIA GITE S S > g g nudi obiskovalcem svetovnega prvenstva na Bledu bogato iz- 5 biro prvovrstnih domačih specialitet, žganih pijač, loške spe- w cialitete, mesnatih izdelkov, najboljša domača vina in kavo^ iz lastne pražarne iz najboljše brazilske mešanice. Vse to vam & nudi v prodajalnah v Škofji Loki in Medvodah. ^ h Priporoča se kolektiv Veletrgovine Loka, škofja Loka »GLAS« VAM SVETUJE IZLETE * »GLAS« RAT »GLAS« VAM SVETUJE IZLETE # »GLAS« RAT IHNEN AUSFLUGE # »GLAS« VI CONSIGLIA GITE M N I H pa > o> Kranj Priporoča se SLAščIčARNA-KAVARNA KRANJ PASTICCERIA E CAFFE KRANJ Es ernipfiehlt sich SLAŠČIČARNA — KAVARNA KRANJ (KONDITOREI UND KAFFEHAUS) H >—i O < o >—i ta O U 1-4 1 w 2 Planinsko gostinsko podjetje j bomo, da boste zadovolni 9 KRVAVEC KRANJ • v hotelu na Šmarjetni gori pq se priporoča za cenjeni obisk O dostop možen z avtomobilom 3 Po asfaltirani cesti — in v E Hotelu na Krvavcu — dostop rj možen z žičnico Veletrgovina »ŽIVILA« KRANJ KOMPAS Samopostrežna turistično avtobusno podjetje reStaVTaCija — n<"v«lovnln\a Tč"rani TCr\rn- 1 _ # ** Kranj Po izredno dostopnih cenah vam nudi v svojih poslovalnicah vse vrste prehrambenih izdelkov, alkoholnih in brezalkoholnih pijač Poslovna enota »COLONIALE« BLED bo v dneh svetovnega prven- . ! das tounstische Autobus- stva v veslanju z bogato iz-. unternehmen — Geschiiftstel-biro lahko zadovoljila za vse le Kranj, Koroška 2 poslovaln\a Kranj, Koroška 2 — prodaja vse vrste vozovnic za železniški, letalski in pomorski promet za tu in inozemstvo — organizira z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi turistična in strokovna potovanja po Jugoslaviji in v inozemstvo — posreduje nabavo potnih listov in vizumov — rezervira hotelske in privatne sobe, kabine na ladjah im spalnih vagonih in izposoja avtomobile brez šoferjev za poljuben čas in izvršuje taxi prevoze — organizira lov in ribolov v Sloveniji in drugih področjih Jugoslavije — prodaja turistične spominke, izdelke ljudske obrti, fotografije, razglednice in druge turistične publikacije — taxi služba neprekinjena — menjalnica, posredova-vanje turističnih informacij — telefon poslovalnice 21- 431 — telefon taxi službe 22- 039 »GLAS« VAM SVETUJE IZLETE * »GLAS« RAT strežemi boste s prvovrstno o hrano in pijačo. Gostom, ki > oo si želijo oddih sredi gozda * nudimo pen s ionske usluge v > sobah s kopalnico in telefo- ^ nom vam nudimo ves dan topla in mrzla jedila ter pijače — priporočamo se za obisk Za obisk se priporoča Gostilna ROPRET SLAVKA Čirče Kranj vaše potrebe Obiščite naše poslovalnice v Kranju in na Beldu ter v Kranjski gori, potrudili se m Besuchen Sie unser S »HOTEL NA ŠMARJETNI « GORI» Kranj - 2" Bis zum Hotel fuhrt fiir Kraftvvagen eine Asphalt- « strasse — und das »Hotel na 2 Krvavcu« — (1.760 m/M) — J Der Zutritt zum Hotel durch S? Drahtseilbahn H S N ►-i H N i 00 00 3 9 bietet Ihnen in Ihren Ge-schaftstellen alle Arten von Lebensmitteln, alkoholischen und anderen Getraraken Die GESCHAFTSSTELE COLONIALE BLED vvird Sie vvahrend der Welt-meiisterschaft im Rundern mit Ihrer reichen Auswahl leicht zufriedenstellen. Besuchen Sie unsere Geschaftsstellen in Kranj, Bled und Kranjska gora. — besorgt alle Arten von Fahrkarten fur den Eisetn-bahn-Flugzeug und Schif-fahrtverkehr im Iran- und Auslande — organisiert mit eigenen, modernem Autobus sen tou-ristische und fachliche Reisen in Jugoslavvien und im Aus-land — vermitelt die Anschaffung von Reisapiissen und Vieein — reserviert Hotel- und Privatzimmer, Schiffs- umd Schlafwagenkabinen — verleiht Personennagen (ohne Fahrer) fur beliiebige Zeit — organisiert Jagden und Fischfang in Slovvenien und anderen Gebieten Jugoslavvi-ens — verkauft touaistische Souvenirs, Erzeugnisse des VolJcsigfcw o t—i M se priporoča za obisk — po- stregli vas bomo z narezkom ^ kraške šunke, domačo sala- >' mo in dobrim cvičkom S Smlednik i Priporoča se GOSTILNA ZORMAN Smlednik Medvode Ce želite biti hitro in solidno postreženi_ z vsemi domačimi spćcialitetami obiščite gostilno Bohinc na Klancu v Medvodah š »GLAS« VAM SVETUJE IZLETE * »GLAS« RAT IHNEN AUSFLUGE « »GLAS« VI CO NSIGLIA GITE a o Ljubljana ►—i E C/J P < z ffi The largest warehouse H opposite the Hotel »Slon« S yHMBEPMAr — (eaMMfl Co.ibinoti Mara3HHJ ^ Ha-Ma, /Itod.inua, nponiB rocTHHHiu»i «Cjioh» I NAMA - LJUBLJANA g Tomšičeva ulica -> J INVITES YOU TO VIST ON THE GROUNDFLOORr ►i lcather fancv-goods; hand-bags, gloves, suit-cases, bags for pq travelling, vvallets, helts, etc. 3 ON THE SECOND FLOOR: ready-made leather clothings for men. ladies and children: > coats, costumes, jackets, leather vvaistcoats, etc. ^ EXCHANGE OFFICE << 10 % reduction in priče for purchase in foreign currencv. > Specialized shop for ready-mady clothes: £ ELITA — Čopova 7 (leughtening-piece of the building oi" the «j Central Post Office) »GLAS« VAM SVETUJE IZLETE # »GLAS« RAT KOTEKS \ TOBUS c rano hotel liNMMt . Tel Grand hotel UNION Ljubljana, Miklošičeva c. 1 Offers every up -to- date comfort — Over 100 modern arranged rooms with hot and cold running water and central heating — The hotel includes a comfortable cafe — The elegant restaurant offers choice dishes — Sha-dy-garden — Parking-places close by the hotel Grand Hotel UNION LJUBLJANA, Miklošičeva 1 emfiehlt sich mit modernem Komfort — iiber 100 modern cingerichtele Zimmer mit i fliissendem vvarmen und kalt- Es emptiehlt sich Ihnen das HOTEL SLON LJUBLJANA Titova 10 mit seinen Betriebstellen. Das Hotel mit modernem Komfort-eine anerkannte internationale und einheimi-sche Restauration, Nachtbar mit einem Programm inter-nationaler Aristen, Kaffee-haus, KonditoreL, Klub-und Bankettraume LJUBLJANA telefon 312-212 teleks 31298 odkupuje vse vrste kože KOTEKS-TOBIS o. « w o 3 oo < „">•■•«<, en Wasser und Zentralhei- JlpurjiaiiiaeT Bac noceTHTb ee otacjichhh. - . _ B 1 3Ta>«e: k0>KaHan ranaH/repesi: Ir" Hotel befmdet sich pvnubie cyMOHKH, MCMOftaiibi, Aopo>KHbie cyMKH, 6yMaac- ein behagliches Kaffee und HiiKii, noaca h. t. a. B 2 3Ta>Ke: KOiKanue KOH(peKUHn: My)KCKJHC, >KeHCKHe H ACTCKHe: najIbTO, KOCTtOMbI, Ko>Kanwe Ty>KypKH, iihahukh h. t. jx. g Pa3MeH — AeHer: 10% CKUAKH npH noKynKax b HnocrpaHnofi Ba;uoTe CneitHajibHaji MacrepcKaH S Elita — Čopova 7 2 £W toTOBoro njiaTbfl (koh^ckuhK) ca U4 H ta 3 H > 00 eine elegante R.estaura!ion mit annerkannt guter Kiiche. Nebenbci sehoner Laubgarten und Parkierplatze. ^ In Ljubljana besuchen Sie „ sicher die bekannte ^ RESTAURATK V Ljubljani oinKrte znano RESTAVRACIJO o »ŠESTICA« Titova cesta 16 Wir konen Ihnen alle mo-glichen Spezialitaton vor-setzten, sich selbst jedoch konnen Sie bedienen in unse-rer Selbstbedionungsrestau-ration an der Ecke der Can- kar-und Titostrasse Priporoča se hotel SLON Ljubljana, Titova 10 s svojimi obrati. Hotel z modernim komfortom, priznana mednarodna in narodna restavracija, nočni bar z med- Postregli vas bomo z vsemi specialitetami. Saimi pa si lahko postrežete v samopo- ' narodnim artističnim progra strežni restavraciji na vogalu Cankarjeve in Titove ceste, I mom, kavarna, slaščičarna, ' klubski in banketni prostori to hi n ni -1 ra Hotel BELLEVUE Oberhalb des Tivoliparkas gelegen, 1 km vom Zent-rum, mit Autozufahrt — Schoner Rundblick iiber die Stadt' — Hotel, Restaurant, Cafe, aussichtsreiche Terras-se, Nachtlokal — Leitung: Gastgewerbeschule Gostinsko podjetje MAJOLKA 1-4 5! Z ■ z > priporoča obisk svojih obra- ^ tov: — Kolodvor v Medvodah p — »Jelen« v Vižmarjih — »Slepi Janez«, Ljublja-# na, Celovška 264 H a z K Z > Dobra kuhinja — pfenoČL-« r c '0 n šča Varčuj pr »GLAS« VAM SVETUJE IZLETE # »GLAS« RAT IHNEN AUSFLUGE Bela -Vellach Ce boste preko Jezerskega potovali na Koroško se oglasite v gostilni in trgovini Marija * Paulitscli na Beli H □ M U2 Wenn Sie iiber Jezersko (Seeberg) reisen, kehren Sie ein im Gasthaus und Ge-schaft MARIJA PAULITSCH VELLACH — NA BELI Dobrla ves Ebernčorf Priporoča se HOTEL F & M RUTAR EBERNDOUF — DOBRLA VES Restavracija, kopališča, trgovina .prenočišča Informacije telefon 04236-220 Es empfiehlt sich Ihnen HOTEL F. & M. RUTAR EBERNDORF — Dobrla ves Restauration, Bader, Ge-schaft, Schlafzimmer, Infor- mationen \ 220 — Telefon 04236 Železna kapla -Eisenkrppel 0 Obiščite gostilno pension 1 BERGHOF BRUNNER (Tj V, o o lastnik Johann Haderlap ŽELEZNA KAPLA — Eisenkappel 700 m nadmorske višine — leži v izredno lepi okolici -dobra hrana in izbrane pijače. Prisrčno vas vabimo na obisk Besuchen Sie das Gasthaus — Pension BERGHOF BRUNNER — Eigenthumer Johann Haderlap EINSENKAPPEL — 700 m/M — liegt in wun der schoner Um gebung — Gute Kiiche und auserlesene Getriinke Wir laden sie herzlichst ein. g Priporoča se l Gostilna SBESSER o Železna Kapla -Eisenkappel 163 W H W -J M i—i « H co z dobro kuhinjo in pijačami — komfortne sobe — garaže — avtomobilski servis Es empficlt sich GASTHAUS BESSER jg Eisenkappel 163 — Železna Kapla J) mit guter Kiiche und Ge-^5 tranken — Komforte Zimaner S? — Garage — Autoservis »GLAS« VAM SVETUJE IZLETE V Železni Kapli obiščite na Glavnem trgu renomirano gostilno Niederdorfer dobra hrana pijače in izbrane — ekspresso — turška klet — skladišče Gosser piva ŽELEZNA KAPLA — EISENKAPPEL »GLAS« VI CONSIGLIA GITE Št. Lenart -St. In Eisenkappel besuchen Sie am Hauptplatze das re-nomierte Gasthaus Niederdorfer Gute Kiiche und vorztigl.i-che Getriinke — Espresso — — Turkenschanzkeller — Gosser Bierdepot EISENKAPPEL — Železna Kapla o Vabi vas gostilna s športnim kegljiščem WEITZER Eisenkappel -Železna kapla — popolnoma avtomatizirano kegljišče — izredno lepo urejeno gostišče s prvovrstnimi domačimi specialitetami iz lastne klavnice, izbrana vina in piva — kavarna obiščite nas — zadovoljni boste! Im Gasthaus WETTZER EISENKAPPEL Kapla Železna werden Sie vozuglich bedient. Vollautomatische Sportkegel-bahn, wunderschon eingeri-chtetes Gasthaus mit erst-klassigen einheimisehen Spe-zialitaten aus eigener Fleisch-hauerei- auserlesene Weine und Biere — Kaffeehaus GLAS« VAM SVETUJE IZLETE # »GUS« RAT Obiščite gostilno RATZ KIRSCIIENTAUER — KOZENTAURA odlična hrana, izbrane pijače, prenočišča Ob potovanju na Koroško se vam priporoča prva trgovina in gostilna čez Ljubelj JOŽE MALLE ST. LEONHARD — St. Lenart v Brodeh Loibcltal Auf Ihrer Reise nach Karn-ten emipfiehit sich Ihnen das erste Geschaft und Gasthaus nach der Ubersetzung des Loiblpasses JOSEF MALLE ST. LEONHARD V BRODEH LOIBLTAL Poi?iubelj -Unterl jibl Za obisk se priporoča GOSTILNA SCHELANDER UNTEBLOIBL — Podljubelj Basoichen Sie uns! Es empfiehlt sich das Gasthaus SCHELANDER UNTERLOIBL — Podljubclj Kožentaiira - Kirsehe:i tauer Na poti proti Celovcu boste dobro postreženi v gostilni JOSEF SCIIIZ KIRSCHENTAUER -* KOZENTAURA razpolagamo s tujskimi sobami Auf Ihrer Reise nach Kla-genfurt werden Sie sehr gut bedient im Gasthaus JOSEF SCHIZ KIRSCHENTAUER — Kožentaiira Auch Fremdenzimmer ste-hen Ihnen zur Verfugung Besuchen Sie das Gasthaus RATZ KIRSCHENTAUER — Kožentaura Ausgezeichnete Kiiche — erstklassige Getriinke — Schlaffzinuner Ihren geehrten Besuch ervvartet und empfiehlt sich MLECNIK KIRSCHENTAUER — Kožentaura Kegeicasino — Tankstelle Restauration — Erlesene Spcisen und Gotranke Za obisk se priporoča MLECNIK KTRSCHENTAUER — KOŽENTAURA avtomatično kegljišče, bencinska črpalka, restavracija z izbranimi jedili in pijačami Borovlje -Ferkch In Ferlach emfiehlt sich Ihnen das renomirte Gasthaus »ZUR POST« FERLACH — Borovlje Wir werden uns bemiihen Sie mit erstklassigen Speisen und Getranken zufriedenzu-stellen V Borovljah se priporoča za obisk renomirana gostilna »POSTA« BOROVLJE — FERLACH Postregli vas bomo z izbranimi jedili in pijačami a - ichlossberg Es empfiehlt sich das GASTHAUS SINGER UNTERSCHLOSSBERG — Struga Priporoča se gostilna SINGEit STRUG\ — UNTERSCHLOSSrELG C/3 < M d '—t M i—i N r m H m > ft >■■ H i—i g > f O o m o o A c/> h4 C) i-/-i S O I—I h m H d <-( m i—t ni r m H m o g co H i—i m > o, 00 3 C O M j? 20 3. SEPTEMBER 1966 * GLAS »GLAS« VAM SVETUJE IZLETE Trbiž - Tarvisio w H W -J Ni t—i W i P m H M O g o u Simon Prescheren Trbiž-Tarvisio (Udine) vam nudi po izredno ugodnih cenah — pralne stroje — gorilnike na mazut — svetila — peči za centralno kurjavo — svetila — otroške vozičke »GL/S« RAT IHNEN AUSFLUGE * »GLAS« VI CO NSIGLIA GITE SCHLUGA MARIJA LUSSARI — VIŠARJE se priporoča z bogato izbiro spominkov — okrepčevalnica »GLAS« VAM SVETUJE IZLETE — kolesa — keramične ploščice — poseben popust za izvoz se priporočamo za obisk ■■■•#•1 i »•oaaai ■■■•••i »aitm SIMON PRESCHEREN — Tarvisio — Trbiž — (Udine) offre a prezzi convenienti: — Lavatrici — Bruciatori a nafta — Caldaie per riscaldaimen-to — Lampade — BicLcLette — Carrozzele — Piastrelle ccramiche SpeziaJe sconto per T es-portazione — Pagabile in ogni valuta Fužine -Fusine — Grande scelita di ricordi (souvenirs) — Si acceta ogni valuta Za obisk se priporoča HOTEL EDELVVEISS ob Belopeških jezerih Izbrana jedila in pijače — plačljivo v vseh valutah Albergo »EDELVVEISS« — Eaghi di Fusine Cibi e vini scelti — Si ac-cetta ogni valuta I Višarje -l Lussari m H 3 M i—i M g p H a 1 u Priporoča se JOHAN MESCHNIK VlSARJE z dobro pijačo, domačo hrano in prenočišči Nudimo vaim bogato rzbiro spominkov Plačljivo v vseh valutah Johann Meschnik — Lussari — Višarje Vini e cibi scelti — AHogio Ce želite kupiti spominek z Višarij in se okrepčati ee priporoča ZEDDA GIOVANNI VlSARJE — Lussari bogata izbira okrepčevalnica spominkov, ZEDDA GIOVANI — Lussari — Višarje Si desiderate compraire ri-cordfi (souvenirs) da Lussari e rifocilliarvi TI S AL GIOVANNI — Lussari — Višarje Grande scelita ricordi (souvenirs) — RifocAHaroento GIOVANNI TISAL Višarje — Lussari Velika izbira spominkov — okrepčevalinica Schluga Marija Lussari — Višarje Ricordi — AUoggi — Con-sumazioni Spominke v bogati izbiri lahko dobite pri KERSTETN MARIJI LUSSARI — VlSARJE »GLAS« RAT 1 Ricordi (souvenirs) grande scelta a KERSTEIN MARIJA — Lussari — Lušarje in ORTZINGER ALBINO LUSSARI — VlSARJE spominki — prenočišča pijače ORTZINGER ALBINO — Lussari — Lušarje Ricordi — AlLoggi — Con-suimazioni Na Višarjih obiščite gostišče — pension VENOSI SALVATORE LUSSARI — VlSARJE odprto vse leto, nudimo vam izbrana jedila in pijače ter prenočišča — po konkurenčnih cenah — plačljivo v vseh valetah Albergo — pensione VENOSSI SALVATORE — Lussari — Višarje aperto tuitto 1' anno — cibi e vini scelti — Alloggi a prezzi canvenientissimi — Si accettono tutte le valute dutoplo met POTNIŠKI PROMET KRANJ, Trg revolucije 4, telefon 21082, 21-081 s poslovalnicami v Kranju, Tržiču in na Bledu vrši prevoz potnikov na lokalnih, medkrajevnih in medrepubliških linijah. Opravlja tudi posebne prevoze v domovini in inozemstvu. Posreduje nabavo potnih listov in viz v turističnih poslovalnicah v Kranju, Bledu in Tržiču in predprodaja vseh vrst vozovnic TOVORNI PROMET KRANJ, Trg revolucije št. 4, tel. 21-081, 21-082 izvršuje prevoz blaga na področju Jugoslavije. MEHANIČNE DELAVNICE KRANJ, Žanova ulica 3, tel. 21-085, 22-089 Labore, Ljubljanska c. 22, tel. 21-296 Cerklje na Gorenjskem, tel. 83-120 V vseh obratih opravljajo razna servisna in remontna popravila osebnih, tovornih vozil in kmetijskih strojev ter druge mehanizacije. V lastnem biffeju na avtobusni postaji t Kranju vam nudimo kvalitetne gostinske usluge. ZA KORIŠČENJE NAŠIH DELAVNIŠKIH, PROMETNIH IN GOSTINSKIH USLUG SE PRIPOROČA (foleiifoka w—o- Kranj RAZGLAS 11 Ct o razgrnitvi urbanističnega programa za območje bivše občine BLED Skupščina občine Radovljica razglaša, da je od 29/8-1966 dalje v sejni dvorani upravne zgradbe Gozdnega gospodarstva Bled, Ljubljanska c. 19, razgrnjen osnutek urbanističnega programa za območje bivše občine Bled. Informacije in »knjigo pripomb« se dobi vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure na razstavnem prostoru. Razpored strokovnih tolmačenj in zborov volilcev bo naknadno objavljen. ŠOLSTVO »-Svet osnovne šole Stane Žagar Kranj razpisuje delovno mesto učitelja tehničnega pouka za določen čas. Pogoj: diplom VPS ali PA Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Prijave je oddati t tajništvo šole. rti Najboljša aroma v praženi ka vi prazarne Celici" »GLAS« VAM SVETUJE IZLETE A »GLAS« RAT IHNEN AUSFLUGE A »GLAS« VI CONSIGLIA GITE A »GLAS« VAM SVETUJE IZLETE A »GLAS« RAT 3. SEPTEMBER 1966 * GLAS MALI OGLASI — OBJAVE 21 Prodam 33 a ali 4038 fiat 600, 4039 Prodam fiat 750 s 36.000 km dobro ohranjen. Trboje 82, Smlednik 4004 Prodam Puch roler 125 ccm. Kovor 5, Križe 4018 Prodam 300 kg betonskega železa prof. 6 in kamenje za betoniranje. Britof 164 4019 Zaradi odhoda k vojakom nujno in poceni prodam dobro ohranjen avto DKW DE-UJX. Ljubljana-Šiška, Smre-karjeva 22 4036 Prodam Zastava avto 750 in primo 150 ccm vse v dobrem stanju po ugodni ceni. Faj-£ar Andrej, Zbilje 17, Duplje 4037 Fiat 750 letnik 64 z 36.000 kilometrov dodatno opremljen, skoraj nove letne in zimske gume prodam za 12.000 N dim. S. Šimenc, Kranj, St. Žagarja tekstilna šola Ugodno prodam Kranj, Delavska 35 Prodam kuhinjsko opravo, električni bojler in kuhalnik. Naslov v oglasnem oddelku 4040 Prodam dobro ohranjen fiat 750 letnik 62, 24.000 km, Fabjam, Zg. Bitnje 147, žab-nica 4041 Prodam kmečki mlin na motorni pogon. Bašel 9, Preddvor 4042 Prodam dobro ohranjen zastava 600 D-61, Olševek 9, Preddvor 4043 Ugodno prodam hišo z vrtom. »Planinka«. Naslov v oglasnem oddelku 4044 Prodam leseno barako. Stiglic Vili, C. St. Žagarja 15, Kranj 4045 Ugodno prodam dva kavča to. dva fotelja. Vidic, C. Kokr. odidr. 11, Kranj 4046 Prodam nov televizor, ča-Jevec 222, Naslov v oglasnem oddelku 4047 Prodam ročno slamorezni-co. Gorice 3, Golnik 4048 Prodam levi vzidljiv štedilnik. Kump Saša, C. Koder, oddr. 3, Kranj 4049 Prodam nov hladilnik za avto DKW Juniorja, levi zadnji del odbijača in desni del. Gorjanc, Koroška c. 4. Kranj 4050 Prodam avto škoda MB 1000 s 6000 km, Resman Anton, Praproše 1, Podnant 4051 Prodam tovarni avto TAM-DEUTZ 65 letnik, moped in primo. Visoko 72, Šenčur 4052 Prodam kombiniran otročki voziček. Ogled v soboto In nedeljo, Ul. Tatjane Odrode 5, Kranj 4053 Prodam les za odranje im punte, gašeno apno, votli zi-«iak 1/1, Kranj Likozarjeva 1 4054 Prodam vespo GS, Peternel Tomaž, C. Kokrškega odr. 17, Kranj 4055 Prodam žlindro za izdelavo zidakov (20 ton) Perčič Marjan, Mlaka 53, Kranj 4056 Prodam NSU primo 159 ccm in električni motor 12 KM. šenk Franc, Predos-lje 84, Kranj 4057 Ugodno prodam dobro ohranjeno nemSko prfmo 150 ccm. Bergelj, Delavska 19, Kranj 4053 Prodam konja starega 10 let, garantiram za T^jako delo. Predoslje 1, Kranj 4059 Prodam motor NSU in zazidljivo parcelo v Šenčurju 800 m2, Šenčur 41 4060 Prodam fiat 750, Gorenje-savska 62, Krarnj 4061 Nujno prodam VW 1200 odlično ohranjen. Ogled 3. 9. od 8-ure dalje Gostilna »Lovec«, Kranj 4062 Prodam stroj za pobiranje zank. Kovačič, Valjavčeva 12, Kranj ' 4063 Prodam kravo po teletu. Sp. Besnica 46 4064 Prodam les za ostrešje. C. Talcev 10, Kranj-Huje 4065 Prodam skoraj nov otroški vziček, 2 gumi 5.20 x 13, štir-nova 9, Kranj 4066 Prodam kompletni desni vzidljiv štedilnik in športni otroški voziček. Štirmova 9, Kranj 4067 Prodam 3 postelje z vložki im omaro za obleko. Krainj, Jezerska 136 4068 Prodam motorno kolo PUCH SG 250 ccm (avstrijski) dobro ohranjen. Naslov v oglasnem oddelku 4098 Prodam 1300 kg cementa. Sp. Bitnje 1, Zabnica 4069 Prodam motorno slamorez-mico in motorno kosilnico znamke »Reform« in dam v najem opaže za krmilni silos. Struževo 5, Kranj 4070 Prodam fiat 750, prevoženih 49.000 km. Ogled popol- dan pri Artač, Kranj, 31. divizije 46, pritličje 4071 Prodam jesenska jabolka. Jama 7, Kranj 4072 ' Prodam centrifugo za 45.000 S din. Naslov v oglasnem oddelku 4073 Prodam kravo, ki bo v kratkem teletila. Ilovka 5, Kranj 4074 Prodam fiat 750 z novimi michelin gumami. Naslov v oglasnem oddelku 4075 Prodam vprežne grabi je in obračalnik za seno. Šmartno 3, Cerklje 4076 Prodam fiat 600, Trilar, Škofjeloška 50, Kranj 4077 Prodam nova okna z omarico za roleto 145 x 110 5 kom, 3 kom. 110 x 90, 2 kom. 110 x 45, mizarstvo, Sp. Brnik 70, Cerklje 4078 Prodam novo kmečko peč 180 x 170 cm lijak in trodel-mo okno. Naslov v oglasnem oddelku 4079 Prodam 4000 kg cementa po 34 S din. Kozina Mirko, Trata 5, Cerklje 4080 Prodam nadomestne dele za topolino 500 B, Nastov v oglasnem oddelku 4081 Kupim klavir ali planino. Jamniik 15, Kropa 4025 Ostalo Kupim Kupim rabljene deske za betoniranje. Naslov v oglasnem oddelku 4082 Kupim hišo v okolici Kranja. Ponudbe poslati pod »Vseljiva« 4083 ZAHVALA Ob bridki izgubi naše dobre mame, stare mame, tete in sestrične, se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ji lajšali trpljenje MARIJA ČEBULJ v 68. letu starosti iz Voklega ki nam jo je zahrbtna in mučna bolezen iztrgala iz lepega družinskega življenja, se vsem prav lepo zahvalimo, ki so nam ob težki uri prišli na pomoč, Kokalj Alojziju, Ajdovec Francki, Zor Valentinu in Zor Mariji. Prav lepa hvala vsem, Ei so darovali cvetje in vence, sorodnikom, znancem in vsem, ki so nam izrekli sožalje. Iskreno se zahvaljujemo g. zdravnikom, ki so ji lajšali bolečine, na kliniki in kirurg, odd. spi. bolnice v Ljubljani za vso dobroto, še posebej sestri Dragici in Minki, ter vsem, ki so kakorkoli pomagali naši mami, in z nami sočustvovali ter jo spremili na zadnji poti. Prav lepa hvala vsem. Žalujoči: hčerka Angelca por. Marn, zet Lojze, vnuki: Stanko, Miran, Lojzek in ostalo sorodstvo Kranj, Jezerska c. 136 OSMRTNICA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, stari oče K N E VALENTIN IZ ADERGASA Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 3. septembra ob 16. uri izpred hiše žalosti, Adergas 16, na pokopališče na Trati. žalujoči: sinovi Ivan,v Tine, Ciril, hčerke Mici, Fani, Mar-jetka, Cilka, Angelca z družinami in Polonca s Sandijem ter ostalo sorodstvo. Sprejmem dva mizarska pomočnika. Podjed Jože, mizarstvo, Britof 115, Kranj 4028 Stiskalnice (preše) za sadje oziroma grozdje, novejše izdelave, 90-lilerske, prenosne lahko kupite pri Zupan, Breg 16, Žirovnica 4084 Iščem enosobno stanovanje v Kranju. Dam lepo nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 4085 Sprejmem pomočnika ali pomožnega delavca, nudim tudi stanovanje. Jože Legat, Avtokaroserija, Naklo 132 4086 Samska srednjih let želi spoznati moškega od 40-45 let z nekaj gotovine, za nakup stanovanja. Resne ponudbe poslati pod »Zenitev ni izključena« 4087 Iščem nujmo 5ODO N din posojila. Vrnem po dogovoru. Ponudbe poslati pod »Posojilo« 4088 Mirna uslužbenka išče sobo v Kranju. Ponudbe poslati pod »Plačam v devizah« , . 4039 Oddam sobo dijakinji v okolici Ljubljane. Naslov v oglasnem oddelku 4090 Oddam sobo dekletu, ki dela na dve izmeni. Kranj, Troj ar jeva 8 4091 Upokojenko ali dekle brez službe iščem za varstvo dveh otrok. Plačam dobro, po potrebi socialno zavarujem. Naslov v oglasnem oddelku 4092 Sobico opremljeno oddam dijakinji. Naslov v oglasnem oddelku 4093 Iščem garažo v Kranju, najraje v bližini Kidričeve ul. Kobal Kristina, 1. avgusta 3, Kranj 4095 GOSTILNA PRI MILHAR-JU v Šmartnem prireja v soboto 3. 9. tn nedeljo 4. 9. zabavo. Za glasbo, jedačo in, pijačo preskrbljeno. Vljudno vabljeni 4096 Cenjenim strankam sporočam, da sem s 1. septembrom odprl novo AVTOLIČARSKO delavnico, sprejmem tudi avto-kleparska dela. Ambrož. Vinko, Kranj, Luznarjeva 13 (Primskovo) 4097 Vabim na ponovno otvoritev GOSTILNE — LABORE v nedeljo, 4. septembra. Za obisk se priporoča Ana Drakslfr 4094 Paradižnik 1.80 do 2— N din, paprika 1.60 do 1.80 N din, fige 3 do 3.50 N din,, grozdje 2.50 do 3.50 N din, breskve 4 N din, lubenice 0.60 do 0.80 N din, slive 2 do 2.40 N din, hruške 1.50 do 3 N diim, jabolka 1 do 1.60 M din, solata 2 do 2.50 N din, krompir 0.70 do 0.80 N din, fižol v stročju 2 N din, korenje 1 do 1.20 N din ,pcsa 0.80 do 1 N din, kislo zelje 1.50 N din, zelje v glavah 0.80 do 1 N din, skuta 4 do 4.50 N din, surovo maslo 14 do 16 N din, med 10 do 11 N din, kumarice za vlaganje 2 do 2.60 N din za kg; ajdova moka 2.40 do 2.60 N din, koruzna moka 1.G0 do 1.80 N din, ješpren 2.40 do 2.60 N din, kaša 2.80 do 3.20 N din, proso 1.80 do 2, N din, oves 0.90 do 1 N din, celi orehi 2.80 do 3 N din za liter; živa perutnina 8 do 9 N din za kg; jajca 0.65 do 0.70 za komad. RAZPIS DELAVSKA UNIVERZA »TOMO BREJC« KRANJ razpisuje vpis v: 1. Dvoletno delovodsko Šolo strojne smeri 2. Višji enoletni administrativni tečaj 3. Trimesečni tečaj za pridobitev poklica kurjač centralne kurjave (nizkotlačni kotli) 4. šestmesečni pripravljalni tečaj za sprejemne izpite za vpis na višje hi visoke šole Prijave sprejemamo do 15. 9.1966. Vse informacije v zvezi z razpisom dobite na Delavski univerzi »Tomo Brejc« Kranj, vsak dan od 7. do 17. ure, osebno ali telefonično (21026 ln 21243). ZAHVALA Ob bridki izgubi naše dobre mame, stare mame, tašče, sestre in tete IVANE PELKO GOVEKARJEVE MAME IZ GORENJ se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ji lajšali trpljenje v dolgi bolezni, jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo č. duhovščini, dr. Hriberniku, sosedom, sorodnikom in pevcem. Žalujoči: sin Ivan, hčerke Ivanka, snaha Pavla z družinami I ».■ibj. .a-—•; . .___ 22 OGLASI — OBJAVE 3. SEPTEMBER 1966 * GLAS IZKLJUČNO ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO ZA VAŠ AVTOMOBIL Originalni nadomestni deli vseh najbolj znanih znamk CARELLO $ STARŠ 0 TRICO * FRAN # CHAMPION Žarometi - pomožne luči - brisalci • svečke NADOMESTNI DELI PIRELLl AGAPRESS PIRELLl za vse avtomobile FIAT 600, 750, 1100. 1800 DINARJE SPREJEMAMO PO NAJBOLJŠEM DNEVNEM KURZU Za večerno razvedrilo časopis »GLAS F i AT zanettia porfiri COMMISSIONARIA Velika izbira rabljenih avtomobilov Prodaja originalnih servisnih delov, motorjev in vžigalnikov Trst Via F. Severo, 30 — Telefon 36-154 — 68-120 ZDRUŽENO TURISTIČNO — PROMETNO — GOSTINSKO PODJETJE jrcLnsLurisL • turistične informacije • predprodaja vstopnic za svetovno prvenstvo • organizacija prevozov za dijake in kolektive na prvenstvo • avtobusne prevoze ekip po naročilu • lokalni avtobusni promet okrog jezera • izlete z modernimi izletniškimi avtobusi - mereedesi • menjavo tujih plačilnih sredstev • servisna popravila vseh vrst avtomobilov Vse turistične usluge posredujejo poslovalnice na Bledu, telefon 77-357, Radovljica, telefon 70-189; Bohinj, telefon 76-166; Škofja Loka, telefon 85-242; Domžale, telefon 72-269. Avtoservis na Bledu, telefon 77-285 Priporočamo cenjenim potnikom in turistom naše posebne turistične vožnje po domovini in inozemstvu z najmodernejšimi turističnimi avtobusi. Izvršujemo tudi vse vrste rezervacij, posredujemo nabavo potnih listov in vizumov ter ostale turistične usluge. V moderno opremljenih hotelih v Bohinju lahko preživite svoj letni ali zimski dopust ob možnostih prevoza z žičnico - nihalko na Vogel, kjer boste poleg športnega užitka občudovali prelepe Julijce s Triglavom. Zahtevajte rezervacije v naših hotelih: • Hotel Jezero — Bellevue, telefon 76-138 9 Hotel Pod Voglom, telefon 76-185 9 Hotel Triglav, telefon 76-135 O Touristische Informationen 9 Vorverkauf von Eintrittskarten fiir die VVeitmeisterschaft 0 Organisiert Fahrten fiir Stundenten und Kolektive zum Startplatz der Regatte £ Autobusfahrten fiir Equippen nach Bestellung 0 Lokaler Autobusverkehr rund um den See % Ausfliige mit modernen Autobussen — Mercedes 9 VVechseln fremder Zahlungsvvahrungen Q Servisrepparaturen von Kraftvvagen jeder Art 9 Touristische Gefalligkeiten in den Geschaftsstellen in Bled — Fernruf 77-357; Radovljica — Fernruf 70-189; Bohinj — Fernruf 76-166; Škofja Loka — Fernruf 85-242; Domžale — Fernruf 72-269. AUTOSERVIS in BLED — Fernruf 77-285 Wir empfehlen den geehrten Reisenden und Touristen unsere touristi-schen Extrafahrten mit hochmodernen Autobussen im Inn- und Aus-lande. VVir fiihren alle Arten von Reservationen aus, die Anschaffung von Reise-passen und Visen, sovvie alle iibrigen touristischen Gefalligkeiten. In den modern eingerlchteten Hotels in Bohinj konnen Sie angenehm Ihre Sommer- und VVinterferien verbringen. Dort steht Ihnen eine Schvvebe-Drahtseilbahn auf den Vogel zur Verfiigung, wo Sie nebst športlichen Geniissen eine vvunderschbne Aussicht auf das Julische Gebirge mit dem Triglav haben werden. Verlangen Sie Reservationen in unseren Hotels: 0 Hotel Jezero — Bellevue — Fernruf 76-138 # Hotel »Pod Voglom« — Fernruf 76-185 • Hotel »TRIGLAV« — Fernruf 76-135 RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dan ob S., *., %, »• 12., 13., B., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. 9., 12., 13., 15. 17., 22., 23. in S. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 ori. 8.50 Mala medigra 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —L 10.00 Še pomnite tovariši man Petrovič — 13.30 Pri- NEDELJA — 4. septembra 6.00 Dobro jutro 630 Napotki za turiste 1.05 Mladinska radijska igra Samopostrežna restavracija Kranj Po izredno dostopnih cenah vam nudimo ves dan topla in mrzla jedila ter pijače — priporočamo se za obisk 10i25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.09) Turistični napotki za tuje goste — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Slavni pevci — znamenite arije — 15.05 Igrajo majhni zabavni ansambli — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 »Glasbeni večeri« — 20.50 .športna poročila 21.00 Kličemo letovišče — 22.10- Nočni zabavni zvoki — 23.05 Večer Bele Bartoka PONEDELJEK — 5. sept. 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Otrokov svet v umetnikovem delu — 9.30 Lahka orkestralna glasba — 10.15 Iz češke glasbene preteklosti — 10.35 Naš podlistek — 10.55 t Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti 12.05 Dve koncertantni deli Lucij ana Marije škerjanca — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pojeta Rezika Koritnik in Roman Petrovčič — 13.35 Priporočajo vam — 14.05 Francoska in ameriška glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni inlermezzo — 15.30 Posnetki spominskega koncerta ibora »S. Klavora« - 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 V svetu opernih melodij — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgledi — 19.05 Glasbene razglednice, — 20.00 Panorama zabavnih ■ melodij — 21.00 Rezervirano za reprodukcijo j simfoničnega koncerta — 22.50 l Literarni nokturno — 23.05 Plesna glasba TOREK — fi^seplembra 8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani _ 9.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Odlomki iz opere »Matija Gubec« — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz domače solistične glasbe — 12.30 Kmetijski na. sveti — 12.40 Zadovoljni Kranjci in Beneški fantje — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 S poti po raznih deželah — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz klavirske literature — IS.08 Aktualnosti doma in po sve> tu — 1^.15 Vrtimo globus za* bavnifii melodij — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19,05 Glasbene razglednice -» 20.00 Iz opere Gioriana — 20.20 .Radijska ig¥a — 21.K Pesem godal — 21.35 I/ fo> noteke radia1 Koper — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni progranr JRT — 23.05 Po svetu jazza SOBOTA — 3. septembra Evrovizija 16-30 Evropsko atletsko prvenstvo RTV Ljubljana 1830 Kino — češki film RTV Zagreb lt.45 1 : 1- zabavno glasbena oddaja RTV Ljubljana 1925 Vsako soboto 19.40 Cik-cak 19.45 TV obzornik RTV Beograd 20.08 TV dnevnik RTV Ljubljana 2030 Naše prijateljice živali RTV Zagreb 21.00 Sedma sila — humoristična oddaja RTV Ljubljana 22.00 Prebrisani detektiv — film iz serije Svetnik 2230 Zadnja poročila Drugi spored RTV Zagreb 1830 Včeraj, danes, jutri 18.45 1 : 1 zabavno glasbena oddaja S P O R C D KINEMATOGRAFOV Kranj »CENTER-« 3. s&ptem. amer. barv. CS film ŠERIFOV SIN ob 16. uri, amer. barv. CS film MARCO POLO ob 18. in 20. uri, premiera amer. CS filma MORILCI IZ SAN FRANCISCA ob 22. uri 4. septembra amer. CS film MORILCI IZ SAN FRANCISCA ob 13. uri, «mer. barv. CS film MARCO POLO ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma POSODI MI SVOJEGA MOŽA ob 21. uri 5. septembra amer. barv. film POSODI MI SVOJEGA MOZA ob 16. in 20. uri, amer. barv. CS film MARCO POLO ob 18. uri TELEVIZIJA 1925 Poletna šola 19.40 TV prospekt 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje (na kanalu 9) RTV Beograd 20.30 Sprehod skozi čas RTV Zagreb 22.00 Informativna oddaja 22.15 Rečna ladja — film 23.05 Zadnja poročila NEDELJA — 4. septembra RTV Skopje 9.25 Poročila 9.30 Oddaja narodne glasbe RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja RTV Skopje 10.45 Ventilator — film RTV Ljubljana 11.15 Kapetan TenkeŠ — film 6. septembra amer. barv. film POSODI MI SVOJEGA MOZA ob 16. in 20. uri, amer. barv. CS film MARCO POLO ob 18. uri Kranj »STORŽIČ« 3. septembra madž. barv. CS film ŽRTVOVANI II. DEL ob 18. uri, amer. barv. CS film ŠERIFOV SIN ob 20. uri 4. septembra' amer. barv. CS film ŠERIFOV SIN ob 14. in 18. uri, madž. barv. CS film ŽRTVOVANI II. DEL ob 16. uri, meh. barv. film PUSTOLOVEC ob 2,0. uri 5. septembra amer. barv. film POSODI MI SVOJEGA MOZA ob 10. uri matineja 6. septembra zap. nem. jug. barv. CS film ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ob 16., 18. in 20. uri RTV Zagreb 11.40 Oslo, vikinška metropola RTV Beograd 13.00 Poročila 14.00 Kolesarska dirka po Jugoslaviji Intervizija 14.55 Evropsko atletsko prvenstvo RTV Ljjubljana 19.34 Simfonija št. 4 v G-molu 19.54 Intermezzo RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.30 Rezerviran čas 21.30 Golo mesto — film 21.50 Poje Paul Anka 22.05 Zadnja poročila Drugi spored 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje (na kanalu 9) RTV Zagreb Cerklje »KRVAVEC-« 3. septembra meh. barv. film PUSTOLOVEC ob 20. uri 4. septembra angl. jug. barv. CS film DOLGE LADJE ob 15.30 in 20. uri Kropa 3. septembra franc. barv. VV film KOSILO NA TRAVI ob 20. uri 4. septembra! angl. barv. CS film MILIJONARKA ob 15. in 19.30 uri, franc. barv. film KOSILO NA TRAVI ob 17. url Naklo 3. septembra premiera amer. barv. CS filma POSODI MI SVOJEGA MOŽA ob 20. uri 4. septembra premiera amer. CS filma MORILCI IZ SAN FRANCISCA Ob 16.30 in 19. uri 11.15 Lassie — serijski film RTV Beograd 20.30 Festival narodnih pesmi in plesov 21.45 Serijski film RTV Zagreb 22.35 Informativna oddaja PONEDELJEK — 5: sopt. RTV Ljubljana 18.40 Poročila 18.45 Reportaža RTV Beograd 19.15 Tedenski športni pregled RTV Ljubljana 19.40 Cik-cak 19.45 T V obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 TV drama RTV Zagreb 22.00 Dubrovniške poletne igne RTV Beograd 22.20 Poročila Jesenice »RADIO« 3. do 4. septembra ital. barv. CS film CESAR BORGIA 5. septembra fratic. barv. CS film VITEZ PARDAIL-LAN 6. septembra franc. film LJUBEZENSKA KLETKA Jesenice »PLAVŽ-« 3. do 4i septembra francoski film LJUBEZENSKA KLETKA 5. do 6. septembra ital. barv. CS film CESAR BORGIA D o v j e-Mo jstrana 3. septembra jugoslovanski film KONJUH PLANINO 4. septembra grški film RDEČE SVETILKE Koroška Bela 3. septembra ruski film DOGODIVŠČINE V TANKU Brugi spored RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 1&45 Spored JRT 19.40 Risanke 19.54. Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje (na kanalu 9) RTV Zagreb 22.30 Včeraj, danes, jutri TOREK — 6. septembra lnlcrvizijft 15.00 Svetovno odbojkarsko prvenstvo RTV Ljubljana 18.40 Poročila 18.45 Kratek film 19.15 Partizanske pesmi 19.40 Cik-cak 19.45 TV obzornik 20.00 Celovečerni film 21.30 Zadnja poročila Drugi spored 20.00 Spored italijanske TV Ostale oddaje (na kamdu-9) RTV Zagreb 20.00 Oblomov — roman v nadaljevanjih 21.00 Poročila 4. septembra amer. VV film TIHO, TIHO CHARLOTTE 5. septembra francoski film LJUBEZENSKA KLETKA V Kranjska gora 3. septembra amer. VV film TIHO, TIHO CHARLOTTE1 4. septembra ruski film DOGODIVŠČINE V TANKU ( Kamnik »DOM« 3. septembra amer, film NA DOKIH NEW YORKA ob 20. uri 4. septembra amer. film NA DOKIH NEW YORKA ob 17: iii" 20. uri i Duplica { 3. septembra francoski barv.' film SREČA ob 2'0. uri 4. septembra francoski barv« film SREČA ob 15., 17. in 19.' uri VELIKA RAZPRODAJA! • Moška obleka (elegant) 498 Asch • Perlon srajce (dolgi rokavi — bele) 59 Asch 9 Navlon srajce (dolgi rokavi — barvane) 75 Asch • Letne srajce 52 Asch NAŠE CENE SMO ZNIŽALI OD 20-50 odstotkov • Damski kostimi 259 Asch • Moški in damski perlon plašči 98 Asch • Ženska nogavice s črto 3,80 Asch • Ženske nogavice Perlon (3 pari) 19,80 Asch KLAGENFURT- CELOVEC Priesterhausgasse 10, tel.33-97 BLAGOVNICA SE PRIPOROČA ZA CENJENI OBISK! BRUNI ER GOVORIMO SLOVENSKO! Osnova je strokovni delavec I \ BPT vsi O vsem je dejal politični sekretar CK ZK Slovenije Miha Marinko na političnem aktivu Gorenjske Kranj, 2. septembra — V Kranju je bilo danes posvetovanje vseh predstavnikov občinskih komitejev ZK, SZDL in sindikatov Gorenjske, ki se ga je udeležil tudi politični sekretar CK ZK Slovenije Miha Marinko, sekretar GO SZDL Slovenije Mitja Rode in član predsedstva Republiškega sveta sindikatov Franc Urevc. To področno posvetovanje, kakršna so te dni po Slove- niji, je bilo sklicano na pobudo sindikatov z namenom, da se z družbeno političnimi organizacijami seznanijo z dosedanjim potekom dejavnosti v cilju uresničevanja sklepov IV. plenuma CK ZKJ, in da se po izkušnjah lažje opredelijo za konkretne oblike nadaljnega dela. V glavnem jje bdlo govora o utrjevanju samoupravnega sistema. Udeleženci z Jesenic, Tržiča. Radovljice, Kranja, škofje Loke, Kamnika in Domžal so povedali mnoge slabosti; ovire in težave, ki zadržujejo hitrejše uveljavljanje samoupravljalca v samoupravnem mehanizmu delovnih organizacij in komune. Tovariš Miha Marinko je v svojem izvajanju ob koncu pogovora zelo poudaril vlogo strokovnega delavstva, ki mu je treba dati pravo mesto v delovni organizaciji, v delitvenem sistemu in končno v samoupravnem mehanizmu. K. M. Podrobnejši opis nesreče (Nadaljevanje s 7. strani) kacije umrlih, katera je tudi danes v teku. Uradni predstavnik Direkcije za preiskavo zračnih letalskih nesreč Velike Brita- nije s svojimi sodelavci — latalskimli In miediciinskimi strokovnjaki — sodeluje z našo komiijo. član komiije Dimitrije Ko-vijanič je novinarjem nato JUGOSlAVliC VM0UHOM TttltUMEu in pokal Karavank NASTOPAJO TEKMOVALCI IZ 18 DRŽAV V DVEH KATEGORIJAH IN SICER 250 IN 500 ccm PREDPRODAJA VSTOPNIC PO ZNIŽANIH CENAH V POSLOVALNICAH KOMPASA, SAP-a, LJUBLJANA-TRANSPORTA IN TRANSTURISTA UDELEŽITE SE VELIKE PRIREDITVE NA LJUBELJU! povedal, da je še prezgodaj karkoli povedati o vzrokih katastrofe. Dejal je, da ima komisija več predpostavk, ki jih analizira z nadaljnjo preiskavo, opušča manj verjetne in tako, da bodo na koncu ostale najverjetnejše, ki jih bodo ponovno analizirali. Na konkretnejša vprašanja o verjetnosti nekaterih predpostavk, ki krožijo med ljudmi, ni hotel odgovarjati. Komisija bo jutri (v soboto) še ves dan delala na terenu, v prihodnjem tednu pa lahko pričakujemo naslednje uradno poročilo, ki bo verjetno I vsebovalo tudi že nekatere I podatke o vzrokih nesreče. I člani komisij so nam po- j tem pokazali še dele vrhov dreves s premerom okrog 15 cm, ki so jih našli na kraju, kjer se je letalo prvič zaletelo v gozd. Nedvomno je ta udarec na dolžini 250 do 300 m povzročil okvaro na letalu; nekaj delov letala so že našli. Kaj se je najprej pokvarilo, s katerim delom je letalo zadelo v vrhove dreves, to Še ne vedo. Vzrok nesreče britanskega letala je še vedno zavit v gosto temo skromnih podatkov in hipotez. A. Triler Po sklepu delavskega sveta največjega delovnega kolektiva v Tržiču, Bombažne predilnice in tkalnice, bodo v septembru po vseh oddelkih široke razprave o razmerah, stanju in razvoju te delovne skupnosti v smislu sklepov IV. plenuma CK ZKJ. Na iniciativo organizacije zveze komunistov so sindikalne organizacije, strokovne službe in drugi pripravili za te pogovore precej gradiva, tako da pričakujejo, da bo zelo sproščeno in na široko stekla beseda. Razprave so predvidene o vsem, kar teži kolektiv — od sistema delitve, Razstava slikarja amaterja Petra Jovanoviča V galeriji na Loškem gradu v Škofji Loki so včeraj (2. septembra) odprli razstavo likovnih del slikarja amaterja Petra Jovanoviča, doma iz Dolenje Zet ine pod Biega-šem. Razstava bo odprta do 20. septembra vsak dan od 9. do 12. in 15. do 19. ure. Nedvomno si jo bo ogledalo veliko ljudi, saj je Peter Jo-vanovič, rojen leta 1938 v Dolenji Zelini, kjer je po petih razredih osnovne šole ost/ doma kot kmečki delavec, pravi slikar samouk, ki nadaljuje bogato tradicijo ljudske umetnosti. O razstavi bomo več pisali v prihodnji številki Glasa. programiranja organizacij« dela pa do delovanja samoupravnih organov in uveljavljanja delavcev v razvejanem mehanizmu samouprave. — K. M. NSU ABARTH Originalni rezervni deli prižigalniki — preproge prevleke prodaja Avtomobilski salon CATULLO TRST ulica Fakio Sevcro 34. Telefon 38-820 S S IN URADNI VESTNIK GORENJSKE izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj. Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. Telefoni redakcije In ekonomske propagande 21-835, 22-152, naročniški oddelek in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. ali 170 s. d. Cena posameznih številk 0.40 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. ali 40 s. d., ta nenaročnike 0.50 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo