Mteljski pravnik. Priobčuje ,,Pedagogiško drnštro" t Krškem. (Dalje.) Pravice v materjelnih zarievah. ImenoTanje in prisega. Do začasnega iraenovanja ima učitelj nekako pravico, kakor hitro ima zrelostno svedočbo v žepu in kakor hitro okrajni šolski svet take učne osebe potrebuje na takern raestu, kjer deželni šolski svet noče nastaviti stalne učiteljske osebe.*) Do definitivnega irnenovanja ima pa učitelj pravico, kakor hitro se izkaže, da ima v rokah svedočbo učiteljske usposobljenosti, in kakor hitro deželni šolski svet take učne osebe potrebuje na raestu, kjer noče, da bi se v srnislu zakonov služba le začasno oddala. Vendar so pa gosposke pri iraenovanju dolžne, da preiskujejo prej vrhu vseh izpričeval moralnost prosilčevo (min. akaz od 24. vel. travna 1885). Kdor iina pravico imenovanja, izdela za imenovanca dekret, v katerem so navedeni vsi njegovi zakoniti dohodki, katere zaene uživati s prvim dnevotn tistega meseca, ki sledi po nastopu njerau podeljene službe. Preden se imenovani učite.j uvede v šolsko službo, kar raora storiti prvoraestnik krajnega šolskega sveta, iraa pred okrajnim šolskim svetom odložiti predpisano prisego. Ako je bil imenovani že v službi, raora na novo priseoi Ie tedaj, če je dosegel novo službeno vrsto. Deželni šolski svet je opravičen, terjati od irnenovancev prisego (min. razpis od 4. vinotoka 1872) sicer lahko imenovanje prekliče, ako bi se dotični branil prisege. Službeni dekret. (Ali se sme zavrniti?) Učitelj, ki je za službo prosil, je nekako dolžan, sprejeti jo in tudi nastopiti zaprošeno službo, in to iz sledečih vzrokov : Službeni dekret je nekakošna pogodba, oziroma potrditev in sprejetev ponudbe, katero je izražal prosilec v svoji prošnji za službo, 2.) oblast, katera mu službo podeli, je bila učiteljev službodajalec prej in je slej, in 3.) ta oblast ima pravico, učitelja že iz službenih obzirov premeščevati, zlasti na službena mesta z enakimi dohodki. Podeljene službe ne sprejeti, bi morda srael le učitelj iz druge kronovine, ker ima ondi drugega gospodarja, drugi c. kr. deželni šolski svet, kateri ga ne sme siliti, da bi šel v drugo deželo. Ako pa hoče učitelj v dotnači deželi, da rnu gosposka prekliee novi službeni dekret, raora vsekako to le po poti prošnje, nikakor pa ne po poti tožbe ali enostavne negacije doseči. Izjema utegne takrat biti, ako je bil učitelj zaprosil drugo službo, katero je dobil v zvezi s slabširai dohodki, nego jih je bil zaprosil, ali, ako je prosil definitiven učitelj stalne službe, a dobil je le začasno in sploh v nenavadnih slučajih; zakaj prigodilo se je, da je učitelj prosil za drugo *) 0 tem govori tudi § 32. zakona z dne 9. sušca 1879 tako-le: flAko se za učiteljsko službo ne oglasi noben prosilec ali če za njo nobenega prosilca ne spoznajo za sposobnega, zaukaže deželni šolski svet okrajnemu šolskemu svetu, da začasno podeli dotično učiteljsko službo." službo in dodal v prošnji, da mu dajo enake dohodke (plaeo), kakršne je dozdaj užival. - Službo dobi, a dohodki, ki so s to službo združeni, so manjši. V tem slučaju učitelj ni dolžan, službo sprejetl. Na Nemškem velja, da je učitelj pravno zavezan z novo službo, kedar sprejme službeni dekret ali kedar slušbo faktično nastopi. Službeni dekreti so na Nemškem kolekovani, pri nas ne, in se kolekujejo (s 30 h) le, kedar se jih rabi za prilogo pri kaki prošnji. Da pa šolske gosposke nepriliko delajo učitelju, ki je dobil zaprošeno učiteljsko mesto v drugi deželi, pa ga ni hotel sprejeti, o tem priča sledeči dopis, ki je došel našerau društvu: ,,Učitelj R. je naprosil meseca mal. srpana 1898 potoin okr. šol. sveta v T. na Goriškem za podelitev kakega uciteijska mesta v K. okraju na Kranjskem. Vsled prošnje je bil faktično tudi iraenovan za neko učiteljsko službo v tem okraju. Doposlali so rau imenovanski dekret potom dež. šol. sveta v Trstu. Isti je zaukazal okr. šol. svetu T. njegovo odpustitev iz službe in dostavo onega dekreta. Sklicevaje se na staro tradicijo zavrnil je R. dekret okr. šol. svetu T. z opazko, da na podeljeno mu mesto resignuje ter obdržuje svoje staro definitivno u.iteljsko rnesto v K. Okrajni šol. svet je odstopil celo zadevo dež. šol. svetu v rešitev. Isti je izdal dekret, da pristoji razsodba o ev. resignaciji dež. š o 1. svetu v Ljubljani, dasi R. še ni službe sprejel, prisegel itd. Proti temu odloku rekuriral je R. na naučno ministrstvo, zahtevajoč svojo službo v K. in nakaz dohodkov (oziroraa povrnitev istih za dobo odpustitve iz službe). Ministrstvo je utok odbilo z navadno frazo, ,,Utoku se ne ugodi, ker ni utemeljen*, ne da bi citiralo kako dež. ali državno postavo ali ministrsko naredbo. Dne 1. rožnika 1898 jeR. podal pritožbo po dr. Iv. Dečkoiu na upravno sodišče. Upravno sodišče se je pa izreklo, da g. R. vsled golega imenovanja še ni smatrati učiteljem na Kranjskem ter ukazalo, da mu morajo povrniti desetmesečno plaeo ter priznati vsa dosedanja leta in petletnine. K o ra e n t a r : Solski zakoni so o tej zadevi pomanjkljivi; za u.iteljstvo ne eksistuje v tej zadevi nikakih zakonov ali določeb (naredb); pač pa je pri sodnih uradnikih vse drugače. Sodni uradnik, dasi vsled lastne prošnje imenovan, vedno lahko zavrne(?) dekret z dostavkorn, da podeljene službe ne sprejme. Seveda je ustvaril norrnalen razum naših birokratov nek običaj, da je bilo tudi učitelju na prosto dano podeljeno službo sprejeti ali ne. Ta običaj je postal nekak zakon. (Kakor pa razlaga tukaj dotični učitelj, ni rau bilo več prosto resignovati.) Stvar je pa z juridičnega stališča težavna. Ako človek zaprosi službo in ta se rau podeli, sklenjeno je s tem že nekoliko pogodbe, katere ne gre enostransko prelomiti. Popolna ta pogodba res ni. Zato jo morda sme že en sarn kontrahent rušiti, baš ker ni še popolna, zlasti ker ni bil dotični na novo šolo š e prisegel. Zato pa irnamo zopet druge slučaje iz prejšnjih in novejših časov, ko se učitelju, ki je tudi iz druge dežele zaprosil in dobil službo na Kranjskera, nič ni zgodilo, ko je na podeljeno službo resignoval. (Dalje.)