THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF I AMERICA. ^uMMUimuiuiiiiiirnHniHiiiimumumuui Geslo: Za vero in nafod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOI IFTIT — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CH1CAG1 IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER. COLO NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. iiiimiuiiiiiiiiuuiiiiifliiiuiiiuuuvjumuHn^ ŠTEV. (No.) 120. CHICAGO, ILL., PETEK, 31. JULIJA — FRIDAY, JULY, 31, 1925. LETNIK XXXIV Nemiri v Italiji. FAŠISTI NAVALILI NA GLAVNI STAN POHABLJENIH VOJAKOV IZ SVETOVNE VOJNE. — BOJI MED FA- ŠISTI IN NASPROTNIKI -o- Neki italijanski list, ki izhaja v New Yorku je dobil iz Rima poročilo o spopadih v Parma med fašisti in nasprotniki sedanjega režima. Poročilo tudi pravi, da so fašisti napadli glavni stan pohabljenih voja-,.kov, za kar se izgovarjajo, da niso nameravali nič hudega storiti, hoteli so jim le ponudili fašistovsko zastavo. Neka brzojavka iz Rima se glasi, da je neki predstojnik bil primoran zaključiti konvencijo na univerzi, kjer se je preostro kritiziralo neke spremembe učnega reda, katere je predpisal fašistovski prosvetni minister} Gentile. Mussolinijeva vlada si je zadnje čase veliko prizadevala, da bi ustavila padec lire, kajti od tega je odvisen kredit Italiji, katerega namerava iskati, najbrže v Ameriki. Iz Palermo v Siciliji poročajo, da je prišlo pri neki politični seji na kateri je bivši pre-; mier Orlando naznanil za prihodnjo občinsko volitev nasprotno listo, do spora, ki bi bil imel gotovo krvave VLADE SE NADALJUJEJO. NAPAD RIFIJAN- CEV ODBIT. Rifijanci so napadli v noči francosko posadko, katero je vs-pesno branilo le 35 mož, sovražnika je biio veliko večje število. Fez. — Poročevalec chica-ške .Tribune, ki se,na na bojnem polju v Afriki poroča o junaškem boju male čete, bro-ječe le 35 mož, ki je vspešno odbila napad sovražnika, katerega število je bilo do 1000. Na samem, ograjena z bo-j. dečo žico v Ain Bouaossa stoji skromna francoska utrdba, katero je čuvala mala Četa Francozov. V noči od torka na sredo-se je posvetilo nad posadko, čulo se je prasketanje pušk — signal, da je posadka napadena od številnega sovražnika. Bojni pl^s se je pričel in še pred-no je napočilo jutro je bil napad odbit, na bodeči žici je ob-viselo večje število Rifijancev, VZROK OBOROŽEVANJA. Strah pred napadom drži evropske države pod orožjem. — V splošnem si pa vsi narodi želijo le miru. Williamstown, Mass. — Maj. Gen. Sir Frederick Maurice, ki je bil za časa svetovne vojne načelnik generalnega štaba Vel. Britanije je na tukajšnem "Institute of Politics'' podal svoje mnenje zakaj se narodi oborožujejo. Glavni vzrok za to je bojazen pred napadom. Vsaka država vidi v svojem sosedu sovražnika, vsled tega se oboružuje. Po mnenju gen. Mauriceja pa ni za pričakovati nove velike vojne pred najmanj 20 leti. Vsi narodi si želijo — ne le želijo, — tudi potrebujejo miru. Francija se boji Nemčije — in države, ki mejijo na Rusijo se bojijo Rusije. Državice, katere so nastale po mirovni pogodbi — Čehoslovakija, Jugo- KRIŽEM SVETA BANCROFT UMRL. Ameriški poslanik v Tokio je po večtedenski bolezni pre minul. — Truplo bo najbrže pripeljala v Ameriko japon ska bojna ladja. Tokio, Japonska. — Ameri ški poslanik v Tokio Edkar Addison Bancroft je umrl. Govori se, da bo Japonska vlada odredila, da se bo truplo prepeljalo v Ameriko na japonski bojni ladiji. Poslanik je bil bolan tri tedne, celi ta čas se ni mogel ganiti s postelje. Zadnje dni je bilo že poročano, da se mu je stanje nekoliko zboljšalo. Mr. Bancroft je bil dobro znan v trgovskih krogih v Chi-kojnen.u hvaležni, ker se je po-\cago, kjer je bil kot advokat, — Panama. — Na potu proti Zdr. Državam je gen. Leonardo Plaza, bivši predsednik republike Ecuador. Plaza je bil izjrnan iz domovine med zadnjo revolucijo, katera je bila naperjena proti predsedniku Cordova. •— London. — Ministrstvo za zrakoplovstvo v Angliji je naročilo v Ameriki veliko število padalnih naprav za vojaške zrakoplove, kar pa je naletelo na velik odpor pri angleških podjetnikih, kajti naročilo bi se lahko izvršilo doma. — Manila, P. I. — Tudi Fi-lipinci izražajo sožalje k smrti W. J. Brvana, kajti oni so po- Iz neodrešene domovine. FAŠISTI PREPREČILI BLAGOSLOVLJENJE NOVIH ZVONOV V BARKOVLJAH.— ROPARSKI NAPAD NA VIPAVSKEGA DEKANA. — DRUGE VESTI. Fašistovsko nasilje. Tržaški "La Sera" poroča: Dne 28. jun. t. 1. je bilo v Bar-kovljah napovedano slovesno blagoslovljenje novih zvonov, pri čemer naj bi bil navzoč tudi škof dr. Fogar. Barkovljan-ski fašisti so pa zvedeli, /la nosi eden izmed novih zvonov namesto latinskega slovenski na- Se vedno granate. Te dni so našli trije pastirji v gozdiču pri Proseku nad Trstom granato. 11 letni Andrej Kante je začel s kamen jem tol-či po granati, ki je pri tem eksplodirala ter njega in njegovo 13 letno tovarišico Justino Mil ič, na mestu ubila, 13 letnega Alojzija Guština pa težko tegnfl za njih pravice in podpiral njih zahtevo po neodvisnosti. — Hongkong. — Polovico prostovoljcev, ki so se odzvali pozivu proti nemirom, ki so na- slavlja in Finska, kakor že pre-!sta,i vsled »tavke proti inozem-je obstoječa Romunska, vse so cem Je dobilo "kaz. odložiti o- pod vplivom strahu, da bodojrožie» tlldi ostali se kmal° P°" napadene. {vrnejo domov. i — New York. podjetnik in železniški uradnik. Leta 1924. ga je predsednik Coolidge imenoval posla-l nikom za Japonsko. Japonci so novega poslanika z radostjo sprejeli in mu priredili sijajen sprejem. Veliko je napravil dobrega pokojni za sporazum med Japonsko in Zdrž. državami, vsled tega so pis. Razen tega so "sklepali,,J ranila. Pred letom dni je grada bo im^ia slovesnost politič- nata ubila očeta sedaj pone-ni značaj, ker je napovedana srečene Justine Milic, na — Vidovdan. Zato so fašisti nastopili pri škofu Fogar-ju, ki so ga opozorili, da se hoče verska prireditev zlorabiti v politične svrhe. Škof dr. Fogar je na to odredil, da slovesnost oclgodi. Vse to je zgodilo zadnji dan, ko se je že zbralo ljudstvo pred cerkvi- Dalje pravi tudi general, da je splošna želja Evrope, naj bi se ukrenilo nekaj, kar bi preprečilo novo vojno. posledice ! in kr°£ kuPe n»Padal-ako bi ne bila še pravočasno]cev' ki so sv°Je Junaštvo Pla" vmes posegla policija. Ko so čali s življenjem. Francoski poveljnik gen. Naulin se je kmalo nato z letalom pojavil nad glavami junaških branilcev in jim čestital. Rifijanci so tudi napravili o-fenzivo na takozvano sveto vas se vračali od seje, je pa skupina fašistov napadla Orlandov avto in pobila šipe s palicami. Prišla je četa vojakov, ki je napravila red in preskrbela, da se je Orlando varno pripeljal na svoj dom. V nekem govoru, ki ^a je Orlando izvajal v Palermu pred \eliko množico opozicije iz mesta, je silno kritiziral vlado Mussolinija. Dejal je, da absolutna avtokracija bi bila bolj--ša, nego je fašistovska vlada. -o- Prizadevanje preprečiti stavko v Angliji. London. — V sredo je bilo na seji med zastopniki obeh strank veliko prizadevanje, da bi se prišlo do sporazuma, ki bi preprečil premogarsko stavko, kajti ako izbruhne, bo 5,000.000 ljudi odložilo delo. Lahko si mislimo, kaj pomeni 5,000.000 delavcev na cesti. Nehote se spominjamo besed nekega viš-l -o- jega državnika v Angliji, ki je lov na boljševike v Argentini, dejal, da ako pride do stavke, bo Anglija na robu največje notranje prekijcije. V pondeljek IZJAVA LASTNIKOV - PREMOGOVNIKOV. Atlantic City, N. J. — Last niki premogovnikov trdega pre moga so na konferenci izjavili, ] pravice da so imeli pri 18,000.000 ton parni k k» li, kapitan parnika je priznal, logg je dejal, da je smrt Banc-da so izložili žganja v vredno-! rofta velik udarec za ameriško Isti $250.000, kateri je že v ro- vlado, glede na odnošaje z Ja-jkah trgovcev. Augusta so imeli ponsko, ker on je bil na Japon-že dalje časa na piki kot eno skem priljubljen ne le v višjih j najdrznejših tihotapskih ladij, temveč tudi v priprostih kroji končno je le prišla v roke gih. I * | Kitajci ugrabili Amerikanca. tB™itenbergerja roparski na- Hrvatski delavci na Reki so zelo na poti Italijanom. Njihove novine kriče, da je od 1.000 delavcev 65% Hrvatov se poleg nekaterih tujcev. Hočejo, se da bi se ti hrvatski delavci takoj zamenjali z italijanskimi. Italijanska vlada se sicer obve-jo. Župnik je z balkona pojas- zuje za popolno varnost in celo nil ljudem, da jo slovesnost od- ravnopravnost Jugoslovenov na ložena. Pri tem je pa dal raz- Reki, dopušča potem gonjo umeti, da se je bil na škofa iz- proti njim, dasi so na primer vršil pritisk. Nato so nastopili j hrvatski delavci na Reki nu jno ki so prekinili potrebni in edini, ki delajo! -—o- Tihotapski ga Japonci visoko čislali. , { . . .. Augusta so zajeli eol- Ko je dospela žalostna vest . " ., * . . j -i • „ j L ___t- . t> i t-* - i župnikov govor in razpustili inski uradniki na Hudson re- o smrti v Belo hiso, je vsakogar < , Jr , ... . - . v Ji - i-• „ r» - • * - M T- 1 Zbor. — Fe latinščine tržaške- Tragična smrt župnika Sedeia i. 24 moz posadke so aretira-1 pretresla. Državni tajnik kel-! ... , ... . , 5 pnRa ^eaeja. ga italijanskega lista m težko ; „ .. XT„ , . _ J . ^ , umeti ! Župnik Nikolaj Sedej v Oblo- kah se je šel popoldne 29. Pr- D . . j . . j m- kopat, ne da bi o tem koga Roparski napad na vipavskega obvestn Ker dekana. Iz Vipave nam poročajo: Dne 29. junija ponoči je bil izvršen na vipavskega dekana g. Wezzan, maroško Meko. Wez- j premoga, to je 20 odst. letne zan je ključ do zapadne fron- produkcije od 50 do 55c. pri tote Francozov. Tega napada so ni zgube, vsled padca cene me-se udeležili člani plemena J^ seca aprila. To so izjavili v do-balla, kateri imajo pod orožjem jkaz, da jim res ni mogoče pri-nad 20.000 mož. Oni si priza- goliti na zahteve rudarjev po 10 deva jo dobiti pod svojo povelje odstot. zvišanju k sedanji pla-vsa plemena v tej okolici, kar jim ne bo težko. Zapadno od Wezzan je sovražnik prodiral proti jugu, z namenom, da prodre francosko črto med Wezzan in Kenitra. Maršal Petain in diktator Pri-| mo de Rivera sta bila v sredo v j dolgem i-azgovoru v Tetuan.i Delala sta načrte o skupnem delovanju proti Abd-el Krimu. Maršal je nato odpotoval proti Parizu, da poroča vladi o stališču. ci. Dalje pravijo lastniki, da do leta 192-1. so še lahko ugodili zahtevam rudarjev, ker so ta čas bili v stanu zvišati tudi ceno premogu, kar pa sedaj ne morejo, vsled tega bi morali poseči v lastne žepe. Toraj lastniki so odločni, o ni ne odstopijo, in ker vrana vrani ne skljuje očesa, se bo najbrže tudi vrjelo njim. Radovedni smo le, kako bo nastopil predsednik Coolidge. Na račun ljudstva so bili pre-mogarski bai*oni pri volji vse storiti, sedaj pa, ko se gre zato, da bi se ogromni dobiček, ki ga imajo malo skrčil, bodo pa raje pustili, da bo prišlo do stavke. -o- Načrt za 4,000.000 gledališče. Chicago, 111. — Balaban & Katz, katera imata že več velikih gledališč v mestu sta pusti-__grozili, da bodo parnik spustili!la napraviti načrc za novo veli- denar a od klju-i z dinamitom v zrak, nakar so|ko poslopje, v katerem bo gle-enarja po ju j Rugi 0(jp]ujj proti Kubi. 15 mož' dališče, in sicer na Washington je ministrski predsednik Bald- Buenos Aires, Argentina. — Policija v Buenos Aires išče 15 boljševiških agentov, kateri so iz Montevideo, — Newport, R. I. — Miss C.' Vanderbilt je bila včeraj operirana na slepem črevesu. Operacija, ki jo je izvršil dr. Joseph Blake se je posrečila. — V mesecu juniju se zaznamuje nekaj manj smrtnih slučajev po avtomoliskih nesre čah, kakor jih je bilo meseca! maja. V Chicagi in okolici je; bilo od januarja t. 1. do danes 418 oseb ubitih skozi avto, krogla jih je usmrtila 223 in strupeno žganje 136. — Berlin. — Neki ameriški turisti v Furstenbergu v Nemčiji so se sprli z nekim lastnikom garaže, kar je privedlo do pretepa, posredovala je policija in vspostavila red. Ko je policija odšla so pa domači A-merikance nagnali s kamenjem in palicam, dva od njih sta dobila težke poškodbe. -o- Peking, Kitajska. — Kitajski banditi so ugrabili Amerikanca dr. Harvey J. Howard-a, za katerega izpustitev zahtevajo večjo svoto denarja in mu-1. „ . , ^ , nicijo za puške. Zahtevo so po- Je pac v temi naseL Dekan Je Jspal (bilo je okoli 2—3 pono- pad. Po mnenju g. dekana je prišel ropar Čez dan v župnišče in je ostal tam skrit. Vzel je dekanu iz žepov 101 liro, zlato uro in razne druge stvari, kar ga le dolgo ni bilo nazaj, so ga začeli njegovi domači iskati in slednjič so ga našli v vodi mrtvega. Pokojnik je imel srčno napako in ga je v vodi zadela kap. Župnik Sedej je sorodnik goriškega nadškofa. win konferiral z rudarji, v to- Prišlj sernkaj . , .. . . j , preoblečeni kot mornarji s sov- rek z lastniki in v sredo z obe- ~ . __ / , , letskim parnikom Vazlav vo- ma strankama skupno. J , • . rovsky. Kapitan parmka je 1- mel tukaj Jiamen naložiti žito kože. Člani takozv. argen- pa Rudarji so si v svesti, da je pravica na njih strani in ne bo-j* do odstopili tudi če pride do .. . tinske patnjoticne lige so stavke. jslali na ameriškega konzula v Mukden, kateri se je takoj obr-jnil na merodajno mesto za po-!moč. Howard je bil ujet dne 20. julija ko so banditi napadli večjo družbo, pri kateri priliki so tudi usmrtili Amerikanca Morgan Palmerja, kateri je že bil več let na Kitajskem. -o- Velika vročina na Švedskem. Malmo, Švedsko. — Od tukaj poročajo o veliki vročini, kakršne še ne pomnijo. Pretečem teden je bilo tudi več neviht in strela je udarila na več krajih, kar je povzročilo požare v mestih in gozdovih. Smrten padec s kolesa. Pred dnevi je padel 521etni gostilničar Alojzij Sfiligoj na poti iz Ločnika s svojega, kole-jči). Nato je ropar hotel udariti W pri čemer je zadobn težke g. dekana s sekiro po glavi, se-|notranje poškodbe S$U*oj kira pa se mu je snela s topo- prepeljali v sanatorij^v Ponarejalci čem. Detrot, Mich. — Pet moških in dve ženski so oblasti tukaj aretirale, na sumu, da so ponarejali ameriške bankovce, katerih se je našlo tudi že v Chicago večje število. Detektivi so vdrli v startftvanje, kjer je bilo vseh sedem, našli pa niso nikakega stroja za izdelovanje, pač pa večje število bankovcev po $20.00, katere se težko loči od pravih. posadke je pa parnik zapustilo kot bi bili dezerterji, a so le preoblečeni agenti, katere zdaj išče policija. -o- — Lakehurst, N. J. — Zračna ladja Shenandoah se je vrnila srečno z poleta, ki je trajal 30 ur v slabem vremenu med gromom in bliskom. Veliko zapreko je delala tudi megla. blvd. in Crawford ave. Poslop je, ki bo eno najmodernejših te vrste bo veljalo $4,000.000. V poslopju bo poseben oddelek kjer bodo lahko matere pustile svoje male otroke, katerim se bodo kazale slike njim primerne, dbčim bodo matere pri veliki predstavi. V poslopju bo tudi igrališče za otroke s telovadnim orodjem, ŠIRITE LIST "EDINOST" Obupno stališče na Kitajskem Šanghaj, Kitajsko. — Šang-hajsko pristanišče, katero se lahko meri z newyorskinj, propada. Tukaj, ko je nekdaj cvetela trgovina; parniki so prihajali in odhajali, bilo je življenje, danes je vse klaverno in s strahom gleda, kaj bo jutri. In vsega tega je krivo to, ker se velesile ne morejo sporazumeti, zlasti Francija in Anglija sta še vedno navskriž glede Šanghaja. Kitajska je do grla sita angleškega gospodstva nad finan-co in trgovino v Šanghaju in bi žrtvovala vse, samo da bi se jih znebila. Kitajski narod vsled tega silno trpi, a tudi inozemski trgovci preživljajo britke čase, kajti veliko jih je že zaprlo svoje trgovine in preje bogataši so da1 nes siromaki. Iz cele države poročajo o strašanskih nevihtah, ki so napravile ogromno škodo. -o- rišča in tako je g. dekan ušel smrti Nato je začel g. dekan klicati na pomoč, na kar so prihiteli ljudje. G. dekan ima sedem ran na glavi. Vsa Vipava je preplašena pod vtisom tega dogodka. Roparji v Istri. Dne 28. junija t. 1. ponoči se je pripetil v neposredni puljski okolici ob cesti, ki vodi vi Vod-njan, krvav roparski zločin. Doslej neznani roparji so udrli v hišo kmeta Roka Ivančiča, u- V JUGOSLAVIJO. ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne xre» s pošto in zanesljivimi bankami strelili najprej njega, nato pai ^^ .in n*še »ošiljatve so * „ stavljene prejemniku na dom ali a so Justa, kjer je nesrečnež podlegel za-dobljenim poškodbam. -o- Samomor železničarja. Med Opčinami in Sežano na "gmajni" so dobili obešenega 301etnega železničarja Pavla Milica iz Velikega Repna. DENARNE P0ŠIUATVE Dawes na počitnicah. I Wagon Wheel Gap, Colo. — j Podpredsednik Dawes si je iz-I bral za oddih prostor, kjer ga gotovo ne bo nihče motil. Do najbližnega mesta ima 17 milj, do železniške postaje pa sedem milj. To so p^e počitnice Da-wesa v teku dveh*let. Oslo, Norveška. — Kapitan Roald Amundsen, kateri se je pred kratkim vrnil iz nevspele-ga potovanja proti severnemu tečaju bo v kratkem ponovil poiskus, in sicer z novimi letali, ki bodo opremljeni z motorji po 2000 konjske moči, s katerimi bo lahko poletel iz Spitz-bergov do Alaske, ne da bi mu bilo treba med potjo kje pristati. težko ranili tudi njegovo ženo. 'Sosedu, ki je hotel priteči na pomoč, so pomerili puško na | prsi in ga prisilili, da se je u-maknil. Nato so roparji preobrnili celo hišo ne meneč se za jok in krik treh otročičev, starih od 7 mesecev do 3 let. Polastili so'se 8000 lir gotovine. -o- Oblak se je utrgal nad Pulo 29. pr. meseca in napravil v mestu, posebno pa v okolici po polju velikansko škodo. Vihar in naliv je trajal dve uri. -o- Zaplemba komunističnih knjig. Po nalogu goriškega podpre-fekta je bila zaplenjena druga izdaja od Janka Kralja spisane knjige "Boji malega naroda" iz zbirke "Rdeče knjige," katero je pričela izdajati kmetsko-delavska zveza v Gorici. B* vsake« zadnjo poŠto točno in brez odbitka. Nage cene za pošiljke v dinarjih in it rab so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din..... .... $ 9.55 1,600 — Din..... 2.5Q0 — Din..... 5,000 — Din..... . . S 93.00 10,000 — Din..... .... $185.00 100 — Lir .... .... $ 4.45 200 — Lir ____ 500 — Lir .... .... $ 20.50 1,000 — Lir .... at Pri poiiljatvah nad 10,000 Din. nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestolcrat nt* nja, dostikrat docela nepričakovuto je absolutno nemogoče določiti cen* vnaprej. Zato se pošiljatve nakaiaj« po cenah onegn dne, ko mi spreja* mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO ! POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse poSUjatve naslovne na—SLO VENSKO BANKO ZAKRAJ&EK A CEŠAREK 455 W. 42nd ST., NEW YORK CITY 'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST" Prvi lit najstarejli slovenski katoliiki list v Ameriki. Amerikansld Slovenec ustanovljen btfc 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanaki Slovenec established 1891. Edinost 1914. Isfaaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday. Thursday and Friday. — P U B L I S HE D BY: — Edinost Publishing Company 1849 — West 22nd Street, Chicago, EL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom aa zahtevo. Advertising rates on aplication. ■AROČNINA: Za Zedinjene države za cclo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za cclo leto.......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4-00 For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 " For Chicago. Canada and Europe per half year----$2.50 Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopis* brez podpisa se ne ozira. Entered as second das matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago, III., under the act of March 3rd 1870.___ _ "Amerikanski Slovenec" zmagal! V dobi od 23, junija do 25. julija je vladalo med naročniki in čitatelji našega lista veliko zanimanje. Dnevno so prihajala pisma v velikem številu z glasovnicami za bodoče ime našega lista. V teh dneh smo imeli resnično priliko spoznati veliko ljubezen in zanimanje do našega lista od naših zvestih naročnikov in čitateljev. Zanimiva so pisma, ki smo jih prejeli v tem oziru. Kolika navdušenost, koliko zanimanje za eno ali drugo ime. Zlasti starejšim Slovencem Amerikancem je priljubljen "Amerikanski Slovenec" — mnogim tudi Edinost, ki je šla : tekom zadnjih šest let skozi najsrditejše boje, ki so se bili med , ffktbiTrrfrr dobrim na polju ameriškega Slovenstva. Kako veselje je-zavteclalo, ko sta se združila pred dobrim letom, ko je kupila Slovenska katoliška tiskovna družba Edinost list "Amerikanski Slovenec" in ga tako rešila pogina, ker nahajal se je v tujih rokah. 2e tedaj smo povdarili, zakaj smo žrtvovali, da smo rešili list, zato namreč, ker list "Amerikanski Slovenec je veteran in starosta vseh slovenskih časopisov v Ameriki. Prvi je prinesel slovenskemu ljudstvu na tujih tleh v Ameriki slovensko tiskano besedo, zanimive novice iz domovine in odvsepov-sod drugod. Zato se ne čudimo, da so naši naročniki se sedaj izrekli v veliki večini za ime "Amerikanski Slovenec." Za ime "Amerikanski Slovenec" je volilo malo manj, kakor tri četrtine naročnikov. Za ime "Edinost" ena četrtina. Nekaj glasov pa je bilo oddanih za oba imena skupaj, kakor doslej in nekaj za popolnoma novo ime* "Amerikanski Slovenec" je torej zmagal. S prihodnjem tednom bo list začel izhajati s samo enim imenom "Amerikanski Slovenec." Tiskarna in delniško podjetje pa ostane pod imenom Edinost, pod katerim imenom je inkorporirano. Večina je zmagala in ta je odločno zahtevala s svojimi pismi, da hoče, da ostane katoliški list' Amerikanski Sloveenc kot prvi slovenski list v Ameriki na površju, ki je šel prva leta skozi enake hude boje za vero in narodnost. Večina hoče, da list, ki že 34 let junaško brani sv. vero pred sovražniki, nosi zastavo^ še naprej ter se še krepkejše postavi v boj za principe slovenskih katoličanov v Ameriki. * Tako torej na željo večine, bo naš list nosil, v bodoče ime "Amerikanski Slovenec." Priljubljeno je našemu narodu to ime in zato ga zahteva. Prepričani smo, da bo s tem našemu narodu silno ustreženo, in da bodo naši rojaki po naselbinah ponosni na svoj naj-/ starejši katoliški list "Amerikanski Slovenec" ter, da bodo šli še z veliko večjim navdušenjem na delo za ta svoj najstarejši slovenski list v Ameriki, da bo čimpreje postal kat. dnevnik, katerega si našei ljudstvo tako srčno želi v tej novi domovini. "Amerikanski _Slovenfig" bo hodil odslej isto pot, kajyor-j^ ^ hodil doslej naš list. Njegovog^oTrr^"vero in narod — za pravTcTr-fri resnico — od boja do zmage," bo ostalo še nadalje zapisano z neizbrisljivimi črkami na njegovi zastavi. Bolj kot kedaj bo odslej zahajal med svoj slovenski narod v Ameriki z novim pogumom, z novo mladeniško navdušenostjo bo vodil boj za. vero in narod in ne bo miroval, dokler bodo nasprotniki Križar-jia delu s svojo zlobo in svojimi hinavskimi nameni, da bi Uničil v slovenskih srcih sv. vero in staro slovensko ljubezen do sv. Križa. To so njegovi principi in za temi principi bo stal in se bojeval in v to mu pomagaj Bog in ti dobro slovensko ljudstvo, ki si raztreseno po vseh delih širnih Združenih držav, ga pa podpiraj krepko v njegovem boju za resnico in pravico. S temi upi in s temi nadami bo, začel "Amerikanski Slovenec" novo dobo. Nas ameriških Slovencev pa je dolžnost, da storimo vse kar v naši moči, da mu pridobimo v najkrajšem času še potrebno številp novih naročnikov, da bo začel skoraj izhajati dnevno. Ali se ne spodobi, da katoliški Slovenci pomagamo najstarejšemu slovenskemu listu v Ameriki, da postane dnevnik? Gotovo, to je tudi naša) sveta dolžnost! Zato na delo rojaki po vseh naselbinah, da dvignemo list čimpreje do dnevnika ! Cleveland, Ohio. blatenju, (ki pa jaz verujem, da samo zato, ker je bil katoliški duhovnik), pa si jaz upam zapisati, da je bil vzor domo- citiram še par stavkov o njem, vendar malo več upoštevanja vredni kot je Mr. Richard Za-vertnik. V "Ljubljanskem Zvonu'' leta 1917 str. 610. pravi o njem pesnik O. Zupančič: . .Mož preprost, dober, kakor vsaKdanji kruh, genij ne za luksus, nego za potrebo, genij širokih mas — kje je tvoja skrivnost, kje tvoja veličina?" — In pisatelj Ivan Cankar, ki je v socialističnem "Napreju" leta 1917 pisal nekrolog v štev. 73, 77, 78. je končal z besedo: "Nič žalosti ob tem grobu!" Bolj nego nekdaj zaupajmo v svoj narod, verujmo vanj in njegovo slavo! Kajti njive, ki je imela take orače in take se-javce, ne pomori slana, ne pobeli toča in žetev bo obilna, k9 pride čas!" Vi Mr. Zavertnik pa kljub temu trdite, da je pokojni xlr. Krek delal proti interesu slovenskega ljudstva. Pokazali ste "Moje delo je knjiga ljubezni — odpri jo domovina, da boš videla, kdo ti je pravičen sin. Dal sem ti kar sem imel; če je bilo ve- ___„ „ . - , ,, liko ali malo - Bog je delil - vinskega patriota, vzor clove- Bog razsodi. Dal sem ti srce in koljuba, vzor politika in enako svoj razum, svojo fantazijo in svo- duhovnika. Vedite, da ste Vi jo besedo, dal sem ti svoje iivlje- ... i i » •. nje — kaj bi ti še dal? _ (Ivan Zavertnik prvi, ki ste vrgli joral brazde prave slovenske Cankar: Bela krinzatema str. 58 kamen v njega. Vsi brez raz- kulture, ki čutil s trpečimi, ta ttea>e s tem, da velikega slovenskega moža nič ne poznate, le proti- sal zase in za sina in verski fanatizem, kontrolira strah pred konvencijo. Vaše duševno stanje. On, ki je citirano "Motto" v knjigi ob L dr. Jan. Ev. Kre^ca). 50 like političnega prepričanja, je protislovenski, Vas raz-tudi socialisti, zakatere se Vi urnem, kajti gotovo merite Med Londonom in Moskvo ne vladajo nič preveč prijateljske razmere. Angleži so poznani že od nekdaj kot pravi mednarodni kramarji. 2idje v Moskvi, ki slučajno načelujejo slovanski Rusi>i so pa dediči pravega izraelskega kramarskega značaja. Torej kramar proti kramarju, za tujo slovansko kožo! * * ♦ Iz Willow Springa. — Ti dragi mimogrede, deni no to le v tvojo kolono, ki jo tudi tukaj v senci košatega drevja s zanimanjem čitamo. — Jaz sem slišal, da sivega Zafrknika silno nervoznost lomi. Kamorkoli se poda ga zalezuje klerikalni zmaj pa narodnjaški medved. Kaj bo z revežom predno bo konvencija prišla. To bo še pi- kazal Težko mu je, kakor grešniku, ki se približuje spovednici. — Old timer. mmm HP „ Prispevano iz So. Chicage. Zgorajšne be- naudušejete, so bili toliko do- čevlje po svojih. Delal je protij— Le papirnati pravzaprav sede, n,a š ega gtojni, da so ob njegovi smrti, slovenski kulturi, ker se je bo-velikana v pisa- pravično izražali se, da je slo- ril z vso duševno silo v državni besedi Ivana venski narod z dr. Krekom zgu- nem austrijskem parlamentu Cankarja, so na ^jl največjega moža, kar jih je za pravico zatiranih, ko je leta prvi strani knji-[jmeja slovenska zemlja. Vsi|l®00 z vso odločnostjo izjavil, ge, ki je izšla ob 50 . . listi, bodisi tega ali onega na- da odklanja kandidaturo, ker letnici ziranja so pisaIi Q njem g spo_ po njegovem prepričanju, je njegovega ziv- štovanjem> če prav se nisQ std_ boljše, da ostane doma, da se ljenja in delo- njajj z vgem njeg0Vim poi. pro. posveti znanstvenemu in orga-temu faranu, da naj kaj takega nikar ne svetuje žarkometu, ponarejeni in ne pravi faran sv. Jurija se je 11. julija mogočno razkoračil kot petelin na gnoju in je v Prokleti prekun-štno svetoval žarkometu, da naj žarkomet, zjutraj in zvečer sveti po So. Chicago. Jaz zares faran svetujem papirna- VSria n^8€ga gramom, priznali so mu, da je »izatoričnemu delu, je celo li velikega Jan. bn najveeji slovenski domoljub. ^mlen "Slov. Nar." pisal, "da In ne samo slovenski, tudi listi 'e Krek mož Poštenjak, nesebi- K r e k M. E. TEKAVEC. Vem da če jaz dn)gih narodov so jgali Q „jem ™n. požrtvovalen m resnično pu V Lš vi 1 II t 111 *" ~ - — ~ —- ~ , v dostojnerj tonu a Vi, ki se za njegovo veličino, da ne morem mednarodnega narodnjaka pri-»ičesar storiti v njegovo slavo. pravite: da kMm Ivajti moz kot, je bil on si je|dn Kreka protislovanska prepričan v tistih idejah, ki jih ker drugače, se bo zjutraj preveč videlo krvave oči "učenja- kov." Na večer bo( žarkomet pa zopet preveč razsvetlil gotovo smetišče. Veš kaj papirnati faran, je treba svetovati previdno. Ali si že pozabil, da prijateljski nasveti so bili še vedno dragi. Še nekaj. Preveliko svetlobe, zavedaj se, je za nekatere ljudi preveč nevarno. Bodo še bolj slepi po^žarkometu. Papirnati faran, imej vendar usmiljenje s svojimi tovariši. Prijateljsko svetujem, ne preveč razsvetljevati s žarkometom, drugače se ne bo videlo samo v glavo in žep, ampak še v dno preplašene duše. To bo pa prehudo in neusmiljeno. Boljše bo hoditi polževo pot in sline požirati. Kaj se boš ošabno širo-koustil znani in usmiljeni rodoljub. Kaj se pa pravi faran briga za pisanje Proklete. Kdo se pa zmeni za takega farana, ki je podpisan pod kakšnim kratkim dopisom, ki nič jie pove, kaj pravzaprav hoče. — Zares faran sv. Jurija. Gospoda na Lawndalp kaže med seboj velikansko solidarnost. Skupaj drži, kakor klošč. Ne izda prav nič, še tistega ne, kar bi mogla in kar od nje zah-* teva članstvo. Iz Pennsylvanije je zadnje čase prišlo več takih stvari, ki se imenujejo menda protesti, pa gospoda ima trdo kožo, kaj njej mar in kaj jo briga, če protestirajo slovenski delavci proti umazani in nedostojni pisavi njih glasila. Tako mora biti, kakor očka zahtevajo pa je amen. Članstvo pa sme zato plačevati visoke ases-;mente in prejemati batine od diktatorjev. pravi človekoljub in da nadkri- imenujete, glede slovenske duhovščine je izrekel sodbo: l". . .Da si sem naprednega miš- ■HHMPmHHHIRIHH ^I R„ i----^_i__,ijenja, sem globoko uverjen, spletel nesmrtno slavo, proti jugoslovanska. Preberite "ese.biCen človek» ki žrtvuje vse on, kateri pravite, da je delal slovenskega naroda, brez slovenske duhovščine ne bi več imeli in si ga brez nje hiti misliti ne moremo, kar je dokazala majniška deklaracija. va dela so krona in bodo živela v slovenskem narodu, dokler se bo pretakala kri po žilah slovenskega rodu. kaj je pisal list "Stajerc" leta 1917 št. 41. v svojem nekrolo-gu: . .Z njim je preminul najmarkartnejši politik sloven- zastopa." — In liberalne "No- ljujete s svojo rodoljubnostjo vine'' so pisale: "da je pošte- Dr. Kreka. Ce Vam bo zgodo-njak brez madeža, popolnoma vina le senco slave, kot jo ima kar ima in samega sebe, za svo- proti interesom slovenskega je prepričanje, da je brez dvo- j ljudstva, naklonila, smete biti n a resnični prijatelj ljudstva.", zadovoljni. Pripomnim, da z 2elel bi, da bi Vi Mr. Za- Vašimi idejami, kar trdite o dr. Kreku, da že v tej generaciji, Žalostno je pa, če pomislimo, skega ljudstva, najsposobnejši vertnik bili tak slovenski, a o- 7.ld } Slovenec se bo da se tukaj v Ameriki blati po vodja moderneira iuiroslovan- benem človečanski patriot in ., „ .... ' i n- l i r# A , • , * ____. ,______, 01 . najbrze uresničilo, a ne po nje- nekem Richardu Zavertniku stva. Mi ni smo bili nikdar socialne razmere med Slovenci . -j u - ' , . ....... i L • » * i ■ i • - govih idejah, pac pa po Vaših, njegov spomin in samo zato, njegovi pnstasi, vodili smo ved- tuKaJ v Ameriki bi se precej U,. . * , „ . . 1 ce boste sejali tako seme. Ko bi r a ti "napredne mednarodne narodnjake" ki pač prišli do spoznanja, da ste največji grobo-kop svojega naroda! In zgodo- «j \ zorni ' ""'i1. vina bo pokazala v nedaleki a^ | govornik - to je bil dr. Krek. ™ f\?je .°C1 P° ^" bodočnosti, če bo šlo tako ard Tn k;, k8 ^ videli, njegova velika dela, ...... ' ,...... radi prevelike strankarske m no najodločnejši boi nroti nie-i zboJjšale, ko bi le bili tako clo- ..... .. , , , . ... . ... . . .. . J ~,.J i1WLI . . .. - ... , , bližje imeli priložnost opazov ateistične zagnzenosti, ker je govim idejam. Ali priznati se ^ekoljubm, kot je bil on, kate- +i «-nnnimthtin* ma/ln.jm,lnn bil slučajno dr. Jan. Ev. Krek j mora, da je bil pokojnik mož, remu Vi mečete v obraz očitke, katoliški duhovnik. In potem značaj, pravi hrast. . . Spreten Je proti interesu slo- pa seveda, je bil proti sloven- in brezobzirni politik, do skraj-: venskega ljudstva. Ce ste bi ski in je delal le za izkorišča- nosti delaven agitator, vzorni v slovenski domovini bi lah- nje slovenskega rodu. Kajti kot pravi vse slavni Richard In bi] Je mož> ki je smatrai so- Zavertnik, da bi že v tej gene- ciologijo za znanost, ki je po-ikl bodo «lasno Poznim raciji živel zadnji Slovenec, če znal ljudstvo. Prav imperator- P°tomccm. je bil domoljub bi slovensko ljudstvo živelo z ska zmožnost ga je dvignila vi- fVOJC^a naroda- Delal je na njegovo "najvišjo državo." soko. . .: in kljub tej impera-|^terarnfm' lzobraževa,nem'2a"| naroda kar ne želim Iskrena hvala Vam Mr. Zavert- torski gesti je bil demokrat naj- druz^kem časnikarskem itd. Vag 'odovina mcd [e -nik za opomin, toda, ali ste čistejše barve. Borili smo se .n^P°'JU^feh a Vam se- yala kedaj ka dela tega, kar ste zapisali. Ne bom da je ta mož imponiral, da je se to razni takozvani "prosvit opisoval njegova dela tukaj,! bil mož, na svojem mestu in Ijeni mednarodni narodnjaki. naprej, da naš slovenski narod niso uničili ne Turki, ne Nemci, ampak si je zadrgnil vrv okrog vratu, od lastnih sinov, svojega da bi saj v to se lahko poslužite knjig, ki pišejo o njem če ste tako pravico in resnico ljubni, kot se delate. Kljub Vašemu značaj. . . Jugoslovanstvo je z Vse njegovo delo je izviralo iz dr. Krekom v zgubilo dušo in ljubezni do Boga in do bližnje- vodstvo!. . ." — Tako so o njem ga. Vi ga tajite, svobodni pisali zna čaj ni nasprotniki. Naj Vam, a s tem ne mislite, da ste smrti, so krivi katoličani, pred vsem.duhovniki (kot to jasno kažete pri prostaškem napadu na dr. Kreka). Kaj pravi pokojni dr. Ivan Tavčar, ki menda ni bil klerikalec, kot nas Vi pa si upate Mr. Richar Zavertnik zalučati kamen direktno čisti resnici v obraz. Ali ni to sramotno za Vas? Vi odklanjate njega, ker je bil katol. duhovnik. Če tako, potem kar odkraja dol z vsemi učenjaki, ki so bili katoličani. Zapišite prihodnjič še, da svetovno-znani nekoliko večji učenjak kot ste sami, Louis Pasteur, ta dobrotnik človeštva na zdravstvenem polju, je bil proti človekoljuben, ker je bil katoličan. Za sklep citiram njega, ki je delal po Mr. Zavertnikovem mnenju proti interesu slovenskega ljudstva — dr. Kreka: "Kar je res in kar je pravično, to mora odsevati iz človeških besed in dejanj, če tudi je* ves svet proti temu!" M. E. Tekavec. as?3 Širite list "edinost' * S pota k Očetu in Materi. Piše: Rev. Kazimir, O.F.M. * V teh mislih in s temi čutili odrdral je Pennsylvania lukamatija z mano proti Pittsburghu. Kakor sem omenil bil sem v teh devetnajstih letih že preje dvakrat doma. To je bilo prvič, ko sem šel prosit po treh letih še. več patrov in smo ustanovili prvo samostansko družino, superiorat. Tedaj sem pripeljal seboj P. Saleza Vochiška, .ki je danes že mrtev, P. Anzelma Murna in P. Ambroža Šerco. Prva dva za Slovence in zadnjega za Hrvate. Spoznal sem namreč, kako strašno duhovno zanemarjeni so tudi Hrvati. Zato sem dobil dovoljenje, da smo sprejeli v svoj program tudi Hrvate. Bil sem tedaj doma samo tri dni. Tudi sem tedaj odhajal domov ravno v času, ko so moji nasprotniki triumfirali na<$ menoj. Sakser je dosegeL s svojimi satanskimi mahinacijami, da mi je m * roke zvezal kot naseljeniškega misijonarja. Ko smo ustanovili Rafaelovo družbo zahteval je namreč, da bi bila ta družba samo njegova sužnja, da bi ne pomagala slovenskim naseljencem, temveč da bi pomagala njemu polniti nenasitno mavho z denarjem naseljencev. Seveda tega jaz nisem mogel dovoliti in začel je potom tedanjega urednika Glasu Naroda Valjavca najkrutejši boj proti meni. Laž in obrekovanje, zavijanje, vse je Jt>ik> dobro samo, da je služilo njegovemu namenu. Na Ellis Island je prišel zloglasni Williams, ki je napovedal boj dobrodelnim naseljeniškim družbam in začel s preganjanjem teh družb. To priliko je tudi Sakser porabil, Dobili so dve slabi ženski, ki sta pričali proti tedanjemu avstrijskemu naseljeniškemu donu, da ni tam reda, snage in ne vem kaj še. Posebno je porabil proti meni brošurico "To-le vzemi in beri," katero sem delil novodošlecem. Tam sem napisal tudi besede: "Varčuj denar! Ne imej ga shranjenega v koyčegu, kjer ti ga lahko ukradejo. Pošlji ga v hranilnice domov. Ta moj dobrovoljni nasvet, katerega je Glas Naroda imel v vsaki številki v oglasu "Mestne Ljubljanske Banke" je bil tako strašni greh v očeh tega Williamsa, da mi je napovedal boj po New Yorskih listih in mi prepovedal vstop na Ellis Island. S tem so mi seveda zavezali roke, delati za izseljence in jim pomagati v stiski. Toraj je škodil vč« slovenskim naseljencem, kakor meni. Vendar Saksarja to ni prav nič motilo v njegovi veliki ljubezni do naroda. Samoda je uničil osebo, katere se je bal in mu je bila na poti pri njegovem Narodnem delu (?) za slovenskega naseljenca. Val-javec je pa danes v državni našeljeniški službi. Najbrže za to zaslugo. Imel sem tedaj tudi težave z nekim prijateljem, ki me je spravil v velike težave. Očitali so mi tudi da sem jaz odgovoren za razmere v Avstrijskem naseljeniškem domu. Toda resnica je bila, da so tedaj komandirali v domu avstrijski židje. Ko sem zahteval različne preureditve reda v domu, so mi židje rekli, da to ni moja stvar, da/ sem samo misijonar na Ellis Islandu, v domu pa da nimam besede. Upravnik doma in židje so potegnili skupaj. Posebno sem se zameril Židom, ker sem začel delati na to, da bi bili dpbili v dom sestre kot oskrbnice, \akor so jih imeli v Leo-house. Tako so židje in Sakser potegnili skupaj in imeli so premoč in dosegli. Tedaj sem odhajal zato domov v skrajnem razburjenju in zato je bila to težka pot. Nekoliko sem bil pomirjen, ko sem dobro opravil doma. Drugikrat sem bil šel domov zopet po treh letih, 1. 1912. Tedaj se je šlo za ustanovitev komisarijata. Moral sem iti v. Rim poročat generalnemu predstojniku o razmerah komisarijata in prosit ureditve naših redovnih razmer in prosit še ve& patfov. Tudi to pot sem bil v razburjenju in je bila strqgo uradna pot. V Rimu in v Ljubljani sem opravil, hvala Bogu dobro in se v dveh mesecih vrnil nazaj v Ameriko. Sedaj sem se vračal domov popolnoma v drugih razmerah. V Lemontu stoji prvi .slovenski samostan z bogoslovnico in novi-cijatom, torej zibeljo za našo komisarijat-no prihodnjost. Gilj mojega prihoda v A-^meriko in namen mojega dela in trpljenja dblgih osemnajst let — je bil dosežen. Če Bog da, v nekoliko letih se bo tam dvignila še krasna stavba — kolegij, gimnazija in podlaga redovne komunitete je postavljena. V pondeljek, drugi dan po blagoslovu samostana, bil je blagoslov novega tiskarskega stroja Edinosti. Zopet veliki dan. S tem dnem se je dosegel dvugi cilj, — dnevnik in katoliška tiskarna za ameriške* Slovence. Ustanovila se je prosvetna druž-/ba "Baraga." Zopet veliko delo doseženo. Ko sem začel z malo "flikico" Ave- Maria, si niti sanjati nisem upal, da se bo to razvilo v tako veliko stvar. Tiskarno in Edinost smo izročili narodu in podlaga je položena, da bo narod dobil tukaj močno trd-Uijavo za resnico in za pravico. Pl *av zadnji teden smo oddali tudi vse stavbinske pogodbe raznim mojstrom za dokončanje naše, šole sv. Štefana. Kako je peklo divjalo, da bi bilo to delo preprečilo. Pa ga tudi ni moglo. Se celo dobri fa-rani so dejali: "Nikdar ne bomo videli tega dela končanega!" Pa ga bodo. Vse to mi je olajšalo ločitev in odha jal sem v resnici fiasi s s&znimi očmi, vendar iz veseljem in z veliko hvaležnost j o-do Boga v srcu, da je porabil mojo malenkost, tako slabo in nerabno orodje, da se je doseglo to dobro za mojo Vero in za moj na-rod- (Dalje o priliki.) AMERIKANSKI StX)VENE€" IN "EPBVORT" Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 191«. mi- joliet,ill. it:,::?.z Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden ra vse." CERKEV Iti DRŽAVA. Rev. Paul Podbregar. S priležnicami so velikaši zar pravljali vzeto cerkveno desor tino, toži Hinkmar, prave žene pa so morale molče prenašati tako življenje. Ne malokrat so konkubine v svoji strasti zahtevale pred javnostjo čast in dostojanstvo pravih soprog. Vsled tega so nastali marsikateri krvavi dogodki. Cerkev se je branila pravosklenjene zakone razveljaviti, toda možje so kljub cerkveni prepovedi hoteli doseči svoj strasten namen. Doma so grenili ženam življenje. Zalili na vse mogoče načine, celo umorili ali sami ali pa po drugi osebi. Da bi se javnosti opravičili, so dolžili žene slabega predzakonskega življenja, nezvestobe in podobno. Cerkev je hotela take v nebovpijoče pregrehe za-treti vsled tega prepovedala navidezne zakone, brezpred-Do dne 31. dec. 1924. je D, S. D. izplačala svojim članom in članicam J metne zakonske ločitve in za-ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $.55,993.91. GLAVNI ODBOR. Predsednik ..........GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet 111. I. podpredsednik .... JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St.. Joliet. III. II. podpreds.....JOS PAVLAKOVICH, 39 Winchell St. Sharpburg, Pa. G1- tainlk ................ JOS. SLAPNICAR, 311 Summit St., Joliet, III. Zapisnikar ............ PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik .......... SIMON SHETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja .. REV. P. K. ZAKRAJŠEK, 1852 W. 22nd PI. Chicago, 111. NADZORNI ODBOR. ANDREW GLAVACH, 1844 W. 22nd Place. Chicago III. JOSEPH MEDIC. 823 Walnut St., Ottawa. 111. JOHN PETRIČ 1202 N. Broadway St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR. ANTON STRUKEL, 1240 Third St., La Salle, 111. r JOS. KLEMENČIC.1212 N. Broadwav, Joliet 111, 7 FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal. Pa. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo, ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Sprejemajo se moški in ženske, od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00 ali $500.00. dosežemo število 2000, se zviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE H DRUŽBI SV. DRUŽINE! IZ SLOVENSKIH NASELMN. Sv. Jurij v So. Chicago. ' — Prostor okrog cerkve še ivedno zboljšujejo, da bo tem ;lepše, izgledal za katoliški shod. — Priprave za katoliški shodi ki bo v septembru, so v lepem poteku, —'Pretečeni teden so obiskale našo lično cerkev, čč. Sestre iz Jolieta iz kolegija St. Frances Academy. Sestre, vešče slikanja, so se zelo pohvalno izrazile o naših cerkvenih slikah. — Rev. župnik mehikanske cerkve rodom Španec, ki službuje pri skromni cerkvici na Machinaw Ave., je prišel si o-t?ledat našo prostorno cerkev. Gospod ni mogel prehvaliti lepote in snage v naši cerkvi. Rev. je bil še posebno vesel, ko je smel na mogočnih orgijah pokazati svojo muzikalično izobrazbo. Zaigral je španske in mehikanske arije. RAZNO. Brivnico poškodovala bomba. Chicago, 111, — Ernest Giosa, brivec na 4907 Fulton cesti se ni pokoril odredbi za povišanje cene striženja las od 60 na 75 centov, za kar so mu položili pred vrata bombo, ki je eksplodirala in napravila okrog $500 škode; človeških žrtev ni bilo. Maršal Villars. Maršal Villars je bil celo v pozni strosti nenavadno velik vinski prijatelj. Ko se je leta 1734. odpravljal v Italijo, da prevzame armadno poveljstvo, je prej obiskal še kralja Sardinije. Toda bil je tako pijan, da se ni mogel več držati na nogah in je pred kraljem padel na tla. Vendar ga kljub takemu položaju ni zapustila prisotnost duha in je kralju brž rekel: "Tu prekuhanega alkohola. Polici-•j a zasleduje begunca. Ženska slabost. Ženske vobče silno rade prikrivajo svojo starost in se delajo kolikor mogoče mlade. — Vojvodinja pl. S., nekdaj zelo lepa in duhovita, si je laskala, da je na pogled še zelo mlada, in je zatrjevala, da je najmanj 20 let mlajša, kot je bila v resnici. Njena hčerka, še lepša od nje, pa je slednjič takim neumnim- pretiravanjem napravila konec z besedami: "Oh mama, lepo te prosim, pusti vsaj devet mesecev razlike med mojim in tvojim rojstvom!" Železniška nesreča. Pri postaji Škodoraka na progi proti Cervinjanu je skočil s tira stroj vlaka, namenjenega v Gradež. Tekel je kakih konsko — ločenim sklepati nove zakone. Pri tedanjih - po-mankljivih razmerah, bodisi glede oblike, ali glede vpisanja koncem avgusta in sicer v v matične knjige, je lahko na- rjst cerkve, stal dvom, da se ni moglo dog- _ Dne 12. jul. je imelo dru-nati, ali je zakon veljaven ali štvo H. N. S. zvečer v cerkveni — Naš dramatični klub se marljivo pripravlja na šaljivo igro, ki jo namerava vprizoriti ko- 200 metrov in se prevrnil nato sem se na čisto naraven način'čez nasip. K sreči se je pretr-ponižal k nogam Vašega, Ve- zveza med strojem jn vla- res konkubinat. dvorani dolgo in živahno sejo. ličanstva." Koliko stane minuta v filmu. Neki ameriški podjetnik je dal statistično izračunati povprečne stroške za en film. Povprečno je treba na napravo filmske drame 4 tedenske do- IMENIK in naslovi krajevnih društev Družbe sv. Družine. ko je natančno določeno po no- St. 1. Društvo sv. Druiine, Joliet, St. ill-: — Predsednik George Stonich, Chicago 815 Chicago St., tajnik Paul J. La- gaj urich, 512 N*. Broadway St.; blagajnik St.. Joseph Geršich, -SO 1 Hutchinson St. "M.~ \M v Joliet. III. Seja se vrši vsako ija se zadnjo nedeljo v mesecu, v dvorani secu. naše šole sv. Jožeta, ob 1 uri popoldne. - St. 11. Društvo sv. Družine, Pitts Št. 2. Društvo sv. Družine. Mount burgh, .Pa.: — Predsednik Joseph i nen Olive, 111.: — Predsednik in tajnik Pavlakovich, 39 Winchell St. Sharps Sam Goldasich, P. O- Box 656. bla- burg, Pa., tajnik Joseph Dekleva, 5609 j gajnik Ivan Lesič. Vsi v Mount Olive, 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 3. Društvo sv. Družine, La Salle. 111.: — Predsednik Frank Mišjak, 1253 Second St., tajnik Anton Kastigar, 114o — 7th St., blagajnik John letina, 1142 — 5th St.-Vsi v La Salle. 111. Seja se vrši vsako drugo nedeljo Mimogrede opomnim, kako BiIa Je lePa udeležba in smo be' t* J- 24 delovnih dni, v kar smo v tem oziru danes srečni, se marsikaj koristnega pomeni- Je treba šteti izgubo časa zara- dl slabega vremena itd. Pri o-semurni delovni dobi je torej prizo-obse-Pow kom. Ponesrečil se je kurjač P. Molino, ki je umrl v bolnici v Tržiču. Strojevodjo Calda-rellija so potegnili izpod stroja težko ranjenega. Lahko ranjeni sta bili dve dami med potniki, ki so se peljali v gradežko kopališče. Samozavesten odgovor. Ko so nekega ošabnega gospoda vprašali, zakaj se ni bil nikoli oženil, je odgovoril: "Še nikdar nisem videl, katere za- slavnost v večjem številu. Stanovalec (v cerkvenem po- _ y s,edo dne 29. jul. sta Uri« ^nT^™ ^ d0' ■n.u remske škofije Fulkrih,! stopila pot v zakonsko živ- 04_ Wiciiffe St. Pittsburgh, Pa., blagajnik tai->a L 86 loci od P™ve zene in Buttala. Poroka'se je lepo izvr- minia :n nn D..„..J c. in imon.Ho __ či.^r ________ , 1 , mmja lgialce in ostalo osobje, John Golobich, 5730 Buttier St. Pitts- JO imenuje priležnico. Škof šila prav po cerkvenem obred- h-, im«, s^-f burgh, Pa. Seja se vrši vsako tretjo UinkiT>ar ga izobči. Toda kljub niku in po želji sv Cerkve Ob stediti-z minutami nedeljo v mesecu, po osmi sv. masi, vi- i . „ ,, J -o_ K. s. Domu 57. cesta. Jizobcenju se Fulkrih poroči s! tej svečani priliki je bila ob 9. hčerjo gotovega Millo. Škof po- uri peta Št. 12. Društvo sv. Cecilije, Joliet. III.: — Predsednica Marie Klcpec 901 Scott St.. tajnica Julia pogina 103}^ Indiana St., blagajnica Mary Mutz. mesecu, v šolski dvorani sv- Roka, ob 1411 Nicholson St. Vse v Joliet, I1L 1. uri popoldne. , Seja se vrši vsako drugo nedeljo v A , _ __ _, mesecu, ob 2. uri popoldne v dvorani St. 4. Društvo sv. Druzme Bradley, ; s.are -ok sy Joicfa III.: — Predsednik George Krall. i'. O. Box 4o2, tajnik John J. Stua, P. O. Št. 13. Društvo sv. Ivana Krstitela, j til. Box 86, blagajnik Daniel Raich. I'. O. Chicago, 111.: — Predsednik Ivan Tur-Box 284. Vsi v Bradley, 111. Seja se nar. 2020 W. 23rd St., tajnik Steve vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. Foys, 1929 \V. 22nd Place. blagajnik Št. 5. Društvo sv. Družine. Ottawa. Andrew Glavach, 1844 W. 22nd Place. 111.: — Predsednik Michael Škoflanc, Vsi v Chicago. III. Seja se vrši vsako četrto nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal S. Lincoln St. in 22nd Place. Št. 14. Društvo sv. Lovrenca, East poroči s TeutbergO Pittsburgh, Pa.:—Predsednik Geo.rge burgundskeira irrofa Miketich, P. O. Box 353, East Pitts- ^molll ... ._____i. xt:_i_ r»_ .Kmalu se naveliča Tisoč novih stanovanj v Trstu sv. masa in novoporo-I v nn^omo o- i T kliče na zagovor njega in žup-! čenča sta med sv. mašo prist Jnice^^ ^T ^ nika ki ga je poročil. Oba pila k sv. Obhajilu. Tako se ^n HUoL lir ki^^ nor U • sprejmeta cerkveno kazen; to- naj sklepajo katoliški zakoni, ' ' ^ porablJ° za da pozneje Fulkrih zbeži h pa ne kar v eni sapi, tja ven-svojemu fevdnemu gospodu dan, in tudi ne v soboto popol-Lotarju in ta ga je še celo šči- dne, da so v nedeljo potem ljudje brez sv. maše. zgradbo tisoč stanovanj za pri-proste družine. Phones: 2575 in 2743. Anton Nemantch & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. USTANOVLJEN L- 1895. Na razpolago^noč in dan. — Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zračene. 1002 — N. CHICAGO, ST. JOLIET. ILL. 1014 Walnut St., tajnik Math Bayuk, 528-530 Lafayette St., blagajnik Frank Lass. 1206 Chestnut St. Vsi v Ottawa, 111. Seja se vrši vsako tretjo nedeljo v mesecu, ob pol osmi uri zvečer, v Math Bayuk-ovi dvorani. Št. 6 Društvo sv. Družine, Wau- Znano je, kako je živel Lo-tar II. sin Lotarja I. Kratko po-vzemimo. Lotar je bil že od mladosti razuzdan in samo vsled političnih špekulacij -se Ogenj odkril žganjarno. Chicago, 111. — Na 1910 ; — Dobra žena in vneta čla- Magnolia ave. je izbruhnil o-nica maternega oziroma altar- a predno so prišli gasil- nega društva Mrs. Ana Primo- c\ sta stanovalca hiše, Carl žič se še vedno doma nahaja ^ ebster in žena pobegnila, ne na bolniški postelji. Znancem pomagala pri gašenju.! Na lice mesta je prišla tudi se burgh. Pa., tajnik Nick Pavlakovich. 1617 Ridge Ave., North Braddock, Pa., kegan. 111.: — Predsednik Frank blaj,ajnik Math Meglaj. 115 Main St., Grom, 901 Commonwealth Ave. W au- East pittsburght Pa„ zastopnik Tho-koKan. 111.; tajnik John Jammk, ; mas Assanchaich, P. O. Box 882. East McAllister Ave. Waukegan 111.;; bla- PittsburBh> Pa. Seja se vrši vsako Kajnik Joseph Drasler 60 lentil St- prvQ nedcljo v mcsccu. v Hungarian North Chicago, III. Seja se vrsi vsako j HaU> Beech St prvo nedelio v mesecu, v šolski dvo rani 11a Tenth St. ob 1. uri popoldne. | Št. 15. Društvo sv. Srca Jezusa, Ot- Št. 8. Društvo sv. Družine, Rockdale, 111.: — Tajnik in blagajnik Mi Medic st.. 823 Walnut St. Joseph F .Medic ml., 823 Walnut St., hčerjo in prijateljem in članicam Boso. priporoča toplo v molitev. policija, ki je pa takoj uvide-švoje do- — Zadnjo nedeljo 26. jul., ,a; da Je bil dvojice upra-' bre žene. Prejšnja zapeljiv-'ko je v slov. cerkvi sv. Štefa- vigen. Našli so vso pripravo za ka Valrada ga je z neko satan- na Rev. J. Miklavčič slovesno kuh»»je žganja in 800 galon sko močjo popolnoma obvlada-! obhajal svojo srebrno sv. mašo I ——— la, da je bil povsem odvisen od je bila tudi slov. naselbina sv. nje. Hudobna žena je raztro-' Jurija v So. Chicago kot naj- cliael šmajd, _ 724 Meadow Ave. Vsi : blagajnik Nick Kozarich, 825 Wash- v Rockdale,'P. O. Joliet, 111. Seja se | ington St. Vsi v Ottawa, 111. Seja vrši vsako drugo nedeljo v mesecu. Št. 9- Društvo sv. Družine, Chicago, 111.: — Predsednik Michael Žu-gel, 5636 S. Maplewood Ave., tajnik John P- 1'asdertz, 2051 W. 22nd St., blagajnik Nicholas 2unich, 2020 W. 23rd St. Vsi v Chicago, III. Seja se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu, v cerkveni dvorani sv. Štefana, vogal S. Lincoln in 22nd Place. se vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v Joseph Medic-ovi dvorani. OPOMBA: Ta imenik se priobči v listu po enkrat na mesec. Akcr kateri izmed u-radnikov spremeni svoj naslov, naj to naznani na glavni urad D. S. D. po društvenem tajniku. Ravno tako naj se naznani ako kateri najde kako pomoto, da se ista popravi. i BOLJŠE DELO ZO-BO ZDRAVILSTVA ZA MANJ NOVCEV. Ako imate kaj sitnosti s svojimi zobmi, je najbolje, če jih daste popraviti predno greste na dopust ali počitek. Ako jih zdaj ne daste popraviti, se vam bo to odtegnilo, ker na potovanju ali od doma. ni misliti na zobozdravnika. Mi popravimo vase zobe v kratkem času, da bo- VSE DELO JAMČENO ste zadovoljni. Preiščemo in ocenimo zastonj! — Bostrežnice. Phone 4854. BURROWS ZOBOZDRAVNIK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje. Odprto vsaki dap in zvečer ob nedeljah do poldne. Vogel Chicago in Van Buren ceste. Joliet, UL sila vest, da je Teutbergo nečisto živela s svojim bratom. In tajnik po tedanjih cerkvenih postavah je bila taka oseba nesposobna za zakon, vsled tega, je mislila Valrada, da bo prišla do cilja. Na pokrajinskem cerkvenem zborovanju v Ahnu leta 860 po zvijači prisiljena Teutberga prizna, da ni vredna, da bi bila žena kralja Lotarja. Škofje so razveljavili zakon. Ko to zve veliki papež Nikolaj; I. (858-67), ne" prizna sklepov te sinode in pokliče prizadete v Rim. Tu se Lotar samo navidezno spravi s svojo pravo ženo, a v srcu nikakor ne. Obljubil je papežu, da ne bo več pogledal svoje prejšne vlačuge in pošteno živel s Teutbergo. Žal sklepa ni držal. Hadrijanu II. (867-872) se je v samostanu Montekasino celo lagal, da zvesto izpolnuje, kar mu je naložil Nikolaj. Hadrijan verjame, ga oprosti zopet cerkvene kazni in podeli sv. Obhajilo. Toda na potu proti domu je Lotar umrl nagle smrti. Vsi tedanji pisatelji so to smatrali kot kazen božjo. Obe Valrada in Teutberga ste potem vstopili v samostan. Ta zgodovinska podoba je odsev tedanjih razmer. Hrabanus pravi, da jih je le malo, ki bi pošteno živeli in rimska sinoda se bridko pritožuje, da se marsikdo še norčuje iz cerkvenih kazni. (Nadaljevanje.) »» * * * * * * * * * bližnja soseda zastopana po nekaterih sochicaških faranih. Drugi pondeljek v avgustu i-ma dramatični Klub sv. Jurija v So. Chicago v cerkveni dvorani sejo. Člani in članice naj ne pozabijo priti 10. avgusta ob 8. uri zvečer v cerkveno dvorano k važni seji. Poročevalec. LED! LED! LED! V vročih dneh mora imeti vsaka gospodinja led, da hladi z njim pijače, da meso ne zadiši, mleko ne skisa, i. t. d. Chicaške slovenske gospodinje kupujejo led od slovenskega ledarja. Ka- tera ga od slovenskega ledarja še ne kupupe naj to stori: Pokličite na tele- fon: Canal 2686 in v prašajte za: JOE P A P E S H 1825 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. On pripelje led na dom, prodaja in razvaža premog, les in prevaža tudi pohištvo ob času selitev. Rojakom se toplo priporoča. FRANK GRILL K? B a Ti IS Ti & innur TrncrTirn H II B S JOHN TERSELICH SLADOLED - SLAŠČICE - SMODKE - CIGARETE . IN ŠOLSKE POTREBŠČINE. Priporoča svojo trgovino, katero vodi v bivših prostorih Mrs. H. Kušar. ZA DOBRO POSTREŽBO JAMCl. 1847 West 22nd Street, Chicago, III. Phone: CANAL 2115. Edina slovenska mlekarna SVOJI K SVOJIM Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. 1818 — West 22nd St. CHICAGO, ILL. Slovenci podpirajte slovensko podjetje. KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE . A. F. WARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste. CHICAGO, ILL. Ker zapuščam nresto prodam po ceni svoj "bungalow1' s šestimi sobami. — Poizve se na 1908 So. — 58th Ave. CICERO, ILL. SLOVENSKE GOSPODINJE so prepričane, da dobijo pri meni najboljša najčistejše m najcenejše — MESO IN GROCERIJO — istotako vse vrste dnigo ■veze in prekajeno meso, ter vse druge predmete, ki spadajo v področje mesarske in grocerijske obrti. JOHN N. PASDERTZ Cor. Center and Hutchina Street, JOLIKT, ZiL. Chicago telefon 2917. Naše zveze s staro domovino v vseh denarnih zadevah - so neprckosljive-Vi živite lahko kjerko-irom Združenih Držav in vendar je vam D12goče poslati denar v stari kraj potom naše banke prav tako točno in zanesljivo kot da bi prišli sami osebno na banko. NAŠE CENE SO PO DNEVNEM KURZU. ter podvržene spremembi, toda zmerne in poštene. Denar pošljemo kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po starokrajski pošti ali pa v čckili (draftu), plačljivih po ta-mošnjih bankah. POSKUSITE NAŠO DENARNO POŠILJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedet dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše pošiljatve bodo dosegle vaše ljudi, naj Ii ti žive v kaki zakotni gorski vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče. Vsi naši bančni posli so podvrženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital in rezervni sldad naše banke presega svoto $740.000 kar je znak varnosti za vaš denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO AND CLINTON STS. —:— JOLIET, ILL. Wm. Redmond, preds. Chas- G. Pearce, kasir. Joseph Dunda, pomož. kasir. JOSEPH PAVLAK / PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN KlfcBALMEit V CHICAGL Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili ma Kreke, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1814 — So. Tfaroop Street, Phones: CANAL 5903 is 5666. Wiifc-J . MMJml iikifa^^t ^,, ^ pps^gppppppigpipg^p^ - t-- •■■■. ;■■ * •: - \ • 'AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDINOST" CladiatorjI Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusa. — Angleški spisal G. J. Whyte Melville. Prevedel Paulus. S. P. D. St. Mohoija SI. DEC. 1921, "Dobro!" je dejal, "24 ur odloga na eni strani in najostrejši meč v Rimu meni na razpolago na dru^i strani! — Hoj, Damasip, pokliči moje ljudi! Naj mu denejo naše nove verige okoli vratu in naj ga priklenejo k srednjemu stebru v notranjem dvoru!" Povelje so izvršili in Eska je bil ujetnik, brez moči in upa na rešitev, obložen s skrivnostjo, ki bi mogla rešiti cezarja in imperij, in blazen strah za Mariamno mu je vznemirjal dil JO. II. _ Napad in bramba. Mariamnina lepota ni mogla ostati neo-pažena v mestu, kakršno je bilo Rim, četudi je redkokedaj stopila iz hiše in je živela skrito življenje, kolikor so ji dovoljevali njeni o-pravkL Vkljub preziranju, ki so ga ponosni Rimljani gojili do premaganih Židov, je vendar vzbudila pozornost, kadar je šla po svojih redkih potih iz hiše, kupovat zjutraj na trg, ali pa zvečer zajemat vodo k Tiberu. In tako so zazrle njeno lepoto tudi zlobne oči Damasipa, oproščenca Placidovega. Ta človek seveda ni izgubljal časa in je koj hitel poročat svojemu patronu o biseru, ki ga je našel med smet jem, kakor se je izrazil. Placid jo je videl le enkrat in še tistikrat je imela obraz strogo zastrt. Pa popis, ki mu ga je o njeni lepoti podal njegov klient, ga je tako razvnel, da je sklenil, jo dobiti za sebe po vsaki ceni, in skoval je z Damasipom peklenski naklep zoper njo. Eska je čul par besed, toda dovolj je bilo, da se je hudo vznemiril, posebno ko je pomislil na kruto, brezobzirno brezsrčnost tribu-novo in suženjsko pokorščino njegovih klien-tov. Priklenjen k stebru, gladen in oslabel, ranjen, s 24 urami življenja pred seboj in z grozno sultnjo v srcu, pa morebiti ravno v tem trenutku ljubljeno bitje nip hudega sluteč stopa v nastavljeno past — tak položaj bi bil stri tudi najmočnejšega moža in spravil v brezup tudi naj pogumnejšega srce. Pa Eska ni obupaval. Nekaj, česar ni mogel razumeti, mu je dajalo tolažbo in moč, ni se zavedal, da že"tli v njegovem srcu zaupanje na višjo moč nad njim, ki se nanjo sme zanesti, — iskra večne resnice in prave vere, ki mu jo je položil v srce Kalha —. Mprebiti je bil uklenjenemu, na smrt obsojenemu sužnju laže pri srcu, nego njegovemu razkošnemu zapovedniku, umitemu, po-maziljenemu in nališpanemu, ko se je peljal v svojem pozlačenem vozičku k njej, ki je i-mela v oblasti njegovo sebično srce. Automedontove oči so bile zelo ostre in dobro je opazil, da je njegov gospodar nemiren, da so njegova lica bleda in da mu drhtijo ustnice, čim dalje sta prišla na svojem dobro znanem potu, in da se mu je pri Vale-rijinih vratih tresla roka in si je komaj pritrdil zaponko svoje toge na ramenih. — Kako bledi so bili njegovi prsti na rdečem škrlatu toge, ko so drgetaje iskali zaponko! Najsi bo moški še tako breznačajen, drzen, pretkan, — ženska, ki jo resnično ljubi, ga z lahkoto razoroži. 2e tedaj, če mu ljubezen vrača. Ce pa pade tak človek v roke ženski, ki ga ne mara, ki ga hoče izrabljati le kot orodje v dosego svojih namenov, — takrat pa je njegov položaj vsega pomilovanja vreden. — Vkljub temu pa je taka ljubezen v človeškem življenju ena najstanovit-nejših in najbrezobzirnejših strasti —. Tudi se navadno zgodi, da se tak zaljubljen nesrečnež zaleti prav nasprotno smer, ki bi jo sicker moral iti, da pride do cilja., Skoraj gotovo pove in stori to, česar bi ne smel, — moč in svojo uslužnost z vsiljivo vztrajnostjo, in še to v nepravem času. Ponuja svojo poki dolgočasi in jezi, — pa jo hipoma odtegne s tako naglico, da z njo užali. Kadar bi moral biti trden, takrat tarna, in kadar bi moral biti dobre volje, je godrnjav. Bahav je do skrajnosti, da bi dvignil svojo veljavo, in da bi dokazal svojo vdanost, se smeši —. In tako si sam zada končni in samomorilni udarec, ki kakor krhko steklo razbije stavbo njegove ljubezni in njegovih upov —. Tribun je poznal ženske. Saj je v svojem življenju že imel mnogo posla z njimi in je stri že več ko eno srce. Toda Automedont, ki je sedel poleg njega v vozu z vihrajočimi kodri, celo ta težko da bi bil zagrešil tako nerodne korake, kakor jih je storil sedajle tribun Placid. Morebiti da ga je Valerija pričakovala. Ženske imajo v takih rečeh čudne slutnje, ki jih redkokedaj varajo. Izbrano, dragoceno je bila oblečena, kot da bi čutila, da priprostost ne more narediti vtisa na moža, kakršen, je bil Placid. V vsem svojem kraljevskem sijaju ga je pričakovala in Mirina in druge njene služabnice so bile v njeni bližini. Moški, ki ljubijo, bistro opazujejo, in ko je stopal preko hladnega, prostornega dvora, da jo pozdravi, se je zdelo Placidu, da je mehkejša, ljubeznjivejša ko navadno. Utrujeno je izgledala in neserčno. Priznal ji je, da jej ta mehkoba in otožnost prav dobro sloji. Cele dneve se je borila s svojim srcem in trpela jo, kakor trpi le neukročena, strastna duša. In boj je zapustil sledove na njenem ponosnem licu. _ Koprnela je po počitku. Morebiti je premišljevala, kaka sreča je, imeti na svetu nekoga, ki mu more zaupati, ki se nanj more naslanjati, — imeti odkritosrčnega, možatega človeka, ki bi si na njegovih prsih odpočilo njeno srce, nemirno, omahljivo, slabotno, po ljubezni koprneče. — Morebiti jo je genila tribunova neomah-Ijiva vdanost ki je niso premogle ne" strasti, ne politične spletke, morebiti ga je danes manj sovražila, ko kedaj poprej — četudi ni bilo zaradi njega njeno srce težko in nemirno Pa nevede je s svojo nerodno roko uničil njeno ugodno razpoloženje. S ponarejeno, mirno zaupljivostjo, se ji je približal, toda pod njegovim mirnim obrazom so se skrivala razburjena čuvstva. "Lepa Valerija!" je rekel. "Izvršil sem, kar si mi naročila! Kot zvest služabnik prihajam, da dobim plačilo!" Ce ženske česa želijo, ni treba tega vedno vzeti dobesedno, nikakor in nikdar pa se jih ne sme opozoriti na storjene usluge. — Zahtevati od Valerije plačilo za uslugo je pomenilo, vzbuditi v njej odpor in ponos. V tem trenutku je stopil pred njene dušne oči prizor v amfiteatru, s peskom posuta arena, nemirno morje gledalcev, hripavi kriki množice, zlati kodri in beli udje, ležeči brez pomoči zamotani v vmrežo — in nad njimi maščevalno, brezsrčno lice in blesk moril-nega jekla. — Kako je tistikrat sovražila zmagovalca! — Kako strastno ga je sovražila danes !_ Razmišljena je odklepala in zaklepala zlati obroček na svojem zapestju. Dobro je vedela, kako zelo je občudoval in obožaval njene okrogle bele roke, in da nikdar niso iz--gledale lepše, nego pri tem poslu. In danes ga je hotela do blaznosti razburiti s svojo lepoto. — Njene hladne oči so mu vzele pogum. "Res sem vse pozabila," mu je rekla, "in hvaležna sem ti, da si me opozoril na moj do!g!>> Phone Canal 4172 WESTERN PLAYER ACTION CO. Manufacturers of Player Pianos. 12055 W. 22nd St., Chicago, 111. Fonografe* plošče in role v vseh jezikih. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. — Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo. Brezplačno violino onemu, ki se vpiše pri nas za enoletni pouk po $1.00 za vsako nalogo. Ne zamudite te prilike. V NAJEM se odda stanovanje z štirimi sobami. Vprašajte v trgovini JOHN GOTTLIEB, 1845 W. 22nd Str., Chicago cle velandcan je! kadar potrebujete pogrebniks se spomnite vedno na prvi slovenski pogrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St CLEVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in pokličite: Randolph 1881 ali 4550. t^ Širite list "edinost" USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL, Sedei Chicago, Illinois. Predsednik, Louis Železnikar, 1849 W. 22nd St. Podpredsednik, Andrew Glavach, 1844 W. 22nd PI Tajnik, Anton ^tonicfa. 1834 West 22nd Place. Zapisnikar, Joseph Kobal, 1901 W. 22 Str. Blagajnik, Frank Banich, 1902. W. 22nd St Druitveni zdravnik Dr. J. E. Xnich, 1901 Weit Mnd St Duhovni vodja Rev. P. KazimirZakrajiek, O. P. M. NADZORNI ODBjDR: John Densha, John Stare in Mary Suga. POROTNI ODBOR: John Terselich, Louis Duller in John Kosmach «t Organizator, Frank Kobal. URADNO GLASILO: "AMER. SLOV. — EDINOST" Družba zbpruje vsako prvo sredo ob 8. uri zvečer v cerkveni dvorani sv. Štefana na 22nd Place in Lincoln ulici. Družba sprejema v svsjo sredo moške in ženske od 12. do 55- leta starosti. Pristop ▼ družbo je samo en dolar. Družba plačuje $700 na teden bolniške podpore za kar se plačuje po 5°c. na mesec mesečnine. To je izvan-redna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki pristopajte v to domačo družbo! \ Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na družabnega tajnika ali pa predsednika. ^PISANO POLJEj ffe _J. M. Trunk» -=* ^ .....1........................ Ako ni bilo prav, da smo pri tem za pomoč naprosili tudi kranjske Janeze, smo se pač motili. Sicer pa bo kak med-narodnjak težko ume!, da se more kdo sploh boriti za na- Molek ne more spati radi — vic. "Trtink je indirektno pri-poznal, da duhoven ne ve nič o dušah v vicah . . .!" Me je najmanj napačno razumel. Ne indirektno, prav direktno pri----------- poznam in z menoj vsak du- rodno prostost. Najenostavnej-hovnik; pri nas vedo o tem že Ue sredstvo za mir je, če so kdo paglavci, katerim matere še za- pusti poteptati od drugega, daj hlače zapenjajo. G. Molek| Kranjski Janezi so bili juna-je moral imeti "vero," dokler _ saj zdaj je vse opica pobrala. L ar ji," na Koroškem so Ni čuda. Tudi njegova sklepa- manj junaki, povedal sem v o-nja so nekaj prav posebnega. en j a jo. G. Molek j Kranjski Janezi so Din juna-ti prav posebno |ki, pjsaču ni po volji, da, «0 jim ■ jo je še kaj imel, ito junaštvo vdahnili "domovine onica Dobrala. narii " na Koroškem so bili Navadni ljudje sklepajo po za- pravičbo tudi uzrok in razlog, pa -pravi, "da nisem vreden, da NAZNANILO! Tem potom se uradno naznanja, da se vrši prihodnja redna mesečna seja Slovenske podporne družbe sv. Mohorja v sredo večer dne 5. avgusta točno ob 7. uri zvečer. Ker je na tej seji več važnih stvari, zlasti volitev novega zapisnikarja in še — - -j — ------mt ~ x--— ir * --- konih, ki so vobče pripoznani, bi stal v senci pod drevesom s on ima svoje zakone, kakršnih kranjskim Janezom." Jaz vem, še nihče drugi ni videl. Juna- da me mnogi res kranjski Jane-ško sklepanje, lahko rečem. zj dobro razumejo, bolj kot Sklepanje je tudi to-le: Ako brooklynski nekranjski Janez, zabiješ žrebelj, nastane luknja, ki hoče samo brcati in vlači V glavi g. Moleka je luknja, to- razloge pri laseh na plan. raj je bil tam zabit žrebelj. Ju- * * * naško sklepanje. * * * Pomenki. Ljudje imajo o ka- kem uprasanju lahko različna Dogodek št. 111. Po poročilu mnenja in o mnenjih se mor naj blagovoli vzeti v roke kak mali katekizem, tam najde vse. Mimogrede pa po- Nekranjski Janez iz Brook- vem, da "vera" ne obsega tega, Phone: CANAL 5087 Trgovina vsakovrstne železnine, •trojnilke naprave, električne potrebščine, cevi za plin, avtomobilske potrebščine. vse železne potrebe za postavljene garage ali hiš. 1500 drugih različnih predmetov v zalogi- Naše cene so najnižje! Blago doražamo na dom, v vsaki del mesta ali predraesta. Začnite trgovati z nami in ostali boste naši stalni prijatelji. lyna, N. Y., se je mogočno raz- kar pove kak (protestantovski) koračil in spravil nad mene, ki teolog, ali kak fundamentalist sem baje žalil?? kranjske Ja- iz istega taborja. Ako pravim, neze. Omenil sem, da je bil ida »njhče ne pride z vero nav-"železni" polk znan po svojem skriž," potem naj ne pobira junaštvu. Odkod to junaštvo? n e(j _protestanti. Iz ljubezni do domovine?? Jaz sam sem postavil za besedo do-! Naravnost gorostasna je tr- movina uprašaj, ker dvomim ditev- da "B°X[ ki živi v bibliJi Res. SEELEY 3629 Zobozdravnik z X žarki DR. G. E. FINCH vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje točno in solidno. Zobe izruje popolnoma brez bolečin po novi I- metodi. PREPRIČAJTE SE CENE NIZKE DELO PRVOVRSTNO se prepričajte pri O njegovem solidnem delu njegovih slovenskih pacijentih V poslopju Illington gledališča — 2118 W. 22nd St. CHICAGO. ILL. Ordinira dop. 9. — 12. pop. 2. — 8. KADAR HOČETE prodati Vašo hišo, naznanit« to meni. Ce ste se namenili kupiti hišo oglasite se pri meni in jaz Vam bom postregel v Vašo zadavoljnost. ZAVARUJEM hiše proti ognju, tornado. Ravnotako zavarujem pohištvo, automobile proti vsaki nesreči. To se pravi, kar kdo drugi zavaruje, tudi jaz zavarujem. Kadar potrebujete kako notarsko delo, vedite da iste tudi jaz izvršujem. Za vse se občinstvu toplo priporočam. Joseph Zupančič PRODAJALEC HIS IN ZEMLJIŠČ, ZAVAROVALNI URAD IN NOTARSKA PISARNA 1824 W. 22nd Place Chicago* III. Phone CANAL 7130 nad tem. Nekranjski pravi, da so šli v boj iz ljubezni do domovine, to je njegova stvar, a jaz tega nisem trdil. In on dela mene odgovornega za to ljubezen. Mene. Kako potem, da me je ta "domovina" postavila pod policijsko nadzorstvo koj v začetku vojne, vrgla nad mesec dni v ječo, odstavila od župnije, poslala med gore, konfinirala in mi podti-kavala vse mogoče "brezdomo-vinske" stvari ? ? ? Fraze o zvonovih, ogrljah, denarju nedoraslih »otrok. . . so fraze, po ducatu za groš. Da jaz nisem prijel za puško? Eden je prijel za puško,-župnik Majerhofer, v zahvalo še danes nima mesta. Svinčen-ke so pa žvižgale tudi okoli mojih ušes. Delo brez puške je mnogokrat težavnejše, kakor s puško. Na drugem mestu lahko čita, >iasi ud S. N. P. J., kaj mi je to delo prineslo. "Zakaj Trunk ni poučil tistih koroških bratov v slučaju, ko so slovenske fante gnali kot ujetnike in pretepavali Nemci, pa so bratje v slovenščini upili, Janez [ni vseveden in vsemogočen, temveč dela to, kar mu ljudje predpišejo. . ." Kaj pravi Dr. Lampe? Koliko more trditi norec ? ? Ne vsi ljudje, ki so še pri pameti, mu nekaj predpišejo, pač pa gj Molek in potem pravi, da pomeni to "revolucijo v cerkvi in krah dogem." Ne, ne. . na krah^bo moral še dolgo čakati, pač pa lahko doživi, če bo še dalje deial take "predpise," da se bo sam — skrahiral. "Vse, kar Trunk trdi o zaslugah cerkve za znanost in napredek, je "bosh," pravi žarko-met, in kar on trdi, to žmora biti gola resnica, kakor mora biti n. pr. tudi biblija laž, ker on trdi, da je laz. Čudno bi bilo, če bi on ne naredil izkurza v — srednji vek. Tedaj so cvrli, pekli, žgali, rezali. . . Trunk tega ne ve, pa hoče biti zgodovinar ! Zgodovinar je samo tisti, ki vse to ve, in. ki bi dandanes, ko vendar cerkev ne peče in ne cvre več "učenjakov" na javnih trgih, sam najraji spekel in ocvrl vso katoliško hijirarhijo, jP .... . .. ■ ■ i ®«J nek»j moči pa le še ima, in tL V J,,h P„°beS,JO ' ^ kra- ie nevarnost, da izgine tiskovna Broklmčan. j svoboda, ako ne pobegne v pra- njske". . T meni °ZnaČen kot!Vem času med orodne bratce tinl oirhPeS J" Z^6n0i St0" " Rusij°> kjer k ^eči ni hije-tine ožjih rojakov. To je tista rarhije in se lahko tisku kar smo hoateliemf U/arija'- kater° Sam° ™ - hot z" smo hoteli zatreti in iztrebiti.' lo površni smo. A. Grdina & Sons trgovina S pohištvom in pogrebni zavod 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 - e. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN IN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road Phone Eddy 5349