PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I eruppo
- Cena 40 lir
Leto XXH. St. 151 (6438)
TRST, torek, 28. junija 1966
V NEDELJO V RIMU OB PRISOTNOSTI JUGOSLOVANSKE^ DELEGACIJE
Proslava partizanov, ki so sodelovali v evropskih odporniških gibanjih
V borbi za svobodo v tujini je padlo 32 tisoč italijanskih partizanov - Danes sestanek med vlado in sindikati državnih uslužbencev - Napovedana 48-urna stavka tiskarjev
RIM, 27. — V nedeljo so slovesno počastili spomin italijanskih partizanov, ki so padli v odporniških gibanjih v raznih evropskih državah. Visok je bil ta prispevek evropskemu odporniškemu gibanju, saj je v vrstah evropskega odporniškega gibanja padlo 32 tisoč italijanskih borcev, 28 tisoč pa je bilo ranjenih. Na slovesnosti sta- bila prisotna minister za obrambo Tremelloni in minister za notranje zadeve Taviani, poveljnik karabinjerjev gen. Ciglieri ter številni vojaški poveljniki.
Prisotne so bile številne delegacije tujih držav, kjer so se borili italijanski partizani. Ob tej priložnosti so prvikrat prinesli iz Francije zastavo odporniškega gibanja, delegacijo jugoslovanskih partizanov pa je vodil Peko Dapče-vič.
Na proslavi so prebrali poslanico predsednika republike Saraga-ta, uradni govor pa je imel državni podtajnik Amadei. Med drugim je dejal, da so italijanski vojaki, ki so se po kapitulaciji Italije 8. septembra 1943 pridružili odporniškim gibanjem v Jugoslaviji, Franciji, Grčiji in Albaniji, postali za-
vedni antifašisti in borci za svobodo ljudstva in za demokracijo
Vodja jugoslovanske delegacije Peko Dapčevič, ki so mu dodelili častno mesto v predsedstvu proslave, je sporočil pozdrave bivših borcev NOV Jugoslavije udeležencem te manifestacije, rekoč, da se s ponosom in veseljem spominjamo tistih prelomnih dni druge svetovne vojne, ko so se desetti-soči italijanskih antifašistov odločno pridružili jugoslovanski o-svobodilni vojski kot soborci in zavezniki. V tem so videli jugoslovanski narodi začetek novega obdobja v odnosih med sosednima deželama.
Peko Dapčevič je poudaril, da so odnosi med sosednima državama danes zelo dobri in da so bili partizani znanilci dobrega sosedstva, prijateljstva in razumevanja med narodi obeh držav, in med obema
'■IlliiMlliimiliimMmnililinnniliiitliiinilillllllliiiinilliiiiitiiimnmiliniinimmimninouinmMlttiiim
PRVI DAN POLITIČNIH RAZGOVOROV
Moro in Fanfani na obisku v Bonnu
Razpravljali so predvsem o NATO m evropskem sodelovanju
BONN, 27. — Danes se je začel uraden del obiska ministrskega Predsednika Mora in zunanjega ministra Fanfanija v Zahodni Nemčiji, ko sta prispela v vladno Palačo, kjer ju je pozdravil kancler Erhard v spremstvu zunanjega ministra Schroederja. V dvorani v pritličju palače je bila uvodna slovesnost, ko sta si Moro in Erhard izmenjala pozdravna govora, nato pa so takoj pričeli Politične razgovore, ki so se nadaljevali tudi popoldne.
Po vesteh iz italijanskih virov je politične razgovore pričel Erhard, ki je omenil, da bo prihodnji teden v Nemčiji De Gaulle in da bo v kratkem obiskal ZDA ter da so zato še toliko koristnejši razgovori med Nemčijo in Italijo. Moro pa je izrazil zaupanje v nemško demokracijo, «ki je bistveni element pomirjenja in politike miru«.
Popoldne so govorili o NATO in o problemih atlantskega zavezništva, kot tudi o odnosih med Vzhodom in zahodom, pri čemer je Moro ugotovil, da se ugodno in korektno razvijalo gospodarski in kulturni odnosi z vzhodnimi državami ter da objektivno obstaja na Vzhodu težnja k ustvarjanju bolj odprtih odnosov z zahodom. Gre ža dolgoročne perspektive, ki jih je treba omogočiti in podpirati. Erhard je v tej zvezi omenil popolno enakost pogledov, omenil Pa je različen poudarek, ki se daje oceni perspektiv v procesu po-mirjenja. Predlog o evropski konferenci, o katerem je govoril Gro-miko med obiskom v Rimu, so le bežno omenili in tudi v tej zvezi poluradno poročilo govori samo o enakosti stališč.
Obsežneje so govorili o NATO in so v tej zvezi nemški predstavniki obvestili italijansko delegacijo o bližnjih razgovorih s Francijo o francoskih četah na nemškem ozemlju. Med političnim delom razgovorov je bilo govora tudi o vprašanjih evropskega združevanja in o možnosti razširitve zlasti na Anglijo ter tudi na Dansko in Švedsko. Jutri bodo nadaljevali politične razgovore, ko bodo razpravljali predvsem o dvostranskih odnosih in bodo prišla na dnevni red vprašanja z italijanskimi izseljenci. Uradno poročilo Poudarja v tej zvezi, da gre še za nekatera nerešena vprašanja, ki pa jih bodo lahko uredili.
Nemški tisk daje Morovemu obisku velik poudarek, pri čemer je očitna težnja, da bi na tak način nekako odvzeli tezo De Gaullove-tnu obisku v SZ in zato poudarjajo pomen razgovorov dveh največjih partnerjev evropske gospodarske skupnosti v odnosu do Francije. Ni tudi dvoma, da Nemce zelo zanimajo zaključki razgovorov z Gromlkom in neposredni vtisi italijanskih državnikov v tej zvezi.
BUKAREŠTA, 27. — Predsednik burmanskega revolucionarnega sve ta general Ne Vin je odpotoval danes iz Bukarešte v domovino ob zaključku štiridnevnega uradnega obi3ka v Romuniji,
V ZVEZNI SKUPŠČINI SFRJ
Nadaljnja razprava o razvojnem načrtu do 1. 1970
BEOGRAD, 27. — V zvezni skupščini je danes zasedalo pet odborov gospodarskega zveznega in socialno - zdravstvenega sveta, ki so razpravljali o srednjeročnem načrtu razvoja Jugoslavije do leta 1970. V razpravi so poslanci posvetili posebno pozornost predlogu zakona o udeležbi zveze pri kreditiranju investicij v kmetijstvu, graditvi gozdnih poti in zgraditvi kapacitet za proizvodnjo nafte, pri-rodnega plina, cementa in drugih objektov. Člani odbora za industrijo, gradbeništvo in obrtništvo gospodarskega sveta zvezne skupščine so po daljši razpravi, v kateri so se predvsem zanimali, v kolikšni meri predloženi ukrepi zagotavljajo dosledno izvajanje začrtane investicijske politike, sprejeli predlog predloženega načrta. Predlog načrta je bil sprejet tudi v odboru socialno - zdravstvenega sveta. Nekateri poslanci so namreč bili mnenja da predloženi ukrep ne zagotavlja, da bi se tudi v bodoče ne vlagala sredstva v gradnjo gospodarsko nepotrebnih objektov.
državama.
Proslava se je zaključila zvečer na Trgu Siena z vojaškimi vajami škvadrona karabinjerjev na konjih, ki so jih izvedli ob razsvetljavi reflektorjev.
V	tem tednu se bodo nadaljevale razprave o načinu odobritve petletnega gospodarskega načrta, odnosno če bo sploh možno ta načrt odobriti že v juliju in torej pred poletnimi počitnicami. Socialisti odločno zahtevajo, da poslanska zbornica načrt odobri že sedaj, kasneje po počitnicah pa senat. To zahtevo so v celoti osvojili socialdemokrati, formalno pa tudi demokristjani kažejo dobro voljo, češ da je načrtovanje tudi v njih programu.
V	nedeljo so v Neaplju zasedali predstavniki sodnikov, ki so včlanjeni v vsedržavnem združenju sodnikov, ki je prebrodilo notranjo krizo z izvolitvijo predsednika dr. Nicola Serre. Razpravljali so predvsem o gospodarskih vprašanjih kategorije in izdelali dolgotrajni načrt, ki predvideva sko-ro podvojitev dohodkov.
V	odsotnosti predsednika vlade Mora in zaradi krajšega zastoja parlamentarnega življenja so še toliko bolj v ospredju sindikalna vprašanja, zlasti ko so na dnevnem redu sindikalni spori nekaterih pomembnih kategorij. Jutri se bodo sestali sindikalni predstavniki državnih uslužbencev s predstavniki vlade, da nadaljujejo pričeta pogajanja o rešitvi spornih vprašanj. Vse je namreč že kazalo, da bo prišlo do zaostritve, ko je vlada popustila glede bistvenega vprašanja in so možna nadaljnja pogajanja. Vlada je namreč privolila, da je možno za prihodnje leto govoriti tudi o zvišanju izdatkov za državne u-službence, ki pa so privolili, da se prihodnje leto izplača 25 milijard lir, ki so bile predvidene že v okviru zadnjega izravnanja plač. V bistvu pa gre predvsem za zapleteno vprašanje preureditve državne u-prave, funkcij posameznih uradnikov, njih pristojnosti, dolžnosti in seveda s tem v zvezi tudi prejemkov. Vlada se je obvezala, da bodo vsa ta vprašanja reševali globalno v okviru petletnega gospodarskega načrta.
Danes se je pričel drugi del stavke kovinarjev zasebnih podjetij, ki so prejšnji teden stavkali v vsedržavnem okviru tri dni, ta teden oa bodo stavkali 12 delovnih ur po navodilih pokrajinskih sindikalnih organizacij. Kovinarji državnih podjetij pa so s tovrstnim stavkovnim gibanjern pričeli že prejšnji teden.
Vse kaže, da se je spor med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami še zaostril in da je kaj malo upanja, da bi bilo mogoče naglo rešiti spor in vzpostaviti normalno zdravstveno zavarovanje. V nedeljo se je sestal vsedržavni svet federacije zdravniških zbornic, ki je zavzel zelo ostro stališče v zvezi z namerami INAM in drugih zavarovalnih ustanov, da bi z zbornicami razpravljali samo o ekonomskih vprašanjih, normativna pa bi enostransko urejali v skladu s stališčem državnega sveta, ki zdravniškim zbornicam ne priznava teh pristojnosti.
Ponovno so se razbila pogajanja med sindikalnimi predstavniki u-službencev založb dnevnikov ter tiskovnih agencij, zaradi česar so sindikalne organizacije CGIL, CISL ln UIL proglasile 48-urno stavko, tako da v petek popoldne, v soboto in nedeljo v Italiji ne izide noben dnevnik. Istočasno so dali tudi navodila
za pokrajinske stavke, ki so bile že prej v programu in ki bi morale biti med 27. junijem in 5. julijem.
Pogajanja so se obnovila 7. junija, ko je bila-že napovedana stavka, vendar po obvestilu sindikalnih organizacij niso bila uspešna, ker so delodajalci samo delno privolili v ukrepe, da se zaposlijo brezposelni tiskarji, niso sprejeli predlogov o večji vlogi sindikata in niso sprejeli skoro celotnega normativnega dela. Prav tako je bilo stališče delodajalcev glede ekonomskega deia pogajanj zelo zaprto.
Suharto brani Marna
DŽAKARTA, 27. — General Suharto je danes branil predsednika Sukarna pred napadi številnih članov ljudskega kongresa. «Jasno mora biti, da je brat Karno (Sukamo) še vedno zakoniti predsednik z vsemi oblastmi in z vso avtoriteto, ki mu jih daja ustava iz leta 1945,» je izjavil general Suharto. Njegov govor so oddali po radiu. Suharto je dodal, da se pooblastila, ki mu jih je Sukamo dal 11. marca, ne bodo v nobenem primeru izkoristila za uvedbo vojaške diktature in za zrušitev predsednika.
Poljaki bodo delali avtomobile FIAT
RIM, 27. — Iz Poljske se je vrnil minister za zunanjo trgovino Tol-loy, ki je sodeloval na italijanskem dnevu na velesejmu v Poznanju in ki je imel več pogovorov s poljskimi državniki. Po povratku je minister izjavil, da so razpravljali o raznih vprašanjih gospodarskega sodelovanja in zlasti o sporazumu s FIAT o montaži avtomobilov ter o tesnejšem tehnično-gospodrskem sodelovanju.
Danes pa si je v Turinu ogledal podjetje FIAT poljski podpredsednik vlade in minister za načrt Jedrikowski, katerega je sprejel prof. Valetta. Odnosi med FIAT in poljsko avtomobilsko industrijo so bili zelo tesni že pred vojno, saj so že leta 1933 izdelovali avtomobile po licenci FIAT. Sedaj so se ti odnosi obnovili. Podpisali so sporazum s podjetjem FSO.
Delegacija PSIUP na obisku v Jugoslaviji
RIM, 27. — Jutri dopoldne bo na povabilo Zveze komunistov Jugoslavije prispela v Beograd delegacija državnega vodstva PSIUP. Med enotedenskim bivanjem v Jugoslaviji se bo delegacija pogovarjala o aktualnih političnih vprašanjih s predstavniki glavnega zveznega odbora ZKJ. Delegacijo PSIUP vodi posl. Lelio Basso, predsednik glavnega odbora stranke, njeni člani pa so: posl. Giuseppe Avolio, član vsedržavnega vodstva in ravnatelj «Mondo Nuo-vo», Guido Biondi, član glavnega odbora in tajnik federacije v Firencah ter Ezio Martone, član glavnega odbora in tajnik tržaške federacije.
FRANCOSKI PREDSEDNIK V KIJEVU
Komentarji francoskega tiska o rezultatih obiska v Moskvi
Britanski minister Healey je ostro napadel predsednika de Gaulla
KIJEV, 27. — Francoski predsednik de Gaulle je zaključil svoj obisk v Leningradu in je prišel danes z letalom v Kijev. Na letališču so ga čakali predsednik prezidija ukrajinske republike Koročenko, predsednik pokrajinske vlade Vladimir čer-biski in druge osebnosti. Na letališču se je zbrala tudi velika množica, kd je prisrčno pozdravljala francoskega predsednika.
V Kijevu bo de Gaulle ostal------------‘----‘
do jutri zvečer, nakar bo odšel v Volgograd. V sredo zvečer se bo vrnil v Moskvo na zadnje razgovore s sovjetskimi voditelji. V Pariz se bo vrnil 1. julija.
Na sinočnji večerji v Leningradu, ki jo je priredil predsednik tamkajšnjega sovjeta, je general de Gaulle izrazil željo, naj bi Leningrad imel kakor v preteklo-
vjetska izjava«. Povečini bo posvečena dvostranskim odnosom.
Francoski tisk začenja ugibati o vsebini skupne izjave. Golistič-no glasilo «La Nation« piše, da ni pričakovati «čudodelne formule«, ki naj bi rešila vsa vprašanja, zlasti pa nemško vprašanje, «ki je še vedno z nekaterih vidikov odvisno od samih Nemcev«. List nadaljuje: »Vendar pa poudarek, ki ga
sti vlogo vezi med Sovjetsko zve-: ena in druga stran daje potrebi
zo in Evropo in preko Evrope z vsem svetom ter naj bi predstavljal vez med vzhodom in zahodom v imenu napredka in blaginje vseh narodov sveta.
De Gaulle je poudaril, da je Francija pripravljena na podobne stike, in je izrekel prepričanje, da je Sovjetska zveza s svoje strani pripravljena izvršiti to poslanstvo. ((Prepričan sem, je nadaljeval de Gaulle, da bo v prihodnosti šel razvoj v dobro smer. Zaradi tega smo prišli sem.« Nato je de Gaulle poudaril, da se je v Leningradu še enkrat prepričal o utemeljenosti svoje odločitve. Pozneje je omenil globoko, dolgo in dobrodejno prijateljstvo med Sovjetsko zvezo in Francijo.
V poučenih krogih pravijo, da je končno poročilo o de Gaullovem obisku skoraj že pripravljeno. Naslov poročila bo »francosko - so-
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimniimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiii
SRDITI BOJI V JUŽNEM VIETNAMU
Hanoj obtožuje predsednika Johnsona da se pripravlja na razširitev vojne
Finančna pomoč Zahodne Nemčije sajgonski vladi Na zasedanju SEATO govorijo o vojni v Vietnamu
Američani nadaljujejo tudi bombardiranje Severnega in Južnega Vietnama. Včeraj so izvršili nad Severnim Vietnamom 68 bombnih napadov. Bombniki «B 52» pa so bombardirali nekatera osvobojena področja v Južnem Vietnamu.
Včeraj je skupina tristo partizanov napadla skupino južnovietnam-ske vojske deset kilometrov severovzhodno od Fan Tlet. Južnovietnam-ska vojska je utrpela hude izgube. Prejšnji teden so partizani prav na tem področju zadali hude izgube južnovietnamski vojski. Cesta iz Dananga v Hue, ki je edini uporabni del obalne ceste, ki pelje iz Sajgona v Hanoj, je bila včeraj prekinjena, ker so partizani razstrelili železni most.
V Sajgonu Je predsednik budističnega zavoda Tam čau sprejel tri člane cejlonske delegacije, ki je prispela v Sajgon, da poizveduje o razmerah v budistični cerkvi. Po sestanku je Tam čau izjavil, da so govorili o vprašanjih, ki se tičejo vietnamske in cejlonske budistične cerkve. Na vprašanje, kaj misli o Kijevi vladi, je Tam čau izjavil.
Stavka angleških pomorščakov še traja
Stavka angleških pomorščakov sc nadaljuje. Vendar se je povečalo upanje, da se bodo kmalu sporazumeli. Slika kaže londonsko pristanišče natrpano z ladjami, ki so jih posadke zapustile
SAJGON, 27. — Sinoči so se v glavnem končali boji med oddelki ameriških mornariških strelcev in enotami osvobodilne vojske 20 kilometrov severozahodno od Hue. Ameriške vojake sta podpirala letalstvo in topništvo. Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da so partizani imeli verjetno 200 mrtvih, vendar so do sedaj našteli 61 mrtvih. Partizani pa se v posameznih skupinah še vedno upirajo ameriškim vojakom, ki skušajo napredovati.
da je za sedaj izključeno, da m mogli zahtevati estavko te vlade, čeprav se ne more sprejeti, c'a še dalje ostane na oblasti. »Sprejeli bomo sklep, ko se bo vodstvo budistične cerkve lahko sestalo,* je dodal Tam čau, ki je nato izjavil, da je skušal prepričati Tri Kuaaga, naj neha gladovno stavko, ki traja že devetnajst dni. Patriarh južno vietnamske enotne budistične cerkve Tinh Kiet je pozval starejše redovnike, naj se pogajajo z vlado, Tri Kuanga pa je pozval, naj neha gladovno stavko. Redovniki so se takoj sestali pri Tri Kuangu, toda do sedaj ni še znan uspeh sestanka. Patriarh je pozval Tam čaua, naj U-e «dobro rešitev« z vlado.
Medtem se Je zveuero, da sta saj-gonska in zahodnonemška vlada podpisali sporazum, ki določa, da bo Zahodna Nemčija dala Južnemu Vietnamu finančno pomoč v vrednosti petih milijonov dolarjev.
V	zvezi s ponovnimi izjavami a-meriškega predsednika Johnsona in Deana Ruska, da je ameriška vlada pripravljena pogajati se za mir v Vietnamu, objavlja današnji ha-nojski dnevnik članek, v katerem pravi, da so Johnsonove mirovne pobude «blago, ki ima namen zastrupljati javno mnenje«. List dodaja: «še dalje bomo govorili z orožjem, če bodo ameriški imperialisti trmasto nadaljevali vojno. Dejansko se predsednik Johnson n njegova klika pripravljajo, da razširijo področje, ki naj se bombardira, in zahtevajo napade na skladišča bencina, na jezove, na gosto naseljena področja, šole in bolnišnice.«
List ponavlja, da morajo ZDA priznati štiri točke severnovietnam-ske vlade in pet točk južnovietnam-ske narodnoosvobodilne fronte, drugače se bo vietnamsko ljudstvo borilo z nezrušljivo voljo do končne zmage.
V	Camberri se je začelo danes zasedanje sveta ministrov SEATO. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je med drugim izjavil, da «ameriško ljudstvo čaka trenutek, ko bo lahko znova navezalo svoje prijateljske vezi z ljudstvom celinske Kitajske«. ((Ameriško ljudstvo, je dodal Rusk, bo z zadovoljstvom pozdravilo dan, ko se bodo države, ki si danes stojijo nasproti, pridružile nam, da prispevajo k mirnemu razvoju Azije.« Zatem je Rusk dejal, da je ((komunistična nevarnost bolj očitna v Vietnamu, toda ni omejena samo na to azijsko deželo«. Pripomnil je, da je ((komunizem prišel v Laos in Tajlandijo in grozi vsej jugovzhodni Aziji«.
Avstralski ministrski predsednik Holt je hvalil SEATO, ki je «od dneva ustanovitve zadrževal komunizem«. Britanski zunanji minister Stewart je izjavil, da «dokler ne bo Hanoj dokazal svoje volje, da se hoče pogajati o miru, bo angleška vlada nadaljevala napore, da prepriča severnovietnamske voditelje, da se rešitev lahko najde samo pri mirovni mizi in ne na bojišču«.
Tajlandski zunanji minister je govoril proti sporazumevanju v Vietnamu, filipinski zunanji minister pa je dejal, da dela njegova država »vse mogoče da pomaga Vietnamu pri obrambi narodne celovitosti proti komunističnim napadom«.
Ob začetku zasedanja se je pred dvorano zbrala večja množica študentov in drugih ljudi, ki so demonstrirali proti vojni v Vietnamu. Demonstranti so obsojali vlogo, ki so jo ZDA in Avstralija prevzele v
vietnamski vojni, ter so zahtevali umik ameriških vojakov iz Vietnama.
Popoldne je bila tajna seja ministrov, na kateri so govorili o Vietnamu in o kitajskem jedrskem oboroževanju. Pozneje se je zvedelo, da je Dean Rusk govoril o vojni v Vietnamu in trdil, da ((pozitivno poteka«. Dodal je, da za sedaj «je malo možnosti za pozitivno rešitev spora«. Ponovil je, da so ZDA pripravljene pogajati se. Angleški zunanji minister Ste-wart je potrdil, da Anglija podpira ameriško politiko v Vietnamu, toda ne misli v nobenem Primeru poslati vojaške pomoči v Južni Vietnam.
Južnovietnamski zunanji minister je zahteval večjo vojaško pomoč in je nastopil proti vsaki morebitni nevtralizaciji Južnega Vietnama. Tudi tajlandski zunanji minister je govoril proti nevtralizaciji. Francoski predstavnik je navzoč samo kot opazovalec, ker je Francija svoj čas sporočila, da ne bo aktivno sodelovala v tej organizaciji. Pakistanski predstavnik je izjavil, da je Pakistan zvest SEATO, pozval pa je na veliko zmernost v Vietnamu. Dal je tudi razumeti, da Pakistan nasprotuje vojaški intervenciji v Vietnamu.
TIRANA, 27. — Predsednik albanske vlade Mehmed Sehu je po. sredno napadel Romunijo v svojem včerajšnjem govoru v Draču na zborovanju, na katerem je bil navzoč tudi Cuenlaj. šehu je napadel »tiste države, ki zavzemajo nevtralistično stališče do kitajsko-sovjetskega spora», in je dejal, da so »dejansko naklonjene Sovjetski zvezi«.
stalnih posvetovanj med Parizom in Moskvo, je nov dokaz te skupne volje obeh držav, da pospešijo normalizacijo odnosov, najprej med seboj, zatem pa med vzhodom in zahodom s številnejšimi stiki, zlasti med Nemčijo in Sovjetsko zvezo.«
List zaključuje: «Toda dokler ne dozorijo nerešena vprašanja, je važen del de Gaullovega potovanja v skupni akciji, v stikih med Francijo in Sovjetsko zvezo, ker obe zanima prihodnost te celine. Zato «novo zavezništvo«, ki ga je napovedal de Gaulle študentom na moskovski univerzi, lahko odpre nove možnosti Evropi, ki bi končno bila v miru sama s seboj.«
»Pariš Jour« objavlja članek znane časnikarke Genevieve Tabous, ki pravi, da «novo zavezništvo« predstavlja zelo važen rezultat, in se zato sprašuje, ali «bodo Rusi in Francozi šli dlje ob koncu tega obiska na poti, ki od pomirjenja vodi do zavezništva.«
«S tem v zvezi, pravi časnikarka, se s francoske strani zavzemajo, da bi se Moskva obvezala proučiti nemško vprašanje z neposrednimi posvetovanji s samo bonsko vlado. S sovjetske strani pa kažejo še vedno nezaupanje do bonske vlade. Zato je malo verjeten sporazum med de Gaullom in Sovjetsko zvezo glede tega. Toda de Gaulle bo vsaj vedel, kaj bo moral reči v Bonnu julija glede tega.« Časnikar zaključuje: «Ce se torej za sedaj zdi o tem vprašanju sporazum nemogoč, bodo skušali Rusi napraviti iz skupne francosko - sovjetske izjave pravo listino o miroljubnem sožitju evropskih držav. To bo bolj kakor zaključek predstavljalo «novo izhodišče«.
«Le Monde« pa trdi, da francosko - sovjetski razgovori niso pokazali nobenega znaka o razvoju političnih stališč obeh vlad. List trdi, da bosta obe vladi nedvomno poudarili kako skupno načelo. Ponovno bosta izrazili željo, naj se v Vietnamu obnovi mir na podlagi sporazumov iz leta 1954. List trdi, da bi hotela francoska delegacija uvesti idejo o nevtralizaciji, da pa je Moskva manj pripravljena na to, «ker misli na vprašanje socialističnega tabora«.
Mnogo nezadovoljstva je izzval govor britanskega ministra za obrambo Healeya, ki je v soboto zvečer na nekem laburističnem zborovanju ostro napadel de Gaulla. Healey je izjavil, da general de Gaulle (dahko govori o Južni A-meriki, v Rusiji, toda se ne more pogajati za račun Evrope«. Dodal je: «Nobena evropska država se ne zanese na de Gaulla za pogajanja. De Gaulle velja za slabega zaveznika NATO in za slabega dru-žabnika evropske skupnosti. Slab zaveznik in slab družabnik se ne more pogajati v imenu vseh«.
Predsednik vlade Wilson in drugi člani vlade so skušali prikazati, da je Healey govoril v lastnem imenu in ni izražal mnenja vlade. Vlada se namreč boji, da bi Hea-ley kompromitiral razgovore, ki bodo prihodnji teden v Londonu s predsednikom francoske vlade Pompidoujem in z zunanjim ministrom de Murvillom,
Nekateri francosld predstavniki so s tem v zvezi govorili o ((velikem nerazumevanju smotrov generala de Gaulla« V krogih britanskega zunanjega ministrstva so govor označili za ((neposrečenega«.
Healey pa je danes v spodnji zbornici obžaloval, «ker je uporabljal besede, ki jih ne bi bil smel uporabljati«. Dejal je: «V
.............onmiiitmin.uiinuninniiiiinniuiiiMmunmuminimiiiuiiiiiiinuninmi
SEJA JUG.-ITAL KOMISIJE
" " ^
Za odpravo ovir
v maloobmejnem prometu
Med glavnimi ovirami je omejitev uvoza živine in mesa iz SFRJ v Italijo
ZAGREB, 27. — Gospodarski odnosi med Jugoslavijo in Italijo stalno napredujejo tako na področju trgovinske izmenjave, kreditiranja kakor tudi tehnično - industrijskega sodelovanja. Trgovinska izmenjava v prvih štirih mesecih letos je dosegla 103 milijone dolarjev v primerjavi z 90 milijoni dolarjev v istem razdobju lani, tako da se pričakuje, da bo letos trgovinska izmenjava dosegla in mogoče tudi presegla 300 milijonov dolarjev. Kljub temu pa struktura izvoza še vedno ni zadovoljiva, čeprav je v prvih mesecih letos prišlo do določenih pozitivnih tendenc.
Pomembna je tudi trgovinska izmenjava v maloobmejnem prometu, ki je v prvih
štirih mesecih letos dosegel okrog štiri milijarde lir, lani v istem času pa 5.4 milijarde lir. To je bilo ugotovljeno na današnji seji upravnega odbora jugoslovansko - italijanske mešane komisije v Zagrebu, na kateri so razpravljali o težavah, ki ovirajo še večjo trgovinsko izmenjavo. Ena glavnih ovir je predvsem omejitev izvoza živine in mesa v Italijo. Italija namreč letno uvaža okrog 600.000 do 700.000 glav živine in okrog 250.000 do 300.000 ton govejega mesa. Od te količine pa uvaža iz Jugoslavije komaj desetino.
Na seji so razpravljali tudi o možnosti gospodarskega sodelovanja na jadranskem področju in udeležbi jugoslovanskih podjetij na italijanskih sejmih.
govoru sem hotel poudariti potrebo biti zvesti našim zavezništvom, in sem poudaril, da je ta zvestoba pogoj, da se lahko avtoritativno govori tudi v imenu drugih. Obrazložil sem svoje izjave z nekaterimi ugotovitvami o francoski politiki do NATO in evropske skupnosti. Obžalujem, da sem ob tej priložnosti uporabil izraze, ki jih ne bi smel uporabiti. Upam, da bo zbornica razumela, da ni bilo nobenega namena osebne nevljudnosti.«
Kitajci nadaljujejo napade na SZ
PEKING, 27. - Danes se je v Pekingu začela izredna konferenca afriško - azijskih pisateljev, na kateri sodelujejo delegacije 47 držav Azije in Afrike. Na sestanku ne sodelujejo sovjetski delegati. ((Ljudski dnevnik« piše, da so se o tej konferenci sporazumeli aprila, da pa je »sovjetska revizionistična« organizarala nezakonito konferenca 19 in 20. junija v Kairu in je ((nezakonito sklenila ustanoviti izvršni urad, ki nima nobene vrednosti«. Glavni tajnik je bil razrešen. »Pravi izvršni urad v Pekingu je 23. junija ostro obsodil te spletke. Ugotovilo se je, da so se sovjetski revizionisti popolnoma oddaljili od skupine afriško-azijskih pisateljev in so zgubili vsako pravico pripadati pravemu izvršnemu uradu.« Kitajsko delegacijo vodi pisatelj Kuo Mo Jo, ki je pred nekaj tedni napravil samokritiko v okviru »kulturne revolucije«.
Kitajski zunanji minister Cen Ji je v svojem govoru na prvi seji pozval ((ameriške imperialiste in sovjetske revizioniste«, naj začnejo v svojih državah enako ((kulturno revolucijo«, kakršno so začeli na Kitajskem.
Cen Ji je nato dejal, da so »reakcionarji na različen način tolmačili sedanje gibanje na Kitajskem«, in je dodal, da so ti »neumni kakor prašiči«. »Kulturno revolucijo je sprožila Maocentun-gova misel, ki sama na sebi predstavlja najvišji in najbolj živ izraz marksizma-leninizma v naši dobi«
Londonski list »Guardian« piše, da je pekinška vlada poslala v ponedeljek mongolski vladi protest zaradi številnih obmejnih incidentov med Zunanjo Mongolijo in Kitajsko. List dodaja, da kitajska vlada protestira proti »namer, nim kršitvam meje ki resno ogro-žajo odnose med obema državama«. Nato zahteva od Mongolije »takojšnje ukrepe za preprečitev novih incidentov«. Nota protestira zaradi »ugrabitve« nekega kitajskega pastirja na meji in trdi. da so ga Mongolci »ob navzočnosti sovjetov« zasliševali o kitajskih vojaških napravah na meji.
De Gaullov obisk v Sovjetski zvezi, ki je še vedno v središču mednarodnih dogodkov, se bliža koncu. Po obisku v Leningradu je general prispel včeraj v Kijev, nakar bo odšel v Volgograd, jutri se bo vrnil v Moskvo na zadnje razgovore, 1. julija pa bo že v Parizu. V Leningradu je izjavil, naj bi to mesto predstavljal »vez med vzhodom in zahodom v imenu napredka in blaginje vseh narodov«. Medtem ko javno mnenje v Franciji trdi, da sovjetski razgovori niso pokazali posebnega znaka v razvoju političnih stališč obeh vlad in da v skupni izjavi, ki se priprav, lja, ni pričakovati «čudodelne formule« za nemško vprašanje, je britanski obrambni minister ostro napadel de Gaulla kot «slabega zaveznika in družabnika evropske skupnosti, ki se ne more pogajati v imenu vseh.« Predsednik Wilson je takoj izjavil, da je njegov mi-nister govoril le v lastnem imenu, ker se v Londonu bojijo, da bi te ostre izjave kompromitirale razgovore prihodnji teden s Pompidoujem in de Murvillom. Zato je tudi sam obrambni minister takoj obžaloval, «ker je uporabljal besede, ki jih ne bi smel«.«
V Južnem Vietnamu se nadaljujejo hoji partizanov z Američani in sajgonskimi enotami, ameriška letala pa so opravila 68 bombnih napadov. Sajgonski vladi bo bonska vlada dala finančno pomoč v vrednosti petih milijonov dolarjev. Medtem se je začelo včeraj zasedanje sveta ministrov SEATO in Rusk ie izjavil med drugim, da vojna v Vietnamu »(pozitivno poteka* in da je «malo možnosti za pozitivno rešitev spora*. Angleški zunanji minister je poudaril, da Anglija podpira ameriško politiko v Vietnamu, vendar pa da «v nobenem prime-ru» ne bo poslala vojaške pomoči. Sajgonski zunanji minister je zahteval večjo vojaško pomoč in se uprl sleherni nevtralizaciji.
Značilen pa je napad predsednika albanske vlade na Romunijo ob navzočnosti predsednika kitajske vlade čuenlaja, ki je bil pred dnevi prav v Romuniji prijateljsko sprejet in kjer pa mu baje niso dovolili, da bi javno napadel Sovjetsko zvezo, čuenlajev obisk se je e Albaniji včeraj končal.
Včeraj se je v Pekingu začela izredna konferenca afriško-azijskih pisateljev ob sodelovanju 47 držav, med katerimi pa ni Sovjetske zveic.
Plat gospodarskega zvona nad pogrezajočo se Beneško Slovenijo
Spomenica osmih županov Nadiških dolin predsedniku dežele Furlani ja-Julijska krajina
Že nekaj časa se širi razočaranje, naravnost osuplost v Furlaniji zlasti v hribovskih krajih, kaj je pravzaprav s tolikimi deželnimi zakoni, kaj z deželnimi denarnimi prispevki za turizem, zakaj ne začnejo dela na cestah, mostovih, šolah, javnih zgradbah in raznih infrastrukturah, ki je bil žanje že izdan denarni nalog. V listu «11 Gazzettino« z dne 15. junija piše Leone Comini, da «re-stano sulla carta i piani per lo sviluppo della Carnia«, da so na papirju vsi načrti za razvoj Kar-nije. Načrt za Kamijo je velikanski in bi moral prinesti prodoren razvoj turizma. V teh načrtih je govora «o prekipevajočih povečavah, strukturah, nadstrukturah, razvojih in vključevanjih, progra-macijah, spodbudah, olajšavah, racionalnem uporabljanju itd. do vseh infrastruktur«. «Toda vse to je na papirju. Ne vedo niti tega, kje in kako ter od katere strani bi začeli tako «zamotan» in zapleten stroj delati«. Nekateri drugi pišejo v «Messaggero Veneto«, da se vsi čudijo, ker se dela nikamor ne zganejo, da se neke težave glede formalnih predpisov za oddajanje del, drugi spet, da ni podjetij, ki bi mogla delati pod takimi pogoji. Ljudje postajajo u-pravičeno živčni, ker po vseh razglašenih milijardah za 1965 in nato spet novih milijardah za 1966 ni videti niti toliko javnih del, kot so jih opravljala delovna središča slabega in zaspanega izgleda. Turisti so že prišli v vse kraje Kami je, ne pa obljubljeni deželni milijoni za turistične infrastrukture. V Ravascletttu so obljubili 100 milijonov lir, ki so pa na čudežen način spuhteli («Gazzettino», 18. VI.), v Val Pesarina so obljubili v deželnem svetu kar 200 milijonov za sistematizacijo ceste do Lavardeta, to je Cadora. Res čudno, od 200 milijonov lir ni ostala niti sled. Začeti bo treba od začetka. («Gazzettino», 18. VI.).
Beneška Slovenija tvori eno e-noto z vso hribovsko Furlanijo, kar se tiče učinkov vladne in deželne zakonodajne dejavnosti za pasivne hribovske kraje. Iz skladov za pasivne kraje, za hribovsko izboljšanje, za regulacijo voda je osrednja vlada dajala vsako leto le kapljice za velikanske potrebe propadajočih hribovskih pokrajin, a do sedaj ni iz deželne pomoči niti tistih kapljic, ker se ves velikanski operativni stroj, ki naj bi prinesel deželno pomoč na deželo še ni zganil.
Vse to so občutili vsi ljudje v Beneški Sloveniji v še večji meri, ker je v njej večje razdejanje in zapuščenost kot v drugih krajih hribovske Furlanije, ker je ravnal deželni svet z Beneško Slovenijo kot do sedaj vse oblasti, samo patemalistično. V Kamiji, v Kanalski dolini, v hribovskih dolinah na desnem bregu Tilmenta so politični zastopniki vladnih in opozicijskih strank odločno postavljali svoje zahteve: skoraj vsi hočejo imeti industrijske cone, velike stomilijonske sklade za turistične infrastrukture, srednjeročne kredite za industrijo in obrt, velike fonde za ureditev kmetijstva v spodnji Furlaniji, srednje strokovne šole, nove bolnišnice, vse kar spada k življenjskemu standardu in ekonomskemu razvoju, le Beneška Slovenija ni nič zahtevala in tudi nič dobila, niti obljub. Bodimo resnicoljubni. Dobila je nekaj, zmerom nekaj dobiva, toda to je le politična miloščina. Razne podporice iz reprezentativnih skladov ministrstev, deželnega odbora, pokrajine in celo iz listnice prefekture. Dobrodejne prihajajo poletne hude ure, toče in celo divjanje hudournikov, da se lahko izkažejo vse oblasti kako mislijo s skrbjo na Beneško Slovenijo. Razdelijo nekaj sto tisoč lir v poletnih mesecih, razdelijo nekaj paketov obleke in karamel ob božičnih in drugih svetih praznikih in njihova skrb za Beneško Slovenijo je s tem do-voljno dokumentirana.
Poleti 1966T bi se že moralo poznati v dolinah Beneške Slovenije, da je prišla izdatna deželna pomoč. Pa se ne! To vedo posebno emigranti, ki gledajo s treznimi očmi, ko prihajajo domov na kratek oddih in jih spreletava strah, da ne bi bilo nič s to tako željno pričakovano gospodarsko samoupravo dežele. V vsaki posamezni občini zlasti Nadiških dolin, so občutili, da tako ne more iti več naprej.
Nekdo, ki je politično pameten, Je organiziral to nezadovoljstvo Nadiških dolin v posebnem dokumentu osmih županov Nadiških dolin. Župani so predložili predsedniku deželnega odbora in vsem deželnim odbornikom spomenico o gospodarskih in socialnih razmerah slovenskega prebivalstva v Nadiških dolinah.
V tem poročilu naštevajo deželne zakone, ki naj bi pomagali temu hribovskemu prebivalstvu Toda pri mnogih zakonskih uredbah so ugotovili, da jih sploh ne morejo izvajati, ker sta razdejanje in pustoš v Beneški Sloveniji že prehuda, da so kraji, ljudje in občine tako osiromašili, da nimajo več kreditnih, organizacijskih in drugih pogojev, da bi mogli izvajati deželne zakone.
Gospodarsko edino pameten predlog v tem sestavku nadiških županov je v tem, da mora dežela izdati takšne zakone za to umirajočo deželo, ki bodo dali vse: stoodstotne prispevke, tehnično in znanstveno proučevalne moti, Občine ne morejo dati niti
nekaj odstotnega prispevka, niso sposobne prevzeti nobenih posojil z najmanjšo obrestno mero. Infra strukture za turizem ali pa katerokoli civilizacijsko dejavnost mora prevzeti nase dežela. Občine so tako zabredle do vratu v dolgove, da se že ustavlja tiktakanje skromnega komunalnega aparata, da ne morejo več plačevati občinskih uradnikov. Dejansko popravlja občinske poti dežela, beli in popravlja ambulante in šole dežela, krpa vodovode in postavlja ulične svetilke dežela, skratka vso vidno javno dejavnost opravlja dežela s svojimi prispevki.
Župani m še bolj prebivalstvo se zaveda, da je Beneška Slovenija padla na najnižjo socialno lestvico v severni Italiji, da je štr-bunknila na dno, na raven, ali pa še pod raven določenih hribov Kalabrije ali pa notranje Sicilije.
To ni demagogija, to ni niti šču-vanje antiitalijanskih elementov, kot je to pretveza vsem patriotič-nim nojem ob meji, ampak je stvarnost, ki so jo zapisali, točno, le podpisali župani osmih slovenskih Nadiških dolin:
«Kakor so se v državnem merilu,» opozarja županska spomenica, «sporazumeli, da je treba imeti posebne ozire do italijanskega Juga, tako naj imajo v deželi pred očmi, da obstoje izrazito pasivne cone v deželi in med njimi Nadi-ške doline, ki se bodo mogle gospodarsko in socialno dvigniti le z velikodušnimi in masovnimi u-krepanji in posredovanji dežele.»
Italijanski časnikarji pa pišejo, da «je stalno v teku razseljevanje Nadiških dolin ter da bo postopoma shiralo lokalno gospodarstvo, saj je že tako eno izmed najbed-nejših v vsej deželi Furlanija -Julijska krajina. Seveda ponavljajo italijanski novinarji, kaj pa jim preostane drugo, da bi morala dežela masovno intervenirati z u-streznimi zakonskimi ukrepi na raznih gospodarskih sektorjih Nadiških dolin, in sicer zlasti na turističnem, obrtnem, kmetijskem in industrijskem področju, da bi zajezili usihanje gospodarstva ter da bi tako znatno pripomogli k gospodarski in socialni obnovi in razcvitu prebivalstva v teh dolinah. «Upravičeno,» pišejo, «pričakujejo slovenski prebivalci Nadiških. dolin od dežele tisto, česar jim niso dali v stoletju združenja z materjo domovino.»
Kot zmerom je retorika še vedno povsod zraven,,tudi v tem
tako strašnem položaju Beneške Slovenije. Ne gre samo za Nadi-ške doline, gre še tudi za druge doline Beneške Slovenije, za zahodno Beneško Slovenijo, Terske kotline z občinama Tipana in Brdo, gre tudi za Rezijo. Vsa Beneška Slovenija je v obupnih gospodarskih krčih zaradi zapuščenosti in zaradi nastopajoče emigracije. Ne gre samo za reševanje občin, ampak prebivalstva, ki je, kar je aktivno, celotno v emigraciji. Ne gre za naštevanje vseh področij življenja, ki bi jih dežela morala masovno podpreti; gre za to, da se emigranti vrnejo na novo u-stvarjena delovna mesta. Kajti samo s starci in upokojenci Beneška Slovenija ne more živeti. Tod morajo živeti sedanji emigranti. Ob stoletnici združenja z Italijo gre za biti ali ne biti tega zvestega slovenskega prebivalstva.
DVE USPELI PRIREDITVI
Po podpisu protokola: predsednik zvezne verske komisije in član zveznega izvršnega sveta SFRJ Milutin Morača ter posebni pooblaščenec svete stolice si čestitata za doseženi sporazum
Na vinski razstavi v Nabrežini številni domači in tuji gosti
Obilo prijetnega razvedrila na obnovljeni šagri «Na jami» v Rol juncu
Sinoči opolnoči se je zaključila na trgu v Nabrežini razstava domačih vin, ki je bila odprta od sobote popoldne in je tudi letos privabila lepo število domačih ter tujih gostov. Po otvoritvi je bilo v soboto zvečer ljudsko rajanje z veliko udeležbo in zadovoljstvom občinstva. V nedeljo popoldne je bil koncert, ki ga je priredila godba iz Idrije. Ob tej priliki so člani godbe iz Nabrežine podarili svojim gostom in prijateljem spominsko sliko. Koncert idrijske godbe je navdušil vse občinstvo. Prav tako je bilo v nedeljo popoldne nogometno srečanje med oženjenimi in neoženjenimi, nato pa velika tombola, ki je privabila skoraj pet tisoč ljudi. Prav ob koncu tombole je začel nagajati dež, toda to ni motilo veselega razpoloženja.
Včeraj so ob 20.30 nastopili pev-
..............................I...........................................
NA DRŽAVNI CESTI BLIZU BARIJA
Sedem mrtvih in šest ranjenih pri strašni prometni nesreči
Nesreča se je pripetila, ko je 18-letni mladenič, ki je upravljal avto «Fiat 2600», izgubil oblast nad vozilom ter trčil v neki drug avto, ki je prav tedaj prehiteval nekega tretjega - Trije mrtvi blizu Saluzza
BARI, 27. — Predvčerajšnjim se je pripetila na odseku državne ceste št. 16 med krajema San Gior-gio in Torre a Mare strašna 'prometna nesreča, pri kateri je sedem oseb izgubilo življenje, a šest jih je bilo ranjenih. Nesrečo je povzročilo trčenje med tremi avtomobili. Policijski organi menijo, da je prišlo do nesreče, ko je avto znamke «fiat 2600», ki je prihajal za Barija, zaneslo zaradi velike hitrosti proti sredini ceste. V tistem trenutku se je pripeljal iz nasprotne strani airto «fiat 850» s katerim se je peljala družina Scalet-ta. Istočasno je avto «fiat 1500», katerega je upravljal Antonio Cu-
LOTERIJA MONZA
Ni imela sreče zaradi ene številke
Glavni dobitek bo šel najbrž nekemu peku
BENETKE, 27.	— Loterijska
srečka serije L št. 34591, ki je združena z vozačem Jonathanom Wil-liamsom, ki je na vozilu «De San-tin» dobil prvo nagrado na tekmi v Monzi, je bil baje prodan v kraju Spineta Marengo, ki je blizu Alessandrie. Dobitnik srečke, ki bo prejel 150 milijonov lir, je baje pek Valentino Musso iz že omenjenega kraja. Zenska, ki je srečko prodala, trdi, da ne more biti nihče drugi, ker se dobro spominja, da' do zadnjega ni prodala skoraj nobene srečke. Da bi ji ne bilo treba vračati jih upravi loterije, je sklenila, da jih bo prodala domačim trgovcem. Sama je odkupila srečko, ki je za eno številko nižja od tiste, ki je zadela dobitek. Zato se točno spominja, da je nasledno srečko prodala prav peku. Musso pa trdi, da je listek sicer kupil, toda ne gre za tistega, ki je zadel prvi dobitek.
Medtem novinarji in fotoreporterji iščejo z veliko vnemo srečnika, ki sta zadela drugi in tretji dobitek (50, oziroma 20 milijonov Ur).
Do nesreče je prišlo že preteklo soboto, in sicer zaradi uhajanja strupenega plina iz nekega aparata. Dva druga delavca sta se sicer tudi precej zastrupila, toda sta le ostala pri življenju.
BANGALORE, 27. — Do hudih neredov je prišlo davi v kraju Haribhar, kakšnih 350 km od Ban-galoreja. Policija je streljala na množico ter baje ubila nekega dečka. Menda so neredi nastali zaradi vprašanj razmejitve med dvema sosednima državama.
ratella, skušal prehitevati «fiat 850». Zdi se, da je Curatella, skušal zavreti svoje vozilo, ali pa ga pognati, da bi čimprej prehitel «fiat 850». Manever se mu pa ni posrečil, temveč je čelno trčil v prihajajoči «fiat 2600». Curatellov 1500 se je obrnil na cesti ter potem zletel iz cestišča v neki gozdiček oljk. «Fiat 2800» pa je nadaljeval po trčenju svojo pot ter potem udaril v «fiat 850». Avtomobila «fiat 2600» in «fiat 1500» sta na čelni strani popolnoma uničena. «Fiat 850» pa je dobil hud udarec na levi strani. Pri nesreči so se smrtno poškodovali potniki obeh avtomobilov, ki sta čelno trčila (razen enega), medtem ko so bili člani družine Scaletta le ra-
njenl-	..tUu
Na «fiatu 2600» so potovali: 18-letni Carlo Traina, ki je upravljal vozilo in 19-letni Beninato Bonaventura. Oba sta bila pri priči mrtva. Na «fiatu 1500» pa so bili: Antonio Curatella s sinovoma: 5-letnim Dinom in 1-letno Carmelo. Z njim se je vozila tudi žena Sabina Casamassima, stara 27-let ter 64-letni Corrado Samarelli in 60-letna Angela Casamassima (zakonca, ki sta Casamassimovo posinovila). Razen Sabine Casamassima, ki se zdravi v bolnišnici v Onamu di Triggianu pri Bariju, so bili potniki v «fiat 1500» pri priči mrtvi.
Iz Saluzza pa poročajo medtem, da so tri osebe izgubile življenje, ena je bila hudo ranjena pri prometni nesreči, ki se je pripetila v nedeljo zvečer na cesti med Bu-sco in Castigliole Saluzzo. Avto, ki ga je upravljal 57-letni Michele Ca-stellano, in s katerim so se peljale tudi druge osebe, je trčil v neki tovornjak. Dva potnika sta bila takoj mrtva, a eden je izdihnil pozneje v bolnišnici.
«
JACKSON (Misisipi), 27. — O-koli 16.000 črncev je včeraj pred državnim kapitolom poslušalo govore črnskega študenta Jamesa Mereditha in drugih črnskih voditeljev.
Zborovanje pred kapitolom je zaključilo tako imenovani «pohod proti strahu«, ki ga je Meredith sprožil pred tremi tedni. Pohoda so se poleg Mereditha udeležili tudi znani črnski voditelji, kot na primer pastor Martin Luther King,
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiHMiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiniiiiiiinufiuiiiiiiiiiiiiiiiii
Bratski obisk s Koroške
Menihi iz Mazzarina spet na zatožni klopi
PERUGIA, 27. — Pred umbrij-skim prizivnim porotnim sodiščem se je začela davi nova obravnava proti menihom iz Mazzarina. Kot je znano, so se dogodki, ki so pripeljali menihe najprej pred porotnike in potem pred prizivne porotnike v Siciliji, odigrali med novembrom 1956 in majem 1959. V okolici Mazzarina je prišlo tedaj do številnih zločinov in več oseb je bilo ubitih. Prizadete osebe so obtožili tudi številnih ropov, izsiljevanj itd. V zadevo so bili zapleteni tudi menihi iz tamkajšnjega samostana. Na prvi obravnavi so menihe oprostili, češ da so storili, kar so storili, ker so bili prisiljeni. Na razpravi druge stopnje pa so jih porotniki spoznali za krive ter obsodili. Kasacijsko sodišče je delno razveljavilo drugostopno razsodbo ter ukazalo, naj se ponovna obravnava vrši v Fe-rugi.
Uspel v Jacksonu pohod proti strahu»
Veliko priznanje novinarju Bettizi
FERRARA 27. — Literarno novinarsko nagrado «Aquila d’oro estense« v znesku 2 milijonov lir so včeraj podelili novinarju Enzu Bettizi za njegovo delo:	«Nova
nemška kultura«.
Nagrado «Aquila d’oro estense« je ustanovilo Združenje industrij-cev v Ferrari ter so jo lani prvič podelili. Gre pa tistemu novinarju, ki je objavil v raznih italijanskih časopisih vrsto člankov o nekem predmetu ter jih potem združil in objavil v posebni knjigi.
Tehnična komisija, ki so Jo sestavljali med drugimi Gianni Gran-zotto, Giovanni Comisso, Leone Pic-cioni in drugih je pregledala štiri dela, a med njimi izbrala prav Bettizovo.
Slovesne podelitve nagrade se je udeležil minister za finance Preti. Tako Bettizi, kakor tudi ostalim trem novinarjem, katerih dela je komisija presojala, so poda rili zlate ploščice z orlom.
Pet delavcev je izgubilo življenje
PRAGA, 27. — Pet delavcev se je zastrupilo in izgubilo življenje v neki tovarni kisika na Slovaškem,
Prejšnji petek je našo tiskarno in uredništvo obiskala skupina koroških bratov, uslužbencev Zveze slovenskih organizacij pod vodstvom predsednika dr. Fr Zwit-tra in uslužbencev tiskarne in u-redništva «Slovenskega vestnika« na čelu z glavnim urednikom Radom Janežičem tn odgovornim u-rednikom Blažem Singerjem. Izlet skozi Trst, Koper in Ljubljano so uslužbenci priredili ob 20-letnici izhajanja svojega borbenega tednika. Pri nas so si ogledali tiskar-
no, klišarno in uredništvo ter o-stali na krajšem tovariškem razgovoru ob mali zakuski v «Can-karjevl dvorani«, kjer sta jih po: zdravila predsednik SKGZ Boris Race in naš odgovorni urednik, odgovorila pa sta dr. F. Zwitter in R. Janežič. Vsi štirje so poudarili nujnost pogostejših medsebojnih obiskov, saj imamo zamejski Slovenci na zahodu in na severu mnogo in tudi preveč skupnih, podobnih, večinoma ne-
Floyd Mckissig, Stockely Carmi-chael in Whitney Joung. Pridružil pa se mu je tudi predsednik sindikata delavcev avtomobilske industrije Walter Reuther, ki je izjavil, da mora vsak pošten Američan sodelovati v kampanji za civilne pravice.
Kot smo dejali, so manifestanti zborovali pred kapitolom, ker jim oblasti niso dovolile vstopa. Pred kapitol se je postavilo kakih 40 pristašev zloglasnega Ku Klux Klana. Tudi policijske oblasti so bile mobilizirane v celoti.
Prisotni so z največjo vnemo ploskali študentu Meredithu, ki je bil, kot je znano, prvi črnski študent, ki se je vpisal v vseučilišče na področju, kjer je rasna nestrpnost še vedno izredno močna. V svojem govoru je Meredith med drugim izjavil, da bo manifestacija prepričala predsednika Johnsona in državnega guvernerja Paula Johnsona, da Črnci ne bodo dopustili, da bi rasna segregacija še nadalje ostala pri življenju.
Dve smrtni žrtvi v slovenskih gorah
LJUBLJANA, 27. — Dva mlada slovenska planinca sta izgubila življenje v Kamniških planinah. Iz neznanih razlogov sta padla čez prepadno steno v globino 600 metrov.
Pri neki drugi nesreči pa se je hudo poškodovala neka 26-letna planinka iz Kranja, ki je padla 120 metrov globoko.
ski zbor prosvetnega društva «Igo Gruden« iz Nabrežine, pevski zbor »Verdi« iz Ronk in «Fantje izpod Grmade«. Nastop fantov izpod Grmade, t. j. iz Devina in sosednih vasi, je bilo prijetno presenečenje ob zaključku te vinske razstave v Nabrežini. Pevci, ki jih vodi Ivo Kralj, so se namreč včeraj prvič predstavili občinstvu, ki jih je nagradilo z aplavzom. U-pamo, da bomo novi pevski zbor spet slišali na kakšni prireditvi.
V	dvorani prosvetnega društva «1. Gruden« je bila ob priliki vinske razstave odprta razstava slovenske knjige in slik, grafik ter plastik dijakov — domačinov, ki je vzbudila precejšnje zanimanje občinstva.
V	Boljuncu pa se je sinoči za-
ključila šagra, ki so jo priredil domačini, da po dolgih letih obnovijo svoj stari običaj. «Na Jami« so točili pristno boljunsko kapljico, s katero so v gostje zalivali pršut, sir in čevapčiče. V nedeljo popoldne je skupina vaških fantov in deklet v narodnih nošah šla v povorki skozi vas na kraj prireditve, nato so ples odprli pari v. narodnih nošah in se je začela zabava. Igrali so člani orkestra iz Sežane in godba iz Brega, za šalo pa sta skrbela Vane in Drejček; vmes so bile šaljive tekme, domače in tuje goste pa je v začetku pozdravil predsednik prireditvenega odbora Josip Ota.
šagra je privabila precej gostov in jim nudila možnost prijetne, domače zabave ter razvedrila.
Župan D. Legiša otvarja vinsko razstavo
Pogled na trg v Nabrežini v nedeljo popoldne
Nedeljska šagra v Boljuncu. «Palterji» in dekleta v narodnih nosan gredo po trgu na Jamo
<iii«arii«iiiMii«t>MiMitaiat«iTfilBaiiaiit>iaiiiiiii«iii«iiiiaaii>iiiiiiiiiiii«iiiii<iiiYiiiiiiMiiiiii«iiiiiiin*BJ*">i>IT>ll,l,ll>
SREČANJE RIOKEMIKOV V CORTINI
Važno odkritje ameriškega učenjaka
NEW YORK, 27. — Prof. Paolo Franzini, ki poučuje na «Columbia University» in njegova žena Juliet Lee Franzini iz newyorške univerze sta podala nekaj izredno zanimivih izjav glede gradnje materije.
Franzini in žena sta dolgo vrsto let proučevala vprašanje materije in protimaterije. Do sedaj je prevladovalo prepričanje, da vlada glede materije in protimaterije nekakšna simetričnost. Sestava in oblikovanje obeh bi bila v bistvu enaka, le njim električni naboj bi bil drugačen: pri prvi pozitiven, a pri drugi negativen. Po Franzi nijevih ugotovitvah pa ta simetrič nost ne obstaja, kar pogaja dolo Ceno neravnotežje v vesoljstvu, Franzinijevo odkritje bo utegnilo imeti čez nekaj let važne posledice tudi na praktičnem področju.
Nad 40 potnikov zgorelo v avtobusu
AGRA (Indija), 27. — Nad 40 potnikov nekega avtobusa Je izgubilo življenje, ko se je vozilo vnelo v bližini tega mesta. Drugih deset potnikov pa so zublji hudo opekli. Do nesreče je prišlo, ko Je neki potnik zaradi raztresenosti odvrgel ogorek cigarete v posodo, kjer je bil bencin.
rešenih vprašanj. Koristnost stikov se Je pokazala še v večji meri zlasti po skupnem nastopu ob Zablatniškem jezeru 13. maja letos, ko si je več sto naših pro-svetarjev ogledalo prelepo koroško zemljo in skupaj s koroškimi pevci prepevalo naše pesmi. —
Za spomin na petkov obisk naših bratov je naš M. Magajna posnel
gornjo sliko na terasi stavke s I sestal včeraj, je soglasno podelil tiskarno ZTT in uredništvom na-1 sovjetskemu polkovniku Leonovu šega dnevnika.	i zlato vsemirsko medaljo.
Zlata medalja polkovniku Leonovu
PARIZ, 27. — Glavni odbor med narodne letalske zveze, ki se je
Sodobna znanost o nastanku življenja
Na srečanju je tudi ruski učenjak Oparin, ki je «oče» splošno priznane teorije na tem področju
CORTINA D’AMPEZZO, 27. — «Vemo, kako se je začel proces izoblikovanja življenja na Zemlji in poznamo tudi rezultate do katerih je s tem procesom prišlo, u-ganka pa so še za nas vsi vmesni stadiji,« je dejal na nekem intervjuju sovjetski profesor Aleksander Oparin, ki je eden izmed najizrazitejših svetovnih učenjakov na področju biokemije.
V Cortini d’Ampezzo je sedaj v teku «Mednarodno srečanje o raziskavah področja izžarevanj«. Profesor Oparin je med 1300 znanstveniki, ki se udeležujejo srečanja, eden izmed maloštevilnih, ki so ga prireditelji direktno povabili. S tem so mu hoteli izraziti visoko priznanje za delovanje na področju biokemije. Prof. Oparin je namreč že leta 1924 odkril sodobno teorijo o rojstvu življenja na svetu, katero so pozneje sprejeli tudi zahodni znanstveniki. Profesor Buzzati . Traverso Je včeraj v svojem otvoritvenem govoru i-menoval Oparina za «očeta tega stimulativnega področja razlsko-vanja».
Po Oparinovem mnenju so znanstveniki pojasnili samo potek razvoja od predbiološkega do biološkega stadija. V tisti pradavni dobi ni bilo na Zemlji še zraka. Na površini pa je obstajala nekaka «nebiološka Juha«, ki je bila sestavljena iz vode in nekaterih organskih snovi. Ker ni bilo zraka, so od Sonca prihajale velike množine ultravioletnih in podobnih žar. kov, ki so povzročile nastajanje ■ anlcfuiajših organskih molekul. Istočasno pa sc. tudi cepile vodo v njeni glavni prvini: kisik in vo-
dik. Iz kisika se je potem razvil ozon, ki je zaustavil prodiranje določenih sončnih žarkov.
Rimljanka Paula Bossolino bo **’ stopala Italijo na natečaju z* z' volitev «Miss sveta«, Id bo danfS v Miami Beachu. Na sliki P'10*9 Bossolino v Lignanu Sabbiailor«
PO ZAKLJUČKU RAZGOVOROV MORAČA-CASAROLI
Protokol odraža trenutno stanje katoliške cerkve v Jugoslaviji
IZ BENEŠKE SLOVENJE
Kdaj bodo delovna mesta premagala izseljevanje?
V BeograJu so se s podpisom protokola o razgovorih med zastopniki jugoslovanske vlade in Vatikana. ki so se uradno začeli v Rimu 26. junija 19G4. zatem nadaljevali med 1965 v Beogradu in letos aprila ponovno v Rimu, u-spešno- končali uradni razgovori o ureditvi odnosov med Jugoslavijo in katoliško cerkvijo in Vatikanom. Protokol dejansko odraža trenutno stanje in položaj katoliške cerkve v Jugoslaviji, ki v skladu z obstoječimi ustavnimi načeli jamči vsem verskim skupnostim svobodno opravljanje verskih zadev in obredov. Sveta stolica je s Podpisom sporazuma sprejela na znanje obstoječe stanje, priznala.
nih objektov, med njimi 1780 last katoliške verske skupnosti. Poleg tega so verske skupnosti po vojni zgradile 290 novih cerkvenih objektov, kamor niso vštete številne kapelice. Samo lani je bilo zgrajenih 45 novih cerkva in mošej.
Verske skupnosti imajo po zakonu pravico, da samostojno opravljajo tudi založniško delovanje in da svobodno razpečavajo svoje liste, brošure in druge verske publikacije. Tako je katoliška Cerkev v Jugoslaviji natiskala okrog 60 raznih izdaj v nakladi 11 milijonov izvodov (nasproti 3,5 milijona v 1963). Skoro vsaka škofija izdaja' svoj list oziroma uradno glasilo,
15-dnevno v 200.000 izvodih, ljubljanska nadškofija «Družino» v
105.000	izvodih in beograjska nadškofija list «Blagovest» v 45.000 izvodih. Poleg tega prejema katoliška Cerkev številno versko literaturo iz inozemstva.
Z zakonom o nacionalizaciji so bile nacionalizirane samo stavbe, ki niso služile za izključno verske potrebe. Pri tem pa je oblast ravnala zelo tolerantno. Tako je bilo 1963 oproščeno nacionalizacije
da se delovanje duhovščine mora | nekatere od njih v zavidljivi nakla-omejiti izključno na cerkveno in i di. Tako npr. tiska zagrebška nad-versko področje in se obvezala, da škofija «Glas koncila«, ki izhaja sprejme ustrezne kanonske ukrepe proti duhovnikom, ki bi sodelovali v morebitnih političnih akcijah na škodo Jugoslavije. Vlada •Jugoslavije se je obvezala, da bo Proučila vse primere nespoštovanja svobode vesti, in veroizpovedi, ki so zajamčene z ustavo Jugoslavije, ha katere bi opozoril Vatikan in Priznala pristojnost Vatikana v ju-risdikciji nad katoliško Cerkvijo v Jugoslaviji v duhovnih vprašanjih in v vprašanjih cerkvenega in verskega značaja v kolikor niso v nasprotju z notranjo ureditvijo Jugoslavije.
Praktični rezultat podpisa protokola bo, da bo jugoslovanska vlada imenovala svojega odposlanca Pri Vatikanu in Vatikan svojega apostolskega delegata za opravljanje jurisdikcije Vatikana nad katoliško Cerkvijo v Jugoslaviji, ki bo istočasno odposlanec Vatikana Pri jugoslovanski vladi. Oba bosta Uživala polne diplomatske pravice Glede same katoliške Cerkve, njenega položaja in pravic sporazum med Jugoslavijo in Vatikanom ne vnaša nikakršnih sprememb, kar je popolnoma razumljivo, ker so položaj iri pravice katoliške Cerkve zajamčene z zakonom o Pravnem položaju verskih skupnosti z dne 27. maja 1953, ki velja enako za vse verske skupnosti.
Omenjeni zakon, v skladu z u-stavnimi načeli, jamči pravno varnost obstoja in opravljanja verskih poslov vsem verskim skupnostim, ki jih je v Jugoslaviji nad 30. Politika Jugoslavije do verskih skupnosti je del njene splošne politike, tako notranje kot zunanje, del njenega notranjega demokratičnega razvoja. Zato temelji ta politika na trajnih osnovah, a ne trenutnih odnosih in političnih interesih. To daje verskim skupnostim varnost in jamstvo za njihovo sedanje in bodoče delovanje -ob spoštovanju načel ustave in zakona o pravnem položaju verskih sku-hosti. Jugoslavija je z dosedanjo Prakso dokazala, da zakonska določila niso samo mrtva črka nar papirju, temveč stvarnost.
To dokazuje predvsem skrb Jugoslavije za vse verske skupnosti, za materialno pomoč, ki jo država njim daje in stalno veča, ter skrb, da se zajamči svobodno delovanje vseh verskih skupnosti na cerkvenem in verskem področju. Naslednji podatki to nazorno potrjujejo.
Iz njih je razvidno, da položaj katoliške Cerkve na verskem področju danes ni manjši kot pred vojno, celo nasprotno, in da se katoliška verska skupnost, enako kot ostale, svobodno razvija in napreduje, ob podpori jugoslovanske skupnosti.
Katoliška cerkev v Jugoslaviji je po svoji organizaciji, številu in Izobrazbi duhovnikov, številu cerkva in cerkvenih objektov najmočnejša med vsemi verskimi skupnostmi Jugoslavije (ki jih je nad 30), čeprav Ima srbsko-makedonska Pravoslavna skupnost več vernikov,
Od nad 14.000 objektov (cerkva, samostanov, mošej itd.), ki so last cerkvenih skupnosti — tu niso vštete kapele in kapelice - je 6933 last katoliške Cerkve. V 55 verskih šolah, ki jih vzdržujejo in vodijo verske skupnosti z nad 400 učenci, je 46 katoliških, katere obiskuje 3277 semeniščnlkov. Samo lani je bilo v Jugoslaviji 150 novomaš-ntkov! Da ni v Jugoslaviji nobene gonje proti veri, dokazuje že samo dejstvo, da Je danes v katoliških semeniščih v Jugoslaviji 433 semeniščnlkov več kot pa 1939 v stari Jugoslaviji. Poleg tega odhajajo duhovniki tn semenlščniki na študije v inozemstvo (Italijo, Avstrijo,
Belgijo, Francijo, Zahodno Nemčijo itd ). Trenutno študira v inozemstvu nad sto katoliških duhovnikov in semeniščnlkov.
Potrebno je pripomniti, da imajo v Jugoslaviji vsi duhovniki, re dovnikl, redovnice Itd tistih ver skih skupnosti, ki so sklenije toza devno pogodbo z zavodom za so clalno zavarovanje, popolno brez Plačno zdravstveno oskrbo in pra vlco na pokojnino Vsi cerkveni ob jekti (župnišča, cerkvena posestva, šole itd.) so oproščeni vseh davkov.
Za vzdrževanje okrog 2800 cerkvenih objektov (med njimi okrog 1900 katoliških), ki so kulturno-zgo-dovinski spomeniki, skrbi skupnost, čeprav dohodki od verskega delovanja in obiskovalcev pripadajo cerkvi. Skupnost nadalje plačuje 50 odst. prispevkov za socialno in Pokojninsko zavarovanje duhovščine. Po uradnih podatkih je jugoslovanska skupnost v času od 1955 do konca 1965 Jeta dala skoro 3 milijarde dinarjev (od tega 880 milijonov dinarjev katoliški skupnosti), za vzdrževanje In gradnjo cerkva in samostanov, za prispevke za zavarovanje in pokojnine, za dotacije šolam (med drugim katoliški teološki fakulteti v Ljubljani okrog 14 milijonov dinarjev letno, frančiškanskemu semenišču v Sarajevu in malemu semenišču v Visokem (Bosna) okrog 5 milijonov dinarjev letno)
Z državno pomočjo Je po vojni bilo obnovljenih okrog 2900 cerkve-
več sto stavb, ki bi ob doslednem izvajanju zakona morale biti nacionalizirane Za vse nacionalizirane stavbe je bila določena dolgoročna odškodnina.
Da je svoboda veroizpovedi res I zajamčena, dokazuje že samo dej-I stvo, da se vsako leto svobodno organizirajo številna romanja, na katerih v Jugoslaviji sodeluje po več deset tisoč vernikov in nad 200 duhovnikov ter da so vedno bolj pogosta tudi romanja v Lourd, Padovo, Rim, Jeruzalem.
Praznovanje verskih praznikov je v Jugoslaviji verska zadeva državljanov. Zaradi številnih verskih skupnosti (nad 30), od katerih ima vsaka številne praznike, bi bilo zelo težko, brez velike škode za skupnost, dovoliti praznovanje verskih praznikov v delovnih dneh. Toda tudi v tem pogledu se ravna zelo tolerantno. Delavci in nameščenci, ki ta dan ne pridejo na delo, se ta dan v skrajnem primeru samo odbije od plače. To so samo nekateri primeri, ki omogočajo pregled položaja verskih skupnosti, posebno katoliške, v Jugoslaviji in ki označujejo odnos skupnosti do njih in način, kako Jugoslavija rešuje odnose med državo in verskimi skupnostmi.
Inž. BOŽA BOŽIČ
Malo navzgor od Špelra ob Nadiži leži vas Petjah. Blizu nje so še manjše vasice Lipa, Mecana in Sarženta, ali kakor se je nekoč reklo Studenec. Kot v vseh slovenskih občinah Nadiških dolin in v marsikateri večji slovenski vasi je krščanska demokratična stranka ustanovila tudi tu svojo krajevno strankino sekcijo. Navadno vodijo te sekcije učitelji ali pa kakšen uslužbenec, a slovenski kmetje so poslušalci in člani. V Petjahu vodi sekcijo agilni tajnik Giuseppe Margi-nai. Na občni zbor sekcije in pa volitev novega odbora so prišli špetrski župan Gino Corredig in kar dva deželna svetovalca: Emi-lio Del Gobbo in Giacomo Romano. Gino Corredig, špetrski župan si prizadeva, da bi spravil iz dežele čim več deželnih prispevkov za tako imenovane 'in-frastrutture’, to je za šolska poslopja, vodovode, ceste, za kakšno razsvetljavo in podobna občinska javna dela, ki jih občina ne zmore s svojimi zelo omejenimi občinskimi dohodki.
Ljudje so zadovoljni, da občina
uiiiiiiiiiriiiriifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimi|iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiuiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
STROKOVNJAKA O ZELO KORISTNI AKCIJI PRI NAS
Rakasta obolenja pri ženskah in pomen pravočasnih pregledov
Na desetine sestankov, na katerih so zdravniki prikazali ženskam, kaj je rak in kako se more najhujše preprečiti
Skupine znanstvenikov vodijo danes po vsem svetu odločno bitko proti raku, proti doslej še nepojasnjenim vzrokom, ki povzročajo to bolezen na raznih delih človeškega telesa. Znanost, ki je v zadnjih desetletjih sicer napravila velike korake zlasti pri pravočasnem ugotavljanju prizadetih delov človeškega telesa in njegovih notranjih organih, se mora na žalost še vedno boriti tudi proti skepticizmu in malomarnosti ljudi, ki se včasih v strahu pred mislijo, da so morda prizadeti po tej neizprosni bolezni, sami ne odločijo, da bi šli pravočasno k zdravniku na pregled.
Zato je tudi za borbo proti raku potrebna množična zdravstvena vzgoja prebivalstva. Na pobu-da -Zv.eze italijanskih, žena, socialnih središč v predmestjih;-nekaterih verskih organizacij, Soropti-mist cluba, političnih strank ter številnih kulturnih krožkov, se je začela lansko jesen na Tržaškem obširna akcija za preventivno bor-bo proti raku. Akcija je bila prirejena sporazumno z občinskim oddelkom za zdravstvo in higieno tržaške očine in Centrom za diagnozo in zdravljenje.
Zato smo se obrnili na ravnatelja občinskega oddelka za zdravstvo in higieno dr. Fabianija in na ravnatelja Centra za diagnozo in zdravljenje rakastih obolenj dr. Lovenatija, ki sta se udeležila številnih predavanj v mestu in okolici, naj nam obrazložita pomen in važnost akcije.
Dr. Fabiani nam je izjavil: «V okviru akcije za zdravstveno vzgojo za preprečevanje raka na materničnem vratu, smo velik del posvetili srečanjem zdravnikov s skupinami žensk vseh starosti in socialnega stanja. Na teh srečanjih z javnostjo je bilo podano kratko poročilo, nakar so sledile čimbolj obširne razprave, na katerih so bile udeleženke pozvane, nat izrazijo svoje dvome, zaskrbljenost, včasih tudi predsodke in naj se zanimajo za vse podrobnosti o obravnavanem predmetu. Ta sistem je dal zadovoljive rezultate tudi zaradi tega, ker se je opiral na sodelovanje ženskih združenj najrazličnejših smeri.
Kot koordinator dejavnosti preventivnega zdravstva in zdravstvene vzgoje prebivalstva sem se o-sebno udeležil, skupno z zdravniki Centra za rakasta obolenja, več kot 35 sestankov v raznih krajih mestnega središča, predmestja in okolice. Na drugih sestankih so sodelovali samo zdravniki centra. Vseh teh sestankov se je udeležilo nad 1200 žensk.
Pokrajinski odbor za zdravstveno vzgojo pa je v podporo te akcije objavil posebno knjižico, katere vsebino smo skrbno sestavili izvedenka odbora gospa Bombači, zdravniki Centra za rakasta obolenja in jaz, z namenom, da bi tržaškim ženskam na najbolj poljuden način obrazložili to važno vprašanje. Knjižica je bila sestavljena na osnovi predhodne ankete v kateri smo zastavili razna vprašanja okrog 100 ženskam, kar nam le dalo vse potrebne elemen-
te za prireditev nadaljnje akcije.
ženske so za to vprašanje pokazale vse svoje zanimanje. Zato je v načrtu ustanovitev še drugih središč za preventivno ugotavljanje bolezni.
Ta vzgojna akcija se bo nadaljevala tudi v raznih trgovskih in industrijskih podjetjih, kjer je zaposleno večje število žensk, ker se zato zanimajo sindikalne organizacije, ravnateljstva podjetij pa so zagotovila svoje sodelovanje.
V prihodnosti bomo s to dejavnostjo nadaljevali in jo razširili ob sodelovanju pomožnega osebja, zdravstvenih asistentk in babic, ki se sedaj pripravljajo, da bodo lahko vodile sestanke.«
Prof. Lovenati 1 pa nam je dejal: «V dopolnilo, kar vam ie izjavil dr. Fabiani, imam za potrebno, poudariti v zvezi z borbo proti raku, posebno dejavnost Centra za zdravljenje rakastih obolenj v zvezi z rakom na materničnem vratu.
Rak na maternici je ena najbolj pogostih obolenj; hkrati pa je največ obolenj na materničnem vratu. Poglejmo nekaj številk: na 100 rakastih obolenj na ženskih spolnih organih, jih 57 odpade na maternični vrat, 27 na maternico, ostalih 16 pa na druga mesta ženskih spolnih organov. V tem je torej vzrok, zakaj se je sedanja kampanja osredotočila na obolenja materničnega vratu.
Zato je potreben kratek uvod: rak je bolezen celic in naš organizem je sestavljen prav iz celic. Rakasta obolenja se zaradi tega lahko pojavijo na katerem koli organu našega telesa, toda se lahko pojavijo po določeni simpto-matologiji po mnogih letih (od 15 do 25 let) postopne spremembe celic iz normalnih v bolne. Ce bi mi z lahkoto In periodično lahko proučili celice vsakega dela našega organizma, bi lahko dejansko preprečili rakasta obolenja, se pravi, da bi lahko preprečili, da se obolenja začnejo, ker bi ugotovili prve znake celičnih sprememb, in sicer v trenutku, ko bolezen še ne obstaja.
študij o normalnih celicah in spoznavanje, do katerega je znanost že prišla (glej citilogijo) o spremembah celic, je torej omogočila, da se lahko ugotovijo in spoznajo te celične spremembe In je torej omogočilo, da se lahko sprejmejo zdravstveni ukrepi, da se prepreči nadaljnje razvijanje teh celičnih sprememb in da se lahko tudi prepreči nastajanje rakastega obolenja.
Praktično pa je nemogoče zaslediti In proučiti celice določenih organov (kot na primer možganov, želodca in drugih), medtem ko se drugi lahko z določenimi težavami vendarle dosežejo z bolj ali mani zapletenimi preiskavami
«Dobra novica«, kot jo lahko imenujemo, pa je po drugi strani lahkota, s katero se morejo doseči in proučiti celice, ki sestavljajo maternični vrat; te, skupno v vedno prisotnem izločanju se tudi pri zdravi ženski, izločajo skozi nožnico.
Zaradi tega se ženska pred rakastim obolenjem materničnega vrata nahaja v zelo ugodnem položaju; lahko prepreči raka na materničnem vratu, če bo izvajala nasvete in predloge, ki so navedeni v prejšnji izjavi in ob raznih drugih priložnostih, kjer se to vprašanje obravnava.
Vse ženske od 21. leta naprej, če bodo periodično in vztrajno enkrat na leto dale analizirati sestavo svojih izločanj skozi nožnico, so lahko gotove, da bodo preprečile raka na materničnem vratu.
Zakaj je treba začeti z omenjeno starostjo? Bolezen se še posebno pojavi v starosti od 40. do 45. leta starosti. Zgoraj smo omenili, da sprememba celic iz normalnih v bolne traja dolgo časa, od. 15 do 25 let, ker je ugotovljeno, da ni mogoče, da bi se celica spremenila iz normalne v bolno v enem letu. Zato je dokazana možnost, da ženska ne bo nikoli obolela za rakom na materničnem vratu, če bo šla vsako leto na pregled.
Tržaški center za rakasta obolenja je že zdavnaj začel to proučevanje, odnosno citološko proučevanje nožničnega izločila žensk, ki pridejo v posvetovalnico v Ul. Vasari štev. 30. V zadnjem času, točneje od julija 1965, se to proučevanje sistematično izvaja s pozivom na vse ženske, naj pridejo na pregled.
Poleg posvetovalnice v Ul. Vasari, center ob sodelovanju občinskih uprav v Trstu in okolici, razpolaga še z drugimi sedeži, kjer se lahko ženske prijavijo. Na teh sedežih jih sprejmejo babice ali drugo strokovno žensko osebje, ki z enostavnim postopkom vzamejo izločke materničnega vratu, ga postavijo na malo stekelce in ga nato pošljejo v analizo laboratoriju centra. Po analizi pošlje center vsaki ženski posebej odgovor v zaprti kuverti v roku enega tedna.
Danes, ko nam znanost omogoča, da dejansko preprečimo to bolezen, mora vsaka ženska pomisliti na odgovornost, ki sl jo prevzame, če zanemarja to možnost.
z deželnim denarjem drži v redu ceste in vodovode in še ambulanto v Špetru. Niso pa brez skrbi, kako bi živeli, ker pač vseh teh lepih stvari ne morejo jesti, a jim le pridejo prav. Kar je mladih, morajo hoditi v emigracijo, da vzdržujejo družine. Zato jih zanima, kako in kdaj bo mogla dežela dati toliko sredstev, da se bodo ljudje doma zaposlili.
, Po običajnem poročilu tajnika Marginaia, ki je zbranim ljudem povedal, kaj ta petjaška strankina sekcija dela, je v živo zadel deželni svetovalec Del Gobbo, ki jim je zatrjeval, da bo dežela rešila vse probleme teh krajev tako, da bo ustanovila toliko novih delovnih mest, da ne bo treba več hoditi v emigracijo. Ljudje bodo ostajali doma, je rekel, ker bodo dobili dovolj dobro plačanega dela v industriji, turizmu, kmetijstvu in drugih dejavnostih. Ljudem je bilo to razlaganje všeč, hoteli pa bi še več vedeti, namreč konkretno, ali bodo ustanovili industrijsko cono tu blizu, kakor jih vsaj snujejo in pripravljajo v raznih krajih Furlanije, ne pa v Nadiških dolinah.
Kot načrt, projekt, jim je Del Gobbovo predavanje ugajalo, ne pa konkretno, ker niso videli, da bi se sploh pripravljala industrijska cona v Nadiških dolinah. Brez te pa je nemogoče, da bi se ljudje doma ustavili in so zato v tem smislu pisali svojim bratom in možem v Nemčijo in Švico, da morajo še naprej potrpeti.
Morda ne bo treba hoditi, tako upajo ljudje, v emigracijo tistim njihovim otrokom, ki hodijo v osnovno šolo. Dvomijo pa, da bi bilo boljše tistim, ki hodijo v srednjo šolo, ker ti bodo potrebovali službo že čez štiri ali pet let. Tako kmalu pa dežela ne bo mogla še ničesai napraviti za nje.
Nato so po vseh teh obljubah izvolili odbor, v katerem je seveda tajnik spet Marginai, ki skrbi za organizacijsko delo, a člani so po vrsti domačini.
Oba deželna svetovalca skupaj s špetrskim županom so se po končanem sestanku peljali po novi cesti v Mecano, ki leži visoko nad Nadiško dolino in od koder je lep razgled .Mecana je tista vas, ki so jo Nemci požgali med zadnjo vojno zaradi sodelovanja s partizani in ki so jo ljudje s težavo pozidali in so jim oblasti prav zaradi tega speljale tja šele sedaj cesto. Ljudje pa trdno upajo, da bo dežela prej nekaj zanje napravila, kot pa prejšnje državne oblasti, ki so šele po 20 letih zgradile k njim cesto.
SOLSKI PRIREDITVI:
Na Opčinah in v Saležu
Normalni pouk na Šolah se je sicer končal, toda otroci imajo še veliko opravka, kajti na dnevnem redu so šolske razstave in zaključne prireditve, na katere se je treba pripraviti. Ponekod so zaključne šolske prireditve Se mtmo, drugod jih šele pripravljajo. V soboto zvečer smo prisostvovali kar dvema prireditve-ma in sicer tisti na Opčinah ter tisti v Saležu.
Zaključna šolska prireditev o-snovne šole na Opčinah je bila v dvorani Prosvetnega doma. kjer je bila pred nedavnim tudi prireditev openske enotne srednje šole. Tudi v soboto zvečer je bila dvorana nabito polna občinstva, seveda staršev in prijateljev o-trok.
Občinstvu se je najprej predstavila učenka petega razreda Irenka Sosič, ki je začela z napovedovanjem sporeda. Kot prvo točko je napovedala nastop šolskega pevskega zbora, ki je imel na sporedu štiri slovenske narodne pesmi. Ko je občinstvo s ploskanjem pospremilo pevce z odra, so se koj za njimi postavili najmlajši učenci prvega razreda, ki so prisrčno podali prizorček «Ci-ciban» Drugi razred je prikazal «Alenko in sonce«. Dva učenca iz petega razreda pa sta podala prizor «Mati domovina«.
Sledila je nato enodejanka v treh slikah, ki so jo prikazali u-čenci iz petega razreda, njihovi mlajši šolski tovariši iz tretjega razreda pa so lepo zaplesali nekaj narodnih plesov. Za zaključek so se na odru spet pojavili najmlajši, ki so lepo prikazali igrico «Naš razred«.
S tem se je zelo lepa prireditev končala in občinstvo, ki je vse izvajalce sproti nagrajevalo s ploskanjem, je zapuščalo dvorano zadovoljno in srečno.
V največji učilnici osnovne šole v Saležu se je v soboto zvečer zbrala malone vsa vas. Bila je namreč tu zaključna šolska prireditev in vsi so hoteli videti, kaj so jim otroci za to pripravili. Prireditev je obsegala sicer le dve točki, zato pa sta bili zelo zahtevni in odlično pripravljeni.
Prva točka je obsegala pevski nastop. Šolski pevski zbor je zelo lepo zapel sedem slovenskih otroških narodnih pesmi. Nekaj pesmi so otroci zapeli enoglasno, druge pa dvoglasno.
Sledila je igra v petih slikah z naslovom «Krivi dinar«. V tej igri so nastopili skoraj vsi učenci višjih razredov, zato jih ne moremo vseh imenovati, vendar pa moramo omeniti vsaj tiste, ki so jim poverili najzahtevnejše vloge. Miloš Milič je igral Tinka Debel-nika, Igor in Sonja Milič sta bili kralj in kraljična. Žarko Budin je bil u igri dober stražar, Milan Gruden pa oče, dočim je Bojana Furlan igrala mater. Veselega peka in veselega mesarja sta zelo posrečeno podala Jožko Colja in Robert Milič. Mojster s svečniki je bil Bogdan Obad, «cunjevico» je igrala Marjetica škerk, Nadja Avber in Nadja Bizjak pa sta bili prvo «krivi mož«, druga pa «Jemač Suhač«.
Seveda niso mogli manjkati palčki, ki so jih igrale: Sonja, Neva, Miranda, dve Majdi, Boška, Jadrana in Zdenka .
Na koncu se je zahvalil občinstvu in prisotnemu šolskemu nadzorniku Boletu učitelj Skerlavaj, ki je tudi vodil nastop pevskega zbora. Občinstvo je bilo s prireditvijo zelo zadovoljno in si pred odhodom ogledalo tudi zelo lepo šolsko razstavo.
Šolske razstave
Na zaključni šolski prireditvi v Saležu so se v igri «Krivi dinar« izkazali skoraj vsi otroci
iHmiiiiiiiiiiiimmiMMiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiuiimiittMiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiimmiiiiiiiimiiiiiiimMii.iiiiiiMi
OVEN (od 21 3 do 20. 4.) Ve-I TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) liko drobnega dela, ki pa bo manj Nič novega, na kar hi mogli opira-zaleglo kot en sam večji posel. Ne ti svoje upe. Za osebo, ki jo ima-
te radi, morate tudi kaj žrtvovati, i ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22.
11.) Izkoristite čas in priložnost, da vam jutri ne bo žal. Ko daste besedo, jo tudi držite.
STRELEC (od 23. U. do 20. 12,j Spor je neizbežen, vendar ne bo tako hudo. Popravite napako, ki ste jo napravili ljubljeni osebi.
KOZOROG (od 21. 12. do 21. 1.) Finančni posli ne gredo najbolj*. Pazite, da vam ne spodleti. Prexef ste raztreseni
VODNAR (od 21. 1. do 19. -2.) Več takta, več diplomacije in vse se bo izravnalo. Prijatelji vas žabjo v svojo sredo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Opl-
______rajte se na svoje izkušnje in zveste
loma tudi sami krivi. Od svojih sodelavce. Nekdo vas ima v zobeh bližnjih ne pričakujte preveč. lih to vam ne bo koristilo.
rušite starega prijateljstva.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Kar se poslovnega življenja tiče, ste lahko brez skrbi. Več potrpežljivosti in tudi v ljubezni bo šlo vse prav.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne dopuščajte, da vas manj sposobni prehitijo. Uveljavili se boste tudi v novi družbi.
RAK (od 23. 6. do 22, 7.) Z osebami, ki jim preveč ne zaupate, ne imejte poslov. Neka ljubezen je začela ugašati.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ne spuščajte se v tvegane posle, ker ni čas za to. Zanimivo srečanje, ki bi se znalo preleviti v ljubezen,
DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.) Ne. kaj ne gre prav, čemur ste pa de
Radio Trst A
Koledar; 7,30 Jutranja glasba;
11.30	Šopek slovenskih; 11.45 Ansambel The Charleston; 12.00 Le-lja Rehar: «Na gud uod svjetga Jevana.); 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Italijanščina; 17.30 Glasbeni kaleidoskop; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Pianist Ga-
brijel Pisani; 19.00 Plošče za vas; 19.30 Romantične melodije; 20,00 Šport; 20.35 Sodobni motivi; 21.00
Pregled slovenske dramatike; 22.00 Plešite z nami; 22.50 Syl-vano Bussotti: Deux Pieces de clair.
Trst
12.05 Plošče; 12.25 Tretja htran; 13.15 Juke box; 13.35 Uskoki na Jadranu; 14.05 Orkester Russo; 14.30 Zbor ((Giuseppe Peresson«.
Koper
7,15 Glasba za dobro Jutro;
8.00	Prenos RL; 8.15 Glasbeni spored; 10.30 Polke in valčki; 10.45 Plošče; 11.00 Orkestri; 11.15 Lahka glasba; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Jug narodni plesi;
14.15	Jugoslavija v svetu; 14.40 Ljubljanski oktet; 15.00 Spored za najmlajše; 15.15 Poje Milan Su bota; 16.00 Za oddih in razve drilo; 16.45 Domači ansambli
17.15	Izbrani motivi; 17.30 Sre čanja: 17,45 Mali umotvori veli kih mojstrov; 18.45 Orkester
19.00	Prenos LR; 20.00 Šport 20,30 Prenos RL; 23.15 Pianist Heywood in orkester Winterhal-tet; 23.35 Glasba za lahko noč.
TOREK, 28. JUNIJA 1966 Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Stra-
ni iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 11.15 Pianist Vladimir Horowitz; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba; 17.25 Simf. koncert;	18.30 Orkester;
18.50	Znanost in tehnika; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Garcia Lorca: «La donna Rosita nubile«; 22.05 Grška lahka glasba; 22.30 Plesna glasba.
Ii. program
8.00	Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert; 9.00 Poje Bruno Filip-pini; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Vesela glasba; 11.40 Orkester; 14 05 Pevci; 14.45 Glasbeni koktail; 15.15 Vrtiljak pesmi; 15.35 Sopranistka Joan Sutherland; 16.00 Rapsodija; 16.35 Zanimive plošče; 17.00 do 18.00 Tour de France; 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.35 E-notni razred; 18.50 Vaši izbranci;
19.50	Tour de France; 20.10 Pozor na ritem; 21.10 Spored z onstran Atlantika; 21.40 Glasba v večeru; 22.15 Jazz.
III. program
18.30	Pregled ruske kult.; 18.55 Knjižne novosti; 19.15 Tuji perio dični tisk; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Rossinijeve skladbe; 21.20 Chopinove klavirske skladbe; 21.50 Ameriška secesijska vojna; 22.30 Webemove skladbe; 22.45 Književnik Camus.
Sloveni/a
7.00	Jutranji dnevnik; 9.05 Glas-
bena matineja; 10.00 Počitniško popotovanje, Mali in veliki kapitan; 10.15 Veliki zabavni orkestri; 11,15 Iz Puccinijeve opere (iMadame Butterfly» 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti! 13.05 Iz srbske in bosenske glasbe; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Vaški kvintet; 14.30 Priporočajo vam... 15.05 Iz priljubljenih koncertov in simfonij;
16.40	V torek nasvidenje; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Chopinovo popoldne; 19.00 Aktualnost;!; 19,15 Zabavni zvoki; 19.50 Na mednarodnih križpotjlh; 20,05 Glasbene razglednice; 21.00 Zbor ((France Prešeren«; 21.20 Radijska igra Marjan Marinc: Nedeljsko kosilo; 22,20 Pesem godal; 22.35 Iz fonoteke radia Koper; 23.15 Jug glasbena tribuna; 24.05 Plesna glasba.
Ital. televizija
17.00	Tour de France; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.15 Plavalne tekme v Rimu; 19.45 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film «11 grande gatsby»; 22.30 Umetnostna oddaja; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 športni tednik; 22.00 Cantagiringiro; 22.15 Pevski program.
Jug. televizija
19.40	Poročila; 19.55 Kratki filmi Charlieja Chaplina; 20.15 Slovenski oktet s poti po Ameriki;
20.40	Propagandni intermezzo; 20.45 Obzornik; 21.00 Inšpektor n# obisku — angleški film; 22.30 Jugoslavija in nerazvito dežele; 23 15 Poročila.
!
Pogled na( šolsko razstavo v Mačkovljah
Bogata razstava ročnih del v Dolini
i i m
H *'
Tudi otroci s Peska so se izkazali
SžftSl" M'
Ročna dela šolarjev bazoviške šole
PRIMORSKI DNEVNIK
28. JUNIJA 1966
***************
INO
TV STUDIO UNO.
***************
NAGRADNO TEKMOVANJE. POVEZANO Z ODDAJO »STUDIO UNO« 25. JUNIJA 1966
Ime in priimek............
Naslov.................
Odreži in nalepi na poštno dopisnico ter naslovi na RA1 — Casella Postale 400 Torino
•>g
Med vsako oddajo •S'1'UUIU UNO« se oo izvajala pesem i ilail lanskim besedilom, v kateri Oosta dve besedi izvirnega besedila zamenjani z dvema drugima besedama Televizijski gledalci ki hočejo v ((Studie Unc Quiz« tekmovati moralo zamenjavo ugotoviti tn v ustreznih gornjih aveb predalčkih označiti tisti dve izvirni besedi tz pesmi k) sts bili zamenjani Izrezani in na poštno dopisnico nalepljeni stavni listki morajo prispeti na RA1 — Casella Postale 400, Torino do 18 ure prvega četrtka po oddaji, na katero se nanašajo
Med vsemi stavnimi listki, ki bodo vsebovan obe pravilni besedi iz izvirnega besedila pesmi, bodo vsak teden izžrebam en avto raobil (alfa romeo giulia Tl, ali tlat 1500 ali lanela fuivla 2 C) In 10 nagrad ki bodo obstalale vsaka v bonu po 150 000 Ur za nakup knjig ter v motoskuterju (lambreta 50 ali vespa 50)
Med tekmovalnim) Ustiti id bodo vsebovali točno označbo le ene izmed dveh besen izvirnega besedila k) sta bili zamenjani, bo izžrebana koUčina prehrambenega blaga » trgovski vrednosti 700.000 Ur (piščanci nemastno svinjsko meso jajca, oljčno olje Itd. nacionalne proizvodnje) Zaloga bo tolikšna da bo dobitniku zadoščala za leto dni
Odpošiljatev dopisnice nitrati te pomeni popotno poznavanje in brezpogojni sprejem pravilnika igre ki te bil obiavlten v štev 12 Radiocorrtare-TV.	Aut Mln
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27, najnižja 18.6, ob 19. uri 24.6; zračni tilak 1014.6 pada, vlaga 60 odst., brez vetra, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25.2 stopinje.
Tržaški dnev
nik
Danes, TOREK, 28. junija
Zorana
Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 16.41 in zatone ob 2.11 Jutri, SREDA, 23. junija Peter 'n Pavel
ZARADI PREMAJHNE ODLOČNOSTI NEKATERIH 0SERN0STI IN KROGOV
Možnost ponovne splošne stavke Za ljudsko igro «Miklova Zala»
IZREDNO USPELO GOSTOVANJE AMATERJEV IZ KOSTANJEVICE NA KRKI
v obrambo ladjedelnice Sv. Marka
Skiep izvršnega odbora Delavske zbornice CEIL - Danes bo o tem perečem vprašanju razpravljal deželni svet ■ Protestna resolucija repentaborske občine
Sinoči se je sestal izvršni odbor Delavske zbornice CGIL ter odobril poročilo tajništva in dejavnost ter ukrepe v obrambo ladjedelnice Sv. Marka v okviru italijanskega ladjedelništva ter celotnega mestnega, deželnega in državnega gospodarstva. Spričo ugotovitve, da so nekatere osebnosti in tržaški krogi že jasno pokazali, da se odpovedo o-brambi ladjedelnice na podlagi učinkovitih gospodarskih ukrepov, ki naj zagotovijo zaposlenost delavstva in enakovreden gospodarski potencial, izvršni odbor poudarja, da sta prihodnost, ladjedelnice Sv. Marka ter funkcija podjetij z državno udeležbo v Trstu in v deželi sedaj le v rokah delavstva in prebivalstva. Zaradi tega izvršni odbor daje tajništvu nalogo, da nadaljuje z začeto akcijo sporazumno z drugimi sindikalnimi organizacijami in da ponovno proglasi splošno stavko z zahtevo, da vlada in IRI jasno in odločno zagotovita, da bo ladjedelnica Sv. Marka nadaljevala s svojo dejavnostjo kot velika ladjedelnica, za gradnjo ladij.
-------------------------— ! Janko Cotič, Miloš Kodrič, Duša
Zborovanji IH in PSIUP	=
O neposredni nevarnosti likvidacije ladjedelnice Sv. Marka v okviru reorganizacije italijanskega ladjedelništva bo na današnji seji razpravljal tudi deželni svet in seveda zavzel stališče do tega, za celotno tržaško in deželno gospodarsko življenje nevzdržnega stališča vodstva IRI. Včeraj dopoldne so se pri predsedniku deželnega sveta dr._de Ri-naldiniju sestali voditelji svetovalskih skupin in v prisotnosti predsednika deželngea odbora dr. Ber-zantija pripravili postopek za obravnavo tega perečega vprašanja na današnji seji deželnega sveta. V imenu odbora bo podal poročilo odbornik za industrijo in trgovino dr. Marpillero. Sledile bodo izjave po enega predstavnika za vsako skupino, nato pa bo sledila razprava, po kateri bo po vsej verjetnosti odobrena resoluci ja, v kateri bo povzeto stališče dežele do tega osnovnega vprašanja za deželno ekonomijo.
O tem vprašanju je predsedstvo deželnega sveta prejelo v zadnjih dneh številne interpelacije in vloge. Interpelacije so vložili demokrist-janski svetovalci Coloni, Ramani m Cocianni, socialdemokrata Devetag in Dulci, liberalca Morpurgo in Trauner, socialist Pittoni, svetovalec PSIUP Bettoli, vlogo oziroma resolucijo pa komunistični svetovalec Šema.
o ladjedelnici Sv. Marka
Danes ob 18.30 bo na Trgu Sv. Jakoba javno zborovanje KPI o vprašanju ladjedelnice Sv. Marka in o krajevnem gospodarstvu. Govoril bo inž. Antonio Cuffaro, vodja komunistične svetovalske skupine v občinskem svetu, o temi: «Za rešitev Sv. Marka in Trsta proti vladni politiki)). Predsedoval bo tajnik tržaške federacije dr. Paolo Šema.
Ob 20. uri pa bo na Trgu Garibaldi o istem vprašanju tudi zborovanje PSIUP, na katerem bo govoril član izvršnega odbora federacije Fausto Monfalcon.
Obvestilo
šolskega skrbništva
Šolsko skrbništvo sporoča, da bodo 30. t. m. objavljene prednostne lestvice prosilcev na poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1966-67. Lestvice bodo na vpogled za dobo desetih dni (od 10. do 11. ure) na državni srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Ul. Frausin 14.
bel) in dr. Karel Siškovič, za namestnike odbornikov dr. Igor Gruden, Regent-Pertot Alma in Kralj Marino, v nadzorni odbor Dušan Košuta, Boris Možina in M. Vato-
vec, za namestnike pa Stanko An-dolšek, Stanko Birsa in Sonja Prinčič.
Zaradi pomanjkanja prostora bomo bolj izčrpno poročilo o občnem zboru objavili v nedeljski prilogi -Prosveta-. Ze v tem kratkem zapisu pa moramo poudariti, da je Glasbena Matica tudi v pravkar zaključeni poslovni dobi opravila kljub vsem težavam o-gromno delo pri glasbenem izobraževanju naše mladine in da p Za njena prizadevanja in za njene uspehe gre priznanje vse naše javnosti.
dvakrat natrpan Kulturni dom
Za amaterje visoko nadpovprečna in scensko slikovita izvedba - Pozdrav tajnika SPZ Edvina Švaba in zahvala režiserja Lada Smrekarja - Nepopisno navdušenje gledalcev
Predstava znamenite ljudske igre vo toplo občutili tudi gostje, ki so <(Miklovo Zala» v Žižkovi priredbi, v izvajanje na odru podali vso ki so jo v nedeljo v Kulturnem interpretativno moč.
domu uprizorili člani amaterske igralske skupine Prosvetnega društva «Lojze Košak» iz Kostanjevice na Krki, je bila za tržaške Slovence prijetno doživetje. Ze samo dejstvo, da je občinstvo pri obeh nedeljskih predstavah do kraja zasedlo Kulturni dom in da je moralo nad sto ljudi oditi, ker za popoldansko predstavo ni bilo prostega sedeža (obe predstavi si je ogledalo najmanj 1200 oseb) zgovorno izpričuje priljubljenost te ljudske igre. «Miklova Zala«, simbol neomajne zvestobe in ljubezni do naroda, je danes, po več stoletjih še vedno živa v srcih naših ljudi, ki kljubujejo raznarodovanju in se z vsemi silami bojujejo za enakopravnost na tej zemlji. To globoko ukoreninjeno narodno zavest, ki je prišla do izraza prav ob nedeljskih prireditvah, so goto-
Pripraviti in naštudirati Žižkovo «Miklovo Zalo», ni lahka naloga. Igra zahteva veliko število nastopajočih, zato si razne manjše amaterske skupine ne morejo privoščiti take predstave. To si lahko privoščijo igralci iz Kostanjevice na Krki, z bogato kulturno umetniško tradicijo, ki se odraža v vsakoletnem prirejanju «Dolenj-skega kulturnega festivala«. Sloves amaterskih igralcev Prosvetnega društva «Lojze Košak«, je že davno presegel ožje meje Dolenjske in prav z nedeljsko predstavo v Kulturnem domu je osemdesetčlan-ska igralska skupina potrdila ta
podal vlogo hlapca Davorina, ki je v Žižkovi priredbi nosilec glavne vloge. Dovršeni so bili tudi liki Serajnika, ki ga je odigral Ivan Mlakar. Zalininega ženina Mirka
ki ga je podal Stanko Jordan, ter nastopi Staneta Arnška v vlogi Za-
lininega očeta Marka, Rozike Jankovič, Francija Černeliča, Lojzeta Mlakarja in Jožeta Jankoviča, ki se je zelo dobro vživel v vlogo Tresoglava. Tresoglavovo hčer Almiro. Zalinino tekmico je odigrala Marija Šketa. Ostali nastopajoči so pohvalno podali svoje vloge še posebno v skupinskih prizorih, koroških ženitovanjskih običajev ter plesov «Visokega reja« in «Svatbene polke«, v koroških nošah. Pri tem gre posebno priznanje
SKa tgraisrca s/cuptna poiraua i	e'
sloves in navdušila številne gledal-1 režiserju Ladu Smrekarju, koreo-ce, ki so nastopajoče po vsaki sli- j grafu Marijanu Kralju ter sceno-
ki nagradili s toplim aplavzom.
V glavni vlogi Zale je prepričljivo nastopila Vera Koljančičeva, Ladko Kukec pa je z občutkom
iiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiinnii
VELESEJEMSKI DNEVI NA M0NTEBELLU
Občni zbor Glasbene Matice
V prostorih v Ul. Ruggero Manna je bil sinoči redni občni zbor Glasbene Matice. Sv:.-,a	i
so podali	r"'" " '-•••
Vloga velesejma za poljske trgovine z
razmah
Italijo
Prihodnje leto bo Poljska morda odprla na sejmu svoj stand ■ Pomen ugodnih pomorskih zvez med Trstom in Cejlonom ■ Danes «dan kave»
Tržačani so v velikem številu izkoristili nedeljo, da so si ogledali razstavljeno blago na velesejmu. Zlasti v poznih popoldanskih urah je bilo na obsežnem razstavišču zelo živahno. Sejemski dan je bil
Tudi repentaborska občina, kakor vse občine na Tržaškem, je reagirala na vest o nameravani ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka. Sinoči- se je namreč sestal na izredni seji občinski svet, ki je soglasno odobril protestno resolucijo. V svoji resoluciji občinski svet izraža zaskrbljenost in nezadovoljstvo občanov, protestira proti nameravani ukinitvi ladjedelnice Sv. Marka In zahteva u-činkovite ukrepe, da se omenjena ladjedelnica ohrani ter okrepi.
Hreščak, ravnatelj glasbene šole posvefen Cejlonu, ki se letos prvič Prof- dr. G„j -	udeležuje naše osrednje gospodar-
ska Kjuder o delovanju orkestra ske manifestacije. Trgovinski ataše cejlonske republike v Rimu Du-raiswamy si je zgodaj dopoldne ogledal velesejem, pozneje pa je
GM, Sluga je podal blagajniško poročilo orkestra, Silvan Mesesnel, ki je kot tajnik GM vodil občni zbor, je podal tudi splošno finančno poročilo namesto opravičeno odsotnega blagajnika, poro-
v kongresni dvorani na tiskovni konferenci orisal gospodarske zmogljivosti otoka, možnosti za
čilo nadzornega odbora on Vlado razvoj trgovinske menjave z zu-Svara.	nanjim svetom ter še posebej olaj-
Poročila so posegla na vsa pod- šave, ki jih cejlonska vlada pri-ročja delovanja te naše najvišje znava,^tujcem,^ ki nalagajo kapital
glasbene ustanove in načela vsa vprašanja, ki jo težijo in ki zavirajo njeno delovanje Po poročilih se je razvila krajša diskusija, v katero je posegel s pozdravom tudi predsednik SKGZ Boris Race ,ki se je nato dotaknil še nekaterih splošnih vprašanj o Glasbeni Matici, zlasti glede borbe za njeno javnopravno priznanje.
Sledile so volitve novega odbora. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Dušan Hreščak, za podpredsednika Vlado Švara, za tajnika Silvan Mesesnel, za blagajnika pa Valter Brus. Za redne člane odbora so bili izvoljeni še
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiinitmujnitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
V ČETRTEK SE BODO ZACELI MUČITI «VELIKI» MATURANTI
Zaključena mala matura na slov. srednjih šolah
v industrijskih obratih na otoku. V razgovoru s cejlonskim gostom, ki sta ga pozdravila dr. Grioni v imenu velesejemske uprave in dr. Frandoli v imenu trgovinske zbor-
namreč obisk južnoafriške gospoda:- . va o tihotapstvu s kavo. Kakor ske delegacije, ki sta jo vodila tr- | znano, so italijanske oblasti 7, ju-govinski ataše Van Zyl in generalni | nija letos izdale poseben zakon za
konzul v Milanu H.J. Widdowson. Gosta sta si v spremstvu glavnega tajnika velesejemske uprave dr. Chiaruttinija ogledala najvažnejše oddelke na razstavišču, v popoldanskih urah pa sta se udeležila posebnega sestanka s predstavniki tržaških trgovcev.
V okvir velesejemskih dejavnosti spada tudi srečanje pražilcev kave, ki je bilo včeraj dopoldne v Rdeči dvorani trgovinske zbornice: srečanja, do katerega je prišlo na pobudo večje skupine operaterjev, ki pripravljajo vse potrebno za ustanovitev posebnega evropskega združenja med pražilci kave, so se udeležili strokovnjaki iz Zahodne Nemčije, Belgije, Nizozemske, Av strije, Francije in Švedske, priza-
nice, je prišla do izraza ugodna i ^e*-e poslovne kroge iz Italije pa zveza, ki obstaja med Trstom in sta ,na niem predstavljala dr. Mas Cejlonom in ki jo oskrbujejo lad-rsa ’n dr. Tlly. je Tržaškega Lloyda. Ta ugodna V popoldanskih urah so se v zveza bi lahko v	prihodnje pri-	prostorih	tržaškega	združenja ' tr-
pomogla do večje	blagovne izme-	govcev s	kavo sestali člani izvrš-
njave med našim mestom in azij- j nega sveta Italijanskega odbora za sko republiko, ki bi rada povečala j kavo in nekaterih pridruženih or-zlasti svoje dobave	čaja, kavčuka,	ganizacij	z istega	področja. Pri-
kokosovih orehov,	raznih začimb,	šotni so	bili tudi	številni opera-
itd.
Včeraj je bil
terji, ki se udejstvujejo na trža-na sejmu «dan škem trgu s kavo in začimbami.
Poljske«. V koru;resni dvorani je Na dnevnem redu je bila razpra-
pobijanje tega tihotapstva, ki je še kljub prizadevanju carinskih organov še vedno zelo razvito. Po končanem delu je brazilski institut za kavo pogostil udeležence zasedanja s sprejemom na gradu Sv. Justa.
O vseh važnejših vprašanjih, ki zadevajo področje kave, bodo strokovnjaki obširneje razpravljali danes, v okviru II. mednarodnega dneva o kavi. Dela se bodo pričela v kongresni dvorani ob 9.30,
Danes popoldne se bo prvič sestal tudi tehnični odbor za banane, ki bo pripravil vse potrebno za jutrišnje zasedanje o pridelovanju in trgovini s tem žlahtnim sadežem.
Slaboumen šofer trčil v parkiran avto
Sinoči v Ul. P:eta je 29-letni Mario Bressi iz Ul. Stuparich 4 s svojim avtom trčil v parkirani fiat 600. Po trčenju je Brassi izstopil, se slekel do golega in začel po sosednjih ulicah. Prihiteli so policisti in ga odpeljali v bolnišnico. Po pregledu je zdravnik ugotovil, da je Bressi slaboumen, zato je odredil njegov sprejel v umobolnico pri Sv. Ivanu.
grafu Vladu Rijavcu, ki je zasnoval preprosto a zelo učinkovito sceno.
Goste je na koncu predstave pozdravil tajnik SPZ Edvin Švab, ki je igralcem iz Kostanjevice izročil v dar sliko Trsta slikarja Roberta Hlavatgja. Za prisrčen sprejem v Trstu se je v imenu igralcev zahvalil režiser Lado Smrekar, ki je med drugim povedal: «Nismo vam pripeljali umetnikov, pripeljali smo vam kmete z naših polj, ki prav zdaj valovijo v zlatem žitnem klasju, delavce iz tovarn, uslužbence iz podjetij in u-stanov. Vse je med vas prignala ljubezen do našega in vašega materinega jezika, ljubezen, občudovanje in spoštovanje, do tega edinstvenega hrama kulture, v katerem si plemenitite svoja slovenska srca. Dragi bratje, ponosni smo, da smo smeli nastopiti v Trstu, za vselej nam bo ostal v srcu večer, ko smo skupaj z vami doživljali Cankarjev izrek: slovenska beseda je beseda praznika, vriska in petja.
Režiser Lado Smrekar je nato, v trajen spomin gostovanja amaterske igralske skupine iz Kostanjevice v Trstu, podaril predstavniku SPZ sliko kostanjeviškega klo-štra slikarja Vlada Lamuta. Občinstvo je nato izvajalce, ki so nam posredovali tako lepo predstavo «Miklove Zale« pozdravilo z burnim in toplim aplavzom.
L. ABRAM
Predavanji o raku v Zavijali in v Camporah
Miljska občina obvešča, da bo danes ob 20,46 v osnovni šoli v Zavljah prof. dr. Mario Lovenati govoril o preprečevanju raka na ženskih organih. Sledila bo diskusija in dr. Lovenati bo odgovar jal na postavljena vprašanja. Pri šotni bodo tudi dr. Fabiani, dr Mastrangelo in občinska babica Miljska občina toplo priporoča vsem ženskam, da se udeležijo predavanja.
V četrtek ob 20.45 pa bo podobno predavanje v osnovni šoli v Camporah.
SLOVENSKI
KLUB
Danes zvečer ob 21. uri nastopi v mali dvorani Kulturnega doma na izrednem torkovem večeru SK sopranistka (ameriška rojakinja)
DOLORES IVANCICH
Pri klavirju
prof. MARIJAN LIPOVŠEK
Umetnica bo izvajala program slovenskih umetnih in narodnih pesmi ter črnskih duhovnih pesmi.
Vljudno vabljeni v čim večjem številu!
Najlepša hvala vsem prijateljem in tovarišem, ki so se spomnili na moj 89. rojstni dan in me osebno počastili, še posebej se zahvaljujem poslanki tov. Bernetičevi in senatorju tov-.—Vidaliju-.
človek, ki se je izčrpal v borbi za delavske pravice, si šteje v veliko čast, če se ga spomnijo njegovi sodelavci v kateri si bodi priložnosti,
FRIDERIK ŽNIDARČIČ
bilo ob 11. dopoldne srečanje trža Ških novinarjev S predstavniki polj- 1
V OVOHANI
Povsod zadovoljivi uspehi - Na dolinski srednji šoli bodo izidi znani danes
Na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem so se te dni zaključili zrelostni izpiti (mala matura), razen v Dolini, kjer bo izpitna komisija imela danes svojo konferenco. Objavljamo seznam dijakov, ki so o-pravili zrelostni izpit na vseh srednjih šolah na Tržaškem, razen dolinske.
SV. JAKOB
Uspešno so opravili zrelostni iz pit: Leo Crociati, Igor čuk, Zlatko
Jelinčič, Marko Jevnikar, Aleš Lu-)r Može, Aleksander Požar,
pinc, Igor Edvard Starc, Igor Sterni, Mladen Škerlj, Barbara Baldassi, Ana Marija Bizjak, Marina Canciani, Wan-da Cecchi, Mirna Cerovaz, Barbara Kosmina, Maja Demšar, Klavdija Giugovaz, Ingrid Kalan, Nadja Magajna, Tanja Raztresen, Nadja Sre-bernik.
Pokravne izpite ima 16 dijakov, 4 so bili odklonjeni.
SV. IVAN
Marino Benedetti, Julij Danieli, Aleksander Pertot, Andrej Petkovšek, Julijana Bezeljak, Ivana Pia-cer, Jasna Petaros, Adrijana Požar, Marjeta Puntari.
Popravne izpite ima 12 dijakov.
ROJAN
Vojka čebron, Vincenc Ferlugar Ervin Mlcheluzzi, Irena Reggente, Renato Stokelj.
Popravni izpit ima 1 dijak.
OPČINE
Janez Beličič, Janko Grgič, Darjo Kante, Mirjan Kapelj, Andrej Križnič, Ivan Milič, Marko Zeriali, Marina Babič, Fulvia Carli, Marija Kapelj, Lucijana Pečar, Silvan čuk, Dario Metlika, Davorin Šinigoj, Ivan Sosič, Zmaga čuk, Nevenka Doljak, Suzana Milič, Veronika Sos-si, Irena Suhadolc,
Popravne izpite ima 16 dijakov, odklonjena 2; eden se ni prijavil.
PROSEK
Zdravko Kante, Peter Starc, Nadja Cibic, Marta Gerlani, Anamarija Marušič, Vojka Milič, Nadja Peric, Zora Vukičevič.
Popravne izpite ima 5 dijakov, 2 odklonjena.
KATINARA
Ana Babič, Iris Čok, Slavica čač, Margaret Nadlišek
Popravne izpite imata 2 dijaka.
NABREŽINA
Dragovan Kobal, Marko Kobau, Walter Kocman, Vedrana Kariš, Eva Gruden, Silvana Hvalič, Franka Mora, Sonja Pieri, Aleš Brecelj, Peter Caharija, Igor Mervič, Lucijan Pieri, Andrej Tavčer, Silva Bergamasco, Nadja Legiša, Wanda Peric, Sonja Suc, Darka Šušteršič.
Popravne izpite ima 7 dijakov, 1 odklonjen.
KRIŽ
Edvin Bogateč, Elij Tence, Srečka Košuta, Marta Sedmak, Norma Treti ak.
Popravna izpita imata 2 dijaka.
Tridnevna stavka v gradbinski stroki
Včeraj so se v Vidmu sestala deželna tajništva gradbincev. Za FIL CA iz Trsta sta bila prisotna Fa-vento in Degrassi. Na sestanku so v skladu z navodili: vsedržavnih vodstev koordinirali sindikalno akcijo za vsedržavno 72-urno stavko, ki bo v dneh 5., 6. in 7. julija in ki bo zajela gradbince ter delavce cementne in opečne industrije. Na sestanku so ponovno ugotovili popolno nepopustljivost predstavnikov delodajalcev, ki kljub zapadlosti delovne pogodbe v dec. 1965 še vedno odklanjajo konkretna pogajanja, ki bi upoštevala zahteve delavcev.
skih poslovnih krogov. Načelnica poljskega informacijskega urada g. Marija Pavlowska-Gross je omenila, da ima letos Poljska na velesejmu le manjšo informacijsko pisarno, za prihodnje leto pa je izrazila prepričanje, da se bo udeležba poljske republike občutno razširila. Po kratkih pozdravnih besedah svetovalca velesejemske u-prave ing. Passagnolija je spregovoril poljski trgovinski ataše v Rimu, ščepanjek, ki je podal glavne smernice, po katerih se razvija gospodarsko sodelovanje med Poljsko in Italijo, Govornik je naglasil, da se je trgovinska izmenjava med obema republikama v zadnjih letih sicer občutno razvila — pomislimo samo na štiri 24.000-tonske ladje, ki jih je varšavsko podjetje Centromor odkupilo od Združenih jadranskih ladjedelnic — vendar pa obsega poljski izvoz v Italijo še vedno preveč kmetijsko-prehranjevalnih izdelkov in premalo industrijskega blaga.
Postopno uvajanje pravil rimskega sporazuma in dviganje carinskega plotu okoli šesterice, občutno zavirata razvoj trgovinskega poslovanja med obema državama, vendar pa so Poljaki prepričani, da se to poslovanje dš, v prihodnje kljub vsemu pospešiti in razširiti; v iskanju teh možnosti pa pride v poštev tudi sodelovanje poljskih gospodarskih krogov na vsakoletnem tržaškem velesejmu. Poljska je namreč letos četrtič prisotna na tej prireditvi, in kakor rečeno, bo prihodnje leto po vsej verjetnosti odprla na njem obsežnejši stand.
Včerajšnji dan na velesejmu je zabeležil še pomemben dogodek,
iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiii
V DEPANDANSI DEVINSKEGA GRADU
Zanimiva razstava orožja iz vseh časov in dežel
Na pobudo devinskega princa in predsednika sesljanske turistične ustanove je razstavo uredil ravnatelj vojnega muzeja prof. Henriquez
V dependansi devinskega gradu i ri, številni višji vojaški častniki je bila v nedeljo odprta «Razstava ter večje število drugih povabljen-orožja iz vseh časov in de:el». I cev. Ob otvoritvi je imel devinski
Razstava bo odprta do konca septembra vsak dan od 9. do 13. ure in od 16, do 20 ure, se pravi za ves čas turistične sezone na ses-ljansko - devinskem področju in si jo bodo lahko ogledali tudi mnogi tuji turisti, Razstavo sta si zamislila devinski princ, ki je dal na razpolago prostore, in predsednik sesljanske turistično - letovi-ščarske ustanove Lenarduzzl, uredil pa jo je ravnatelj tržaškega zgodovinskega vojnega muzeja profesor de Henriquez.
Otvoritvi so prisostvovali deželni komisar dr Mazza, poveljnik sevemo-vzhodnega vojaškega področja s sedežem v Padovi gen. Na-ni, generala Barberis in Battaglie-
princ kratek nagovor, v katerem je v zaključku poudaril, da si mora vsakdo želeti, da bodo za prihodnost vse vrste orožja ostale za vedno kot predmet muzeja in da nas morajo spominjati, da tiči resnična rešitev svetovnega ravnovesja v nas samih, se pravi, v duhovnih vrednotah.
Razstavljeno orožje je razporejeno v treh dvoranah, kjer si obiskovalec lahko ogleda nad 1000 primerkov, od najstarejših do tistih iz druge svetovne vojne.
Ob ogledu razstave je prof. de Henricjuez spremljal goste in jim razlagal zgodovinsko vrednost razstavljenih predmetov.
TRGOVINSKE ZBORNICE
Deželno zborovanje o mestnih in medkrajevnih javnih prevozih
Prof. Montesi pravi, da bi bilo zgrešeno zgraditi pod Trgom Goldoni veliko garažo
V dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolb je bilo v soboto in nedeljo dopoldne deželno zborovanje o mestnih in medmestnih javnih prevozih, ki so ga priredila podjetja za mestni promet iz Trsta, Vidma, Gorice in Pordenona. Zborovanje je odprl predsednik upravnega sveta tržaškega občinskega podjetja Acegat dr. Stasi, ki je na kratko obrazložil njegov pomen in pozdravil vse prisotne. V imenu tržaške občine pa je udeležence pozdravil odbornik za občinska industrijska podjetja dr. Vascotto.
Dopoldne so podali dve glavni poročili. Prvi je govoril prof. Guz-zanti, docent za ekonomijo prometa na univerzi v Piši. Obravnaval je vprašanje javnih in zasebnih prevoznih sredstev ter veliki promet, ki se je v zadnjih letih razvil v mestih in ki sedaj postaja že kaotičen. Prof. Guzzanti je dejal, da bi morale pristojne oblasti za rešitev tega resnega vprašanja tudi resno začeti študije za gradnjo novih cest, zlasti med mestom in njegovo bližnjo okolico. Po podatkih strokovnjakov odpade obremenitev mestnega prometa največ na ljudi, ki prihajajo na delo v mesto iz predmestja in bližnje o-kolice. Ti obremenjujejo ceste za 30 do 40 odstotkov, šele nato pri-
dejo na vrsto vožnje za razvedrilo in vožnje zunanjih obiskovalcev.
Prof. Guzzanti je nato ugotovil, da je zaradi tega potrebno najtesnejše sodelovanje med urbanisti in strokovnjaki, ki rešujejo prometna vprašanja, ker mora biti vsak mestni regulacijski načrt tesno povezan s potrebami za prevoz prebivalstva, tako z zasebnimi kot z javnimi sredstvi. Zato je predlagal, da je treba dati v mestu prednost vozilom javnih prevozov, če se hoče omiliti prometna gneča v mestih in usmeriti prebivalstvo, da bo v mestih uporabljalo raje javna kot zasebna sredstva.
Ravnatelj zavoda za arhitekturo na tržaški univerzi prof. Montesi pa je govoril skoraj izključno o težavah mestnega prometa. Ugotovil je, da je treba sprejeti vse možne ukrepe, da se v zgodovinskem delu mesta dovoli samo promet javnih prevoznih sredstev. Glede načrta, da bi pod Trgom Goldoni zgradili veliko garažo za avtomobile, je prof. Montesi dejal, da bi bila to najslabša rešitev, ker bi pritegnila prav v osrčje mesta v vseh dnevnih urah veliko število avtomobilov, ki bi prišli v središče mesta izključno zato, da dobijo
parkirni prostor. Glede Trsta in njegovih bližnjih krajev, je prof. Montesi dejal, da bi gradnja podzemeljske železnice od Milj do Tržiča mnogo razbremenila zlasti zasebni promet v mestu. V zvezi z vsemi vprašanji Javnega in zasebnega prometa pri nas pa je prof. Montesi predlagal, naj bi deželna uprava dala pobudo in podprla sestavo posebne skupine strokovnjakov, ki naj bi izvedli v vseh mestih v deželi znanstveno študijo o prometu.
O dveh glavnih poročilih in o šestih poročilih, ki so jih nekateri strokovnjaki vložili pismeno, je bila v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne obširna razprava.
Dobitki na velesejmu
Za dnevne dobitke na veselejmu so bili včeraj Izžrebani naslednji obiskovalci:
1. Marisa Signoretto, Trg Giariz-zole 5 — potovanje za 2 osebi v Budimpešto od 11. do 15. avgusta 1966; 2. Lucija Batista, Ul. Muragllone 24, — aparat za sušenje las; 3. Renzo Segantl, Vlale Ippodromo 14 — zaboj piva Kings Bler; 4. Lulgl Ser-ra, Ul. Beccaria 4 — 2 škatli Dixan in 10 Persil; 5. Vladimiro Salvi, Ul. Vespuccl 8 — izbor ženskih nogavic in kravat, ter slaščice; 6. Laura De Marco, Ul. B. Angelico 5/1 — zaboj steklenic Isolabella, publikacija Furlanija — Julijska krajina: 7. Ardui-no Comici, Ul. Carducci 39 — zaboj pive Oranjeboom.
Volitve miss Trsta v lokalu «Paradiso»
V znanem lokalu «Paradiso» na Ul. Flavia bo jutri zvečer prvi večer za izvolitev miss Trsta in miss filma za 1. 1966. Izvolitev bo Izvedla posebna komisija v kateri bodo predstavniki tiska in izvedenci, ki jih bo imenovala organizacija, ki Je v rokah furlanskega menažerja Spartaca Vldona, predstavnika naše dežele za vsedržavno tekmovanje za miss Italije, Kateri Je že začel svoje turnejo po deželnih središčih v iskanju novih obrazov.
Deželno finalno izbiranje, katerega se bodo udeležile izbranke na krajevnih tekmovanjih, bo 13, avgusta v Gradežu v Parku vrtnic, kjer bodo podelili naslov miss Julijske krajine. Na tej zaključni prireditvi bo kot gost nastopila Mina.
Pod predsedstvom podprefekla dr. Micelija
Sestanek na prefekturi pred turistično sezono
Razpravljati so o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na turizem na našem področju
Kakor vsako leto v začetku turistične sezone, je bil na prefekturi sestanek, katerega so se udeležili zastopniki raznih ustanov m organov javne varnosti, ki imajo opravka s turizmom, da bi dolu čili program svojega delovanja za letošnjo sezono. Sestanka, kateremu je predsedoval podprefekt dr. Miceli, so se med drugimi udele. žili ravnatelj Pokrajinske turistične ustanove dr. Apollonio, predsednik Avtonomne turistične ustanove odv Di Giacomo, namestnik kvestorja De Ubertis, poveljnik mestnih redarjev Dolce itd Med drugim so razpravljali o kontroli na plažah, o varstvu na cestah, nadzorstvu nad cenami v restavracijah, hotelih itd., o čistoči mor-skih voda, o pomoči turistom itd. Pri tem so poudarili, da ima važno vlogo tisk in sodelovanje vsega prebivalstva.
Kdor na primer zapazi, da pobalini nadlegujejo ženske, da brezvestni motoristi ropotajo in divjajo po cestah, da v gostilnah in restavracijah navijajo cene itd.,
naj obvesti policijo, ki bo nastopila, kakor je treba Govorili so tudi o nadlegovanju in neprijethostih, ki jih’ Povzročajo zlasti skupine pobalinov s transistorji, ki vreščijo na ves glas. Kdor posluša glasbo ali prenos nogometne tekme itd. s tranzistorjem in so zraven tudi drugi gostje, naj bo <ako vljuden in zniža ton, pa naj bo v javnem lokalu ali na prostem. Skraja bodo veliala vabila in opozorila, ni pa izključeno da bo prišla učinkovita odredba, če drugače ne bo pomagalo. Spričo ugotovitve, da mnogi turisti, ki prihajajo na naše področje, ne vedo, kje naj poiščejo prenočišče, so sklenili, d-t bodo pred Stivanom ob cesti postavili nekakšno oglasno desko z navedbo hotelov in razpoložljivih sob.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Romana Smuča daruje družina Ferjančič 3000 Mr za Dijaško Matico.
Šolske vesti
Osnovna šola pri Dumju bo imela
zaključno šolsko prireditev v šolskem poslopju danes 28. tm. po šolski maši ob 10,30.	,
Vabljeni starši in prijatelji miaai-ne.
Ravnateljstvo šole pri Sv. Iva<;“ sporoča, da bodo razstave šolsKin izdelkov ob zaključku šolskega leta v sledečih dneh:
Rojanska šola: 28. junija od ».JU do 13. ure
Sola na Katinari: danes 28. tm. oo 10. uri bo po šolski maši prireditev v šoli.
Miramarski park Danes tedenski P<y čitek. Jutri nadaljevanje sugesti -nih predstav «Luči in zvoki«. 21,30 v nemščini «Der Kaisertrauro
von Miramare« in ob 22.45 v
itali-
janščini «Massimiliano e Carlotta«. Ob torkih tedenski odmor. Lred ^ vožnje avtobusa «Ma od barko jjanske postaje.
Nazionale 16.00 »Agente X 17 opera-zione oceaino« Eleonora Bianchi.
Excelsior 16.00 «Colpo segreto« Jean Gabin, Fernandel.	.
Fenice 16.CO «Jerry Land cacciato di spi e« Technicolor. prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 »Danza di guerra per R13-go« Technicolor. Stevvart Granger, Macha Merril,
Grattacielo 16.00 «Spionaggio inteT nazionale« Technicolor. Robert Mi -chum, Ingrid Thulin.
Alabarda 16.30 «A.	001 operazion«
Giamaica« Technicolor. Lacry Pen' neill.
Filodrammatico 16.30 «Furia a Marra-kesh» Technicolor. Dominkjue Bo-schero. Cristina Gaioni.
Zadnji dan.	,
Aurora 16.00 21.45 «La caduta d« Impero Romano«.
Cristallo 16.30 «Smania di vita« Prepovedano mladini pod 18. letom.
Garibaldi 16.30 «Insieme a Parigi« Technicolor. William Holdenn, Au-drey Hepburn.
Capitol 16.30 «L’amante infedele« — Technicolor. Michele Mercier Pre-povedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Onibaba» Prepovedano mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.45 «La mandrago-la» Rosanna Schiaffino, Toto. Pre' povedano mladini pod 18 letom
Moderno 16.30 «La magnifica sfida« Technicolor. Kirk Morris, Diana Lo.V.
Astra 16.30 .Colpo grosso a Galate Brigge«.
Ideale 16.00 «1 Vichinghi« Technicolor. Kirk Douglas, Tony Curtis, Janeth Leight.
Abbazia 16.30 «Lezione d’amore alla svedese« Technicolor Bob Hope.
Astoria Počitek LETNI KINO
Satellite 21.15 — blagajna ob 20-3° «Duello al Rio d’Argento» Technicolor. Audie Murphy, Stephen Mc-
Nallri	o,
Arena Diana (Ul. Revoltella) f1-13 blagajna ob 20.30 «Mata Hari *• gente segreto H 21» Jeanne Mo-
. jfeau, J. L. Trltignant.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SirtRTl IN POROK®
Dne 26. in 27. se je v Trstu rodilo 22 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 66-letni Albino Vatto-vaz, 65-letni Luigi Marzari, Francesca Ruzzier vd. Degrassi, letna Carla Ferluga vd. Zinco, *' letna Dolores Graziola por. Fa^J ’ 64-letna Alessandra Davanzo por. ranz, 55-letn-i Armando Vrabez, “■ letna Natalia Gregorin por. Bedalo. 52-letni Tullio Grassi, 17-letna Lih3-na Zehenthofer, 59-1 etnI Pietro sich, 81-letn, Giovanni Fioranti, ‘ letna Vajena Canciani vd. Raseal' 81-letna Federica Verdier vd. D Marchi, 66-letni Albino Kocian.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure)
Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta), dr. Rossetti, Ul. Combi 19, dr Signoru Trg Ospedale 8, Tamaro in Neri, Ul. Dante 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.38 do 8 30)
Godina, Trg S. Glacomo 1, Minerva Trg S. Francesco 1, Ai Due Mori, Trg Unita 4, Nicoli, Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj),
LADJE V PRISTANIŠČU
Ol mr-la, C. di Messina, Carso, St«1' vio, Illiria, L. Lauro Afrlca, Pol>u' ce, Saipa II, Lucrino, Adige, San Catullo, Z. Lubuska, Hierax, Marya Scotto, Negrita, Euro (It.); Uljanik, Pobjeda Bosna, Bled (Jug.); Ma' ka. Iddan, Atlit (Izr); C. El sueZ (ZAR); Ardahan (Tu); Old Oak. *• Trader, Vindex, Elvira (Pa.); Leon, Alexancra (Gr); Desmin (Bol.); ”■ Lage (Braz.); Parana (Li.K VVesch (ZN).
TRlAŠKA KNJIGARNA
»Ul. sv. ErnučiAkii W Idelen tl 1-7JI2
Novo:
VUGA:
Zarjavele medalje	1050 Hr
XVIII.
TRŽAŠKI VELESEJEM
Širok pregled novosti in praktični nasveti za oblačenje, dom, urad, delavnico • Od potrošnih dobrin do velikih industrijskih naprav, bogat in najnovejši izbor najboljše svetovne proizvodnje • Specializirane trgovske prireditve na področju lesa. pohištva, kave, banan • Gastronomija In predstave • Vsak da*1 Srebanje nagrad med obiskovalci in zaključno žrebanje za avto FIAT 500.
SeSrl ob 21. url na prostoru za prireditve večer lahke glasbe s kom-
itakaom «1 OARDINALI« in «TIGHRE»
Ul M. Ml na bodo veljavne brezplačne vstopnice.
28. junija 1966
20 DNI NA VPOGLED NA TRŽAŠKEM ŽUPANSTVU
Seznama o spremembah obdavčljivih dohodkov za odmero družinskega davka
Od skupnih 2500 davkoplačevalcev z obeh seznamov naj bi občina dobila skupno skoraj pol milijarde lir
Na tržaškem županstvu, sta od nedelje dalje za dvajset dni na vpogled seznama o spremembah obdavčljivih dohodkov za družinski davek. V prvem seznamu so davkoplačevalci, ki so se svoj čas uprli določitvi obdavčljivega dohodka po občinski upravi in za katere občinska uprava vztraja, da so pravilni; v drugem seznamu pa davkoplačevalci, ki iim je oibčinska uprava določila višje dohodke, kot so jih sami prijavili in ki imajo sedaj pravico do Priziva.
V	prvem seznamu je 1425 davkoplačevalcev, od katerih naj bi občina dobila skupno 350.140.696 lir družinskega davka; v drugem seznamu pa je 1084 davkoplačevalcev, ki naj bi skupno plačali občini 144.407.557 lir davka.
V	prvem seznamu so med dru-
gimi sledeči davkoplačevalci (v oklepaju znesek družinskega davka):	zavarovalec Renzo Bassani
z obdavčljivim dohodkom 50 milijonov lir (8.593.236), Giuseppe Godina, trgovec, 45.5 milijona (7 milijonov 819.845); Ugo Irneri, zavarovalni funkcionar 32 milijonov (5.499.471); Giuseppe Cagli, trgovec, 24 milijonov (4.124.753); Mario Obersnel, trgovec, 22 milijonov (3.781.024); Bortolo Beltrame, trgovec, 21 milijonov (3.609.159); Leone Brunner, kmetijski posestnik, 21 milijonov (3.609.159); Bruno Colombin, mdustrijec, 21 milijonov (3.609.159); Bruno Pacor, trgovec, 21 milijonov (3.609.159); Silvia 'Mordo vd. Tripcovich, zasebnica, 20 milijonov (3.437.194); Bruno Alberti, trgovec, 17 milijonov (2.991.688); Angelo Comelli, gradbenik, 16 milijonov (2.749.8351; Bruna Schivuzzi vd. Lodes, trgovka, 15.4 milijona (2.646.717); prof. Mario Carravetta, zdravnik, 15.25 milijona (2.620.937); dr. Antonio Martinolli, brodar, 15 milijonov (2.577.970); Manfredo Metzger, in-dustrijec, 15 milijonov (2.577.970); dr. Giovanni Tomasi, notar, 15 milijonov (2.577.970); Aldo Gian-ni, zastopnik, 14.4 milijona (2 milijona 474.852); Goffredo Iorio, tr-Bovec, 13 milijonov (2.234.240); Luciano Morena, ind-ustrijec, 13 milijonov (2.234.240); Enrico Alberto Sperco, voditelj podjetja, 12.985 milijona (2.616.664); dr. Armando Gianfre, trgovec, 12.5 milijona (2 milijona 148.310); Steno Alberti, trgovec, 12 milijonov (2.050.347); Tristano Colonni, industrijec. 12 milijonov (2.050.347); Rachele Gelb vd. Krof, industrijka, 12 milijonov (2.050.347); Ermanno Lager, trgovec, 12 milijonov (2.050.347); Gino Marovic, pomorski agent, 12 milijonov (2.050.347); dr. Luciano Lo-visato, zdravnik, 12 milijonov (2 milijona 50.347); Matteo Martinol-ji, brodar, 12 milijonov (2 milijona 50.347); Oskar Savarin, trgovec 11.8 milijona (2.016.174); I-talo Bonato, trgovec, 11.6 milijona (1.982.001); Eugenio Cleva, uradnik
11.500.000	(1,951.739; Giuseppe Coni ti, trgovec, 11 milijonov (1. 835.372); Angelica Duma, zasebnica, 11 milijonov (1.835.372); Laura vr. Lolgoj trgovka, 11 milijonov (1.835.372); Carlo Tomsich, 11 milijonov (1 milijon 835.372); Ettore Gennaro, trgovec, 10.800.000 (1.802.001); odv. Beniamino Antonini 10 milijonov (1.589.749). Z enako obdavčljivo vsoto in z enakim davkom kot Anto-hini sledijo; Silvio Bachelli, trgovec; Aldo Cuttin, trgovec; Anacle-to Facchini, trgovec; Ezio Iviani, zlatar; Ugo de Lindegg Segre, trgovec; inž. Italo Soadiglieri, posestnik; dr. Giovanni Storici, zdravnik; Raffaele Zaccaria, trgovec.
Drugi seznam pa vsebuje med drugimi sledeče davkoplačevalce: Goffredo de Manfield, brodar, 28 milijonov (4.840.695); dr. Alberto Melchiori, upokojenec, 17 milijonov (2.921.700); Glorgio Guarnieri, Industrijec, 15 milijoni (2.577.970); Carlo Seriani, gradbenik, 15 milijo nov (2.577.870); Giuliano Gabrieli!, trgovec, 14.200.000 (2.440.479); Franco Zennarl, pravnik, 12.600.000 (2 milijona 165.486); Mario Rinaldi, trgovec, 12 milijonov (2.062.377); Ne-reo Rocco, nogometni trener, 10 milijonov (1.589.749); Tulilo Vittanie-ri, trgovec, 10 milijonov (1.589.749); Giovanni Colic, trgovski prokurator,
9.600.000	(1.526.159); Emma Koch vd. Donauer, predstavnica, 9.500.000 (1.469.443); Llvio Videri, 9.500.000 (1.469.443); Tulilo Leonari, trgovec,
9.200.000	(1.423.040); Primo Rovis,
trgovec, 8.600.000 (1.287.123); Miro-slao Colic, trgovec, 8.600.000 (1 milijon 287.123); Plinio Eccardi, hišni upravnik, 8.100.000 (1.171.688); Jole Viterbo vd. Ferro, zasebnica, 8 milijonov (1.117.125); Fulvio Reis, zdravnik, 7.900.000 (1.103.157); Mario Bi-slani, zdravnik, 7.800.000 (1 milijon 89.193); Lorenzo Caggianelli, uradnik, 7.700.000	(1.075.229); Aiclde
Chiari, trgovec, 7.700.000 (1.075.229); Mary Greenham vd. Cuttin, trgovka, 7.600.000	(1.061.265); Ernesto
Zar, zdravnik, 7.600.000 (1.061.265); Santlna Kert vd Avanzo, trgovka, 7.500 000 (1.009.705); Luciano Serri, trgovec. 7.500.000 (1.009.705); Giuseppe Valente, zdravnik. 7.200.000 (969.375); Giovanni Lorenzo Pross. Zastopnik. 7.100.000 (955.854); Lutgi Rusca, zdravnik. 7.100 000 (955.854); Masslmiliano Windisch - Graetz, Industrijec, 7 milijonov (902.290).
katerih sta se 26-detni Renato Mauro iz Ul. D’Arsella 9 in 28-letni Livio Trampuš iz Ul. dellTndustria 5 ranila najhuje. Prvi se bo moral zdraviti 40 dni zaradi zloma leve podlakti in verjetno tudi stegnenice, drugi pa bo okreval v 20 dneh.
Vespistka trčila v avto
V Ul. Carducci pri Ponte della Fabbra je včeraj popoldne 22-letna Pierina Barnobi iz Ul. D’Azeglio 22 z vespo trčila v avto, ki ga je nasproti privozil 39-letni Celeste Fer-luga iz Doline 163 in začel obračati proti Ul. Tarabocchia. Zaradi trčenja se je poieg Barnobijeve poškodovala tudi 31-letna Elsa Legovich Iz Ul. Giulia 57, ki se je peljala na zadnjem sedežu vespe. Legovi-chevo so sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti od 40 do 50 dni zaradi zlomov desnega komolca in noge. Barnobijeva bo okrevala v 6 dneh.
Motorni čoln treščil v skale pod Devinom
. V skalovje pod devinskim dom se je predvčerajšnjim
gra-
raz-
treščil velik motorni čoln in se nato potopil. V čolnu so bile tri osebe, ki so se na srečo rešile brez telesnih poškodb. Gre za 25-letnega barona Rodolfa De Pari-sija s Trga Libertk 5, 23-letno Elia-no De Vida iz Ul. Trento 11 in 34-letno Loredano Borri Lucchini iz Ul. Valdirivc 26, ki so predvčerajšnjim popoldne pred devinsko obalo križarili na velikem motornem čolnu. Po ostrem hitrem zavoju čolna se je nenadoma pokvarilo krmilo, nakar je čoln z vso naglico zaplul proti skalam in se nekaj trenutkov kasneje raztreščil. Še prej se je dvignil nad valove in sunek je vse tri potnike vrgel v morje. Zenski sta se rešili na drugi čoln, ki je tedaj priplul mimo, Parisi pa je zaplaval do razbitin, da bi rešil svoje stvari. Nekaj časa potem so na svojem čolnu pripluli agenti s komisariata v Devinu, ki so pomagali Parisiju pri reševanju, preden se je razbiti čoln potopil štiri metre globoko.
Prispevajte :sa
DIJAŠKO MATilCOI
tunina i m umili mi n n 111111111111111111111111111111111111111111 m n n im iiiii im m n mi m im n m h 1111111111111111111111
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Za nedoločen čas odložena razprava proti dr. Moreni
Tričlanska komisija izvedencev bo proučila zapleten primer tragične smrti pacienta zaradi anestezije
Gorišto-beneški dnevnik
S SEJE UPRAVNEGA SVETA EPT
Deželna uprava obljubila prispevek 20 milijonov za novi sedež ustanove
Lani je imel svet 5 in izvršni odbor 15 sej, na katerih so odobrili številne ukrepe za razvoj turizma
Upravni svet pokrajinske turi- ( če bo predsednika EPT in uprav-
ma zdrav, ko se je podvrgel operaciji. Prav zaradi tega je dr. Morena uporabil omenjeno anestezijsko sredstvo v predpisani dozi.
Sodišče se Je nato umaknilo v sejno dvorano. Po polurnem raz-
Na kazenskem sodišču se je včeraj zjutraj nadaljevala sodna razprava proti zdravniku anestezistu dr. Lticlanu Moreni, ‘ki 'je obtožen, da je zaradi malomarnosti in uporabe neprimernega anastezijskega sredstva zakrivil smrt pacienta Go-liarda Frisorlja. Kot smo poročali, je javni tožilec za obtoženca zahteval eno leto zapora z oprostitvijo kazni. Na petkovi razpravi sta govorila branilca obtoženega Morene, včeraj pa sta ponovno povzela besedo zastopnika zasebne stranke odvetnika Amigoni in Poillucci, ki sta polemizirala z odvetnikoma obrambe ter ponovno poudarila, da bi bil moral dr. Morena upoštevati pred-operacijske izvide in se v skladu s tem ravnati pri rabi anestezijskega sredstva. Odvetnik Poillucci pa je ponovno poudaril svojo tezo o malomarnosti obtoženca, ki je pacienta takoj po operaciji prepustil nekva lificiranemu bolničarskemu osebju.
Nato sta ponovno nastopna odvetnika obrambe Cuccagna in Tamaro in trdila nedolžnost svojega varovanca, ki da je ravnal povsem pravilno, ker da je bil Frisori popolno-
imi«iimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii»iHiiji»miiiiiiHiuiiiHHiMiiii»fiiiii»»»miiiMHiiiiiM»iiiiiiiitiiiiiiimtiiiiii»iu*iii»«mii
stične ustanove (EPT) je imel pred dnevi svojo 100. sejo, na kateri so svetovalci obravnavali 15. točk, ki so bile na dnevnem redu. Potem ko so imenovali za upravnika kam. pinga v Panzanu Angela Cavacci-ja in se izrekli o dovoljenju za k; -nping «Ai pioppi« v Gradežu, so svetovalci poslušali poročilo, ki ga je dal predsednik EPT o delovanju ustanove v preteklem letu 1965.
Odobrili so nadalje vrsto ukrepov v korist uslužbencev ustanove, od katerih so trije iz začasnega staleža prešli med stalne nameščence. Prav tako. so bile na dnevnem redu nekatere spremembe v proračunu za tekoče leto ter določitev nagrade predsedniku za njegovo delo v 1965. Na koncu so proučili prošnji Pro loco iz Gorice in Krmina za vpis v državno zvezo te kategorije.
Iz poročila predsednika Peternela, o katerem bomo podrobneje poročali enkrat pozneje, naj navedemo, da je imel lani upravni svet 5 sej, od katerih je bila zadnja dne 11. decembra. Na njih so obravnavali organizacijo pokrajinskega turizma, zadevno propagando, koordinacijo in finansiranje raznih kulturno turističnih prireditev, turistične pobude in ukrepi v korist turistične ekonomije, turistične ceste, prevozi in druge za turizem važne naprave; dalje so obravnavali o gostinskih obratih,
pravljanju je predsednik dr. Rossi njihovi zmogljivosti in o izboljša-odložil razpravo za nedoločen čas. nju uslug, ter končno o položaju Ta ukrep so sodniki utemeljili z raz- uslužbencev EPT in ukrepih v nji-
logom, da iz poteka sodne razpra- -	■ ■	-.........
ve ni bilo mogoče povzeti dovolj tehtnih elementov, na podlagi katerih, bi bilo mogoče izreči obsodbo. Prav zaradi tega je sodišče odredilo imenovanje tričlanske komisije izvedencev, ki bodo ponovno preučili ta zapleten primer z zdravniškega, farmakološkega in juridič nega stališča.
Ko je sinoči 12-letni dijak Gould Števen iz Ul. Bonomea 111, blizu doma prečkal cesto, ga je z avtom TS 83662 podrla 29-letna Nora Gionni iz Ul. Santi 5. Pri RfiSreči si je fant verjetno zlomil desno piščal in se bo moral v bolnišnici zdraviti mesec dni.
ne organe te ustanove imenovala deželna uprava.
Kar se gradnje novega sedeža EPT tiče je ustanova zaprosila za prispevek deželne vlade v ta namen ln prejela je tudi že zagotovilo, da bo dežela nakazala v ta namen 20 milijonov lir na osnovi načrta, ki je bil predložen. Ker pa trgovinska zbornica še ni pristala na odstop zemljišča pri svojem sedežu, na katerega se nanaša o-menjeni načrt in se bodo verjetno pogajanja o zadevi še precej zavlekla, je bilo sklenjeno, da bodo začasno uredili nove prostore EPT v eni izmed novih stavb, ki so sedaj v gradnji v mestu. V ta namen se je predsedstvo obrnilo do gradbenih podjetij Caselgrandi
(palača v Ul. Roma), Sgubin (v Ul. IX. agosto) in Donati (v Ul. XXIV. maggio). Poleg deželnega prispevka bodo za novi sedež najeli tudi posojilo pri nekem krajevnem denarnem zavodu.
Drevi v Gorici občinska seja
Drevi ob 21. uri se v Gorici sestane občinski svet, ki bo nadaljeval z obravnavo preostalih točk dnevnega reda, predvsem pa nekaterih važnih vprašanj, ki zadevajo naše mesto, in sicer proračun za leto 1966, splošni regulacijski načrt, industrijsko cono in perspektive podjetja IRI-SAFOG.
SMRTNA NESREČA V FARRI
Otrok stekel čez cesto naravnost pred avtomobil
K sebi ga je poklical znanec, da bi mu ponudil bresKve
Zaradi neprevidnega prečkanja . radov, pristojnih za proučevanje ceste je v nedeljo zvečer izgubil j vprašanj cestnega prometa. Poleg življenje v prometni nesreči 8-let-1 kvestorja dr. Guirta so bili pri-ni Renato Bressan iz Farre. Po- šotni predstavniki največjih občin-vozil ga je avtomobilist 32-letni I skih uprav naše pokrajine in ura-Ferruccio Tiberio iz Aiella (Videm), ki se je z renaultom peljal
iz Gradiške domov Na začetku vasi mu je povsem nepričakovano prečkal cesto deček, ki ga je Tiberio podrl. Giorgio Ciubei, ki se je pripeljal mimo, ga je odpeljal v boln:čnico, kjer je otrok umrl zaradi prebitja lobanje in pretresa možganov. Njegov oče je povedal, da je na nasprotni strani ceste znanec poklical Renata k sebi, da bi mu dal breskve.
Sestanek pristojnih uradov o prometni varnosti
Vice prefekt dr. Vincenzo Palisi
je vodil sestanek predstavnikov u-
,1111,■Mil,   ........................n,  .......n,,.,,,,,,,,,,,,,,,,,.umil......Hlinil,II,.........................
dov, ki se ukvarjajo s prometom.
Zaradi naraščajočega prometa se tudi v naših krajih pojavljajo dogodki, ki spravljajo v nevarnost osebno varnost in zdravje. Zavoljo tega so mnenja, da se mora okrepiti prometna vzgoja zlasti med mladino. Podvzeli bodo u-krepe za preprečitev ropota motociklov. Seznanili so se s prometnimi težavami, ki izhajajo iz pomanjkanja cestnih znakov, razsvetljave, uresničenja javnih del ter ugotovili pomemben prispevek prometne policije, mestnih stražnikov in policijskih agentov pri preprečevanju prometnih nesreč, ki naši pokrajini niso številne. Sestanek je zaključil dr. Palisi željo, da bi se prizadeti uradi pogosteje pogovarjali o prometnih težavah in jih preprečevali.
GORIŠKO OKROŽNO SODISCE
«
Prijatelj iz Turina odklonil prodajo Munarinove zlatnine
Zastopnik civilne stranke je vztrajal pri krivdi obtožencev in zahteval zanje kazen ter 970.000 lir odškodnine - V četrtek nadaljevanje razprave
hovo korist. V celoti je svet napravil 28 sklepov, ki jih je potem izvedel izvršni odbor in pa pred sedstvo.
Izvršni odbor je imel 15 sej in prevzel 167 ukrepov, predsedstvo pa je Izvedlo 126 formalnih ukrepov.
V teku lanskega leta so bile izvedene v sestavu upravnega sveta nekatere spremembe, zaradi zamenjave zastopnikov občinske uprave iz Gorice in pokrajinske uprave. Predsednik Peternel je postal član deželnega odbora za turizem. V zvezi z izvedbo deželnega statuta je prišlo do sprememb tudi pri imenovanju vodstva EPT. V bodo-
Pred goriškim okrožnim sodi- PSI. Posebno so proučili pobude, ščem, ki mu predseduje dr. Ceni- j ki naj jih sprejmejo v Ronkah, si, državni tožilec pa je dr. Baiti, je bilo včeraj popoldne nadalje-
•v/L lil J »
itmiimiiiii
iiitimtiitiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VESTI IZ BENEŠKE SLOVENIJE
Ulična razsvetljava in turistične ceste dva pereča problema za tipansko občino
Dokler ne bodo rešena ta in še druga vprašanja za udob. nejše življenje, bo emigracija še vedno množičen pojav
Prometne nesreče na miljskih cestah
Na cesti med Sv. Rokom in Miljami se je v nedeljo pripetila cela vrsta prometnih nesreč. Najhuje se Je poškodoval 40-letni delavec Luigi Viani, ki stanuje v hotelu Vlttoria v Miljah. Ko se Je Po omenjeni cesti peljal na sku-terju, je iz neznanih razlogov iz-Rubil nadzorstvo nad vozilom ln se Prevrnil. Pri tem se je hudo pobil Po glavi. Ponesrečenca so v bolnišnici sprejeli na zdravljenje s pri-državno prognozo.
Na istem kraju je prišlo tudi do trčenja treh skuterjev. Pri nesreči se je ranilo pet oseb, od
Prejšnje dni je razpravljal občinski svet v Tipani o celi vrsti problemov, ki se tičejo lažjega in vsaj nekoliko udobnejšega življenja v tej tipično gorski občini. Glavne vasi so razmetane daleč okoli ob vznožju Breškega Jalovca med izvirom Nadiže in Krnahte, ter ležijo okoli 600 metrov visoko. Daleč narazen ležita Viskorša in Pros-nid in bi morali speljati v ta dva kraja turistične ceste, kakor to predvideva deželni zakon, ker gre za res lepe visokogorske kraje.
Na seji so nadalje razpravljali, da bi dobile vse glavne vasi še električno javno razsvetljavo po ulicah. Največja je Viskorša, nato Prosnid, zatem Platišče in končno Brezje in Krnahta. Tipana je sedež občine, obstaja pa iz treh krajev: Tipane, Gornjega konca in Kosa, ki vsi trije štejejo okoli 580 ljudi v vseh teh vaseh bi morala biti električna ulična razsvetljava. V Tipani bodo povrhu še povečali in polepšali občinsko poslopje. Končno so tudi potrdili načrte za popravilo občinske ceste Na Lidini — Za Solarje. Stroške za vsa ta odobrena dela bo v glavni meri plačala država, za turistični cesti dežela v smislu deželnega zakona o turizmu in še nekaj malega bo dodala občina sama, ki Ima pač takšne proračune. da komaj plača administracijo in kako malo popravilo šol in drugih zgradb, ki spadajo v občinsko kompetenco. Na seji so posebno poudarjali potrebo, da zgradijo in modernizirajo cestno povezavo med obema sosednima občinama — Tipano in Brdom ter da bi bili zvezani tudi obe prekrasni soteski Tera in Krnahte, kar bi koristilo obema za povečanje turizma: V Brdu bi predvsem privlačile speleološke zanimivosti, v Tipani pa turistična cesta pod grebenom Breškega Jalovca.
Niso pa mogli občinski svetniki rešiti vprašanja samega izgleda in obstoja vasi, ki napravijo na človeka, zlasti Prosnid in Platišče, zelo žalosten vtis s svojimi na pol razpadajočimi hišami. Ko pa začno Jesenski neskončni, deževni dnevi, pa se prično vrstiti usad za usadom na teh dolgih in strmih gorskih cestah, vsekanih v strma
KIKIO .IHIS. PROSEK
predvaja danes, 28. t. m. ob 19.30 Ctnemascope barvni film:
L'ULMA N0TTE A VVALOCK
(POSLEDNJA NOČ V WALOCKU)
Igrajo; Richard Wldmark, Henry Fonda in Anthony Qulnn.
pobočja. Emigranti nimajo prav nobenega veselja vlagati težko zaslužene švicarske franke ali pa nemške marke v svoje stare trhle hiše. Dokler ne bodo v teh krajih rešili vprašanja emigracije v tem smislu, da bi priskrbeli ljudem delo doma, bodo svetile nove električne žarnice na cestah na pol praznim vasem, a ljudem bodo ko. ristile nove turistične ceste le v toliko, da bodo varno vozili po njih avtobusi do novih jesenskih nalivov in usadov. Priznati je treba pa, da ti problemi presegajo možnosti občinske avtonomije in beraških občinskih proračunov. Do sedaj so bili ti kraji sramotno zapostavljeni, Tipana se je za silo držala, ker je bil tod občinski urad, pa karabinjerji in zato malo več življenja. Prosnid, Platišče, Brezje, Krnahta, Debeliši in še bolj samotne hiše, raztresene po bregovih, so pa živele takšno žalostno življenje, da se ni čuditi, da so ljudje bežali v emigracijo. Naj bi bila električna luč na novih turističnih cestah vsaj neke vrste zagotovilo, da bo postopoma šlo na boljše.
VODNI REZERVOAR ZA PODSREDNJE IN POPRAVILO
AMBULANTE V SREDNJEM
V občini Srednje so razpravljali na občinski seji o tem, da bi s pomočjo dežele zgradili vodni zbiralnik za vas Podsrednje, ki nima dobre pitne vode in sl morajo ljudje pomagati le s preprostimi hišnimi rezervoarji za deževnico.
Sklenili so tudi, da nekoliko popravijo in bolje opremijo bolniško ambulanto, ki Je nujno potrebna v primeru kakšnih nesreč ali pa pri pregledih, ko skupni občinski zdravnik pregleduje bolne ljudi, zlasti pa otroke, županu so določili 13.000 lir mesečne odškodnine za njegovo župansko delo. V skupno občinsko konzorcijsko tajništvo so izbrali dva občinska svetovalca: Antona Simončiča in Petra Marseua. Nato so odobrili še razne druge administrativne sklepe, ki so dostikrat čisto formalnega značaja Tako so npr. odobrili neke vrste pravilnik za delovanje edinega brivca v občini in potrdili kot ponavadi obračune za zadnji dve leti.
PROMETNA NESREČA
Opekarski delavec 44-letni Orlando Velišček iz Kodermacov v pra-potnlški občini, se Je vozil z motornim kolesom po Furlaniji, pa ga le na pokrajinski cesti blizu Grupigna-na povozil z avtomobilom Danilo De Vedove iz Premarlacca. Velišček sl je pri tem zlomil levo ključnico ln se bo moral zdraviti nekaj tednov.
POGON NA ŠČETIN ARJE
Na hribu Planjavi blizu romarske cerkve Stara gora se držijo v goščavi {rede divjih prašičev. Kljub
temu, da v poletnem času niso ravno ugodni pogoji za pogone nanje, je pokrajinska uprava dovolila 15 članom praprotniškega lovskega rezervata, da na svojo odgovornost uprizorijo na prašiče pogon. Kmetje iz sosednjih občin, zlasti sveto-lenarske in srednjarske občine, bo. do samo veseli, ako se število šče-tinarjev na njihovih njivah koruze in krompirja zmanjša.
a. r.
Urnik trgovin za praznik v sredo
Pokrajinska zveza trgovcev za Goriško sporoča prizadetim, da bodo za praznik sv. Petra in Pavla v sredo 29. tm. trgovine na Goriškem obratovale po naslednjem urniku:
v torek 28. tm.: vse trgovine lahko podaljšajo urnik zvečer do 20. ure; mesnice bodo odprte sa mo dopoldne.
v sredo 29. tm. na praznik sv. Petra in Pavla; trgovine bodo ves dan zaprte z izjemo mesnic, ki bodo poslovale od 6.30 do 11. ure, trgovine z zelenjavo in sadjem bodo odprte od 8. do 12. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure, pekarne
Poletni urnik v Dijaškem domu
Uprava Slovenskega dijaškega doma v Gorici, na Svetogorski cesti, sporoča, da bo od 1. julija dalje v poletnih mesecih poslovala vsak delavnik od 10 do 12. ure.
Trčenje v Tržiču
Okoli polnoči se je 24-letni Eugenio Trapani iz Tržiča, Ul. Carli 6 zaletel pred križiščem z železnico v Ul. Roma v ustavljeni avtomobil. Odppljali so ga v bolnišnico v Tržič, kjer so ga pridržali na zdravljenju za 20 dni zaradi udarca v glavo in drugih poškodb. Trapani ni videl avtomobila pred seboj, ustavljenega pred spuščeno zapornico na železniškem prelazu.
vanje razprave v zadevi Giam-paola Lo Prestija in soobtožencev.
Kot prvo pričo je predsednik zaslišal 31-letnega gradbenega podjetnika Adriana Romoletta iz Turina. Ta je potrdil svoje izjave, ki jih je dal v zadevi svojih odnosov -z Munarinom in Zanghirel-lo pri policiji. Iz teh izjav izhaja, da sta se z Munarinom poznala že iz otroških let, pozneje pa sta izgubila stike med seboj in ko je Romoletto služil vojaški rok, niti ni vedel, da Munarin živi in dela v Got?il. To je zvedel šele pozneje od Zanghirelle, ki ga je iskal na domu ter naročil, naj ga obišče v vojašnici, zaradi važnih no-I vic. V resnici ga je iskal tam in potem sta odšla v bar «S. Lorenzo* tam v bližini, kjer mu je posredoval Zanghirella novice o Mu-narinu in njegovo ponudbo, naj bi prevzel prodajo zlatih predmetov, ki mu jih bo poslal Munarin. Priča je ponudbo odklonil in tudi zanikal, da bi bilo kdaj govora med njimi o prodaji avtomobilov i ali pisalnih strojev. Po omenjenem ni imel drugih sestankov niti z Zanghirello niti z Munarinom.
Sledilo je zaslišanje karabinjerskega marešala Piacentinija, ki je predložil predsedniku izpis čekov-nega -računa pri Cassa di Rispar-mio v Gorici na ime Maria Baisa za obdobje december 1964-januar 1965. Zastopnik civilne stranke odv. Pedroni je s tem v zvezi u-gotovil, da je podpis osebe, ki je prejela plačilo, na treh čekih ne-čif •. Gre za ček od 3. 12. 1964 za 60.000 lir. od 1. 1. 65 za 25.000 in za ček od 20. 1. 65 za 23.580 lir. Da bi ugotovili ta nedostatek je sodišče odredilo zaplembo o-menjenih čekov ter poverilo Pia-centiniju nalogo, da takoj uredi to zadevo na omenjeni banki. V ta namen je ob 17.45 prekinilo razpravo za tri četrt tire.
Pj odmoru je sodišče zavrnilo predlog odv Devetaga, da bi si ogledali skladišče Gandolfija, kjer so kradli sir. Po prečitanju kazenskih list obtožencev, kjer ima Lo Presti že štiri obsodbe, je dal predsednik sodišča besedo zastopniku civilne stranke odv. Petro-niu.
Ta je v daljšem govoru razčlenil posamezne elemente obtožbe glede tatvine sira in prišel do zaključka, da je bilo najmanj šest tatvin in prodaj Gandolfijevega sira. Prikazal je odgovornost glavnega krivca Lo Prestija in njegovih pomočnikov Kovačiča, Busat-te in Munarina.
Precej časa se je zadržal pri Bajsu, za katerega je trdil, da je kupil večkrat sir in da je vedel za njegov izvor. S tem v zvezi je navedel nekatere izjave obtožencev samih in zahteval naj ga sodišče spozna za krivega, da je vede kupoval ukradeno blago. Podobno, čeprav v bolj mili obliki, se je izrekel tudi glede gostilničarke Licoppi, ki je tudi kupovala sir. Zaključil je z ugotovitvijo, da so vsi, ki jih je navedel, krivi tatvine ali nakupa ukradenega blaga. Predložil je tudi zahtevo po odškodnini za Gandolfija v znesku 79.000 lir, potem ko je ta že prejel 30.000 lir na ta račun neposredno od nekaterih obtožencev.
Nekaj po 20. uri je sodišče prekinilo sejo, ki se bo nadaljevala
kjer bodo novembra volitve po proporčnem sistemu. PSIUP bo zanje predstavil avtonomno listo. Cez mesec dni bodo sklicali skupščino, na kateri bodo pregledali opravljeno delo v skupni borbi proti levemu centru in združitvi, kar naj dovede do kvalificiranega predstavništva stranke v tej krajevni ustanovi.
Na povabilo PSI v Tržiču
Giacomettijevo predavanje o deželnih načrtih
Podpredsednik dežele dr. Giaco-metti je v nedeljo govoril v Tržiču na sestankUi.Jrr&jevne sekcije PSI o politiki deželne vlade. Prikazal je ukrepe nove ustanove, da se okrepijo podjetja z državna udeležbo v Tržiču in Trstu, kar naj zagotovi večjo delavsko zaposlenost. Obravnaval je nadalje vprašanja zdravstva, obrtništva, turizma itd.
Omenil je nadalje izdelavo deželnega urbanističnega načrta, ki predvideva programsko načrtovanje za posamezna območja. Nova finančna družba pa bo skrbela za organičen gospodarski napredek. Vsi tile ukrepi dokazujejo neob-hodno potrebnost deželne ustanove pri razvoju teh krajev.
Trgovinska zbornica sporoča, da bodo s 1. julijem zapadli 5-litrski boni sinje barve in 10-litrski boni vijoličaste barve; zamenjali jih bodo 5-litrski boni zelene in 10-litrski boni oranžne barve. Vsi boni izgubijo veljavo 1. avgusta.
Vrhovci so si ogledali Kulturni dom v Trstu
Prosvetno društvo »Danica* z Vrha je preteklo nedeljo organiziralo avtobusni izlet v Trst, da bi si vaščani ogledali predstavo znane ljudske igre »Miklova Zala*. Izleta se je udeležilo kar 40 vaščanov, ki so bili s predstavo in z izletom zelo zadovoljni.
Ob tej priliki so si ogledali tudi Kulturni dom v Trstu, ki je zanje novost, saj še niso bili na predstavah v Trstu, odkar je ta odprt Mogočna moderna stavba je napravila na vse globok in prijeten vtis.
Spotoma so se na povratku u-stavili malo v Jamljah in zvečer so se z najlepčimi vtisi vrnili domov. Omenimo naj še, da se jim je na izletu pridružilo tudi več udeležencev iz Gorice in okolice.
Bencinski boni
Dve nesreči pri delu
Včeraj ob 10.30 so z avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 57-letnega Ceni-sija Barila iz Raštela št. 10, ki se je ponesrečil na delu v SAFOG. Pridržali s oga na zdravljenju za 10 dni zaradi pretresa možgan Barile	se je	ponesrečil	pri delu
okrog 8.30 v strojnem oddelku tovarne, kjer je imel opravka s popravilom pod	nekim	strojem, pa
je po	nesreči	udaril	z	glavo ob
železo.
Ob 17.30 pa so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v petih dneh 16-letnemu trgovskemu vajencu	Mariju	Cibicu	iz	Števerja-
na, Uklanci 1. Okrog 17. ure je s kolesom peljal nakupljeno blago v hišo št. 110 v Ul. D’Aosta. Ko je šel mimo nekega tovornjaka, je šofer odprl vrata, ki so ga zadela v glavo in ga ranila na desnem sencu. Tovornjak fiat 643 CN 104416 je last podjetja Baloc-co iz Fossana.
Park na županstvu odprt za občinstvo
Občinska uprava iz Gorice bo s 1. julijem odprla za občinstvo svoj park. V njem bodo imeli obiskovalci na voljo nekatere dnevnike in tednike. Park bo odprt vsak delovnik od 9. do 12.30 in od 16. do 19.30.
Gorica
VERDI. 16.30: »Tutti insleme appas-sionatamentes. Julie Andrews; v kinemaskopu in barvah. Oskar za leto 1965, zadnja ob 22.. uri.
CORSO. 17.00: «New York chiama 11 dragoi). R. Dan ton in M. Lee; ameriški film v barvah.
MODERNISSIMO. 16 —22.30: «1 bu-canierh). Yul Brynner In Charlton Heston; ameriški barvni film.
VITTORIA. 17.00; «11 cacciatore di Indiani«. Kirk Douglas in Diana Douglas; ameriški barvni film v kinemaskopu, zadnja ob 21.30.
CENTRALE. 17.30: «L'avventuriero della Tortuga«. Guy Madison in Inge Schoner; Italijanski barvni film.
Tržič
AZZURRO. 18.-22.: «Mata Hari — agente segreto H 21». Jean Mon-reau, Jean Luls Trlntingnan.
EXCELSIOR. 17.30—22.: ((Fantoma* minaccla 11 mondo». Jean Marais, Milena Demongeot; v kinemaskopu in barvah.
PRINCIPE. 18,—22.: «Stato d’allar-me». Richard Widmark in Sidney Poiter.
K on ko
RIO. 19.30—22.30:. «11 guerrlero*. Charlton Heston; v kinemaskopu ln barvah.
EXCEL8IOR. 19.30—22.30: «Amore in 4 dimensioni». Silvia Koscina.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja dnevna temperatura 28 stopinj ob 14.10, najnižja 13,6 stopinje ob 5,10; dežja je padlo ponoči 5,4 mm; povprečne vlage 60 odst.
............................m,mnmi,,,iim,um,nnii,,„m,mhiihihii,111,111,111,1,1,um,m,i,i„,i„„„m,i,i,iii„,i,i„,i,m...
Sovodenjci so zgradili betonsko ploščo
• Na protokolnem uradu v Gorici so za 20 dni na vpogled občinstvu spremenjeni seznami občinskih davkov za leti 1965 in 1966 med uradnimi urami od 9. do 12. ure.
v četrtek 30. tm. ob 10- uri govorom državnega tožilca.
Skupščina PSIUP v Ronkah
Na sekcijski skupščini PSIUP v Ronkah so ob prisotnosti namestnika pokrajinskega tajnika Rinal-dija Rizzija, ki je poročal o politiki in delu stranke, so prisotni proučili nekatera važna vprašanja kot na primer volilne izide od 13. Junija in združitev med PSDI in
Tudi sovodenjsko prosvetno -športno društvo si je zgradilo svojo cementno ploščo, ki bo služila rekreacijskim namenom. Plošča meri okoli 250 kv. m ter leži na vzhodni strani nogometnega igrišča. Zgradili so jo pravzaprav v enem dopoldnevu. V nedeljo navsezgodaj so se zbrali možje in mladeniči iz vasi na igrišču, kjer je že bil zbran ves gradbeni material. Imeli so tudi dva motoma mešalca za beton, cement in pesek. Nekako ob 5. uri zjutraj so stroja pognali in sta brenčala tja
do opoldne, ko so pridne roke vgradile med deske nekaj desetin kubikov betona. Vsi so delali z neverjetno požrtvovalnostjo, kot bi delali zase. Vsak je imel svoje od-kazano delo. Jože češčut je dovažal cement, Tomšič je liveliral beton, ki so ga dovažali s samokolnicami, Pelicon je skupno z drugimi polnil mešalec s peskom. Od časa do časa so se odžejali s pijačo, ki so jo imeli pod grmom. Ko je sonce obšlo polovico nebesnega svoda, so prostovoljni delavci ploščo zabetonirali.
Poslej ne bodo imeli več težav z najemanjem «brjarjev», ki stanejo težke denarce in jih ni kar tako odšteti, zlasti kadar je vreme ponagajalo in skrčilo zaslužek. Betonska plošča pa bo služila tudi športni dejavnosti, ki je bila med sovodenjsko mladino vedno priljubljena.
Prav gotovo si podjetni Sovodenjci zaslužijo pohvalo za opravljeno delo, ki predstavlja uvod v poletne zabavne prireditve. Razpo-teni in utrujeni so se postavili v skupino za spominsko fotografijo.
BOKS
V	PONEDELJEK 4. JULIJA
V Ankaranu dvoboj Ljubljana -Budimpešta
V	ponedeljek 4. julija bo ob 20. uri pred hotelom Adria v Ankaranu zanimiv boksarski dvoboj med elani budimpeštanskega kluba Ujpest Dosza in reprezentanco Ljubljane.
Prireditev organizirata v počastitev dneva borca MTZ Koper in Hotel Adria Ankaran.
ČETVEROBOJ V DESETEROBOJU
Francozi ekipno in med posamezniki
Poserina tretji, Vravnik peti
MERAN, 27. — Francozi so osvojili prvo mesto v četveroboju v deseteroboju Italija - Francija . Romunija Jugoslavija. Najboljši med posamezniki je bil Francoz Castang, medtem ko je Italijan Poserina zasedel tretje mesto. Od
NOGOMET
Jugoslovanov pa se je moral Vravnik zadovoljiti s petim mestom. Izidi drugega dne so naslednji:
iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMminiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiB
NEDELJSKA PRIJATELJSKA TEKMA V BOLJUNCU
Nogometaši Zarje premagali Repen 7:2
V nedeljo zjuttraj je bila na nogometnem igrišču v Boljuncu prijateljska nogometna tekma med enajstericama Zarje in Repna. Zarja je bila v premoči že od začetka igre.
V prvi minuti igre je Križman-
čič L. povedel Zarjo v vodstvo. Čeprav se je Repen večkrat pojavil pred vrati Zarje, je bazovska obramba uspešno branila svoja vra. ta Zarja je začela po 5. minuti napadati z Marcem in Križmanči-čem, ki sta večkrat ogrožala re-penskega vratarja. V 20. minuti je na podaljšek Križmančiča uspelo Ifažmu S., da je za Zarjo podvojil rezultat. Takoj po tem golu je Re
pen ostro odgovoril in v 17. minuti Postavi:
Cuk je zgrešil. Tudi v 28. minuti je hil Cuk sam pred vrati, toda akcijo je ponovno zgrešil. Sele v 32. minuti je Baldasin streljal v vrata in vratarja prevaril. V 35. minuti je bil na podajo Križman-čin S., Križmančič L zopet uspešen za bazovsko ekipo. Ražmu S. je pred koncem uspelo še enkrat zadeti cilj in je tako zagotovil Zarji visoko zmago.
je tudi Škabar M. na podaljšek Škabarja A. prevaril mladega vratarja Babudra. Po tem rezultatu je igra potekala v glavnem na sredini igrišča. V 29. minuti pa se je ves Repen pognal v napad in s Škabarjem M. izenačil rezultat.
Takoj po golu je 2arja napadala s tehnično bolje pripravljenim Marcem, Žagarjem in Baldasinom. Marc je v 31. minuti streljal, toda vratar Repna je žogo ustavil. Ker je Repen vztrajal v napadu, so imeli bazovski branilci z dobrim Križmančičem V. precej dela. V 37. minuti pa je Križmančič L. spet povedel Zarjo v vodstvo. Tri minute kasneje je Marc podal iz kota Križmančiču L., ki je ponovno pretresel repensko mrežo. Tako se je zaključil prvi polčas.
Drugi polčas se je začel z Zarjo v napadu. Tudi Repen se je v nekaterih prilikah pokazal za nevarnega, toda bazovska obramba se ni pustila prevariti. V 11. minuti je žagar streljal v vrata, toda vratar je žogo ustavil. Tudi Repenči niso klonili napadu Zarje in Hrovatič, ki je bil najboljši igralec Repna, je skušal, sicer brez uspe ha, prevariti budnega Babudra. Repen je ponovil napad z Rauber-jem, toda mladi Križmančič S., ki je bil eden najboljših branilcev, je prekrižal račune. V 19. minuti je imela Zarja možnost gola, toda
Zarja:	Marjan Rauber, Stojan
Metlika, Stojan Križmančič, Gabrijel Baldasin, Vojko Križmančič, Rihard Renčel, Stojan Ražem, Marijan Žagar, Bogdan Cuk, Lucijan Križmančič, Rudolf Marc.
Repen: Bruno Guštin, Edo Škabar, Alojz Škabar, Egon Škrk, Brannko Rauber, Edi Gonizel, Vojko Škabar, Milan Škabar, Srečko Živec, Branko Hrovatič.
RADIVOJ CAC
100 m ovire
1.	Sar (It.) 14”4
2.	Sokol (Rom.) 15”2
3.	Palaro (It.) 15”2
4.	Celles (Fr.) 15”3
5.	Vravnik (Jug.) 15”5. Disk
1.	Vilič (Jug.) 46,91 m
2.	Castang (Fr.) 46,70 m
3.	Poserina (It.) 46,34 m
4.	Sokol (Rom.) 46,07 m
5.	Doisneau (Fr.) 45,70 m Skok s palico
1.	Sar (It.) 4 m
2.	Castang (Fr.) 4 m
3.	Vravnik (Jug.) 3,80 m Kop,je
1.	Piccolo (It.) 58,74 m
2.	Sar (It.) 55,32 m
3.	Sokol (Rom.) 53,64 m
4.	Castang (Fr.) 53,24 m
5.	Poserina (It.) 52,97 m 1500 in
1.	Hodoš (Rom.) 4’31”5
2.	Palaro (It.) 4’35”1
3.	Poserina (It.) 4’35”2
4.	Castang (Fr.) 4”37”4
5.	Vravnik (Jug.) 4’40”2
KONČNA LESTVICA
1.	Castang (Fr ) 7184 točk
2.	Sokol (Rom.) 7048
3.	Poserina (It.) 6872
4.	Sar (It.) 6608
5.	Vravnik (Jug.) 6602
6.	Celles (Fr.) 6539
7.	Doisneau (Fr.) 6503
8.	Piccolo (It.) 6459
9.	Sepci (Rom.) 6350
10. Muresan (Rom.) 6315 EKIPNA LESTVICA
1.	Francija 42,5 točk
2.	Italija 37
3.	Romunija 35,5
4.	Jugoslavija 20
1.	— 1. Vacuna
2. Iluara
2.	— 1. Flora
2. Mara Galante
3.	— 1. Rugby
2. Gardaba
4.	— 1. Dar Marada
2. Ateris
5.	— 1. Pionier
2. Arabo
6.	— 1. Oltraggio
2. Salimar KVOTE
12 — 13.966.909 lir 11 —	436.465	*
10 —	23.753	»
2
1
2
2
2
X
1
2
2
2
1
X
lllllliiiiiiiliiiiiiliiiiiiilllliimiiliimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiimiMiiiuiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA MITINGU PRIJATELJSTVA
Dionisi zgrešil novo rekordno znamko
SIENA, 27. — Nekoliko boljši rezultati v drugem dnevu mitinga prijateljstva, ki je privabil v Sieno precej atletov. Malo je manjkalo, da ni tik piwd zaključkom tekmovanja Italijan Dionisi postavil
nov italijanski rekord v skoku s---------------------------
palico. Atlet je dal postaviti let-
MALMOE, 27. — Današnja prijateljska nogometna tekma švedska-Jugoslavija se je končala neodločeno 1:1. Prvi polčas se je zaključil v 1:0 v korist Švedov.
* * *
KRAGUJEVAC, 27.	— Jugoslo-
vanski amaterski nogometaši so v prvi tekmi za amaterski pokal narodov premagali v nedeljo v Kragujevcu turško reprezentanco z 1:0. Gol je dosegel v 63’ igre Paunov-ski.
* * *
MUENCHEN, 27. — Nogometnemu klubu Bayern so ponudili 300 milijonov lir za nakup reprezentančnega krilca Franza Becken-bauerja Muenchenski časopis «A-bend Zeitung« je napisal, da je ta ponudba prišla s strani glavnega tajnika Milana Luigija Passalac-que, ki je prispel s tolmačem v Muenchen in se o zadevi razgo-varjal s predsednikom Bayerna. Beckenbauer je vezan na nemški klub do leta 1967.
V 6. IN 7. ETAPI TOURA DE FRANCE
V nedeljo v Angersu Sels včeraj pa Van Vlierberghe
Nemec Rudi Altig še vedno leader dirke
ROYAN, 27. — Po nedeljski zmagi Belgijca Selsa v Angersu, so belgijske barve tudi danes praznovale etapni uspeh. Tokrat je prvi privozil skozi cilj Van Vlierberghe. Današnja etapa, tako trdijo izvedenci je bila predolga, da bi pod- ■-------------:—~r .	..	... , „
' ma ne izrabi priložnosti niti ko
mora, kot se je danes pripetilo
žigala kolesarje v borbi. Vse kaže, ma
da se tudi na Touru nekaj spreminja, ker so v preteklosti prav dolge tape prinašale največ presenečenja in so povzročale pravcato revolucijo v splošni lestvici. Do danes so skoraj vsi udeleženci prišli skupno na cilj, do česar je prišlo verjetno zaradi razmeroma hladnega vremena. Zaradi tega glavnina že v kali zatre vsak poskus bega in se ne zdrami oziro-
iiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiimimiii
MEDNARODNI NOGOMET
vico v višino 5 m in izvedel izreden zalet, odriv in tudi skok. Zal pa se je z roko dotaknil letvice in rekorda, tudi v naslednjih poskusih ni bilo.
Izidi drugega dneva mitinga prijateljstva so naslednji:
80 m ovire ženske
1.	Lubej (Jug.) 11"2
2.	Vettorazzo (It.) 11”4
3.	Bartoletti (It.) 11”6 200 m moški
1.	Ottolina (It.) 21”
2.	Sardi (It.) 21”1
3.	Prea*4tyi (It.) 21”3 200 m ženske
1.	Govoni (It.) 24”1
2.	Vettorazzo (It.) 24”8
3.	Šikovič (Jug.) 24”8 800 m ženske
1.	Szabo Nagy (Madž.)
2.	Iendrak (Pol.) 2’8”2
3.	Ferrucci (It.) 2T0”
Disk moški
1.	Zemba (CSSR) 54,82
2.	Nenadič (Jug.) 52,66
3.	Grossi (It.) 52,20 m
2T’l
m
m
400 m ovire
1.	Geeroms (Bel.) 50”8 (nov belgijski rekord)
2.	Haid (Au.) 52”9
3.	Vizzini, (It.) 53”3 800 m moški
1.	Cocquit (Bel.) 1’49”8
2.	Carabelli (It.) 1’50”3
3.	Sicari (It.) 1’50”5 Troskok
1.	Ciochina (Rom.) 16,24 m
2.	Calocsai (Madž.) 16,18 m
3.	Garduzzo (It.) 14,82 m Višina moški
1.	Moroz (SZ) 2,06 m
2.	Drovanti (It.) 2,03 m
3.	Azzaro (It.) 2,03 m Disk ženske
1.	Ricci Ballotta (It.) 49,60 m
2.	Cisova (SZ) 49,38 m
3.	Mojek (Pol.) 48,08 m 10.000 m moški
1.	Nurmekivi (SZ) 29’54”
2.	Szerenji (Madž.) 30’2”
3.	Ambu (It.) 30’11”6 Skok s palico
1.	Dionisi (It.) 4,80 m
2.	Odvarka (CSSR) 4,40 m
3.	Righi (It.) 4,40 m
HELSINKI, 27. — Angleška nogometna reprezentanca je v pripravljalni tekmi za svetovno prvenstvo odpravila brez težave s 3 0 Finsko.
Prvi gol je v 42’ prvega polčasa dosegel Peters, Hunt pa je dve minuti kasneje podvojil rezultat. Zadnji gol dneva, ki je padel v 45’ drugega polčasa, pa nosi podpis Jackieja Charltona. Angleška nogometna reprezentanca je nastopila v postavi:
Banks, Armfield, Wilson, Peters, Jackie Charlton, Hunter, Callaghan, Hunt, Bobby Charlton, Hurst in Bali.
* * *
LIZBONA, 27. — S tremi goli Torresa, ki jih je dosegel v 35’ prvega polčasa ter v 12’ in 19’ druge, ga, je Portugalska pred 35.000 gledalci premagala v tekmi, ki je bila v okviru priprav za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu, urugvajsko reprezentanco • * *
TURIN. 27. — Juventus je v nedeljo s prijateljsko tekmo z Rije-ko zaključil letošnjo nogometno sezono. Tekma z reškimi nogometaši se je končala neodločeno 1:1. * * •
LONDON, 27. — Nedeljske tekme za pokal Rappan so se končale kakor sledi:
v Stockholmu: AIK (švedska) — i Karl Zeiss (Vzh. Nemčija) 0:0
v Varšavi: Wisla (Poljska) — Malmoe (švedska)	4:0
v Varšavi: Zagledie (Poljska) — Olimpija (Ljubljana)	2:1
* * *
DUNAJ, 27. — Trener avstrijske nogometne reprezentance Frueh-wirth, ki je v osmih dneh videl igrati Italijo, Nemčijo in Argentino, je izjavil, da Argentinci, po sedanji formi sodeč, nimajo nobene možnosti, da bi se na svetovnem prvenstvu uvrstili na boljše mesto. Po mnenju avstrijskega trenerja, Argentinci nimajo nobene taktike, niso vigrani in so v slabi telesni kondiciji. Ti se ne morejo niti od daleč primerjati z Italija-ni, katerih tehnični komisar si lah. ko privošči, da pusti doma igralca kot je Corso. Fruehwirth je mnenja, da je trenutno nemška reprezentanca najbolje pripravljena za svetovno prvenstvo.
• • *
LIMA, 27. — Cagliari je v nedeljo igral v okviru južnoameriške turneje tekmo z enajsterico De-fensorja iz Arice. Italijanski nogometaši so tekmo zaključili neodločeno 2:2.
* *. *
RIM, 27. — V tem tednu bodo v okviru priprav za nastop na sve-
tovnem nogometnem prvenstvu naslednje tekme:
V	torek, 28. junija
V	Dresdenu: Dinamo - Čile.
V	sredo, 29. junija
V	Firencah: Italija - Mehika, v Oslu: Norveška - Anglija, v Lensu: Lens - Madžarska, v La Coruni: Španija - Wiener SK, v Goteborgu: švedska . Brazilija.
V	četrtek, 30. junija
Na škotskem: Gallashiles - Francija-
V	soboto, 2. julija
V	Leipzigu: Vzh. Nemčija - Čile, v Rotterdamu: Sparta . Madžarska, v Angliji: West Bromwich -Argentina.
V	nedeljo, 3. julija
V	Kjobenhavnu: Danska . Anglija, v Portu: Portugalska - Romuniia.
Anquetilu, kak favorit začasno s kolesa. Verjetno pa je treba iskati razlog za pomanjkanje napadov tudi v izredni formi leaderja Rudija Altiga, ki je včasih prisiljen, da sam sprovocira tekmece. Danes se je Altigu celo posrečilo, da se je proti koncu etape pridružil bežeči trojici in je s tem tudi o-jačil svoj položaj vodečega.
Tudi danes so se vsi več ali manj držali skupaj. Nekateri so res skušali pobegniti, vendar daleč niso prišli. Prav zaradi tega se kolesarjem, ki so imeli kak defekt, ni bilo treba truditi, da so se pridružili glavnini, šele tik pred ciljem so štirje pobegnili in v Roya-nu je zmaga pripadla Van Vlier-berghu, medtem ko se je Altig vzdržal sprinta.
Vrstni red na cilju 7. etape An-gcrs , Royan (252,500 km):
1.	Albert van Vlierberghe (Bel.) 11*21”, s povprečno hitrostjo 35,122 km na uro
2.	Bouquet (Bel.)
3.	Van der Vleuten (Hol.)
4.	Rudi Altig (Nem.)
5.	Planckaert (Bel.) 16” zaost.
6.	Karstens (Hol.)
7.	Van Looy (Bel.)
8.	Sels (Bel.)
9.	Neri (It.)
10. Sv/erts (Bel.),	11. Jannssen
(Hol.),	12. De Roo (Hol.), 13.
Schutz (Luks.), 14. Wouters (Ho-
landska), 16. Fabbri (It.), 17. Van-denberghe (Bel.),	18. Sorgeloos
(Bel.), 19. Van Coninbsloo (Bel.), 20. Santamarina (Šp.) itd. SPLOŠNA LESTVICA
1.	Rudi Altig (Nem.) 36.33’55”
2.	Van Vlierberghe (Bel.) z zaostankom 47”
3.	Reybroeck (Bel.) — Janssen (Hol.), Sels (Bel.), Den Hartog (Hol.), Harings (Hol.), De Pra (It.) vsi 52” zaostanka —
9. Brands (Bel.) 1’
10.	Karstens (Hol.) 1’02”
11.	Planckaert (Bel.) — Momene (Šp.), De Rosso (It.), G. Grous-sard (Fr.), Van Den Bosche (Belgija), Hysmans (Bel.), Anquetil (Fr.), Foucher (Fr.), Vranken (Bel.), Raymond (Fr.), Van Looy (Bel.), Messelis (Bel.), Gabica (*p.), Kunde (Nem.), Poulidor (Fr.), Aimar (Fr.), Van Springel (Bel.) 1’03” zaostanka
29.	Simpson (V.B.) 1’24”
30.	Delocht (Bel.) 1’34” itd.
siiiiišišSsi
*
LONDON, 27. — Owen Davidson je danes povzročil prvo veliko Pre‘ senečenje: na wimbledonskem turnirju je premagal v štirih setih svojega rojaka Roya Emersona, ki je bil nosilec prve skupine. Ta 26-letni «levičar» je klonil samo v prvem setu, v ostalih pa je razpolagal s tekmecem kakor je hotel. Emersonu je med igro zdrsnilo ih je z nogo udaril po sodnikovem stolu. Kaže, da je Emersonu tudi padel na glavo mikrofon televizijskega napovedovalca. Avstralec je bil od tistega trenutka vedno slabši in si je večkrat gladil levo nogo, kar pomeni, da zaradi bolečin ni bil več sposoben uspešne igre-Davidson je premagal Emersona 1:6, 6:3, 6:4, 6:4.
avtomobilizem
LONDON, 27. — Svetovni prvak John Surtees, ki se je sprl s Fer-rarijem in je tudi zapustil italijan sko znamko na cedilu, bo zelo verjetno v soboto, 16. julija nastopil v British Grand Prix za volanom vozila Cooper Maserati. • tem vozilom bi moral Surtees nastopiti tudi na nedeljski dirla za Veliko nagrado Francije, ki bo tretja preizkušnja za svetovni nar slov. Surtees se bo tako znašel pred klubskim tovarišem Loren-zom Bandinijem, ki trenutno vodi pred njim v začasni svetovni lestvici.
							
=“= '
TUIKTAM
ientrtADtrvn
j. KOLtSARSl Vv
PESCARA, 27. — Italijan Federi-co Palmetti je zmagal v drugi e-tapi amaterske dirke po Abruzzih. Četrti je bil s časom zmagovalca Jugoslovan Cubrič. V končni splošni lestvici je na prvem mestu Rimljan Luigi Sgarbozza, Cubrič pa je zasedel tretje mesto. Jugoslovan Tone Ukmar je prvi v lestvici za gorsko nagrado.
SEUL. — Nino Benvenuti In Korejec KI SOo Kim pred sobotnim dvobojem za svetovni naslov srednje junior kategorije. Po dvoboju, katerega je Benvenuti izgubil po točkah, je bilo seveda razpoloženje v italijanskih krogih drugačno. Benvenuti jev prokurator Amaduzzi je celo zahteval od WBA, da razveljavi dvoboj
V GORICI SREDI JULIJA
Prvi nočni nogometni turnir ENAL
ENAL v Gorici organizira prvi nočni nogometni turnir, katerega se lahko udeležijo moštva javnih uradov (državni, poldržavni in krajevni), zasebnih podjetij, bank, zvez in raznih uradov, industrijskih podjetij in trgovskih tvrdk, Turnir bo sredi julija letos, verjetno na občinskem igrišču v Ul. Baiamonti in bo potekal po sporedu, ki ga bodo objavili kasneje. Turnir bo potekel po skupinah. Igrali bodo samo eno tekmo in samo v primeru potrebe bodo po zadnji tekmi na sporedu odigrali kvalifikacijske tekme (z izločevanjem), s katerimi bodo sestavili lestvico do četrtega mesta. Tekme bodo trajale dva polčasa po 30 minut.
Prijave bodo sprejemali do 18. ure 7. julija. S prijavami bodo morale enajsterice plačati vpisnino in položiti kavcijo. Prijavljene! bodo morali predložiti tudi seznam dvajset igralcev (ki niso včlanjeni v FIGC) s starostjo nad 18 leti. Je dovoljena tudi vključitev kakega elementa, ki je bil že včlanjen v FIGC.
K turnirju bodo prepustili manjše število enajsteric. Udeležila se ga bodo lahko tista moštva, ki bodo pred drugimi plačala vpisnino in kavcijo.
Za turnir velja tehnični pravilnik FIGC. Pravilnik o tem turnirju Je na razpolago interesentom v uradu pokrajinske ENAL.
Interesenti so vabljeni, da se udeleže sestanka, ki bo na sedežu pokrajinske ENAL v četrtek, 30 t.m. ob 19. uri.
KOŠARKA
Zmaga peterke Zadra v Chietiju
CHIETI, 27. — Peterka košarkarskega kluba Zadar je osvojila prvo mesto na mednarodnem košarkarskem turnirju v Chietiju, kjer so nastopala še moštva Oransode, Real Madrida in Spartaka iz Srna. V finalni tekmi" je Zadar premagal Real Madrid 81:77 (41:31). Oransoda pa je premagala češke igralce 84:75 (36:28). V splošni lestvici je Zadar prvi s 6 točkami pred Oransodo 4, Real Madridom 2 in Spartakom 0. Kapetan Zadra Josip Djerdja je bil proglašen zs najboljšega igralca turnirja.
JUGOSLOVANSKI NOGOMET
II. ZVEZNA LIGA
IZIDI
Lokomotiva - Famos 1-1 Čelik - Segesta	2-1	(2-0'
Sloboda . Borovo	3-0	(2-0)
Šibenik - Zadar	2-1	d-*'
Maribor - Rudar	6-3	(0-1)
Bosna - Split	5-1	(3-0)
Istra - Borac	3-2	d-®’
Leotar - Varteks	2-0	(1-0)
LESTVICA
32 21 32 19 32 17 32 16 32 17 32 16 32 15
4 64:27 4 70:30
7	72:30
8	55:30
9	69:45
4	12 53:49
6	11 50:43 32 10 11 11 45:41 32 11 8 13 47:40
8	13 34:43
7	14 54:49
5	16 52:55 3 17 48:66 3 18 38:51
9	16 37:57 5 19 39:87
Čelik Sloboda Borovo Maribor Lokomotiva Šibenik Istra (2-)
Slavonija Bosna Leotar Famos Borac Segesta Varteks Rudar Zadar
Split	32 5 10 16 30:61
Pari prihodnjega kola Famos - Leotar; Varteks • Istra. Borac • Bosna; Split - Maribor Slavonija . Šibenik; Zadar boda; Borovo • Čelik; Segesta Lokomotiva.
32 11 32 11 32 11 32 12
32	11
33	8 32 9
Slo
Major se je nekam izgubil in polkovnik Ott ter doktor Sorge sta se sama predstavila. Ott je Sorgeju povedal generalov. Nekatera izmed njih je Richard poznal, o drugi« je bil nekaj slišal, toda večina mu je bila neznana.
«General. Tozio,» je Ott neopazno pokazal na generala * velikim čelom in kratko pristriženimi brki. ((Zastopa najodloo nejšo skupino v vojaških krogih...«
((Poveljnik kvantunške armade general Honzio... Pravijo, da je napredoval in da bo postal cesarjev pribočnik...«
«To je načelnik šintoinskih občin v Mandžuriji, general Hosimoto,« je pokazal Ott na vojaka, ki je šel mimo. «Razoh tega je tudi še načelnik policije kvantunške armade.«
«Poglej, tu je tudi princ Asakija, ki je poročen s cesarjevo hčerko Mejžo...«
«Oni-le pa je general Doihara... Ali naj pristopiva...«
Mar je bil to tisti general Doihara Kenzi — Richard j® o njem dosti vedel — največji japonski obveščevalec, ki s° mu pravili daljnovzhodni Lavvrence. Zdaj vodi japonsko obveščevalno službo na celini. To je bil manjši človek, ostrižen zelo na kratko, s širokim čelom in velikimi uhlji. Nos j® imel vijugast — zgoraj je bil ozek, spodaj razširjen. Na prsih je imel odlikovanja — «Svete zakladnice« vseh stopenj, orden Tigra, Zlatega jastreba, Dvojnih žarkov vzhajajočega sonca in še nekatera druga odlikovanja.
«Da, obveščevalna služba je pri njih cenjena,« se je v mislih utrnilo Sorgeju. Z Ottovo pomočjo se je znašel * srčiki japonske vojaške kaste. To so bili oni — čuvarji vojaških skrivnosti, sporazumov in zarot, ki naj bi jih on, Richard Sorge, odkril. Samo, kako se mu bo vse to posrečilo!
Ko je Doihara malce pomolčal, je vprašal v nemščini: «V katerem Jeziku pa naj se pogovarjamo?«
«V mongolščini,« je šaljivo odvrnil Richard.
«ZiJte — strinjam se,» je rekel v mongolščini Doihar*. «Sajn bajmu...«
(Nadallevan)e sledi)
JURIJ KOROUKOV	18
Človek, za katerega ni bilo skrivnosti
Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču
Nekega jutra sta se napotila na sprehod. Ott Je zaprosil Sorgeja, naj vzame s seboj leico. Dolgo sta se potiala in nenadoma sta se znašla v prepovedani coni. Veliko sta fotografirala. Sorge je kar dobro «namučil» svoj fotografski aparat, spravil v žep že posneti film in se pripravljal začeti snemati z drugim filmom, takšna priložnost se vsekakor ni ponudila vsak dan, po cesti od Akije sem pa sta se že pojavila dva orožnika in z njima človek v civilni obleki.
«Zdi se, da bova zašla v neprijeten položaj,« je rekel Sorge, ki je prvi opazil orožnika, ki sta se pojavila izza hriba.
Osvetliti film pred očmi orožnikov je bilo tvegano, toda pustiti film, da ga razvijejo na policiji, pa prav tako ni bilo mogoče.
Orožnika sta se približevala.
((Poslušaj,» je slučajno rekel Sorge, «ti imaš diplomatsko imuniteto, daj v žep film, prav tako pa tudi fotografski aparat, sicer naju bodo doletele neprijetnosti...«
Neopazno je izročil Ottu film in fotografski aparat.
((Prosimo za dokumente,« je zahteval človek v civilni obleki.
Sorge je sunil Otta. Pokazal je svoj diplomatski potni list. človek se je malce nasmehnil, potem ko je potni list pazljivo prebral in ga končno vrnil.
«Kaj pa vaš potni list?« se je obrnil na Sorgeja.
«Qn je z menoj, uslužbenec veleposlaništva je,» je v Ri-ohardovem imenu odgovoril Ott. «Lahko greste.«
Orožniki so odšli.
((Poslušaj, Eugen,« se je nasmejal Sorge, «za teboj sem varen kot za kamnitim zidom!... Ti si me rešil!...«
«Pa, saj je to moja krivda,« mu je odvrnil Ott. «V bistvu bi moral na policijo, da bi pojasnil... Zdaj pa pojdiva na kosilo.«
Vojaški ataše ni niti sanjal, kakšnih neprijetnosti je rešil voditelja sovjetske obveščevalne skupine na Japonskem...
Ko sta zvečer igrala na verandi šah, je polkovnik rekel:
«Ti, Richard, niti ne slutiš, kakšno presenečenje sem ti pripravil! Jutri moraš zagotovo priti na veleposlaništvo okrog pete ure. Več ti zdaj ne bom povedal...'Vsekakor boš zadovoljen!«
...Na akademiji japonskega generalnega štaba, kjer Je bil sprejem ob razglasitvi novega letnika oficirjev, se je zbrala smetana cesarske armade. Razen oficirjev-gojencev, ki so se obnašali togo in negotovo pred svojimi nadrejenimi, so na sprejem prišli stari generali, ki so se še spominjali korejske vojne, rusko-japonskega spopada in intervencije v Sibiriji... Bili so prav tisti, ki so nekoč, v mladosti, zagotovili «muk-denski incident« in korakali na čelu svojih enot proti mejam Mongolije, sodelovali v desantih na Kitajsko, zavzemali položaje na Han Luc Žanu — Amurju — poleg sovjetskih meja. Tako mladi kot stari oficirji so bili enako prepričani vase. Vsi so korakali po cesarski cesti — Kondo — po poti osvajanj daljnih in bližnjih dežel.
Tisti, ki poznajo staro knjigo «Nipon seki» — zgodovino Japonske — je znan razpis cesarja Zimu, ki je živel pred več kot tisoč leti: «Ves svet bomo spravili pod eno samo streho in naredili iz njega našo hišo.« V japonščini je zvenelo to zelo lakonsko: «Hako Ito». Takšna je bila zaobljuba božanskega porekla narodu Jamato, ki naseljuje deželo vzhajajočega sonca.
Nekoč je Sorge o tem pripovedoval Eugenu Ottu, ko sta se vozila v avtomobilu proti akademiji generalnega štaba. Med povabljenci je bilo samo nekaj civilistov, med njimi pa je bil tudi doktor Sorge. Za to je poskrbel polkovnik Ott, ki je dobiva! čedalje višjo ceno v Tokiu.
V akademiji se je zbralo veliko vojaških osebnosti, za katere je bilo velika čast, da so prejeli vabilo. Ko so pustili v garderobi svoje sablje in čepice, so odšli v konferenčno dvorano in so se najprej klanjali portretu cesarja, ki je bil upodobljen na prestolu v paradni uniformi.
Ko so vstopili v konferenčno dvorano, je Ott prišepnil Richardu:
«Danes. ti bom pokazal marsikaj zanimivega, ti samo ostani tukaj!«
Goste Je sprejemal načelnik akademije, popolnoma ostareli general z lento čez ramena in ves okinčan z odlikovanji. Tudi drugih generalov ni, kar zadeva to, cesar pozabil — na prsih vseh je bilo veliko odlikovanj.
Polkovnik Ott in Richard Sorge sta se ločevala od povabljencev po svoji rasti, oba sta bila za glavo višja od katerega koli japonskega generala. Ceremonialno klanj oj e 9ta se prebijala naprej ter se sprehajala med skupinami oficirjev. Ponižen major, ki je bil zadolžen zanju, je peljal za seboj polkovnika Otta, da bi ga pripeljal in predstavil vojnemu ministru, ki je nasledil generala Arakija, Poleg njega so stali načelnik generalnega štaba, vojaški svetovalci, člani cesarskega vojaškega sveta, poveljnik mornarice, njegov načelnik štaba... Prikloni, nasmehi, rokovanja...
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCH1 «, II, TELEFON 93-808 ta 84-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelllco 1 II, Telefon 33412 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA it. 20 - Telefon 37438, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 Ur - SFRJ. posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — PoStnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tlskB Trst 11-5374 — za SFRJ: ADIT. D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljuoijanl — 503-3 86 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tlnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur. — Mali oglasi 40 Ur beseda. - Oglas) tržaike ln
goriške pokrajine se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri cSocietš Pubbltcltfc ItaUana«. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst.