Leto IfS., štev. 198 Ljubljana, četrtek 27. avgusta 1925 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Din pa tihlja ob 4. »jiitraf. ea, Stane mesečno Din xj—; za Inp* »cmstvo Din 4°'— neobvezna. J| Oglasi po tarifo. Upedniitvo 1 Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta itev. 16/I. — Telefon štev. 7«. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knaflovi nI, št. 5/L — Telefon it. 34. Ljubljana, 26. avgusta. »Jutro* je ugotovilo, da je klerikalna politika zadnjih let popolnoma zatajila dr. Kreka in njegove nauke o jugoslo-venstvu in Jugoslaviji in da so bili ravno demokrati oni, ki so sledili dr. Kreku. ne pa slovenski klerikalci s svojo separatistično - avtonomistično gonjo. Dr. Krek je namreč dejal, da ima biti Jugoslavija drevo, izrastlo iz treh korenin: slovenske, hrvatske in srbske. Ako bi kdo izpodrezal eno ali drugo korenino, bi drevo hiralo, ker vsaka korenina je vir življenja. Dejali smo, da je grobokop Jugoslavije. kdor bi hotel ločiti eno ali drugo korenino od nje, da se pravi izpodre-zavati korenine ter uničevati skupno jugoslovensko deblo, ako kdo hrvatski narod zavaja k parlamentarni abstinenci, ali pa. ako dr. Korošec s svojo politiko odganja slovensko ljudstvo od sodelovanja v skupnem državnem življenju. Ugotovili smo, da so klerikalci zaradi klerikalizma in ne radi dobrobiti Jugoslavije ter slovenskega ljudstva izdali dr. Krekov program in da so klerikalci s svojo separatistično - avtonomistično gonjo slovenstvu le Škodovali, ker se more uspešno razvijati le v skup ni jugosiovenski vzajemnosti. Naša ugotovitev je «Slovenca» zadela v živo. tem bolj, ker smo ravno z navedenim dokazali, da ie navaden falzifikat «Slovenčeva» trditev, ko pravi. da negiramo slovenstvo, ko zastopamo jugoslovenstvo. V svoji zadregi •Slovenec* nima drugega odgovora kot smešenje, češ. da smo doživeli izpre-obrnitev, ker da smo šele sedaj začeli priznavati slovenstvo in da nam je bila doslej beseda slovenstvo nepozn^a. Gospodje pri «Slovencu* nai le pazno prečitajo naš list od prvega začetka, pa naj doprinesejo dokaz, ali smo kdaj kaj drugega trdili, kakor v nedeljskem članku. «S!ovenec» pravi, da smo zatajili svojo dosedanjo orijentacijo in sprejeli ono. ki jo ie zastopal dr. Krek in jo zastopajo sedaj klerikalci. Mi smo tudi že pred dr. Krekovo jugoslovensko manifestacijo bili Jugosloveni, kakor smo danes. Klerikalce pa smo opozorili, da so oni izdali dr. Krekov program s svojo avtonomistično gonjo. Na ta očitek nam je »Slovenec* ostal dolžan odgovora. Nismo se torej mi povrnili k dr. Krekovi jugosiovenski ideologiji čim tesnejšega državnega in narodnega edinstva. ampak klerikalci so jo zapustili! Taka je ta stvar! Nismo mi tajili slovenstva, če vidimo in proglašamo njegovo eksistenčno možnost v jugoslo-venstvu, pač pa so zatajili klerikalci dr. Krekovo ideologi;o, ko zahtevajo, naj Se postavi med Slovence na en! strani ter Hrvate in Srbe na drugi strani, kitajski zid. Mi hočemo kot Jugoslovani živeti s Srbi in Hrvati skurmo kulturno, politično, gosnodarsko in narod™ življenje na podlagi popolne enakoprav-sti vseh državljanov, ki nam jo jamči le čim popolnejše državno in narodno ediiistvo. Klerikalci so s svojo avtonomistično gonjo nroti dr. Krekovi iu gos lo venski ideologiji ovirali vsa zadnja leta konsolidacijo države, ker .ie radi dr*avpo-pravnih sporov zastajalo vse konstruktivno delo parlamenta v politično-uprav nem oziru, kakor tudi na gospodarskem in sociialno - političnem nolju. S tem so pa naravno najbolj oškodovali tudi slovensko ljudstvo samo in ž njim oslabili slovenstvo kot sestaven del jugo-slovenstva. Mi smo že neštetokrat trdili, da nobena klerikalna stranka ni in ne more biti narodna; zato tudi slovenska klerikalna stranka ni niti slovenska, niti jugoslo-venska. Klerikalne stranke si izbirajo imena in gesla, s katerimi lažje love kaline. Ako treba, izgine ime «katoliško» iz naslova in se izobesi kot vaba za muhe «krščanski socijalizem». Naša SLS ie v tem oziru vzgled za študij klerikalizma. Po prevratu je celo biji. Skoro ni nobenega važnega središča v Ma« kedoniji. v katerem ne bi pokojni Ristič služboval. Največji del svojega službovanja je preživel v Makedoniji ter je bil eden naj« boljših poznavalcev tamošnjih razmer. Spi« sal je tudi več knjig o razmerah v Makedo« ni j i. Po častno izvršeni misiji v Makedoniji, ki je bila kronana z osvobodilno vojno, je bil Mihajlo Ristič imenovan za poslanika v Bukarešti, kjer je I.' 1913. na mirovni kon« ferenci zelo uspešno zastopal kot drugi de« legat Srbijo. Kot eden najbolj informiranih diplomat« skih zastopnikov je bil desna roka Pašiča. Med svetovno vojno je bil poslanik v Rimu, po svetovni vojni pa član mednarodne do. navske komisije. Pokojni Ristič je bil eden najagilnejših diplomatskih zastopnikov pred vojne Srbije. Živel je skromno ter mu je bilo delo edino veselje. Naj mu bo ohra« njen časten spomin! o V + Kdaj doživimo izenačenje davkov? SDS se je vedno resno zavzemala za izenačenie zakonodaje, predvsem pa za izenačenje davkov, ker je vedno iskreno zastopala na podlagi načela o državnem in narodnem edinstvu načelo, da moraio imeti vsi državljani enake pravice in dolžnosti. Pod prejšnjo vlado se je na njeno pobudo tudi resno delalo na tem, da se čim prej predloži Narodni skupščini zakon o izenačenju davkov. Ako bi ne nastala vladna kriza, bi ne bilo izkliučeno, da bi bil ta 7akon že predložen v preteklem zasedanju, vsekakor pa letos jeseni. Kakor hitro pa so prišli na krmilo radičevci in pucljevci, je vse potihnilo in nihče ničesar ne ve, kakšna je usoda zakonskega načrta o izenačenju davkov. Zdi se, da ie gospodom prav, ako ostane ie na-dalie pri različnih davčnih sistemih. To se more tudi sklepati iz izjave St. Radiča sotrudniku «Trgovinskesa glasnika«. St. Radič priznava, da .ie izenačenie davkov eno najvažnejših vprašanj in da je sedanji davčni sistem slab. Toda g. Radič ne ve nobenega drugega leka kakor obliubo, da bo delal z vsemi silami na rešitev davčnega problema, kadar bo — sam stopil v vlado. Torej bomo čakali na izenačenje davkov zaenkrat toliko časa. da postane g. Stjepan Radič minister. Radič sicer pravi, da zahtevajo od vseh strani njegov vstop v vlado, kdaj pa se naj to zgodi, ko ni niti narodni poslanec, pa niti sam ne ve. Dotlej pa naj izenačenje davkov čaka. tembolj, ker pravi St. Radič, da je za to stvar treba mnogo študija in časa. + Radikali nezadovoljni z Radičevim govorom v Krškem. »Politika« objavlja, da je ugleden član radikalne stranke izjavil, da mu ne ugaja, ker je St. Radič naglašal v Krškem nedeljivost Slovenije in s tem indirektno poudaril vprašanje revizije ustave. Istotako mu tudi ne ugaja, ker je govoril o vojski, namreč o pošiljanju slovenskih in hrvatskih vojakov v Makedonijo, ker je ta stvar med radikali in radičevci sporazumno rešena. Zdi se. da je ta beležka v »Politiki« migljaj St. Radiču. naj se točno drži sklenjenega sporazuma in naj ne načenja stvari, ki jih radikali smatrajo za rešene. Velesejmska številke ,Jutra" ki izide prihodnjo nedeljo, 30. t. m., bo ob enem jubilejna številka povodom petletnice izhajanja 5jJ&stfa" Izšla bo bogato ilustrirana, v velikem obsegu in v pomnoženi iz- dsii Ta številka naj bi bila revija vseh naših dosedanjih oglaševalcev, katerim se s tem nudi izredna prilika za najuspešnejšo reklamo. Veliko število se jih je že prijavilo. Zato opozarjamo vse one, ki se še niso prijavili, naj to nemudoma store. Nobeden, ki ve kaj je uspešna reklama naj ne zamudi ugodne prilike. Oglase sprejemamo do sobote zjutraj. Ako pa si hočete zagotoviti kak poseben prostor ali lepšo obliko, si naročite oglas čim prej, ker za inserate- ki jih prejmemo še le v soboto, ne moremo orevzeti nikake odgovornosti glede načina in oblike uvrstitve v listu. Inseratn'. oddelek «Jufra» Ljubljana, Prešernova ul. 4 + Radičevci v Vojvodini. Povodom otvoritve subotiške razstave je imel tajnik Radičevega poslanskega kluba Rude Bačinič konferenco z zastopniki organizacij HSS v subotiškem okrožju. Bilo je zastopanih 17 organizacij. Ob tej priliki se je sestal tudi s predsednikom bunjevske stranke dr. Ivandeki-čem. Stranka dr. Ivandekiča namerava namreč preiti v HSS. Vojvodinski radikali so seveda razburjeni radi invazije radičevcev, ki zbirajo okoli sebe tudi narodne manjšine. Po sveto — Redoslzvov bi se rod vrnil v Bolgarijo. Bivši bolgarski ministrski predsednik Rado« slavov, ki je v svetovni vojni dosegel, da je stopila Bolgarija na stran Avstrije in Nemčije, je prosil potom svojega svaka an» gleškega poslanika v Sofiji, naj posreduje pri Cankovu za njegov povratek v domo« vino. — Marša/ Plumer v Jeruzalemu. V torek je dospel v Jeruzalem novi vrhovni povelj« nik v Pa!estini maršal Plumer. Jeruzalemski kolodvor je bil okrašen z vsemi evropskimi zastavami izvzeraši premaganih držav. Po sprejemu se je podal maršal v spremstvu orožnikov na Oljsko goro. — AJo\'e bcljševiške koncesije inteligenci. Najnovejša odredba sovjetske vlade je zo» pst nov korak k vzpostavitvi «kapitalistič» nih» razmer v socijalnem življenju. Po tej odredbi smejo otroci «specijaIistov» na teh« ničnem, industrijskem, gospodarskem in prometnem polju zopet obiskovati znanst« vene šole. ki jih do sedaj niso smeli. »Spe« cijalisti» bodo imeli odslej tudi olajšave v stanovanjskih zadevah. — Poljska delegacija pri Zvezi ru: rodov. Za letošnje zasedanje sveta Zveze narodov so določeni nastopni poljski delegati: zu« nanji minister Skrzynski, delovni minister Sokal, poslanci Debski. Niedzialkowski in Stronski. nadalje stalni delegati poslanik Modzelewski. pravni izvedcncc Babinski in poslanik Knoll. — Odprava zavezniške kontrole v Avstri: ji? Dunajski listi poročajo, da bo po kon« čanem letošnjem zasedanju Zveze narodov odpravljen generalni komisarijat za Avstri« io na Dunaju. Namesto komisarijata bi po« sloval le nekak posredovalni urad Zveze narodov, ki bi nadzoroval samo normalni državni proračun. — Trgovinska pogajanja med Francijo ln Nemčijo se bodo po poročilu francoskega trgovinskega ministrstva s 15. septembrom obnovila na podlagi sklenjenega dogovora. Iz Primorja * Slovenski učiteljski tečaj, ki je bil pr« votno zasnovan za letošnje počitnice pri Sv. Luciji na Tolminskem ter je bil od goriške podprefekture prepovedan, se bo vršil v dneh 3. do 10. septembra v Trstu, čc se oblasti ne premislijo. * Orkan v Gorici. Kakor je «Jutro* že včeraj poročalo med brzojavnimi vestmi, je divjal v pondeljek okolu devetih zvečer v Gorici in okolici hud orkan, ki je povzročil r.a d en milijon lir škode. Elektrika je od« povedala in zavila mesto v črno temo. Zve« ze med C o in svetom so bile pol dneva prekinjene. Telefon je pričel delovati šele v torek opoldne, zato so prišle vesti o vi« harju tako pozno med ljudi. * Nov eksck\-atur. Te dni je bil podeljen eksekvatur g. Marku Kodheliju, generalne« mu konzulu Albanije v Trstu. * Nezgoda z motoclklom. 251etni pek Ed» vard Tavčar iz Dutovelj na Krasti in 28 letni mehanik Andrej Škcrl sta se vozila zadnje dni ponoči po državni cesti iz Se« žane proti Komnu ter naletela v temi na kup gramoza, kjer sta sc prevrnila ter oble« /ala pršKodovana na tleh. Tavčar si je pri padcu hudo poškodoval roko in je moral v tržaško bolnišnico. * Ponesrečeni jamski turisti. V nedeljo se je podalo 10 turistov, članov »Societa A!« pina delle Giulie» v Buzet. kjer so obiskali tair.ošnjo podzemsko jamo. iz katere se ni« so več vrnili. Ker se je bati, da je ekspedi« cija ponesrečila, so poslali tržaški planinci za njimi izsledovalce z vrvmi in drugimi pomožnimi sredstvi. * Roparski napad med Krnicami in Ko, riti. Idrijski mlekar Nace Mohorič se je pred par v-čeri vračal iz idrijske banke, kjer je dvignil večji znesek denarja za mle« karno v Ledini. Medpotoma se mu je pri« bližal neznanec, ga udaril s kolom po glavi ter mu vzel 2600 lir. Mohorič pa je imel pri sebi še drugi denar v znesku 6000 lir. Tega novca ropar ni našel v naglici, ker je napa« • Muhasta strela. V Ledinah pri Idriji je te dni treščilo v brezo, ki stoji blizu hiše posestnika Mihe Furlana. Strela je šla po korenini drevesa v Furlanov hlev in mu ubila telico in prašiča, ki sta bila v ločenih prostorih. denec klical na pomoč in se je razbojnik pobral. Mohorič je nevarno ranjen in leži v bolnišnici Začetek šolskega leta Osemrnzredna osnovna šola v Novem mestu. Vpisovanje je 3. septembra od 8. do 12. ure dopoldne v šolskem poslopju (stara gimnazija). Otvoritvena šolska maša bo 4. septembra ob 8. uri zj. v Kapiteljski cerkvi. Pouk začne 5. septembra ob 8. uri. K vplso« vanju naj prinesejo dečki krstni list ali iz« pisek ra krstne matice, vsi drugi učenci pa zadnje šolsko naznanilo. — Upraviteljstvo. Drž. meščanska šola pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Ponavljalni in sprejemni iz« piti za višje razrede bodo v pondeljek dne 31. avgusta ob 9. uri. Vpisovanje doseda« njih učencev(k) za višje razrede, kakor tudi na novo vstopivših v 1. razred, ki se še niso priglasili koncem minulega šolskega leta, bo v torek dne 1. septembra in v sre« do dne 2. septembra od 8. do 13. ure. Vsi novi učenci in učenke se morajo izkazati z zadnjim šolskim izpričevalom in krstnim izpiskom. V soboto dne 5. septembra se zbe rejo vsi učenci in učenke v prostorih me« ščanske šole. Ob 8. uri Je šolska maša. V pondeljek dne 7. septembra jo priče tek pouka. Amundsen-ov polet na Severni tečaj! Vsled trpljenja v smrt Ljubljana, 26. avgusta. Ko sta se včeraj, okoli 9. zvečer, vi-sokošolec Ljubiša Pečanin in kemik Nikoličeve parfumerije na Kodeljevem, Arandjel Arandjelovič, sprehajala ob obrežju Ljubljanice za javno bolnico, sta nakrat zaslišala iz vode ženski glas, ki je klical obupno na pomoč. Arandjelovič je takoj odvrgel nekaj obleke, da skoči v vodo, vendar pa to radi pre-goste teme ne bi bilo varno in tudi brez uspeha. Ker se je medtem glas na vodi že izgubljal, sta oba gospoda hitela ob bregu in prišla do Hribarjeve tovarne na Zaloški cesti, kjer so klici popolnoma utihnili. Na njuno vpitje je prišel k vodi nato še Metod Hočevar, sta-nuioč na Zaloški cesti št. 6. z lučjo v roki. S pomočjo svetiljke so našli nato vsi trije nedaleč od lesene brvi na stezi črn ženski slamnik, črno pompadu-ro z listnico, v kateri je bilo 215 Din gotovine, vizitka in spričevalo o cepljenih kozah, oboje glaseče se na ime Ivanka Ničman. Prečna ulica št. 6. V pompaduri je bil tudi robec in rožni venec. Gospodje so dogodek takoj prijavili policiji in izročili tamkaj tudi najdene predmete. Danes zjutraj so policijski organi povprašali v Prečni ulici št. 6 ali stanuje tamkaj utopljenka. Zvedeli so. da je v resnici svoječasno tamkaj stanovala. a se preselila kasneje v Gradišče. Ivanka Ničman je bila Šiviba in se je preživljala s tem. da je hodila šivat po hišah v mestu. Dopoldne se je zgla-sil na policiji tudi utopljenkin brat Avgust Ničman. pretikalec v mestni elektrarni, stanujoč v Trnovski ulici št. 14. Ko so mu pokarali za Ljubljanico najdene predmete, jih je takoj spoznal kot last svoje sestre Ivanke. Povedal je, da je bila še prejšnji večer na njegovem domu. Nesrečnico je dne 6. januarja zadel mrtvoud. Od takrat je bila vedno bolj potrta in se je zdelo, da sploh ni več popolnoma normalna. Usodepolnega večera je Ivanka Ničman prosila bratovo hčerko, naj ji popiše vso njeno obleko. Povedala ji je tudi, kje jih ima. Kasneje se je popolnoma mirno poslovila. Nihče ni slutil, da so rojile v njeni glavi težke misli in da je sklenila napraviti konec svojemu trpljenju s samomorom. Kakor se domneva. je odšla takoj na obrežje Ljubljanice za bolnico in se pognala v vodo. Kriminalni organi so tekom današnjega dne preiskali dolg kos Ljubljan-čine struge, vendar se jim ni posrečila da bi našli truplo. Smrt starega prijatelja kralja Petra V Velikem Orašju, jugovzhodno od Beograda, je preminul te dni v visoki starosti eden najstarejših prijateljev blagopokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja, Života Lukič. nazvan Markič. Lukič je bil spremljevalec tedanjega kneza Petra, ko je prišel skrivoma preko Donave v Srbijo. Policijske oblasti so takrat skrbno zasledovale vsak njegov korak in njegovo delo. Lukičevo življenje je bilo zelo burno in polno političnih avantur. Za časa Ivandanskega atentata leta 1899. na kralja Milana, ga je policija aretirala in izročila prekemu sodišču, ki ga ie obsodilo na 5 let težke ječe. Skupno s Kostom Taušanovičem, Milenkom Vesničem, Dobro Ružičem in Požarevac. Ko je bil kralj Peter izvoljen za srbskega kralja, se je spomnil svojega starega spremljevalca Lukiča in ga ponovno povabil k sebi, da se je razgovarjal z njim o burni preteklosti. Smrt kralja Petra je starega Lukica silno potria. Pričel je takoj bolehati in neprestano naglašal, da tudi zanj po smrti velikega kralja življenje nima nobenega pomena. V nedeljo se je prehladi!, v pondeljek pa je zatisnil svoje oči. Vasa Vidovič ismrl V torek so položili k večnemu počitku Vaso Vidoviča, bosanskega upornika, jugoslovenskega lnspiratorja in aktivnega borca iz zgodovinskega leta 1875. Vidovič je bil izrazita osebnost ne le med svojimi rojaki, ampak tudi med inozemci. Ko so grmele puške po Hercegovini in se je začeto gibanje v Bosanski Krajini, je še! in začel organizirati domače zaledje. Iskal je in navezal stike s tedanjo kneževsko vlado v Srbiji, skrbel je za orožje, municijo, denar. Pomagal je voditi buno z denarnimi in diplomatskimi sredstvi ter je iz-veščal borce o političnem efektu njihovega dela. Ko je bil upor udušen. je raz pihal žerjavico drugje. Na berlinskem kongresu je zastopal Bosno in njene težnje ter se je čvrsto prertivil aneksiji dežele po Avstrijcih. Zahteval je dvoje: da se Bosna priključi Srbiji ali pa da postane samostojna dežela. Njegov načrt, žal, ni uspel. Avstrija je Vidoviča dobro poznala in je gledala nanj s sovražnim očesom. Za časa okupacije in ankesije Bosne se je posvetil Vidovič prosvetnim ciljem bosanskega ljudstva, bil pa je tudi vedno pripravljen započeti z nasprotniki odprt boj z nabnišenim vezirjem. Za časa avtonernističnih bojev je stal zvesto na strani interesov Bosne in proti Avstrij]. V svetovni vojni so ga odpeljali v internacijsko taborišče Arad. Pre našal je muke stoično in mirno ter je dajal, svetel zgled mlajši generaciji. Vidovič je bil osebno skromen človek, pošten v svojem delu, goreč po svojem idealizmu. Iskal ni nikoli plačila za storjeno delo, ki je bilo na jesen njegovega življenja obilno poplačano z ustvaritvijo Jugoslavije. Čast njegovemu spominu, ki bodi svetla luč tudi današnji generaciji! Mednarodni kongres profesorjev v Beogradu Včeraj je bil otvorjen v Beogradu prvi mednarodni kongres profesorjev. Delegati posameznih držav so prispeli večinoma že v torek zvečer v našo pre-stolico. Ena skupina, večinoma Cehi, Poljaki in Rumuni, se je pripeljala preko Subotice. Na kolodvoru so goste pričakovali beograjski profesorji, pozdravil pa jih je imenom Udruženja profesorjev Jovan Dravič. Pri izhodu iz postaje je dobila vsaka dama velik šopek cvetja. Čehi in Rumuni so nastanjeni v hotelu Palače. Druga skupina se je pripeljala z zagrebškim brzovlakom. V njej so bili Francozi, Belgijci, Angleži. Švicarji in Amerikanci. Predsednik Udruženja jugoslovenskih profesorjev jim je šel do Indjije nasproti, na beograjski postaji pa jih je pozdravil s sledečim kratkim, a zato tem prisrčnejšem nagovorom: «Prispeli ste v Beograd. Pri nas ne boste našli mnogo spomenikov, zato pa iskrena srca. V Beogradu, na pragu vzhoda, na zadnji postaji zapada so neprestane srdite vojne uničile tudi poslednje sledove srednjeveške srbske kulture; ostala pa je srbska duša, ki je skrbno in z ljubeznijo čuvala toplo nado v bodočnost naroda. Citali in slišali ste mnogo o nas. Sedaj imate priliko, da nas vidite, da nas opazujete v naši biši!» Za kongres vlada izredno zanimanje in je posebno udeležba s srbske strani zelo velika. Prvi dar. kongresa. Prva seja kongresa je bila otvorjena v profesorski dvorani stare beograjske univerze. Po kratkem pozdravnem nagovoru dekana filozofske fakultete K. Petkoviča je tajnik mednarodnega urada, prof. Beltete poročal o delu Saveza v letu 1924.-25., naglašujoč posebno veliki pomen kongresa anglosaških profesorjev v Edinburgu, ki se je vršil v prvi polovici meseca julija in na katerem je bilo v navzočnosti 1300 profesorjev sklenjeno, da se učvrstijo stiki z Mednarodno zvezo profesorjev, ki zboruje sedaj v Beogradu. Edinburška resolucija posebno naglasa, da je naloga profesorjev, da izdelajo ideologijo miru in človečanske ljubavi. Prvič prisostvujejo letos kongresu Mednarodne zveze profesorjev tudi Angleži in Amerikanci in obenem tudi oficijelni zastopnik Zveze narodov. Na predlog prof. Belteta je bilo nato sklenjeno, da se bo vršil prihodnji kongres v Londonu. Popoldne so inozemski profesorji napravili izlete na Avalo, kjer so položili vence na grob Neznanemu junaku, v Ze-mun, kjer so posetili Dom slepih, ter na stari in novi kraljevski dvor. Včeraj dopoldne se je vršila prva plenarna seia kongresa, in sicer v beograjskem gledališču. Po požari! v Tetovu 6 milijonov dinarjev škode. Že v torkovi številki smo na kratko poročali, da je v mestu Tetovu v Južni Srbiji v noči od nedelje na pondeljek izbruhnil katastrofalen požar, ki je v nekaj urah unepelil celo vrsto poslopij in trgovin. Požar se je posrečilo pogasiti šele v torek dopoldne, dim pa se je valil tudi še v torek ves dan iz razvalin. Šele sedaj je mogoče videti vso strahoto požara. Vročina je bila tako strašna, da so bila reševalna dela skoraj onemogočena. V mestu je vladala med požarom strašna panika in so oblasti le z največjo težavo vzdrževale red in preprečile še večjo katastrofo. Požar je nastal v južnem delu mesta v pekarni Mihaila Serafimoviča. in sicer v prostoru, kjer se mesi kruh. V trenutku so plameni objeli celo poslopie. nahajajoče se sredi mesta. Redarji so s streljanjem iz pušk zbudi!: prebivalstvo in je opozorili na veliko nevarnost. Vse je hitelo na kraj nesreče, kjer so iskre zanetile ogenj med tem tudi že na sosednih poslopjih. Velikanski ognieni zublji so švigali proti nebu in razsvetljevali temno noč. Žandarmerija in vojaštvo sta napravila na vseh nevarnih krajih kordon in požrtvovalno sodelovala pri reševalnih delih. V snlošni zmešnjavi se je še izkazalo, da so ga- EL2TNI KINO i Matica Telefon 124. ' Vsled velike dolžine filma se vrše predstave točno ob: '/20, 7, 1410. Prvovrstni umetniški orkester svira pi vseh " predstavah. Cene nezvišane. Samo še danes! n mtshiovščin polnem filma i Samo šs danes! I. del vekzanimivega, ljubezni Nova isdaja TIH 19@ Pl Ho«a izdaja Ljubljenec ccle Ljubljane, neprekosljivi francoski komi!; g ^ BTC B e v pridno skrbi za dobro zabavo. Izvrstna režiia — fTna r"a — napeta vsebina — V nripravš so nrdaSlini 3 vetih! BISCOT FILMI sezi e SS25 2G. Narodno gledališče v Ljubljani Repertoar opere in drame od 29 VIII do S. IX. 1925. Sobota, 29.: Opera: Mascagni: Cavalleria rusticana. Leoncavalio: Glumači. Slavnost* na predstava. Nedelja, 30.: Drama: Golar: Vdova Rošlin-ka. Opera: Offenbach: Hoffmannove cri= povedke. Pondeljek, 31.: Drama: Petrovič: Vozel (Čvor). Premijera. Torek, 1.: Opera: Verdi: Aida. Sreda, 2.: Drama: Manners: Pegica mojega srca. Premijera. Četrtek, 3.: Opera: Corneiius: Bagaadski brivec. Petek, 4.: D.ama: Petrovič: Vozel. Sobota, 5.: Offenbach: «Hoffmannove pr:= povedke. Nedelja, 6.: Drama: Manners: Pegica mojes ga srca. Opera: Verdi: Aida. Pondeljek, 7.: Opera: Strauss: Netopir. Torek, 8.: Opera: Mascagni: Cavalleria ru* sticana. Leoncavalio: Glumači. Začetek opernih predstav vedno ob pol S. rvečer, začetek dramskih predstav ob S. rvečer. Predproda.ia vstopnic od petka dalje pri dnevni blagajni v operi od 10. do pel 1. ure in od 3. do 5. ure popoldne. Umetnost na Jadranski razstavi v Splitu Kot srno že ponovno poročali, i;na Jadranska razstava v Splitu tudi umetniški oddelek, v katerem so razstavili dalmatinski slikarij in kiparji. Najvernejši med temi un-etniki je ostal domači zorni:: Etranuel Vidovič. kateremu se je posrečilo ustvariti lasten slog. Vidovičeve slike se odlikujejo Po clobrem Študiju in solidni izvršbi. Težak problem daljave in prostora in splošne perspektive obvlada dovršeno. Njegove slike so mračne, sive. meglene, otožne in melanholične ter pravilno tolmačijo dušo dalmatinskega rojaka. Na Jadranski razstavi gre prvenstvo njegovi sliki »Marjan«. Od modemih je zastopan v prvi vrsti Vinko Fo-retič iz Komiže. On e pejsažist m-orja in ie n-slrkal podobo »Žrtve morja«. V nj-; ie skušal i'>3doblt: srlo elementov s simboli. Foretič sc nahaja r.a pragu svoje zrelostne dobe; nastopna leta bodo pr: njem odločilna. silske priprave povsem nezadostne. Zato so poklicali še pomoč iz Skoplja. Medtem so domačini s sekirami in krampi v rokah porušili vse, kar je moglo nuditi ognju uspešno hrano in na ta način vsaj za silo zajezili razširjenje požara. Ko je došla iz Skoplja vojaška požarna četa, je bil ogenj že toliko lo-kaliziran, da je bil preprečen pogin celega mesta. Zgorelo pa je skupno 36 trgovin z vsem blagom. Največjo škodo imajo manufakturisti in trgovci s kolo-nijalnim blagom. Le malo blaga se je posrečilo rešiti, vendar pa je še to v tako slabem stanju, da je neuporabno. Skupna škoda se ceni na 10 milijonov Velika francoska učinkovitost jf Šarmantni princ u dinarjev, od katerih je pet pokritih z zavarovalnino. Da ni mesto Tetovo popolnoma zgorelo, se je zahvaliti v prvi vrsti požrtvovalnosti meščanov in oblasti, ki so z uprav junaško požrtvovalnostjo opravljali reševalna dela. Dogajali so se naravnost dramatični prizori. V najtra-gičnejših trenutkih, ko se je zdelo, da za mesto sploh ni rešitve, so se domačini izpostavljali smrtnim nevarnostim. Oblasti so odredile strogo preiskavo, čeprav se splošno domneva, da je nastal požar čisto slučajno radi neprevidnosti peka Serafimoviča. Grozote orkana nad Bačko Več človeških žrtev. — Porušene hiše in cerkve. — Subotiški velesejem močno poškodovan. — Kopališče Palic uničeno. — Ssharski dan in veMka panika v Beogradu. docela uničeni. Vsa Vojvodina, posebno severni kraji, so odrezani od ostalega sveta. Brzovlak. Budimpešta-Beograd se je moral nedaleč od Subotice. pri postaji Kakor da je priroda letošnje poletje zdivjala. Nevihta za nevihto, povodenj za povodnijo, orkan za orkanom, požar za požarom. Skoro vsak dan prihajajo podobne vesti iz raznih krajev naše domovine. pa tudi iz drugih držav Evrope. Nedvomno že dolgo nobeno poletje ni bilo tako bogato na elementarnih katastrofah, kakor letošnje. V naši državi so se v zadniem času vrstila neurja posebno po Sloveniji. Slavoniji in Srbiji, dočim je priroda Vojvodini dosedaj prizanesla. Tem hujša katastrofa pa jo je zadela v torek popoldne. Orkan je napravi! grozr.a opustošenja ravno po njenih najrodovitnejših delih. Iz poročil, ki so došla radi uničenja telefonskih in brzojavnih zvez šele tekom včerajšnjega dne, je razvidno, da je strahovita nevihta razsajala v torek po vsej jugovzhodni Franciji, Severni Italiji, po Slavoniji in Vojvodini. V naši ožji domovini so bili le krajši vetrovni sunki. Naravnost besnela pa je priroda nad Bačko. V torek ob 4. popoldne se je med silnim orkanom nad Subotico vlila divja ploha, pomešana z debelo točo. Ploha je bila tako močna, da ne pomnijo enake niti najstarejši ljudje. V nekaj trenutkih so bili prostori šele v soboto otvorjenega subotiškegn velesejma popolnoma pod vodo. Velik del paviljonov je uničen, materijal pa je odnesla voda. Spodnji deli mesta so bili istotako tekom pol ure podobni velikemu jezeru. Nevihta je bila tako strašna, da se je porušil stolp cerkve Sv. Roka. Mnogo hiš je poškodovanih, zrušila sta se tudi streha in strop cerkve Sv. Jurija. V glavni ulici kralja Aleksandra je orkan odtrgal velik de! neke hiše in močno poškodoval tudi vsa sosedna poslopja. Več ali manj pa so poškodovane skoro vse hiše. Okna so razbita, strehe zelo pokvarjene, vse, kar pa je bilo na hišah slabejšega, je orkan polomi! in uničil. V starem Šivcu se je porušil stolp reformistične cerkve in pri padcu ubil eno osebo. Siina nevihta je v bližini se naliaiajoče ogromno drevo izruvala s koreninami. Tudi pri tej priliki je bilo uničeno eno človeško življenje. Neka hiša se je med strašnim ropotom podrla. K sreči so stanovalci še pravočasno zbežali in so kasneje potegnili izpod razvalin samo neko žensko. Razen teh treh smrtnih slučajev pa je večje število ranjenih. V Srpskem Milctiču se je prevrnil čoln s tremi osebami, ki so utonile. Naravnost katastrofalna opustošenja pa je napravil orkan v kopališču Palic pri Subotici. Od 600 kabin jih je popolnoma uničil 550. Vse je voda odnesla s seboj in ni o njih ne duha ne sluha. Ker se je ravno za časa nevihte nahajalo v kopališču zelo mnogo ljudi, je nastala seveda nepopisna panika. Posebno ženske in otroci so zagnali divji krik in vik. Obleke, ki so sc nahajale v uničenih kabinah, so izginile. Vse jc raznese! vihar, ali pa jih je odnesla voda s seboj. Kopališki gosti so se ipcrali v kopalnih oblekah vrniti v Subotico. Na jezeru samem sta izginila dva čolna, v katerih je bilo šest oseb. Ni izključeno, da sta se čolna med nevihto prevrnila in potegnila s seboj v valove vse potnike in veslače. Sadovnjaki, vinogradi in livade, na katerih se je nahajal hmelj, so Danes zadnjikrat I ■ ••« »Velikomestni kavalirji Drama iz velikomestnega življenja v 6 velikih dejanjih v glavnih vlogah ljubljenci Evi Eva, Reinhold ScbOnze!, Hans Junker- mann, Margareta Kupfer. Najmodernejše toalete! Razkošne atrakcije v barih ln kabarejlh. Zelo poučljivo za devojke! k LJUBLJANSKI DVOR § n o Telefon 730. Predstave: ob delavnikih ob 4., Vi 6., H 8. in 9. — Ob nedeljah ob Vi 11., 3., Yi 5.. 6„ V, 8. in 9. uri. Neobičajna nesreča na dolenjski progi ^ Inž. Cehak podlegel poškodbam. ' Potniki dolenjskega vlaka št. 1011. ki odhaja iz Ljubljane ob 6.20. sj bili vče> raj 26. t. m. svedoki neobičajno resne-železniške nesreče. Iz Ljubljane je namreč za vlakom krenila avto - drezina. v kateri sta se razven službujočega šoferja vozila še šef gradbene sekcije dolenjske proge gosp. inž. Turba in pa gosp. inž. Cehak iste sekcije. Avtodre-zina je menda vozila nekoliko prcbltza vlaka, ali se mu je med vožnjo približala. ker vozi nagleje. Vlak je pasiral zna-* ni. precej dolgi tunel med Škofljico iti postajo Šmarje - Sap. takoj nato pa je svojo brzino znižal na približno 10 km. ker je zapazil, da stoji semafor na «stoj!» (V Šmarju se ta vlak in vlak iz Kartovca št. 1012 križata.) Ta trenutek, ko je vlak 1011 že bil kakšnih 50 m iz tunela, je iž njega in izpod gostega rjavega dima pridirjala avtodrezina.. Luči za vlakom ni bilo, ga drezini tudi. ne. najbrže bi se v dimu tudi ne videle.. ustaviti se drezina na hip menda ni več dala. — izkratka. zavozila je v zadnjr vagon s precejšnjo naglico, da se je čutil lahen sunek v zadnjih vagonih, zaslišal se je žvenket šip in vzkliki, k temu je vlak že preje požvižgaval drezini znamenja, ki se pa najbrže niso do tunela slišala. Izkratka. dogodek je vzbudil med potniki precejšnjo senzacijo, zlasti ker se je videlo, da sta dve v drezini sedeči osebi ponesrečili, vozilo samo pa da je zelo poškodovano. Gosp.. inž. Turba je dobil menda le nekai prask in prestal nekaj strahu, gosp. inž. Cehak pa ima desno nogo v stegr.u zlomljeno, več urezin od steklenih drobcev, in tudi notranje poškodbe, šofer pa ravno tako znatne notranje poškodbe in urezine. Oba poškodovanca sta bila prepeljana v ljubljansko bolnico. Vlak 1012 je radi te nesreče imel precejšnjo zamudo. Materijelna škoda tudi ni neznatna. « * » O tragični nesreči inž. Cehaka smo dobili pozno zvečer še sledeče poročilo: Komisija direkcije drž. železnic v Ljubljani se je vozila na motorni drezini pre. ti Grosupljem za osebnim vlakom št. 1011. Ko je osebni vlak vozil iz zadnjega železniškega predora proti postaji Šmarje - Sap. je drezina, ki je vozila tik za vlakom, prilertela z veliko močjo v zadnji voz osebnega vlaka in si je pri udaru inž. Cehak zlomil desno nogo. višji inšpektor Šulgaj in revident Lu-schiitzkv Pa sta dobila praske na roki in nogi. Inž. Cehak je bil prepeljan z dolenjskim vlakom v ljubljansko bolnico. kjer ie vsled izkrvavitve ob 8. zve čer umrl. Somsič ustaviti in se vrniti v Subotico. Hudourniki so namreč raztrgali tračnice in prevrnili celo vrsto potniških in tovornih vozov raznih vlakov, ki so promet popolnoma zaprli. Vse telefonske in brzojavne proge so bile v torek in tudi še včeraj dopoldne pokvarjene in počival je tudi promet. • Beograd je imel skoro v istem času. ko ie divja! v Bački veliki orkan, pravi saharski dan. Točno ob 4. popoldne je začel vroči samum in dvignil ves beograjski prah v zrak. Ogromni oblaki prahu so se dvigali nad mestom. Prebivalstvo se spočetka za nenavadni dogodek ni niti zmenilo in je mirno opazovalo na ulicah vrtince prahu. Toda kmalu je postala stvar resnejša. Strašna burja je zažvižgala in pričela odnašati s seboj tudi še kaj drugega, ne samo prah. Raz strehe je pričela padati opeka, pokali so žlebi, žvenke-tale so šipe. dežniki so se preobračali. Kmalu so bile ulice prazne; ljudje so prestrašeni iskali zavetja v hišah. Najstrašnejše je bilo na Terazijah, posebno na prostoru med «Moskvo» in «Balka-nom», kjer je napravil vihar velika opustošenja. največje vznemirjenje pa je napravila burja na savski obali. Tamkaj se je kopalo na stotine in stotine ljudi. mnogi so bili s čolni na kalni Savi. Burja je v nekaj sekundah odnesla vso mivko, ki so jo pripravili lastniki kopališč. na vodi pa so pljuskali ogromni valovi. Kdor je bil blizu brega, je takoj stekel iz vode. čolni pa se nikakor niso mogli približati obali. Z vseh strani so se čuli obupni klici na pomoč. Vihar je porušil skoro vse kabine kopališča Brodarskega sindikata. Ko je neurje, ki k sreči ni zahtevala nobenih človeških žrtev, ponehalo, so lastniki kopališča žalostno gledali na opustošeno zemljišče, ki je bilo komaj uro poprej posuto z debelo plastjo mivke. 23 do 30 milijonov škode. Subotica, 26. avgusta, n. Vojvodina je radi zadnje nevihte oškodovana za 25 do 30 milijonov dinarjev. Vlaki iz Novega Sada v Subotico so imeli zamude 4 do 5 ur. ker je bila proga pokvarjena. Toča v Dalmaciji. Split, 26. avgusta, n. Včeraj je toča v Splitu napravila veliko škode. Mestna občina se je brzojavno obrnila na ministrstvo za poljedelstvo in vode za hitro pomoč poškodovancem. Subotica. 26. avgusta. Na tukajšnjem velesejmu škoda ni tako velika, kakor se jc prvotno domnevalo, naravnost strašna pa so opustošenja po mestu in okolici. V Velikem Bečkereku je nastal med nevihto v nekem tamkajšnjem mlinu požar, ki je mlin popolnoma upepeli! in napravil več milijonov dinarjev škode. Pro-ta cdeiselostš deluje s kolosalnim uspehom samo .Vilfanov čaj*. Dobiva sc v vseh lekarnah in drožerijah. Proizvaja: Laboratorij Mr. D. VPfan, /agreb, 1'ics 2>-i _ ■■■saaaasaeaaBBBBsssaaBHHBB ' Tako lovi AERCfKON z Japoncem Poloi m lie. ko morajo pokazati prehod v mojstrstvo. Marin Tartaglia j 3 razstavi! več slik, ki predstavljajo Marjan; Tartaglia pronica v v duh slikarstva z metafizičnimi pripomočki in dela nekako v načinu Van Gogha. Marin-kovič, ki je razstavil niz portretov, očituje nemške zlasti Stuchove vplive, Jeroiim MU še je pokazal dela ilustrativnega značaja, Ignat Job iz Dubrovnika je razstavil zelo uspelo sliko :>Si;nj«, Marko Murat pa več stvari, ki spominjajo Po svojem značaju na starejše romantične mojstre. Pri njem so posebno očitni napori borbe za obvladanje forme. Joso Kijakovič je razstavil »Drvarje,- in »Zidarje«. K!;'akovič je najboljši kot afreskist. Jure Plaučič .ie razstavil litogra-fije bosanske, a na otoku Braču rojeni slikar Kario Mijič pa se je v Spritu prvič predstavil javnosti. Razstavili so še slikarji- Tolič. Ivan Mirkovič, Marko Rašica. St. Bakovič Virgii Menegliello-Dinčič. pokojni Radovan Tommaseo ter Katica Gattin, Duj-šin in Zoe BoreHi-Alacevich. Andjeo Uvodi č in Ante Katunarič sta razstavila grafična dela. Kipar Meštrovič se ni udeleži! razstave z nobenim novim delom; razstavljene so zategadelj tri njegove starejše stvari. Kristova glava, Portret ge. K. v marmorju lr Rr.Hčevo poprsje v bronu. Toma Rosan-dič je zastopan na razstavi s sedmimi deli, katerim se pozna vpliv Mcštrovita ter im- presionizma. Rosandič je posebno mojster v tehniki. Juraj Škarpa jc razstavil en marmor in en relief v bronu. Frano C-ota ie pokazal v svojih delih dekorativen značaj. K. Štambulc, Mirkovič, Dujmovič in Krkiii so razstavil; manjše stvari. Slednji se odlikuje po svojem zanosu in poletu. Isto trdi kritika še o Franu Menegheliu in Marj-nu Studi-nu. Mer.eghelio zajema snov za svoja dela iz modernega' velemesta; Studm lepo napreduje. kar pričajo njegova najnovejša dela Tako je Split na Jadranski razstavi pokazal, kaj premore Dalmacija v sodobni upodabljajoči umetnosti. Spremembe v mariborskem gledališču. Poleg že zadnjič objavljenih zapuste mariborsko gledališče gospa Gabrii^oč, gosp. Kokot, g. Petkova, gdč. Kovačičeva. S!ed-nf. dve bo publika težko pogrešala, ker ni primernega nadomestila. Priprave za portretno razstavo, ki jo otvori Narodna galerija v soboto, dne 29. t. m. v Jakopičevem paviljonu, se nadaljujejo s pospešeno naglico. V Narodnem domu, kjer si je galerija uredila sklad;šče za razstavo, je zbranih več sto portretov iz javnih in zasebnih zbirk, iz župnišč, samostanov- in gradov, iz vseh delov jugoslovenske Slovenije in iz zasedenega ozemlja. Portrete. kar jih je poškedovanih. strokovniaSko restavrirajo slikarji Jakopič, Jebačai ln Str-nen. medtem se izdeluje katalog razstave, a dovažajo se tudi vedno nove umetnine Razstava bo nudila celoten pregled por-tretne umetnosti od 16. stoletja do današnjega dne in bo brez dvoma znamenit dogodek v umetnostnem in zgodovinskem O/iru. Univ. proi. Popovič v Rimu. Rektor teograjske univerze prof. Pavle Popovič je odpotoval pred kratkim v Rim, da v ta-moinjih arhivih prouči gradivo, ki se nanaša na Petra Petroviča Njegoša, pesnika »Gorskega venca«, najboljše filozoiske pesnitve srbohrvatske literature. Pianist Ličar oeSde v Beograd. Slovenski rojak pianist g. Ciril Ličar, doslej profesor klavirja na zagrebškem kodservatori-ju je premeščen na glasbeni zavod v Beograd in zapusti Zagreb v najkrajšem času. Iz bukareškega gledališkega življenja. Narodno gledališče v Bukarešti otvori novo gledališko sezono dne 29. avgusta. — Gledališče »Regina Mana« je sprejelo v svoj letošnji repertoar troje ruskih komadov, Striček Vanja, Crešnjev vrt (A. P. Cehov) in Amfisa (L. Andrejev). — Opera uprizori kot prvo premijero Musorgskega delo »Boris Godur.ov«, dr;-.ma pa študira Shawovo le^o »Cezar in Kleopatra«.. "" __ Domače vesti Amundsen-ov polet na Severni tečaj! ? 1 Koniiscirana Eva... Iz letovišča — ker je delikatna stvarca, bodimo diskretni ln recimo: nekega — nam pišejo tole idilično zgodbico: K nam je te dni zašla Eva. Par dni je šetala in sanjarila s temno bubi-glavico pod kostanji in postalo ji je dolgčas. Ko pa je videla, kako se vse kratkočasi s fotografiranjem, in sicer vsak v svojem najljubšem kostumu, je šla tudi Eva in poklicala mladega fotografa. Krenila sta torej tudi onadva v romantično zeleno prirodo. poiskala lepo ozadje in dečko je fotografiral Evo — seve v Evinem kostumu — kako bi Evo drugače! Toda naši ljudje še Hi-jacinte niso razumevali, kako bi Evo! Pa so šušljali, širili in prenašali tako dolgo in glasno, da je prišla Evina fotografija do ušes našega letoviščnega vodje, ki je strog in resen mož, ki sliši in vidi v letovišču vse, tudi to, kar ni po naši volji, da bi slišal kot n. pr. to-Ie o Evi. In tako hoče naš vodja samo moderne kostume v letovišču, ne pa že več tisoč let preživelih Evinih. Poklical je policijo in Eva je bila vzeta iz raja. Fo-tografje smo pa le videli. Tudi po Mariboru že krožijo te podobice. Policija je konfiscirala dva lepa posnetka iz narave in enega iz ateljeja. _____ M. A. C. * Poziv čitateljens. V nedeljo bomo povodom otvoritve ljubljanskega velesejma in povodom petletnice izhajanja »Jutra* izdali obširno številko, v kateri bodo oglaševale vse naše večje gospodarske tvrdke. Ob tej priliki prosimo naše čitatelje, naj nas tudi oni s svoje strani podprejo s tem, da krijejo svoje potrebščine v prvi vrsti pri tvrd-kah, ki inserirajo v «Jutru». * Novi kovani denar v Ljubljani. Ljubljanska podružnica Narodne banke je že prejela za Ljubljano določen; vagon kovanega drobiža po 2 dinarja. Novi drobiž pride *v promet, čim izda finančni minister tozadevno odredbo. Prispeli denar se razdel; finančnim upravam, davčnim uradom in bankam. * Volitve za delavske zbornice. Centralno tajništvo delavskih zbornic v Beogradu je ministrstvu za socijalno politiko predložilo spomenico, v kateri zahteva, naj ministrstvo ukrene potrebno, da se čimprej izvrže volitve za vse oblastne delavske zbornice Zbornice so doslej fitnkcijonlrale s člani, imenovanimi od ministrstva za socijalno politiko na predlog delavskih organizacij. * Himen. V Ljubljani sc je poročil prošli teden ravnatelj meščanske šole v Vojniku g. Melhfjor R1 s m a 1 z gospico Savico M o k r o v i č, učiteljico na tamkajšnji osnovni šoli. Bito srečno. * Smrtna kosa. V Laškem je umrl v mla-denJški dobi 20 let g. Jožko Resnlk. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * 25 letnica mature. Vse abiturijente ljubljanske gimnazije Vin. a in VIII. b teT abiturijente realke iz leta 1900. ki stanujejo v Ljubljani ali njeni bližnji okolici, dovoljujem si vabiti na pondeljek dne 31. avgusta ob 10. uri v stekleni salon restavracije glavnega kolodvora v Ljubljani, da se domenimo o praznovanju naše 25 letnice mature. Ker bi bito radi polovične vožnje ob priliki velesejma mnogoterim najlažje, da se se sestanka sigurnoeniatxn:atxgovcxovcvc obletnica vrši v času velesejma. naj se sestanka sigurno udeleže vsi tovariši, ki sta-mrjejo v Ljubljani. — Okr. glavar Klobčič. * Konferenca naših primorskih mest. Po faicijativi župana Kučiča na Sužaku se v kratkem sestane konferenca zastopnikov nažih primorskih mest Na konferenci se bo razpravljalo v prvi vrsti o zvezi primorskih mest v sviho varstva gospodarskih m kulturnih ciljev. * Vozne cene na železniških postajah. Vsem železniškim postajam se je naročilo, da morajo biti pri osebnih blagajnah izobešene cene vozni kart in cene za prtljago, da si pomiki lahko pripravijo potrebni drobiž. Istotako mora vsak voditelj garderobe Izobesiti napis, s katerim se občin-stvo obvešča, da je za shranjenje ročne prtljage treba plačati za dan in komad po 1 Din. * Imenovanja pri finančni kontroli. Pri finančni kontroli V Sloveniji so imenovani: za podinšpektorje komisarji Ivan Čretnik, Andrej Veble, Martin Potočnik. Fran Bur-ger, Dušan Vladetič, Anton Muc, Matija Ribtarič, Josip Volavšek, Josip Lužar in Josip Erjavec; za komisarje finančne kontrole pa so imenovani pregledniki Anton Puc, Ivan Florjančič, Ivan Šctelj. Karel Kos, Fran Kukar, Ivan Papež, Fran Dobaja, Jakob Kaiser, Josip Krlrin, Franc C-otman, Fran Rehberger, Ivan Torkar, Fran Gabr-ščik, Alojzij črepinko in Ivan Bizjak. * S pošte. Za pripravnico 3. skupine kat. j zvaničnikov I. stopnje je postavljena Ange- j la Dougan pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Premeščeni so: L. Rrhar iz Ljubljane I. na pošto Ljubljana II., Ant. Sitar iz Ljubljane v Marrbcr, Josip Savelli iz Celja v Žalec, Minka Porenta iz Ljubljane v Št. Jernej, Antonija Koželj iz Ljubljane v Moravče, Ana Pezdirc ii Črnomlja v Vinico, Zora Jerše iz Ljubljane I. v Lju-bljano IV., Ljudmila Tomazfrt iz Ljubljane I, na Ljubljano IV., Mara Podgornik iz Maribora v Fram, Mara Kasjak od Sv. Lovrenca pri Mariboru v Krško vas, Frida Huttman iz Krške vasi v Ljubljano, Josipina Košiček iz Straže v Vinico, Avguštin Juh iz Most pri Ljubljani v Ljubljano, Franja Skeriovnik iz Ljubljane v Krmelj, Erna Korenini tz Ljubljane v Ribnico na Pohorju. Ana Dolin-šek iz Ljutomera v Loko pri Zidanem mostu, Milena Mursa iz Loke pri Zidanem mostu v Ljutomer. Marija Novinc iz Sv. Pavla pri Preboldu v Šmarje pri Jelšah, Gizela GomilaT iz Murske Sobote v Dobrovnik, Marija Zor iz Stične v St. Vid pri Stični, Marija Porenta iz St. Jerneja v Kostanjevico, Emilija Kettner iz Ljubljane k Sv. Ju- , riju ob Ščavnid, Pavla Korinčič iz Šmarja pri Jelšah v Velenje, Antoiija Črnjač le Rogaševca v Ljubljano. Sprejeta Je ostavka Evgenije Križaj na ljubljanski glavni pošti * Vsem gg. rezervnim oficirjem mariborske oblasti! V Mariboru se namerava ustanoviti »Pododbor udruženja rezervnih ofi-clra i ratnika« za mariborsko oblast. Sredi-šna uprava udruženja v Beogradu zahteva seznam vseh oficirjev, kl bi hoteli pristopiti k udruženju. Prosimo torej vse gg. rez. oficire i ratnike, da pošljejo udruženju do 10. septembra na podpisani naslov naslednje podatke: Ime in priimek, čin v vojski, civilni poklic, stanovanje in datum prevedbe v skupno vojsko. Na podlagi člena 11 pravil udruženja morejo postati člani le oni, »ki so pobornici i zatofin-ici ideje jedinstva nažeg troimenog naroda«. — Klub jug. rez. oficira v Mariboru. Mestna hranilnica. * Ablturijentom daje pojasnila pri vpisu na ljubljansko univerzo akademska podružnica Ferijalnega Saveza kot edina nad-strankarska in nepolitična kulturna organizacija, ki je za dajanje informacij naprošena od rektorata ljubljanske univerze. Tem potom opozarjamo abiturijente, naj se za pojasnila ne obračajo na rektorat univerze, ki za dajanje informacij nima primernega aparata, temveč na »Podružnico F. S. na univerzi v Ljubljani«. Pismenim informacijam je priložiti znamko za odgovor. * Šolska anekdota. Ljubljanski profesor, priznan turist in ljubitelj narave je hotel nekoč zainteresirati svoje dijake za lepoto domovine, gorskih vršacev in zandiisvih prirodnih pojavov. Za prvi poizkus svoje metode je priredil z dijaki izlet na Triglav. Po težkem naporu spravi vneti Sokrat mladino do Aljaževega stolpa, kjer jo pozove, naj se ozre v dolino in občuduje krasote svoje domovine. »Hudič, ali ste me zato gori vlekli, da naj sedaj gledam nazaj, odkoder sem prišel?« se zadere nerazsodni mladenič v razočaranega profesorja, čustva je pač težje vlivati v človeška srca, kakor prazno posodo polniti z materijo ali vedo. Tega dijaka se spomnim vsakdar, kadar opazujem naše priproste kmetiče, ki tru.no-ma vro na Krvavec in se ondi s polnim zanimanjem ozirajo v prelepo pisano ravnino, segajočo od Triglava doli do Snežnika ln se divijo prclestni krasoti gorskih vršacev izza robov naše domovine. Da je v pripro-stj duši mnogo čustva, lahko opazuješ 6. septembra ob priliki otvoritve Doma na Krvavcu. lemi fožiSelj" ^ v * »Planinarski dan» — Izlet na Plitvička jezera. V smislu sestanka radi ustanovitve Planinarskega saveza SHS priredi Hrvatsko planinarsko društvo takozvani »Plarci-narski dan« ki naj privabi planince iz cele države, da se medsebojno razgovore in približajo, ter pr; tem spoznajo eden najlepših delov naše skupne domovine — Plitvička jezera. Slovensko planinsko društvo vabi svoje člane, da se izleta v čim večjem številu udeležijo. Odhod bo v soboto dne 5. septembra zvečer ln sicer iz Ljubljane z dolenjskim vlakom ob 18. uri s priključkom v Karlovcu na agrebškl brzovlak, ki privede glavno skupino udeležencev. V nedeljo, dne 6. septembra zjutraj dospemo po liški progi do Vrhovine od koder se popeljemo v avtomobili ali vozovi ali pa potujemo peš (2 uri) do Plitvičkih jezer. Nedeljo in pondeljek ogledovanje vseh krasot Plitvičkih jezer. Povratek v pondeljek, najbolje preko Zagreba. Na praznik dne 8. septembra bo skupni ogled planinske in športne razstave v Zagrebu. Prijave za izlet naj podružnice in člani nemudoma pošljejo Osrednjemu odboru SPD. Prijavijo naj tudi ali potujejo preko Ljubljane ali preko Zagreba. Točno število udeležencev Je treba vedeti, da se oskrbi potrebno glede vožnje prehrane in prenočevanja. * Iz Rogaške Slatine nam poročajo: V soboto, dne 22. avgusta je priredilo »Djač-ko fer. udruženje« iz Krapine koncert in predstavo v gornji dvorani Zdraviliškega doma, a gostje z domačini daleč v okolico so se odzvali povabilu ne samo v polnem številu, ampak tuda s prisrčnosti in ljubeznijo, ki Jo zasluži mladina, ako tako idealno uporabi celo svoje počitnice. Za popolno zmago niti ne M bilo treba toliko napora, kakor ga zahtevajo težki Mokranjčevi ru-kovcti in zbori, saj ti mora že pogled sam na te ljubke sveže obraze mladih študant-klnj ter iskre oči očividno na duši in telesu zdravih fantov sprožiti roke v topel pozdrav; ali vprav uspeh v najtežjem nam je bil porok za nad vse resno stremljenje ljubih gostov, ki so od lani pokazali tudi odločen napredek. Imeli smo to sezono gotovo sijajnešfh večerov, toda najprisrčneiši je bil scbotni in ta res »zlata mladina« iz sosednega mesteca nam bo vedno dobrodošla,, da nam ogreje srce in poživi nado v boljšo bodočnost domovine, saj »jeunesse dorče« iz velemest žal ni vedno po tem. Zdaj ko je število gostov že nekoliko padlo, smo v nedeljo tem bolj opazili, kako Slatina postaja čim dalje bolj tudi »priljubljena nedeljska feletna točka«. Poleg raznih znancev iz ožje domovine, smo videli gg. namestnika ministrskega predsednika Marka Gjuričiča in prosv. ministra Vukičeviča. ki sta prišla posetit svoje tu bivajoče obitelji oz. sorodnike. Bolj od »ministrske« pa je bila ta sezona »generalska«, katerih smo imeli vedno večje število. — Ze dalje časa biva tu min. n. r. Veljkovič, a v pondeljek je dospel dr Janjič. L S. * Zoološki vrt v Maksimiru. Skromni zoološki vrt, ki ga Je mestna občina zagrebška ©tvorila v Maksimiru, je imel doslej kolekcijo najnavadnejših živali. Da postane res «vrt» mu Je bilo potreba posebne atrakcije. Tovarnar in predsednik Trgovske in obrtniške zbornice zagrebške g. Vladimir Arko je poskrbel, da dobi zoološki vrt svojo atrakcijo. Dal Je namreč zoološkemu vrtu na razpolago 32.000 Din. da si nabavi par mladih leopardov, kl so bfli upravi ponud-e-ni za nakup. * Maturanti fz leta 1915. (Jržavne realke t LJubljani se tem potom obveščajo, da se vrši sestanek dne 5. septembra ob 15. v kavarni »Zvezda« v svrho proslave desetletnice. Komur dopušča možnost naj se udeleži * V boju zoper grižo in druge nalezljive jolezni je edino uspešno desinfekcljsko sredstvo »SANITOL«. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja ga Chemo-techna, Ljubljana. Mestni trg 10. 156-3 * Srečo v zakonu ustvarja samo skrbnost tn varčnost gospodinje! Te vrline ima pa samo ona gospodinja, ki uporablja izključno samo milo »GAZELA«. * Kdor mnogo prinese, prinese vsakemu nekaj, je star pregovor. Tako je tudi s »Pe-katetami«. Izdelki so tako mnogovrstni, da si lahko vsak izbere po svodom okusu. Oglej si razstavo na velesejmu paviljon »G« * Velecenjene dame! Ali že poznate »SA-NOFORM«? * Stenico), najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga drogerija Anton Kane sinova, Ljubljana. Židovska ulica 1. * Kočevski Dijaški dom. Ker smo vsled prezidave poslopja pridobili toliko prostora, da lahko sprejememo še 10 dijakov, naj se ev. reflektantje takoj javijo pri društvenem odboru za sprejem. * Srečke drž. razredne loterije 10 kolo za III. razred se dobe do 1. septembra v menjalnic! Reicher & Turk. * Najnovejši seznam lastnikov čekovnih računov otvor.ierrih pri poštni hranilnici v Beogradu in njenih podružnicah v Ljubljani Zagrebu in Sarajevu. Izšel ie zelo dobro uiejeni »Imenik (seznam) lastnikov čekov nih računov« najnovejše izdaje, ki se lahko dobi po minimalni ceni Dm 15. pri poštni hraniHnici v Beogradu in pri njenih podružnicah. * Meteorološka postaja na Krvavcu (1692 m) je najznamenitejše vremensko opazovališče ljubljanske oblasti. Padavine se prav znatno razlikujejo od onih v ravni-ni, ki jih izkazuje meteorološka postaja v Cerkljah. Po vseh dosedanjih izkušnjah in splošnih znakih napovedujeta obe opazo-vališči, da bo 6. septembra prav lepo vreme po vsem območju planinskega »Doma«, ki se otvori ob 11. uri na Jezercu pod vrhom Krvavca, nikakršne odgovornosti pa ne prevzameta za ostale pogorske pokrajine, na katere vpliva zračno valovanje med Storžičem In Grintavcem. L L. * Zveza slovenskih vojakov lz svetovne vojne. Na razna vprašanja sporočamo, da vozi v nedeljo, 30. t. m. do Otoč iz Ljubljane posebni vlak ob 7.50 zjutraj tako, da bo Imel zvezo z vsemi vlaki tudi z vlakom z Dolenjskega. Izkaznice za polovično vožnjo bodo dobili udeleženci na Brezjah. Na kolodvorih v Ljubljani bodo v soboto pop. in v nedeljo zjutraj pri vseh vlakih reditelji, kl bodo imeli trobojne znake. Pri njih bodo dobili udeleženci lahko vsa pojasnila, na nje naj se obračajo za svet in vsak nač se strogo drži njih odredb ter navodil. Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Na veselo svidenje na Brezjah. * Prošnja. Kdor ve, kje se nahaja koči-jaž Franc Bukovinski. naj sporoči to proti povračilu stroškov na naslov: Ivar.a Bukovinski, Mojstrana, Gorenjsko. * Permanentne legitimacije Ljubljanskega velesejma veljajo letos izjemoma tudi za brezplačni vstop na vinski prostor po 6. uri zvečer, na kar zlasti opozaramo naše občinstvo, da se pri nakupu raje odločijo za legitimacije kot za navadno vstopnico za erkra-tni obisk * Slovenija v nemškem tisku. Kakor smo zvedeli, izide na dan otvoritve ljubljanskega velesejma številka zagrebškega neodvisnega gospodarskega dnevmka »Der Mor-gen«, ki bo povsem posvečena kulturnim, gospodarskim in socijalnim problemom Slovenije. * Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani. zvonarna. Karlovžka cesta št. 1. razstavi na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 29. avgusta do 8. septembra 5 zvonov iz najfinejžega brona za Komendo pr Kamniku in sicer B od 2692 kg, D od 1296.5 kg F od 720 kg O od 551.5 kg, in B od 335 kg. Na sejmišču je vsak dan prisoten zastopnik zvonarne, ki daje vsa pojusnila. 1690 * Sprejem v geometerska oddelka sred-jlh tehničnih šo! v Beogradu in Sarajevu. Rok za sprejem v geometerska oddelka tehničnih šol v Beogradu in v Sarajevu poteče s 15 septembrom m ne s 15. oktobrom kakor je bilo to pomotoma objavljeno. Za štipendije frekventantom geodetskega oddelka teh. fakultete v Ljubljani pa je vgalati prošnje do 15. oktobra. Pogoji za vpis v navedena oddelka kakor tudi za dosego dri. štidendfje bodo razglašeni v prihodnji številki »Uradnega Ksta« ljubljanske in mariborske oblasti. * Opozorilo razstavljalcem ljubljanskega velesejma. Ravnate!rstvo velesejma naproša vse razstavljalce, da bodo z opremo dobljenih koj in razvrstitvijo razstavnega blaga vsekakor že v petek, dne 28 t. m. popolnoma gotovi. Je to v interesu razstav-1'"vev sami*. kakor tndi sc;mskc uprave LOVCI, POiOH! Tekom tekočega meseca sn bili prodani pri mškar ju Josip Stern-dn v Maribnro. Aifksan drnva cesta 18 patron za lovske paske pri katerih je bilo naknadno njotovlieno. ("a niso bili napolnienl z navada m trnim «mod nikom, ampak s smodnikom močatjše vrste. Do;ajale so se zaradi tega nesreče pri iz-streljania takih nabolev. Osebe, ki so kanile take naboje t zadnje-n tasu pri imenovani mdk', se nozivijjn da neumorna rneio kupljene nabc-e, niisar jim bodo izročeni naboji i uradnim irmm smodnikom. 4549 da se v soboto dopoldne prtlikom otvoritve reprezentira odličnim gostom letošnji vele-sc-jem kompletno dovršen. * Njegoševa grobnica na Lovčenu. Kapela na Lovčenu, v kateri bodo počivali zemeljski ostanki velikega pesnika vladike Petra Petroviča Njegoša, je dovršena in 21. septembra se bodo kosti pokojnega vladike ob navzočnosti kralja in vlade na svečan način s Cetinja prenesle na Lovčen. Kapela je zgrajena v slogu starih srbskih samostanov. Visoka Je sedem metrov. Nad vhodom nosi napis, ki pravi, da je dal zgraditi kapelo kralj Aleksander v počaščenje svojega velikega prednika. Sarkofag je iz marmorja ter uosj napis: »Petar Petrovič-Njegoš 18.50—1651«. * Trebušni legar v Novem Sadu. Po poročilih iz Novega Sada se je pojavil tamkaj trebušni legaj. Obolelo je doslej osem oseb. Zdravstvena oblast je potrebno ukrenila, da se bolezen ne razširi. * Velika tatvina v Novem Sadu. Uprava finančne direkcije v Novem Sadu je prijavila poHciji, da ie iz tresora direkcije na čuden način izginilo 29.000 dinarjev. Ključavnica tresorja je bila poškodovana in so bili vsled tatvine osumljeni tisti, katerih dolžnost je bila, da pazijo na tresor. V teku preiskave Je bil aretiran Stjepan Lukič. sluga direkcije, v čegar stanovanju so našli več tisoč dinarjev, o katerih ne more podati pojasnila. Policija domneva, da Lukič ni sam izvršil tatvine. * Samomor pomočnika zagrebškega poštnega ravnatelja. V stanovanju poštnega nadupravitelja r.a Sužaku, g. Lunačka, se je odigral te dni senzacijonalen dogodek. K Lunačku je prišel iz Zagreba pomočnik direktorja pošte in brzojava Gjuro Filkovič ter ga prosi', da bi se smel pri njem nekoliko od počiti. Nadrapra vitel; mu je odkazal posebno sobo. Ko pa naslednje Jutro gost ni prišel iz sobe, ki je bila od znotraj zaklenjena. Je nadupraviteli poslal po ključavničarja Fikoviča so našli v sobi nezavestnega. Uradni zdravnik mu je nudil prvo pomoč. Z brzovlakom so ga peljali v Zagreb vendar je mož na potu blizu OguKna umrl Po zdravniški izjavi se ie Filkovič. ki je bH br.ie živčno bolan zastrupil z lizolom. * Ubegel tihotapec. Zagrebške carinske oblasti so prijel pred nekaj dnevi nevarne ga tihotapca Henrika Gabra z Dunaja, ga zaprle ;n obsodbe radi tihotapstva na 800 tisoč dinarjev globe. Gabru pa se je posrečilo Iz zapora pobegniti in uiti čez mejo, ne d?, bi plačal predpisano globo. * Naideno. V Lukov"'ci «e je našlo s^dem različnih ključev. Kdor Jih je zgubi!, jih dobi na t a mrk a šn ji orožniški postajk JS Največ" fl'm !z visokih pbnin sežige 1925"2f>. Pia^ires Msode" V elavnl vlogi H.mnes Schneider, prvak olimpijskih iger 1. 1924 In Louis Trcnker najboljši tirolski turist prid? v Kino «Dvor» Iz Ljubljane u— Vesel pojav. Na včerajšnjem sestanku Zadruge trgovcev s kurivom je načelnik izrazil pripravljenost zadruge, da zniža cene kurivu še pod ceno tvrdk, ki dobavljajo kurivo državnim nameščencem. To bo gotovo vsakdo z veseljem pozdravil in je le želeti da bi ta plemeniti sklep posnemali tudi drugi. u— Število razstavljalcev na letošnjem velesejmu. V. Ljubljanski velesejem bo nudil sila pestro sliko. Iz Slovenije razstavi 442 tvrdk, iz Hrvatske 54. iz Srbiie 14, iz Avstrije 21, Češkoslovaške 37, Francije 6. Italije 23, Nemčije 30, Rusije 1, Švice 5, Amerike 13. Anglije 7, skupaj torej 653 tvrdk, od teh 143 iz inozemstva. u— Lastnike privatnih paviljonov na sejmišču opozarja sejmska uprava, da morajo biti pa vil I on i do dne 27. avgusta renovi-rani, kakor zahtevajo tozadevna določila. V nasprotnem slučaiu bo sejmska uprava primorana, da pusti urediti privatne paviljone na stroške lastnikov. Inženjer sejm-skeca urada je strankam z nasveti vedno na razpolago. u— Hr.dnik na Erjavčevi cesti pred vilo št. 26 ie notreben nujnega popravila. Plošče so se namreč že popolnoma posedle in nastanejo posebno v deževju velikanske mlake. Sploh bi bilo treba tamkaj hodnik do železniške proge vsaj nasuti, ako se že ne napravi nov, ker štrie iz niega cele skale ir. opeke. u— Pevski zbor Narodne čitalnice v Sp. Šiški ima v petek zvečer, dne 28. avgusta ob 8. uri pevsko vaio. Pridite vsL — Pevski odbor. u— Prostovoljno gasilno društvo v Sp. Šiški priredi na komarievo nedeljo, dne 30 avgusta vrtno veselico v gostilni gospe Antonije Keršič. Ker se je komar tekom leta dobro 'zredil, bo nudil dobro pečenko in >z-bomo kapljico. 1712 u— Vsakovrstne eksotične rastline in ribice za akvarije se dobe po primerno nizki ceni pri kolodvoru A Zach, Schmolzergassp št. 1, Graz. 1715 u— Gospodična Rezika Plalinta je otvorila novo posredovalnico za služkinje. Opozarjamo cenj. čitatelje na današnji mali oglas. 1714 u— Oddaja bufeta. Za sezono 1925,—26 ddaja uprava Narodnega gledališča v Ljubljani v opernem gledališču bufet. Pismene prijave sprejema uprava do sobote 29. avgusta. Pojasnila daje uprava od 8. do 10. ure dopoldne v drami. u— Trafikantje in trafikantinie! Občni ?bor Strokovne zveze tobačnih trafikantov za Slovenijo se vrši dne 29. avgusta ob pol devetih zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Točnost je dolžnost! S. K. Ilirija, lahkostletska. sekcija. Po. zivPam vse atlete, da se udeleže danes po» poldan sigurno treninga, ki se vrši pod vocL stvom trenerja Hokeja. — Načelnik. u— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 goljufija, 1 pretep, 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek prikrivanja naj-denine. 2 prestopka žalienja straže, 1 pre- stopek nadlegovanja pasantov, 2 prestopka kaljenja nočnega miru in 8 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 4 in sicer: 1 radi pijanosti, 1 rad: izvrševanja tajne prostitucije in 2 radi kaljenja nočnega miru. u— Tatvine v LJubljani. Trgovcu M. Hriberniku v Tavčarjevi ulici je bilo te dni ukradenih iz trgovine šest kosov črnega klota v vrednosti 14.000 Din. Zvanlčnica deželnega sodišča Jelka Skubic je položila v terek zvečer v delikatesni trgovini na Kongresnem trgu za trenutek svojo črno usnjato torbico na mizo in stopila v bližnjo slaščičarno. To priliko pa je uporabil nepoznan dolgoprstnež in torbico z vseb:no 200 Din, legitimacijo in raznimi toaletnimi potrebščinami odnesel. Po nta K3kluč:u smo izvedeli, 8a gradi tovsrna čokolada „,M r m", na velese ran mlin r.a vzkr v mravni veli« kosi?. ViOeti ga tn v obratu. Iz Maribora a— Zeparji na Glavnem trgu. Čeprav se skoraj dnevno pojavljajo slučaji, da so služkinje na trgu okradene vsega denarja, vendar ne znajo boljše spraviti denarja, ko kupujejo živila v gneči po trgu. Včeraj sta bili zopet okradeni dve kuharici. Izginili sta Jima listnici z vsem novcem vred. a— Prodajalki časopisov na Grajskem trgu je bila ukradena denarnica z dokumen-ti in denarjem. Revna prodajalka prosi, nai se ji vrne vsaj dovoljenje za prodajanje ča sopisov, ki je bilo v denarnici. a— Bogat berač. Predvčerajšnjim je are-tirala policija berača Tomo Tomažiča, rodom Hrvata. Pri njem so našli 924 Din gotovine. V zaporu pa so že naknadno Iztak-nili nekje na levi nogi spričevalo ubožnosti na desni nogi pa 4000 Din. Dobro situirani berač |e vodil tudi redno svoj dnevnik, v katerega Je vpisoval točno kraje, ki Jih je obiskoval in koliko so mu vrgli. Pač originalen tip berača! a— Bridko Je nasedla. Neža L, železnl-čarjeva žena v Mariboru je bila obsojena v obeh instancah na plačilo menice, ki ie ni Izplačala po zapadu roka. V tem težkem položaju se JI Je ponudil J. 2., da jo bo pri Stolu sedmorice izreza!, češ da ]e prijatelj samega predsednika zagrebškega vrhovnega sodišča. Seveda je bilo treba najprej v Zagreb, da popelje Neža gospoda na kako južino In boljžo kapljico. Na dvorišču Stola sedmorice v Zagrebu je bil Neži predstavljen v uniformi poruinika neki Rudolf L. kot vsemožni predsednik Stola sedmorice. Trojica je šla po najboljših hotelih ln zapravila okoli 17.000 Din. Prepozno le Neža spoznala, kako bridko Je nasedla premetenim sleparjem. J. Z. In R. L. pa že premišljujeta o svoji karijeri za zamreženimi okni. Iz Celja e— Iz učiteljskih krogov. Za stalnega učitelja je na deško meščansko šolo premeščen dosedanji strokovni učitelj na ptujski meščanski šoli g. Fran Cilenšek. e— Vališče rlbarskega društva v Pečov-niku. 2e svojčas smo poročali, da je huda ura s svojimi poletnimi nalivi bila popolnoma razdejala ln uničila vališče ribarske-ga društva v Pečovniku. Za valižčem ni skoro ostalo siedu, a družtvo !e menilo, da se bo naprava dala na novo urediti za okToglo 50.000 Din. Sedaj pa Je Jasno, da gredo troški visoko nad to vsoto in bati se je, da si bo društvo moralo najeti posojilo. e— Študijski dopust komponista Osterca. Ministrstvo prosvete |e podelilo komponistu g. Slavku Ostercu, strokovnemu učitelju na tukajšnji deški meščanski šoli, za šolsko leto 1925—26. dopust za inozemstvo. G. Osterc namerava v inozemstvu poglobiti tn izpopolniti svoj študij glasbe, ni se še pa odločil, ali odide v Prago, Milan ali Pariz. Iz Trbovelj t— Sreča v nesreči na Dobernl. Na Do« berni se je pri odstranjevanju zemeljskih plasti utrgala zemlja in podsula enega delav ca do vratu, eno delavko pa docela zasula. Na pomoč je hitro priskočilo okoli 20 mož, ki so zadržali kos hriba, težečega v nižavo, drugi pa so odkopavali zemljo in slednjič oba ponesrečenca rešili. Ko sta bila oba, delavec in delavka, ki sta odšla z lahkimi poškodbami, rešena, so možje popustili in več sto kubičnih metrov prsti se je zrušilo v dolino. t— Sprememba datuma sokolske priredit' ve. Zaradi prireditve gasilskega društva v nedeljo 6. septembra jc sklenilo Sokolsko društvo, prirediti javno telovadbo ne v ne« deljo 6. septembra, kakor smo včeraj poro» čali, temveč žc to nedeljo, 20. t. m. Ves ostali spored ostane. t— Pred živinorejsko razstavo. Na prvi seji Kmetijske podružnice po njenem obč» nem zboru se jc konstituiral odbor (načel« nikov namestnik: g. Gustav Vod'išek. ki je obenem tudi blagajnik, tajnik: g. Adolf Je« sih . obenem pa so se določile smernice za živinorejsko razstavo, ki se bo vršila v krat, kem. Vsa podrobna dela jc prevzel ožii od> sek, sestoječ iz živinozdravnika g. Rajka Deuva, posestnika g. Rudolfa Ahaca in taj« nika Adolfa Jesiha. Določenih je 21 premij v skunni vrednosti 6500 Din. Ker je razsta« va zelo važnega pomena za povzdigo polje« dclstva jc pričakovati, da jo bo podprla tu. di pokrajinska uprava. t— Pozabljene slikarske skice. V čakal, niči Zagorje ob Savi so se zgubile slikarske skice g. Iva Tavzlja, slikarskega mojstra v Trbovljah. Kdor bi jih našel, se naproša, da jih vrne proti nagradi na omenjeni na« slov. t— Gerent trboveljske občine g. Kokal) je, kakor čujemo, zaradi bolehnosti zapro. sil velikega župana, da ga razreši njegove službe. t— Zniževanje kh nea. Pri kapelici naspro ti Dr- "*veneCa doma v Trbovljah so pričeli te dni z zniževanjem malega klanca, tako da bo glavna ccsta odslej lepo položna. srednja tehniška šola v LJubljani r.......'■■...r......'------- Na Mirju, za ozkl.iem stare Emone, stoji mogočna zgradba, ki jo večina Ljubljančanov pozna le kot dom Državne obrtne šole. Malo pa jih je, ki bi poznali njen ustroj in vedeli, koliko požrtvovalnosti raznih lokalnih faktorjev, predvsem mestne občine ljubljanske, je bilo svoj čas potrebno, da so se premagale vse mnogoletne zapreke in se }e zavod ustanovil in kolikega pomena za nas ie ta zavod. Današnji naslov »Tehniška srednja šola« je zavod dobil z drugim semestrom šol. 1. 1920/21; z iz-premembo imena pa se do danes ni prav nič izpremenila tedanja organizacija obrtne šole. Obrtnošolski pouk v Ljubljani sega do 1. 1856 nazaj, ko je ljubljanska občina v zvezi s Trgovsko in obrtniško zbornico ustanovila nedeljsko šolo, ki se je kmalu reorganizirala v obrtnona-daljevalno šolo. Kot prvi obrtni učilišči v Ljubljani sta se šele leta 1888 ustanovili: Obrtna strokovna šola za lesno Industrijo in Obrtno strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipk. Za direktorja obeh šol je bil imenovan rajni Ivan Subic. V neprestanem razvoju so se razširjali učni načrti in tudi novi oddelki otvar-iali: javna risarska šola za mojstre in pomočnike (1891), oddelek za figuralno podobarstvo (1894), oddelek za pletenje košaric (1894—1907), oddelek za pletenje (klekljanje) čipk (1895), javna risarska šola za deklice (1899). Obe strokovni šoli sta bili začetkom 1. 1901 združeni v en zavod pod imenom Umet-noobrtna strokovna šola. Na njej so se ustanovili: zimski tečaji za stavbne rokodelce (1904), ki so se pretvorili v stavbno rokodelsko šolo (za zidarje, kamnoseke in tesarje) (1910), dalje oddelek za šoloobvezne dečke (1907— 1911) in tečaji za izobrazbo učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah (1908). Vsi ti oddelki so bili nastanjeni deloma v Virantovi hiši na trgu Sv. Jakoba, v Zatiškem dvorcu na Starem trgu in v Coizovi hiši na Bregu. Že leta 1892 je takratni kranjski deželni zbor sklenil naprositi naučno upravo za razširjenje obrtnošolskega pouka, osobito z upoštevanjem visoko razvite kovinske industrije. Na podlagi strokovnih poročil je takratna centralna komisija za zadeve obrtnega pouka predlagala naučni upravi ustanovitev strojne delovodske šole v Ljubljani. Na to je občinski svet napravil prve korake v vprašanju zgradbe. Naučna uprava pa je trdno vztrajala na stališču, da je gradnja poslopja stvar mestne občine. Proračun je znašal okroglo 1 milijon kron (končni stavbni stroški 1,192.651.38 K, stavbišče pa 44.527 K). Apeliralo se je na takrat nemško Kranjsko hranilnico. ki pa je izjavila, da ni v položaju, da bi dovolila tako subvencijo. Deželni odbor je obljubil, da bo v deželnem zboru votiral primeren znesek. Finančno ministrstvo je končno iz 3% potresnega posojila dovolilo znesek 574.284.10 K s pogojem, da preide od mestne občine dograieno poslopje v neomejeno posest erarja. S stavbnimi deli se je pričelo 24. avgusta 1909. Vkljub temu. da je deželni zbor začetkom 1. 1910 odklonil obljubljeno subvencijo in ie bil istega leta razpuščen občinski svet, ni gradnja obtičala, temveč je bila jeseni 1. 1911. toliko dogotovljena. da se je dne 6. novembra 1911 moglo pričeti s poukom v novi stavbi. Medtem pa se je zavod v septembru 1. 1911 preosnoval v Državno obr:no šolo stavbne, mehanične, elektrotehnične in urnetnoobrtne smeri. Poleg dotedanjih oddelkov so se na novo uvedli, oziroma pretvorili: strojna delovodska šola. mizarska in strugarska mojstrska šola. ženska obrtna šola za šivanje perila. oblek in za vezenie in speciialni tečaji za obrtnike. Pozneje se je otvo-rila še elektrotehnična delovodska šola (1913). višqa stavbna in višja strojna šola (1917). V novejšem času se je Tehniški srednji šoli priklopila kot njen sestavni del učna delavnica za košarstvo (1924). Še letos pa se pričakuje ustanovitev učne delavnice za keramiko. Stavba Tehnične srednje šole sestoji fz dveh objektov, iz dvonadstropnega glavnega poslopja (severno pročelje v Aškerčevi ulici 125 m. vzhodno v Goru-povi ulici 78 m), namenjenega v pretežni večini teoretičnemu pouku in iz eno-nadstropnega delavniškega poslopia (za Rimskim zidom dolgo 66 m, široko 19 m), namenjenega izrecno le praktičnemu pouku. V glavnem poslopju so pisarne, učilnice, risalnice in zbirke, pod pritličjem šolsko stavbišče, učna delavnica za košarstvo in učna delavnica za keramiko. V dvoriščnem prizidku glav- nega poslopja je kiparski atelje in telovadnica. V delavniškem poslopju sta največja prostora kovinska delavnica, opremljena za ročno in strojno delo s 27 primoži in z 19 različnimi stroji in mizarska delavnica, opremljena s 24 skobelniki za ročno delo in s 7 stroji za strojno delo; vsaka teh delavnic je 40 m dolga in 8 M m široka. V tem poslopju je lastna električna centrala za pogon delavnih strojev, opremljena z Dieselo-vim motorjem 30 K. s., kovačnica, opremljena za ročno in strojno kovanje z zračnim kladivom, elektrotehnična delavnica, opremljena z 10 primoži in 8 stroji, elektrotehnični laboratorij za praktične vaje, pripadajoči različni stranski prostori: kabineti, skladišča, akumulatorska baterija itd., dalje strugarska delavnica s 4 stružnicami na električni pogon in 6 stružnicami na ročni Dogon. Izročitvena pogodba med državnim erarjem in mestno občino ljubljansko se je sklenila 3. maja 1914. Državni erar se je obvezal uporabljati poslopje izrecno in izključno le za namene državne obrtne šole. Mestna občina pa se je obvezala dajati električno energijo brezplačno za razsvetljavo v glavnem in delavniškem poslopju. Tehniška srednja šola je takole organizirana: Višja stavbna šola. Ima 4. letnike z rangom popolne srednje šole z maturo. Za sprejem v I. letnik se zahteva 4 nižje razrede srednje ali meščanske šole s tečajnim izpitom in poseben sprejemni izpit. Učnih ur vsa štiri leta po 40 na teden. Absolventi se usposabljajo za stavbnike. stavbne podjetnike in tehnične pomožne moči pri stavbnih obrtih in stavbnih uradih. Pri prošnjah za koncesijo stavbnega, zidarskega, kamnoseškega. tesarskega in vodnjakarskega obrta zadošča zanie praktična izobrazba. ki je za eno leto krajša, kakor pri drugih prosilcih. V državni službi imajo iste udobnosti in pravice, kakor absolventi drugih srednjih šol. pričevalo ene kot druge delovodske šole nadomešča dokaz o pravilnem dovr-šenju učne dobe (pomočniško pismo, oz pomočniški izpit) in daje pravico do nastopa in samostojnega izvrševanja do-tičnega obrta, ako so izpolnjene splošne zakonite zahteve in se ob enem izkaže enoletna uporaba kot pomočnik, oziroma kot tvorniški delavec. Mizarska in strugarska mojstrska šola. Traja eno šolsko leto z učno obveznostjo po 4S ur na teden. Za sprejem se zahteva dokaz, da se ie izučil mizarskega, oziroma strugarskega obrta pri mojstru, ali da je absolviTal obrtno učilnico, ki nadomešča mojstrski uk in da je delal najmanj eno leto kot pomočnik, oziroma kot tvorniški delavec v mizarskem, oziroma v strugarskem obrtu. Učenci dobivajo praktično in teoretično višjo izobrazbo v svojem obrtu in se usposabljajo za preddelavce. delovodje. mojstre ali samostojne vodje ka kega obrtovanja. Tudi mizarskim ir strugarskim mojstrom daje možnost, razširiti in izpopolniti svoje znanje v praktičnem, risarskem in obrtnotrgov-skem oziru. Dobro odhodno izpričevalo daje pravico do takojšnjega nastopa in samostojnega izvrševanja mizarskega oziroma strugarskega obrta. ako je do-tičnik izpolnil splošne zakonite zahteve. Kiparska in rezbarska šola. Učna doba traja tri šolska leta z učno obveznostjo po 48 ur na teden. Zasprejem se za hteva osnovna šola. Učencem se nud' s teoretičnim in Draktičnim poukom obrtniško modernim zahtevam primer no izobrazbo v lesnem in kamenem kiparstvu. oziroma v rezbarstvu. Odhod no izpričevalo nadomešča dokaz o pra vilnem dovršemu učne dobe (učno iz pričevalo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do nastopa in samostojne ga izvrševanja kiparskega obrta v lesu in kamnu, ako so iznolnjene splošne zakonite zahteve in ob enem izkaže enoletno uporabo kot pomočnik, oziroma kot tvorniški delavec. Učn^ de!avn'cn z n košarstvo. Učna Strojni oddelek Višja strojna šola. Učna doba, ra-ig šole, tedenska učna obveznost, sprejemni pogoji kakor za Višjo stavbno šolo. Absolventi se usposabljajo za samostojno izvrševanje obrtnih obratov in za tehnične uradnike strojne industrije in drugih mehanično tehničnih obrtov ir. podjetij. Odhodno izpričevalo velia kot dokaz usposobljenosti za samostojno izdelovanje in popravo parnih kotlov in za izvrševanje obrta instalirani plinovodnih. vodovodnih in razvetljevalnih nanrav. Stavbna rokodelska šola (za zidarje, kamnoseke in tesarje). Ima pripravljalni tečaj in dva strokovna tečaja, ki trajajo do pet mesecev (od 1. novembra do 31. marca). Za sprejem se zahteva učno izpričevalo onega obrta. ki se v njem želi dalje izobraževati. Šola dale ono znanje in one spretnosti, ki so podlaga usoešnemu delovanju in obrtova-nju in jih tudi usposablja za mojstrske izpite. Odhodno izpričevalo skrajša tesarjem in kamnosekom predpisano praktično uporabo za eno leto. Strojna delovodska šola In Elektrotehnična delovodska šola. Imata po dva letnika z učno obveznostjo po 44 ur na teden. Za sprejem se zahteva dokaz o dovršeni učni dobi pri mojstru (učno izpričevalo) ali vsaj triletni praksi v kakem mehanično-tehničnem ali elektrotehničnem obrtu. Vsaka teh šol pripravlja učence teoretično in praktično za njihov prihodnji poklic, da lahko postanejo samostojni niaii ob. :;!k d 1 . monterji, strojni risarji itd. OJli lno doba. učni pogoji in udobnosti kakor na Kiparski šoli. Javna risarska in modelirska šola Pouk dvakrat na teden od 1. oktobra d; konca maja za delavce, pomočnike, ri sarje. preddelavce ali delovodje v kakem obrtnem obratu ali samostojna obrtnike. Specijalni tečaji za obrtnike in Stro kovni tečaii za izobrazbo učiteljev n.. obrtnonadalievalnih šolah po potrebi ir prijavi. Ženska obrtna šola ima tri strokovn oddelke: za šivanje perila, za izdelova nje oblek in za vezenje. Vsak oddelek ima dva letnika, poleg teh dveh pa šv takozvani atelie-Ietnik. kj je neobvezc-r in namenjen nadaljni izobrazbi absolventkam drugega letnika. Za sprejem v I. letnik se zahteva osnovno šolo in sprejemni izpit. Učna obveznost po 39 ur na teden, v atelje-letniku po 44 ur na teden. Deklice se uče praktično v tnj izmed navedenih obrtnih strok; pouk pa se razteza tudi na splošno izobrazbo in na gospodinjstvo. Odhodno izpričevalo oddelka za šivanje oblek in oddelka za vezenje nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobe (učno izpričevalo. oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do izvrševanja krojaškega. na izdelovanje otroških in ženskih oblek omejenega obrta. ozjToma do obr. ta zlatega, srebrnega in bisernega vezenja. Stalni učiteljski zbor Tehniške srednje šole v Ljubljani šteje 10 stavbnih in-ženjerjev. 7 strojnih inženjerjev, 16 profesorjev za srednješolske učne predmete. 13 strokovnih učiteljev, 8 strokovnih učiteljic in 4 pomožne učitelje (z drugih zavodov). Zavod je obiskovalo v preteklem šolskem letu 613 rednih in 115 izrednih, skupaj 728 učencev (med temi 199 deklic, 8 na višji stavbni. 1 na višji strojni in 190 na ženski obrtni šoli). Ravnateljstvo je izdalo lani in letos obširno šolsko izvestje. V lanskem iz-vestju je objavljen spominski spis rani-kemu Ivanu Šubicu, prvemu direktorju zavoda, podrobnosti o postanku in razvoju šole. o organizaciji zavoda in statistiko obiska od leta 1916 dalje. Letr.š-nie izvestje objavlja spis prof ing. Rado Kregar.ia: Tehniška srednja šola kot temelj bodoče Umetnoobrtno šole. prispe- vek prof. ing. Stane Premelča: Nekoliko tehnologičnih izrazov; spis prof. ing. Leo Novaka: Situacijsko risanje in kon-vencionalne označke (s štirimi stranmi slik v prilogi), spominske spise prof. dr. Rožiča na vpekojenega profesorja H. Podkrajšeka (s sliko), učitelja A. Dolaka na vpokojenega učitelja Josipa Tratnika (s sliko), prof. D. Volavška na rajnega prof. Alberta Šubica. Izvestje objavlja dalje imenike vseh absolventov od leta 1918 dalje, vse doslej dane maturitetne naloge, uspehe Pri raznih konkurenčnih razpisih in 4 strani reprodukcij najboljših nalog učencev Višje stavbne šola (programni načrt meščanske šole v Ljubljani in programni načrt mestne tržnice v Ljubljani) in Višja strojna šola (hidravlično dvigalo in Peltonova turbina). Obe izvestji se dobita pri ravnateljstvu Tehniške srednje šole proti odškodnini 12 in IS dinarjev. Kiparski in rez barski oddelek v « Novi železniški nesreči V noči od nedelje na pondeljek se je pripetila nova železniška nesreča na progi Pariz-Lyon, par minut pred postajo Laroche. Brzi vlak. ki vozi iz Pariza v Marseille, se je iz doslej neznanih vzrokov ustavil na odprti progi v bližini postaje Laroche. Pet minut kasneje je odšel za njim iz Pariza drug brzi vlak v Aix les Bains in se je od zadaj zaletel v lyonski vlak. To se je zgodilo nekaj po devetih zvečer. Sunek je bil strašen. Lokomotiva drugega vlaka je bila popolnoma razbita in se je zvrnila preko nasipa. Razbitih je bilo tudi več voz tega vlaka, ki je imel le prvi in drugi razred. Zelo poškodovani in deloma razbiti so tudi vozovi in lokomotiva prvega vlaka. Izpod ruševin so izvlekli doslej tri mrtve in 20 ranjenih, ki so dobili večinoma težke poškodbe. Nesreča se je zgodila na odprti progi. Težko je bilo v bližnjih vaseh dobiti rešilna moštva in zdravnike. Tekom noči je odšel iz Pariza na mesto nesreče pomožni vlak z rešilnimi pripravami in zdravniki. Uvedla se je preiskava, ki doslej še ni mogla ugotoviti vzroka katastrofe. Druga železniška nesreča se je pripetila v Švici. V soboto popoldne so kmalu po peti uri odpovedale na gorski električni železnici med Elmom in Schvvandnom med postajama Engi in Warg zavore pri vlaku, ki je obstojal iz enega potniškega in dveh tovornih voz. Vlak je precej hitro vozil nizdol. Voznik je hotel zmanjšati hitrost, pa ni več mogel, ker so zavore odpovedale. Vlak e začel drveti nizdol z vedno večjo hitrostjo, dokler ni v izredno ostrem ovinku skočil iz tira. K sreči so se vozovi prevrnili na ono stran proge, kjer se dviga nad njo precej strma skala. Ako bi bili padli na drugo stran, bi morali strmoglaviti v brezdno, ki se odpira par metrov od proge. K sreči ni zahtevala nesreča človeških žrtev. Pač pa so bili skoraj vsi potniki, kakih 20, več ali manj ranjeni, med niimi nekateri hudo. Pri padcu varana so vsi potniki prileteli v šipe zaprtih oken in so jih razbili s svojimi glavami. Skoraj vsi so dobili rane od razbitih šip. Reševanje je bilo težko, ker je. kakor smo že omenili, proga na kraju nesreče široka 1 netrov in se na eni strani dviga \ i skala, na drugi pa reva globok p ^ad. Ranjene potnike e moralo reševalno moštvo, ki je prišlo kmalu po nesreči na lice mesta, spraviti iz razbitega vagona, ki je ležal na desni strani, skozi leva okna. Vrat nikakor ni bilo mogoče odpreti. Tudi tu še ni končana preiskava in se ne ve, zakaj so odpovedale zavore. V obeh primerih je stvarna škoda zelo velika. Deset zapovedi i novinarja Napisal jih je belgijMd žurnalist Arved Arenstam. 1. Tvoj list naj ti bo up in tolažba. Ne veruj drugim listom razen njemu samemu! 2. Ne zbiraj svojih člankov in sest»vkov. To bi bil prvi korak k megalomaniji. 3. Izogiblji se superlativov in oziralnikov! 4. Nikoli ne poročaj prezgodaj o smrti kakega papeža ali predsednika. Predno daš tako vest v list, se vedno dobro informiraj. če js dotičnik res mrtev. Najbolje je, So vprašaš njega samega. 5. Izključi besedo senza-cijonalen iz svo* jega pisanja. Ni treba, da čitateljem še po* sebe naznanjaš, da se loviš za senzacijami. Izvedeli bodo itak dovolj zgodaj. 6. Ce ti reče diplomat: «Zaupam vam stro I go zaupno, da ...» ga prekini: «Potem pa I obdržite kar zase, ekscelenea!« S tem si | ohraniš dostojnost in si obenem pridobiš zaslug pri vzgoji odraslih ljudi. 7. Kadar greš v skupščino, zavrni alkohol v vsaki obliki. Sicer utegneš pozabiti, kje je leva, kje desna, in tvoje poročilo bi bilo vse prej kot točno. 8. Ne imej nikdar praznika! Vedno in povsod misli na vršitev svojih dolžnosti. To je prekletstvo tvojega poklica. 9. Če se hočeš razgovarjati z ministrom, mu povej svoj namen šele koncem pogo» vora. Povej mu najprej ti vse, kar veš. Da« jati je slajše kot jemati. 10. Če si po dvanajsturnem delu v uredni« štvu, po končanih novinarskih in parlamen« tarnih sejah, po političnih razgovorih privo« ščiš v družbi znancev kozarček vina in pri« stopi k tebi politik okoli stalnega omizja z vprašanjem: «Kaj je novega v politiki?», bodi neusmiljen in suni ga, da pade pod mizo. Veruj mi, da je pošteno zaslužil. X Pes, dresiran na tat\-ine. Policija v San Franciscu lovi že delj časa psa, še bolj pa njegovega lastnika, ki je zdresiral četvero« nožca na tatvine. Ta pes se potika okrog trgovin s klobuki in drugimi potrebščinami za gospode. V ugodnem trenutku smukne v trgovino in pograbi klobuk, kravato, par čevljev ali kaj drugega, kar prihaja lastni* ku zelo prav. Za enkrat še nimajo tatov, no dvonožnega, še manj pa četveronožnega. Vse se čudi prebrisanemu dvonožnemu ta« tu, kako je mogel zdresirati psa tako daleč, da razločuje žival kakovost uradenih pred« metov. Vedno pograbi namreč pes najbolj« ši klobuk, najdragocenejšo kravato in naj« lepši par čevljev. X Sedemdesetletnica trojčkov. Pač red« kokdaj se dogaja, da bi imeli trojčki že se« dem križev na hrbtu, pri tem pa bi bili še popolnoma čili in zdravi. To se je dogodilo te dni v Linkopingu na Švedskem, kjer so trojčki dosegli starost 70 let. Trojčki gospe Avgusta Johannssonova, Zofija Nilssonova in Sarlota Lindhladova. X Plavajoča tn\-arna. Američani so preA kratkim preuredili ladjo cA obali Zedinje« nih držav v Zalivnem toku v tvornico, ki pridobiva iz morske vode bromin in bromid. Parnik ima razven normalne posadke celo vrsto inženjerjev in kemikov. Računajo, da se bo pridobilo nad 50 ton bromida na me« sec. Glavni vzrok, da se je pridobivanje bromida preložilo s suhega na visoko morje je v tem, da je v globoki morski vodi veli« ko večji odstotek te snovi. V Ameriki je sedaj zelo veliko povpraševanje po etilnem bromidu. X Podražitev življenskih potrebščin v Angliji. Angleško delovno ministrstvo ob« javlja, da so bile dne 1. avgusta povprečne cene za življenske potrebščine vštevši živili, obleko, kurjavo in razsvetljavo, za 73 odst. višje kot v juliju 1914. Živila so se povpreč« no podražila za 68 odst. ILEOlINTtfg DAMSKS SVIT na velesejmu bo imel priliko si ogledati lepo izdelane damske kostume, plašče, športna kri a. dežne plašče odUrdke Drae-> Schvvab, Ljubljana. Paniljon „1" 615-217. Istotam se bodo sprejemala naročila. — Blaao naiboliše. aoeleško. — Ljubljanski vzorčni velesejem Velesejmska uprava računa letos z mnogo živahnejšim prometom, kakor je bil lani. Posamezne razstavljajoče industrijske vrste pripravljajo veliko reklamo in računajo s poživitvijo trgovine. Po informacijah s strani industrijcev in trgovcev kakor tudi po pripravah lahko sodimo, da se bo mnogo razpeča-lo v industriji čevljev in usnja, ker je bila zadnja sezija precej slaba in se je začela sedaj zelo oživljati. Zaloge vele-trgovcev so precej majhne in ker je zaradi novega carinskega zakona uvoz inozemskih čevljev otežkočen, se s sigurnostjo pričakuje dober razvoj. Zvišanje cen pod takimi razmerami ni izključeno in bi kupovalci dobro storili, ako bi se pravočasno založili. Opaža se nekaj, kar dosedaj ni bilo navadno, to je, da je povpraševanje pred sejmom zelo veliko in se še v krogih domače industrije čevljev, ki je pokazala v preteklem letu zelo velik napredek, gleda z zaupanjem na uspeh velesejma. Žal vlada še med širšimi ljudskimi sloji velik predsodek proti tvorniškim čevljem, specijalno proti domačemu izdelku, čeprav je ta inozemskim proizvodom najmanj enako vreden, pri tem pa mnogo cenejši. Letošnji velesejem nudi najboljšo priložnost za izpodbitev takega predsodka. Tvrdka Kari Pollak d. d. v Ljubljani hoče dati vsakomur priliko, da se na lastne oči prepriča, s kakšno natančnostjo se izdelujejo tvorniški čevlji. V to svrho priredi tvrdka Pollak v času od 31. t. m. do 5. septembra vsak dan vodstva s pojasnili po celotni čevljarni. Nakaznice, ki vsebujejo natančne podatke dneva in ure, se bodo izdajale brezplačno interesentom v razstavnem paviljonu tvrdke Kari Pollak (v glavnem hodniku, v sredini, desno). Otroci pod 14. leti nimajo pravice do nakaznice. Vsaka nakaznica velja samo za eno osebo. Čas vodstva se mora iz tehničnih razlogov striktno držati in prepozno došli se naslednjega vodstva ne bodo mogli udeležiti, ker se iz tehničnih razlogov more pritegniti k eni skupini samo določeno število. Tvrdka prosi, da se udeleženci strogo pokorijo navodilom vodečih organov, da se ne dotikajo obratujočih strojev itd., ker tvrdka ne more prevzeti nobene odgovornosti za zbog lastne nepazljivosti nastale nesreče. To ljubeznivo tvrdkino uslužnost na.i-topleie pozdravljamo in priporočamo vsakomur, da ne zamudi te prilike. Tudi druge tvrdke naj store enako. Obrtniški shod v Celje Prošlo nedeljo se je vršil v Celju Obrtniški shod, katerega se je udeležilo okrog 100 obrtnikov, zastopajočih celokupno obrtništvo celjskega okrožja. Shodu je predsedoval predsednik Slovenskega obrtniškega društva v Celju gosp. Ivan R e be k, ki je pozdravil med drugimi prisotnega bivšega ministra gosp. dr. Vekoslava Kukovca. V svojih nadaljnjih izvajanjih je gosp. Rebek sprožil misel, da bi se vsako leto prirejali po celi državi obrtniški dnevi, r.a katerih naj bi se razpravljalo o vseli prilikah, ki se nanašajo na obrtništvo. Na dnevnem redu shoda so bile tri točke. Prva se je nanašala na deiavsk: zakone, o katerih je podal poročilo g. Založnik, ki je izvajal, da je zavarovanje delavcev predrago in da ne nudi delavstvu za visoke prispevke onih ugodnosti, katere bi smelo upravičeno zahtevati, ako naj zakon o delavskem zavarovanju v polni meri izpolnuje svojo socijalno nalogo. Glede volitev v središnji in okrožni urad je referent Zastopal mnenje, naj bi se ne izvedle, doklr se zakon o delavskem zavarovanju ne novelira, ker bi spričo kompliciranega volilnega reda preveč stale. Nadalje je graja! zidanje hiš in palač v Ljubljani ter v Zagrebu, ki daleko presegajo sedanje in tudi bodoče potrebe te socijalne uprave, ki mora stremeti za tem, da svoje poslovanje poenostavi in poceni. Glede zakona o zaščiti delavcev je izvajal, da so nekatere določbe v teoriji prav lepe in tudi upravičene, a v praksi so se izkazale za neizvedljive. Grajal je določilo o vodstvu registra delavcev, o dečjih domovih in o dolžnosti podietnika. da mora na svoje stroške nuditi prvo ambulantno pomoč delavcu. O tem, precej izčrpnem poročilu se je /azvila živahna razprava, katere sta se med drugim udeležila gg. dr. Kukovec in Bizjak. Slednji se je odločno zavzel za takojšnje volitve v središnji. oziroma okrožni urad in za ustanovitev posebnih okrožnih uradov v Mariboru in Celju ter ie sploh priporočal živahnejše stike med obrtništvom mariborskega in celjskega okrožja. K drugi točki dnevnega reda. to ie o davčnih zadevah .ie podal najprej gosp. Žagar pregled naše davčne obremenitve s posebnim ozirom na obrtniški stan in opozarjal na zanimive podatke, ki nam jih nudi pred kratkim v «Urad-nem listu» objavljena statistika o obremenitvi, katero povzročajo avtonomne doklade. V nadaljnjih izvajanjih se ie dotaknil tudi naše davčne prakse in vzel v zaščito uradništvo, kateremu se pripisuje skoro izključna krivda za našo davčno preobremenitev. Preobremenitve pa ni krivo uradništvo, ampak edino zakoni, po katerih se mora uradništvo ravnati Zato mora biti gaše stremlje- nje. da se zakoni omilijo, da se zlasti znižata dohodnina in hišnonajemni davek, ki sta najobčutnejša, in da se malo obrtništvo brezpogojno oprosti davka na poslovni promet. Končno je gosp. Žagar poročal o izenačenju davčnih bremen in izrazil pomisleke glede optimizma v tej smeri, kajti oni, ki imajo v rokah moč in vlado, niso baš interesirani na tem izenačenju. Nazadnje je ravnatelj gosp. L e š n i-čar govoril o obrestni meri. o kreditnem vprašanju obrtništva in o splošnem gospodarskem položaju. Zborovalci so pazno sledili vsem zanimivim izvajanjem, ki so jih burno odobravali. Da je shod tako povoljno uspel, je gotovo v prvi vrsti zasluga agilnega voditelja obrtnikov celjskega okrožja gosp. Ivana Rebeka. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Pšenica baška 255; za oktober 270; skupni promet 11 vagonov. Ječmen: sremski, 64—65 kg 190, promet 2 vagona Turščica: baška zuban 185; baška nova za december, in januar 135; skupni promet 12 vagonov. Moka,: baška »6» 290, 2 vagona. O .t r o b i v jutastih vrečah, baški 145, 3 vagoni. Tendenca mlačna. Zagrebški tedenski sejem (26. t. m.) Dogon goveje živine srednji, te telet je bilo mnogo Opaža sc zopet večji dogon bosanske živine. Domačih debelih svinj ni brlo, dočim je bilo sremskih malo. Promet se je giba! v normalnih mejah. Za izvoz se je prodalo nekaj boljšega blaga, in sicer za Avstrijo. Onaža se, da kupci pripravljajo partije za kasnejši izvoz, baje v Nemčijo. Cene so neznatno nižje napram kraljevske-rru sejmu prošlega tedna in tendirajo dalje mlačno. Cene za kg žive teže: voli I. 9 25— 10.5O II. 8.50—9, III. 6.50 —7.50. bosanski II. 7—8. III. 5—6. junice I. 7—8. II. 6—7 junci I. 9—10.50, I!. 8—9. krave domače I. 7—8, II. 6—6.75. III. 4—5. teleta 11—13.50 (zaklana 14—15-50), svinie domače mesne 15— 15.50 (zaklane 18—19). sremske 18—1S.50, (zaklane 21—21.50) Din. Kon-« 1530 do 3600 D:n za komad po kakovosti. Krrrr : navadna detelja in lucema IDO, seno I. 75—100, II. 50—70, otava 100. slama 50—75 Din za 100 kilogramov. Bt-naiskl svinjski seiem (25. avgusta.) Dogon 13.719 komadov Od tega iz Jugoslavije 1001. Največ je bilo poljskih, in sicer 6397. Mesne svinje so se pocenile za 10 grošev pri kg. Debele nespremenjene. Notirajo za kg žive teže: debele svinje I. 2.50 — 2.55 (iziemno 2 fin), srednje 2.45 do 2.55, kmečke 2.30 — 2.60. stare 2.30—2.40, mesne 2 — 2.80 (2.90) in Italijanski 2.40 do 2.85. Dunajska borza za kmetijske produkte (25. avgusta). Iz Amerike poročajo o nižjih tečajih, kar pa na dunajsko tržišče n! vplivalo. Cene na Dunaju v glavnem nespremenjene. Notirajo uradno v šilingih za 100 kg na debelo vključno biagovnopromeini davek brez carine: pšenica: domača 38 do 40, s Potisia 43.50 — 45.50, nova 40 do 42: ječmen: domači 33 — 43; turšč'ca: iu-goslovenska 31.25 — 32.25; oves: domači 28.50 — 30. = Pred odstopom guvernerja Narodne banke. Kakor javljajo iz Beograda, namerava sedanji guverner Narodne banke Vaj-fert zaradi starosti in bolezni odstopiti. Zato se sedaj mnogo razpravlja o njegovem nasledniku. Obstojata dva resna kandidata, in sicer viceguverner Narodne banke Pro-tič ter pomočnik ministra zunanjih del Jo-van Markovič. bivši poslanik v Atenah in sin bivšega guvernerja. = Poset Ivovskega velesejma. Deputaci-ja zagrebških gospodarskih krogov se bo udeležila letošnjega Ivovskega velesejma (otvoritev 5. septembra). Ob tej priliki bo deputacija prisostvovala konferenci poljskih in češkoslovaških trgovskih zbornic, ki se bo vršila najbrže dne 7. septembra. V programu je tudi poset nekaterih večjih poljskih industrijskih centrov. Potovanje bo trajalo približno 10 do 12 dni. Deputacija odpotuje iz Zagreba čez Budimpešto dne 3. septembra. Za vozne olajšave bo pravočasno preskrbljeno. Glede na važnost gospodarskih odnošajev med nami in Poljsko bi bilo želeti, da se izleta udeležijo tudi gospodarski krogi Slovenije. Interesenti naj se javijo Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani najkesne.ie do sobote. = Letina fižola ln trgovina z njim. Po časopisnih vesteh so izgledi letine fižola po vsej državi odlični ne samo glede kakovosti, temveč tudi količine Na Hrvatskem so se v novem fižolu že skiepale večje kupčije na bazi 2.50 Din za kg. = Transport živih živali v Italijo. Generalna direkcija državnih železnic je odredila na podlagi mednarodne konvcncije. da se mora na Spremni postaji plačati naprej do namembne postaje vozarina za vse pošiljke živali v živem stanju, ki so iz naše države napotene za Italijo. = Izmenjava kron v Dalmaciji. Na podlagi sporazuma, sklenjenega med našo kraljevino in Italijo o izmenjavi avstro-ogrskih kron, obvešča generalni inšpektorat zainteresirane kroge, da se bo obojestransko začelo z izvrševanjem odredb tega sporazuma dne 31. avgusta. Izdane so instrukcije davč:i:m uradom v Dalmaciji, da od dne 31. avgusta do kor.ca septembra 1925. vrše izplačila že prej določene izmenjave onim fizičnim in pravnim osebam, italijanskim državljanom, ki so izročili avstro - ogrske krone v izmenjavo in imajo o tem potrdila. Naši državljani pa, ki imajo deponirane avstro - ogrske krone v Zadru, naj se obrnejo po 31. t. m. na zakladno delegacijo v Zadru s potrdilom o izročitvi avstro-ogrskih kron zaradi prejema pripadajočih jim zneskov. = Pomanjkanje vagonov v Vojvodini Časopisje poroča, da Je pomanjkanje železniških vagonov v Vojvodini tako veliko, da pripravlja resne skrbi trgovcem in izvoznikom. Nekatere tuje tvrdke hočejo to krizo izkoristiti in vrše špekulacije na ta račun. Novosadska blagovna borza je posla-Ia generalni direkciji državnih železnic v Beogradu depešo, v kateri prosi, naj se hitro odpošlje v Vojvodino potrebno število vagonov. = Prodaja Steinbeissovega podjetja. Minister za šume in rudnike dr. Nikič je službeno demantiral vesti o prodaji Steinbeissovega podjetja. = Teritorialna pristojnost naših konzulatov v Italiji. Zunanje ministrstvo je naznanilo ljubljanski Zbornici za trgovino, obrt in industrijo, da je teritorijalna porazdelitev naših konzulatov v Italiji naslednja: 1.) Generalni konzulat v Milanu obsega pro vincije Picmont, Lombardia, Emilia, Ligu-ria. 2.) Generalni konzulat v Trstu tri Benečije in Istro. 3.) Generalni konzulat na Reki Reko in otoke v Kvarneru. 4.) Konzulat v Zadru zadrsko oblast. 5.) Konzulat v Bari obsega provincije Puglia, Basilica-ta, Calabria in celo Sicilijo. 6.) Poslanstvo v Rimu provincije Toscana, Marche, Um-bria, Lazio, Abruzzi in Campagna. = »Trgovski tovariš®. Izšla je osma številka tega glasila Trgovskega društva iMerkur > za Sir" enijo v Ljubljani, Slovenskega trgovskega društva v Celju ter Slovenskega trgovskega društva v Mariboru. Uredništvo in uprava lista se nahajata na Grad:šču 17 v Ljubljani. Letna naročnina 36 Din. = Trgovinske zveze s Turčijo. Neka ca-rigrajska tvrdka bi želela prevzeti zastopstvo naših tvrdk na tamošnjem tržišču. Tudi bi rada uvažala predmete turškega izvora v našo državo. Naslov tvrdke se d~bi v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. = Dobave. Ekonomsko odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 31. avgusta pismene ponudbe za dobavo kuvert. do 2. septembra pa ponudbe za dobavo 2000 kg svinčenih zalivk. (Predmetni po goji na vpogled pri ekonomskem odelenju direkcije državnih železnic v Ljubljani). — Vršile se bodo naslednje efertalne licitacije: 14. septembra pri direkciji državnega rudnika, Zabukovca pri Celju glede dobave 10 vagonov krajnikov: 15. septembra pri komandi vojnega okruga v Otočacu in pri komandi mesta v Gospiču in Bihaču glede dobave mesa za predmetne garnizije: 16. septembra pri komandi mesta v Sisku glede dobave mesa za sisačko garnizijo; pri komandi Petrinjskega vojnega okruga v Petrinji glede dobave mesa za garnizijo Petrin.ia: 17 septembra pri intendanturi Vr-baske divizijske oblasti u Banji Loki glede d bave mesa za garnizijo Banjaluka; 22. septembra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave stavbenega materijala; 23. septembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede drbave železne pločevine: 24. septembra pri komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glrde dobave 420 000 kg ovsa. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Silen padec žitnih cen v Berlinu. Iz Berlina javljajo: Na blagovni borzi dne 25. avgusta so cene žitu rapidno padle. Pomanj kanje kapitala v kmetijstvu v zvezi z dobro žetvijo je povzročilo močno ponudbo v krušnem žitu, dočim trgovina zbog pomanjkanja denarja le malo kupuje. Tudi mlini r.e kupujejo mnogo. Pšenica se je pocenila za 9 mark, rž za 4 in pivovarski ječmen celo za 20 mark. = Bolgarski bančni diskont nI povišan. Bolgarska narodna banka demantira vest, da je od 16. avgusta povišana diskontna postavka banke na 10 odst. = Ponovno zboljšanje Italijanske trgovinske bilance. Dočim je italijanska trgovinska bilanca v prvi polovici 1925. pokazala znatno povečanje pasivnosti v primeri z enakim časom lanskega leta, se je položaj zunanje trgovine v juliju 1925. znova poboljšal. Uvoz je v tem mesecu dosegel vrednost 1845.2 milijona lir, izvoz pa 1407.7 nrlijona lir. V primeri z istim mesecem lan skega leta je uvoz narasel za 378.3, izvoz pa za 550 milijonov lir. = Fuziia v Češkoslovaški. Nedavno so se uspešno zaključila pogajanja o fuziji tvornic Skoda in avtomobilske tvornice Laurint & Klement. Fuzija se je soglasno ratificirala tako na glavni skupščini tvornice Laurint & Klement kakor tudi na skupščini tvornic Skoda v Plznu. = K likvidaciji Stinnesovega koncema Na zboru upnikov podjetja «Aga», pri katerem je udeležen Edmund Stinr.es s 65 odstotkov delnic, se je po vesti iz Berlina sklenilo, da se doleči odbor za nadzor nad podjetjem, da bi se tako preprečila otvoritev konkurza. Bor/e 26. avgusta. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe m v oklepajih kupčij-ski zaključki). Vrednote: investicijsko posojilo 76—0, zastavni listi Kranjske dež. btnke 20—25, kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 20—25, Celjska posojilnica 201—204. Ljubljanska kreditna 225-265, Merkantilna 100—100, (100) PraStediona 910—0, Kreditni zavod 175—185, Strojne 90 —0 Trbovlje 0—340, Vevče 112—0. Stavbna družba 165—180. — Blago: les: bukove deske, od 2 m dolž., naprej, 25 mm, od 12—30 cm ši>r., fco meja 530—0; jelove deske, monte, 20 mm in 25 mm, media 28 cm, 400 m3, fco meja 0—510; testoni, 4—5 monte fob Sušak 555—0: bukova drva, suha fco Podbrdo 20 vagonov 21—21 (21); poljski pridelki: pšenica: domača Ico Ljubljana 275—0; otrobi pšen.. fco Postojna trans. o. •>»; oves slav., par. Ljub- ljana 0—185; lan en o seme, fco Ljubljana 545 —0; riž italijanski, g!. vzorca, fco Postojna trans. 0—516. ZAGREB. Položaj v efektih se ie danes nenadoma zopet poslabšal. Od bančnih papirjev sta oslabeli Praštediona, Eskompti na Jugo se je obdržala čvrstejša. Enak je bil položaj v industrijskih papirjih. Od bančnih papirjev je spričo obilne ponudbe precej oslabela Vojna škoda. — Na deviznem tržišču se je občutila današnja mednarodna oslabitev Pariza in Italije, dočim sta Newyork čn London brla čvrsta. Tekom poslovanja pa je prišlo ponovno do nagle okrepitve Italije zaradi prekomernih realizacij špekulacije v Trstu in na Reki. Narodna banka je v svrho očuvanja dinarja pred vsakim valovanje® kupila večjo pozicijo Švice. Skupni promet v devizah je znašal okrog 7 milijonov Din. Notirale so d e-vize: Amsterdam (zaključek 226.5), Dunaj 782.5—792-5, Berlin 1327—1337, Italija izplačilo 207.05— 209.45, London izplačilo 271.1 —273.1, Newyork ček 55.6—56.2. Pariz 261.5—265.5. Pracra 164.9—166.9, Švica 1C81.5—1089.5; valute: dolar 54.9—55.5; efekti: bančni: Litorale 52—55, Centro-Trgo 10.5—11, Eskomptna 116— lw, Hipo 67—68, Jugo 100—101, Ljubljanska kreditna 225—0. Praštediona 900—915, Slavenska 65 —66, Narodna 3300—0; industrijski: Eksplo-ataerja 45—50, Dubrovačka 520—540, Šečerana 495—500. Nihag 38—40, Gutmann 390— 415, Slaveks 165—170. Slavonija 50.5—51.5. Trbovlje 340—342-5. Union 3S0-^100. Vevče 115—0; državni investicijsko posojilo 78— 80. agrarne 43.80. Vojna škoda, promptna 278—2885, za september 293—292, za oktober 0—302. EEOGRAD. Tendenca v devizah mirna. Notirale so devize: Dunaj 788—789, Berlin 1333—133-5, Budimpešta 0.0788—0.0789, Bukarešta 27.55—28.15, Italija 2J7.5—20S, Lon-don 271.73—272.15. Newyork 55.875— 55.90. Pariz 262 25—263.5. Praga 166—166.2 Soin-i 85—86, Švica 1085.25—1086.5. CURIH. Bccgrad 9.225. Berlin 1.228, Ne\v vork 5i6. London 25.07. Pariz 24.15, Milan 19.30, Praga 15.30, Budimpešta 0.007255. Bukarešta 2.60, Varšava 87.50, Dunaj 72.65. Sofija 375. TRST. Efekti: rbiigacije Julijske Krajine 71.90 Zivnostcnski 306. Assicurazione Generali S540, Dalmazia 285, Occania 176, Dalmazia cement 645, Split cement 474, Krka 410. Devize: Beograd 47.80 — 48.50, Dunaj 375 — 385, Budimpešta 0.0375 do 0.0385, Praga 79.50 — 80, Bukarešta 13 do 13.50, Pariz 125.75 — 125 25, London 130.20 do 130.50, Ne\vyork 26.70 — 2680, Curih 519 — 524. Valute: dinarji 47.60—48.10, 20 zlatih frankov 102 — 105. zlata lira 509.86. DUNAJ. Beograd 12.66 — 12.70. Berlin 168.58 — 169.18, Budimpešta 99.50—99.90. Bukarešta 3.535 — 3.555, London 34.445 do 34.545. Milan 26.34 — 26.46, Newyork 708.55 do 711.05, Pariz 33.08 — 33.24, Praga 21 do 21.08, Sofija 5.105 — 5.145, Varšava 120.55 do 121.05, Curih 137.25 — 137.75; dinarji 2.68 — 12.74. PRAGA. Beograd 60.40, Berlin 804.50, Curih 655.375, London 163.95, MIlan 125.875 Newyork 33.75. Pariz 157.S75, Dunaj 476. BERLIN. Beograd 7.503, London 20.379, Nevvyork 4.195, Milan 15.65. Pariz 19 635, Praga 12.43, Curih 81.26, Dunaj 59.12. ' LONDON. (Ob 11.) Beograd 271, Italija 31, Švica 25.07. f Vse spertne organizacije sc ponovno opozarjajo, da sc bodo sprejemale v obja« vo Ie one notice, naznanila itd., ki bodo napisane s črnilom. Vse s svinčnikom napi« sane objave se bodo brezpogojno cdldanja« le. Obenem opozarjamo, da se bodo ravno* tako odklanjali vsi rokopisi, ki niso pisani samo na eni strani. Lahkoatleisko prvenstvo kraljevine SHS. Dne 12. in 13. septembra se vrši v Vel. Bečkereku (Vojvodina) ob 15. uri lahkoat« letski miting za »Prvenstvo kraljevine SHS za 1. 1925.» za gospode in dame, s sledečim sporedom: I. dan. sobota 12. septembra: gospodje: I. Predteki 100 m, 2. Skok v vis. 3. Se-mi= finale 100 m. 4. Met kladiva. 5. Predteki 200 m. 6. Hoja 3 km. 7. Met krogie. 8. Semifi« nale 200 m. 9. Troskok. 10. Predteki 400 m. II. Tek 1500 m. 12. Predteki zapreke 110 m. Dame: 1. predteki 60 m. 2 Met krogle (5 kg). 3. Semifinale 60 m. 4. Skok v daljavo. 5. Predteki 200 m. 6 Predteki 100 m. II. dan, nedelja. 13. septembra: Gospodje: I. 100 m finale. 2. Met diska. 3. Skok v da. Ijavo. 4. 200 m finale. 5. Skok ob palici. 6. Finale 400 m. 7. Finale 110 m zapreke. 8. Tek 5000 m. 9. Met kopja. 10. Tek 800 m. II. Štafeta 4 X 100 m. Dame: 1. Finale 200 m. 2 Met diska (1J kg). 3. Finale 60 m. 4. Skok v višino. 5. Finale 100 m. 6. Met kopia. 5U0 g. 7. Štafeta 4 X 60 m. Tekmovati smejo vsi verificirani atleti JLAS., ki nimajo prepovedi starta ali niso kaznovani. Tekmuje se na tekaljšču iz leša. dolgem Velika francoska učinkovitost ,;Šarmanfcni princ" * ? t 300 m z ostrimi zavoji, ki niso dvignjeni. Prijave imajo klubi poslati potom LLAP. S. Sancin, Erjavčeva 24. najkasneje do 29. avgusta 1925., isti pa ima poslati pregleda« ne prijave JLAS«u, M. Dobrin, najkasneje do 5. septembra s priloženo prijavnino. Pri« jave brez prijavnice, kakor tudi naknadne prijave sc ne bodo upoštevale v nikakem slučaju. Prijavnina znaša 15 Din za točko in ose« bo, 30 Din za moštva. Atleti ali moštva, ki branijo prvenstvo so prijavnine prosti. Tekmuje se po pravilniku JLAS. Vojvodinski Lahkootletski Podsavez. Službene objave LLAP (Iz seje tehn. odbora z dne 24. XI. 1925.) Čitajo se za Z. S. K. Hermes: Berdajs Rudolf, Štrukelj Vinko, Babnfk Jakob, Ba« cher Franc. Za Sp. dr. Rapid: Puch Erich, Koren Franc, Martz Oto, Pernat Ervin, Jog. litseh Reinhold, Jug Igiar Guido. Dovoljenje za eventuclno startanjc tem atletom za prvenstvo Slovenije izda uprav« ni odbor. Istotako se odstopi upravnemu odboru brzojavna prijava S. K. Ptuja v re« šitev. Tajnik II. Službene cbjs\'e LLAP. Danes ob 20. uri seja upravnega odbora v kavarni Emo« na. Navzočnost odbornikov vsled nujnosti dnevnega reda neobhodno potrebna. Predsednik Slamič. Iz Zbora nogometnih sodnikov, sekciji Ljubljana. (Službeno.) Dne 29. in 30. t. m. se vrše v Mariboru podsavezni sodniški ii-piti za mariborsko okrožje. Gospodje kan« didati naj vpošljejo pismene prijave na na« slov Oton Planinšek, Maribor, Aškerčeva ulica 3. Prijavam jc priložiti 10 Din izpitne takse. Kraj in uro začetka izpitov ter druge nodrobnosti izvedo kandidati pri g. Planin; *ku. V izpitno komisijo se delegirata gospo« da Vlado Kramaršič in Oton Flaninšek. — Načeistvo S. K. Jadran poziva svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrlega člana Miloša Miklavca. Pogreb se vrši v četrtek, dne 27. t. m. ob 16. uri iz Stare poti št. 2. (Leoni= šče). — Odbor. Vsi športniki, ki še niso oddali svojih daril in dipom za športno razstavo, naj jih izroče tekom današnjega dneva v paviljonu K ali pa v sejmskem uradu na velesejmu. Vsi igrclci fennis.-sekcije S. K. Ilirija se poživljajo, da pridejo zanesljivo v četrtek 27. t. m. ob pol 3. uri na tennis igrišče. — Od srede 26. t. m. se vrši na tennis prosto« rih S. K. Ilirija vsak dan od 3. ure naprej klubski terinis«turnir. Vstop prost. Odbor. Kolesarsko prvenstvo Hn-stske tn Sla-, vonije. V nedeljo se je na 100 km dolgi pro gi Stenjevac • Gornji Podsused > Stara Bi« stra » Jakovije > Zabok « Sv. Križ « Krapina in nazaj vršila dirka za kolesarsko prven« stvo Hrvatske in Slavonije. Od 18 prijav« ljenih dirkačev je startalo 11. Zmagal je favorit Dukanovič v času 3:26:22.1. Sledili so: Kranjc (Orao) 3:26:22.2, 3. Banek (M. K. K. Zagreb) 3:26:22.3. 4. Osrečki R. (So« ko!) 3:26:22.4, 5. Osrečki I. (Sokol) 3:29:25. Poizkusi preplavati Canal la Mancke se bodo nadaljevali. Iz Londona javljajo, da je miss Ederle iz Amerike dobila ponudbo od 10.000 dolarjev, ako za letos opusti vse nadaljne poizkuse, da bi preplavala kanal. Kakor znano, se je zadnji poizkus te pla« vačice izjalovil. Ederle je replavala 17 mi!j in je bila osem in pol ur v vodi. Kakor iz« gleda, pa je pri drzni plavačici častihlep« nost večja kakor poželjenje po denarju. — Miss Ederle hoče 30. avgusta ali 1. septem; bra zopet poskusiti svojo srečo. Tudi miss Lillian Harrison. kateri so se njeni poizkusi že trikrat ponesrečili bo približno ob istem času zopet poizkusila preplavati kanal. Od raznih strani sc svetuje miss Ederle. naj sprejme ameriško ponudbo ir. naj odgodi svoje poizkuse na prihodnje leto. če kupite nogavice brez žiga .ključ', ker eden pai nogavic z žigom in znamko (rdečo; modfo, zeleno ali zlato) ,5kS|už" traja tako do.go kakor štirje paii drugih. Kupite eden par in prepriča i če se! 93-« VI K* O so Es>ka Jogo ™ 'e T®r»|JOt?0 n najboljša Ešanchš ^ najesne^ pri &er Palača Ljubljanske ^krec,;tne banke in ua&%£i4 tii.&S. Gosposvetska c. 14 Vsi na dcraestal delt fn opreua. Vremensko poročilo Ljubljana, 26 avgusta 1925. Liubljana. 306 m nad morjem Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblairo 0—10 Padav nc mm ■ Liubliana . . . 7. 755-3 13 8 vzhod obl. 3-7 1 Ljubljana . . . 14. 756-6 23 0 sev. vzh. več. obl. Ljubljma . . . 21. 758-9 17 6 vzhod več. jas Zag:eb .... 7. 7527 180 brezv. več. obl. 6 0 Beograd . . . 7. 753 2 17 0 6-0 1 Dunaj .... 7. I Praga .... 7. 755 3 16 0 sever obl. 10-0 Inomost . , . 7. Solnce vzhaja ob 5 14 zahaja ob 18-49, luna vzhala ob 1210, zahaja ob 22 30. Barometer višji, temperatura nizka. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Manj oblačno; nagio zboljšanje, posebno v južnih alpskih deželah, na vidiku. Humanistična naobrazba v zatonu Slab latinec je menda vesel vselej, ka-jar sliši, da humanistična neobrazba stopnjema peša in da bo v doglednem času — če pojde tako naprej — vzela žalosten konec. — Povojne razmere so mnogo doprinesle k naziranju, da je humanizem nepotrebna cokla, ki ne spada v naše stoletje. Treba ga je torej za-treti. Grščina je skrajno nesodobna, latinščina ima tudi premalo izgledov za praktično življenje. Ven tedaj z obema tema jezikoma! A kaj naj postavimo na niuno mesto? Tega se skoro nihče ne vpraša in če se vpraša, si ne ve odgovoriti. Na tem mestu ne bomo zagovarjali humanistične naobrazbe, pribiti pa moramo. da to vprašanje ni tako enostavno kakor ljudje običajno mislijo. Predvsem ne gre. da bi se o zadevi tako pavšalno sodilo kakor je običajno. Pod Avstrijo je humanizem prevladoval, to je res; če bi napravili statistiko slovenskega naobraženstva, bi najbrže našli, da se iih je neorimerno več ukvarjalo z latinščino in grščino kot pa s francoskim jezikom in matematiko ter da ima le malokateri od tega praktično korist. — Ampak kdo bi samo radi preteklosti dajal prav onim, ki so za to, da se humanistična naobrazba odpravi? Vse kar je prav, pa bomo našli, da so humanistične študije prav tako upravičene kot realni predmeti in da so za temeljito poznanje življenja še potrebnejše kakor sodobni realizem. Na Dunaju se je pripetil slučaj, ki nazorno kaže. kam jadra od vojne miselnosti obsedeni svet. — Vodstvo akade-mične gimnazije je naznanilo staršem, ki so vpisali svojo deco v ta zavod, da se radi pičlega števila interesentov le- tos ne more odpreti prvi razred. Ravnateljstvo je pri tem opozorilo roditelje na dejstvo, da se frekvenca klasjčne gimnazije sploh zelo krči. Dunajsko časopisje pripisuje pomanjkanje naraščaja za klasične študije splošnemu nazadovanju prebivalstva v zadnjem deceniju. V tem ima mogoče deloma prav, a pravi vzrok je treba iskati drugje, v ohlajanju simpatij napram humanizmu. Vojna je tudi na tem polju opravila svoje neblagoslovljeno delo. katerega posledice bodo ljudje šele polagoma občutili. BLED. Dne 11. avgusta je priredil na Bledu v kavarni «Top!ice» naš tenorist g. Leopold Kovač iz Ljubljane koncert, ki je v vsakem oziru nad vse sijajno uspel. Številna publika med njimi večina inozemcev fn nekaj zeio odličnih gostov, ki je prisostvovala koncertu, se je o našem tenoristu g. Kovaču jako laskavo izrazila ter zelo hvalila njegovo brezhibno in dovršeno predavanje. Po vsaki točki je bil tenorist pred met iskrenih odrbravanj, za kar je moral dodati še nekaj izbranih točk. Pri klavirju ga je prav mojstrsko spremljal g. kapelnik Fiebinger z Dunaja. G. Kovaču prav iskreno čestitamo in se mu zahvaljujemo za umetniški užitek, ki ga nam je nudil ter ga bomo z veseljem prihodnje leto zopet pozdravili v našem gorenjskem biseru Bledu. — Več prisotnih gostov. STRAŽIŠčE PRI KRANJU. V nedeljo nas je posetila pod vodstvom g. Papeža dramatična sekcija Unije iz Ljubljane s tam buraškim zborom, ki je priredila popoldne Spicarjevo žaloigro «Na Poljani*. Igra je podeželskim odrom že dobro znana in povsod priljubljena. Predstava je uspela še precej povoljno. Gdč. Sušnik kot Rahel je dobila šopek. Po predstavi se Je razvil Intimen družabni večer v prostorih e. Krtž-narja. Občo pozornost sta vzbudila e. Va-lentinčič in Trtnik s komičnim nastopom. Žela sta salve smeha in odobravanja. Kakor smo čuli, Je prevzel vodstvo sekcije bivši gledališki igralec g. J. Drenovec. Upamo, da bo dvignH sekcijo na potrebno višino. TRDKOVA. Tukajšnje revno ljudstvo hodi že od nekdaj na poljsko delo na Ma« džarsko. Pol leta si služi tamkaj kruh, da ima v drugi polovici kaj jesti. Ko pride pr« vi maj, nima več niti trohice moke v svoji skrinji. Svoječasno smo se obrnili na g. ve« likega župana, naj preskrbi temu dobremu ljudstvu kruha v domovini, da ga ne bo pri« morano iskati v tuji državi, kjer našega človeka samo izkoriščajo in se navzame tu« di tujega duha. Odgovor je bil nepovoljen. Pravkar pa se je zgodilo nekaj, kar sprav« lja prebivalce tukajšnje občine naravnost v obup. Sedaj, ko so ljudje pripeljali do me« je živež, je pobrala carinarnica v Hodošu za vsak cent 42 Din. Siromašno ljudstvo si je moralo izposoditi denar, kdor pa ga ni dobil, so mu zadržali živež na carinarnici. Ali je treba še kaj komentarja? To revno ljudstvo ne more dobiti kruha v svoji do« movini, ko pa se vrne iz inozemstva s tež« ko prisluženim živežem, mora plačevati od tega še carino. Nujno je potrebno, da se na ši poslanci z vso energijo zavzamejo za za« ščito interesov tega ubogega ljudstva in iz« poslujejo, da se jim prisluženi živež ne bo carinil. SLOVENSKA BISTRICA. V soboto smo se poslovili od našega prejšnjega lekarnar« ja g. mg. pharm. Milana Kniewalda, ki od« haja s svojo družino v Zagreb. Tekom svo« jega tukajšnjega več kot šestletnega biva« nja je s svojo požrtvovalnostjo mnogo pri« pomogel k narodnemu oživljenju našega mesta, s svojo dobrosrčnostjo in iskrtnost« jo pa si je pridobil mnogo prijateljev, ki bomo težko pogrešali našega Milana. Pošlo« vilnega večera v hotelu »Beograd® so se po« leg mnogo drugih prijateljev udeležili tudi zastopniki Sokola, Orjune in Narodne Či» talnice, da se poslovijo od svojega večlet« nega staroste oziroma odbornika in člana. V njegovo počaščenje se je zbralo za sklad našega Sokolskega doma 430 Din. Tudi mi želimo br. Milanu in njegovi g. soprogi mno go sreče v hrvatski domovini. — Začetkom septembra se otvori v našem mestu prvi razred novoustanovljene meščanske šole. Za ravnatelja je imenovan g. Melhijor Ris« mal iz Vojnika. Opozarjamo na otvoritev šole interesirane starše. — Sejem dne 24. t. m. je bil cd strani prodajalcev živine dobro obiskan, zelo slabo pa od strani kupcev. Kupčij je bilo le malo. Cene za vole so dosegle okrog Din 8.50. SLOVENSKA BISTRICA. (Die Faschi-sten und der Fremdenverkehr.) Dopisnik «Vclksstimme», ki se zgraža nad tem, da je bil g. Petzoldu ob priliki njegovega zadnjega obiska v Slovenski Bistrici «der Auf-enthalt so unangenehm gestalteK povemo, da nam je to res žal, da pa so to zakrivili tukajšnji «deutschfreundlich» mladini, kl so smatrali njegov prihod za primerno priliko, da izzivajo z nemškimi bojnimi klici, kar naši fantje seveda niso mogli mirno prenesti in so zahtevali to, kar Je bilo edino umestno, da se namreč oni, vsled čegar prihoda so se tako navdušili, odstrani. Ce trdite, da se je rabila «Brachialge\valt» ste se zlagali. — Povemo Vam nadalje, da imamo oni Slovenj ebistričani, ki smo že pred prevratom vedeli, da smo Slovenci, drugačne spomine na g. Petzolda kakor Vi, in da ste pozabili povedati, da je bil najhujši sovražnik Slovencev. Ce hočete, Vam to točko še natančneje razložimo, ker nam je še marsikaj v spominu vkljub znani tozadevni slovenski pozabljivosti. — Povemo Vam tudi, česar si menda Vi in še marsikdo noče zapomniti, da hočemo tudi z onimi Nemci in nemškonavdahnjenimi otroci slovenskih staršev, ki še niso pozabili na tevtoburške lesove, žive« v miru, kakor živimo z večino pravili resnih Nemcev, ne bomo pa pustili se od njih izzivati. Boste se pač morali privaditi dejstvu, da danes ne živite več v avstrijskem Wind:sch-Fel-stritz, ampak v jugoslovenski Slovenski Bistrici in ste lahko zadovoljni, da se je čez čas do prevrata pogrnila velika plahta. Pred tem Vas ne bo rešil noben državni pravdnik, na katerega ste se zdaj v toliki meri pravicoljubnosti spomnili. —uu. SV. MIKLAVŽ PRI ORMOŽU. Prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo dne 6. septembra, v slučaju slabega vremena 8. septembra veliko javno tombolo z mnogimi prekrasnimi dobitki. Glavni dobitek je žitni vejalnik, ki ga je društvu velikodušno podarila tvrdka R. K. Ježek, podružnica v Mariboru. Pri tomboli bo sodelovala sve-thijska godba. Okoliška društva prosimo, da se pri svojih prireditvah ozirajo na ta dan. i.'iii)iiHiiiiiiitiiiiiiiiini!iiiiiiiiiiiiiii!ii;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin;'.; CVETKO GOLAR: VDOVA ROSLINKA komedija v treh dejanjih je pravkar izšla. Cena za broš. izvod Din 25'—, za vezan izvod Din 35'—, brez poštnine. Naroča se v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE, Prešernova ulica štev. 54, nasproti glavne pošte. niiliMiiiliiiiiiniiiluiHiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiuiir; Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I • —. Najmanjši znesek Din 10-—, Prvn gorenjska delavnica umienih suknjičev rt priporoča el. občinstvu kakor trgovcem za izdelavo o=njcnih suknjičev, kate.re ima vedno tudi izgotovlje-rf v zalogi Gg. trpoverm pr! večjem naročilu popust. fVneje kakor povsod dru-•rod. Šwe usnjens suknjiče pobarvam tako kakor bi bili novi KrMjan Premm. Kranj, Slovenija. 20633 Za 198 Din razpošilja po povzetju -ostnina posebej) krasne barvaste. svilene. trikot ■umperje z dolgimi rokavi rvrika H. Kenla. Ljubljana, Mestni trg 17. 20552 Paviljone ja velesejmu sprejme v vkoracijo Rud Sever. flo^posvetska G (v hiSi me-carja Slamiča) 18021 Pozor, trgovci! Cvetličarna .Palma, v Pod-•--triku (lastnik Fran Stres) razstavi v paviljonu štev. F. 37 na velesejmu svoje /rasne izdelke kakor: umetne cvetlice, cvetlično '.istje. vence za neveste, nagrobne vence, ročne šopke, rutice ter sploh vse v to stroko spadajoče predmete po najnilji konkurenčni ceni Trgovci dobe ''. popusta. Ceniki na iclio Trrovci. podpirajte '.oinačo industrijo. 20400 7.3 150 Din fam nsredi kra=no obleko Frar.c Burjak Ljubljana Ižanska cesta 44. traven Mokarjeve gostilne Sporočite, pridem na dom 19107 Viilkanlzira «se vrste gumija fiarna mlkanizacija P Škafar v Ljubljani Rimska cesta 11 270 Schlenssner Pnotohilisbuch Din 8 — Foto-materijal Janko Pogačnik. Ljubljana. Favčarjeva ul 4. 341111 *' Ca *** Tt S; i Čevljarski učenec kl Ima veselje do čevljar stva. 15—17 let star, se takoj sprejme. Oskrba v hiši. Anton Kokalj, splošno čev. Ijarstvo, Poljane št. 50 nad Skofjo Loko. 20768 Pletilka zmožna vseh del, se sprejme. Naslov pove uprava »Jutra*. 20891 Učenka za manufakturo b e i 5 5 e. Naslov pove uprava »Jutra* 21002 Mlada deklica k otroku se išče. Naslov v upravi »Jutra*. 20001 Boljše dekle ki ma šivati in bi poma-cnla pri gospodinjstvu fe« išč? k 2 večjima otrokoma. Josipina Kune, Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 4. 20995 Brivska pomočnika starejši in mlajši se takoj sprejmeta. Mekinec, Ljubljana, Hrenova ulica št. 19 21004 Vajence sprejme večja mehanična delavnica. — Ponudbe poa »Stroji* na upravo «Jutra» 20982 Trgovski pomočnik vešč manufakturne in galanterijske stroke, ki bi bil zmožen tudi za potovanje, se sprejme takoj ali pozneje. Ponudbe na upr. pod »Št. 9G7>. 20967 Več čevljarskih pomočnikov za fina zbita in Šivana dela sprejme takoj s hrano in stanovanjem v hiši Avgust Jeglič, Radeče. 20828 Stalna pisarn, moč se išče za stavbno stroko. Nastop takoj, plača po dogovoru. Naslov pove upr. »Jutra*. 20969 Mlad trg. sotrudnik z dobrimi spričevali in lepo pisavo dobi takoi mesto kot pisarniški r>raktikant s primerno začetno plačo pri veletvrdki v Ljubljani. — Ponudbe ca poštni predal št. 39. 20970 Neodvisna gdč. «no?.na kavcije, slov. In nemške korespondence, dobi nekaj ur zaposlenja — pozneie lahko stalno mesto Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Zanesljiva 10184». 20958 Izvežban kurjač te takoj sprejme za parno lokoinebilo, kurljivo z žaganjem. Prednost ima oni, ki razume nekoliko ključavničarstva. Vpraša se v LJubljani, Linhartova ul. 8. Boljša šivilja •amska. ki poseduje obrt kot družabnica v Celju se sprejme. Lokal, hrana ln stanovanje v hiši. Ponudbe na upr »Jutra* pod šifro »Šivilja*. 209S4 Pleskarja lobro izučene£ra sprejme takoj Andro Božičnik. Zagreb. Savska cesta št. 15. 20931 Mlado postrežnico i<Čem za dvakrat na teden. Naslov pove uprava cjutra» 20940 čzšč&o) Prodajalka srednje starosti, dobra moč želi prevzeti kakšno podružnico. ki bi jo samostojno vodila, najraje v kakem trgu ali blizu železnice. — Ponudbe na upravo «Jutra* pod značko »Zanesljiva 10140». 20897 Absolvent trg. tečaja vešč slovenske stenografije, korespondence, strojepisja in knjigovodstva, išče službe pri lesni trgovini. Ponudbe na upravo cJutra* pod šifro »Absolvent*. 20762 Primerne službe išče pošteno in pridno dekle z večletnimi spričevali kot sobarica in fcatakarica. Gre za natakarico ali kot pomočnica gospodinje — najraje na deželo Nastopi lahko s 1 septembrom. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Dežela*. Dijak petošolec, ki ne more plačevati stanovanja in hrane, bi poučeval redno prvo. drugo ali tretješolca v povračilo ali manj plačano stanovanje in hrano — Naslov pove uprava »Jutra* 20901 Mlada intel. ločenka ne po lastni krivdi, pnnna in dobrosrčna, išče mesta gospodinje k vdovcu an ločencu z otroki. Dopise na upravo »Jutra* pod Šifro »Ljubezen do otrok*. 21018 Mesto vzgojiteljice iščeta dve gospodični v starosti 17—19 let. Kot začetnici gresta za nekaj časa tudi brezplačno. Naslov pove upr. »Jutra*. 21032 Državni uradnik II. kategorije (abiturijent) išče popoldanske službe. — Prevzame vsako delo. Dopise pod šifro »Vesten in za vse* na upravo »Jutra* 20990 Kot pisarn, sluga skladiščnik ali kaj slične-ga išče stalne službe v Ljubljani večletni samostojni obrtnik, vsestransko izvežban — ker namerava svoje stališče izpremenrtl. Dopise na upravo »Jutra* pod značko »Eksistenca*. 21000 Dobra moč zmožna vseh pisarn, del, strojepisja in nemščine, nastopi službo takoj Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Točen 139*. 21017 Moja nanovo otvorjena posredovalnica za služkinje se nahaja v Ljubljani, Mestni trg 25/1 Ker imam večletno prakso v tej stroki upam. da bom zadovoljila v vsakem oziru cenjene gospodinje kakor tudi služkinje. Sp priporočam in zagotavljam točno postrežbo Rezika Plahuta. 20978 Čevljarski pomočnik dobro izvežban se sprejme v trajno delo. Plača po dogovoru. — Leopold Mišica, čevljarski mojster, Črnomelj. 20867 Trg. pomočnika galanterijske stroke, dobrega izložbenega aranžerja z dobrimi referencami 6e 1 15. septembrom sprejme. — Ponudbe na naslov: Gašpa-ri & Faninger, Maribor. Gospodična vsestransko trgovsko na-obražena, s prakso, iSce mesta kontoristinje, blagaj-ničarke, prodajalke aH kakršnekoli primerne službe. Ponudbe na upravo e Jutra* pod šifro »Takoj 10240». 21031 PodoSicir mlad, aktiven, ki 1. oktobra zapusti vojaško službo, vsestransko izobražen — * večletno pisarniško praKso vojne administracije in dovršenimi 4 razredi gimnazije, i!=č" primerna službe v Sloveniji ali na Hrvatskem Zmožen je perfpktno srbohrvaščine in nemščine, kakor tudi strojepisja. Počet--•■> nagrada za delo neznat-*" Ponudbe na upravo • pod »Podoficir». 21019 Uradnik išče službe kot oskrbnik, cospodarski uradnik, knjigovodja, gozdni manipulant na posestvu ali velepo-sestvu. ozir. industrijskem ali trgovskem podjetju. — Verziran v v^eh administrativnih, iuridičnih, upravnih in davčnih zadevan. Cenjene dopise na podružnico «Jutra» v Mariboru pod »Vsestranski*. 21027 Bivši državni poduradnik srednjih let, zmožen več jezikov, išče mesta skladiščnika ali oskrbnika pri vdovi. Nastop takoj. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Vesten*. 21024 Velesejem Prevzel bi zastopstvo na velesejmu v paviljonu. — Govorim slov.. srbohrv., nemško in italijansko. — Ponudbe na upravo «Ju?ra» pod šifro »Prodajale^ m*. 20990 Pošteno dekle išče 6lužbe za takoj.v gostilno ali kuhinjo, najraje v Ljubljani. Naslov pove uprava »Jutra*. 21007 Trgovski pomočnik mlad in agilen. išče službe v dobri hiši, bodisi v mostu ali na deželi. Vajen je vsega dela. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Agilen 10183*. 20949 Mizarski pomočnik zmožen voditi stav. in pon. mizarstvo, išče službe. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod Šifro »Mizar 956* 20956 Službo hišnika in šoferja iščem. Sem oženjen. pošten in abstinent. Nastopim takoj. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Abstinent*. 20951 Kovčke in košare večjo množino, malo rabljene. v velikosti 120 X 80 X 75 od 75 Din dalje prodaja P. Magdič * Ljubljani 20331 Največja zaloga Posestvo s 60 orali zemlje, vsem inventarjem in poslopji, ne nad 800.000 Din, se kupi. Ponudbe na Delta-Stan v Zagrebu, Ilica 23. 20432 Hiša z vrtom v Rožni dolini se ugodno proda. — Stanovanje kupcu takoj na razpolago. Naslov v upravi »Jutra*. 20779 Hiša ali maihna vila z vrtom na periferiji mesta Ljubljane se kupi Cena 150.000 Din. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Hišica 10155*. 20907 in najcenejša dvukolesa, motorji otroški vozički, šivalni stroji, pneumatika. Ceniki franko. prodaja na obroke »Tribuna* F B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4. 851 Jabolka otrešena za prešanje in obrana namizna, se nudi več vagonov. Naslov pove upr. »Jutra*. 20966 Inštruktor dijak V realke bi poučeval nižješolca za stanovanje in zaitTk. Ponudbe na upravo »Jutra* pod šifro »Di'ak-inctruktor» ur ! Pozor, lesni trgovci Proda se parna in vodna žaga. Na parni žagi je 1 polnojarmentk in spadajoči inventar s cirkularjem vred Zelo lepi prostori za povečanje obrata. V bližini lep velik gozd, ki spada k žagi ter večja množina lesa za Žago. — Istotam se proda večia partija rezanega In tesaneera leta — v bližini železniške postaje v Savin-ski dolini. — Naslov pove uprava »Jutra*. 20864 Trgovina z mešanim blagom na prvovrstnem prostoru se takoj ugodno proda, opiroma sprejme družabnik. Stanovanje se odstopi brez 00-stopnine. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Merkur 45000». 21025 Radi opustitve trgovine se pod ugodnimi pogoji proda elegantna trgovska oprava, obstoječa Iz 6 doz za žgano kavo. stekleno prodajno mizo, omarami s steklenimi zapahi, registrirno blarajno itd. Oprava je primerna za specijalno trgovino s kolonijalnim blagom, lekarno, drogerijo in tem podobnim strokam. — Prodajo se tudi posamezni predmeti. Dopise na anonč-ni zavod Kovačič, Maribor, Slomškov trg 16 pod šifro «Ele. £1013 Stanovanje s sobo in kuhinjo se odda. Proda se tudi kompletno pohištvo. Vprašati: Dušanova ulica št. 2 ob Betnav-ski cesti, Maribor. 21023 Tri dijake sprejme na stanovanje J. FrUhauf. Maribor, Gospcjna ulica 2/1. 21026 Nagrado dam onemu, ki odda ali preskrbi stranki brez otrok stanovanje 2 ali 1 sobe s kuhinjo in pritiklinami v mestu. Ponudne na upravo .Jutra, pod cCimprej*. Prazno sobo v bližini Gradišča lfče za taiJj Rot. Grdaišče št. 7. 20S48 Prazno sobo išče gospod, najraje pri gospodarju. Cenj. ponudb« na upr. .Jutra* pod šifro «Vdovec». 20996 Majhno sobico išče gospodična za takoj. N~a«l G v pove uprava .Jutra* 21010 Prazna soba »eparirana, »e odda. — Naslov nove uprava »Jutra* 20929 Stanovanje z 1—2 sobama in kuhinjo, oziroma prazno sobo, išče mirna 6tranka, najraje pri hišnem gospodarju. — Ponudbe na upravo .Jutra* pod šifro »Ljubljana 10204» 20975 Zračna soba za S dijake, z vso oskrbo se takoj odda. Naslov pove uprava »Jutra*. 20960 Veliko sobo prazno, v mestu ali na 'leieli. išče mlad zakonski oar. Naslov pove uprava .Jutra*. 20972 Stanovanje obstoječe iz velike sobe In velike kuhinje z vsem kom-fortom. se odda v novi hiši « 1. septembrom. — Na«lov pove uprava »Jutra*. 20937 Prazna soba moderna In manzardna sobica se takoj oddata solidnima gospodičnama Posredovalci izključeni. Naslov pove upr. »Jutra*. 20938 360 hrastov | na stoječem, lepi in gladki brez kit, 26—38 cm debeli se prodajo. — Naslov pove uprava »Jutra*. 20870 40 stekl. balonov po 50 Ilirov, 1000 vinskih buteljk in 500 šampanjskih steklenic se proda. Pismeno pod »Demijoni* na iipr »Jutra*. 20923 Foto potrebščine najboljše, p riporoča D. RovSek. Kolodvorska ulica št. 34. — Istotam se prevzemajo tudi vsakovrstna amaterska dela. S66 Satiniran stroj vsaj 27 cm dolg in dolga miza se kupita. — Ponudbe pod »Rabljeno 10186» na upravo »Jutra., 20954 Kupim majhno vilo podobno hiši v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Jutr.-» pod »Hiša 10088». 2080S Nova hiša s trgovino na zelo prometnem industrijskem kraja in v krasni legi na Gorenjskem, se radi selitve proda Poleg je Se novo go«po iar sko poslopje. Cena nizka. Proda se z vsem Inventarjem ali pa tudi brei njega. Naslov pove uprava »Jutra* pod »St. 50*. 20765 Predplačilo nudim za 1 ali 2 sobi in kuhinjo Ponudbe na upr »Jutra* pod »K. L. S* 20737 Stanovanje popolnoma zase, lepo, v novi hiši (vili) v predmestju. z električno razsvetljavo. obstoječe iz 2 sob, kuhinja, pritiklin ln nekaj vrta, 6e odda s IS. septembrom. Cena po dogovoru. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod lifro .Stanovanje takoj*. 20922 1000—1500 Din plačam mesečno tudi naprej za 6 mesecev za novanje 2—S sob in kuhinje za takoj. Ponudbe na upravo «Jutra* pod šifro •Lepo 10238*. 21039 Prazno sobo zračno, lepo in separirano i i č e zakonski par bres otrok v mestu. — Ponudbe na npr. »Jutra* pod Šifro »Plačam tudi naprej*. Stanovanje 2—8 sob, s kuhinjo iščem event vzamem tudi dvo-stanovanjsko hišo v najem na periferiji mesta. — Ponudbe na upravo «.Tutra» pod »November 10197» 20946 Soba z električno razsvetljavo se takoj odda v Gosposki ulici 10/1. 80993 Opremljeno sobo • posebnim vhodom, v sredi mesta, event. s hrano išče uradnica. Dopise poo «Vhod» na upravo »Jutra*. 20959 Idealno družico resnih nazorov, vedro, dobro, izobraženo, duševno, zdravo, ljubko in lepega stasa, najraje muzikalno, išče sličen samec, 30 let star, bolje situiran ln v dobri poziciji. Dopise, tudi psevdonimni odzivi na upr. »Jutra* pod šifro »Midva*. 18023 Joža! Pridi danes ob url pred glavno pošto. Mara S. 20994 Eleg. Dalmatinec 22 let star trgovec-kapita-list želi resnega znanja * srčkano gospodično orr 16 do 20 let. Le dopisom e sliko in polnim naslovom pod šifro »Tajnost zajamčena* na upravo »Jutra* se odgovarja. 21008 Kateri intel. gospod bi hotel z dopisovanjem razvedriti osamljeno mlado damo. naj blanovoli poslati dopis pod šifro »Melan-holie. na podružnico Jutra v Celju. 20944 «Tihi Primorc»! Dvignite pismo pod isto značko v upravi »Jutra*. 20935 5 premišljevanjem sem prišla do tega, da bi se poročila z žel. uradnikom ali tudi železn. sprevodnikom. Resne ponudbe 6 sliko pod »Polajšuj mi srce* na upravo »Jutra*. Tajnost zajamčena. 21030 Začetnike v klavirju se ceno poučuje. — Naslov v upravi »Jutra*. 21015 Kapela išče pevko event. tudi začetnico. — Vprašati od 9—10 donoldne pri hišniku invalidskega doma za Ru6e. Bjelovar, Lipičeva ulica 2. 20936 Gospodična se sprejme kot sostanovai ka. Na željo tudi ca hrano Naslov pove uprava »Jutra* 20941 SffiSV^iti-itli'ae Izprašan dreser prevzame talentirane pse v garantirano popolno izobrazbo. Ponudbe na naslov Viljem Zipser, Bled. 20773 Psica čistokrvna nemška doga, lepa, dreslrana. dobra ču-varica. 2 leti stara in dva mladiča po 10 tednov stara ee proda na Rimski c. št. 19 pri koDjskem mesarju. 20950 Družabnica s kapitalom 50.000 Din se išče. Ponudbe pod značko »Napredek* na upr. »Jutra* 20789 Juto iz manufakturnega in volnenega blaga, v vsaki mno-iini, kupuje skladišfce »Konopjuta, d. d.», Ljubljana, Gospoevet«ka cesta It. 2. 20754 Nameščenje v vseh strokah v Sloveniji. Hrvatski in drugje lahko dobite v najkrajšem času. ako se takoj pismeno obrnete na Oglasni Namje6t-beni Odsjek »Delta-Stan*, Zagreb. Ilica 11. 17633 Dva dijaka iz boljše rodbine se sprejmeta na stanovanje in hrano. Elegantna soba in dobra oskrba. Naslov pove uprava »Jutra*. 20872 Novorojenček •tar par dni, 6 e o d d a ftfitno oskrbo samo tane»-jivi osebi proti primernemu honorarju. Cenjene ponudbe ln pogoje pod šifro »Novorojenček* ca upravo cJutrt*. 20942 Dijaki se sprejmejo v lepo zračno stanovanje in dobro domačo hrano. Naslov v upravi »Jutra*. 20679 Dva dijaka iz boljše družine se sprejme na stanovanje in hrano. Elektr. razsvetljava, kopalnica, velik vrt. Mižičeva c. št. 6. 20910 Dve dijakinji se sprejmeta v sredini mesta na dobro domačo hrano in stanovanje. Naslov pove uprava »Jutra». 20758 Kateri mizarski mojster v Ljubljani bi sprejel pomočnika te stroke na hrano in stanovanje. ki bi obiskoval obrtni kurz v letu 1925/1926. V prostih dneh in urah bi mu za oskrbo povračal z delom. Ponudbe pod šifro »Marljiv, vesten in pošten* na upravo »Jutra*. 21016 2 mlajša dijaka se sprejmeta na hrano iu stanovanje k uradniški družini. Naslov pove uprava »Jutra*. 21028 Dama se sprejme na dobro domačo hrano. Naslov v upravi »Jutra*. 21003 Dva dijaka srednješolca sprejme boljša rodbina v vso oskrbo v Dalmatinovi ulici Št. K>, pritličje levo. 20997 Srednješolec se sprejme k dobri rortMni. Lepo stanovanje, električna luč, dobra oskrba. Naslov v upravi »Jutra*. 21006 Mlaiša dijakinja se sprejme v dobro popoino oskrbo. Naslov pove upi. »Jutra*. 21005 Dežnik Od vsakdanjega srečanja na videz znani gospod, ki je v družbi gospodične v beli bluzi v Trubarjevem parku odnesel s klopi dežnik, ge poživlja, da istega odda plačilni natakarici pri KoSaku, sicer bo sodnijsko zasledovan. — Iz sosednje klopi se ga je v evitlobi dobro spoznalo. 20957 3 dijake srednješolce sprejme boljša rodbina v vso oskrbo. Velika zračna soba, vrt ln klavir. Naslov pove uprava »Jutra*. 20733 Dve dijakinji ali dijaka sprejme ugledna primorska družina. Lepa £oba, strogo nadzorstvo. — Naslov pove uprava »Jutra* 20939 Skladišče 10 m dolgo in 9 m široko, za vsako uporabo, se odda v Novem Vodmatu 8t. 189 20981 Boljša rodbina sprejme dijaka-prvošolca premožnejših staršev na dobro hrano in stanovanje v največji bližini I. državne gimnazije. — Klavir na razpolago. Dnevna instruk-eija in dober napredek radi najstrožjega nadzorstva za-eotovljen. Cena zmerna. — Naslov pove uprava »Jutra* 20988 Dva dijaka iz nižje srednje ali tehniPke šole se sprejmeta na hrano in 6tanovanje. Na razpolago: električna razsvetljava in vrt. Naslov v unravi »Jutra*. 20S52 Dva dijaka se sprejmeta na hrano h! stanovanje proti mesečnemu plačilu 500 Din za osebo. Naslov v upr. «Jutra» 20985 Dijakinja se sprejme v vso oskrbo. Naslov pove uprava »Jutra* 20930 Zvezke, risalno orodje risalni papir in druge šolske potrebščine na drobno in debelo najceneje pri L. Pevalek, Ljubliana, Židov. sks ulica. Sigurno eksistenco lahko doseže strokovnjak ▼ papirni stroki z odgovarjajočim kapitalom, rutiniraa trgovec, event. dosedanji potnik, dobro vpeljan pri odjemalcih, s sodelovanjem v veletrgovini papirja tn pisalnih potrebščin v Zagrebu, ki obstoja že leta in razpolaga z velikim številom odjemalcev. Ponudb« pod šifro »Naobraženi koto-panjon 85» na Interreklam, d. d., Zagreb, Stros6mayer-ova 6. 4582-» □□□□□□□□□□□□□□ «Jutrov» roman LUCIFER katerega skozinskos napet« vsebina prepleten* s fantastičnimi zapletljaji od začetka do kcn.'e ki prinašajo navdušenemu čitateljtt z interneantnim razmotri-vanjem vsak hip presenečenja, ki mu že sledi razočaranje in konsternacija in zopet presenečenje tako. da so Čitatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevanj« romana, je Izšel in se dobiva pri upravi »Jutra* V Ljubljani Vsi ki so ga čitali in oni, ki niso imeli te prilike, naj si ga takoj n a r o č e za domače knjižnice. *olj zabavati Vas ne nore nobena knjiga! Vezana stane .... 55 Din Broširana pa .... 45 Din □^□□□□□□□□□co Vsak Jugoslovan mora poznati svojo domovino! Vse, kar moraš vedeti, dobiš v knjigi Učiteljica v mariborski oblasti v lepem kraiu. 20 minnt od postaje, želi zam"njati za mesto v ljubljanski oblasti. Dopise na upravo »Jutra* pod »Tikojinja zamenjava. 20979 Celotno delo m na MKpiriiiDM oa Mm Din UO brez pošloine Prodaja se v knjigarni Tiskovne zadruge V LJUBLJANI Prešernova ulica 54 nasproti glavne pošte ■■■««■■■■■■■11 «J13TR0» št. 198 8 četrtek 27. VIII. 1925 = Joseph Deltcil: v Roman. 15 iVrata se odpro. Elie^Elie vstopi. Elie=Elie! Kako dolgo je že, kar ga nismo videli! Naj ga li vno= vič portretiramo? .Morda pa mi boš, draga čitateljica (čitateljev menda nimam), priznala, da se še spominjaš njegove azijatske brade, ki se razdvaja kot Evfrat in Tigris, njegove zavaljene debe= losti, njegovih očal iz aligatorjevih luskin, njegove žole polti, nje* govih zastavnih nog, njegovih mesnatih rok, sploh vse njegove zalite židovske zunanjosti? EliesEHe se nasmehne, odloži palico in klobuk. «Prihajam menda v pravem trenutku. Treba vam je partnerja.« «Mar ni v največji samoti vsaka zabava najlepša?« Elie=Elie je tiste vrste človek, ki si zna tudi iz najbolj določnih fcesed izlubščiti sebi ugoden smisel, in če treba tudi smisel obrniti. V tej ženski ni niti za trenutek prenehal gledati svoj plen, svojo last. Čakal je nanjo, kakor čaka ribič na obali, da mu školjka od= pre svoje meso, kakor čaka človek pod drevesom, da mu dozorel sadež pade v roke. V dolgih nočnih razmišljanjih je natančno na minuto izračunal iz zvezd uro kometa in kraj, kjer se bo med četrto zvezdo Malega voza in med drugo zvezdo Zmaja prikazala Eleonora njegovim očem. Izbral je na njenih ramenih mesto, ka« mor jo bo poljubil; ob očeh trepalnico, ki jo bo izdrl, da si jo vdela v biserno solzo; na roki črto, ki vodi v kraljestvo Eliejevo. iVse Eleonorino telo je raziskal, kakor je raziskana naša zemlja, in ga je razdelil v narodnosti, v dele sveta. Elie*Elie si sleč e suknjič in odloži lomjon. Natakne si usnjene rokavice. In potem v prežo! Nasprotnika se zažreta drug v drugega in iztegneta roke. Žen* ska se smehlja, mož, zahrbten, se vznemirja. Rožnata usta mislijo le na šport, brezbarvni gobec samo na ljubezen. Nekaj trenutkov traja že boj in taktiki se precizirata. Eleono* ra sune Elie=E!ieja z desnico in ga zadene v čeljust. Elie*E!ie omah= ne, se zavrti in zagleda šestintrideset Mojzesev . . . Okrog njiju laboratorij, poin kali, inštrumentov, znanstvenih razprav. Začudeno motri s svojim steklenim obrazom in z jekles nimi očmi boj, ki se bije. Eleonorin kožuh na stolu opravlja službo sodnika. Solnčni žarek udarja na gong. Kompotne skledice se pomenljivo spogledujejo s porcelani. Kredence pritrjevalno razbi= jajo, svečniki žvenketaje aplavdirajo. Publika: les, steklo, papir. »Pozor, doktor!« In strašen udarec pesti pade na doktorjevo brado. E!ie=Elie pozdravi in si popravi hlače. Na obrazu se mu rišejo temačne linije stoletnega ugodja in maščcbni reliefi, častitljiva tolšča se mu preliva po ploščatih prsih. Na tihem razmiš'ja, in njegovo srce, njegovo staro srce iz dobe Mrtvega morja tolče ka= kor v dnevih Janeza Krstnika. Kaj je danes krst srca? Naenkrat zaplava po njem dih nežen kot plazma iz zemeljskih globin, se priplazi do brade in ga zaziblje v smrtno veličastje. obkroži ga od vrha do ta! in na čeljust mu leže sladkobno nc= občutje. Elic=Elie se zgrudi na ko'ena, ped noge Eleonorine. Z obema rokama objame niena kolena in zamrmra: »Premagali ste me. Vdajam se!« E'ie*Elie zdrči in se zlekne na hrbet, šteje do 9 sekund. Teh devet sekund premišljuje. Premišljuje o Moldeju. ki je mrtev, o Gaspardu, ki je v L^donu. Po vseh štirih šapah se plazi okoli Eleonore, poljubuje njeno zeleno jopico, njene sandale. Eleonora opazuje to morje ljubezni pod svojimi nogami, ki se dviguje in pogreza — plima in oseka — v tolšči in bradi. Za tre* nutek jo neizmernost morja omehča. Objame jo ugodje, ugodje obrežja in sipin. Negibno stoji, in mož pod njo je negiben v svo. jem dihu, v pogledu neizmernem, v neskončnem poželjenju. Omotica jo grabi za glavo . . . Kot da je neizmerljiva tehtnica v vsej dolžini laboratorija legla pred njo z dvema krožnikoma ljubezni... Naenkrat lahen šum. Tehtnica se je nagnila na stran . . . Eleonora se zopet pomiri, rožnat nasmeh ji leže na ustne. Židovski čar, čar tisočletnih oceanov, čar žoltih misterijev in zemeljskih rajev je izginil kot piš. Elie.-Elie pod njenimi nogami je zgolj še človek, človek zgrbljen na tleh. «Saj ste nori. doktor!« Mrmraje zašepeče on: «Nor od vas!« In prizor se nadaljuje, klasični prizor: ženska se počasi stresa v najgloblje globine, neslutena krutost ji sili v zobe, čimbolj se mož zvija pod njo, čimbolj se ponižuje od solzave smešnosti, do usmi. ljenja vredne nizkotnosti. In naenkrat izbruhne na dan: »Nehajte. Elie=EIie! Gnusite se mi!« In ga oklofuta z orokavičeno roko. Elie»Elie se topo vzravna. Tako majhen se zazdi pred to žensko s sedemunčno rokavico. Temne misli se zapode v njegove mož= gančke. Instinkt, elementarni nagon, živalska energija, reakcija moža se z vseh strani zgrnejo v njegovo ponižano te'o. Prizor se šumoma izpremeni. Kakor da je kdo pritisni! na tisoč gumbov. In Elie=Elie se vzpne, brutalen, hladen in strašen; v nje= govem anglosaškem obrazu zasijejo oči Sherlocka Holmesa. »Ha, čakaj, la.idra, vseeno boš moja!« E'eonora se snači: »Tvoja? Ha, ha, raje orangutanova kot tvoja!« Kako nizko je padel njun dialog! Elie=F'ie plane reže nanjo. Zvije ji zapestje in jo strese . . . V svoji medeni kletki zažvrgoli kanarček božično pesmico, pol« no sladkorja . . . Vedno lepe in bele roke - nikakega oargnjenja - nobenih bolečin v križu-nikakih razpokiin. ZADOSTUJE, če namočiš umazano PERILO ZVEČER v raztopini TRI, daje najdeš zjutraj: čisto prijetno dišeče belo za namakanje perila, odstranjuje umazanijo-pere sama - beli pa ne razjeda STANE MALO - NUDI MNOGO! ,O(OSOBOlOlOIO0OSOIO«OIOIO polivanja. Služba Hj 0 stalna. Ponudbe z navedbo študij ali dosed--n ega služ 0 ■ bovanja pod ,,!nte!igertca" na upravništvo ..Jutra". OBClOBOIOiOSOlOSCiOSOBOSCSOBO' u ! oiL se c u d .i s t. no'iET.b!'om v najem na Celovški cesti št. 34. Poizve se i sto lam pri gospodarju. Roman Zaštiini znak. Q Važno za obiskovalce! @ Ifoskega fcssns^gp velese^ma od B 30. ds 5 !X„ tehmc»\ velgseigm KARLOVAC. 1 j Kdor oglašuje, ta napreduje f (Zvestoba da groba) ki so ga .Jutrovi* čitale;ji čitali z izredno napetim zanimanjem g 2 š e i . avausia do 9. seotembra. Potrti globoke žalosti, naznanjamo vsem sorodnikom, prijatel;em in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni brat □ Znižane cene na železnicah in vizum. — Za slučaj, da se javi zadostno število obiskovalcev, ^ bodo vozili za časa velesejma direktni vagoni Zagreb — Ljubljana — Lipsko. E Ssj Prijave sprejema ter daje vsa potrebna pojasnila Sastno }a_ zastopstvo za ljubijansk; okraj: Siegu in efr>, Ljubljana Dunajska c. (palača Ljub. kr. banke) katero preskrbi tudi vizum l;r izroča legitimacije. ifi g S S danes ob pol 5. uri popoldne, v starosti 20 let nagloma v Gospodu preminul. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin! V Laškem, dne 25. avgusta 1925. Globoko žalujoča rodbina Resnih. KiroČP. se ga v uuravi ,Jutea': w Ljub? ari, Ps'sšernaifE ul. 4 Broš ran stane ............ Din 45 — Vezan v polpiatno.........Din 5.y— Vezan v pl itno ........... Din 65'— Kaj piše kritik o knjtgi; Roman je poln divne stare romantike, k ie ni več v mod-.rni literaturi. Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se nri takšnem čtivu orose nežne oči, in tudi debelokožne ši bralec ne more knjige odložiti neprebrane. Slovenski prevod bo v dan.išnn dobi, ko je tako malo zares dobrega čtiva. trikrat dobrodošel, tembolj, ker je' za obširno, pa zelo okusno izdelano in bogato ilustrirano knjigo cena prav nizka. Prijatelj! dobre knjiga, naročite si jo in isponolnite svoje domače knjižnice: šiazrsar&šS©. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam da br>m imel z 29. septembrom naprej tudi poeoldan vsakovrstno sveže pecšva. 45S4a Paksrna Antoc Frsslsar, Dunaiska cesta št. 5 raznih zaostalih vzorcev se pod lastno ceno na drobno razprodaja, dokler traja zaloga. 45985 Tovarna perila »Triglav" Liubijsn^, Kolodvorska ul. 8, nasproti hotela Štrukelj Zahvala in priporočilo. Zavarovalni družbi Commercial Union v Ljubljani se zahvaljujem, za točno in kulantno izplačilo moje jamstvene škode, ter družbo vsakomur naj topleje priporočam. FRITZ GAJŠEK. trgovec Loka pri Žasmu. Strojno pletenje, nogavice, čepice, obleke, jopice, malce itd. 4423-a Itainilie tene lUtUH Elektromotorje In dii«, žarnice .Osram', ,'fungsrain1, ,Philips', električne naoeijave (najboljši proizvodi, lestence, svetilke in armature, električne fitevce (šv carski proizvod), električne liksl-nihe in sosede, telefone, zvoace in elemente, ves drugI električni materija! KCPiTZ rafeeneže pri eiektrolvrdki K a r o I Fiopjančič, Celje. Postrežba točna. 3904a TEESSEESBEBBBSBm Trgovski pomočnik B železnirar. dober prodajalec ter eb-3! soluten strokovnjak, vešč slovenskega in nemškega jezika dobi dobro