jirektor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek_.    ŠT.1S   -   LETO XLVII    -    CELJE, 1 5. A.'93     -     CENA 100 SIT     Glavni in odgovorni urednik NT Bronko Stomejčič
Še ptice so
odletele
Dalmatinsko primorje sameva; Sarajevo pred post mortem.
Reportaži na stranef) 20 in 21.
Kam nese
Slovenijo?
izl)očišča proračuna in centralizacija države ■ Bremena razvoja na
občinah in gospodarstvu. Tema tedna na strani 7.
IZ VSEBINE:        ~
I Vroča tema
Uničene velikonočnlce na Ponikvi. Stran 9.
Obglavljeno Mozirje
Odstopi se vrstijo, stran 2.
Obramba
Vlovunakomandose.Stran14.
Stanovanja
Tržna ekonomija In samouprav^anje. Vroia tema na strani 8.
Intervju
Boris Krajnc: "Nimam podjetja". Stran 3.
Šport
All-round Nenad. Stran 16.
mM Klukec
črna gradnja na Golovcu še vedno stoji in vabi goste.
Vroča tema na strani 15.

UVODNIK
Nam že trda prede?
Akademik dr. Anton Trste-
njak je v eni svojih zadnjih
knjig zapisal, da narod brez
optimizma nima prihodnosti.
Slovenci jo moramo imeti - že
zato, ker smo si je tako močno
želeli!
Drobcen razlog za prepotre-
ben optimizem so pretekle iz-
kušnje, da znamo Slovenci str-
niti moči le kadar nam resnič-
no trda prede, ki se v precejš-
nji meri pokrivajo z rezultati
trenutnih javnomnenjskih ra-
ziskav o tem, da smo po gospo-
darski in socialni moči prišli
do tiste točke, kjer se mora
krivulja že začeti vzpenjati.
Resne napovedi domačih go-
spodarstvenikov so sicer pre-
cej bolj črnoglede, a čas vzpo-
na bo, upajmo, tudi tokrat pri-
šel še pravi čas.
Od tega, kako resno se bomo
nanj pripravljali, pa je tudi
močno odvisna naša prihod-
nost. Kakšna država bo Slove-
nija? In kakšno Slovenijo si
njeni državljani želimo?
Doslej smo poslušali le ob-
ljube o tem, da bomo živeli
v ekonomsko uspešni in soci-
alno pra vični drža vi - a je real-
na slika precej drugačna. Jav-
na proračunska poraba je gle-
de na gospodarsko moč (še bolj
pa na deklarativne obljube
o razbremenitvi le-tega) ob-
čutno previsoka, povrhu vsega
pa še neenakomerno porazde-
ljena. Občinam, ki ob gospo-
darstvu nosijo glavno finanč-
no breme države, ne ostaja niti
za preživetje. Pri tem pa se
zvečine ukvarjajo le s tem, ka-
ko na vseh koncih in krajih
varčevati, ne pa z razvojno
perspektivnejšim iskanjem
novih zaslužkov.
Priznajmo - kljub siromaše-
nju gospodarstva in vse hujših
socialnih stiskah slovenskih
družin - je naša Slovenija še
vedno dežela številnih možno-
sti. Le poiskati in izkoristiti
jih je treba! Če so za državo te
možnosti v izkoriščanju geo-
grafskega položaja Slovenije,
promociji naravnih lepot in
kulturne dediščine, razvoju
lastnega znanjaso za obči-
ne predvsem v opiranju na
lastne moči in iskanju novih
izvirnih prihodkov - skratka,
prihodnost Slovenije in vseh
njenih občin je v tem, da zač-
nemo dobro gospodariti!
Kanček razlogov za optimi-
zem Slovenci še imamo, če bo
vrh države prevzel odgovor-
nost za svoje poslanstvo, pa ne
bo treba čakati, da nam začne
resnično trda presti. Saj ne, da
takoj zahtevamo »zgodbo
o uspehu«, le to vemo, da si
zaslužimo prihodnost.
IVANA STAMEJČIČ
»Ponosen, da
sem Celjan!«
CeUe Je praznovalo ¥ spomin na podelitev mestnih pravic
- Častni občan postal mag. Ludvik Rebeušek
»Tri zvezde v celjskem grbu
simbolizirajo razmn, bogastvo
in razvoj, a žal je bilo obdobje,
v katerem smo Celjani vse to
uživali, prekratko. Sele z osa-
mosvojitvijo Slovenije je me-
sto ob Savinji spet dobilo pri-
ložnost, da se takšni časi po-
novijo,« je v slavnostnem go-
voru sobotne osrednje sloves-
nosti ob celjskem občinskem
prazniku povedal župan An-
ton Roječ.
»A priložnost je bila pre-
kratka - v trenutku, ko je zate-
govanje pasu brez administra-
tivne prisile že kazalo prve
uspehe, je država Slovenija
pretrgala val optimizma. Zdaj
v Celju velja opozoriti na ra-
stočo brezposelnost, vse težji
položaj v gospodarstvu, infra-
strukturno odrezanost od dr-
žavne prestolnice, nazadova-
nje občine v primerjavi z raz-
vojnimi željami države — kar
vse je osnova, da smo ob dnevu
spomina na pridobitev mest-
nih pravic upravičeno zaskrb-
ljeni za sodobno realizacijo le-
teh,« je nadaljeval Roječ.
Slovesnosti ob občinskem
prazniku se je udeležilo nekaj
bivših celjskih županov ter
gostje iz sosednjih občin, poz-
dravna sporočila pa so poslali
iz partnerskih mest Greven-
broich, Graz, Singen in Uher-
ske Hradište, prav tako pa tu-
di slovenski predsednik Milan
Kučan, ki je v času praznova-
nja gostil italijansko delegaci-
jo in se tako slovesnosti ni mo-
gel udeležiti. Slavnostno
skupščinsko sejo so v soboto
v Celju izkoristili tudi za po-
delitev najvišjih občinskih
priznanj - Bronasti celjski grb
je prejela Sava Malenšek, Sre-
brne Alenka Domjan, Dušan
Košuta in mag.Radovan Jen-
ko, Zlati celjski grb pa prim-
.dr.Heribert Strokol. Po pol-
drugem desetletju so se po-
slanci celjske občinske skupš-
čine soglasno odločili tudi za
podelitev naziva častni občan
mag. Ludviku Rebeušku.
Častni občan je v zahvalnem
govoru poudaril, da je pono-
sen, ker je Celjan, podelitve
naziva pa je še posebej vesel,
ker so se poslanci v večstran-
karski skupščini zanjo soglas-
no odločili. Ob tem je nanizal
nekaj tistih točk, ki bi se jih
morali v Celju - če naj ostane
regijsko središče - odločneje
lotiti. Ob zadovoljivi srednje-
šolski mreži je za Celje velika
škoda izguba višješolskih izo-
braževalnih programov, skup-
na skrb mora ostati izgradnja
bolnišnice in gledališka dejav-
nost — nedopustno pa je, da Ce-
lje, ki je pred skoraj 40. leti
znalo ustanoviti svoj Radio,
zdaj ne zna poskrbeti za lokal-
no televizijo. Ob vsem tem
v občini ne bi smeli pozabljati
na uveljavitev pravega tržnega
gospodarstva ter skrb za raz-
voj zdraviliškega turizma, ki
jima je častni občan Celja ma-
g. Ludvik Rebeušek v dobršni
meri posvetil svoje življenje.
I. STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Poslovnik po
tujem vzoru
LJUBLJANA, 13. aprila
(STA) - Poslanci državne-
ga zbora so na tokratnem
rednem mesečnem zaseda-
nju med drugim razprav-
IjaU tudi o poslovniku dr-
žavnega zbora. Predsednik
komisije za pripravo po-
slovnika Miran Potrč je de-
jal, da so pri pripravi tega
dokumenta uporabili iz-
kušnje nemškega, avstrij-
skega in švedskega parla-
menta ter analize domačih
in tujih strokovnjakov. Na
temelju poslovnika naj bi
DZ zakone sprejemal
v treh obravnavah, s tem,
da bi na tretji obravnavi
DZ sprejemal zakon.
Kučan častni
doktor
LJUBLJANA, 13. aprila
(Delo) - Univerza Southern
International University iz
New Orleansa v Louisiani
je razglasila slovenskega
predsednika Milana Kuča-
na za častnega doktorja,
zaradi zaslug pri nastaja-
nju in osamosvajanju Re-
publike Slovenije. Listino
o tem mu je slovesno izročil
rektor Univerze v Ljublja-
ni, akademik dr. Miha Ti-
šler, v navzočnosti prorek-
torjev in dekanov nekate-
rih fakultet.
Zamenjave
v ministrstvu za
obrambo
LJUBLJANA, 14. aprila
(Dnevnik) - Po nekaterih
ocenah naj bi bilo v zad-
njem času v ministrstvu za
obrambo in štabih TO za-
menjanih 80 delavcev, naj-
bolj pa naj bi bil kadrovsko
spremenjen in oslabljen
RŠTO, pa tudi I. in III.
uprava, ki sta močneje po-
vezani z delom teritorialne
obrambe.
Peterle na
Danskem
LJUBLJANA, 14. aprila
(STA) - Slovenski zunanji
minister Lojze Peterle se je
vrnil iz Kobenhavna, kjer
je kot edini iz republik
nekdanje Jugoslavije in
Sovjetske zveze sodeloval
na konferenci o gospodar-
ski pomoči srednji in
vzhodni Evropi. Na dvo-
dnevnem srečanju so se zu-
nanji ministri držav članic
ES in EFTE pogovarjali
predvsem o pomoči drža-
vam vzhodne Evrope. Pe-
terle je na konferenci pred-
stavil slovenski predlog za
uresničenje Vance-Oweno-
vega mirovnega načrta.
Letošnji nagrajenci celjske občine: (z leve) Dušan Košuta, Sava Malenšek, mag. Badovan Jenko,
Alenka Domjan, prim. dr. Heribert Strokol in mag. Ludvik Rebeušek.
KOMENTIRAMO
Žalostna je dolina
Pisanje anonimnih pisem je
v Zgornji Savinjski dolini po-
stalo modna uspešnica. Ano-
nimna pisma Alfredu Božiču,
v Lučah, mozirskim skupščin-
skim poslancem in ne nazad-
nje novinarjem, ki delajo
v mozirski občini. Ali se v ano-
nimnih pismih izkazuje stvar
prestiža ali pa so le izraz ne-
moči oziroma strahopetstva?
Če je slednje, je prav žalost-
no, da nek človek nima toliko
poguma, da stvari rešuje iz oči
v oči. Potem ni čudno, da je
položaj v mozirski občini tak-
■ šen kot je. Če pa so ta anonim-
na pisma izraz nemoči, če lju-
dje svojih težav nikakor ne
morejo rešiti na pošten in od-
krit način, je položaj v mozir-
ski občini še bolj žalosten. In
nad tem bi se morali vsi dogo-
vorni zamisliti. Kljub vsemu
pa vsem piscem teh anoninmih
pisem priporočam, da pred pi-
sanjem pogledajo v kakšen uč-
benik, kjer so navedene osnove
tipkarskih znanj in pravila
slovenščine. Druga stvar pa so
seveda žaljivke in neutemelje-
ne, nikoli dokazane obtožbe.
Mahanje s praznimi papirji ne
bo pomagalo iz anonimnosti,
niti ne bo prineslo vtisa, da
kdo kaj poštenega dela.
URŠKA SELIŠNIK
Janša v Lašicem
Slovenski obrambni mi-
nister Janez Janša je v pe-
tek obiskal Laško, kjer se
je udeležil spiejema za t.i.
vojaške veterane.
Gre za 13 »veteranov«, ki
so v okviru konspirativne
akcije Maneverska stioik-
tura narodne zaščite obli-
kovali posebno enoto in
pripravljali zbiranje obo-
rožitve za odpor proti Ju-
goslovanski armadi v pri-
meru poskusa nasilne pre-
prečitve osamosvojitve
Slovenije.
Janša si je poleg tega
znova ogledal tudi Zdravi-
lišče v Rimskih Toplicah,
katerega usoda je še vedno
nejasna. Slovenski
obrambni minister pa se ob
tem obisku ni pogovarjal
z vodilnimi predstavniki
laške občine o prihodnosti
zdravilišča.
Kje najti krivce?
Vrsta odstopov v mozirski občini, skupščina brez vodstva
Namesto predsednika mo-
zirskega izvršnega sveta Al-
freda Božiča odstopajo vsi
ostali iz vodstva občinske
skupščine, bi lahko rekli po
zadnjih dogodkih v mozirski
občini. Vsi odstopi so povezani
s tem, da odborniki pred štiri-
najstimi dnevi kljub hudim
očitkom na račun izvršnika ni-
so izglasovali nezaupnice ob-
činski vladi.
V petek je na tiskovni kon-
ferenci nepreklicen odstop ob-
javil predsednik SO Mozirje
Andrej Presečnik. »Prepričan
sem, da je ravnanje in odnos
predsednika IS Alfreda Božiča
do vrste izredno pomembnih
zadev v občini povzročilo vr-
sto negativnih odmevov, ki ne-
posredno postavljajo skupšči-
no v vlogo organa, da oceni
njegovo dejanje kot sprejem-
ljivo ah ne,« je zapisal župan
Presečnik v svoji odstopni iz-
javi. »Ker so delegati skupšči-
ne s svojim glasovanjem dali
podporo g. Božiču, so s tem da-
li vsem občanom vedeti, da
podpirajo takšen način dela
IS. Ker osebno menim, da
skupščina te odgovornosti ne
more prevzeti, takšni skupšči-
ni ne morem več predsedo-
vati.«
Poleg mozirskega župana
Andreja Presečnika je odsto-
pila tudi predsednica Družb-
nopolitičnega zbora Danica
Vezočnik, menda naj bi odsto-
pil tudi predsednik Zbora kra-
jevnih skupnosti Matija Pe-
trin, predsednik Zbora zdru-
ženega dela Dominik Miklavc
pa zaradi odhoda na novo de-
lovno mesto ne more več za-
stopati svoje baze. Torej je ce-
lotna mozirska skupščina ob-
glavljena. Poslovnik mozirske
SO takšnega položaja niti ne
predvideva, po vsej verjetnosti
pa bo Rade Rakun kot pod-
predsednik SO sklical izredno
sejo, kjer bodo poskušali ure-
diti nastali položaj.
S tem pa odstopov še ni ko-
nec. S funkcije podpredsedni-
ka DPZ je odstopil tudi Franc
Bastl, ki je hkrati novoizvolje-
ni predsednik občinskih Na-
rodnih demokratov. Narodni
demokrati so se ogradili od de-
la in ravnanja Alfreda Božiča
kot bivšega predsednika ND
Mozirje, kakor tudi do njegove
vloge izvršnika. Občinski od-
bor bo sprožil postopek za izk-
ljučitev Božiča iz stranke ND.
Hkrati pa je Franc Bast tudi
eden izmed odbornikov v mo-
zirski skupščini, ki je pri raz-
pravi o nezaupnici navedel
največ očitkov na račun Alfre-
da Božiča. »Ni mogoče podpi-
rati, kar je skregano z norma-
mi in načeli,« je povedal Bastl.
»Odstop vodstva skupščine ni
bil nepričakovan. Gotovo bo
potrebno narediti analizo
vzrokov, nato pa se odločiti ali
za novo vodstvo ali za pred-
časne volitve. Dejstvo je, da
stanja ni bilo možno več pre-
našati, saj ne mislim prevze-
mati odgovornosti za sumljiva
dejanja. Za nastali položaj ni
kriv le Božič, temveč celotni
izvršni svet. Razpravljati bo
treba tudi o delu IS, ter o ti-
stih, ki o nezaupnici niso gla-
sovali. Nekdo bo moral prev-
zeti odgovornost.«
Drugi, ki na zadnjem zase-
danju SO Mozirje javno ni bil
zadovoljen z delom in ravna-
njem izvršnika Božiča je
dr. Anton Žunter. Njegovi
očitki so bili naperjeni pred-
vsem na delo firme Božič, ki je
bila (po besedah izvršnika)
nekdaj njegova last, sedaj pa
je last sina. »Položaj se je mal-
ce zapletel,« je povedal Žun-
ter. »Obnašanje izvršnega sve-
ta je skrajno neprizadeto, ka-
kor da je IS sam sebi namen.
Ne ozira se niti na nmenje SO
niti na mnenja ljudi v dolini.
Kar mojih obtožb tiče, bom ze-
lo vesel, če se bo položaj začel
reševati na sodišču. Gotovo bo
prišlo do tožbe, z ene ali druge
strani. Svet zdravstvenega do-
ma je sprejel sklep o vključitvi
inšpekcije SDK iz Velenja. In-
špekcija mora pregledati po-
slovanje obeh firm, tako zavo-
da kot firme Božič, da se konč-
no enkrat razčistijo stvari.«
URŠKA SELIŠNIK
O zapletih in obtožbah so spregovorili tudi člani IS na četrtkovi
seji. Občinski sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti
je predlagal, da ustrezni organi ugotovijo, kdo je lastnik firme
Božič, kakšno dejavnost opravlja omenjena firma za zavode
v mozirski občini na področju zdravstva, pregleda pogodbena
razmerja in razišče vlogo Alfreda Božiča v firmi. SDK naj
opravi revizijo finančnega poslovanja v Javnem zavodu Zgor-
njesavinjski Zdravstveni dom Mozirje in firmi Božič, preverijo
naj združljivosti funkcij in poslovanje Zdravstvenega doma.
Tem predlogom je izvršnik Božič dodal še, naj ugotovijo, ali je
dr. Anton Zunter na zadnjem zasedanju SO govoril v imenu
sveta Zavoda ali v svojem imenu.
—NOVI TEDNIK—
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica       odgovornega
urednika:   Milena  Brečko-
Poklič. i
Uredništvo: Marjela Agrež,'!
Irena Baša, Robert Gorjanc,
Janja Intihar, Brane Jeran-
ko, Edo Einspieler, Edi Mas-
nec, Urška Selišnik, Ivana
Stamejčič, Željko Zule. Teh- i
nični urednik: Franjo Boga-
di. Oblikovanje: Minja Baja-
gič. Tajnica uredništva: Moj- J
ca Marot.
Naslov    uredništva:     Trg
V. kongresa 3 a, Celje. Tele-
fon: (063) 29-431, £aX
441-032. J
Št. 15 - 15. april 1993
3
»Nimam podjetja«
treilseilmH žalskega izvršnega sveta Boris Krainc le naklonjen strokovnim argumentom
Borisa Krajnca je za prvega moža žal-
ile vlade kandidirala nekdanja Sociali-
jtična zveza. To je tudi edino, kar ga
povezuje s strankarskim življenjem v ob-
jjni, sicer pa je žalski predsednik bolj
^ot strankarskim strastem naklonjen
jtrokovnim argumentom, ki jim daje
prednost pri delu.
Njegov nastop v občinskem parlamen-
lU, ko se je še potegoval za predsedniško
jiesto, je bil odločen in takšen ostaja tudi
janes. Na sejah vlade zna presekati dol-
govezne razprave. Do konca mandata
pora streti še nekaj trdih orehov, pred-
vsem lokacijo za deponijo, na razplet ča-
[3 gradnja avtoceste, v predalih so pro-
ekti za obrtno cono v Arnovskem
(ozdu...
pogovori, ne prepiri
v minulih mesecih so se v številnih
)bčinah na celjskem območju menjavale
dade, prepirajo se župani in predsedniki
HTŠnih svetov, v žalski občini pa vsaj
aenkrat ni čutiti kakšnih večjih neso-
Jasij. Kako to komentirate?
Doslej res ni bilo večjih oziroma sploh
lobenih pretresov. Z županom Milanom
lobnikom dobro sodelujeva in vedno se
proti dogovarjava o reševanju vseh pro-
lemov. Poleg tega smo se v občini že na
ačetku jasno dogovorili, kakšne so pri-
tojnosti predsednika vlade in katere so
ristojnosti skupščine. Tudi v parlamen-
ti poslanci po moji oceni dobro opravlja-
) delo, čeprav so me pri sprejemu prora-
una malo razočarali.
Ali pri delu čutite kakšne pritiske po-
ameznih strank?
Delovanja strank v političnem smislu,
ahtev in pritiskov na delo vlade ni opa-
iti. Sodelovanje vlade s strankami je
obro, saj pri našem delu poskušamo
poštevati pobude in predloge, ki jih da-
), žal pa je teh zelo malo. Tudi pri izbiri
lanov vlade nisem povpraševal o stran-
arski pripadnosti, niti. me ni zanimala
trankarska struktura glede na moč po-
imeznih strank v občini. Bistvena je
rokovnost pri reševanju problemov. Ne>;
lede na to, kdo je predlagatelj, poskuša-
lo stvari reševati v interesu občanov,
udi to, da stroki in argumentom dajemo
rednost pred strankarskimi interesi, je
ien izmed vzrokov, da delo v vladi in
arlamentu teče normalno.
Kako bi ocenili dosedanje delo?
Svoje mnenje naj povedo poslanci in
redvsem občani, za katere delamo. Me-
im pa, da smo kar uspešno rešili zastav-
jene naloge, še vedno pa čakajo najtežje,
redvsem avtocesta in deponija. Smo ena
edkih občin, kjer smo zmanjšali številp
aposlenih in naredili korak naprej pri
oslovanju z občani, čeprav še vedno le-
ijo kritike na račun našega dela. Trdim,
la so neupravičene, predvsem tiste na
ačun funkcionarjev, ki ne sedijo v pisar-
ah. Našega dela naj ne ocenjujejo po
irisotnosti v pisarnah, temveč po rezul-
atih. V naši občini so šli »skozi« vsi
iredlogi, ki smo jih dali v obravnavo
larlamentu. Eden izmed poslancev se je
elo vprašal, ali je vlada tako dobra ali
la parlament tako slab, da vse sprejme,
^zrok pa je v tem, da se oboji zavedamo,
la lahko le s sodelovanjem in skupnim
ielom rešujemo naloge. Ce ne bomo rešili
saj problema deponije, pa naše delo ne
10 tako uspešno, kot se kaže v tem tre-
lutku.
Kmalu spet o avtocesti
Kako boste nadaljevali delo pri teh
»alogah?
Pri deponiji je glavni problem, ker se
'Jbčani upirajo, da bi bila deponija v nji-
■•ovi krajevni skupnosti. Nihče noče sme-
na svojem pragu, čeprav jih vsi proiz-
1'ajamo in jih bo nekje treba odlagati. Če
lih mi sami nočemo, je še težje pričako-
vati, da bo naše odpadke sprejela kaka
'ifuga občina, čeprav še tečejo aktivnosti
^a regijsko deponijo. Ta bi bila tudi eko-
nomsko bolj upravičena, saj izgradnja
''^ponije ni poceni, kar dokazuje tudi
l^ališče republike, da ne bo sofinancirala
'<^kalnih deponij. Če torej hočemo kar
'^oli narediti, je treba vse sile usmeriti
]' regijsko deponijo. Ne glede na rezulta-
^ dogovorov pa moramo nadaljevati de-
pri iskanju lokacije za občinsko depo-
V to nas silita vsaj dve stvari: omeji-
'^e na obstoječi deponiji in slabe izkuš-
''je pri razgovorih o regijski. V občini
dejansko lokacijo že določili, vendar
^ je potem pokazalo, da niso bili upošte-
^ni vsi kriteriji. Očitajo nam samovoljo,
^^ndar je bilo vse narejeno po sklepu
skupščine, da pristojni upravni organ
nadaljuje delo. Pri nadaljnjem delu se je
pokazalo, da je treba upoštevati še do-
datne kriterije. Če bomo v našem manda-
tu uspeli določiti lokacijo in izdelati do-
kumentacijo, mislim, da bomo veliko
storili. Začetek gradnje pa bo mogoče
prišel na vrsto ob koncu mandata.
Kako pa napredujejo pogovori o grad-
nji avtoceste?
Petnajstega aprila poteče rok, ki si ga
je ministrstvo za urejanje prostora in
varstvo okolja vzelo za presojo petih
možnih variant. Mi smo sprejeli izhodiš-
ča, da podpiramo osnovno varianto z od-
mikom od rimskega tabora, toda ko sva
bila z županom v Ljubljani, so nama po-
stregli s podatkom, da ponovno preverja-
jo možne variante. Šele potem bo znano,
katera lokacija bo šla v javno razpravo in
pripravo strokovnih podlag. S ponovnim
odločanjem se bomo torej srečali v krat-
kem. Z našega vidika južna varianta ni
sprejemljiva, ker bi uničili preveč kme-
tijskih površin. Vsak lobi seveda zago-
varja svoje: kmetijci zemljo, arheologi
rimski tabor. Zato menim, da bo država
morala ostro poseči v razprave, če hoče-
mo cesto, ki je nujno potrebna. Ne le za
dolino, temveč tudi za državo Slovenijo.
Če bo denar, bi prihodnje leto res lahko
zasadili prve lopate.
Se pa v občini že nekaj časa govori
o gradnji obrtne cone v Arnovskem goz-
du. Kako daleč ste pri uresničevanju teh
načrtov?
Trenutno tečejo aktivnosti za pridobi-
vanje zemljišč. Obrtna cona je za občino
gospodarsko zanimiva, obenem pa je to
velik investicijski zalogaj. Gradnja take
obrtne cone brez znanih investitorjev
verjetno ne bo možna in pred nadaljnjimi
aktivnostmi bi morali ugotoviti interes
vlagateljev. Vlaganja v infrastrukturo
bodo skladna z interesi potencialnih in-
vestitorjev, kajti bremena izgradnje Ar-
novskega gozda zagotovo ne moremo na-
ložiti samo na proračun.
izgubo naj icrije država
Kako sicer ocenjujete gospodarske
razmere v občini?
Za preteklo leto lahko rečem, da smo
se srečevali z enakimi težavami kot dru-
god po Sloveniji: to je z zmanjševanjem
fizičnega obsega proizvodnje, kar ima za
posledico povečano število brezposelnih.
Osnovni razlog pa so prevelike zmoglji-
vosti ob izpadu jugoslovanskega tržišča.
Konec lanskega leta se je trend padanja
umiril, zaskrbljujoče pa je mrtvilo na
investicijskem področju, ki je seveda lo-
gična posledica stanja, ko gospodarstvo
nima niti za enostavno reprodukcijo. Do-
slej smo imeli tri stečaje, od katerih sta
dva uspešno zaključena v smislu nada-
ljevanja proizvodnje, v tretjem primeru
pa postopek še teče. Letos večjih pretre-
sov v smislu stečajev ne pričakujemo.
Razveseljivo je tudi dejstvo, da se je šte-
vilo pravnih oseb v letu 1990 več kot
podvojilo. Zasebna podjetja postajajo
pomembna tudi po rezultatih, saj
v strukturi 4,5 odstotkov zaposlenih
ustvari 14,5 odstotkov prihodkov, njihov
delež v akumulaciji pa je v^č kot 30-
odstoten. Neposredna povezava z gospo-
darstvom je zaradi pristojnosti, ki jih
ima izvršni svet, sicer majhna, razen na
področju malega gospodarstva. Toda za-
gotavljanje prostorskih pogojev, vlaga-
nje v komunalno infrastrukturo ter raz-
vojna sredstva za malo gospodarstvo
v okviru proračuna so neposreden odraz
delovanja občinske vlade. Za lani usta-
novljeni Sklad za razvoj smo v letošnjem
proračunu namenili 50 milijonov tolar-
jev za pospeševanje drobnega gospodar-
stva. Z razvojnimi sredstvi iz proračuna
pa smo lani pomagali pri zaposlitvi 34
delavcev, kar je velik uspeh.
Imate pa vpliv na podjetje, kakršno je
Komunala, ki se je znašla v izgubi, iz\TŠ-
ni svet je njen ustanovitelj...
Konec preteklega mandata je tedanji
izvršni svet sprejel sklep o ustanovitvi
Javnega komunalnega podjetja. V dve-
letnem obdobju se je pokazalo, da je
takšna organiziranost neustrezna, zato
smo v sodelovanju z Zavodom za organi-
zacijo poslovanja pripravili reorganiza-
cijo. Podjetje naj bi v bodoče upravljalo
vodovod ter kanalizacijo, ostalo pa bomo
letos izločili in dali na tržišče. Odnosi
med vlado in Komunalo niso najboljši,
na slabo poslovanje pa vpliva tudi dej-
stvo, da je oblikovanje cen prevzela v ro-
ke država. Komunala od nas kot ustano-
vitelja pričakuje pokrivanje izgube.
S tem se ne strinjam, mi odgovarjamo za
izgubo do tiste višine, do koder smo lah-
ko vplivali na poslovanje. Zato bomo od
republike zahtevah, naj pokrije izgubo.
Nekateri izvršni sveti rešujejo problem
s poviševanjem cen, mi smo se odločili
samo za poračun za leto 91/92, ko so se
cene oblikovale še v občinah. To bo treba
poravnati, za lani pa ne vidim možnosti,
da bi proračun poravnal izgubo.
V občini opozarjajo še na probleme
v šolstvu, zlasti v Žalcu je preveč otrok
za eno samo šolo. Gradnjo osnovne šole
v Gotovljah naj bi te težave rešila. Kaj bo
o tem rekla vlada?
Problem prevelikega števila otrok na
osnovni šoli Žalec je znan že nekaj let,
saj letos že drugo leto poteka pouk razen
v Žalcu in Gotovljah tudi na stari osnov-
ni šoli. Pobuda za razširitev osnovne šole
v Gotovljah je bila dana. Verjetno je ta
šola potrebna, najbrž pa je bila napaka
storjena že takrat, ko se je gradila žalska
šola in se ni upošteval prirast prebival-
stva. Gotovo bo treba zadevo rešiti, ven-
dar pa je to povezano z velikimi sredstvi,
po drugi strani pa v občini nimamo niti
ene šole, kjer bi bil pouk v dveh izmenah.
Verjetno bi bilo potrebno razmišljati tu-
di v tej smeri, nismo tako bogati, da bi
bila šola zasedena samo dopoldne, in
verjetno so rešitve tudi v dvoizmenskem
pouku. To je korak nazaj, ki ga ne podpi-
ram, vendar je treba upoštevati razmere.
Tisto, kar imamo, je treba racionalno iz-
koristiti, najprej je treba urediti gospo-
darstvo, potem bomo pa mogoče tako
bogati, da bo šola v vsaki vasi.
Poglejva še preko občinskih plotov
— poslanci so občinskemu vodstvu na eni
od sej očitali, da ste preveč popustljivi do
Celjanov. V žalski občini je čistilna na-
prava, v porečju Savinje naj bi določili
območja, kjer bi se lahko razlivala voda,
da poplave ne bi ogrožale Celjanov in
Laščanov, skozi dolino bo zgrajena avto-
cesta, zaradi katere bo uničena kmetij-
ska zemlja. Skratka - Žalčani vedno do-
bijo vse najslabše, koristi pa imajo dru-
god. Vaš komentar?
Ne bi rekel, da smo ravno popustljivi,
mogoče smo preveč objektivni. Nekate-
rih stvari preprosto ne moremo naložiti
na ramena drugih. Zakaj je čistilna na-
prava v žalski občini, ne vem, ker je bila
zgrajena že pred našim prihodom. Glede
Savinje je pa takole - vsak vodotok ima
za primere velikih voda določena po-
plavna območja. V toku Savinje po žalski
občini naj bi predvideli nekaj področij,
kjer bi strugo regulirali in kjer naj bi
prišlo do razlitja vode ob morebitnih po-
plavah. Toda zadeva ni dokončna in pro-
blema Savinje zagotovo ne bomo reševali
sami, ampak skupaj z drugimi občinami.
Želimo se dogovoriti za pametno delitev
bremen, Žalčani bomo na primer poskr-
beli za razlitje voda, Celjani pa naj imajo
deponijo. V tem smislu poskušamo reše-
vati stvari in si razdeliti tudi slabosti.
Za konec odgovoriva še na govorice
- imate zasebno podjetje?
Nimam nobenega podjetja, niti nisem
soustanovitelj v kakšnem drugem po-
djetju. Delo, ki ga opravljam, mi vzame
dovolj časa.
IRENA BAŠA
Predsednik žalskega iz\TŠnega sveta Bo-
ris Krajnc je naklonjen strokovnim argu-
mentom
SVET MED TEDN®M
Stisicanje obroča
Po prihodu v Zagreb je po-
sebni odposlanec ameriškega
predsednika Clintona za
Bosno in Hercegovino Regi-
nald Bartholomevv izjavil, da
ni več časa za pogovore, am-
pak da je napočil »čas za ak-
cijo«. Na vprašanje ameri-
škega novinarja, kaj meni
o grožnji voditelja bosansko-
hercegovskih Srbov Radova-
na Karadžiča, da bodo zapu-
stili pogajanja in razglasili
neodvisnost, če bo varnostni
svet izglasoval poostrene
sankcije proti Srbiji in Črni
gori, ni hotel odgovoriti.
Zdaj je že jasno, da teh
poostrenih sankcij, po obi-
sku namestnika ruskega zu-
nanjega ministra Vitalija
Čurkina za veliko noč v Was-
hingtonu, z novo resolucijo
varnostnega sveta, do izida
referenduma o zaupnici ru-
skemu predsedniku Jelcinu
25. aprila, ne bo. Ta resoluci-
ja naj bi vključevala: prepo-
ved vsakega blagovnega pro-
meta ne samo v Srbijo, am-
pak tudi skozi Srbijo, v Srbi-
jo pa dovoljevala samo hu-
manitarno pomoč, tranzitni
vlaki ali tovornjaki bodo
lahko prečkali le določena
križišča, ki bodo pod medna-
rodnim nadzorom, vsaka la-
dja na Donavi bo morala pri-
glasiti svojo plovbo skozi Ju-
goslavijo in dobiti zato dovo-
ljenje varnostnega sveta,
prav tako naj bi tudi pregle-
dali vsako ladjo, ki bi se po-
javila zunaj 12 milj širokih
teritorialnih voda vzdolž čr-
nogorske obale, poleg tega
pa resolucija predvideva za-
plembo jugoslovanskega
premoženja v tujini, če bi
ugotovili, da kršijo sankcije
v korist Srbije.
Zaradi nesprejetja te reso-
lucije je morebiti nekoliko
izgubil na ostrini ponedelj-
kov začetek izvajanja resolu-
cije o sankcioniranju srbskih
letal, ki bi kršila »no fly zo-
ne« v BiH. V operaciji »Deny
flight« (Prepoved letenja) so-
deluje približno 60 lovskih
letal, francoski miragei 2000,
nizozemski F-16 in ameriški
F-15 in F-18. V glavnem bo-
do vzletali iz italijanskih
oporišč in iz letalonosilk
v Jadranskem morju (v akciji
sodelujejo tudi ameriški
bombniki, ki vzletajo iz leta-
lonosilke Roosevelt), kršite-
lje pa bodo odkrivali nemški
»leteči radarji« AWACS.
Srbska letala, ki bi utegnila
vzletati iz letališča v Banja
Luki in letališč v ZRJ, bi mo-
rali AWACSI odkriti že v za-
četku poleta, lovci pa naj bi
jih prisilili, da zapustijo
zračni prostor BiH: načrt ak-
cije predvideva uporabo sile
samo v skrajnem primeru, po
predhodnem opozorilu in
opozorilnem strelu, na kate-
rega se srbska letala ne bi
hotela odzvati. To »navodi-
lo« je manj ostro od tistega,
ki ga imajo ameriški lovci
v Iraku, kjer lahko streljajo
brez predhodnega opozorila.
Potem, ko so Srbi po poro-
čilih vojaških opazovalcev
OZN petstokrat, v glavnem
s helikopterji, s katerimi so
dovažali nove enote, kršili
resolucijo o prepovedi leta-
nja v zračnem prostoru BiH,
ki jo je VS OZN sprejel že
oktobra 1992, je zdaj težko
pričakovati, da bi se spustili
v neposreden spopad z letal-
skimi silami NATA, čeprav
v Beogradu izjavljajo, da bo-
do vsak prilet v zračni pro-
stor ZRJ razumeli kot napad
na »suvereno državo«. Pre-
moč je namreč očitno na
strani zahodnih sil. Vendar
pa niso izključeni incidenti,
ki bi jih lahko Srbija izrabila
za demonstracijo lastne moči
ali pa za še večjo mobilizaci-
jo svojega prebivalstva proti
»imperialističnemu sovraž-
niku« (James Dunnigan, av-
tor Hitrega in umazanega
vodiča o vojni je dejal, da »če
bo sestreljeno letalo s civili-
sti, bodite prepričani, da bo-
do Srbi imeli že vnaprej pri-
pravljene televizijske kame-
re«), sovražne sUe v BiH pa
tudi za to, da bi druga na
drugo naprtile krivdo.
Akcija je naletela na kon-
traverzne odmeve v javnosti.
V ameriški javnosti se mne-
nja raztezajo od tistih, ki me-
nijo, da gre za »zgodovinsko
akcijo NATA« (admiral Mic-
hael Boorda, poveljnik obo-
roženih sil pakta NATO juž-
ni Evropi), da je to »čisto
naključna in irelevantna
obrobnost v neprimerno več-
jem okviru« in da bi ameri-
ška letala morala selektivno
napadati topniške položaje
srbskih sil v BiH (ameriški
kongresnik McClosky), da se
zahod zapleta v vojno, zaradi
podob groze, ki so spremenili
zadnjega pol stoletja veljav-
ne stereotipe (italijanska
javnost, del katere se med
drugim boji, da bi bili delež-
ni povračilnih ukrepov srb-
skih raket), do mnenj, da gre
za »let nojev«, ki so doslej
potiskali glavo v pesek, zdaj
pa tisti, ki bi res lahko poma-
gali, to želijo narediti tako,
da pošiljajo noje v zrak (do-
pisnik Dela v ZDA Mitja
Meršol).
Akcija se je res začela pre-
pozno, vendar še vedno bolje,
kot, da se ne bi nikoli.
Št. 15 - 15. april 1993
4
Nikoli proračunska ustanova
zaravillšče Dobrna - savni zavoti ali liapitalska družba?        _
Zdravilišče Dobrna sodi
med večja in dobro znana
zdravilišča tako med domači-
mi kot tudi med tujimi gosti,
v zadnjem času pa doživlja ne-
kaj pretresov.
Po dobrih dvanajstih letih
so zamenjali direktorja Stane-
ta Bizjaka in ga iz direktor-
skega stolčka posadili na me- .
sto referenta za marketing.
Z morebitnimi carinskimi pre-
krški in gospodarskimi pre-
stopki se še vedno ukvarjajo
v pristojnih službah, nejasna
je tudi prihodnja organizira-
nost in lastninjenje tega zdra-
vilišča. Delavski svet pa je fe-
bruarja z večino glasov imeno-
val za vršilko dolžnosti direk-
torja Vanjo Strniša, našo to-
kratno sogovornico, ki name-
rava to funkcijo opravljati sa-
mo tri mesece.
Pri vašem imenovanju za vr-
šilko dolžnosti direktorja je
bilo precej zapletov. So dile-
me, povezane z iztekom man-
data Staneta Bizjaka, zdaj
razčiščene? Kako ste uredili
odnose z bivšim direktorjem?
Direktorju Zdravilišča Do-
brna Stanetu Bizjaku je man-
dat potekel februarja, formal-
ni spor je resnično nastal zara-
di datuma izteka tega manda-
ta. Gospod Bizjak je vložil
predlog za obravnavo na so-
dišče združenega dela, ker
stvari še niso zaključene, tudi
ni znan epilog, zato bomo in-
formacije dali v javnost po-
tem, ko bodo stvari povsem
jasne. Sama imam dva sklepa
o imenovanju, prvega z datu-
mom 10. februar, drugega
z 8. marcem. V Zdravilišču
sem sedem let, prej sem oprav-
ljala dela vodje splošno-ka-
drovskega sektorja. Po naših
informacijah je gospod Bizjak
trenutno v Španiji, in sicer na
strokovnem     izobraževanju.
Delavski svet je seznanil s tem,
da je izbran za izobraževanje
iz programa Phare. Na to izo-
braževanje je odšel 20. marca,
vendar za to odsotnost z dela
nima našega soglasja. Delovno
razmerje mu je bilo po izteku
mandata ohranjeno, šlo je za
prerazporeditev na ustrezno
delovno mesto, vendar je Biz-
jak vložil ugovor na prerazpo-
reditev. Tega ugovora še nismo
obravnavali, ker ga v zadnjem
času na Dobrni pač ni bilo.
Najprej je v začetku marca od-
šel v bolniški stalež, 19. marca
je bolniški stalež zaključil, na-
slednji dan pa odpotoval
v Španijo. _
So ti zapleti kaj vplivali na prihod gostov
v zdravilišče?
Zaenkrat ne, čeprav se, ne vem sicer, s kakš-
nim namenom, širijo nasprotne informacije.
Zasedenost zdravilišča je v prvih treh mesecih
celo presegla načrte, imamo 18 odstotkov več
gostov kot v enakem lanskem obdobju. Prvi
trije meseci so bili v preteklih letih običajno
problematični, ponavadi je bilo to obdobje
slabše zasedenosti, posledica tega je bil nega-
tivni rezultat v teh obdobjih. Letos je slika
drugačna, po prvih ocenah smo v prvih treh
mesecih dosegli pozitiven rezultat in ustvarili
celo manjši dobiček. V prvih treh mesecih je
bilo 3821 tujih gostov, vseh prenočitev pa
28.829.
Po nekaterih informacijah naj bi bilo v oza-
dju vseh problemov v resnici lastninjenje in
odnos med zdraviliščem ter celjsko občino, ki
je bolj kot kapitalski družbi naklonjena obli-
kovanju javnega zavoda. Kaj menite o tem?
Trdim, da je za zdravilišče in samo občino
modro poiskati kompromisen predlog, obenem
pa menim, da niso izpolnjeni osnovni pogoji za
to, da bi bilo zdravilišče organizirano kot javni
zavod. Javne službe se namreč opredeljujejo
na poseben način in niti ni zakonske osnove za
javni zavod. Zavod kar tako je prav tako ne-
sprejemljiv, pa čeprav bi bila to samo prehod-
na oblika. V trenutku, ko bi se zdravilišče
preoblikovalo v zavod, postane celotna lastni-
na zdravilišča Dobrna državna. Normalno je,
da se delavci in vodstvo zavzemamo za preo-
blikovanje v statusno obliko, ki bo omogočala
normalno tržno nastopanje in gospodarjenje.
Nikoli nsmo bili proračunska ustanova, niti od
nikogar financirana, temveč smo ves čas
ustvarjali svoj prihodek na tržišču in po vseh
tržnih zakonitostih. Če hočemo to doseči tudi
v prihodnje, je treba imeti ustrezno kapitalsko
obliko za takšno nastopanje. Glede na to, da se
zakonodaja še sprejema, je treba skupaj z ob-
čino poiskati obliko, ki bo omogočala norma-
len tržni pristop. Sicer pa je tudi celjska občin-
ska skupščina že junija lani sprejela sklep, da
se začne postopek preoblikovanja Zdravilišča
Dobrna v delniško družbo.
Kakšna bi bila ta delniška družba, kdo so
predvideni delničarji in kakšna bi bila vloga
zaposlenih v takšni družbi?
Glede na velikost premoženja zdravilišča ni-
mamo nobenih samoupravljalskih iluzij, kot
nam očitajo. Delavci lahko olastninimo kakš-
nih 20 odstotkov, to je maksimum, ostalo pre-
moženje bo šlo na sklade in agencijo. Razdela-
nega projekta lastninjenja še nimamo, smo pa
predali elaborat za vrednotenje premoženja na
agencijo. Ta elaborat je s strani agencije že
potrjen, premoženje zdravilišča Dobrna je oce-
njeno na 15 milijonov nemških mark.
O tem, koliko je \Tedno premoženje zdravi-
lišča, je slišati tudi drugačne ocene, omenjajo
se številke 11 milijonov, potem 13 milijonov
nemških mark.
Pri tem gre za strokovna vprašanja. Po za-
konodaji so možne različne variante vrednote-
nja premoženja, na primer po teoriji donosno-
sti, po likvidacijski vrednosti, tretja po oceni-
tvi sodno zapriseženih cenilcev. Zaradi tega
prihaja do različnih vrednosti. Glede na to, da
je bil projekt verificiran na agenciji šele v zad-
njem času in ker bivši direktor še vedno ni
opravil primopredaje, še vedno nimam v rokah
vseh dokimientov, vendar je po elaboratu pre-
moženje ocenjeno na 15 milijonov nemških
mark.
Dejali ste, da se v zdravilišču vseskozi tržno
obnašate in da ste sami ustvarjali premoženje.
Po drugih podatkih ste dobivali razne kredite,
tako da se premoženje ni ustvarjalo z lastno
akumulacijo. Vaš komentar?
Povsem nemogoče je samo s keš denarjem
graditi ali obnavljati takšne objekte, s kateri-
mi razpolaga zdravilišče. To je po izgradnji
hotela Dobrna imelo nekaj težkih let, kar so
pošteno občutili vsi zaposleni. Tudi tisto, kar
se je gradilo s krediti, so zaposleni pošteno
vračali s svojim delom. Upoštevati je treba
tudi to, da za izgradnjo zdravilišča nismo imeli
nobenih samoprispevkov, zato ne pristajamo
na enačenje denimo s športno-rekreacijskim
centrom Golovec, kjer se je gradilo tudi s po-
močjo samoprispevka. Prav tako nas ni mogo-
če izenačevati z bolnišnico. Obnašali smo se
tržno in gospodarili kot gospodarska organi-
zacija, zato bi bila potrebna tudi takšna sta-
tusna organizacija. Naš nadaljnji razvoj in ob-
stoj je mogoč le z dobičkom na tržišču, zato
moramo biti profitna, ne pa neprofitna organi-
zacija. Po pogovorih, ki smo jih imeli s pred-
stavniki občine, imam občutek, da se bomo
uspeli dogovoriti in da se bo končala pat pozi-
cija.
Ste vse te načrti v zvezi s preoblikovanjem
in priprave na lastninjenje dogovorili z delavci
denimo na kakšnem referendumu ali gre samo
za pogovore znotraj vodstva?
Za preoblikovanjem stojimo tako delavci
kot zaposleni v vodstvi, o preoblikovanju
zdravilišča smo se pogovarjali tako znotraj kot
zunaj hiše že od leta 1991. Delavski svet zdra-
vilišča se je že spomladi 1992 opredelil za
delniško družbo v družbeni lastnini, ta oblika
je bila sprejeta pred sprejemom zakona o last-
ninjenju. Zdaj se pojavljajo novi elementi, ki
jih bo treba upoštevati.
Gre tudi za kakšne poskuse divje privatiza-
cije?
Menim, da ni nobenih poskusov divjih pri-
vatizacij. Skladno z zakonom imamo oprede-
ljeno tudi konkurenčno klavzulo, ki jo spoštu-
jemo. Kolikor sama poznam stvari, imamo sa-
mo en primer, da je eden naših delavcev sou-
stanovitelj zasebne turistične agencije Medi-
cotur.
Kako pa bo z vračanjem premoženja?
Imamo dva zahtevka, in sicer za objekta
Triglav in Union. V obeh primerih se dogovar-
jamo z bivšimi lastniki in pričakujem, da bomo
dosegli kompromis.
Kakšni so odnosi znotraj kolektiva, slišati je
o zaostrenih odnosih med gostinskim in zdrav-
stvenim delom zdravilišča?
Kolektiv nastopa enotno, kar potrjuje tudi
dejstvo, da delovni proces ves čas teče normal-
no in da dosegamo dobre poslovne rezultate.
Kljub vsemu zdravilišče še vedno ostaja brez
vodstva. Boste kandidirali za direktorico?
Ne, to pa v nobenem primeru. Upam, da
bomo našli kader oziroma ustreznega direk-
torja. Ocenjujem, da je Zdravilišče Dobrna do-
bra firma, kolektiv je mlad in kreativen, voljan
delati, imamo vse možnosti za nadaljnji razvoj.
Glede na prostorske možnosti ne bo mogoče
povečevati zmogljivosti, še veliko več pa se da
storiti za izboljševanje standarda in boljšo po-
nudbo.
IRENA BAŠA
Foto: EDI MASNEC
V Zdravilišču Dobrna je zapo-
slenih 245 delavcev. Stmiševa
ocenjuje, da pri izplačilu plač
dosegajo približno 80 odstot-
kov kolektivne pogodbe za go-
stinstvo.
Ustrezne službe se še vedno ukvarjajo z gospo-
darskimi prestopki in carinskim prekrškom, ki
naj bi jih zakrivilo bivše vodstvo. V zvezi s ca-
rinskim prekrškom gre za ilegalni uvoz blaga,
predvsem pripomočkov za zdravstvo in gostin-
stvo, na seznamu uvoženih stvari so se pojav-
ljali tudi kava, mleko, marmelada... V drugem
primeru gre za razliko pri izkazovanju celot-
nega prihodka iz let 1989, 1990 in 1991, pri-
manjkljaj naj bi bivši direktor pojasnil že pred
dvema letoma. Po oceni interne komisije gre za
primanjkljaj v skupni višini skoraj 184 tisoč
mark, postopki pa še trajajo.
Zdravilišče Dobrna je bilo ustanovljeno leta
1961, po dobrih desetih letih delovanja se je
preoblikovalo v Zdravstveni zavod Zdravilišče
Dobrna, se pred nekaj leti združilo v sozd
Merx, niso pa se pridružili sedanjemu holdin-
gu. Lansko pomlad so na celjsko vlado ter
skupščino naslovili predlog za izdajo soglasja
k pričetku postopka preoblikovanja zdraviliš-
ča v delniško družbo, s čimer so soglašali tako
člani vlade kot tudi poslanci celjskega parla-
menta. Kmalu za tem so v Celju svojo odločitev
spremenili. Zakon o lastninskem preoblikova-
nju podjetij po oceni občinskih predstavnikov
ne velja za organizacije posebnega družbenega
pomena, kakršno je zdravilišče, opozarjali so
na vprašanje premoženja, ob upoštevanju za-
kona o zavodih pa je po mnenju celjske občine
zdravilišče s 1. aprilom 1991 na osnovi samega
zakona postalo javni zavod, čeprav svoje orga-
niziranosti skladno z zakonom niso preobliko-
vali. Zato so predlagali, da naj se Zdravilišče
Dobrna preoblikuje v javni zavod, ustanovitelj
je občinska skupščina, ki je obenem tudi last-
nik celotnega premoženja zdravilišča.
Pred sejmom Avto
in vzdrževanje
Novosti za razstavllalce, zanimivosti za
obiskovalce
V torek, 20. aprila dopoldne
bo predsednik Gospodarske
zbornice Slovenije Dagmar
Šuster na sejmišču celjskega
Golovca odprl IV. mednarodni
sejem Avto in vzdrževanje. Po-
djetje Celjski sejem obljublja
na 7 tisoč 500 kvadratnih me-
trih sejmišča letošnjim 84 raz-
stavljalcem vse do zaključka
prireditve v nedeljo, 25. aprila,
vrsto novosti, za obiskovalce
pa pripravljajo ob ogledu naj-
novejših modelov avtomobilov
in opreme za vzdrževanje še
dodatne zanimivosti.
Prva sejma so v Celju pri-
pravili v sklopu Pomladanskih
obrtnih sejmov, lani pa je bil
sejem Avto in vzdrževanje pr-
vič samostojen. Celjani so ga
organizirali sočasno z ljub-
ljanskim Avto-salonom, po
zaključku prireditve pa sta se
obe sejemski hiši dogovorili za
vsebinsko ločitev specializira-
nih sejmov. Tako naj bi letos
v maju Ljubljančani pripravili
Avto-salon, v okviru celjskega
sejma pa bodo na ogled pro-
grami osebnih, specialnih, to-
vornih in turističnih vozil, mo-
tociklov, prikolic, vzdrževalne
ter dodatne opreme za avto-
mobile. Predstavili pa bodo še
prodajo avtomobilov na kredit
ter možnosti leasinga in zava-
rovalništva.
V vsebinskem konceptu sej-
ma je poudarek na predstavi-
tvi vzdrževalne in dodatne
opreme, za obkiskovalce pa
bodo na ogled tudi najnovejši
modeli avtomobilov. Za sejem
je bilo med razstavljalci letos
precej zanimanja - od lani be-
ležijo porast iz 38 na 84 podje-
tij - da bi Celjski sejem okrepil
tržno naravnanost prireditve
pa jim je ponudil tudi prodajo
rabljenih vozil. Tako bodo
v času od torka do nedelje obi-
skovalci sejma Avto in vzdrže-
vanje na sejmišču Golovca vi-
deli najnovejše modele avto-
mobilov, razen porscheja, fer-
rarija in jaguarja, pri posa-
meznih razstavljalcih pa si bo-
do lahko privoščili tudi de-
monstracijsko vožnjo.
Posamezni razstavljalci se
bodo tudi sami odločali, ali
v času sejemske prireditve
v celoti ponuditi možnost pro-
daje »staro za novo«, ali pa na
prostoru desno od vhoda v sej-
mišče prodajati le rabljene av-
tomobile. Neposredno na sej-
mu sodelujejo letos le domača
podjetja, ki so hkrati zvečine
tudi zastopniki tujih firm, naj-
bolj agresiven nastop na slo-
venskem avtomobilskem tržiš-
ču pa so zaenkrat pokazali
v Italiji in Avstriji.
I. STAMEJČIČ
Novi tednik pripravlja v pri-
hodnji številki, ki izide 22.
aprila posebno, osemstransko
prilogo, namenjeno sejmu in
predstavitvi najnovejše po-
nudbe na avtomobilskem tr-
žišču.
V okviru strokovnih sprem-
ljajočih prireditev v času sej-
ma Avto in vzdrževanje pri-
pravljajo posvetovanji o var-
nosti v prometu, možnostih
preoblikovanja obrti v podjet-
ništvo ter predstavitev policij-
ske opreme, vezane na pro-
metno področje.
Za zabavne spremljajoče
prireditve bosta poskrbela
kluba As in Savinja, obisko-
valcem pa bo gotovo najzani-
mivejša nagradna igra, v kate-
ri bodo podelili osem nagrad.
Povprečna vrednost nagrad bo
do 2 tisoč DEM, pr\'o nagrado
- osebni avto Renault 5 - pa
prispevata Celjski sejem in
Renault Servis iz Levca. Sama
nagradna igra ne bo vezana na
prodajo vstopnic (dnevni
vstop za odrasle bo 250, za di-
jake in otroke 150, poslovna
karta pa 170 tolarjev), pač pa
na nagradne kupončke, ki jih
bodo morali obiskovalci sejma
potrditi n,a vseh razstavnih
prostorih tistih razstavljalcev,
ki prispevajo nagrade.
Trženje - pogoj za
uspešno
konkurenco
Celjsko Društvo ekono-
mistov bo od 20. do 22. ma-
ja v sodelovanju s sloven-
sko gospodarsko zbornico,
Zvezo ekonomistov Slove-
nije ter Društvom za mar-
keting Slovenije organizi-
ralo tradicionalno tribuno
tržnega gospodarstva. Le-
tošnje srečanje na Rogli bo
namenjeno predvsem po-
govorom o kvaliteti sloven-
skih izdelkov, storitev in
poslovanja, promociji slo-
venskega gospodarstva,
naši turistični ponudbi ter
marketinških metodah
v malih podjetjih. Osrednja
tema tribune, ki bo imela
skupen naslov Trženje - po-
goj za uspešno konkurenco,
pa bo lastninjenje sloven-j
skih podjetij.
Posvet
o privatizacijskili
procesili
v prostorih Zdravilišča
Dobrna je slovenska go-
spodarska zbornica v sode-
lovanju z območnimi zbor-
nicami Celje, Velenje in
Dravograd včeraj pripravi-
la posvet o privatizacijskih
procesih. O ciljih, ki jih
Slovenija želi doseči s pro-
jekti lastninskega preobli-
kovanja podjetij, je po-
drobneje govoril državni
sekretar Tone Rop. Uredbo
vlade o načinu, postopkih
in merilih revizije deloma
že izvedenih lastninjenj
podjetij je predstavila di-
rektorica SDK Romana
Logar, Franc Koletnik
z mariborske fakultete pa
je govoril o ugotavljanju
družbenega kapitala
z otvoritveno bilanco ozi-
roma z ocenjevanjem vred-
nosti podjetja. Poleg tega
so udeleženci posveta go-
vorili še o pravnih in orga-
nizacijskih vprašanjih last-
ninskega preoblikovanja.
Cinkarna računa
na ameriško
tržišče
Celjska Cinkarna, ki le-
tos praznuje 120-letnico, se
pri prodaji na tuja tržišča
srečuje z velikimi težava-
mi. Zaradi vse večje kon-
kurence na zahodnem tr-
žišču in Bližnjem vzhodu
so prisiljeni zniževati cene
lastnim proizvodom. Vred-
nostno naj bi bil izvoz pri-
bližno takšen kot lani, kar
pomeni, da bodo morali
prodati večje količine in
poiskati nova tržišča.
Največ možnosti za raz-
širitev tržišča vidijo
v ZDA, kamor nameravajo
letos prodati približno ti-
soč ton titanovega dioksida
več kot lani. Manjše pov-
praševanje po pigmentih
pričakujejo na Bližnjem
vzhodu, ker bo s polno
zmogljivostjo začela obra-
tovati tovarna pigmentov
v Saudovi Arabiji-
V vzhodni Evropi je pov-
praševanje po izdelkih
Cinkarne sicer precejšnje,
vendar so problem plačila.
Za uspešnejšo prodajo
v tujini nameravajo v tem
celjskem podjetju okrepiti
tehnično-komercialno in
servisno službo. Razen s ti-
tanovim dioksidom se bodo
na tujih tržiščih pojavljali
še s titancinkovo pločevi-
no, ta proizvodnja je prak-
tično že razprodana.
Št. 15 - 15. april 1993
5
Ustaviti vsaj en
piaz
Izvršni svet Skupščine
občine Laško je na svoji se-
ji marca lani sprejel sklep,
J katerim je odobril soli-
darnostna sredstva za sa-
nacijo plazov, med drugim
tudi za plaz Hercog-Tevče
(milijon tolarjev) in za plaz
Gorišek-Marija Gradec
(200 tisoč tolarjev). Zdaj pa
$0 se v laškem Izvršnem
svetu odločili, da dajo
prednost sanaciji plazu
Gorišek-Marija Gradec.
Na osnovi naknadno
opravljenih ogledov ome-
njenih plazišč je bilo ugo-
tovljeno, da je sanacija pla-
zu Herzog-Tevče brez
predhodne ureditve struge
potoka Reka strokovno
vprašljiva, celotna sanacija
pa bi terjala do tri krat več
sredstev, kot so jih lani
odobrili. Zato so strokov-
njaki predlagali, da se za-
enkrat uredi le površinsko
odvodnjavanje ceste in me-
teornih vod ter opravijo te-
meljitejše raziskave in pri-
pravijo projekti. Milijon
tolarjev pa bodo preusme-
rili in jih namenili za sana-
cijo plazu Gorišek-Marija
Gradec. Ta plaz namreč
nevarno ogroža stavbišča,
zaradi enostavnejše sana-
cije (drenaže) pa bi bila iz-
vedba možna v okviru mili-
jona tolarjev. Komisija za
oceno škode meni, da bi
s takšno prerazporeditvijo
sredstev v kratkem rešili
vsaj eno kritično plazišče.
M. A.
Veš eifoiog svoj lioig?
Seiem EKO 93 uspel, na sejmu pogrešani zeleni
v petek je na sejmišču Golo-
vec zaprl vrata sejem EKO, na
katerem se je predstavilo ne-
kaj več kot 70 razstavljalcev iz
šestih držav. Sejem je po oceni
direktorja Celjskega sejma
Franca Pangerla uspel in je
glede na število obiskovalcev,
okoli 6 tisoč jih je bilo, prese-
gel pričakovanja.
Še posebej razveseljivo je,
da si ga je ogledalo precej
srednješolske in osnovnošol-
ske mladine, izjemno dobra pa
je bila njihova udeležba na po-
svetih, ki so vsak dan sprem-
ljali sejem. Le-ti so bili izjem-
no kakovostni in na visoki
strokovni ravni, udeleženci pa
smo lahko slišali res zanimive
in žal za prihodnost tudi za-
skrbljujoče podatke o onesna-
ženosti Slovenije.
Čeprav so strokovnjaki ugo-
tavljali, da je v zadnjem času
opaziti nekoliko izboljšano
kakovost vodotokov in zraka,
gre to predvsem pripisati go-
spodarski krizi, v katero je
globoko zabredla Slovenija, in
s tem zapiranju tovarn, so bili
enotni.
Še posebej grozljivi so po-
datki v zvezi z odpadki. Po be-
sedah Radovana Gačeše, zu-
nanjega sodelavca Ministrstva
za okolje in prostor, pride let-
no v Sloveniji na prebivalca
350 kilogramov odpadkov. Le-
ta 2000 lahko pričakujemo, da
bo v Sloveniji letno 7 tisoč ton
komunalnih odpadkov, 52 ti-
soč ton nevarnih in 2 milijona
in pol posebnih odpadkov. Če
bi ta hip uvedli v Sloveniji
najsodobnejšo tehnologijo za
zbiranje in predelavo odpad-
kov, je dejal Gačeša, bi jih leta
2000 še vedno ostalo 2 milijo-
na in pol, ki bi jih bilo treba
odložiti v zemljo.
Andreja Jerin iz Gospodar-
ske zbornice Slovenije je ugo-
tavljala, da je od leta 1989
v Sloveniji izjemno upadla ko-
ličina zbranih odpadnih mate-
rialov. Še najmanjši upad je na
področju zbiranja odpadnega
papirja, največji, kar 99 od-
stotni, pa je na področju gu-
menih odpadkov. Vse to gre
pripisati razpadu jugoslovan-
skega tržišča, padcu industrij-
ske proizvodnje v Sloveniji in
nepravilnem zbiranju odpad-
kov, saj jih pri nas zbirajo po-
gosto tako, da kasneje niso
primerni za predelavo.
Skratka, sejem, ki je minuli
petek zaprl vrata, je pokazal
na nekaj črnih ekoloških točk
v Sloveniji. Udeleženci posve-
tov so se lahko tudi seznanili
z zakonom o varstvu okolja, ki
ga pripravljajo na Ministrstvu
za okolje in prostor. V Celju ga
je predstavil državni sekretar
za okolje Jernej Stritih in si
zabeležil tudi precej kritik na
račun zakona.
Na sejmu EKO 93 pa smo
zaman s pogledom hrepeneče
iskali ministra Miho Jazbin-
ška, ki ga ni bilo na otvoritev,
pa tudi kasneje ne, čeprav je
bilo njegovo ministrstvo gene-
ralni pokrovitelj sejma. Na
sejmu tudi ni bilo nikogar iz
vodstva stranke Zelenih Slo-
venije ali iz celjskega občin-
skega odbora. Tudi znani celj-
ski ekologi, ki sicer niso stran-
karsko Zeleni, so bili pretežno
odsotni, zato gre verjetno skle-
pati, da že vse, kar je bilo na
posvetovanjih povedano, vedo,
ali bolje, da jim tega pravza-
prav niti ni treba vedeti. Po-
membno je trkati na ekološko
zavest drugih in udrihati po
jedrski elektrarni Krško, pa po
Cinkarni, Termoelektrarni Šo-
štanj in drugih onesnaževal-
cih, ki naj ne bi nič storili za
Sloveniji prijaznejše okolje.
Kdor si je sejem EKO 93 ogle-
dal in prisluhnil tudi posve-
tom, se s kvazi ekologi seveda
ne more več strinjati.
NATAŠA GERKEŠ
Boni se poslavljajo
Vrednostni boni, s katerimi smo se Slovenci ločili od
jugoslovanskega dinarja, jemljejo slovo. Banka Slovenije
jemlje iz obtoka vrednostne bone za 500, 200, 100, 50, 10
in 5 tolarjev ter bone za 2 tolarja in za 1 tolar.
S temi boni bomo lahko plačevali še do 10. junija letos.
In kje jih lahko zamenjamo za pravi denar? V enotah
Službe družbenega knjigovodstva in v Banki Slovenije
bodo opravljali menjavo vse do 30. septembra 1993. Če bo
po tem datumu kdo le še izbrskal kakšne skrite rezerve
v vrednostnih bonih, jih bo še vedno lahko zamenjal za
naše lepe slovenske bankovce, vendar samo v Banki Slo-
venije. J. K.
Sejem orodjarstva
v Mariboru bodo novo sezono specializiranih poslovnih
sejmov začeli z Mednarodnim sejmom orodjarstva Forma-
Tool 93.
Pred otvoritvijo sejma pripravlja v sejni sobi Zavaro-
valnice Maribor podjetje Step v petek, 16. aprila, novinar-
sko konferenco, na kateri bodo podrobneje predstavili
letošnji vsebinski koncept mednarodnega orodjarskega
sejma. IS
Aparati brez freonov
v Gorenju Gospodinjski
aparati nameravajo še letos
jeseni začeti serijsko proiz-
vodnjo hladilnih in zamrzo-
valnih aparatov brez ekolo-
ško spornih freonov, so spo-
ročili predstavniki podjetja
na sejmu Alpe Adria - Svo-
boda bivanja v Ljubljani.
Freoni, oziroma klor, fluor
in ogljikovodik, škodujejo
ozonskemu plašču. Izdelava
gospodinjskih aparatov brez
freonov je tudi glavni trend
v industriji bele tehnike.
Hkrati so v Gospodinjskih
aparatih predstavili še druge
konkurenčne dosežke, nerja-
večo kad, pocinkano ohišje,
manjšo porabo energije, vo-
de in pralnih sredstev ter
razne druge tehnične izbolj-
šave v pralno-pomivalni teh-
niki. Varčnejše tehnološke
rešitve veljajo tudi za hladil-
nike in kphalnike. Nova ge-
neracija hladilnih in zamr-
zovalnih aparatov je sestav-
ljena iz 30 novih proizvodov,
Gospodinjskim aparatom pa
bo omogočila prehod v zgor-
njo polovico svetovne proiz-
vodnje.
U.S.
Skoraj
podvojene
negospodarske
plače
V mozirski občini so lani
imeli 21. krat večjo izgubo
v gospodarstvu kot v letu
1991. V to analizo obrt ni
zajeta. Plače v gospodarstvu
zaostajajo za republiškim
povprečjem za 17 odstotkov,
povprečna plača je 24 tisoč
SIT, v negospodarstvu, kjer
se plače oblikujejo po repu-
bliškem zakonu, pa 40 tisoč
SIT.
Spet manj premoga
Državni sekretar za energetiko Sovič
v RLV
v velenjskem rudniku ligni-
ta ugotavljajo, da se kljub re-
zultatom, s katerimi se postav-
ljajo ob bok evropskim premo-
govnikom, nenehno srečujejo
z velikimi likvidnostnimi teža-
vami. To so predstavniki rud-
nika poudarili tudi v petek, ko
jih je obiskal državni sekretar
za energetiko Boris Sovič.
Velenjčani so opozorili, da
nimajo sredstev za zavarova-
nje rudarjev, niti nimajo zava-
rovanega premoženja pred po-
žarom. V velenjskem rudniku
že razmišljajo o znižanju let-
nega načrta proizvodnje, na-
mesto štirih milijonov ton lig-
nita naj bi letos nakopali 3,9
milijone ton premoga. To bo
najbrž potrebno zaradi manjše
prodaje v široki potrošnji ter
manjšega odjema ljubljanske
toplarne in krškega Vidma. Ob
tem je Boris Sovič omenil, da
se plačilna disciplina zaostru-
je, kar pomeni, da bodo iz-
klapljali tisti podjetja, ki ne
plačujejo elektrike. Sekretar
za energetiko je še enkrat po-
udaril, da je v letošnjem dr-
žavnem proračunu predviden
denar za ekološko sanacijo šo-
štanjske termoelektrarne, kar
je prvi pogoj za nadaljnje delo
velenjskega rudnika.      ^ g
REKLI SO
Marija Vrtačnik, direk-
torica Modne konfekcije
Elkroj:
»V gospodarstvu ne veš
več, kaj je prav. Stisnjeni
smo v sendvič, na eni strani
je država, na drugi tujina,
na tretji delavci, krmariti
pa moramo nekje vmes za
preživetje vseh. Opažamo,
da padata veselje do dela in
živi j enj a. .. Delavci neradi
hodijo v službo, saj jih sti-
skajo na vseh ravneh,
v takšnih odnosih pa rezul-
tati niso dobri. V podjetju
se skušamo več ukvarjati
z ljudmi, se z njimi pogo-
varjati, torej popraviti
vzdušje. Delavci sicer ra-
zumejo vse težave, vendar
je to razumevanje le še
vprašanje časa. Že to je ab-
surd, da prejemajo delavke
na priučevanju v Elkroju
80-odstotne plače, prijav-
ljeni na Zavodu za zaposlo-
vanje pa 70 odstotkov. To
je krivično in kruto.«
NOVO NA BORZI
Marka
aste
Vse kaže, da bo tudi mesec
ipril minil v znamenju rasti
ečajev marke, saj so v prvi
lolovici meseca vsi trije tečaji
epo porasli. Tako je uradni te-
:aj Banke Slovenije za 1 DEM
)d 14. 4. 93 porastel za 1,7%
iz 63,99 na 65,06 SIT), nakup-
il menjalniški za približno
1,4% (iz 65,90 na 67,50 SIT) in
lakupni podjetniški za 1,2%
iz 66,90 na 67,73 SIT). Če na-
edimo primerjavo z velikim
I, ki za april znaša 1,4%, vidi-
no, da je devizno varčevanje
efektiva) oz. varčevanje z va-
utno klavzulo (vrednostni pa-
pirji, depoziti z Va klavzu-
lo...) veliko zanimivejše od
tolarskega.
Kot najzanimivejša v zad-
njem času je bila naložba v na-
bp dvodelnega blagajniškega
Zapisa Banke Slovenije (DBZ,
BS), ki zapade v izplačilo 10.
i 93. Izdajatelj DBZ, popular-
no imenovan »dvojček«, je
Sanka Slovenije, torej gre za
'anesljivo naložbo. Zapis je
Ivodelen, kar pomeni, da je
tolovica zapisa v SIT, polovi-
ca pa v DEM, s tem, da je
'Tilačljiv v celoti v SIT, izplač-
'jiv pa na dan zapadlosti polo-
^ca v SIT, polovica pa v DEM
fefektiva). Ce ste se odločili za
"akup malega apoena »dvojč-
ica« v višini 100.000 SIT to
praktično pomeni, da ste vpla-
čali - kupih 50.000 SIT, ki se
^'am obrestujejo po R+10% in
1 OOO DEM po uradnem teča-
1^, obresti so 8%. Primarno se
^apis lahko kupuje samo sku-
paj po teoretični vrednosti pri
Pooblaščenih bankah za pro-
dajo, sekundarno (preko borz-
nih posrednikov) pa se lahko
z »dvojčkom« trguje tudi loče-
no, seveda po tržnih cenah.
Trenutno je na trgu zapis
z zapadlostjo 10. 6. 93, ki pa ga
s 13. 4. 93 ni možno več vpisa-
ti. Banka Slovenije je že izdala
novo emisijo »dvojčkov« z ne-
katerimi spremembami: apoen
je 130.000 SIT oz. 1,3 mio SIT,
obrestna mera je R+9% na SIT
del oz. 7% na devizni del. Za-
pisi zapadejo 5. 10. 93 in so že
v prodaji.
Vsekakor so trenutno bolj
zanimivi »junijski dvojčki«
(predvsem devizni del), ki jih
lahko še vedno kupite preko
borznih posrednikov. Cena de-
viznega dela je okrog 131%,
kar pomeni 65,50 SIT za DEM.
Torej, preden stopite v menjal-
nico, pokličite borznega po-
srednika !
Promet na zadnjih dveh
borznih sestankih je bil dokaj
skromen, okrog 1 mio DEM
(izven borzni promet ali OTC
trg - do 8 mio DEM, predvsem
z »dvojčki«), od tega okrog dve
tretjini prometa z obveznicami
RS 1 in RS 2, ter ostalimi ob-»
veznicami in ena tretjina
z delnicami. Cene vrednostnih
papirjev so dokaj stabilne. Pri
delnicah so začeli z izplačili
dividend, naslednji teden jo bo
izplačala NIKA v višini 1.500
SIT na delnico 100 DEM.
POROČAJO BROKERJI-
/7(D Splošne banke Celje d.d.
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- CSD Center storitvenih de-
javnosti Celje nudi storitve
s področja vseh vrst čiščenja,
prevzamejo tudi delavce. Os-
nova čiščenja je strojna glo-
binska, delavci manualno či-
stočo vzdržujejo. Informacije:
tel. in fax 21-144 (Boris Prat-
nekar).
- NizozemskopodjetjeMSTra-
de nudi različne proizvode: sa-
dje, južno sadje, zelenjavo, vi-
sokokvalitetno meso ipd. Po-
drobnejša specifikacija je na
voljo v informacijski pisarni
CIS GZS. Informacije:-tel.in
fax 035/244-122 (Milan Sti-
patič).
- V World Trade centru v Ljub-
ljani je na voljo lokal 19 m^ za
vse dejavnosti razen gostin-
stva. Možen je večletni najem.
Informacije: tel. 061/150-122
in fax 061/219-536 (Informa-
cijska pisarna CIS GZS).
-Podjetje MA.TRI d.o.o. iz
Ptuja nudi gostinsko opremo
(električni in plinski štedilni-
ki, friteze, hladilniki, peči za
pizze, grill plošče, nevtralne
delovne površine in elemente,
kuhinjske nape, mešalce testa,
oblikovalce testa, vitrine, es-
spreso aparate, mesoreznice,
snack kuhinje, izotermo kon-
tejnerje in posode, pomivalne
stroje, ledomate ipd.) ter kom-
pletno zobozdravstveno opre-
mo, EKG in aparate za ultraz-
vok. Informacije: tel. 062/776-
121 int.33 in fax 062/771-359
(Marija Artenjak).
- Na voljo so proste kapacitete
70 m^ za pridobitveno dejav-
nost, iščejo pa tudi kooperanta
s proizvodnimi stroji, trgom in
artiklom za prodajo. Informa-
cije: tel. 856-417 in fax 856-
957 (Marjan Orož Velenje).
- Podjetje Penat-Vitt d.o.o. iz
Ljubljane nudi vse vrste ko-
vinsko obdelovalnih strojev:
stružnice, vrtalne, rezkalne in
brusilne stroje vseh izvedb,
proizvajalcev iz Hrvaške,
Madžarske, Rusije in Kitajske.
Posredujejo tudi pri prodaji
rabljenih strojev ter nudijo za-
stopstvo in trženje proizvodov.
Prosijo za pisni kontakt na na-
slov PENAT-VITT d.o.o. Ulica
na grad 3, 61000 Ljubljana
(Roman Udovič).
-Tovarna kemijskih izdelkov
in Livarna Titan Kamnik nu-
dita izdelavo ulitkov iz GTW
40, GTW 35 in GTW 385 (DIN
1692). Livarska orodja izdela-
jo sami, letna kapaciteta 7.500
ton. Informacije: tel. 061/816-
221 in fax 061/812-610 (Miro
Slabajna).
— Podjetje Avto servisna opre-
ma d.o.o. Celje nudi zastopa-
nje za prodajo in servisiranje
kompletne opreme za avtome-
hanične in avtoličarske delav-
nice, kot npr.: ročno orodje,
specialno ročno orodje, pnev-
matsko orodje, hidravlična
dvigala DNO in štiristeberna
dvigala, razni pribori .za po-
pravilo vozil, testerji, optika
za podvozje vozil, kompresor-
ji, pištole za brizganje, lakir-
nice ipd. Informacije: tel. 31-
351 in fax 32-742 (Marijan
Kajzba).
- POEP Podjetje za ekonomiko
in organizacijo poslovanja iz
Ljubljane nudi organiziranje,
revidiranje, saniranje poslov-
nih procesov in stanj po orga-
nizacijskih segmentih, enotah
in delovnih mestih. Informaci-
je: tel. 061/554-142 (Alojz
Jarc).
Obratovalni čas
javnili letališč
Se vam ježekdaj zgodilo,
da ste se pripeljali na le-
tališče, pa je bilo le-to za-
prto? Ali pa je vaše letalo
pristalo, tik preden se le-
tališče zapre? Kdor je to
preizkusil, dobro ve, ka-
ko težko je v takšnih pri-
merih dobiti prevoz z le-
tališča do mesta. Zato
vam priporočamo, da si
zabeležite podatke
o obratovalnem času le-
tališč v Sloveniji, ki ve-
ljajo za čas od 28. marca
do 29. oktobra 1993.
LJUBLJANA-letališče
bo odprto od 6.30 do
22.00 vse dni v tednu.
MARIBOR - letališčebo
odprto od 7.00 do 13.00
vse dni v tednu razen so-
bote. Od 18. do 20.ure pa
bo letališče odprto tudi
ob torkih.
PORTOROŽ - letališče
bo odprto od 8. do 20.ure
vse dni v tednu.
J. K.
Št.15 - 15. april 1993
ib
Nesklepčni
Šentjurčani
Potem ko je šentjurski
izvršni svet sprejel predlog
letošnjega občinskega pro-
računa, bi se morali o njem
odločiti še poslanci občin-
ske skupščine. Ti so se
zbrali pretekli teden, ven-
dar so ostali nesklepčni
- manjkali so poslanci
družbenopolitičnega zbo-
ra. Šentjurska skupščina
doslej ni poznala težav
s sklepčnostjo, zato so, po
skoraj enournem čakanju,
z negodovanjem odšli. Za-
sedanje bodo znova sklicali
v prihodnjih dneh.
KS za večji
proračun
Preteklo sredo so poslanci
v velenjskem zboru krajevnih
skupnosti in predsedniki kra-
jevnih skupnosti pripravili po-
govor o predvidenem občin-
skem proračunu.
Tudi v KS menijo, da bi mo-
ral znašati občinski proračun
vsaj milijardo 200 milijonov
SIT. Občinskemu izvršnemu
svetu in vodstvu skupščine so
predlagali, naj pridobita do-
datna sredstva. Možne rešitve
vidijo še v večjih prispevkih
s strani republiškega proraču-
na, razpisu kreditov ali obvez-
nic, krajevnih samoprispev-
kih, možnih sredstvih gospo-
darskih organizacij in večji
vrednosti sredstev stavbnih
zemljišč.
Poleg tega so se na zboru
krajevnih skupnostih dogovo-
rili še o očiščevalni akciji, ki se
je v velenjski občini že začela,
trajala pa bo do maja. V očiš-
čevalno akcijo naj bi se vklju-
čila vsa podjetja, krajevne
skupnosti in občani. Podobno
akcijo, ki jo bosta usmerjala
velenjski sekretariat za var-
stvo okolja in Javno podjetje
Komunala, predvidevajo tudi
jeseni. U. S.
Velenje na obrobju države
PreavitlenI proračun pomeni smrt za velenjslio občino_
v četrtek so člani novega izvršnega
sveta v Velenju na tiskovni konferenci
predstavili dosedanjih 50 dni dela.
»Naša temeljna preokupacija je bil
proračun,« je povedal predsednik IS
Srečko Meh. »Nadalje smo povečevali
učinkovitost in ažurnost upravnih orga-
nov, kot tretje pa smo se posvetili tako
imenovanemu področju glasnosti. Vele-
nje se namreč šteje med mesta, o katerih
se malo piše in kjer naj bi bilo vse v redu.
Vendar mi želimo predstaviti uspehe in
probleme občine navzven, saj je v Vele-
nju vsaj 43 tisoč problemov, kolikor je
pač prebivalcev. Pozornost smo posvetili
tudi varstvu okolja, sestavili smo delov-
ne skupine za pripravo materialov za po-
dročje pospeševanja gospodarstva, terci-
arne dejavnosti ter za šolstvo in izobra-
ževanje.«
Po mnenju članov velenjskega IS pro-
račun kaže, kako se do občine obnaša
država. Po narodnem proizvodu je ve-
lenjska občina na tretjem mestu v državi,
višina proračuna pa občino uvršča na
eno zadnjih mest. V Velenju, kjer bodo
o osnutku proračuna poslanci prvič raz-
pravljali danes, je občinski IS pripravil
več predlogov. Po prvem naj bi bil ve-
lenjski proračun 887 milijonov SIT, po
mnenju občinskega IS pa je ta vsota vsaj
za 300 milijonov premajhna za pokritje
osnovnih interesov proračunskih porab-
nikov. Po tem predlogu s proračunskimi
sredstvi zagotavljajo le dovoljene osebne
dohodke, poravnavo materialnih stro-
škov in materialne stroške dejavnosti,
nič pa ne ostane za obnovo občinske last-
nine. Posebno boleče v velenjskem pro-
računu je, ker so zmanjšali izdatke za
kulturne dejavnosti. Tudi v šolstvu osta-
ja velenjska občina na obrobju, na katero
so jih potisnili v državnem centru.
»Želimo si, da Slovenija ne bi poznala
Velenja kot mesta rekordov v proizvod-
nji, tu je veliko problemov,« je poudaril
Meh. Zatrjuje, da nujno potrebujejo do-
datna sredstva, saj predviden proračun
pomeni smrt za občino. »Velenjčani mo-
ramo pridobiti mesto, ki nam v Sloveniji
pripada, vendar smo za to premalo moč-
ni,« so poudarjali člani občinskega IS, ko
so predstavljali svoja delovna področja.
V prihodnje čaka velenjski IS veliko
dela pri urejanju prostorskih aktov, pri-
dobivanju koncesij, komunale in stano-
vanjskih gradenj. Tudi v prihodnje se
nameravajo ukvarjati z ekološko proble-
matiko, predvsem sanacijo šoštanjske
termoelektrarne. Zaenkrat so zadovoljni
z zagotovili, ki jih imajo za sanacijo blo-
ka rV. Za prihodnje nameravajo pripra-
viti program s točno določenimi in da-
tumsko opredeljenimi etapnimi cilji, da
jih ne bi spet peljali žejne čez vodo.
URŠKA SELIŠNIK
Prihodnji teden bodo v velenjski občini
pričeli zvočno opozarjati prebivalce
v primeru preseganja kritičnih koncen-
tracij onesnaženega zraka. Za področje
Zavodenj bo tulila sirena, v Šoštanju,
Velenju in na Topolšici pa bo prebivalce
opozarjala dežurna gasilska služba.
Hit - nočna mora
poiitiicov
LJUBLJANA, 13. aprila
(Delo) - Afera z novogori-
škim Hitom je prestopila
tudi prag državnega zbora
z zahtevo, da naj se ustano-
vi posebna parlamentarna
preiskovalna komisija, ki
bi se ukvarjala z vprašanji
divjega lastninjenja in
oškodovanja družbene
lastnine. Vprašanj, ki jih
zastavlja primer novogori-
škega Hita je veliko: na
primer, kako to, da je prva
verzija predlaganega zako-
na o igrah na srečo obtičala
v parlamentarnih predalih?
Zakon pa je predvidel, da
je treba igralniško dejav-
nost pri nas podržaviti. kar
posameznim političnim in
igralniškim lobijem nika-
kor ni bilo po volji. Zato je
tudi Hitovo vodstvo z lobi-
ranjem med posameznimi
ministri in poslanci dose-
glo, da je bilo nadaljevanje
razprave o tem zakonu
umaknjeno s parlamentar-
nega dnevnega reda. Eno
od vprašanj je tudi, kako
to, da o aferi Hit niso doslej
še nič rekle tri vladne ko-
alicijske stranke, vlada pa
se je zadovoljila s sklepom
o reviziji lastninskega po-
stopka v Hitu, ne da bi na-
tanko pojasnila, kako in
kaj si pod tem predstavlja
in ne da bi bili znani njeni
motivi, da je revizijo zahte-
vala za Hit, o ostalih pri-
merih divjega lastninjenja
pa ne reče nobene. Zakaj
molči notranje ministrstvo,
tožilstva pa se izmikajo,
čeprav naj bi bila vložena
že cela vrsta konkretnih
ovadb, se v članku Hit
- slovenskih politikov noč-
na mora, sprašuje Delov
komentator Vinko Vasle.
»Mi smo se
doicapitaiiziraii!«
LJUBLJANA, 13. aprila
(Mladina) - »V HIT-u druž-
benega kapitala nismo pre-
oblikovali v privatnega,
pač pa smo k družbenemu
kapitalu dodali privatni
kapital. Torej ne gre za
lastninsko preoblikovanje.
Temu bi rekel dokapitali-
zacija,« je v intervjuju za
Mladino izjavil Danilo Ko-
vačič, generalni direktor
podjetja HIT d.o.o. in di-
rektor HIT Holdinga, nosi-
lec naziva »Manager leta«
in državni svetnik. »Pod-
jetniška logika pomeni, da
se podjetje bori za profit,
država pa pobira davke.
Slovenska država pa niti
davkov ni sposobna pobi-
rati,« je še dejal Danilo Ko-
vačič.
Paraboia o treii
opicaii
LJUBLJANA, 13. aprila
(Delo) - Zadnje afere ali
lastninski škandali so naj-
boljši dokaz, da poleg učin-
kovite zakonodaje in prav-
nega reda v državi, potre-
bujemo tudi »delitev obla-
sti« med politiko in gospo-
darstvom, piše v svojem
komentarju Vinko Vasle.
V sedanjih razmerah, ko
niti klasične delitve oblasti
med zakonodajno, izvršno
in sodno ne moremo uvrsti-
ti ravno med demokratične
zglede, je seveda po svoje
krivično kričati, da je treba
prijeti tatu tam, kjer ravno
ta politika in te stranke še
včeraj niso hotele nič vide-
ti, nič slišati in nič govoriti,
dodaja Vasle.
Podvojena neproračunsica sredstva
IS Mozirje pripravil pregled neproračunske porabe
Na zahtevo poslancev mo-
zirske skupščine so v občin-
skem izvTŠnem svetu pripravi-
li poročilo o neproračunski
porabi. Predstavili so ga na
zadnjem zasedanju, kaj več pa
bodo o neproračunskih sred-
stvih povedali še odborniki.
Vrednost neproračunskih
sredstev predstavlja številčno
skoraj dva občinska proraču-
na. Polovica teh sredstev pri-
haja z republiškega naslova,
kjer občina nima nikakršnega
vpliva, opravlja le knjigovod-
ska dela. Neproračunsko po-
rabo sestavljajo predvsem
sredstva iz kupnin stanovanj
in sredstva za odpravo posle-
dic poplave. S sredstvi od pro-
daje občinskih stanovanj so
lani pridobili 24,8 milijona
SIT. Tretjino teh sredstev je
potrebno nakazati republiki,
nekaj sredstev so porabili za
odpravnine za stanovanja.
Ostanek, 9,2 milijona SIT, so
namenili za nakup novih sta-
novanj. Podobno so razporedi-
li tudi sredstva, ki jih zberejo
z najemnino.
Sredstva za neproračunsko
porabo v mozirski občini se
zbirajo še iz prihodkov sklada
stavbnih zemljišč, od prispev-'
kov za varstvo živali pred kuž-
nimi boleznimi, iz sredstev za
nova delovna mesta in prihod-
kov iz državnega proračuna. Iz
tega naslova so v občini prejeli
13 milijonov SIT za demograf-
sko ogrožena območja, 980 ti-
soč SIT za ureditev celostne
podobe podeželja ter sredstva
za osebne dohodke, porodni-
ške, nadomestila, družbeno
pomoč otrokom, socialno po-
moč ... Posebna sredstva so
v občini prejeli še iz republi-
škega proračuna za odpravo
elementarnih nesreč.
Na zasedanju so člani IS
spregovorili tudi o skladu
stavbnih zemljišč, kajti več
kot dvatisočkratno povečanje
vrednosti točke še vedno buri
duhove v mozirski občini. Po-
novno so poudarili, da IS nima
nič s tem, saj sklad sam obli-
kuje program in na osnovi
programa določa vrednost toč-
ke za uporabo stavbnega zem-
ljišča.
URŠKA SELIŠNIK
Na vrsti sicupščina
Konjiški izvršni svet je
prejšnji teden sprejel predlog
letošnjega proračuna. O ko-
munalnem delu so že razprav-
ljali odbor za komunalo in
zbor krajevnih skupnosti ob-
činske skupščine.
V občini pričakujejo letos
526 milijonov tolarjev prihod-
kov. Medtem ko so za večino
proračunskih porabnikov me-
rila za dodelitev sredstev ute-
čena, pa je najtežje pravično
razdeliti denar za komunalo.
V ta namen bodo razdelili 93
milijonov tolarjev, kar je glede
na višino proračuna veliko,
malo pa glede na številne po-
trebe krajevnih skupnosti.
S temi 93 milijoni tolarjev bo
treba vzdrževati in graditi ce-
ste, vodovode, kanalizacijo,
trafopostaje... Če bi se držali
zgolj ključa razdelitve po šte-
vilu   prebivalcev   krajevnih
skupnosti, razen največjih, no-
bena ne bi mogla speljati nika-
kršne naložbe, še zlasti, ker
večina letos nima več samopri-
spevka. Dogovor o prednostih
je zato še pomembnejši.
Skupščino, na kateri bi naj
sprejeli proračun, bodo pred-
vidoma sklicali konec aprila
ali v začetku maja. Čeprav je
bilo v strankah večkrat po-
udarjeno, da bodo na prvi na-
slednji skupščini najprej gla-
sovali o zaupnici županu (in
predsedniku izvršnega sveta),
pa večina najodgovornejših
v občini verjame, da bodo po-
slanci najprej odločali o pro-
računu, saj je ta, kot poudarja
tudi predsednik izvršnega sve-
ta Rudi Petan »za občino bi-
stvenega pomena, o vsem osta-
lem pa se lahko pogovarjamo
potem.«
MBP
Bavarslca odpira vrata
Nemški program Revit tudi na Kozjanskem?
Bavarska vlada se je odlo-
čila pomagati Sloveniji
s svojimi strokovnjaki. Gre
za nemški program Revit, ki
so ga predstavili že v občini
Ravne na Koroškem, pred
dnevi pa še na sestanku
v Šentjurju. Predsednik
šentjurske vlade Ladislav
Grdina ga je sklical, da bi
ugotovili, kakšno je zanima-
nje domačih podjetnikov.
Program Revit. predvide-
va, da bi bavarski strokov-
njaki ter strokovnjaki z ma-
riborske Ekonomsko-po-
slovne fakultete našim obrt-
nikom in podjetnikom po-
magali z brezplačno pripra-
vo razvojnih projektov. Te bi
nato predstavili gospodar-
stvu na Bavarskem in tako se
želi ta nemška dežela vklju-
čiti v pomoč pri gospodar-
skem okrevanju Slovenije.
Če se bodo na Kozjanskem
odločili za Revit, se bo prvi
seminar začel že prihodnji
mesec, jeseni pa bodo nasto-
pili na Bavarskem.
Grdina je predstavil pro-
gram šentjurskim direktor-
jem, pri tem pa so ugotavljali
tudi koristnost Revita. Ude-
ležba je bila kljub številnim
povabilom slaba. Največje
zanimanje so pokazali v Al-
posu, kjer ocenjujejo, da je
mogoče tudi z malo denarja
uresničiti kakovostne pro-
jekte. Te bi lahko, tako kot
drugi, najprej ponudili Ba-
varcem, nato pa, posredno,
še Avstrijcem in Švicarjem.
Veliko pa je odvisno tudi od
zanimanja kozjanskih go-
spodarstvenikov, kar bodo
ugotovili po (za jutri napo-
vedanem) posvetu v Šmarju.
Pričakujejo, da se ga bodo
udeležili gospodarstveniki iz
obeh kozjanskih občin. Po-
dobno kot na Ravnah bo
predstavitev Revita pripra-
vil inštitut Ekonomske fa-
kultete iz Maribora.
BRANE JERANKO
Kadrovsice
odločitve
Na zadnjem zasedanju
šmarske občinske skupšči-
ne so se poslanci odločali
tudi o kadrovskih zadevah.
Potrdili so odločitev sveta
šmarskega zdravstvenega
doma, da bo dr. Janez
Čakš, dosedanji vršilec
dolžnosti, v prihodnjem
štiriletnem obdobju direk-
tor tega javnega zavoda.
Prav tako so se strinjali, da
bo v svetu Centra za var-
stvo in delo Golovec občino
Šmarje odslej predstavljala
Silva Bevc-Jug, saj je dose-
danji predstavnik dr. Matej
Slivnik sodelovanje odpo-
vedal. Za razlog je navedel
svojo preobremenjenost.
Poslanci pa so soglašali tu-
di z imenovanjem Borisa
Ostruha za načelnika celj-
ske Uprave za notranje za-
deve.
BJ
Smarčani imajo proračun
Poslanci šmarske občinske
skupščine so pretekli teden
sprejeli predlog letošnjega
občinskega proračuna, pri
tem pa so veliko pozornosti
namenili že pričakovanemu
rebalansu. Tako so se izrec-
no odločili, da se bodo takoj
po sprejetju državnega pro-
računa začeli pogovarjati
o prvem rebalansu.
Predlog proračuna znaša
686 milijonov SIT, za 12 mi-
lijonov več kot osnutek, in to
zaradi dodatnih namenskih
sredstev. Sestavljale! pred-
loga so upoštevali vse naj-
bolj bistvene pripombe k os-
nutku: vključili so postavko
za tople malice učencev,
manj denarja namenili za
delovanje političnih strank
ter povišali znesek za delo-
vanje KS. Dodatni denar so
namenili še za šolske nalož-
be, javna dela ter tekočo
proračunsko rezervo. Zaradi
državnega moratorija pa je
iz predloga izpadla podbi-
lanca, prodaja šmarskih ob-
činskih obveznic, kar bi pri-
spevalo k novim naložbam
(predvsem za izgradnjo ma-
gistralnega vodovoda ter pli-
nifikacijo). Na zasedanju so
posebej opozorili na zapo-
stavljenost podeželskih ob-
čin glede višine javne pora-
be, saj sega razpon od šmar-
skih 90 odstotkov do ljub-
ljanskih 145.
Glede projekta posodobi-
tve osnovnih šol Kozje in Le-
sično je republiški poslanec
Franc Potočnik omenil, da je
pristojno ministrstvo z njim
seznanjeno, vendar je vsaj
zaenkrat projekt izpadel.
Med razpravo so še posebno
pozornost vzbudile zahteve
poslancev iz Rogaške Slati-
ne: prihodnja povišanja pro-
računske osnove naj bi se
namenila za stanovanjsko-
komunalni sklad, stroški za
redno zaposlene v KS Roga-
ška Slatina in Šmarje pri
Jelšah naj bi postali nova
proračunska postavka, pose-
bej pa podpirajo projekt
šmarskih občinskih obvez-
nic. V rebalansu bi skušali
ustreči tudi zdravstvenemu
domu, ki potrebuje prostor
za novo ginekološko ambu-
lanto v Rogaški Slatini.
Veliko so opozarjali tudi
na državni proračun, kjer so
pozabili na letošnje šmarske
naložbe v kulturne spomeni-
ke. Državni delež so našli le
za grad Podsreda, odprti pa
so ostali prispevki za obnovo
šmarske Kalvarije ter grad
Olimje, pa tudi za skansen
v Rogatcu.
BRANE JERANKO
Št. 15 - 15. april 1993
71
Kam nese Slovenijo?
Izlioilišča letošnjega proračuna v praksi potrjujejo centralizacijo mlatle tlržave - Občinam in
gospodarstvu naložena večina bremen državnega razvoja, doma pa se zmanjšujejo celo možnosti
preživetja
Ne glede na to, v kakšni obliki so
(ali pa morda tudi ne) včeraj in danes
poslanci državnega zbora sprejemali
letošnji proračun Republike Sloveni-
je, je nekaj že dolgo jasno — majhna
država je draga! Tisti, ki so pričako-
vali, da se bodo stroški za vitalno
funkcioniranje države v primerjavi
s tistimi, ki smo jih Slovenci plačevali
v okviru jugoslovanske federacije, ob-
čutno zmanjšali, svojih pričakovanj
niso oprli na realne izračune in dejan-
ski obseg nalog (in s tem tudi stro-
škov) funkcioniranja prave, čeprav
majhne države.
Spomnimo se le prestrukturiranja
in saniranja gospodarstva z vsemi te-
žavami prilagajanja novim zahtevnej-
šim trgom ter porušenega razmerja
med deležem aktivnega in vzdrževa-
nega prebivalstva, zunanjepolitičnih,
vamostno-obrambnih, prostorsko-
ureditvenih nalog, kulturne, športne,
raziskovalne in turistične promocije
Slovenije v svetu...
A izhodiščno dejstvo »majhna drža-
va je draga država« Sloveniji vseeno
ponuja dve strateški razvojni usmeri-
tvi. Bomo trdna centralizirana drža-
va, v kateri bo vse, kar ni Ljubljana,
v nekaj letih postalo odmaknjena, ne-
razvita in ne glede na majhnost drža-
ve morda celo demografsko ogrožena ■
provinca? Ali pa bo Slovenija svojo '
tako zaželeno osamosvojitev gradila;
na skladnem regionalnem razvoju, ki ■
bo sčasoma nudil vsem državljanom.-
enake možnosti? ;
Odločitev o tem še ni sprejeta! Še"3
več, ne republiška skupščina ne dr-
žavni zbor o tem še nista razpravljala.;
Iz predloga letošnjega državnega pro- i
računa in nekaterih v preteklih mese- ;
cih sprejetih zakonov pa so vendarle
vidni jasni znaki, da gremo v prvo \
smer. V tisto torej, za katero nekateri!
napovedujejo, da bo Slovenija »drža- i
va z vodeno glavo in pohabljenim te-:
lesom.« ■
Krepitev centralizacije
Za časa Jugoslavije smo državljani
upravičeno bentili nad močno centra-
lizacijo, nad kopičenjem denarja
v metropoli - Beogradu - in siromaše-
njem preostalih delov skupne države
— a za Slovence najpomembnejša razli-
ka med sedanjostjo in tistimi časi je
v tem, da je nekdaj državljansko po-
budo podpirala tudi uradna republi-
ška politika, zdaj pa se bije boj med
»provincionalnimi« državljani in dr-
žavnim središčem Ljubljano.
Predvolilne obljube večine zdaj
v državni zbor vključenih strank so
napovedovale regionalni razvoj Slo-
venije. Realnost potrjuje, da je šlo res-
nično zgolj za obljube. Zakaj? Osnov-
ni pokazatelj je primerjava deležev
proračunske javne porabe. V letu 1989
je javna poraba znašala 42,1 odstotka
skupne porabe - za pokojnine in
zdravstvo skupaj je šlo 15,7 odstotka,
na federacijo je odpadlo 7,1 odstotka,
na Slovenijo 4,6 odstotka in na občine
14,3 odstotka. Lani, v samostojni Slo-
veniji, je javna poraba znašala 47,2
odstotka, od tega pa smo za pokojnine
in zdravstvo namenili 20,4 odstotka,
država Slovenija si je vzela 21,5 od-
stotka, občinam pa je ostalo 4,9 od-
stotka. Po letošnjem predlogu držav-
nega proračuna - s katerim, resnici na
ljubo, v predhodnih razpravah ni bil
nihče zadovoljen - pa naj bi javna po-
raba znašala 49,1 odstotka, delež dr-
žave bi bil 22,8 odstoten, delež občin
pa bi se glede na lanske številke
zmanjšal še za desetinko odstotka.
V državno blagajno naj bi letos z do-
hodnino nakapljalo 48 milijard 200
milijonov tolarjev. Je številka realna
in jo bo Republiška uprava za javne
prihodke tudi dejansko znala izterja-
ti? Na srečanju poslancev državnega
zbora s celjskega območja je namreč
Ivan Verzolak opozoril, da je za lani
ostala neplačana kar četrtina dohod-
nine - Slovenija je tudi zato, ker je
dovolila, da ti davčni zavezanci pre-
prosto izginejo, še daleč od tega, da bi
bila pravna država.
Proračun Republike Slovenije je za
letos oblikovan v višini 270 milijard
tolarjev prihodkov in dobrih 291 mili-
jard 725 milijonov tolarjev odhodkov.
Nekaj več kot 21 milijard 725 milijo-
nov tolarjev proračunskega primanjk-
ljaja naj bi pokrili z domačim in pred-
vsem tujim zadolževanjem.
ZaicaJ potrebuje država
več?
Povečan delež javne porabe na dr-
žavni ravni nekateri opravičujejo
s tem, da je država prevzela nase tudi
financiranje vseh ključnih »državo-
tvornih« služb, vključno z dobršnim
delom družbenih dejavnosti. A pri
tem se postavlja vprašanje, ali je
v vseh teh primerih država tudi res-
nično boljši gospodar, kot so bile nek-
daj občine. Po predvideni reformi lo-
kalne skupnosti naj bi se - tako si vsaj
želi večina državljanov — komunalne
zadeve urejale na ravni občin, velik
del zdaj »podržavljenih« funkcij pa bi
nase prevzele regije oziroma pokraji-
ne. Pa bo res tako?
Že ob zdajšnji stopnji centralizacije
prihaja do absurdov. Zavodu za var-
stvo naravne in kulturne dediščine
Celje, ki pokriva ob občinah celjskega
območja še Posavje, bo država krila
mesečne osebne dohodke zaposlenih.
za investicijsko vzdrževanje pa jim za
celotno leto odmerja dobrih 90 odstot-
kov manj denarja kot lani, le 5 milijo-
nov tolarjev. Kaj bodo na objektih, za
katere naj bi skrbeli, s tem denarjem
lahko naredili, pa je najbrž nemogoče
odgovoriti.
A to je le en primer! Neodgovorjena
in sprotni presoji republiškega vrha
prepuščena ostajajo še vprašanja, ka-
ko bo z vzdrževanjem vseh tistih usta-
nov, ki jih je v preteklih mesecih pod
svoje okrilje prevzela država. Se bodo
- skladno z načeli dobrega gospodarje-
nja — po vsej državi resnično enako-
merno prenavljale vse srednje šole,
zdravstvene in kulturne ustanove, so-
dišča ...? Ob pomislekih, da morda le
ne bodo vse občine enakomerno zasto-
pane, v Celju opozarjajo še na nekaj
- v preteklosti so manjša vzdrževalna
dela pa tudi investicijsko vzdrževanje
na teh objektih opravljala »domača«
gradbena podjetja, zdaj pa pristojna
ministrstva zvečine iščejo izvajalce
med ljubljanskimi podjetji. Še en pri-
mer neposrednega »odtekanja« denar-
ja v republiško prestolnico torej!
Kdo bo plačeval račune?
v večini slovenskih občin ugotav-
ljajo, da finančne obveznosti za preži-
vetje nove države niso enakomerno
porazdeljene. Bremena so - kljub de-
klarativnemu priseganju na razbre-
menitev gospodarstva - naložena
predvsem slednjemu in lokalnim
skupnostim.
Posledice tega so najbolj izrazito
vidne v povečanju števila brezposel-
nih, prenašanju občinskega in mest-
nega kapitala na državo ter njenem
administrativnem poseganju v posa-
mezna področja z ustanavljanjem
skladov.
Pa bi se najbrž tudi v majhni državi
dalo drugače gospodariti. Vse več
upravičenih pripomb je slišati zaradi
nedoslednosti integralnega proraču-
na, ki le posameznim ministrstvom
dopušča nekoliko več »manevrskega
prostora«. Kako drugače razumeti dr-
žavo, ki je z lastninjenjem stanovanj
naložila breme skrbi za socialna sta-
novanja občinam, za službena stano-
vanja podjetjem, vse ostalo pa poeno-
tila v stanovanjskem skladu - Ministr-
stvu za obrambo pa dopustila, da go-
spodari s celotnim stanovanjskim
skladom, prevzetim od nekdanje JLA?
Ob tem, da zdaj v ministrstvu nimajo
skoraj nikakršnih težav z dodeljeva-
njem stanovanj, so povrhu vsega še
gospodarji številnega drugega premo-
ženja. Vse tisto, kar je nekoč pridobila
ali pa izsilila za svoje potrebe JLA,
naj zdaj ostane last Ministrstva za
obrambo? Spomnimo se le zdravilišča
v Rimskih Toplicah in Celjskega do-
ma, kjer dogovor o gospodarjenju
z obema objektoma še vedno ni dose-
žen. Pa bi - tako laška kot celjska
občina - denar od najemnine teh ob-
jektov najbrž krvavo potrebovali!
Nlalo upanja ali slovenski
poker
Proračunskega memoranduma za
leto 1993 ter predloga zakona o izvr-
ševanju letošnjega proračuna so se lo-
tili tudi posamezni odbori državnega
zbora. Pripombe, pač glede na to, ka-
teremu, matičnemu področju je pripa-
dal odbor, so bile različne.
A že na eni prvih sej je odbor za
finance in kreditno-monetamo poUti-
ko, ki ga vodi Janez Kopač, opozoril,
da je v proračunu predvideni delež
javne porabe previsok. Problematičen
naj bi bil tudi obseg neto zadolžitve
državnega proračuna, za nadaljevanje
svojega dela pa so si prihranili proble-
matiko finančne izravnave občin. Iz
razprav na seji odbora pa je bilo jas-
no, da nekateri vidijo dodatne možno-
sti za financiranje občin tudi v uprav-
ljanju s premoženjem nekdanje JLA.
Previsoke obremenitve gospodar-
stva in prevelike javne porabe so se
lotili tudi v odboru za gospodarstvo,
kjer so predvsem opozarjali, da so
projekcije javne porabe, vezane na 1-
odstoten padec bruto domačega pro-
izvoda, glede na gospodarska gibanja
v prvih mesecih, nerealne. Posamezne
proračunske postavke so temeljito
prevetrili in oblikovali svoje pobude
za nekaj sprememb. Ob tem pa je ne-
kaj članov opozarjalo, da sta prav mi-
nistrstvi za gospodarstvo in za eko-
nomske odnose s tujino v proračunu
»najslabše« obravnavani. V dokaz le
podatka, da je za vzdrževanje in ob-
novo objektov Ministrstva za obram-
bo namenjeno skoraj trikrat toliko de-
narja kot za subvencioniranje in iz-
vozne stimulacije gospodarstva, in za
nakup avtomobilov v državni upravi
15 milijonov mark, za računalniško
opremo pa le dva milijona več.
Za to, da bi letošnji državni prora-
čun sprejemali v občutno predrugače-
ni obliki od predloga, je kaj malo ver-
jetnosti. KLratek rok za vlaganje
amandmajev ter predvsem jasno opre-
deljen obseg prihodkov (v katerih ni
nekaj pomembnih, a zakonsko še ne
podprtih možnosti pobiranja denarja)
drugih možnosti tudi nista dajala. Za-
to tudi sklep, da morajo biti izhodišča
za državni proračun leta 1994 pri-
pravljena že v drugi tretjini letošnjega
leta.
Dotlej, upajmo, pa se bo državni
zbor vendarle opredelil tudi do te-
meljnega vprašanja za večino Sloven-
cev. Sprejeti bo moral obvezujočo od-
ločitev o tem, kakšno — centralizirano
ali skladno regionalno razvito - državo
hočemo. In če se bo odločil za drugo
različico, bo v prihodnje prvenstveno
treba iskati denar za financiranje dr-
žave v za zdaj še neizkoriščenih mož-
nostih. Igre na srečo (ustrezna zako-
nodaja je v nastajanju) in stimulativ-
na davčna politika (ki bi v državno
vrečo ob doslednih izterjavah prinesla
občutno več denarja) sta le dva vira,
o katerih bi veljalo razmisliti.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Republiško ministrstvo za finance na-
menja v predlogu proračunsko po-
stavko »transfer občinam« za dopol-
nilna sredstva občinam v višini 12 mi-
lijard tolarjev. Lani je bilo za občine
namenjeno nekaj več kot 13 milijard
in 26 milijonov tolarjev, kar pomeni
7,9 odstoten realni padec.
Ministrstvo za šolstvo in šport je letos
med svojimi investicijami predlagalo
tudi odkup Srednje šole Litostroj
v Ljubljani. Naložba, vredna 819 mili-
jonov 200 tisoč tolarjev, bo požrla ve-
čino investicijskega denarja, saj je za
celotne naložbe (Biološko središče, iz-
gradnja vzgojnega zavoda Logatec,
investicije v visokošolske objekte in
v osnovno šolo) namenjena milijarda
298 milijonov 800 tisoč tolarjev. Za
investicijsko vzdrževanje (program
sofinanciranja investicijskega vzdrže-
vanja šol, sofinanciranja gradenj šol
in \'zdrževanja na demografsko ogro-
ženih območjih ter obnova in vzdrže-
vanje visokogorskih postojank) pa na-
menjajo 337 milijonov 310 tisoč tolar-
jev, dobro tretjino zneska, ki ga name-
ravajo porabiti za odkup litostrojske
šole, torej.
Poslanci Državnega zbora v teh dneh sprejemajo proračun Republike Slovenije za leto 1993. Bodo že kmalu spregovorili
9 tem, kakšna država - centralizirana ali skladno regionalno razvita - naj postane Slovenija?
Pomoč izgubarjem
zgrešena
MARIBOR, 9. aprila (De-
lo) - Med obiskom vladne
delegacije je predsednik
slovenske vlade dr. Janez
Drnovšek izjavil, da so pri
sanaciji železarn že ugoto-
vili, kako zgrešeno je, da
država, kljub parlamentar-
ni odločitvi, financira po-
djetja, ki poslujejo z izgu-
bo. Vlada in gospodarstvo
morata biti na isti strani, je
opozarjal Drnovšek in
ošvrknil parlamentarne
razprave o proračunu, kjer
se poslanci in svetniki naj-
prej praviloma zavzemajo
za zmanjšanje proračuna,
v isti sapi pa pritiskajo
s predlogi, na katerih po-
dročjih je treba povečati
javno porabo.
Minister prepoceni
prodajal
MARIBOR, 13. aprila
(Večer) - Zoper bivšega
kmetijskega ministra, biv-
šega Vinagovega direktor-
ja, sedanjega poslanca dr-
žavnega zbora mag. Jožeta
Protnerja namerava mari-
borsko tožilstvo vložiti ob-
tožni predlog. Kot Vinagov
direktor naj bi bil septem-
bra lani pod ceno in v na-
sprotju z zakonom prodal
dve Vinagovi parceli z go-
spodarskim in poslovnim
poslopjem. Zdaj je potreb-
no še mnenje mandatno-
imunitetne komisije, če-
prav naj se Protner ne bi
skliceval na imuniteto.
Bomba za
Jelinčiča
LJUBLJANA, 13. aprila
(STA) - V bližini osrednje
pošte na Pražakovi ulici
v Ljubljani je okoli 3.10
zjutraj prišlo do eksplozije
pod avtomobilom volvo, ki
je last predsednika Sloven-
ske nacionalne stranke
Zmaga Jelinčiča. Po bese-
dah Boža Trudna, tiskov-
nega predstavnika mini-
stra za notranje zadeve, na
Jelinčičevem avtomobilu
pri tem ni bilo večje škode.
Jelinčičev avto je na polici-
ji, kjer opravljajo prei-
skavo.
Najdražja kultura
in storitve
LJUBLJANA, 12. aprila
(STA) - Življenjski stroški
so se v marcu glede na fe-
bruar povečali za 1,6 od-
stotka, glede na lanski ma-
rec za 43,3 in glede na de-
cember za 5,6 odstotka, je
ugotovil centralni državni
zavod za statistiko. Več od
povprečja so se podražili:
obutev in obleka (za 2,7 od-
stotka), stanovanje (3,9),
kultura in razvedrilo (6) ter
storitve (za 5,1 odstotka).
Adria znova v Split
LJUBLJANA, 11. aprila
(STA) - Po nekajmesečni
prekinitvi je iz Ljubljane
v Split znova poletelo leta-
lo Adrie Ainvavs. Letala
bodo na tej progi letela tri-
krat tedensko, ob torkih,
sredah in nedeljah. Pove-
zava z Ljubljano je za Dal-
macijo, ki je prometno po-
vsem izolirana, zelo po-
membna. Pripomogla naj
bi tudi k boljšemu gospo-
darskemu sodelovanju med
Slovenijo in Hrvaško.
Št.15 - 15. april 1993
8
Tržna ekonomila
in samoupravljanje
s popravilom dvigala ali hišnih toplotnih naprav morajo soglašati vsi etažni
lastniki, drugače bo dvigalo stalo ali pa bo stanovalce zeblo
z uveljavitvijo novega Stanovanjskega zakona se je začel
oblikovati plaz, ki ga zdaj, poldrugo leto po sprejemu zakona, že
prožijo prvi kamenčki. Privlačna (raz)prodaja stanovanj je pri-
nesla novo kategorijo lastnikov, ki so se v trenutku nakupa
stanovanj zavedali le svojih pravic, nihče pa jih ni opozoril na
dolžnosti oziroma obveznosti, ki jih lastništvo prinaša s seboj.
Zdaj se v stanovanjskem gospodarstvu izoblikuje položaj
— podoben želi biti tržni ekonomiji, a je premočno zasnovan na
najbolj skrajni različici samoupravljanja — o katerem bi v posa-
meznih primerih težko govorili drugače, kot »o žrtvah, ki jih
prinaša stanovanjska revolucija.«
Etažni lastniki stanovanj v ve-
liko primerih ugotavljajo, da
z nakupom stanovanj sploh ni-
so zmanjšali svojih mesečnih
stroškov. V nekaterih primerih
— gre za stanovanjske hiše ozi-
roma bloke, kjer so potrebna
večja vzdrževalna dela — na-
jemniki plačujejo za enako
stanovanjsko kvadraturo celo
znatno nižje mesečne najemni-
ne kot pa etažni lastniki odšte-
jejo za vzdrževalne stroške.
»Zakaj je tako? In kolikšna
je pri tem morebitna krivda
'z zakonom določenih in po vo-
lji večinskega lastnika izbra-
nih upravnikov posameznih
stanovanjskih hiš? Se ti res-
nično   gospodarno   obnašajo
— ali pa jim bo treba malce bolj.
gledati pod prste?« je bil niz
vprašanj, ki so se zastavljala
ob dejstvu, da se je v začetku
lanske jeseni dvigalo v celj-
skem bloku, v ulici Milčinske-
ga 12, ustavilo, v prav takšnem
stanju pa je bilo še v začetku
aprila in je verjetno še danes.
Greili preteiciosti
Novi etažni lastniki so z na-
kupom stanovanja postali so-
lastniki na celotni stanovanj-
ski hiši oziroma bloku, s tem
so prevzeli tudi (finančno) ob-
veznost za vzdrževanje celotne
hiše, z vsemi skupnimi napra-
vami in prostori. Ob nakupu
so prevzeli stanovanje, pa tudi
preostale dele hiše oziroma
bloka, na katerem so solastni-
ki, v takšnem stanju, v kakrš-
nem je blok bil. Z vsemi napa-
kami in pomanjkljivostmi,
grehi slabega vzdrževanja iz
preteklosti, torej.
Razmeroma dobro so jo od-
nesli etažni lastniki v novo-
gradnjah oziroma pred krat-
kim prenovljenih hišah, krajšo
pa so potegnili kupci stano-
vanj v tistih stanovanjskih hi-
šah in blokih, kjer je že na
zunaj videti, da bo za normal-
no funkcioniranje v objekte
potrebno veliko vlagati.
Na očitek, da se v preteklo-
sti ni dovolj dobro gospodarilo
s stanovanjskimi objekti in
skrbelo za redno vzdrževanje,
imajo najbrž vsi upravniki po
vrsti enake odgovore. Mi smo
jih poiskali pri direktorju po-
djetja Supra stan Ignacu
Dvorniku, ki je pred uveljavi-
tvijo nove stanovanjske zako-
nodaje vodil službo vzdrževa-
nja pri Strokovni službi za
stanovanjsko gospodarstvo
občine Celje.
»Ob uveljavitvi nove stano-
vanjske zakonodaje smo bili
v službi vzdrževanja nekdanje
Samoupravne stanovanjske
skupnosti postavljeni pred od-
ločitev, ali bomo vsak zase
iskali delo ali pa bomo združili
moči in znanje,- ki smo si ga
nabrali v preteklih letih, ter
odprli novo podjetje za uprav-
ljanje s stanovanji. Odločili
smo se za slednje. Glede očit-
kov, da smo bili v preteklosti
slabi gospodarji, pa se ne ču-
tim prav nič krivega. Normati-
vi za vzdrževanje in vrednote-
nje stanovanj so bili tudi
v preteklosti postavljeni na
ekonomski ravni - žal pa tem
osnovam ni sledilo tudi eko-
nomsko oblikovanje stanarin.
Zato, zaradi socialnih stana-
rin, tudi ni bilo narejeno vse
tisto, kar bi moralo biti, saj je
denar zadoščal le za krpanje.«
Poicvarieno dvigaio
v imenu stanovalcev in
etažnih lastnikov iz stano-
vanjskega bloka v ulici Mil-
činskega 12 sta nas konec
marca v uredništvu obiskala
Miran Prezelj in Marjan Za-
vodnik. Povedala sta, da se je
dvigalo pokvarilo v začetku
lanske jeseni, odtlej pa se
z upravnikom stanovanjskega
bloka podjetjem Supra stan
vlečejo pogajanja o tem, kako
s čim manj stroški dvigalo spet
usposobiti.
Pojasnila sta, da se del etaž-
nih lastnikov ne strinja z nači-
nom upravnikovega dela, saj
v Supra stanu za popravUo
dvigala niso poiskali najugod-
nejšega ponudnika. Delo so
zaupali firmi Hewig iz Vele-
nja, etažnim lastnikom pa gle-
de na njihov solastnišld delež
na skupnih napravah bloka
v začetku oktobra poslali po-
godbe o plačilu stroškov po-
pravila dvigala. Mimogrede,
Hewigova ponudba je bila (po
takratnih cenah!) zastavljena
v višini 572.400 tolarjev - etaž-
ne lastnike pa je ob tem še
zanimalo, kako je kljub redne-
mu, vsakomesečnemu prever-
janju in tekočemu vzdrževanju
dvigala do takšne okvare
sploh prišlo.
V oktobru je tako 82,85 od-
stotka etažnih lastnikov po-
ravnalo 70 odstotkov svojega
deleža za popravilo dvigala
(30 odstotkov naj bi še kasne-
je), 10 etažnih lastnikov od
skupno 56 stanovanj v bloku
pa je plačilo odklonilo. V tem
času so pri konkurenčni firmi,
podjetju Lift-ing iz Ljubljane
(bivši IMP), naročili predra-
čun za popravilo dvigala. Lift-
ing je ponudbo po enakih fi-
nančnih postavkah kot v He-
wigu izdelal v dveh različicah,
po dražji - tisti, ki vključuje
celotno zamenjavo elektromo-
torja, pa je cena pristala na
443 tisoč tolarjih. Dovolj, da se
nad ne-gospodamim ravna-
njem Supra stana zamislimo?
Zakan nareicule
svoje
Ignac Dvornik je v obrazlo-
žitev, zakaj za popravilo dvi-
gala niso v podjetju kot dober
gospodar poiskali več ponudb,
citiral Stanovanjski zakon.
»Po obstoječi zakonodaji
mora upravnik stanovanjskih
hiš iskati več ponudb za vsa
večja popravila in vzdrževalna
dela na samih objektih in
skupnih prostorih ter napra-
vah, izbere pa strokovno in ce-
novno najugodnejšo. Za večja
popravila specifičnih naprav
- dvigala, kotlovnice in toplot-
ne podpostaje - pa upravniki
sklepamo letne pogodbe
z enim izvajalcem, ki te napra-
ve tudi redno pregleduje in
servisira. Za kotlovnice in to-
plotne podpostaje smo izbrali
Komunalino enoto Toplotna
oskrba, za popravilo dvigal pa
firmo Hewig, ki je ob sklenitvi
letne pogodbe sredi lanskega
leta tudi predložila najugod-
nejšo ponudbo.«
Letne pogodbe bodo v Su-
pra stanu spet sklepali junija,
s kom jih bodo sklenili, pa bo
odvisno od prispelih ponudb.
Dvigalo pa še icar
stoli...
če bi se v Supra stanu togo
držali zakona, bi morala biti
s tem zgodba pokvarjenega
dvigala v stanovanjskem blo-
ku Milčinskega 12, končana.
K sreči — predvsem za dva in-
valida ter stanovalce višjih
nadstropij tega bloka - je
upravnik vendarle ubral dru-
go pot.
Ob ponovnem zbiranju po-
nudb so ob stari ponudbi He-
wiga in s strani etažnih lastni-
kov pridobljeni ponudbi po-
djetja Lift-ing, proučili še po-
nudbi dveh podjetij: Lilije in
Končarja. Na sestanku
30. marca so izbrali podjetje
Lift-ing, ki je do 2. aprila po
telefaxu tudi poslal pristanek, •
da soglaša s popravilom in na-
daljnjim servisiranjem dvigala
v bloku Milčinskega 12.
V teh dneh se tako oktobra
lani začeto kolesje »predpri-
prav« za končno popravilo
dvigala znova vrti. V Supra
stanu so znova pripravili po-
godbe o plačilu stroškov po-
pravila za vse etažne lastnike,
šele ko (in če!) bo podpisana
zadnja pogodba, pa se bodo
monterji podjetja Lift-ing lo-
tili dela. Le-ti naj bi poslej tu-
di skrbeli za redno servisiranje
dvigala v tem bloku, za kon-
taktno osebo med etažnimi
lastniki in podjetjem Lift-ing
pa so določili Mirana Prezlja.
V Supra stanu so nam še po-
vedali, da bodo že plačane
zneske, tistih 82,85 odstotka
etažnih lastnikov, obračunali
z zakonito zamudno obrestno
mero, terjali jih bodo le za mo-
T-ebitni poračun ali pa jim pre-
plačani denar vrnili.
Ob tem direktor Dvornik
opozarja, da je njega dni IMP
že servisiral dvigala na 23 sta-
novanjskih objektih v Celju,
vendar v Strokovni službi za
stanovanjsko gospodarstvo
z njegovimi storitvami niso bi-
li zadovoljni in so poslovni od-
nos prekinili. Kako bo zdaj, je
seveda preuranjeno napovedo-
vati - dejstvo je le, da si Supra
stan kot upravnik večine sta-
novanjskih hiš in blokov
v celjski občini podobnih pri-
merov ne želi več.
Pravega Iconca pa še
ni
Verjamemo, da je skoraj 8-
mesečna »kalvarija« s popra-
vilom dvigala v stanovanj-
skem bloku Milčinskega 12 za
vse   etažne  lastnike  dovolj
grenka izkušnja, da bo dvigalo
že v prihodnjih dneh spet vozi-
lo v najvišja nadstropja.
A kako se bodo takšne in
podobne zgodbe razpletale
v drugih stanovanjskih hišah
in blokih? Neživljenjski — če-
prav s finančnega vidika naj-
brž upravičen - člen zakona
o tem, da morajo z vsemi večji-
mi popravili na skupnih na-
pravah soglašati (in jih tudi
pošteno plačati!) prav vsi last-
niki stanovanj v posameznih
hišah oziroma blokih, zna pri-
peljati do absurdov.
Etažni lastnik stanovanja,
ki živi v pritličju, se lahko
mirne duše požvižga na to, ali
dvigalo deluje ali že več mese-
cev stoji. Enako velja tudi za
etažnega lastnika, ki začasno
(ali pa trajno, tudi takšnih je
kar precej) živi kje drugje, in
mu zagotovo ne bodo siveli
lasje zato, ker je toplotna pod-
postaja v bloku, katerega so-
lastnik je, odpovedala že ob
koncu prejšnje kurilne sezone.
Do takšnih absurdov bo naj-
brž prihajalo iz čiste človeške
brezbrižnosti in kančka hudo-
bije, prav tako pa verjetno tu-
di iz resničnih socialnih stisk.
Etažni lastnik, ki je postrgal
vse svoje prihranke in se še
dodatno »zakreditiral« že za
ugoden nakup stanovanja,
verjetno prva leta res ne bo
imel denarja za draga popra-
vila na stanovanjski hiši oziro-
ma bloku — a naj to pomeni, da
bo ves ta čas zdaj zasebno pre-
moženje večih lastnikov, eno-
stavno propadalo?
Ignac Dvornik meni, da bi
moralo biti zagotavljanje de-
lovanja vseh vitalnih delov in
naprav stanovanjskih hiš in
blokov v zakonu bolj precizi-
rano. Že sestavljalci zakona bi
morali misliti na malenkosti,
ki lahko s slovensko stano-
vanjsko revolucijo naredijo
kopico nezadovoljnih žrtev,
novodobnih lastnikov stano-
vanj. Še bolj pa je bila to dolž-
nost vseh tistih, ki so sprem-
ljali in izvajali prodajo nekdaj
družbenih stanovanj.
Zdaj, poldrugo leto po uve-
ljavitvi Stanovanjskega zako-
na, je večini že jasno, da se
»splača« kupiti le stanovanje
v novejših ali pred kratkim te-
meljito prenovljenih stano-
vanjskih hišah in blokih. A res
je tudi, da se je na napakah
drugih najlažje (najmanj bole-
če) učiti.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
Start l.maja
z večinsko odločitvijo poslancev celjske občinske
skupščine podprt sklep o preoblikovanju Zavoda ŠRC
Golovec v družbo z omejeoo odgovornostjo Celjski
sejem je doživel potrditev 31. marca tudi v registraciji
novega podjetja pri Temeljnem sodišču v Celju.
Statusno preoblikovanje je s tem zaključeno, z delo-
vanjem v novi organizacijski obliki, z vsemi novimi
organi, pa bo podjetje Celjski sejem zaživelo l.maja.
IS
Proračunslca usklajevanja
v Cellu naj bi letos proračunski porabniki polagali račune
vsake tri mesece
Pred današnjo izredno sejo
celjskega občinskega izvršne-
ga sveta je nov vladni sestav
po približno poldrugem mese-
cu dela javnosti predstavil
izhodišča za oblikovanje ob-
činskega proračuna. Že pri-
pravljen osnutek so morali ko-
nec marca v Celju spremeniti
zaradi novih republiških na-
vodil glede obračuna finančne
izravnave.
Le-to so iz lanskih 333 mili-
jonov tolarjev znižali na 269
milijonov, glede na izplačanih
45,7 milijona tolarjev v prvih
treh mesecih, pa je v Celju že
čutiti strah, da iz republike ne
bodo dobili niti toliko denarja.
Finančna ministrica Danica
Doberšek je še povedala, da se
je po napornih usklajevanjih
v osnutku odloka predvidena
proračunska poraba ustavila
na nekaj manj kot 2 milijardi
600 milijonov tolarjev, ob tem
pa proračunski primanjkljaj
znaša 226 milijonov tolarjev.
Glede na zategovanje pasu na
prav vseh področjih (najbolj
pa v družbenih dejavnostih in
komunali) pa v IS obljubljajo
prožno politiko letnega uskla-
jevanja in iskanja dodatnega
denarja. V osnutek odloka so
vključili tudi člen, po katerem
bodo vsi proračunski porabni-
ki dolžni trimesečno polagati
račune o svojem delu.
Celjski IS si je ob izvolitvi
zastavil pet temeljnih usmeri-
tev za delo: ob vzpostavitvi za-
upanja med skupščino in ob-
činsko vlado še reorganizacijo
in racionalizacijo vseh občin-
skih služb, ekološko sanacijo,
razvoj gospodarske in nego-
spodarske infrastrukture ter
razvoj drobnega gospodarstva.
Po besedah izvršnika Jožeta
Zimska bodo letos svoje delo
usmerili predvsem v reorgani-
zacijo in racionalizacijo vseh
občinskih služb (rezerve so ta-
ko v komunali kot v družbenih
dejavnostih!),     ovrednotenje
celotnega občinskega premo-
ženja, s katerim je treba začeti
gospodariti, razvoj drobnega
gospodarstva ter plinifikacijo,
ki naj bi bila v Celju zaključe-
na do leta 1997. Da v IS mislijo
s temi nalogami resno, je do-
kaz tudi časovna opredelitev
posameznih nalog, z nekateri-
mi - denimo usklajevanjem na-
jemnin za poslovne prostore,
ki ne morejo biti več socialne
- pa je novi IS že začel.
IVANA STAMEJČIČ
Po obstoječih predpisih mora-
jo biti vsi občinski proračuni
v Sloveniji sprejeti v roku 60
dni po sprejemu državnega
proračuna. Če bodo v Držav-
nem zboru le-tega sprejeli
v teh dneh, ostaja občinam čas
za sprejem do sredine junija,
v nasprotnem primeru pa se
jim obetajo prisilni upravi-
telji.
Pred Dnevom
upora proti
okupatorju
V organizaciji celjske
borčevske organizacije
bo v torek, 20. aprila, ob
18. uri v stranski dvorani
celjskega Narodnega do-
ma predavanje ravnatelja
mariborskega Muzeja na-
rodne osvoboditve mag.
Marjana Žnidariča na te-
mo »NOB na Štajer-
skem«.
Predavanje bo uvod
v praznovanje Dneva
upora proti okupatorju,
ki ga bodo v Celju poča-
stili z osrednjo sloves-
nostjo na predpraznični
večer, v ponedeljek,
26. aprila. Po proslavi, ki
se bo v veliki dvorani Na-
rodnega doma začela ob
18. uri, bo predvidoma
okoli 20,30. ure v organi-
zaciji krajevnega borčev-
skega odbora Janko
Skvarča še kresovanje na
Aljaževem hribu.
IS
Št. 15 - 15. april 1993

Slike iz Eurobarometra
Koliko smo Slovenci za ekonomske reforme, Evropo, tlemokracilo... - Kal pravi Eurobarometer?
Projekt Eurobarometer je že
20 let sinonim za raziskovanje
javnega mnenja v državah
f;\Topske skupnosti. Posebni
urad Komisije ES v Bruslju
|(oordinira delo raziskovalnih
inštitutov v posameznih drža-
vah, kjer vsako pomlad in je-
sen anketirajo najmanj tisoč
oseb, starejših od 15 let. Gre za
najbolj obsežno raziskavo jav-
nega mnenja, narejeno v sred-
nji in vzhodni Evropi.
Pred tremi leti so se v Komi-
siji ES prvič odločili, da vklju-
čijo v projekt tudi nekatere
bivše socialistične države, kot
so Madžarska, Poljska, Češko-
slovaška in Bolgarija. Leto
kasneje so s pomočjo Gallupo-
vega inštituta iz Londona ra-
ziskovanje izvedli še v večini
drugih držav srednje in vzhod-
ne Evrope, niso pa vključili re-
publik bivše Jugoslavije.
Eurobarometer 3 je vključil
kar 18 bivših socialističnih dr-
žav, med njimi prvič tudi Slo-
venijo. Komisija Evropske
skupnosti želi s tem razisko-
valnim projektom ugotoviti
stopnjo podpore javnosti za
politične in ekonomske spre-
membe v srednji in vzhodni
Evropi. Glavni nosilec projek-
ta za to področje je bil Gallup
UK iz Londona, ki je nadziral
delo raziskovalnih institucij
v posameznih državah in ob-
delal zbrane rezultate. Ob
koncu lanskega leta so anketi-
rancem v 18 državah zastavili
50 enakih vprašanj. Pri nas je
raziskavo izvedlo podjetje
GRAL Marketing, ki ima že
večletne izkušnje na področju
raziskovanja trga, potrošni-
kov, medijev in javnega mne-
nja, anketirali pa so 1063 Slo-
vencev.
Slovenci največji
optimisti
Prebivalci Slovenije so bili
med največjimi optimisti glede
razvoja dogodkov v nasled-
njem letu. Kar 51 odstotkov
jih je menilo, da se bo ekonom-
ska situacija v državi v tem
letu izboljšala in le 17 odstot-
kov jih je napovedalo slabša-
nje finančnega položaja svoje-
ga gospodinjstva. Glede za-
upanja v prihodnost so nam
dokaj podobni še Albanci, Ro-
muni, Bolgari in Čehi. Večina
anketiranih v drugih državah
je bila bolj pesimistična, kar še
posebej velja za Madžare, kjer
je le dobrih 10 odstotkov opti-
mistov.
Kljub velikim ekonomskim
težavam prebivalci večine dr-
žav močno podpirajo obliko-
vanje tržnega gospodarstva in
menijo, da so ekonomske re-
forme prepočasne. Slovenija je
spet pri vrhu, saj 61 odstotkov
njenega prebivalstva podpira
razvoj tržnega gospodarstva in
še odstotek več si želi hitrejših
sprememb. Več kot polovica
jih tudi meni, da gre proces
privatizacije prepočasi. Šib-
kejšo podporo tržnemu gospo-
darstvu izražajo prebivalci
Rusije in ostalih bivših sovjet-
skih republik ter Makedonci,
kjer jih je celo večina proti trž-
ni ekonomiji, pa tudi nad pri-
vatizacijo niso preveč navdu-
šeni.
Demoicracija je »v
redu«
Pri vprašanju »ali so, v celo-
ti gledano, razmere za vas
osebno boljše v sedanjem ali
prejšnjem političnem siste-
mu,« se je kar polovica ljudi
odločila za prejšnji sistem in le
četrtina za sedanjega. Seveda
to ne pomeni, da si prav toliko
ljudi želi nazaj v komunizem
Oziroma v socializem, ampak
le dokazuje, kako težki so časi
v tem prehodnem obdobju. Re-
lativno so najbolj zadovoljni
z novim sistemom Albanci,
Čehi, Romuni in tudi Slovenci,
med katerimi jih 44 odstotkov
meni, da jim je zdaj vendarle
bolje kot prej. Na vprašanje
o verjetnosti ponovne uvedbe
diktature je velika večina od-
govorila negativno, z izjemo
prebivalcev Rusije, Moldavije,
Armenije, Latvije in Gruzije.
Ponovne diktature se boji sa-
mo 11 odstotkov Slovencev,
kar nas uvršča skupaj s Čehi
na konec lestvice.
V Sloveniji več kot polovica
ljudi (52 odstotkov) misli, da
so človekove pravice spoštova-
ne, kar nas spet uvršča v zgor-
nji del razpredelnice, na kateri
vodita Slovaška in Madžarska.
Med razlogi za nespoštovanje
človekovih pravic navajajo
ljudje v prvi vrsti ekonomske
težave (32 odstotkov) in naraš-
čanje kriminala ter nasilja (23
odstotkov). V Sloveniji je po-
lovica tistih, ki menijo, da ni
spoštovanja človekovih pra-
vic, kot glavni razlog navedla
ekonomske probleme.
Nacionalni radio je medij, ki
mu prebivalci vzhodne in
srednje Evrope v celoti najbolj
zaupajo (54 odstotkov), takoj
za njim pa sledi televizija (53
odstotkov). Precej nižje vred-
nosti so dobili tiskani mediji:
dnevniki 40 odstotkov in revi-
je samo 27 odstotkov. Pri Slo-
vencih je vrstni red enak: 56
odstotkov za radio, 54 odstot-
kov za TV, 49 odstotkov za
dnevnike in 37 odstotkov za
revije, kar nas uvršča nekako
v sredino lestvice zaupanja
nacionalnim medijem, smo pa
na prvem mestu glede zaupa-
nja zahodni televiziji (35 od-
stotkov). Zanimivo je, da svo-
jim nacionalnim medijem naj-
bolj zaupajo Čehi in Slovaki.
Smo pa Slovenci zelo kritični
glede kontrole nad mediji
s strani države, saj kar 70 od-
stotkov vprašanih meni, da je
sploh ne bi smelo biti; pri tem
nas prekašajo samo še Litvan-
ci in Poljaki.
Koliko se Evropejci
čutijo Evropejce?
Samo dvanajstina prebival-
cev srednje- in vzhodnoevrop-
skih držav pogosto razmišlja
o sebi kot o Evropejcih, dobra
polovica (61 odstotkov) pa ni-
koli. Slovenci smo nekje v sre-
dini (9 odstotkov pogosto in 51
odstotkov nikoli). To verjetno
pomeni, da v tej zvezi ne čuti-
mo takšnih problemov kot
Makedonci, kjer skoraj polovi-
ca ljudi pogosto ali včasih raz-
mišlja o sebi kot o Evropejcih.
Slovenci (89 odstotkov) se
lahko pohvalimo, da poznamo
Evropsko skupnost in njene
institucije bolje kot kateri koli i
drugi narod, čeprav ne vemo,
v katerih mestih so sedeži
skupnosti (le 21 odstotkov
pravilnih odgovorov). Zanimi-
vo pa je, da je imidž Evropske
skupnosti pri nas dokaj nev-
tralen (44 odstotkov pozitiven,
7 odstotkov negativen) in smo
v sredini lestvice, na kateri so
daleč na vrhu Albanci in daleč
spodaj Makedonci (vpliv ne-
priznavanja te države?).       _
Odločata starost in
dohodek
Zdi se, da je starost tisti de-
javnik, ki najbolj vpliva na
javno mnenje Slovencev. V ra-
ziskavi so bile zajete starostne
skupine od 15 do 24 let, od 26
do 39 let, od 40 do 54 let in od
55 let naprej. Najmlajši so naj-
bolj zadovoljni z ekonomsko
in finančno situacijo, z razvo-
jem demokracije in človekovi-
mi pravicami, najbolj so opti-
mistični in najbolj zaupajo
medijem (še posebej televiziji,
69 odstotkov). Žal pa tudi ve-
lik del mladih razmišlja, da bi
odšli na delo v Zahodno Evro-
po. Generacija od 26 do 39 let
ima povsod za 5 do 10 odstot-
kov nižje vrednosti, le finanč-
na situacija se jim je v zadnjih
12 mesecih v povprečju manj
poslabšala kot vsem ostalim.
Se nižje so vrednosti pri na-
slednji generaciji, sploh naj-
težje pa je generaciji nad 55
let, ki je najmanj zadovoljna in
najbolj pesimistična.
Rezultati kažejo, da se mo-
ški bolje znajdejo v teh spre-
minjajočih se časih ali pa so
ženske prevzele večji del novih
bremen. Več kot polovici (51
odstotkov) moških je namreč
v zdajšnjem sistemu bolje, kar
velja samo za 39 odstotkov
žensk. Zanimivo je še, da žen-
ske v povprečju bolj zaupajo
medijem kot moški.
Pravilnost uvajanja tržnega
gospodarstva podpira 75 od-
stotkov tistih z najvišjimi do-
hodki in 55 odstotkov tistih
z najnižjimi. Podobna razlika
je tudi glede zadovoljstva s se-
danjim političnim sistemom,
kjer 58 odstotkov najbogatej-
ših meni, da so razmere zdaj
boljše kot prej, med dohod-
kovno najšibkejšimi pa je ta
delež 34 odstotkov.
Pri zavzemanju za tržno go-
spodarstvo so na prvem mestu
brezposelni (77 odstotkov) in
takoj za njimi t.i. »beli ovrat-
niki« (74 odstotkov), najmanj
navdušenja pa kažejo kmetje
(42 odstotkov) in gospodinje
(39 odstotkov). Ob tem pa je
zanimivo, da je največji delež
kmetov (55 odstotkov) izjavil,
da jim je v tem sistemu bolje
kot v prejšnjem, gospodinje pa
so tudi tukaj na spodnjem
koncu (samo 35 odstotkov jih
meni, da je zdaj bolje).
Pripadniki manjšin v Slove-
niji nasploh v svojih odgovorih
ne odstopajo pomembno od
večinskega naroda. Zanimivo
pa je, da je med njimi delež
tistih, ki jim v novem sistemu
bolje, za 7 odstotkov nižji, po
drugi strani pa so bistveno
bolj zadovoljni z razvojem de-
mokracije v Sloveniji.
ROBERT GORJANC
Uničene
veiikonočnice
Na Ponikvi požigaio izjemno naravno aeillščino
Slikovita Ponikva pri Gro-
belnem si lahko precej obeta
od svoje turistične prihodno-
sti, saj je tam več znamenitosti
vseslovenskega pomena. Toda
ta prihodnost je še daleč. Na
Ponikvo prihajajo mnogi izlet-
niki, ki jih zanima Slomškova
rojstna hiša, vendar odhajajo
razočarani. Ponikva ne zmore
ponuditi niti svoje naravne
znamenitosti, rastišča izjemno
redke veiikonočnice. Pred ve-
liko nočjo se je razvedelo, da
ga je lastnik Jože Gorjanc eno-
stavno požgal. Zakaj?
Velikonočnica (Pulsatilla
grandis) je stepska rastlina, ki
pri nas raste le na Boču ter
v Boletini pri Ponikvi. Spada
med dvajset redkih rastlin, ki
jih je slovenski zakon leta
1976 posebej zaščitil. Celjski
Zavod za varstvo naravne in
kulturne dediščine ter šentjur-
ska občinska skupščina pri-
pravljata dokumente za po-
sebno zaščito rastišča na Po-
nikvi. Šentjurska občina se
z lastnikom že dalj časa pogo-
varja za odkup zemljišča, ta
teden pa bodo sprejemali od-
lok o zaščiti ponkovske veiiko-
nočnice. Rastišče veiikonočni-
ce na Boču že uspeva privabiti
številne ljubitelje narave, na
Ponikvi pa smo, žal, našli le
pogorišče.
Brez velikonočnic
Za natančno lego rastišča,
ki je v neposredni bližini sani-
tarnega močvirja (ob cesti pro-
ti Šentvidu), s fotoreporterjem
nisva vedela, zato sva zašla
nekoliko predaleč. Povprašala
sva bližnje otroke. Ti so od da-
leč pokazali samotno smreko,
ki bi jo morale obkrožati zna-
nilke pomladi, vijoličaste veii-
konočnice. »Ali ste jih letos
nabirali?« jih skušam zbosti.
»Nismo, saj je zaščitena,« so
odgovorili. »Pa še požgali so
jo.«
Na poti sva srečala Terezijo
Buser, tenkočutno ljubiteljico
narave. Ko sem jo vprašal po
velikonočnici, so se ji oči oro-
sile. »Tu smo ljudje, ki ljubimo
naravo.« Z motiko v roki se je
napotila na pokopališče. »Tudi
Stanko je zelo prizadet.« Dr-
. Stanko Buser, geolog evrop-
skega slovesa (med zadnjo vo-
lilno kampanjo je bil slovenski
predsedniški kandidat), je Te-
rezijin brat, njihova domačija
pa je v bližini rastišča veiiko-
nočnice. Gospa Terezija pripo-
veduje o bratovih prizadeva-
njih tako v Ljubljani kot tudi
v domačem kraju za primemo
zaščito redkega rastišča. Celo
denar za odkup zemljišča je bil
na vidiku, pa naj bi poniknil.
Lastnik, prileten mož, ne zmo-
re kositi tega strmega brega
z velikonočnicami. Huda brez-
poselnost je, z občme pa ne
uspejo poslati nikogar, ki bi
bil pripravljen to zemljišče po-
kositi. Tako Terezija Buser.
Po kratki, a strmi stezi se
približava požganemu rastiš-
ču, medtem pa zmotiva tri sr-
ne. Na obronku je tabla, ki
opozarja na naravno redkost.
Zanjo je poskrbela domača šo-
la. O kakšni velikonočnici ni
duha ne sluha, le ostanki pož-
gane trave so vidni. Zemljišče,
strm obronek njive, je slabe
kakovosti, nerodovitno, z veli-
ko kamenja. Prav takšno
ustreza velikonočnici, lastniku
pa je prej v breme kot v korist.
Kaj pravi lastnik?
Napotiva se še h kmetu Jo-
žetu Gorjancu, lastniku zem-
ljišča. Najdeva ga s sekiro
v  rokah,  saj  jma pravkar
opravka s sekanjem vejevja.
Ko se razgovori, ga p)ovpra-
šam, kako je z njegovimi veli-
konočnicami. Povedal je, da je
požigal travo, veter pa je kriv
še za požig veiikonočnice. Ka-
že, da je takšnih in podobnih
obiskov navajen. Pripovedoval
je tudi o svojih pogovorih
s Stankom Buserjem, s pred-
stavniki spomeniškega varstva
in občine. Tudi jaz mu verja-
mem, da je svojo (šeststo kva-
dratnih metrov veliko) nero-
dovitno strmino pripravljen
prodati. O tem ne dvomijo niti
uradne institucije. Kljub temu
pa doslej ni prejel še nobenega
pisnega odgovora, zatrjuje.
Kaže, da je Gorjancu zares
vsega dovolj. Pri tem je ome-
nil, da je zemljo pripravljen
prodati za šeststo tisoč tolar-
jev. Čili mož ne kaže, da je že
v 85. letu starosti. Pomembno-
sti svojega naravnega spome-
nika se dobro zaveda.
Franc Rebevšek iz celjskega
Zavoda za varstvo naravne in
kulturne dediščine nam je po-
vedal, da se je pri lastniku več-
krat oglasil, prav tako pred-
stavniki šentjurske občine.
Med ogledom požganega ra-
stišča je ugotovil, da do trajnih
poškodb rastišča še ni prišlo.
Toda če velikonočnica ne od-
cveti, se seveda ne obnavlja,
bojijo pa se, da se bo požiganje
nadaljevalo. Letošnje namreč
ni bilo prvo.
Poglavitni problem je torej
denar, ki ga je vse manj. Drža-
va ima voljo, da zemljišče še
bolj zaščiti ter tudi odkupi,
lastnik pa, da ga proda. Kjer je
volja, tam je tudi pot. Ta pa je
lahko kratka ali dolga. Upaj-
mo, da ne toliko, da bi na Po-
nikvi ostali brez dragocene de-
diščine državnega pomena.
Saj ne bi bilo prvič - o ponkov-
ski rojstni hiši znamenitega
kartografa Blaža Kocena ni
niti sledu več.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Rastišče veiikonočnice na Ponikvi, dragocena dediščina   .
Terezija Buser: »Tudi brat
Stanko je zelo prizadet.*
Jože Gorjanc se zaveda pome-
na svojega naravnega spome-
nika.
Št.15 - 15. april 1993
10
Spacal v Rogaški Slatini
Grafični muzej zdravilišča v Rogaški
Slatini izmenično prireja predstavitve
svojih lastnih grafičnih zbirk ter razsta-
ve domačih in tujih likovnikov, pri čemer
jih kot načelo za povabilo avtorjev vodi
kvaliteta njihove umetnosti. V teh dneh
je na ogled razstava del v mešani tehniki
vedna zanimivega Lojzeta Spacala.
Tržaški umetnik Lojze Spacal živi in
ustvarja v prostoru, kjer se srečujeta dve
različni kulturni tradiciji, romanska in
slovanska. Rojen je bil 1.1907 v Trstu in
se je sprva preživljal z delom v ladjedel-
nicah, nato je študiral na Višjem umet-
nostnem zavodu za dekorativno umet-
nost v Monzi. Med drugo svetovno vpjno
so ga fašisti preganjali, sledila pa so leta
uspehov in priznanj mednarodne stro-
kovne javnosti. Izdal je več monografij,
kjer so podrobneje predstavljene sestavi-
ne njegove umetnosti.
V svojih grafikah in slikah, med kate-
rimi imajo nekatere že kar značilnosti
kiparskih reliefov, se Spacal največkrat
navezuje na kraško-primorski geograf-
ski prostor in na njegove posebnosti. Mo-
tive za upodabljanje išče predvsem v po-
samičnih vzorcih krajine, tudi z njeno
arhitekturno in urbanistično zasnovo.
Elemente, ki jih izbere, nato postopoma
spremeni v abstrahirane oblike, a pri tem
še vedno ostaja zvest njihovim osnovnim
potezam. Da bi se čim bolj približal av-
tentičnosti prikazanih motivov, včasih
uporablja material, ki ga najde na mestu
samem, npr. kose lesa, deščice; vključi
jih v svoje kompozicije, s čimer prinaša
izvirne komponente, lahko bi celo rekli
vonj nekega ambienta v likovno umet-
nost. Ob vsej plastičnosti v odnosu do
svojih del namenja Spacal izjemno po-
zornost ubranosti vseh sestavin, zato
njegova dela odlikuje visoka umetniška
zrelost z mnogimi sugestivnimi drobci, ki
so uglašeni v enovit zaključen kompleks,
v katerem je nenehno mogoče odkrivati
nove skrivnosti, ki jih je avtor pazljivo in
postopoma vnašal.
BORIS GORUPIČ
zapisovanja
Strelnikoff - rokovski
postmodernizem
Tam enkrat v začetku devet-
desetih je iz nekdanje celjske
punkovske in sploh alternativ-
ne scene zrasla skupina Strel-
nikoff in sublimirala vse tisto,
kar se je bodisi na lokalni bo-
disi na globalni tovrstni sceni
dogajalo pravzaprav eno celo
desetletje; z enim samim kon-
certom v zatohlem pa toliko
bolj pomembnem Kljubu jim
je uspelo več kot vsem tistim,
ki so se predstavili najprej na
več, potem pa še na večjih
koncertih. Zakaj? Preprosto;
Strelnikoff ima za razliko od
ostalih bendov take ali dru-
gačne glasbene zvrsti trdno
strukturirano strategijo akci-
je, medtem ko (so) se vsi ostali
odločajo za strategijo igranja.
Z drugimi besedami, Strelni-
koff so ena od treh postmoder-
nističnih glasbenih zasedb na
slovenskem: Laibach, U redu
in Strelnikoff.
Več kot desetletje je že mini-
lo, odkar je Lvotard zakoličil
konec velikih zgodb; sočasno
z njimi je odmrl celostni sub-
jekt, se razpršil na majhne in
najmanjše delce in prostor
manevriranja prepustil dikti-
ranemu objektivizmu; tega pa
je v knjižici z naslovom Post-
modernizem zajel oziroma oz-
načil kot pastiž Frederick Ja-
meson. Gre skratka ža lepljen-
ko najrazličnejših vedenj, za
katero se več ne skriva avtor,
temveč avtoriteta. Oziroma
drugače, ko poslušamo/gleda-
mo Strelnikoff vemo, da ne gre
za avtorsko glasbo, pač pa za
golo lepljenko najrazličnejših
citatov, za katerimi se skriva
neimenovana avtoriteta oziro-
ma več avtoritet. Še več, če je
modernizem (tudi v glasbi) še
prisegal na avtoriteto, jo post-
modernizem zamolči oziroma
ignorira in avtorstvo pripiše
sebi. Strelnikoff počne ravno
to; avtorji so ravno toliko, ko-
likor zamolčijo avtoriteto.
Korak dlje od ostalih dveh
postmodemističnih zasedb na
slovenskem rokovskem odru
pa so s pomočjo izrazito gleda-
liškega elementa ponavljanja
storili ravno Strelnikoff; za-
objeli so tretjo stopnjo Dele-
uzove sinteze časa, ki govori
o ponavljanju različnega (po-
navljana akcija postane akcija
ponavljanja). Ali kakor je ob
priložnosti, ko si je večkrat
ogledal eno in isto predstavo
povedal S. Kierkegaard: »Od-
kril sem, da ponovitve sploh
ni, in se o tem prepričal, saj se
mi je ponavljalo, na vse mogo-
če načine. Ponovila se je le
nezmožnost ponovitve.« Rav-
no to se zgodi ob večkratnem
spremljanju koncertov skupi-
ne Strelnikoff Kierkegaardu
se je zgodilo to, kar se zgodi
nepozornemu obiskovalcu
koncertov Strelnikoff; ponav-
lja se mu vse, razen tistega,
kar bi želel, da bi se ponovilo
oziroma spregleda dejstvo, da
se ponavljanju ne ukazuje. Naj
bo koncert prejšnjemu še tako
zelo identičen, gledamo neko
povsem novo strukturo. Tisto,
kar spregledala Kierkegaard
in obiskovalec koncerta je rav-
no to, da je ponavljanje ures-
ničeno v sami odločitvi za po-
novno prisostvovanje. Oziro-
ma drugače; ponavljanje na
objektu, ki se ponavlja, nič ne
spreminja, pač pa marsikaj
spremeni v duhu, ki ga obrav-
nava. In v tem je kleč strategi-
je akcije Strelnikoff; tisto če-
mur prisostvujemo, smo že vi-
deli, torej sploh nimamo več,
kaj videti. Kierkegaard je iz
pričal gledalčevo nezmožnosti
ponovitve. Strelnikoff so jo le
do konca zgradili in načeli eno
temeljnih vprašanj po zatonu
postmodemizma — možnost po-
novitve in ponavljanja.
Štiri desetietja Pesmi štirili
Prejšnji četrtek je bil v SLG Celje literarni večer, na
katerem so nastopili Kajetan Ko\ič, Ciril Zlobec, Janez
Menart in Tone Pavček - avtorji znamenite zbirke Pesmi
štirih, ki je izšla pred natanko štiridesetimi leti.
Na literarnem večeru, ki ga je vodil prof. Anton Šepe-
tavc, so pesniki razen pesmi iz omenjene zbirke recitirali
tudi pesmi, ki so nastale v poznejših obdobjih njihovega
pesniškega ustvarjanja, obudili pa so tudi spomine na čas,
ko so Pesmi štirih pripravljali.
Sicer pa je Založba Mihelač pred kratkim izdala pona-
tis te pesniške zbirke, ki v zgodovini slovenske književno-
sti nedvomno pomeni veliko prelomnico.
N.-M.S.
IVIodna fotografija
na Slovenskem
REKLI SO
V dveh celjskih razstaviščih,
v Muzeju novejše zgodovine in
KLjUBU, poteka razstava
Ujeti modo. Predstavljene so
fotografije 34 avtorjev, ki po-
nazarjajo razvoj slovenske
modne fotografije v času od
druge svetovne vojne do naj-
novejše produkcije.
Modna fotografija se pojav-
lja kot eden najbolj izpostav-
ljenih žanrov v fotografiji.
Podvržena je zahtevam naroč-
nika, okusu tržišča in sposob-
nostim oz. znanju njenih
ustvarjalcev, običajno s foto-
grafom na čelu. Našteti dejav-
niki seveda določajo tudi dru-
ge izdelke in ne le modne foto-
grafije. Vendar je ta, naravna-
na na prikaz trendovskih, se-
zonskih izdelkov modne indu-
Vojko Stopar, glavni tajnik
Zveze kulturnih organizacij
Slovenije, ob obisku štiričlan-
ske delegacije ZKO občine La-
ško v Ljubljani:
»Na ZKO Slovenije smo iz-
jemno hvaležni Odboru za
obujanje in ohranjanje starih
ljudskih šeg in opravil pri
ZKO iz Laškega, da želi ob
letošnjih prireditvah v okviru
naše organizacije spodbuditi
tudi strokovno delo in sezna-
niti strokovno javnost s svojim
delom.
Dogovorili smo se, da bomo
ob letošnji prireditvi pripravi-
li okroglo mizo o obujanju in
ohranjanju starih ljudskih
običajev, s posebnim poudar-
kom na aktivnostih Odbora, ki
deluje v občini Laško.
V zadnji letih se je namreč
pojavilo kar nekaj organiza-
torjev, ki skušajo na bolj ali
manj avtentičen način prika-
zati stare običaje. Ob tem pa se
je spij)žila kopica problemov,
kajti za takšne scenske prika-
ze ne zadostuje zgolj koreograf
kot plesni vodja, ampak zahte-
va takšen prikaz temeljite ra-
ziskave etnologov in etnogra-
fov ter sodelovanje gledaliških
strokovnjakov, dramaturga,
režiserja in drugih, ne nazad-
nje tudi glasbenin oz. muziko-
loških izvedencev. Upamo, da
bomo kljub dokaj neprimerne-
mu datumu za resne posvete
zbrali dovolj kompetentne lju-
di, ki se na Slovenskem ukvar-
jajo s to problematiko, tako da
bodo vse težave osvetlili tudi
po strokovni plati.«
V. M.
strije, tudi sama podvržena
učinku hitre zastarelosti. To se
še posebej vidi na fotografijah,
starejših od deset let, ki so si-
cer lahko nostalgične, komu
tudi bolj zanimive, največji del
pa je videti prav izumetničen.
Poleg tega se pri mnogih foto-
grafijah pojavlja težnja vtisni-
ti tem, predvsem spogledljivim
podobam, tudi trajnejše estet-
ske poteze, torej preseči ba-
nalni koketizem in kratkotraj-
ni glamour ter izdelati foto-
grafijo, ki se lahko uporabi kot
propagandno sredstvo npr. za
nogavice, hkrati pa jo je mogo-
če obesiti na galerijski zid. Pri
tem sta prisotna dva bistveno
različna pola in ni prav mnogo
fotografov, ki bi jim uspela
njuna združitev.
Razstavljene fotografije so
bile izdelane po naročilu ali le
iz kreativnih pobud. Predvsem
mlajši avtorji se poskušajo
uveljaviti tudi z manj konven-
cionalnimi pristopi, ki v za»
hodnih medijih seveda niso
prav nič sporni, v domačem
okolju pa še pogosto niso pra-
vilno razumljeni. Vendar je
usmerjenost k pospešenemu
odkrivanju najrazličnejših no-
vih pojavov v modni fotografi-
ji, še zlasti v obdobju nekaj
zadnjih let, vidna tudi v slo-
venskem prostoru, kar doka-
zuje tudi pričujoča razstava.
Med imeni, ki razstavljajo,
so tudi Marjan Pfeifer, Stane
Jerko, Miško Kranjec, Herman
Pivk, Franci Virant, Luciano
Kleva, Jane Štravs, Diana
Andelič in drugi bolj ali manj
zanimivi fotografi.
BORIS GORUPIČ
Tudi v »Mavrični cesti smr-
ti« (Andromeda, Lj) Peter
Weller nastopa s podobo, ka-
kršno smo od njega navajeni.
Je hladnokrven detektiv, ki je
na pravi strani a na napačni
cesti, na kateri se zgodi množi-
čen umor. Ko pa je zaradi višje
sile raziskava zaustavljena,
začne Weller na svojo pest od-
motavati klobčič.
Ko dobi senator kroglo
v glavo, se CIA odloči poslati
svojega najboljšega agenta, da
odkrije zaroto, pri čemer ima
ta na voljo vsa sredstva. Kako
je to videti prikazuje »Pred-
sednikova tarča« (Cenex, Ve-
lenje), kjer pa so avtorji neko-
liko pretiravali z ameriškim
narcizmom in tudi glavni ju-
naki niso vedno dovolj pre-
pričljivi.
Za »Jekelni objem« (Cenex,
Vojnik) so angažirali Donalda
Sutherlanda in Anne Archer.
Politični thriller se dogaja
v nekdanji Poljski, kjer se
oblastnemu funkcionarju zač-
no dogajati neverjetne stvari.
Film o zarotništvu, kar je bilo
svojčas na Vzhodu del običaj-
nega političnega vedenja.
Dekleta, ki se pripravljajo
za plesno tekmovanje druga za
drugo izginjajo. »Zadnji ples«
{Cenex, Vojnik) je kriminalka,
ki koketira tudi z lahkotno
erotiko, v celoti gledano pa gre
za film, posnet z majhnimi
sredstvi, kar je razvidno tudi
iz njegove kvalitete, saj nam
hitro izpuhti iz glave.
Poklicni ubijalci dandanes
niso nobena redkost, najboljša
med njimi pa je baje Angelika.
V »Smrtonosni igri« (Cenex,
Vojnik) opravlja svoje delo več
kot dobro in spretno opravi
s še tako okorelimi zločinci.
Občasne atraktivne sekvence
so za zahtevnejše gledalce še
vedno premajhna vaba.
Posnetek je nastal na eni izmed vaj pred ponovno uprizoritvijo Veronike, v sredini dobitnica
letošnjega Bronastega celjskega grba plesalka Sava Malenšek.
Veronika na podstrešju
S prenovo Mestnega gradu
dobiva Celje nov, pretežno
kulturi namenjen prireditveni
prostor. Čeprav bo potrebno še
veliko obnovitvenih del, da bo
Mestni grad s svojim Kultur-
nim stolpom v celoti zaživel,
pa se prve kulturne prireditve
v novem okolju te dni že zače-
njajo.
Za tiste, ki bodo prvi skušali
vdahniti življenje novemu
celjskemu kulturnemu prosto-
ru, so bili izbrani plesalci
Plesnega foruma. V teh dneh
bodo na podstrešnem odru
obudili v življenje osem upri-
zoritev Veronike, plesne kore-
ografije Gordane Stefanovič-
Erjavec, ki je predstavo idejno
naslonila na tragedijo Veroni-
ke Deseniške. Kdo je bila Ve-
ronika in koliko še odseva
v nas, bodo plesalci Plesnega
foruma (Sava Malenšek, Este-
la Žutič, Ksenija Steblovnik,
Andreja in Tjaša Cepuš, Mar-
ko Peperko, Simona Mirnik in
Tanja Ferleš) poskušali pona-
zoriti s plesom, gibi, igro, zvo-
ki in glasbo. Scenografijo in
kostume za predstavo je zas-
noval Franc Purg, glasba je
delo Nenada Firšta, ki bo vodil
tudi Celjski godalni orkester,
balado o Veroniki pa je napi-
sala Bina Štampe-Zmavc.
Šest od osmih uprizoritev
Veronike v novem prireditve-
nem prostoru, ki nosi pečat
zgodovine slavnih celjskih
knezov, je namenjenih celj-
skim srednješolcem, dve pred-
stavi za izven pa bosta v petek,
16. aprila, in v torek, 20. aprila
ob 20. uri.
Konec prihodnjega tedna,
v petek, 23. aprila, pa bodo za
zaključek prireditev ob celj-
skem občinskem prazniku
v Kulturnem stolpu Mestnega
gradu odprli stalno razstavno
zbirko in počastili 30-letnico
delovanja Likovnega salona
Celje.
I. STAMEJČIČ
Likovni svet otrok
Na osnovni šoli Karla De-
stovnika-Kajuha v Šoštanju že
VTsto let pripravljajo razstavo
pod naslovom Likovni svet
otrok. Letos mineva že jubilej-
nih petindvajset let od prve
prireditve, ki je v tem času že
pridobila pomen v celotnem
slovenskem prostoru.
V Šoštanju so vsako leto
zaznali večji odziv med osnov-
nošolci in njihovimi mentorji.
Zato je postalo že kar običaj-
no, da na razstavah sodeluje
več deset šol. Letos se jih je na
razpis odzvalo kar sedeminde-
vetdeset. Sam značaj priredi-
tve je seveda večpomenski.
Med bistvenejšimi nameni je
vzpodbujanje otrok h kreaciji
izvirnih likovnih zamisli v ok-
viru grafike, slikarstva ali
skulpture, skozi katere lahko
svobodno izražajo svoj obču-
tek za estetiko, kot tudi vide-
nje samega življenja in mnogih
njegovih pojavov, ki jih v dobi
odraščanja nenehno odkrivajo
kot novosti. Pogled otrok na
svoje okolje je v mnogočem bi-
stveno drugačen od videnja
odraslih. Tudi zaradi tega je
razstava takšne vrste ena naj-
boljših priložnosti, da globje
spoznamo in se približamo nji-
hovemu čutenju ter načinu
razmišljanja. Pri tem so mno-
go manj podrejeni čistemu ra-
cionalizmu in več prostora na-
menjajo prostoru domišljije,
spontanosti, kar je krojeno
s povsem svojimi pravili. Ven-
dar to še zdaleč ne pomeni, da
v tem sistemu ni reda, le neko-
liko drugače je naravnan in si-
stem razvrščanja vrednot je
različen kot pri odraslih, prav
tako pa gre za nagnjenje k hi-
trim poenostavitvam pri stva-
reh, ki so jim nejasne.
Te značilnosti, ki so stalnice
v otroškem svetu dojemanja in
izražanja, so razvidne skozi
vse izdelke na razstavi Likov-
ni svet otrok. Neredko pa nas
posamična dela presenetijo
s svojo neposredno sporočil-
nostjo, saj je mogoče videti bo-
gastvo različnih idej in zami-
sli, v katerih lahko tudi odrasli
najdemo del svoje, žal vse pre-
več pozabljene biti, ki nas spa-
ja z našim lastnim obdobjem
otroštva.
BORIS GORUPIČ
Št. 15 - 15. april 1993
11
linednarodna arheološka šola
fia Ločici pri Polzeli so bili diplomanti iz petih držav
prejšnji teden je Oddelek
arheologijo Filozofske fa-
liultete v Ljubljani pod vod-
stvom predstojnika doc. dr-
jVlatije Gfuština izvajal
praktični del mednarodnega
seminarja na območju legij-
skega tabora v Ločici pri
polzeli v Savinjski dolini.
Terenska vaja je pomenila
zaključek zelo dobro obiska-
nega seminarja na temo »Te-
renski površinski pregledi in
metode v arheologiji.« Ude-
leženci, diplomanti številnih
univerz iz Italije, Avstrije,
Hrvaške, Madžarske in Slo-
vaške, so najprej v Ljubljani
na Oddelku za arheologijo
obiskovali predavanja pro-
fesorjev Johna Chapmana in
Johna Bintliffa iz Anglije ter
Božidarja Slapšaka, Nine
Zupančič in Simona Pirca iz
Ljubljane. Po izčrpnem te-
oretičnem delu so pod vod-
stvom asistenta Predraga
Novakoviča in s pomočjo so-
delavcev in študentov Od-
delka za arheologijo opravili
terensko vajo prav na ob-
močju znanega rimskega le-
gij skega tabora v Ločici pri
Pčlzeli. SestavTii del dvod-
nevnega praktičnega dela pa
je bil poseben ogled Rimske
nekropole v Šempetru v Sa-
vinjski dolini, kjer jih je med
spomeniki vodila znana celj-
ska arheologinja Vera
Kolšek.
Udeležba prek petdesetih
mladih arheologov iz sosed-
njih držav pomeni izredno
afirmacijo slovenske arhe-
ološke stroke in tudi pravil-
no usmeritev šole. Gostje iz
tujine, večinoma prvič v Slo-
veniji, so bili izredno prese-
nečeni nad razmerami in
strokovnostjo arheološkega
dela. Izrazili so željo, da bi se
podobni seminarji ponovili,
na ta način pa bi se lahko
podrobneje seznanili z meto-
dami dela in posameznimi
kulturami Slovenije, pa tudi
širšega območja.
TONE TAVČAR
Predrag Novakovič, asistent na ljubljanski Filozofski fakulteti, oddelek za arheologijo, med
pogovorom s skupino mladih arheologov iz šestih držav.
Skupina udeležencev mednarodnega seminarja pri pobira-
nju rimskega gradbenega materiala na legijskem taboru.
NACEUSKIH PLATNIH
Vonj po ženski,
ZDA, 1992
humoristična melodrama
Producent in režiser: Mar-
tin Brest, v glavnih vlogah:
Al Pacino in Chris
0'Donnel
Nagrade: 4 nominacije za
Oskarja 93 (film, režija,
scenarij, moška glavna vlo-
ga). Al Pacino - oskar za
glavno vlogo!
Konec tedna ob dnevu
zahvale v New Yorku in
podpolkovnik Frank Slade
(A. Pacino) je v mestu, da bi
užil malo zabave - dobre
hrane, lepih žensk, limuzin
s šoferji in apartma v hote-
lu Waldorf Astoria. Mladi
Charlie Simms (C.O'Don-
nel) se mu nerad pridruži
in si pridobi izobrazbo živ-
ljenja. Slade je pravi po-
sebnež: bivši pomočnik
Lyndona Johnsona je zdaj
slep, razdražljiv, toda pes-
niška duša. Charlie je po-
šten mlad bodoči študent,
stoji na razpotju. Njuna
hrupna in tragikomična
pustolovščina v New Yorku
bo oba za vedno spreme-
nila ...
Vonj po ženski je veliki
met Al Pacina, doslej že
šestkrat nominiranega za
Oskarja, od tega štirikrat za
najboljšo moško vlogo
v filmih And Justice For
Ali, The Godfather Part II,
Dog Day Afternoon in Ser-
pico, s katerim si je priigral
tudi zlati globus. Dvakrat
je bil nominiran za najbolj-
šo stransko moško vlogo za
vlogi Michaela Corleoneja
v The Godfather in Big Boy
Capricea v filmu Dick Tra-
cy, za katerega je dobil na-
grado za ameriško komedi-
jo 1990. leta. Te dni ga lah-
ko vidimo v filmski prired-
bi drame Davida Mameta
Glengarry Glen Ross.
1991. je igral ob Michelle
Pfeiffer v filmu Frankie
& Johnny, igral pa je še
v filmih"^ The Godfather
Part III, Sea of Love, Revo-
lution, Scarface, Author!
Author!, Bobby Deerfield
in Scarecrow, za katerega
je prejel nagrado za naj-
boljšo moško vlogo na
filmskem festivalu v Can-
nesu 1973. leta.
Chris 0'Donnel tokrat
igra prvo glavno vlogo, bo-
dočega študenta, ki je ne-
prostovoljni sopotnik pod-
polkovnika Franka Sladea,
pred tem pa je nastopil
v filmih Men Don't Leave,
Fried Green Tomatoes in
Blue Sky.
V pripravi na festivai
Celjski otroški in mladinski pevski zbori se že vneto
pripravljajo na tekmovalni in na množični nastop na XX.
mednarodnem mladinskem pevskem festivalu, ki se bo
v mestu ob Savinji pričel 28. maja letos.
Pomembna preizkušnja v pripravi na ta dogodek bo
nastop na Občinski reviji otroških in mladinskih pevskih
zborov, ki bo v dvorani Narodnega doma v Celju v petek,
16. aprila 1993, ob 19,30. Revijo pripravlja glasbeni odbor
Zveze kulturnih organizacij Celje in sodi v sklop priredi-
tev, ki v teh dneh v Celju potekajo ob občinskem prazniku.
V programu bo sodelovalo 12 zborov celjskih šol, od tega
5 otroških pevskih zborov (iz osnovnih šol Hudinja, Lju-
bečna, Frana Krajnca Polule, Štore in Frana Roša Celje),
mlajši mladinski pevski zbor iz Osnovne šole Hudinja;
4 mladinski pevski zbori (iz osnovnih šol Dobrna, Hudinja
ter II. in 111. osnovne šole). Poleg njih pa bosta sodelovala
še Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje-Center ter mešani
mladinski pevski zbor Tehnik Srednje tehniške šole Celje.
Ta občinska pevska revija pa seveda ne bo imela samo
koncertnega značaja, saj bo vse nastope spremljal glas-
beni strokovnjak, Zveza kulturnih organizacij Celje pa bo
za vse dirigente po končanem nastopu pripravila tudi
strokovno voden pogovor. 2. BEŠKOVNIK
Koncert
ceijsiiega
pevsiiega
društva
Mešani pevski zbor Celjske-
ga pevskega di-uštva se bo dre-
vi, v četrtek, ob 19.30 s celove-
černim koncertom predstavil
v veliki dvorani Narodnega
doma v Celju. Zbor, ki se ga
marsikdo spominja še po ime-
nu ŽPD France Prešeren, vodi
dirigent prof. Edvard Goršič.
Koncertni spored sestavlja-
la dva vsebinsko povsem ra-
zlična dela. V pi-vem prevladu-
jejo skladbe s sodobnim glas-
benim izrazom najvidnejšh
svetovnih in slovenskih zbo-
rovskih skladateljev. Izjemi
sta Sanctus in Benedictus iz
Palestrinove Misae Papae
Marcelu, ki sta obvezni sklad-
bi za tekmovanje v Limburgu,
na katerem bo celjski zbor so-
deloval konec meseca maja.
Prugi del koncerta pa se-
stavljajo skladbe jazzovske,
zabavne in črnske duhovne
glasbe. V tem delu bo z zborom
nastopil tudi instrumentalni
ansambel ter kot solist pevec
Oto Pestner.
JP
PRIREDITVE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes, v četrtek,
ob 19.30 za abonma četrtek in izven, jutri, v petek, ob 19.30 za
abonma premiera, in v soboto ob 19.30 za abonma sobota
večerni in izven še gostovalo Mestno gledališče ljubljansko
z uspešnico sezone avtorja Evalda Fliserja z naslovom Kaj pa
Leonardo?, ki jo je režiral Dušan Mlakar.
V avli kulturnega doma v Slovenskih Konjicah bo jutri, v petek,
ob 19. uri prva repriza gledališke uprizoritve Bog v izvedbi
študentske gledališke skupine Svoboda osvobaja in v režiji
Marije Golčer.
V Domu kulture v Velenju bo jutri, v petek, ob 19.30 za gledali-
ški abonma in izven uprizorjena Molierova ulična burka Svatba
po sili, s katero v Velenju gostuje SNG Drama iz Ljubljane.
V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slaiina bo v ponede-
ljek ob 20. uri koncert v sklopu Slovenskih glasbenih dnevov.
V Narodnem domu v Celju bo danes, v četrtek, ob 19.30 šesti
abonmajski koncert ljubiteljskega kulturnega abonmaja ZKO
Celje. Nastopilo bo celjsko pevsko društvo z gostom Otom
Pestnerjem ter instrumentalno spremljavo. Dirigiral bo Edvard
Goršič. Jutri, v petek, ob 17. in 19.30, pa bo Občinska revija
otroških in mladinskih pevskih zborov občine Celje.
V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek, ob
20. uri koncert ženskega in moškega pevskega zbora iz Sloven-
skih Konjic in Vitanja.
V Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah bo v nedeljo ob
16. uri revija otroških pevskih zborov iz Slovenskih Konjic.
V Likovnem salonu si lahko do 17. aprila še ogledate pregledno
razstavo Tihožitij Gojmira Antona Kosa. Postavljena je ob
prazniku občine Celje.
V galeriji Mozaik bodo jutri, v petek, ob 18. uri odprli razstavo
Jožeta Kotarja.
V avli hotela Dobrna bodo jutri, v petek, ob 18. uri odprli
razstavo likovnih del akademskega slikarja Francija Kosija iz
Ljubljane z aslovom Zoologija.
V galeriji Ivana Napotnika v Velenju razstavlja slike in reliefe
Blanka Stepančič.
V Srednji vrtnarski, kmetijski in gospodinjski šoli v Šentjurju
bodo jutri, v petek, ob 13. uri odprli tradicionalno razstavo
izdelkov učenk in učencev te šole. Ogledati si jo bo mogoče do
ponedeljka, 19. aprila.
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini bo do 26. aprila
odprta razstava Spomladansko cvetje na starih grafičnih listih.
V Osrednji knjižnici v Celju si lahko do 31. maja ogledate
razstavo avtorice Vilme Stolz z naslovom Sveto pismo med
kulturo in zgodovino, ki prikazuje tudi književno ustvarjalnost
Dopisne svetopisemske šole.
V Muzeju novejše zgodovine v Celju je odprta razstava Ujeti
modo, ki predstavlja vpogled v modno fotografijo na Sloven-
skem.
V razstavišču Laški dvorec razstavlja slike akademski slikar
Albin Lugarič.
Celje: Union do 21.4. ob 17. in 20. uri Vonj po ženski - ameriški
film. Mali Union do 18.4. ob 19. uri V postelji s sovražnikom
- ameriški film, od 19.4. dalje ob 19. uri Ko zaprem oči - sloven-
ski film. Metropol do 21.4. ob 16., 18. in 20. uri Krvava Mary
- ameriški film.
KinoŠentjur 16. ob21.uri Krvava Marv - ameriški film, 18.4. ob
14. uri Vonj po ženski - ameriški film.
Kino Laško 17. ob 21. uri in 18.4. ob 18. uri Prvinski nagon
- ameriški film.
Kino Žalec 17. ob 19. uri in 18.4. ob 17. in 19. uri Telesni stražar
- ameriški film.
V Osrednji knjižnici na Muzejskem trgu 1 a bo v torek ob 10. uri
Zlata Dimec, redaklorica vzajemnega kataloga v Narodni in
univerzitetni knjižnici v Ljubljani, predavala o kongresni knjiž-
nici v Washingtonu.
V knjižnici v Rogaški Slatini bo jutri, v petek, ob 19. uri Karli
Lipnik predstavil zdravilne rastline in domače zdravilstvo,
hkrati pa bo na ogled tudi razstava knjig o zdravilnih zeliščih.
V knjižnici v Šentjurju bo danes, v četrtek, zvečer dipl. zgodovi-
nar Jože Rataj predstavil svojo nalogo o zgodovini farmacije
v Dubrovniku do konca 16. stoletja, za kar je leta 1992 prejel
tudi študentsko Prešernovo nagrado.
V klubskem prostoru hotela Atomske toplice v Podčetrtku bo
danes, v četrtek, ob 18. uri predavanje dr. med. Jožeta Arzenška
o kožnih boleznih.
V dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo v soboto ob 20. uri
prireditev Dobrna pleše in poje. Pripiavljajo jo KUD Kajuh
z Dobrne, moški pevski zbor pod vodst\om Emila Lenarčiča in
folklorna skupina, ki jo vodi Marica Pesarič.
V dvorani Zveze kulturnih organizacij Celje bo v torek ob 9. uri
literarna delavnica v organizaciji Občinske Zveze prijateljev
mladine iz Celja.
V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo v torek obl
20. uri večer folklore v izvedbi Akademske folklorne skupine j
Študent iz Maribora. i
Št.15 - 15. april 1993
12
Visoka dipiomacija sprenevedanja
Mozlrlani ne verjame jo, da bo Pavličevo sedlo mejni prehod
Pred dnevi je v slovenskih
medijih odjeknila vest, da sta
notranja ministra Slovenije in
Avstrije Ivan Bizjak in Franc
Lorschnak v Globasnici spo-
ročila, da obstaja možnost, da
še letos odprejo mejni prehod
Pavličevo sedlo.
O tem smo povprašali Mo-
zirjane, nekdanje člane med-
državne komisije za odprtje
prehoda Pavličevo sedlo. Na
občinski ravni v Mozirju si že
25 let prizadevajo, da bi konč-
no odprli mejni prehod in na-
redili ustrezno cesto. Vsa pri-
zadevanja doslej so bila za-
man, Mozirjani, ki poznajo po-
gajanja, pa tudi zadnjim obe-
tavnim napovedim ne verja-
mejo več.
»Preprosto preveč je izgovo-
rov, obljub in ne nazadnje po-
gojevanj za odprtje Pavličeve-
ga sedla,« pravijo v Mozirju.
Tako so, na primer, pred leti
v Avstriji menili, da imajo
z bivšo Jugoslavijo zadovoljive
stike preko Jezerskega sed-
la... Drugič so zatrjevali, da
lastnik zemljišča Pavlic ne
pristaja na uporabo ceste. Ko
so pridobili Pavhčevo dovolje-
nje, so Avstrijci predlagali no-
vo traso... Potem se je pojavil
nov lastnik Pavličeve kmetije,
ki je namestil zapornici. Hkra-
ti je dal nekemu avstrijskemu
državljanu v zakup lovsko
pravico. Ta je sploh zaostril
režim zapiranja ceste, saj bi
hrup motorjev menda motil
lov... Spet enkrat so Avstrijci
zahtevali, da je treba najprej
ukiniti prašičjo farmo in to-
varno v Sladkem Vrhu, da ne
bi onesnaževala okolja, potem
bi se bolj resno pogovarjali...
To so nekateri izmed izgo-
vorov, Mozirjanom pa se neka-
ko zdi, da se Avstrijci o odprt-
ju mejnega prehoda Pavličevo
sedlo pogovarjajo s figo v žepu
ali pa se nekoga bojijo. Tako,
na primer. Koroški Slovenci
v družbi s samimi Slovenci ob-
ljubljajo odprtje prehoda, ven-
dar se najbrž v Avstriji za to
ne zavzemajo preveč. »Če bi
Slovenci v Železni Kapli res-
nično pritisnili na avstrijske
veljake, bi prehod Pavličevo
sedlo že zdavnaj bil. Tako pa
solidarizirajo le z našimi pred-
stavniki,« so prepričani Mo-
zirjani.
Zaradi vseh teh razlogov
v Mozirju preprosto ne verja-
mejo možnosti, da bi mejni
prehod Pavličevo sedlo sploh
kdaj odprli. »V Avstriji je kar
velika politična kuhinja, Ha-
ider ponovno dviga glavo...
Še dolgo ne bomo doživeli od-
prtja prehoda, možnost odpi-
ranja omenjajo le zato, da bi
dosegli druge cilje,« so med
drugim omenili Mozirjani.
URŠKA SELIŠNIK
Oj rodna vas domača - Vonarje
v eni izmed zadnjih številk
Novega tednika je bilo objav-
ljeno tihožitje - posnetek Vo-
narskega jezera (ki ga ni) v bli-
žini turističnega centra Atom-
ske toplice. Posnetku bi lahko
dali tudi naslov Bodeča neža
za občino Šmarje pri Jelšah,
saj kraj res ni v ponos niti ob-
čini, še manj pa bližnjima turi-
stičnima centroma - Rogaški
Slatini in Atomskim toplicam.
Fotografija vasi Vonarje, ki
je, razen nekaj redkih domačij
v višjih predeli]hi, ni več, je bila
posneta pred investicijo v Vo-
narsko jezero. Ne morem reči,
da je bila vas razvita. V njej so
živeli ljudje, ki so se v glavnem
preživljali s kmetijstvom. Po-
lja so bila obdelana, v tistih
časih še v glavnem ročno, kas-
neje pa jih je prekrila voda.
Danes dolino preraščajo vrbe,
ki so pred 20. leti rasle ob stru-
gi Sotle kot varuhinje obrežja
reke. Ko se je v sedemdesetih
letih razvedelo, da bo v tej do-
lini jezero, je začela vas počasi
propadati. Ničesar več niso
obnavljali, vas je imela samo
elektriko in tako je še danes za
tiste domačine (predvsem sta-
rejše ljudi), ki so ostali v višjih
predelih, kajti velika večina
prebivalcev se je morala izse-
liti.
Posebej žalostno je bilo po
potresu, saj vasi niso obnav-
ljali, ker je bila predvidena za
rušenje. Domačini so si poi-
skali druge kmetije, kajti če so
kmetovali vse življenje, bodo
tudi vnaprej. Mladi rod iz vasi
- slovenskega Vonarja in hrva-
škega Brezna - pa je našel za-
poslitev v bližnji Rogaški Sla-
tini, v Mestinju, Storah in
Celju.
V obeh vaseh je bilo veliko
mladine (kmetije ne bi ostale
brez naslednikov), med nami
ni bilo nikakršne nestrpnosti
zaradi pripadnosti dvema na-
rodoma. Skupaj smo obisko-
vali šolske klopi na slovenski
strani (pri sv.Emi in kasneje
v Pristavi), skupaj hodili peš
v šolo tudi do pet kilometrov
in nismo zamujali, tudi pozimi
ne, čeprav se je pouk začel ob
sedmi uri. Takratna ravnate-
ljica g. Kramerjeva se je več-
krat čudila in nas pohvalila,
da smo tako točno in brez za-
mujanja prišli k pouku.
Velika večina hrvaške gene-
racije se je preselila v Sloveni-
jo, prav tako njihovi starši.
Hrvati so bili samo zaradi reke
Sotle, ki danes pomeni držav-
no mejo.
Kot domačinko me zaboli
pogled oa posnetek vasi, ki je
ni več zaradi zgrešene investi-
cije izpred dvajsetih let. Vem,
da je bil prvotni namen zašči-
titi stari del Atomskih toplic
pred poplavami, kasneje pa
v vasi Vonarje ob Vonarskem
jezeru razviti turizem, kar ni
bilo napak zaradi bližine
Atomskih toplic in Rogaške
Slatine. Dokler je bila še voda
v jezeru, je bilo precej živahno
zlasti ob sobotah in nedeljah,
ko so prihajali turisti, ribiči,
sedaj tudi vode ni več. Izginila
je zaradi onesnaženosti, ki pri-
haja iz Rogaške Slatine, vsaj
tako je bilo objavljeno v sred-
stvih javnega obveščanja po-
tem, ko je nekaj poslancev
v šmarski skupščini le povpra-
šalo, kaj se dogaja.
Ker se vseh teh dvajset let ni
nič naredilo, vem, da bo sedaj
še težje kaj storiti - zaradi te-
žavne gospodarske situacije,
tudi zaradi državne meje, ven-
dar kljub vsemu mislim, da bi
se moralo nekaj premakniti,
saj je vas sramota za šmarsko
občino in tudi ne v ponos bliž-
njim    turističnim    centrom.
Atomske toplice se kljub slabi
gospodarski situaciji lepo raz-
vijajo, tam so našli zaposlitev
tudi domačini in ni več potre-
be po izseljevanju. Moja gene-
racija se je morala izseliti, če
se je želela ukvarjati s čim
drugim in ne samo s kmetij-
stvom. Ker je vas zapuščena,
bi se jo morda le dalo izkori-
stiti v turistične namene. Mor-
da bi zapuščeno zemljo izkori-
stili v športne namene, morda
bi lahko uredili Vonarski gaj
(po vzoru Mozirskega) ali kaj
podobnega. Morda bi kazalo
ohraniti redke stare domačije
kot zgodovinsko posebnost
kraja in na ta način popestriti
turistično ponudbo (kot npr. v
Rogatcu).
V času velike brezposelnosti
in z rahlo odgovornostjo šmar-
ske občine do te pretekle inve-
sticije bi lahko v okviru javnih
del očistili dolino. Navsezad-
nje so bila vložena ogromna
sredstva, prebivalstvo je bilo
prizadeto, ker se je moralo iz-
seliti, in mislim, da velika ve-
čina starejše generacije, ki je
danes ni več, ni dočakala viso-
ke starosti prav zaradi tega.
Čeprav sem bila rojena
v tem kraju, se nerada vračam
vanj, ker me zaboli srce ob po-
gledu na zapuščeno in popol-
noma neizkoriščeno vas - Vo-
narje. Sosednje vasi so se
izredno lepo razvile, še poseb-
no zaradi zdravilišča Atomske
toplice, in prav bi bilo, da bi
tudi ta vas zaživela kot dodat-
na turistična popestritev za
zdravilišče.
IVANKA NOVAK
Vasica Vonarje, preden so naredili Vonarsko jezero. Danes ni ne vasice ne jezera.
Kabelska TV za
Rogaško
V Rogaški Slatini pri.
čakujejo, da bodo letos
uredili vse za kabelsko
televizijo - sprva za pri-
bližno 1500 naročnikov.
Vsako gospodinjstvo naj
bi zanjo odštelo do 6U0
DEM. Prihodnje leto naj
bi se jim pridružili še
v Rogatcu in Šmarju.
Gradbeno dovoljenje
bodo pridobili v prihod-
njih tednih, delo pa bo iz-
vajalo avstrijsko podjet-
je. Prva faza naložbe bo
stala 35 milijonov tolar-
jev, za pozneje pa resno
razmišljajo še o lokalnem
televizijskem programu.
Ta bo za zdraviliški turi-
stični kraj posebnega po-
mena. Kot je znano, je
v krajevni skupnosti bli-
zu dvesto gospodinjstev,
ki ne morejo sprejemati
niti slovenskega televizij-
skega programa.
BJ
Občino bodo
počistili
v turistični šmarski občini
so se odločili, da bodo bližnji
dan planeta Zemlje obeležili
delovno. Pridružili se bod«
širši akciji pomladanskega
čiščenja okolja, pri čemer so
glavno breme prevzele krajev-
ne skupnosti in občinsko
Obrtno komunalno podjetje.
Akcije se bodo lotili v dvel
delih: v severnem delu občine
do Pristave pri Mestinju, bod(
čistili okolje od jutri pa vse d(
23. aprila, nato pa bodo d(
30. aprila očistili še južni de
občine. Kot so sporočili iz ob-
činskega sekretariata za ure-
janje prostora in varstvo oko-
lja, bodo po KS in šolah razde-
lili približno dva tisoč vrečk
ki jiJi bodo občani puščali pr
zabojnikih ali na posebej dolo-
čenih mestih. Za večje kose pa
so že določili posebna zbirna
mesta. Odpadke bodo odvažal)
delavci Obrtno-komunalnega
podjetja ter Surovine Hajnsko
Prepir za avto tablice
Slaiinčanl hoteli čisto svoje
Šmarska občina je v Sloveniji
ena zadnjih ki na avtomobil-
skih tablicah še nima svojega
grba. Ko so se odločili, da
končno pridobijo svoje tablice,
pa se je zapletlo v Rogaški Sla-
tini.
Mestna skupščina Rogaške
Slatine se je namreč 6. aprila
odločila, da hočejo imeti na
svojih avtomobilskih registr-
skih tablicah grb mesta in ne
grb občine. Pa čeprav so se,
kljub znanim nasprotovanjem
med Rogaško Slatino ter dru-
gimi kraji občine, že pred ča-
som uspeli dogovoriti za skup-
ni občinski grb. Gre za grb
šmarskega Jelšingrada, ki je
upodobljen na zgodovinskih
spomenikih šmarskega trga.
Ta občinski grb že uporablja-
jo, želeli so ga uporabiti tudi
na avtomobilskih tablicah.
Zato so sprožili uradni posto-
pek na Ministrstvu za notranje
zadeve, Studio marketing pa
je šmarski občinski grb prila-
godil zahtevanim uradnim
standardom.
Na zasedanju šmarske ob-
činske skupščine pretekli četr-
tek pa so imeli na dnevnem
redu tudi odločitev o predlogu,
da bi občinski grb uporabili na
avtomobilskih registrskih ta-
blicah. Ko je zadnje tedne ka-
zalo, da se bodo uspeli dogo-
voriti brez posebnih zapletov,
pa so presenečene poslance
seznanili z omenjeno odloči-
tvijo slatinske mestne skupš-
čine.
Vnela se je burna razprava,
saj so se oglasili tudi poslanci
iz drugih delov občine. Ti se
s slatinskimi niso strinjali,
kajti na tak način bi lahko
zahtevali svoje lokalne grbe
tudi poslanci iz Kozjega, Ro-
gatca ter drugih zgodovinskih
krajev, pa tega niso storili. Po-
samezni poslanci iz Rogaške
Slatine so med razpravljanjem
svoje izjave spreminjali. Med
drugim so zatrjevali, da je mi-
šljena le posebna, dodatna av-
tomobilska nalepka z mestnim
grbom Rogaške Slatine. Pred-
stavniki občinskih strokovnih
služb pa so Slatinčane opozo-
rili, da se po zakonu uporablja
grb sedeža občine, kjer so za
avtomobilske registracije pri-
stojni.
Na koncu so se poslanci ze-
dinili, da obstoječi, to je šmar-
ski občinski grb, sprejmejo za
uporabo na svojih avtomobil-
skih tablicah. Njihove stro-
kovne službe pa-bodo skušale
ugotoviti, ali je mogoče željam
slatinskih poslancev vendar
ugoditi.
BRANE JERANKO
Borci
pomagalo
hrvaškim
bolnišnicam
v celjskem občinskem
odboru Zveze združenj
borcev in udeležencev NOB
so se vključili v pomoč zbi-
ranja zdravil in sanitetne-
ga materiala hr\'aškim bol-
nišnicam.
Ob nedavnem obisku
borčevske delegacije v so-
sednji Hrvaški so namreč
v tamkajšnjih borčevskih
in veteranskih organizaci-
jah zaprosili za pomoč
v zdravilih in sanitetnem
materialu, česar v hrvaških
zdravstvenih ustanovah
vse bolj primanjkuje. Šte-
vilni ranjenci iz hrvaških
in sosednjih bosansko-her-
cegovskih bojišč so za dr-
žavo, ki težko oskrbuje že
z vojno prizadeto civilno
prebivalstvo, še dodatna
obremenitev.
Podrobnejše informacije
o tem, kaj vse potrebujejo
hrvaške bolnišnice, so na
voljo v sekretariatu celjske
borčevske organizacije, ki
organizira humanitarno
akcijo za vso Slovenijo. Za
prostovoljne prispevke pa
je odprta tudi posebna šte-
vilka žiro računa
50100-678-45473, z oznako
»zdravila za hrvaške bol-
nice«. IS
Zapirajo edini
proizvodni obrat
v Jurkloštru ostajajo brez
edinega proizvodnega obrata
v kraju. Tim se je odločil, da
bo proizvodnjo obrata preselil
v matično tovarno v Rečici.
Prve stroje so že odmontirali,
v štirinajstih dneh pa naj bi
stekla proizvodnja na novi lo-
kaciji. Skupaj s stroji se bo
v Rečico preselilo vseh šest,
v obratu zaposlenih delavcev.
Krajani Jurkloštra so zelo
nezadovoljni z odločitvijo to-
varne, da ukine oziroma pre-
seli omenjeni obrat. Menijo, da
bo to njihov nerazviti kraj po-
tisnilo še bolj na obrobje. Di-
rektor TIM Laško Jože Pušnik
pa pravi, da jim računica na-
rekuje koncentracijo proiz-
vodnje na enem mestu. Tako
so že pred časom preselili
v Rečico dve dejavnosti iz
Šmarjete. Dislocirana bo osta-
la le še proizvodnja lesenega
pohištva v Rimskih Toplicah
O nezadovoljstvu krajanov
Jurkloštra pa Pušnik pravi, da
je razumljivo, vendar mora
podjetje skrbeti predvsem za
svoje preživetje. TIM je sicei
skušal poiskati možnost, da bi
v izpraznjene obrate naselili
kakšno drugo dejavnost, a niso
našli nobenega interesenta
Morda bo imela srečnejšo roko
Krajevna skupnost, ki bo kol
lastnik poslej skrbela za iz-
praznjene prostore.
NK
DELO
v središču
d o g a j a n I
Ob veliki noči
člani likovnega krožka OŠ Dobrna so velikonočne praznil^
obeležili na zelo izviren način.
V četrtek so v pritličju veleblagovnice TEKO v Celju barval
in prodajali jajčka. Seveda pirhi niso bili pravi, temveč leseP
- tako bodo vsem, ki so jih kupili, ostali kot trajni sporni''
Učenci so nam povedali, da gredo pirhi dobro v prodajo, sicer P
so se poslikave pirhov na takšen način lotili že lani, le da so y
takrat prodajali samo nas šoli.
Št. 15 - 15. april 1993
13
Zadovoljna s svojim življenjem
Helena Borovšak na svojo 90. pomlati
pred dvajsetimi leti sva si
^dela enako nasproti kot pred
jnevi, in kramljala. Takrat
J sedemdesetih letih njenega
^vljenja. Ni se dosti spreme-
nila. Morda kakšna gubica
yeč, lasje še vedno bujni, le
bolj beli, glas le malo tišji, po-
gled prodoren, vrtajoč, v očeh
|e še za seženj več modrosti in
izkušenj, ki so se ta čas nabra-
le za njenim visokim čelom...
jjekaj je bilo vendarle druga-
če. Ni mi mogla sama postreči.
Pred časom jo je v mestu zade-
la vihrava voznica. Nogo ima
v mavcu in počasi se vsa reč
celi. Pri tem se visoka leta do-
dobra poznajo. Streže nama
njena hči Mila, ki vsakič za
hipec prisede k mami na kavč
in jo nežno poboža po še vedno
gladkem licu.
Uberem jo naravnost: Bi
k tistemu, kar sva zapisala
pred dvajsetimi leti kaj odvze-
la, kaj dodala, spremenila?
Odločno odkima.
»Doživetemu in preživete-
mu ni kaj odvzemati, dodajati
komaj kaj, spreminjati pa prav
nič. Tudi če bi mogla, bi v svo-
jem življenju ničesar ne spre-
minjala. Da se razumeva.
V mojem življenju. Seveda bi
želela, da bi vojna prizanesla
možu in sinu, da bi otroci manj
trpeli... Sama zase vem, da so
mi tegobe pomagale prebroditi
še hujše stiske, ki so prihajale
in bolj ceniti lepe, srečne tre-
nutke, ki jih tudi ni bilo malo.
Vrtam dalje. Vendar danes
mnogi ljudje skušajo svojo
preteklost prikazovati v dru-
gačni luči, bolj ustrezno sedaT.
njemu političnemu trenutku?I,-
»To je njihova stvar. Jaz se
zase nimam česa sramovati,
nasprotno, zadovoljna sem
nad vsako svojo odločitvijo in
nič takega nisem storila ali po-
čela, zaradi česar bi morala
sklanjati glavo in povešati oči.
Cesa bi me moralo biti sram?
Da sem stala ob strani svoje-
mu možu-rudarju, reditelju
petih otrok? Da sem zvesta ge-
slu, kar je žena to je mož, sle-
dila njegovemu političnemu
prepričanju? Da sem z drugimi
rudarskimi in steklarskimi že-
nami v Hrastniku šla na cesto
demonstrirat, pridobivat kme-
te, da so pomagali knapom, ki
so štrajkali v jami? Morda to,"
da sem jih gospodu banu Mar-
ku Natlačenu napela javno na
sredi ceste, kako oblast ravna
z delavci. To, da bi zdaj zataje-
vala? Nasprotno, ponašam se
s tem.«
Kar nekam huda je postala
in ker sem vedel, da bo udelež-
bo v partizanih branila še bolj
ognjevito, saj je v tem boju
zgubila moža in posinovljenca,
a z vsemi štirimi otroki tudi
sama izgnanstvo zamenjala za
neposredni boj, ko so šli v par-
tizane.
In povojno funkcionarstvo
na okraju, poslanska dolžnost
in drugi ugledni položaji?
»Delala sem tisto, kar mi je
ležalo, kar sem rada počela in
mislila, da sem sposobna stori-
ti.  Oddelek za socialno ijL
zdravstveno politiko je terjal
trdo delo, ne le osem ur, tudi
praznike ter nedelje. To ni bila
nobena sinekura... Kje živim
na stara leta, v razkošni vili?
Tule pri hčeri in zetu, s hčera-
mi v soseščini sem srečna, kot
smo bili vsi skupaj kot družina
srečni v hrastniškem »hausu«.
Rekla sem kot družina, ne kot
socialna bitja. Tista revščina
me je pripeljala, mater pri 35
letih, v partijo.«
Seveda je imela prav. Delala
je po vojni tisto, kar je počela
že pred njo. Skrb za žene brez-
poselnih knapov, za njihove
otroke. Le da po vojni širše, za
vse ljudi v okraju. Sicer pa, če
se prav spomnim, je socialo in
zdravstvo menda nasledila po
partizanskem župniku gospo-
du Šmonu. Pa me je zasrbel
jezik glede članstva v partiji.
Malce se je zamislila.
»Delavsko gibanje ni bilo
enobarvno. Potrebovalo je bolj
radikalno, bolj ostro in revolu-
cionarno krilo. To so bili ko-
munisti, ki so si upali tvegati.
Članstvo v partiji sem razume-
la kot delo, kot povečano dolž-
nost. Ko sem spoznala, da za-
radi let in sprememb, ki so ter-
jale preveč prilagoditev, ne
morem več koristiti, sem izsto-
pila. Tega je že kar davno.«
Kaj misli o gibanju, ki mu je
toliko let pripadala? Je bilo
močno, kot se je zdelo? Je pri-
čakovala tak razplet?
»Ne. Odkrito povem, niti
v sanjah. Bila sem v stranki iz
prepričanja, ne kot sopotnik.
Vprašaš me, kaj je bil glavni
vzrok, da kljub razlikam z gi-
banji pod neposrednim vpli-
vom sovjetske partije, naša ni
bila uspešnejša. Menim, da
prehod na množičnost, ki je
vanjo pripeljal karieriste,
oblastiželjneže. Vendar mo-
ram reči, da pravega odgovo-
ra, s katerim bi bila sama za-
dovoljna, ne vem.«
Če spremlja politiko, dogg,-
janja. Ima stike?
»Berem, se čudim, jezim,
včasih tudi nasmehnem. Sem
pa optimist. Slovenci so prid-
ni, bodo že našli modrost in
način. V teh naših letih je bilo
vendar veliko narejenega. Tu-
di doseženega. Vsega ne bo
mogoče nikoli spraviti iz poli-
tičnega spomina in zavesti.
Naj še tako poskušajo, tam
kjer se je nehala politika
v kraljevini, je nihče, ki je ko-
ličkaj resen, ne more spet za-
četi. Svet se je spremenil.
Stiki? Mojih vrstnikov je.
malo. Tistih, s katerimi sem
v revirjih preživljala veliko
težkih, vendar vmes tudi vese-
lih ter srečnih trenutkov res-
ničnega tovarištva, ni več.
Mnogi še živeči medvojni in
povojni tovariši pa so nekam
splahneli, se pritajili - ni jih
čutiti, niti jih ni na spregled.«
Želje za prihodnje?
»Ha, pri devetdesetih. Nič
mi ne manjka tu med mojimi.
Kaj bi še želela. No, to, da bi se
noga pozdravila, da bi spet
lahko hodila in delala, kot sem
do nesreče.«
Danes je četrtek, 15. april.
Helenin god in devetdeseti
rojstni dan. Čestitali ji bodo
njeni štirje osiveli otroci, zeta
in snaha, osem odraslih vnu-
kov, četica štirinajstih prav-
nukov in pra pravnuček. Koli-
ko naj ob vsej tej sreči tehtajo
še naše čestitke?
JURE KRAŠOVEC
Velilconočni ogenj
Tako kot drugi velikonočni običaji tudi blagoslovljenje veli-
konočnega 9gnja izhaja iz davnih časov. Ogenj blagoslavljajo
duhovniki ha veliko soboto zgodaj zjutraj, tako da ga lahko
fantje poneso po domovih, kjer naj bi gospodinje z njim zakurile
v ognjišču. Nekoč je veljalo tudi, da se jedi, ki jih pozneje
nesemo k blagoslovu, smejo kuhati le na blagoslovljenem ognju.
Na sliki: polzelsjd župnik Jože Kovačec pri blagoslovu.
T. TAVČAR
Veiiiconočno tridnevje
v nekdanjem samostanu Novi Klošter v Založah pri Polzeli, ki ga je zgradil Friderik Celjski, je
Slovica, slovensko-švicarska konfedaracija, pripravila Prve velikonočne dneve v Novem Kloštru.
Nekdanji samostan, v katerem so domovali benediktinci, pozneje pa je prešel v zasebno last in bil
'Nazadnje v lasti Otta Parina, je v zelo slabem stanju. Slovica si prizadeva zbrati denar za obnovo.
C)oslej so obnovili streho na pripadajoči cerkvi, v samostanu pa uredili dvorano, v kateri je bilo
'loslej že nekaj prireditev. Zadnja je bila od 9. do 11. aprila pod naslovom Velikonočni dnevi. Na
Veliki petek so pripravili pogovor o trpljenju otrok, žena in ostarelih v vojni, na veliko soboto je
Vekoslav Grmič predaval o odrešitvi pred zlom, nasiljem, sovraštvom in uničenjem, popoldne
bil blagoslov velikonočnih jedil. Na veliko noč je mašo daroval pater Ivan Arzenšek, pela pa je
skupina Dominik iz Žalca. Na sliki: Dr. Vekoslav Grmič v pogovoru z žalskim županom Milanom
zobnikom. ,    T TAVČAR
Zadnji referendumsici denar
v mozirski občini se bo sredi maja iztekel zadnji skupni
samoprispevek. Z zbranimi sredstvi so delno sofinancirali
izgradnjo kampa v Logarski dolini, adaptacijo zdravstvenega
doma Luče, opremljanje glasbene šole v Nazarjah in gradnjo
prizidka in jedilnice v OŠ Mozirje ter sodelovali pri adaptaciji
zdravstvenega doma Ljubno. Letos nameravajo razpisati samo-
prispevek v posameznih krajevnih skupnostih, kjer se bodo
zbirala vsa sredstva na osnovi programa KS, seveda, če bo
referendum uspel. U. S.
Ambulanto v Solčavi zapirajo?;
v mozirskem izvTŠnem svetu
ugotavljajo, da obstajajo vsi
potrebni ekonomski in stro-
kovni argumenti za ukinitev
zdravstvene ambulante v Sol-
čavi. Kljub temu pa so člani IS
izrazili svoje pomisleke.
Odločili so se, da naj krajani
Solčave sami, na zboru kraja-
nov ali v svetu KS, odločijo
o zapiranju ambulante. Konč-
no besedo bodo rekli odborni-
ki v mozirski skupščini, IS pa
je priporočil, naj pridobijo
ustrezno mnenje krajanov. Si-
cer pa bo o ukinitvi ambulante
odločal tudi dr. Anton Žunter,
ki je pridobil koncesijo za
opravljanje zasebe zdravniške
prakse v zdravstveni postaji
Luče, kamor sodi tudi solčav-
ska ambulanta.
U.S.
Butaro Je nosilo sedem mož
v vasi Olešče nad Laškim, še zlasti pa v ne-
posredni okolici podružnične cerkve sv. Petra,
se tamkajšnji domačini že nekaj let za cvetno
nedeljo postavljajo z butaro. Prvič so nekoliko
večjo naredili pred tremi leti, segala je do
cerkvene ladje, ker pa se jim je zdela pres-
kromna, so naredili kar dve takšni. V minulem
letu je bila butara za v cerkev že prevelika,
zato so jo prislonili k strehi in izmerili - merila
je 22 metrov, letošnja pa sega vse do višine
križa na zvoniku in je dolga 24 metrov.
Butara je izjemno skrbno pletena od vrha do
dna in lepa za oko. Sestavljajo jo različne vrste
zelenja, vmes pa so zataknjeni trakovi iz krep
papirja. O letošnji butari še to, da je na vsak
meter pletena iz drugega zelenja, kar ji daje še
poseben čar.
Vaščani Šempetra nad Laškim v svojem
okolju nimajo pravega konkurenta, čeprav so
bile butare včasih lepe ravno zaradi tega, ker
so se fantje z njimi postavljali pred drugimi.
Zaenkrat jim je motiv za delo posebna volja in
izkazovanje časti župniku Izidorju.
Krajani vasice Šempeter iščejo tekmeca.
Najprej so se ozrli na faro v Šentiupertu, od
koder tudi pričakujejo izziv. Obljubili so še, da
bo naslednje leto butara pri njih še daljša.
V. M.
Št.15 - 15. april 1993
14
Cene elektrike
pod drobnogledom
Pričakujemo ponovno zah-
tevo za povišanje cene elek-
trične energije, seveda z obi-
čajnimi utemeljitvami. Nava-
jeni smo že na primerjavo s ce-
nami na zahodu. Cene elek-
trične energije ni lahko razu-
meti brez obširne obrazloži-
tve. Vseh podatkov ni mogoče
navesti; zato podrobneje samo
o najpomembnejših, ki so nuj-
ni za razumevanje.
Skupna proizvodnja — pora-
ba v Sloveniji je letno približ-
no 9,1 milijard kWh. ^a stro-
ške jedrske elektrarne Krško
je upoštevana celotna proiz-
vodnja. Če upoštevamo stro-
ške izgradnje, goriva, delovne
sile, vzdrževanja, stroške eko-
logije in rent, dobimo po posa-
meznih vrstah proizvedene
električne energije naslednjo
ceno za kWh:
Ko dodamo še stroške elek-
troprenosa (1,76 SIT za kWh),
dobimo ceno kWh 3,81 tolarja.
Ko so pred leti menjali sistem
obračunavanja, so k znesku za
porabljene kWh prišteli še 40
odstotkov za obnovo in razši-
ritev proizvodnje, kar je zna-
šalo po preračunu 26 odstot-
kov končne cene. Pri vseh na-
slednjih povišanjih je tak si-
stem ostal. Sedaj je ta prispe-
vek 1,41 tolarja za kWh pri
povprečni ceni za gospodinj-
stva. Teh 26 odstotkov pri
skupni letni porabi prinese
letno 204 milijone DEM ali
123 milijone dolarjev pri teča-
ju 63 tolarjev za DEM in 104
tolarje za dolar. Torej zberemo
letno dovolj denarja za izgrad-
njo najmanj ene vodne elek-
trarne tipa Vrhovo, v 6. letih
pa za celotno »verigo« vodnih
elektrarn na tem področju.
K temu je potrebno prišteti še
sredstva amortizacije, ki zna-
šajo najmanj tretjino zneska iz
naslova 26 odstotkov.
Na precej vprašanj pa je tre-
ba še odgovoriti. Kolikšni so
na primer dolarski krediti in
kdo jih plačuje? Kako se delijo
stroški za gorivo nuklearki?
Stroški kredita in energije
predstavljajo namreč 44 od-
stotkov proizvodnih stroškov
v JE Krško. Razčistiti je po-
trebno, kam je izginil denar, ki
ga je SFRJ dobila na osnovi
sporazum Brandt-Tito. Gre za
1,2 milijarde DEM. Namenjen
je bil gradnji nuklearke in iz-
gradnji daljnovodov v BiH in
Srbiji. S tem se je SFRJ odre-
kla vsem morebitnim zahtev-
kom do Nemčije. Tudi o veli-
kih dolžnikih JE Krško je po-
trebno spregovoriti. Slovenija
dolguje (do pred kratkim) dve.
Hrvaška pa okrog štiri milijar-
de tolarjev. Če upoštevamo sa-
mo proizvodnjo, kredite in
stroške goriva, potem dolg
Slovenije dosega vrednost naj-
manj sedem mesečne proiz-
vodnje. Hrvaške pa 14 meseč-
ne. Če pa Hrvaška plačuje del
solastniških stroškov, je njen
dolg najmanj v višini vredno-
sti prevzete energije v 21 me-
secih. Vse to nam lahko pojas-
ni samo JE Krško.
Pri navedenih izračunih so
v prikazani ceni proizvodnje
stroški biTito plač po kWh sa-
mo od 22 do 30 stotinov. Upo-
števali smo plače v poprečju
160 tisoč tolarjev. Pri stroških
distribucije pa znašajo do 0,50
tolarja, pri čemei upoštevamo
nižji strokovni nivo zaposle-
nih. Te cene so preračunane na
celotno poiabo. Poraba v go-
spodinjstvih in pri drugih ma-
lih uporabnikih pa je pribhžno
4,5 milijarde kWh, če upošte-
vamo poprečno porabo 500
kWh za 750 tisoč gospodinj-
stev.
Prodajna cena za kWh za
gospodinjstva je poprečno 5,44
SIT. Če upoštevamo, da bodo
po novem pošiljali mesečno
račune za energijo, bo potreb-
no poslati okrog 9 milijonov
obvestil letno. Vsako obvestilo
stane najmanj 30 tolarjev. Pri
veleodjemu so ti stroški bi-
stveno manjši, s čimer opravi-
čujejo redne popuste v ceni za
prevzeto energijo na veliko.
Tarnanje velikih porabni-
kov o predragi elektriki pa je
neupravičeno, saj je pri nas ce-
na samo 25 odstotkov cene
v Nemčiji. Pri tem pa nekateri
veleodjemalci elektrike sploh
ne plačujejo, ali jo plačujejo
samo delno. Morali bi javno
prikazati normative pri nas in
zunaj in napraviti primeren
pregled porabe elektrike in
cen po enoti izdelka. Iz takega
prikaza bi takoj videli, da pro-
blem nekonkurenčnosti ni
v ceni elektrike, ampak po-
vsem drugje. ~~
Vzemimo primer železarne
Jesenice. Pri načrtovanih 500
tisoč tonah izdelkov so predvi-
deli 600 tisoč kWh ah 1,2 kWh
za tono. Torej na tono 6,53 to-
larja, kar pomeni 6,5 tisočink
tolarja za kg izdelkov. Glede
na prodajne cene ta strošek
sploh ni vreden omembe.
Pa še o ceni za gospodinjski
tok. Pri tečaju 63 tolarjev za
DEM je cena 0,09 DEM za
kWh. Poprečna plača v RS je
bila 40 tisoč tolarjev ali 635
DEM. Stroški za elektriko pri
nas, izraženo v DEM, so 45
DEM ali 7 odstotkov mesečne
plače. Recimo, da družina
v Nemčiji tudi porabi 500
kWh. Cena je 0,25 DEM za
kWh ali za mesečno porabo
125 DEM aU 4,17 odstotkov
mesečne plače v višini 3 tisoč
DEM. Torej plača naš porab-
nik za 68 odstotkov več kot
v Nemčiji.
Zaradi velikega števila ne-
plačnikov v veleodjemu manj-
ka denarja za investicije. To bi
lahko hitro rešili z doslednim
odklapljanjem neplačnikov,
tako kot je navada za gospo-
dinjstva.
Zanimivo bi bilo izvedeti
podatke o količinah kWh, ki
smo jih prihranili zaradi pre-
mika ure, spremembe delovne-
ga časa, uvedbe zimsko-letne
tarife in podobnih ukrepov, ki
so jih ob uvajanju utemeljevali
s prihranki električne ener-
gije.
Podrobnejši podatki iz ana-
lize so na razpolago pri meni.
CIRIL KNEZ,
Laško
PO ČEM SO DEVIZE?,
Tečaji deviznih valut na dan 14. 4. 1993
V lovu na komandosi
Zaključna vaja TO s helikopterskim tlesantom na Ponikvi
Od daleč se je slišalo rezka-
joče brnenje motorja, ki je
s približevanjem postajalo vse
močnejše. Ne da se ugotoviti,
odkod bo priletelo. Potem mo-
dra pikica postane vse večja.
Na koncu se prikaže pravi ve-
liki modri helikopter. »Avgu-
sta«. Iz njega kot mušice letajo
maskiranci. In jaz za njimi.
Pokati pa začne na vse strani,
od bomb je vse rdeče, modro,
rumeno in zeleno.
Komandosi se spravijo v rov
in so še komaj vidiii. Ko tečem
za maskiranci, da bi naredil
posnetek, se spotaknem ob mi-
no. Šolsko seveda. Okoli mene
spet nmieni dim. Začutim, da
sem v navzkrižnem ognju, zato
spet bežim in se spotaknem še
ob eno mino. Ne vem več ali je
bilo potem vse rdeče ali zele-
no. Saj je vseeno, od daleč
opazim, kako se častniki sme-
jijo, ko se spotikam ob mine.
»Tale novinar ga pa lomi«. Se-
veda mi ni nihče povedal, da
so namestili mine, očitno pa so
jih dobro, saj jih nisem opazil.
Potem se le približam tem
»maskiranim zajcem«. Maski-
rani so tudi po obrazu. »Tile
pa res mislijo, da so pravi ko-
mandosi.« Čudno me gledajo,
češ, od kod pa se je ta vzel, ko
pritiskam z aparatom. Vendar
se ne ustavljajo in se ne pustijo
motiti. Medtem se znova od
nekod vzame helikopter in vse
se še enkrat ponovi. Samo
streljanje je še močnejše^. Am-
pak meni se ne da več spotika-
ti ob mine, dovolj je bilo za
občutek. Tokrat bom gledal od
daleč. Saj je samo vaja.
Petek. Zaključna vaja celj-
skega bataljona za generacijo,
ki je imela še kakšnih pet dni
do konca vojaškega roka in ob
koncu skupno petdnevno
usposabljanja    z    rezervisti.
Kraj dogajanja Hotunje pi
Ponikvi. Kot je povedal po
veljnik celjske vojašnice Voj
teh Mihevc, gre za vajo, v ka
teri so morali branilci prepr«
čiti prodor sovražnih sil, ki s
bile nekajkrat močnejše in s
napadale iz mariborske smer
Sovražnik je poskušal zmest
branilce s helikopterskim de
santom in akcijo diverzantoi
Na koncu, kot sem uspel izv(
deti, so tako sovražniki kc
branilci dobro opravili nalogi
Sicer pa je bila to stvar anali
ze, ki so jo ob koncu zaključr
vaje poveljniki opravili z vc
Jaki-
Poveljnik brigade Jože Pi
slan mi je že v džipu na poti i
bojišče vse povedal o vaji: pr«
verjanje taktične in strelsl
pripravljenosti, mobilizacij
motivacije in pripadnosti kc
lektivu. Kratko in jedrnato, p
vojaško.  ROBERT GORJAN
S terena javljajo, da je vse v redu: »Naši zmagujejo«.
Blagoslov
Foto: EDI MASNB
Kokoš počila,
jajce preživelo
Na posestvu Špilakovi
v celjskih Liscah, v neposredi
bližini izletniške točke ^
gričku, so doživeli dogod«
posebne vrste. V predvelik'
nočnih dneh je pridna kok'
znesla ogromno jajce, ki pa 1
je stalo kokošjega življenj'
Zadek nesrečnice je pri tel
počil, zato je morala konča'
v loncu. S Celjanom Ivanol
Jeramom, ki se oskrbuje z jaj'
pri Angeli in Petru Špilak, *
se pogovarjali, da bi takšn
ogromno jajce zanimalo i^^
druge bralce. Tukaj je!
BJ, Foto: E'
Št.15 - 15. april 1993
15
Trdoživi Klukec
SHupščina ni hotela legalizirati črne gradnje na Golovcu, toda gostilna Draga
Klulteia še vedno stoji in na črno obratuje
prav zanimivo bi bilo vede-
li, zakaj zna biti država do
jvojib podanikov včasih tako
josledna, ko je treba izterjati
kakšen komunalni, prispevek,
drugič spet neznansko nemoč-
na, ko bi morala zadovoljiti
predpise. Pred letom dni smo
pisali o eni najbolj razvpitih
celjskih črnih gradenj, gostilni
praga Klukeja v Travniški
ulici na Golovcu. Po letu dni
oe moremo trditi, da se v zade-
Klukej ni prav nič spreme-
nilo. Nasprotno, spremenilo se
je marsikaj, toda na slabše.
Obnovimo del že zapisane
zgodbe. Leta 1988 je Drago
iCukej zaprosil celjski sekre-
tariat za urejanje prostora in
varstvo okolja, da mu dovoli
opraviti manjša gradbena dela
na lesenen^' objektu nasproti
njegove stanovanjske hiše. Slo
je za barako, v kateri je imel
spravljeno vrtno orodje in po-
dobno. Občina mu je poseg do-
volila, toda na kraju, kjer je
baraka stala, je potem zrasla
povečana zidana hišica, v ka-
teri je pričel Klukej urejati go-
stilno. Ko so to ugotovili ob-
činski inšpektorji, so od Klu-
keja zahtevali, da pridobi
ustrezna dovoljenja, sicer...
Klukej je poskušal prav vse,
ida bi za svojo gostilno dobil
[Ustrezne papirje. Kljub temu,
p so nekateri občinski usluž-
benci vedeli povedati, da jim
jje Klukej celo grozil, mu to ni
uspelo. Že lanskega julija je
jkončno   občinska   skupščina
zavrnila predlog spremembe
zazidalnega načrta za območje
Golovca, s katerim bi Klukeje-
vo gostilno tako rekoč legalizi-
rali. To se je zgodilo tudi pod
pritiskom prizadetih. Proti
spremembi zazidalnega načrta
so bili namreč v krajevni
skupnosti Nova vas, posebne
proteste je napisalo trinajst
Klukej evih sosedov in celo
bližnja osnovna šola, piko na
i pa so dodali poštarji, ki so
občino obvestili, da južni del
Klukejeve črne gradnje stoji
prav na njihovem telefonskem
kablu. Poleg tega je bilo v po-
stopku ugotovljeno, da gostil-
na ne sodi v tako imenovani
zeleni pas, kamor je uvrščeno
območje Golovca.
Toda podjetni gostilničar se
ni dal. Gostilno je že lani spo-
mladi odprl, kasneje pa ob njej
zgradil še parkirišče, delno ce-
lo na sosedovi njivi, v zadnjih
nekaj tednih pa okoli nje po-
stavil še dva metra visoko le-
seno ograjo. Mir bližnjih pre-
bivalcev in varnost šolarjev
OŠ Frana Roša tako vse bolj
motijo veseli gostje gostilne, ki
si je nadela ime Klukec.
Zakaj občina ne ukrepa?
Dosedanja občinska urbani-
stična inšpektorica Melita
Ambrož razlaga: »Ne poznam
prejšnjega dejanskega stanja,
torej ne vem, ali je stranka res
prekoračila sklep o priglasitvi
manjših gradbenih del. S par-
kirišči pa se praviloma ne uk-
varjamo, saj je tega v Celju
preveč...« Kaj pa tržna in-
špekcija, ji Klukejevo točenje
pijač in kuhanje hrane doslej
res ni šlo v nos? O tem tržni
inšpektor Ivan Gaberšek: »La-
ni junija sem pregledal gostil-
no Klukec in ugotovil, da
obratuje brez dovoljenja za
opravljanje dejavnosti v teh
prostorih. Klukeju sem izdal
tudi odločbo o prepovedi
opravljanja gostinske dejav-
nosti in ga nekaj dni kasneje
prijavil celjskemu tožilstvu
zaradi gospodarskega pre-
stopka. Ob naslednjih kontro-
lah sem ugotavljal, da kljub
temu dela naprej. Drži, da bi
lahko Klukeju že prejšnji jne-
sec zasegli pijačo in gostilni-
ško opremo. Zdaj ga bomo pri-
čeli kaznovati, kazni pa so
vsakič lahko visoke tudi do
100 tisoč tolarjev.«
Gotovo je bralcu najmanj
tolikanj kot nam sitno, da mo-
ra po letu dni ponovno brati
o črnem gostilničarju z Golov-
ca. Toda zdelo se nam je nujno
zabeležiti, kako neučinkovita
zna biti občinska administra-
cija.
BRANE PIANO
Običajno popoldne pred gostilno Klukec.
V Laškem Ploščad prijateljstva
v občini Laško je priprav-
ljen osnutek odloka, po kate-
rem naj bi v naselju Laško na-
dstala nova ulica, imenovana
Ploščad prijateljstva. Tako naj
bi v kratkem poimenovali
ploščad znotraj »kareja 8«
v Laškem, sredstva za izdelavo
označitvene table nove ulice
pa bodo zagotovili iz občin-
skega proračuna.
Ustrezna komisija pri Pred-
sedstvu Skupščine občine La-
ško je bila pobudnica za ime-
novanje trga oziroma ulice
v Laškem po občini in mestu
Pliezhausen v Nemčiji, s kate-
rim laška občina tesno sodelu-
je že vrsto let. Koncem minu-
lega leta so predstavniki obeh
občin sklenili, da se to prija-
teljstvo tudi uradno potrdi in
vzpostavi ustrezna formalna
oblika partnerstva. Program
sklenitve družabništva med
drugim tudi predvideva, da se
v obeh mestih na sedežih občin
določen trg ali ulica poimenu-
je z imenom partnerske ob-
čine.
Občinska komisija za ime-
novanje ter preimenovanje na-
selij in ulic je ta predlog
obravnavala februarja letos in
se zanj ogrela. Stavbe na obo-
du »kareja 8« bodo ostale ošte-
vilčene glede na ulice, ki obda-
jajo ta predel trga, napisni ta-
bli ploščadi (prijateljstva) pa
bodo dodali še dodatno tablo
z napisom »Pliezhausen«, s či-
mer bi bila dana možnost, da
se po potrebi v prihodnje do-
dajajo tudi druga imena glede
na sklenjena prijateljstva.
S tem preimenovanjem so so-
glašali tudi v Svetu KS Laško.
M. A.
Ha ne bi bilo večje škode
Na Polzeli je oskrba z vodo še vedno na vrhu lestvice krajevnih problemov. Primarno vodovodno
"tiirežje je po oceni strokovnjakov v povprečju, razen obnovljenih delov, staro že več desetletij. Je
"žkega profila, iz dotrajanih salonitnih cevi, ki so povrhu še zdravju škodljive. Zato je tudi
^ programu bodočega podaljšanega samoprispevka v KS Polzela zastopana obnova vodovodnega
?'^iežja kar s 70 odstotki. Referendum za uvedbo podaljšanega samoprispevka bo 16.maja.
. Ptepričanju, da bodo krajani glasovali za obnovo, so dela že pričeli, da ne bi bilo pozneje večje
^^ode na posevkih. Na sliki: obnova vodovoda od Polzele do Brega, ki bo izboljšala vodooskrbo za
P''f'bivalce zaselkov Breg, Orova vas in Založe.
T. TAVČAR
PLANINSKI
KOTIČEK
Na Ostri vrti in po
mejati krajevne
skupnosti Uboje
Planinsko društvo Zlatarne
Celje vas v nedeljo, 18. aprila,
vabi na planinsko pot čez Koz-
jak do Sv. Urbana, na Tojzlov,
Žavcerjev in na Ostri vrh. Od-
hod planincev bo v nedeljo ob
6. uri s posebnim avtobusom
s parkirišča na Glaziji.
Prihodnjo soboto, 24. aprila,
pa vas vabijo na pohod po me-
jah krajevne skupnosti Liboje.
Odhod bo ob 8.10 z rednim av-
tobusom s stare avtobusne po-
staje.
M.M.
Trnavo otroštvo
Kdo ve zakaj so celjski komunalci in vrtnarji pred leti ob
igrišču v Kiaigherjevi ulici v Celju med urejanjem zelenice in
sajenjem okrasnega giTničevja in dreves posadili tudi trnasto
grdobo s fotografije. Otroci, ki na tudi do 20 centimetrov dolgih
trnih večkrat izgubijo dušo kakšne žoge, nad to nevarno
okrasno lepoto prav gotovo niso navdušeni.
BP, Foto: MIŠO MIHELAK
R^0T</RNICA
Lepo počasi,
po kapljicah!
Piše Aleš JošV
In takrat, ko so se najstnice
zopet pregrešile zoper svoje
mozolje, so tudi upokojenci
pozabili na zoprne nasvete
zdravnikov, ki jim ponavadi
tako ali tako ne verjamejo, ker
delajo z njimi kot z odsluženo
in nadležno pisarniško opre-
mo, ki jo še najrajši vidijo
v čakalnicah. Množičnemu
maščevanju belim angelom se
je potem pridružil še regiment
diabetikov, čemur je končno
sledil absolutni pok z vses-
plošnim genocidom nad pre-
kajeno svinjino. Ja, prejšnji te-
den so se tako mesarji znebili
tudi tistih sumljivih zalog, ki
so seveda najdonosnejše kadar
kdo vstane od mrtvih, pa tudi
po okusu se kaj dosti ne razli-
kujejo od onih dražjih, če pa
jih še župnik pošprica, potem
sploh ni več debate. In zaraja-
lo seje v bratoljubnem ritmu ti
si jaz, jaz sem ti, skupaj popa-
pcajva tole resno kračico, na-
reži mi potice in do solz hvale-
žen ti naribam hren na pirh.
Nakar je zapokalo ravno tisti
dan, ko sva se z Bučo namenila
na malo daljši sprehod do gni-
lega jezera, da je bilo, kot da se
prebijava iz Srebrenice. Kako
so vse to doživljali begunski
otroci, ki se ne bodo nikoli
znebili smrtnega strahu pred
granatami, pa jasno ni nihče
pomislil. Ali pač? Za tiste, ki
ste uspeli prebrati do tod naj
^vem, da je danes, ko so kar-
bidovke utihnile in pozabljene
krasijo kakšen jarek, že tako
prepozno.
Vem, precej čudno boste
gledali, a povem vam, da sem
se v soboto zvečer okoli pol
desetih vendarle spomnil, da
je sobota in (zopet ne boste
mogli verjeti) ni še bilo pre-
pozno. To noč so namreč sose-
dom bivšega mladinskega klu-
ba parali živce sedaj že vsem
dobro  znani   Strelnikoff in
s Sanjsko sva ujela velik del
njihovega kratkega izvoznega
programa. Saj veste, to mi je
postalo že nekakšna železna
srajca, ampak če je bilo tako
lepo. Prostor je bil do mere
napolnjen z rahlo trezno vege-
tacijo, od kaktusov, bonsaijev,
do mezopotamskih polpritlič-
nih nageljnov, da o algah
sploh ne govorim. V pisano
druščino so Strelnikoff pljus-
knili z vso jakostjo in natanč-
nostjo izkušenih strojevodij.
Zdrdrali so kar konec koncev
znajo in bili prepričljivi tudi
brez tistega CD-ja, ki jih je kar
naenkrat prinesel na valove
vseh domačih in poldomačih
radijskih postaj. Presrečna, da
se bobnar ni niti enkrat vidne-^
je zmotil, sva s Sanjsko zapu-
stila blodnjak takoj po koncu
predstave, da se ne nalezeva
kakšnega slabega vtisa, kajne-
da. Vi pa že veste!
IB ljubljenčke
več kot poldrugi
tisočak
v mozirski občini bodo za
obvezno cepljenje psov zara-
čunali le tisoč šeststo SIT, ne
2 tisoč, kot so določili v repu-
bliki. Za nižjo ceno so se v ob-
činskem izvršnem svetu odlo-
čili, ker so že izdali obvestila
lastnikom psov. Lani je po pri-
javi veterinarske inšpektorice
50 lastnikov moralo obiskati
sodnika za prekrške, ker niso
pripeljali psov na cepljenje
oziroma niso pravočasno pri-
javili spremembe.
U.S.
Št. 15 - 15. april 1993
16
All-round Nenad
Nenad Stoiakovič: prek atletike In odboike do rokometne reprezentance - Iz
Rudarja k Pivovarni Laško?
z zavidljivo telesno močjo pri 112 kg je
z 20 leti sunil kroglo 15,42 m daleč in je
na slovenski lestvici vseh časov na
13. mestu. V dresu AD Kladivar se je
pred tem prebil v republiško mladinsko
reprezentanco, vendar ga je bolj mikala
odbojka, ki so jo igrali njegovi prijatelji.
Tričetrt metra odriva z mesta v višino in
silovit udarec sta mu zagotavljala eno
vodilnih vlog v celjski odbojkarski ekipi
polnih šest let. Potem se je rokometaše-
ma Ivandiji in Jašareviču »posvetilo«:
»Kakšen krožni napadalec bi to lahko
bil?«
»V osnovni šoli sem pod vodstvom se-
danjega soigralca v državni reprezentan-
ci Rolanda Pušnika igral na mestu zuna-
njega napadalca, v selekcijo mestnih šol
pa me je poklical Emest Marguč. Potem
je sledil desetletni rokometni post. Ta-
kratni trener Celjanov Tiselj ni imel nič
proti, ko sem pred zagrebškimi kvalifi-
kacijami za zvezno ligo treniral z njimi,«
je začel zanimivo pripoved 26-letni
Nenad.
Komentarji prisotnih pri vadbi so bili,
da kot neizšolan igralec nimaš pravih
možnosti, Tiselj pa je po\Thu takrat že
-imel na očeh Ribničana Tomšiča!
Povabila po kvalifikacijah ni bilo, kar
se mi je zdelo na nek način logično. Zato
me je Celjan Tone Medved, ki je takrat že
bil pri Rudarju, zvabil v Trbovlje in iz
Celja smo se vozili skupaj še s Selčanom
in Privškom. Napredoval sem počasi,
a vztrajno. Vmes je prišla še poškodba,
tako da v prejšnji sezoni še nisem poka-
zal vsega.
Pravzaprav si dokončno »eksplodiral«
pred dvema tednoma t Trbovljah, ko si
dal polovico golov svoje ekipe proti Go-
renju?
Strokovni napotki bivših trenerjev
Levstika in Iveziča, pa tudi soigralca
Medveda in spodbujanje Voglarja, sicer
klubskega tekmeca za državni dres, so se
v meni strnili v zadnji tekmi. Če je Tiselj,
zdaj kot selektor, že razmišljal o meni, se
je za poziv lažje odločil. Po tekmi s Hrva-
ško mi je še posebej čestital, ko sem pri-
šel iz slačilnice. Izkoristil sem namreč
oba strela s črte, v obrambi pa trikrat
blokiral met kapetanu gostov Tomljano-
viču.
Pogodba z Rudarjem se ti izteka, Ce-
ljani pa iščejo »pivota«...
Brez ovinkarjenja: zelo si želim k Pi-
vovarni Laško. Klub je odUčno organizi-
ran, kar slišim od igralcev, obenem pa je
prava odskočna deska za nastopanje
v reprezentanci. Vprašanje pa je, če bo
povabilo prišlo.
Kakšna je tvoja napoved razpleta
končnice in pokala ter kvalifikacij za
EP?
Pivovarna Laško bo obranila oba na-
slova, saj ima daleč najbolj kvalitetno
moštvo. Pri Rudarju smo osredotočeni le
še na sobotno povratno tekmo v Velenju,
kamor odhajamo z dvema goloma pred-
nosti. Reprezentanca ima možnosti za
preboj na EP, a le, če bosta zaigrala Čop
in Banfro.
Torej si končno le našel »svoj« šport?
Da, in pri njem nameravam tudi ostati.
Vendar... Če bo čas, bom poleti tekmo-
val v odbojki na pesku.
DEAN ŠUSTER
raN^rama
Košarka_
Slovenska liga
Moški - četrta tekma za uvr-
stitev v Koračev pokal: Roga-
ška-Helios 92:88 (39:47);
v 26.minuti so Domžalčani še
vodili za deset točk. Do konca
tekme je Novakovič dosegel
kar 33 točk, skupaj za svoje
moštvo natanko polovico - 46;
Sušin 14, Jurkovič 12, Tišma 7,
Virant 6, Tabak 3; peta tekma:
Helios-Rogaška 89:88 (82:82,
40:38); v odločilni tekmi je
imela Rogaška za zadnji na-
pad 18 sekund, Virant pa je
zgrešil prosti met eden za ene-
ga; Novakovič 26, Jurkovič 21,
Sušin 18, Tabak 15, Tišma 6,
Cerar 2.
Nogomet
Slovenska liga
23. kolo: Publikum-Ljublja-
na 3:1 (0:0); končno se je izka-
zal v igri sicer malo opazni
tandem Beširevič (dva gola) in
Goršek (strelec zadnjega gola);
Steklar-Nafta 2:0 (0:0); strel-
ca: Prevolšek, Koražija; Za-
gorje-Rudar 1:0 (0:0). Vrstni
red: Olimpija 32, Mura 30,
Maribor, Ljubljana 29, Naklo
28, Kompas 27, Studio D, Ko-
per 25, Zagorje 23, Rudar (V)
22, Slovan, Publikum 21, Izo-
la, Steklar 19, Železničar, Go-
rica 17, Potrošnik 16, Nafta
14.
II. Slovenska liga
20. kolo: Dravinja-Triglav
3:2 (2:2); gostje so zaradi na-
mernega igranja z roko zakri-
vili dve 11-metrovki in dobili
tri rumene kartone. Strelci: B.
Hrovat, Kuk (oba iz 11-m),
Zore; Jadran-Šmartno 3:1
(2:0); strelec: Irman. Vrstni
red: Jadran 32, Primorje 31,
Avtobum 27, Rudar (T) 26,
Triglav 24, Domžale 23, Tabor,
Medvode 20, Tumišče, Dravi-
nja 19, Šmartno, Vevče 17,
Dravograd 16, Korotan 14, Ili-
rija, Napredek 8.
III. Slovenska liga
16. kolo: Ižakovci-Hmezad
1:1 (1:0); Žalčani so neporaže-
ni že devet kol zapored, točko
pa je zagotovil Hodžar; Papir-
ničar-Rače 1:2 (0:2); domači
(strelec Guček) so v Radečah
izgubili že osem točk. Vrstni
red: Beltrans 24, Impol 23, Po-
horje, Kovinar (M) 18, Pobrež-
je, Papirničar, Ižakovci,
SI. Gradec 17, Hmezad, Kun-
gota 15, Rogaševci 13, Alumi,
nij 12, Rače 10, Lipa 9.
IViNZ Celje
11. kolo: Odred-Šentjur 1:2
Vransko-Hrastnik 2:1, Kovi.!
nar-Ljubno 0:1, Svoboda-Zre-
če 0:1, Rudar-CR Krško l:i
Vrstni red: Svoboda, Hrastnik
16, Zreče, Šentjur 15, Odred
11, KovinaV (Š), Vransko
Ljubno 9, Rudar (S) 7, CR Kr-
ško 3.
Rokomet
Slovenska liga
Moški - druga tekma četrtfi.
nala končnice: P. Laško-Aj-
dovščina 27:17 (14:9); s skup-
nim izidom 57:32 so Celjani
v polfinalu; Jeršič 7, Franc,
Pungratnik 5, Čater 3. Šafarič
Šerbec 2, Begovič, Tomšič,
Leve 1.
Streljanje_
Državno prvenstvo
Ptuj: zračna puška - člani:
25. Ravnikar, 65. Sršen (oba
Ce); ekipno: 20. Celje; zračna
pištola - člani: 3. Klančnik, 4
Vetemik, 11. Tkalec (vsi M),
15. Sajovic (DP), 18. Malec
(Ce), 20. Brunšek (DP); mla-
dinci: 4. Durakovič (M), 6. Ku-
tija (Ce), 8. Knez (DP), 9. Šik-
man (M); članice: 2. Maček, 7
Kufner, 9.Kostrevc (vse DP);
ekipno: 2. D. Poženel; mladin-
ke: 1. Maček (DP), 7. Saje (M).
8. Vodušek (DP); ekipno: 2.
Mrož, 3. D. Poženel.
Odbojka
II. slovenska liga
Moški - 21. kolo: Celje-Mi
slinja0:3(-12,-7,-5),Mežica-
Braslovče 1:3(3,-14,-16,-6)
Vrstni red pred zadnjim kO'
lom: Ljutomer 38, Topolšici
32, Črnuče 28, Brezovica, Sa
lonit ml. 26, Braslovče 20, Me
žica 18, Vileda ml, Izola 16
Mislinja 12, Pionir ml. 8, Celj(
2. ^
Ženske - 21. kolo: Mežica
Braslovče 3:0 (10, 9, 5). Vrstn
red pred zadnjim kolom: Mi
slinja 40, Pionir 36, Triglav 32
Cimos ml. 24, Prevalje 22, Vi
tal 20, Ptuj 18, Mežica 16, Ta
bor ml, Rogoza ml. 14, Bra
slovče 10, Šentvid 4.
Ajdovščina
niti mačji kašelj
Rokometašem Celja Pivo-
varne Laško je nastop v če-
trtfinalu končnice prvenstva
prinesel malone le material-
ne stroške. V rednem delu
osmouvrščena Ajdovščina je
bila proti pivovarjem popol-
noma nemočna, kar najbolj
kaže skupni izid obeh tekem
- 57:32. V zadnjih minutah
povratne tekme so zaradi
duhovitih akcij prišli na ra-
čun tudi maloštevilni gledal-
ci, ob koncu tedna pa bodo
še preostale povratne tekme.
Celjane bo predvsem zani-
malo srečanje na Kodelje-
vem, kjer gostujejo Slovenje-
gradčani, saj bo zmagovalec
dvoboja njihov nasprotnik
v polfinalu.
Pri Ajdovcih je največkrat
v polno zadel 3 3-letni repre-
zentant Polde Kalin (5), ki
bo v kratkem dokončno
prevzel položaj generalnega
sekretarja RZS. Kalin je
v drugi sezoni v celjskem
dresu (81/82) igral skupaj
z Vladom Bojovičem, direk-
torjem reprezentanc, obema
pa je prinesla največji uspeh.
Ajdovec je skupaj z Anderlu-
hom, Pušnikom in Prazni-
kom postal svetovni mladin-
ski prvak, Bojovič pa srebrni
pri članih. Obema je bila na-
sprotnik v finalu SZ, njeni
»hčeri« Litva in Gruzija pa
jima zdaj v kvalifikacijah
»pijeta kri«.
Medtem ko je Slovan že fi-
nalist pokalnega tekmova-
nja, morajo Celjani še preko
Drave. Sinoči je bila v Go-
lovcu prva tekma, na Ptuju
pa je pred desetimi dnevi iz-
gubil tudi Jadran. V moštvo
se je po poškodbi roke vrnil
vratar Anžič, Straškovi za-
menjavi Lapajnetu pa je dr-
. Vengust operiral notranji
meniskus kolena. Sprva je
poseg preprečil mozolj, ki so
ga »našli« po britju dlak, za-
časno odpuščenega Ribniča-
na Bena pa so soigralci za-
man iskali v bolnišnici.
DEAN ŠUSTER
HOKEJSKI KLUB CEUE
z novo upravo in javnim programom
razpisuje natečaj za
GENERALNEGA POKROVITEUA EKIPE
za sezono 93/94
Prav tako vabimo vse zainteresirane predstavnike
gospodarstva in javnega življenja, ki so zaznali, da
je hokej (p)ostal najpopulamejši slovenski
kolektivni šport in se po razpadu zveznih lig ni
utopil v povprečnosti ter je tudi v celjski regiji
medijsko najperspektivnejši, da se s svojimi
interesi pridružijo k izgradnji vrhunske ekipe,
katere temelje je na ljubiteljski osnovi že zasnovala
skupina podjetnikov po svojem poslovnem načelu
- vedno biti v pravem času na pravem mestu.
Če ste med tistimi, ki vidijo in iščejo interes v
povezavi s športom ter se ravnajo po prihodnosti in
ne preteklosti, smo vam pripravljeni predstaviti
naš program in podkrepiti naše argumente za
prejšnje trditve.
Osnovne informacije dobite na tel. št:
411-278,34-509,26-383
SP€?RTNI
KOLEDAR
Sobota, 17.4.
Nogomet
Žalec: Hmezad-Kungo-
ta. Ruše: Pohorje-Papirni-
čar (17. kolo III. SNL);
Šentjur: Šgptjur-Rudar
(S), Krško: CR Krško-Svo-
boda. Zreče: Zreče-Kovi-
nar, Ljubno: Ljubno-Vran-
sko, Hrastnik: Hrastnik-
Odred (12. kolo MNZ Celje,
vse 16.30).
Odbojka
Braslovče: Braslovče-
Brezovica, Topolšica: To-
polšica-Črnuče, Novo me-
sto: Pionir ml-Celje
(22. kolo II. moške SOL);
Braslovče: Braslovče-Tri-
glav (22. kolo II. ženske
SOL).
Nedelja, 1B.4.
Nogomet
Celje: Publikum-Mari-
bor, Rogaška Slatina: Ste-
klar-Rudar (25. kolo SNL);
Šmartno oba Paki: Era
Šmartno-Domžale, Trbov-
lje: Rudar-Dravinja
(21. kolo II. SNL, vse
16.30).
Rokomet
Žalec: četrtfinale DP za
kadetinje z udeležbo Žalca,
Planine, Zagorja in Krima
(od 10. do 14. ure).
Sreda. 21.4.
Ptuj: Drava-P. Laško
(povratna polfinalna tek-
ma pokala Slovenije, 19).
Deset pravilnih
V 26. kolu stavnice Golding loto je bil
nagradni sklad 25 tisoč tolarjev, med 124
kuponi pa jih je bilo deset pravilno izpol-
njenih (Publikum-Ljubljana 1, Steklar-
Nafta 1, Zagorje-Rudar 1, Dravinja-Triglav
1, Jadran-Šmartno 1) in o nagradah je odlo-
čal žreb.
Nagrajenci: Tomaž Kostanjšek iz Velenja
(10.000 tolarjev), Sandi Jurčec iz Šentjurja
(8.000 tolarjev), in Martin Pihler iz Celja
(7.000 tolarjev). Nagrade bodo dobili po
pošti.
Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote,
17. aprila, ali če bodo najkasneje do 12. ure
oddani v nabiralnik pri vhodu v našo stav-
bo. Naslov: Novi tednik, Trg V.kongresa 3a,
63000 Celje, s pripisom Golding loto.
Št.15 - 15. april 1993
17
Miki zanimiv za mnoge
Mitja Starovasnik (na sliki z žogo), košarkar celjskega:
Inposa, je kandidat za mlado reprezentanco. Še eno sezono ga
pogodba veže z matičnim klubom, ki pa je izpadel v drugoliga-^
ško konkurenco, kjer bo nastopal prvič po letu 1968. Status
reprezentanta zna biti po njegovem mnenju dodobra omajan,
zato si dvajsetletnik želi zamenjati sredino. Zanj se zanimajo
prvoligaši Polzela, Miklavž, Postojna, tudi Olimpija in drugoli--
gaš Pivovarna Laško.
»Najbolj konkretni pri ponudbah so bili prav Laščani. Iz
Celja si želim zaradi neurejenih razmer v upravi kluba, zaradi
česar smo tudi tako neuspešno zaključili sezono. S štipendijami
so zamujali za dva meseca, potem pa so mi odvzeli še ključ od
stanovanja, v katerega so me naselili. O prestopu se z mano
nočejo pogovarjati, omenjali so le odškodnino, ki naj bi bila vsaj
50.000 DEM. Želim si napredovati, po moje pa to v Celju
trenutno ni možno,« je povedal Starovasnik.
Foto: EDO EINSPIELER
Puc izžvižgan
Na prijateljski rokometni
tekmi je v Velenju Slovenija
najtesneje izgubila proti Hr-
vaški z 20:21. Za naše so na-
stopili štirje pivovarji, ki so se
tudi vpisali med strelce: Leve
6, Jeršič in Tomšič 3 ter Šerbec
1. Tiselj vratarja Straška ni
povabil, Pungartnik je odpo-
vedal zaradi poškodbe, Ocvir-
ku pa je debi preprečila visoka
vročina. Velenjčana Puca, ki je
prvič zaigral proti Sloveniji,
so maloštevilni privilegirani
gledalci (tekma je bila za zapr-
timi vrati) izžvižgala, »njegov«
trener Požun ga ni hotel niti
pogledati, vseeno pa je v zad-
njih sekundah mojstrsko odlo-
čil zmagovalca.
Javornikova in
Rozman po
normo za SP
Zreška maratonka Helena
Javornik bo v nedeljo nastopi-
la na velikem maratonu
v Hannovru, kjer bo poskušala
izpolniti normo za SP
- 25:35,00. »Zadnji treningi na
stezi in meritve kažejo na od-
lično pripravljenost in ob
ustreznem vremenu, ki je pri
maratonskih tekih eden naj-
bolj pomembnih dejavnikov,
bi normo morala izpolniti,« je
pred odhodom dejala Javorni-
kova. Sočasno bo normo za av-
gustovsko SP v Stuttgartu po-
skušal izpolniti celjski mara-
tonec Stane Rozman, ki se je
odločil za nastop v Londonu.
Priliaja atietika
s petkovim medklubskim
mitingom (začetek ob 15.30
uri) se bo v Celju začela nova
sezona tekmovanj na prostem.
Za uvod bodo na sporedu ne-
olimpijske discipline, največ
zanimanja pa bo veljalo teku
na 200 metrov z ovirami, v ka-
terem bo Miro Kocuvan na-
skakoval lastni državni rekord
s časom 23.50. Naslednji večji
prireditvi v Celju bosta kvali-
fikacijski tekmi za APS
- 23. aprila in 8. maja.
Za MSP štiri
kegijavke
Mladinska kegljaška repre-
zentanca je v sklopu priprav
za MSP pri nemškem drugoli-
gašu Ravensburgu odigrala
dva dvoboja, v ekipi pa so bile
štiri Celjanke. Ledinekova je
s 461 podrtimi keglji dosegla
najboljši izid dvodnevnega
tekmovanja; v drugem nasto-
pu je podrla 431 kegljev, preo-
stala trojica pa je dosegla na-
slednje izide: Grivič 389+418,
Filipčič 390+409, Verdnik
446+426.
S klopi v loieij
Po treh sezonah in 87 prven-
stvenih tekmah v SKL (45
zmag, 42 porazov) je klop ko-
šarkarskega prvoligaša Come-
ta zapustil trener Mitja Hla-
stec, ki bo v prihodnje sekretar
kluba. Njegov naslednik bo
znan do konca naslednjega
tedna.
Trije porazi
Viliarjeve
Na mladinskem evropskem
prvenstvu v squashu je bila
Petra Vihar najmlajša udele-
ženka, dvoboje z Humborgho-
vo (Danska), Schildmanovo in
Uthelenovo (obe Norveška) pa
je izgubila z 0:3. Velenjčanka
je svoj prvi nastop v danskem
mestu Odense končala v sku-
pini igralk, ki na prvenstvu ni-
so zmagale z delitvijo 29. do
37. mesta.
Zdovc opremlja
Comet
Košarkarji Cometa bodo
v naslednji prvoligaški sezoni"
igrali v novi opremi Nike, ki
jim jo podaril njihov nekdanji
soigralec Jure Zdovc. Konjiča-
nom je v skupni vrednosti oko-
li 10 tisoč DEM poslal dva
kompleta dresov (v črni in ru-
meni barvi), trenerke in co-
pate.
Železni Celjani
z duatlonom (5 km teka, 25
km kolesarjenja, 5 km teka) se
je v soboto v Celju začela nova
triatlonska sezona. Najboljša
časa sta dosegla Zepič (Kranj)
in Nakrstova (Nova Gorica).
Celjani bodo letos organizirali
še tradicionalni kratki triatlon
(26. junija) in septembra Fart-
lek po lokrovškem gozdu.
Tomšič, Šneberger, Škapin in
Tanko načrtujejo tudi nastop
v Rothu na kvalifikacijah za
sloviti havajski Ironman.
Podjetniki proti
poslancem
Prihodnji četrtek,
22. aprila, bo v dvorani OŠ
Glazija košarkarska tekma
med ekipama Kluba po-
djetnikov Zlatorog iz Celja
in slovenskim parlamen-
tom. Celjski ekipo sestav-
ljata bivša rokometaša
Vlado Bojovič in Mišo To-
plak, poslance pa bo izbral
Igor Bavčar.
[na kratkoj
Včeraj se je v francoskem
Avoraizu začelo evropsko
prvenstvo v snovv^boardu,
konec tedna pa bo še tekmo-
vanje za pokal narodov.
V devetčlanski reprezentan-
ci Slovenije je tudi Matej
Krušnik (Griže).
Baseballsko moštvo Celja
letos zaradi pomanjkanja
igralcev in denarja ne bo so-
delovalo v državnem prven-
stvu. V ligi bo tako samo šest
klubov iz Ljubljane in
Kranja.
Ob občinskem prazniku
Celja je na priložnostnem
troboju v streljanju zmagala
ekipa Društva za šport in re-
kreacijo invalidov, v šahu pa
moštvo Društva upoko-
jencev.
Na prvenstvu osnovnih šol
občine Laško v gimnastiki so
naslove osvojili pionirja Ko-
čevar in Erazem ter pionirki
Dornik in Štalec (vsi OŠ
Marjan Nemec, Radeče).
Smučarsko prvenstvo Abraliamov
Na državnem prvenstvu v veleslalomu za veterane je v orga-
nizaciji SD Unior smučalo 44 Abrahamov, ki imajo celo svoje
tekmovanje za svetovni pokal. V najstarejši kategoriji nad 65 let
je zmagal Celjan Nunčič pred Vončino (Konj), 4. Mak, 7. Faktor,
8. KLlanjšek, 9. Juhart (vsi Ce), v kategoriji do 65 let je bil
najboljši Gregor iz Slovenj Gradca, 4. Orač, 6. Mulej, 9. Zgoz-
nik, 10. Tanšek, 14. Cocej, 15. Kolenc, 17. Ajstec (vsi Ce),
v »najmlajši« kategoriji Abrahamov do 57 let pa je zmagal
Plešec (Črna), 6. Cvahte, 11. Slamnik (oba Ce). Ženske so tekmo-
vale v dveh starostnih kategorijah z ločnico 60 let. V spodnji
skupini so si kolajne razdelile Celjanke Krošlova, Zgoznikova in
Oračeva^ v zgornji pa je bila riajhitrejša Štefančeva iz Maribora.
Št. 15 - 15. april 1993
18
• v ponedeljek, 5 aprila
zvečer, je Martin iz Celja
sporočil, da sinek doma
razgraja in ateku nagaja.
Policisti so ugotovili, da sta
se sprla oče in sin, javni red
in mir pa pri tem nista bila
kršena, so ugotovili. Očitno
je ati Martin ocenil, da svo-
jemu potomcu sam ni več
kos.
• V ponedeljek ponoči je
na policijsko postajo pokli-
cal tudi Andrej in zaprosil
za intervenco, ker naj bi bil
celjski lokal Migos kljub
pozni uri še vedno odprt in
ker naj bi tamkajšnji gostje
razgrajali. Možje postave
so ocenili, da javni red in
mir nista bila oskrunjena
in da je v tem primeru šlo
za čisto nekaj drugega. An-
drej in Migos si menda ni-
sta v dobrih odnosih in si
zato rada ponagajata.
• V torek dopoldne je go-
spa Olga iz Celja sporočila,
da je neznana oseba prejš-
njo noč vlomila v njihovo
skupno stranišče. Pa se je
potem izkazalo, da je bila
fospa Olga v hudi zmoti,
lo je za hudo poln mehur,
ki ga je neznanec rešil pred
eksplozijo t^ko, da je na si-
lo odprl straniščna vrata
- in si, revež, oddahnil.
• Samo P. je v torek zvečer
zaprosil za policijsko po-
sredovanje, ker sta ga, kot
je povedal, na bencinski čr-
palki v Vojniku pregarbala
dva njemu neznana moška.
Potem se je ugotovilo, da
sta bila napadalski osebi
Ignac K. in Bojan V., ki sta
na tak način hotela priti do
mark, ki si jih je Samo ne-
koga lepega dne sposodil,
na datum vračila pa menda
pozabil.
• V torek ponoči je pokli-
cala tudi dežurna sestra iz
Zdravstvenega doma. Po-
vedala je, da ima na grbi
dva pijanca, ki jima nika-
kor ne more dopovedati, da
sta med pravimi bolniki
hudo moteča elementa.
Razborita alkoljuba sta bi-
la Friderik L. in Boris K.,
ki bosta v kratkem stopila
pred sodnika za prekrške.
• Elizabeta je v sredo po-
poldne sporočila, da jo je
pravkar premlatil njen
lastni sin Jože. Da jo je kar
z lopato lopnil po hrbtu, je
še povedala. Policisti so se
potem srečali z mamo Lizi-
ko, ki je močno zaudarjala
po alkoholu, in ugotovili,
da ženska sploh ni bila te-
pena.
• V sredo zvečer je za poli-
cijsko posredovanje zapro-
sil tudi Vlado iz Košnice,
ker naj bi okoli njegove hi-
še javni red in mir kršil Bo-
ris K. Do prihoda polici-
stov je Boris že razbil šipo
na oknu, pred tem pa je
imel svojo predstavo tudi
v bližnji prodajalni. Ker je
bil Boris hud primer, so ga
policisti vzeli s sabo in ga
namestili v alko treznilni-
co. Tam pa je nagajivček
najprej zažgal svojo jakno,
potem pa še policijsko ode-
jo, ki naj bi ga grela do
jutra. Ko so ga izvlekli iz
zadimljenega prostora, je
Boris zbral še toliko koraj-
že in moči, da je razbil vra-
ta. Potem so ga odpeljali na
drugo lokacijo.
• Tudi Olga T. je poklicala
v sredo ponoči. Povedala
je, da nekdo razbija po nje-
nih vratih. Ugotovljeno je
bilo, da so trkali in razbija-
li Olgini upniki, kršenja
javnega reda in miru pa ni
bilo zaznati.
• V četrtek popoldne je na
policijo poklicala Erika iz
Celja. Povedala je, da so jo
na poti domov začopatili in
jo brez vzroka fizično na-
padli sosedje Ivan, Joco in
Stanka. Tudi v tem prime-
ru ni šlo za kršitev javnega
reda in miru, sosedske
zdrahe pa je menda pov-
zročila neka cesta, ki ne ve,
čigava je, radi pa bi jo imeli
vsi protagonisti četrtkove-
ga incidenta.
• Istega četrtka zvečer je
poklicala gospa Marija iz
Vojnika. Povedala je, da se
pri njej doma tepejo. Kar
peterica naj bi si zavihala
rokave in se med sabo mla-
tila. Pa se je potem ugoto-
vilo, da je imel največ za-
slug za obračun pri O.K.
Vojniku Konrad Z., ki je
obdelal Andreja A. in Izto-
ka L. in bo zato šel k sodni-
ku za prekrške.
• V četrtek ponoči je po-
klical občan in povedal, da
med bloki v Trubarjevi uli-
ci skupina mladoletnikov
kriči in razgraja. Možje po-
stave so se v tem delu me-
sta srečali z blaženim mi-
rom, zato ostaja vprašanje:
so jo mulci pravočasno po-
brisali ali pa je imel gospod
prijavljitelj le hude sanje.
• Srečko iz Celja je minuli
petek ponoči poklical zato,
ker so mu trije mlajši mo-
ški razbijali po vratih in
mu grozili. Ko so na kraj
ustrahovanja prispeli poli-
cisti, so neznanci že odšli,
ubogega Srečka pa naj bi
izsiljevali in s krvjo ustra-
hovali za borih 750 to-
larjev.
• Na Velikonočno soboto
ponoči je poklical občan
s Teharij. Povedal je, da
okoli njegove hiše streljajo
s karbidom. Policisti so šli
nemudoma poslušat, a niso
nič slišali. Drugače pa je
bilo potem, ko je poklicala
Ana iz Milčinskega ulice.
Tam je pokal Vili L., ki bo
moral k sodniku za pre-
krške.
• Pokalo je tudi v prvih
nedeljskih urah. Malo pred
tretjo je poklical Bojan iz
Milčinskega ulice. Povedal
je, da skupina moških »ver-
nikov« pri streljanju s kar-
bidom povzroča močne
eksplozije, ki ljudem ne da-
jo spati. In res so možje po-
stave tam zasačili in utišali
Damjana P., Ivana K., An-
dreja K., Andreja P. in
Marjana K. Peterica poka-
čev bo morala k sodniku za
prekrške.
M. A.
OBČINSKI SEKRETARIAT ZA
OBČO UPRAVO
OBČINE CELJE
objavlja
JAVNO DRAŽBO NAJDENIH KOLES
IN KOLES Z MOTORJEM
ki bo v soboto 17. 04. 1993, s pričetkom ob 9. uri na
dvorišču Narodnega doma, Trg svobode 9, Celje.
V primeru dežja bo licitacija v sredo, dne 21. 04. 1993,
s pričetkom ob 16. uri.
Seznam najdenih koles in koles z motorjem je objavljen
na oglasni deski Skupščine občine Celje,
Trg svobode 9.
Vse informacije dobijo občani v času uradnih ur v sobi
št. 20/1 ali po telefonu 28-822. int. 273._
Ko prometni znaki veljajo
in ko ne veljajo
O vozlu zagonetk, ki Jih postavlja križišče v Dobrteši vasi
Eno najbolj zagonetnih kri-
žišč na Slovenskem je gotovo
tisto v Dobrteši vasi, saj si niti
strokovnjaki, ki se ukvarjajo
s cestno-prometno problema-
tiko, niso edini glede režima,
ki naj bi tam veljal.
To zmedo je na lastni koži
občutil Zmago Oblak iz Zabu-
kovice, ki je imel novembra le-
ta 1990 v omenjenem križišču
prometno nezgodo, pa se še
danes ne more sprijazniti
z ocenami, da je bil on povzro-
čitelj. Sodnik za prekrške mu
je naložil kazen, za povračilo
nastale škode pa se lahko sa-
mo obriše pod nosom.
Da bi po zakoniti poti uve-
ljavil svoj prav, se je Zmago
Oblak na odločbo o prekršku
pritožil, zahteval obnovo po-
stopka, si priskrbel svojega iz-
vedenca prometne stroke,
a vse zaman. Glede na to, da se
je v križišču v Dobrteši vasi
zgodilo že več prometnih nez-
god (na srečo takšnih brez te-
lesnih poškodb udeležencev),
bi bilo prav, da se stroka en-
krat za vselej zedini in odloči,
kdo je v spornem križišču tisti.
ki ima prednost, in kdo oni, ki
je nima.
Zmago Oblak je 28. novem-
bra leta 1990 vozil svoj tovorni
avtomobil po regionalni cesti
iz smeri Polzele in nameraval
v križišču z magistralno cesto
zaviti v levo proti Šempetru.
Ko je pripeljal do križišča
v Dobrteši vasi (nekaj deset
metrov pred križiščem z magi-
stralno cesto Ljubljana-Celje),
se z vozilom ni ustavil, da bi
dal prednost voznici osebnega
avtomobila iz Ljubljane, ki se
je pripeljala iz ljubljanske
smeri in z magistralne ceste
zavila proti Polzeli. Vozili sta
trčili. Zmago Oblak pa naj bi
bil, kot je ocenila žalska sod-
nica za prekrške, kriv za to
nezgodo. Je imela voznica iz
Ljubljane res prednost?
Po trditvah Zmaga Oblaka
je imel on prednost pred voz-
nico. Ta bi se, kot trdi, morala
ustaviti, saj so ji to narekovale
talne označbe (beli trikotniki
na cesti). Te označbe bi jo mo-
rale opozoriti, da prihaja
s stranske na prednostno ce-
sto, po kateri je pripeljal
Oblak.
Sodni izvedenec cestno-pro-
metne stroke iz Žalca je kmalu
po nezgodi v svojem pisnem
mnenju navedel, da je križišče
v Dobrteši vasi sestavljeno iz
dveh križišč in da je tamkajš-
nja prometno-tehnična rešitev
izredno slaba. V nadaljevanju
pa izvedenec trdi, da so talne
označbe na cesti v omenjenem
križišču brez pomena, če zra-
ven ne stoji še prometni znak
(vertikalna označba). Mnenje
zaključuje z oceno, da tam ve-
lja pravilo prednosti desnega
(voznika, ki se pripelje po ma-
gistralni cesti in zavije v levo
proti Polzeli), ki pa ga voznik
Oblak ni upošteval.
Na odločbo o prekršku se je
Zmago Oblak pritožil, a brez
uspeha. Potem je zahteval ob-
novo postopka in za pomoč za-
prosil svojega izvedenca pro-
metne stroke. Ta sodni izvede-
nec pa v svoji obširni eksperti-
zi trdi prav nasprotno: da je
v križišču imel prednost Zma-
go Oblak in da je bila za nez-
godo kriva Ljubljančanka.
Sodnik za prekrške je potem
ocenil, da za obnovo postopka
ni razlogov. Z zadevo so se na-
to srečali še na Republiški
upravi za ceste pri Ministrstvu
za promet in zveze v Ljubljani.
Tu pa naletimo na še eno zani-
mivost. Skoraj istočasno, ko
na republiški cestni upravi
ocenjujejo, da »je obstoječa
prometna signalizacija v času
nesreče omogočala varno od-
vijanje prometa, če bi vsi ude-
leženci upoštevali splošna
prometna pravila,« pošljejo
Podjetju za vzdrževanje in
varstvo cest Celje dopis z na-
ročilom, da je potrebno ob tal-
nih označbah postaviti še sto-
ječi prometni znak, ki daje
prednost vozilom, ki vozijo po
isti cesti in v isti smeri, kot je
vozil Zmago Oblak. In bil
»kriv« in zato še danes velja za
povzročitelja nezgode.
Danes na spornem mestu
stoji dodatni prometni znak.
Talne označbe so torej pod-
krepljene z vertikalno. Bi bil
Zmago Oblak v enakih okoliš-
činah danes zopet povzročitelj
nezgode? Vprašanje je na me-
stu, če imamo udeleženci
v prometu v mislih med sabo
nasprotujoče si razlage tistih
strokovnjakov, ki bi se morali
že davno poenotiti in ukrepati
tako, da bi bilo križišče v Do-
brteši vasi bolj varno in pred-
vsem vsakomur, ki se z njim
sreča, razumljivo.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNECL
Zmago Oblak: »Če je imela
voznica iz Ljubljane zares
prednost, mi ni jasno, zakaj so
na istem mestu zdaj postavili
še dodatni prometni znak, ki
govori, da je cesta, po kateri
sem jaz vozil, zares pred-
nostna...«
Je na novo postavljeni (dodatni) prometni znak dovolj za »rehabilitacijo« Zmaga Oblaka? Če to
ni, naj bo vsaj v službi boljše prometne varnosti.
Št. 15 - 15. april 1993
19
mini KRIMICI
Naleteli na
granate
V petek, 9. aprila dopoldne,
je Emil Leskovšek iz Bezen-
glcove ulice v Celju pri preko-
pavanju zemlje na svoji njivi
paletel na granato, ki izvira iz
časa druge svetovne vojne,
jstega dopoldneva pa so tudi
delavci Gradisa obvestili Poli-
cijsko postajo Celje, da so pri
(jelu z buldožerjem v bližini
Gradisove enote v Bukovžlaku
našli granato, ki je tam prav
tako ležala iz časa druge sve-
tovne vojne. Oba najdena
predmeta so uničili pirotehni-
ki celjske poklicne gasilske
brigade.
Gorela Tržnica
Minulo soboto je izbruhnil
požar na platoju prodajnega
centra Tržnica v Velenju. Za-
gorelo je v enem od montažnih
prodajnih kioskov.
V požaru, ki se je hitro širil,
sta dva prodajna kioska po-
polnoma zgorela, eden pa je
precej poškodovan. Skupna
škoda znaša okoli 500 tisoč to-
larjev, oškodovani pa so Trž-
nica d.o.o., Veronika D. iz Laz
pri Velenju, Stanko P. iz Koš-
nice in Rado T. iz Mozirja. Ko-
misija, ki si je ogledala kraj
požara, sumi, da gre za požig.
Preiskava oziroma iskanje sto-
rilcev se nadaljuje.
Umrl v gorah
Naše gore so v minulem
tednu zahtevale še eno člo-
veški) življenje. Tokrat se je
smrtna gorska nesreča pri-
petila v Kremenčevi peči
v Logarski dolini.
Jožek Luzar (18) iz Vele-
nja je v petek, 9. aprila po-
poldne plezal po steni Kre-
menčeve peči v smeri Snor-
kla. Bil je v prvi navezi,
varoval pa ga je planinski
kolega Robert Pritrižnik
(18) iz Velenja, ki je plezal
okoli 20 metrov za njim. Ko
je Jožek Luzar preplezal
okoli 20 metrov omenjene
stene, se je odluščil kamen
v skali, ki se ga je oprijel,
zaradi česar je omahnil
navzdol. Pri tem pa se mu
je iz stene izdrl še varnost-
ni klin, na katerega je bil
pripet, tako da je padel
okoli 40 metrov globoko in
se smrtno poškodoval.
Padla pri
čiščenju oken
Danica Tepeš (30) iz Zgor-
njega Tinskega je minuli četr-
tek čistila okna na svoji hiši.
Pri tem opravilu je stala na
lesenem odru, pripravljenem
za fasadna dela. Naenkrat pa
, ji je na odru zdrsnilo inje pad-
la z odra v globino 2,75metra
na betonski pločnik. Utrpela
je hude telesne poškodbe.
Smrt pri delu
Minuli petek zjutraj je
prišlo do smrtne delovne
nezgode v Gorenju Glin
v Nazarjah.
To jutro sta dva delavca
pri sortimi mizi pritrjevala
pregrade. Deset metrov
stran od njiju pa je pri ko-
mandnem pultu stal dela-
vec Miran V. iz Nazarij, ki
je najverjetneje vklopil
glavno stikalo sortirne lini-
je. Zaradi vklopa se je pri-
čel zgornji del dvižne mize
spuščati, na nesrečo pa je
takrat na sredini mize stal
delavec Štefan Rosenstein
(27) iz Rečice ob Savinji.
Zgornji del mize ga je tako
močno stisnil, da je na kra-
ju nezgode poškodbam
podlegel.
Goreli travniki in
gozd
Koncem minulega tedna je
bilo na našem območju kar
enajst večjih in manjših trav-
niških požarov. Največji je bil
minuli petek popoldne v Li-
bojah.
Branko K. (37) iz Kasaz je
tega dne na svoji parceli, ki je
v bližini gozda, kuril posušeno
travo. Zaradi močnega vetra
se je začel ogenj širiti v smeri
gozda, Branko K. pa je začel
sam gasiti, vendar je kmalu
spoznal, da ognju ne bo kos.
Poklical je gasilce, kljub temu
pa so na površini enega hek-
tarja gozda zgorele nizke
smreke in podrast, tako da je
škode za okoli 400 tisoč tolar-
jev. Požar so pogasili gasilci iz
Zalča, Liboj, Zabukovice,
Griž, Levca, Šempetra in Pe-
trovč. Zoper Branka K. bo se-
stavljena kazenska ovadba.
Rokohitrec prijet
Minuli teden so kriminalisti
UNZ Celje sestavili kazensko
ovadbo zoper Sevdalija K. (30)
iz Zvomika, ki je dlje časa ži-
vel ilegalno v Ljubljani.
Ovadili so ga za sedemnajst
kaznivih dejanj najrazličnej-
ših tatvin, drznih tatvin in zla-
sti goljufij. Sevdalij je bil naj-
bolj »uspešen« pri prodaji ozi-
roma menjavi deviz. S pomoč-
jo hitrih prstov pri štetju je
v vseh primerih kupce oškodo-
val za velike vsote denarja. Na
našem območju je bil najbolj
aktiven v občinah Celje, Vele-
nje, Žalec in Slovenske Konji-
ce. S kaznivimi dejanji naj bi
»zaslužil« okoli 500 tisoč to-
larjev, zdaj pa je v priporu
v Ljubljani.
Avtomobili brez
muzike
v noči na 9. april je nezna-
nec vlomil v osebni avto lada
samara, ki je bil parkiran na
Kopitarjevi ulici v Celju. Od-
montiral in odnesel je avtora-
diokasetofon, vreden 25 tisoč
tolarjev.
Isto noč je nekdo vlomil
v zastavo 128, ki je stala na
Trubarjevi ulici v Celju. Avto-
radio kasetofon, ki ga je odne-
sel, je vreden okoli 18 tisoč to-
larjev, lastnik pa je jezen tudi
zaradi dokumentov (vozniško,
prometno dovoljenje itd.), ki
jih je storilec tudi ukradel.
V noči na 12. april pa je nez-
nani storilec vlomil v yuga, ki
je bil parkiran v Radečah. Iz
vozila je pobral avtoradioka-
setofon z ojačevalcem, cigare-
te in še nekaj drobnarij. Vse
skupaj je vrediio okoli 25 tisoč
tolarjev.
Kaj mu bodo
ključi?
v času od 8. do 10. aprila je
neznani storilec vlomil v In-
gradove skladiščne prostore
na Opekamiški cesti v Celju.
Najprej je preplezal žično
ograjo, potem pa skozi okno
vstopil v enega od tamkajšnjih
kontejnerjev, od koder je od-
nesel 50 komadov ključev za
cilindrične ključavnice, vred-
nih okoli 50 tisoč tolarjev.
Ukradena gora
cigaret
Minulo soboto je neznani
storilec vlomil v Delov kiosk
v Vinterjevi ulici v Vojniku.
Najprej je z orodjem izrezal
pločevino, nato pa se skozi na-
stalo odprtino dokopal do no-
tranjosti in do cigaret vseh
vrst, vrednih okoli 150 tisoč
tolarjev. Storilec si menda že
organizira prodajno mrežo.
Naivnost brez
meja
Kriminalisti so napisali ka-
žfensko ovadbo tudi zoper R.C.
(34) iz Laškega, ki je s ponare-
jenim prometnim dovoljenjem
prevaral neko žensko iz Ve-
lenja.
Osumljeni R.C. se je nekega
dne peljal s sposojenim avto-
mobilom (rent-a-car). Vozilo
citroen ZX je ustavil, ko je ob
cesti zagledal avtoštoparko.
Ženska je prisedla in mu po-
tarnala, da ima doma staro
kripo, za novejše vozilo pa ni-
ma dovolj denarja. Voznik jo
je hitro potolažil in ji ponudil
pomoč. V zameno za ZX-a naj
bi mu ženska dala svoje vozilo
in razmeroma majhno vsoto
tolarjev doplačila. Kupčija je
bila tako kar na hitro sklenje-
na, veselja z ugodnim naku-
pom pa je bilo prav tako hitro
konec, ko je bil na vrsti uradni
prepis vozila. Naivna Velenj-
čanka je oškodovana za okoli
700 tisoč tolarjev.
M. A.
Obračun?
Minulo soboto zvečer se je
Viktor B. s svojim vozilom pri-
peljal do svojega doma na Ve-
likem Vrhu nad Šoštanjem.
Takoj za njim se je pripeljal in
ustavil nek drug osebni avto-
mobil, iz katerega so izstopili
neznanci. Eden izmed njih je
z lesenim kolom udaril po Vik-
torjevem vozilu in najprej raz-
bil steklo na desnih vratih, na-
to pa so neznanci Viktorja na
silo potegnili iz avtomobila in
ga pretepli. Za slovo so mu
razbili še ostale steklene povr-
šine na vozilu in se odpeljali
v neznano. Viktor je oškodo-
van za okoli 70 tisoč tolarjev,
vzrok neznanega napada nanj
pa nam ni znan. Je morda Vik-
torju?
Grozil s požigom
Josip K. (42) iz Gorjan na
Šmarskem se je minuli pone-
deljek spri s svojim sosedom
Jožefom K., ko se je mudil pri
njem. V navalu jeze je Josip
z bencinom polil Jožetovo go-
spodarsko poslopje z name-
nom, da ga zažge. Domači so
mu to namero preprečili, pri
tem pa jim je Josip grozil z no-
žem. Posredovati so morali
šmarski policisti, ki so Josipa
K. s kazensko ovadbo privedli
k preiskovalnemu sodniku.
Nesreča
z možnarjem
Na Velikonočno nedeljo po-
poldne so na domačiji Ajitona
K. v Svetem Florjanu streljali
z doma izdelanim možnarjem.
Med polnjenjem možnarja je
prišlo do eksplozije, v kateri se
je hudo telesno poškodoval
Franc Kregar (42) iz Sv. Flor-
jana, ki je držal možnar v ro-
kah, lažje poškodbe pa je utr-
pel Anton Janžek (37), prav ta-
ko iz Sv. Florjana.
M. A.
PROMETNE NfIGODE
Na levo stran
vozišča
Na magistralni cesti v Tepa-
nju (izven naselja) se je v sre-
do, 7. aprila popoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo telesno poškodo-
vana, gmotna škoda na vozilih
pa znaša okoli 250 tisoč to-
larjev.
Peter Rajniš (27) iz Maribo-
ra je vozil osebni avtomobil iz
smeri Slovenskih Konjic proti
Tepanju. Ko je pripeljal
v oster nepregledni levi ovi-
nek, je zapeljal na levo stran
vozišča in trčil v nasproti vo-
zeči osebni avtomobil, ki ga je
vozil Stanislav Pačnik (73) iz
Tepanja. V trčenju med vozilo-
ma je voznik Pačnik utrpel hu-
de telesne poškodbe.
Padel v larek
Na lokalni cesti v kraju Hi-
mec brdo na Mozirskem se je
v sredo, 7. aprila popoldne pri-
petila nezgoda, v kateri je ena
oseba utrpela hude telesne po-
škodbe, gmotna škoda pa je
minimalna.
Jože Bastl (59) iz Mozirja je
Vozil motorno kolo po lokalni
cesti iz smeri Grušovlja proti
Pobrežju. V Holmec brdu,
v bližini hiše št. 10, je zapeljal
na desni rob vozišča, kjer je
izgubil oblast nad vozilom in
padel v obcestni jarek ter se
pri tem hudo poškodoval.
Trčenje v Čepljah
Na magistralni cesti v kraju
Čeplje se je v petek, 9. aprila
dopoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovala, nastala
pa je tudi gmotna škoda v viši-
ni okoli 460 tisoč tolarjev.
Sergej Čabarenko (40), dr-
žavljan Ukrajine, je vozil to-
vorni avtomobil s priklopni-
kom iz smeri Žalca proti Vran-
skem. V Čepljah se zaradi ne-
pazljivosti in prekratke var-
nostne razdalje ni mogel usta-
viti pred kolono vozil, ki jo je
dohitel. Zato je zapeljal na le-
vo stran ceste, in to v trenutku,
ko je iz nasprotne smeri pripe-
ljal voznik osebnega avtomo-
bila, 27-letni Uroš Herič iz
Žalca. Vozili sta trčili, hude
telesne poškodbe pa je utrp>el
voznik Herič.
M. A.
Št.15 - 15. april 1993
Sarajevo, pred post mort
HefleksUe na leio dni nazaj, ko še nI bilo pomanjkanja živih, ampak samo bencina 1
Sredina marca 1992. Bolj ko
smo se približevali Bosanske-
mu Samcu in bolj globoko ko
smo bredli v Bosno, bolj sem se
spraševal o tem, zakaj smo se
sploh spravljali tja. Nataši
sem predlagal Osijek in druga
krizna območja na Hrvaškem,
z Edom pa sta potem vztrajala,
da gremo v Sarajevo. Mislim,
da tudi Edo in Nataša nista
vedela, kaj bi pravzaprav rada
s to potjo, »v vojno«.
Strah naj bi bil nekaj ima-
nentnega, česar novinar naj ne
bi poznal. Se ne strinjam. Tudi
največje heroje, ki so si upali
daleč več od nas in zaradi de-
narja ali slave tudi daleč več
tvegali, je bilo v mejnih situ-
acijah strah. Verjamem, da tu-
di tistih 30 novinarjev in foto-
reporterjev, ki so jim granate
in ostrostrelci preprečili, da bi
kdaj pripovedovali o svojih
občutkih. Smrt vendar ni ne-
kaj tako vsakdanjega, kot po-
zabljen nakup v trgovini. Ven-
dar se, kljub hudemu notra-
njemu pritisku, ko se spopadaš
s seboj in z vsemi pridobljeni-
mi in naloženimi odgovornost-
mi, kot novinar odločiš za tak
korak. Tisti trenutni občutek,
ko si v »situaciji«, ko ne verja-
meš, da bi se ti lahko zgodilo
najhujše, ko se preprosto samo
dogaja, preganja zoprno tes-
nobo.
Če bi bila tesnoba močnejša,
bi se najbrž obrnil in potem
bolj pazil nase, vendar je izzi-
vanje izkušnje, čeprav nima
posebne racionalne podlage,
včasih močnejše. Bolj ko smo
drveli proti Sarajevu, manj
sem se ukvarjal s temi vpraša-
nji. Bolj me je skrbelo, kako
bom zamenjal marke za dinar-
je. Tega sem bil tudi sam vesel,
ker sem se začel ukvarjati
z »življenjskimi« stvarmi.
V želodcu me je malo stisni-
lo, ko smo nekoliko naprej od
Bosanskega Samca zagledali
smerokaz za Bosanski Brod.
Tam se je že začelo po »hrva-
škem scenariju«. Vendar na
križišču dobrih deset kilome-
trov proč ni bilo nobenega
znamenja, da je tam že bila
krvava drama. Nihče ni niti
pomislil, da bi predlagal spre-
meniti smer za Bosanski Brod.
Vsi smo se zavedali, da se ne
smemo prepustiti iracionalno-
sti. Naš cilj je bilo Sarajevo.
Da sem se otresel napetosti,
se prepustil situaciji in živ-
ljenjskim stvarem, sem se še
posebej prepričal v Doboju,
kjer nas je zaustavila množica
švercerjev in nam, kot sem
razmišljal nekaj kilometrov
naprej, po zelo ugodni ceni po-
nujala dinarje za marke. Samo
Edo je zamenjal 100 mark. Bi-
lo mi je žal, ker sem se obotav-
ljal in čakal na Sarajevo. Ven-
dar je bil naval švercerjev tisti
prvi znak, da se tam dogaja
nekaj nenormalnega in da dr-
žava na tem ozemlju že dolgo
ne deluje več. Vse bolj sem to
čutil tudi na sami cesti.
Promet do Sarajeva je tekel
normalno. Na poti smo srečali
tudi kakšen Kompasov avto-
bus, kar me je pomirjalo, kajti
naša ljubljanska registracija je
bila po vojni v Sloveniji dovolj
provokativna. Promet pa seve-
da ni bil posebej gost in tudi
kakšna dva, tri kilometre na
cesti, ki se je vila po hriboviti
soteski, ni mimo nas zapeljal
noben avto. V bližini večjih
mest in naselij sem si nekoliko
oddahnil. Nismo veliko govo-
rili. Kot vselej je bila najbolj
zgovorna Nataša in Edo naj-
bolj molčeč, sam pa sem se
oglašal za »nekaj vmesnega«.
Skril šaliovnico
Zenica. Nikoli ne bi živel
v tem mestu. Mrtvi gozdovi,
porumeneli bloki, svinčena
trava. Mučna podoba železar-
skega mesta, ki je tipičen pri-
mer socialističnega brezglave-
ga protiekološkega razvoja.
Vendar danes je prav ta Zeni-
ca oaza miru in najpomemb-
nejši obrambni bazen za na-
ravni obstanek bosanskih Mu-
slimanov. Koga zdaj še moti
vsa ta svinjarija dima in od-
padkov?
Na križiščnem mostu pred
mestom nas je pričakala im-
presivna podoba Sarajeva.
Vselej se mi je Sarajevo po ar-
hitekturi zdelo najbolj atrak-
tivno in simpatično mesto
v nekdanji Jugoslaviji. Bloki
in stolpnice, ki se širijo na des-
nem bregu mesta, posejanost
majhnih koč na levem. Kon-
trast starega in novega, kon-
glomerat arhitekturnih tipov,
ki daje mestu razgibanost in
dokazuje njegovo multikultur-
no in multietnično podobo. Še
posebej me je navdušila velika
modra, s plastiko obložena
stolpnica sarajevskega dnev-
nika Oslobodjenje in pisani
Dom ostarelih z nenavadno
igrivo arhitekturo. Sarajevo je
raztegnjeno v dolžino in
v strogi center mesta vodi širo-
ka vijugasta avenija. Mesto je
bilo tisti aprilski dan obsijano
z radodarnim soncem. Edo ni
našel prave poti v mesto, zato
smo se peljali naokrog, mimo
letališča Butmir, kjer so letala
še mimo vzletala in pristajala,
m mimo velikega, zelo moder-
nega naselja Dobrinja.
Danes. Stavba Oslobodjenja
je porušena do tal, v kleti pa še
naprej tiskajo časnika Oslobo-
djenje in Večemje novine, ki
med vojno niti enkrat nista
prenehala izhajati. Dom osta-
relih je podoben samo še po-
mešanim ostankom plastelina,
ki ga otroci zavržejo, ko jim za
igro ni več zanimiv. Široka vi-
jugasta avenija se je spremeni-
la v Alejo ostrostrelcev. Ta-
kratno mravljišče avtomobi-
lov, na katerega se je še pose-
bej očarljiv pogled ponujal iz
Holiday Inna, se je spremenil
v grozljivo opustelo betonsko
puščavo, kjer se le redki drz-
nejo zapeljati z največjo mož-
no hitrostjo, ki je stvar preži-
vetja tega hazarda. Iz Holiday
Inna je bil tudi zelo lep pogled
na največjo sarajevsko vojaš-
nico Maršal Tito. Pred letom
dni so vojaki JA še stražili
v lesenih hišicah in poležavali
na oknih. Vse se mi je zdelo
nekoliko pretirano razpušče-
no, nihče od vojakov ni pobiral
cigaretnih ogorkov, nikogar
nisem videl pometati. Vsi, kot
da so samo nekaj čakali. Ofi-
cirji pa so se me zdeli povsem
običajni in da s prav enakim
redom s torbo v roki odhajajo
v službo in iz nje. Vojašnica
Maršal Tito naj bi postala sa-
rajevsko univerzitetno središ-
če po ameriškem vzorcu, ven-
dar vojski to ni bilo po volji.
Zdaj je ta »sarajevska univer-
za« prerešetana kot ementaler.
Na nasprotni strani Holiday
Inna sta se dvigovala super-
modema poslovna nebotični-
ka Unisa. Danes še stojita,
vendar sta povsem požgana.
Ko smo vstopali v Holiday
Inn, smo se zaleteli v varnost-
ne okvirje, kot jih imajo na
letališčih in uniformirane var-
nostnike z avtomati v naročju.
Izpraznili smo žepe in vse po-
ložili na trak. Vse je bilo v re-
du. Ko smo odhajali, da bi vze-
li še nekaj stvari, je prišel za
mano zgovorni varnostnik, in
se predstavil kot pripadnik
varnostne službe BiH. V žep
mi je porinil no%narski akre-
ditiv iz Zagreba. »Spravi to
šahovnico, da je ne vidijo tile
iz SDS. Lahko bi imel velike
probleme.« Še preden smo se
odpravili na pot, sem vedel, da
je bil Holiday Inn bivališče vo-
ditelja bosanskohercegovskih
Srbov in predsednika SDS dr-
. Radovana Karadžiča. Akre-
ditiv iz Zagreba se mi je znašel
v nepravem žepu in zares bi
lahko bil tiste tri dni v zelo
neprijetnem položaju, če bi me
opazil kdo od špijonov SDS.
Sicer pa smo bili tako ali tako
v neprijetnem položaju.
Počakajte malo,
postrezite si
s pijačo!
Naslednji dan se je namreč
v Holiday Innu začel kongres
srbskih intelektualcev. Kaj-
pak smo tudi sami želeli biti
zraven. Debelušna hčerka Ra-
dovana Karadžiča je bila šefi-
ca press službe. Nemalo se je
začudila, ko je izvedela, da bi
radi poslušali srbske intelek-
tualce, da pa nismo na spisku
prijav za. »Vi ste iz Slovenije,«
je začudeno spraševala. »Da,«
sem bil kratek. Po krajšem
premisleku je pomočniku uka-
zala, da nam je napisal akredi-
tive.
Potem smo smeli v glavno
dvorano Holiday Inna. Po
krajšem poslušanju smo se od-
ločili, da pridemo popoldan in
zvečer, ko bodo končali. Po-
skušal bom priti do Karadžiča
in morda do Dobrice Čosiča, ki
bi se prav tako moral pojaviti.
Še nekaj radikalnih intelektu-
alcev sem imel na spisku.
Dogo, Cmčevič. Prvi mi je ob-
ljubil, vendar povedal, naj po-
čakam. Nekaj časa sem vztra-
jal, potem sem ga imel dovolj.
Crnčeviča sem najprej opazo-
val, potem sem se mu odrekel,
saj sem bil preveč zaposlen
s Karadžičem. Ta mi je prijaz-
no stisnil roko. »Intervju«. »Ni
problema,« mi je odvrnil, »am-
pak, zdaj si postrezite s pija-
čo.« Potem sem se sprehajal
med »intelektualci«, za katere
se je kasneje izkazalo, da so
tudi simbolično, v središču Sa-
rajeva, tisti dan sprojektirali
načrt rušenja mesta. Nataša je
medtem povedala, da je slišala
komentarje, češ, da se srbski
intelektualci protožujejo, ker
so nam pustili vstopiti. Med-
tem me je Karadžič še enkrat
zavrnil: »Kasneje, postrezite si
s pijačo.« Ko ga danes sprem-
ljam po televiziji, se vedno
spomnim njegove diplomatske
uglajenosti. Kako je mogoče,
da za to kuliso lahko nastane
toliko agresivnosti in destruk-
tivnosti? Danes verjamem, da
si je mogoče vse prej zamisliti
v glavi in potem iskati opravi-
čila za dejanja. Ko se dogaja,
pa nima nobenega pomena,
karkoli storiti. Je torej vojna
res fatalna stvar, ki jo je mo-
goče samo prekiniti ali konča-
ti, ne pa tudi preprečiti. Tak-
šen občutek, ki pa se mi je raz-
vil šele po nekaj mesech trage-
dije v Bosni in Hercegovini,
sem dobil po pogovoru s Ka-
radžičem. Se prej pa sem mu
takrat zameril, ker je pred ma-
no sprejel pogovor z nekim
drugim novinarjem. »Majhna
riba, jasno.« Ampak sem si za-
pomnil. Tudi to, kako sta me
njegova varnostnika »prizem-
Ijila«, ko sem ga videl, da je
prost. »Šele, ko pomaha,« sta
bila jasna.
Neizbežnost vojne sem čutil
tudi ob pogovoru z Irfanom
Ajanovičem, človekom iz na-
jožjega vodstva Stranke de-
mokratske akcije (SDA), ki je
bil najvišja figura, do katere se
je bilo mogoče prebiti, medtem
ko je bil Alija Izetbegovič zu-
naj Sarajeva. Pričakal me je
na svojem delovnem mestu
v skupščini, kjer je vladala ne-
verjetna praznina za dopol-
danski delovni dan, kot da ne
delujejo nobene upravne služ-
be. Pred velikimi vrati so bili
samo specialci z brzostrelka-
mi. Nekdanji podpredsednik
jugoslovanske skupščine je iz
žepa vlekel kupčke dinarjev,
da bi kupil nekaj nemških
mark za hude čase in se obo-
tavljal ali naj naredi z mano
intervju ali gre s svojim šver-
cerjem po marke. Otipljiv vonj
po vojni pa se je vlekel tudi na
sedežu HDZ. V Bugojnem be-
žijo, napeto je v Mostarju in
Stolcu, barikade postavljajo
v Bosanskem Samcu. Sekretar
HDZ v Sarajevu mag. Ivan
Markešič mi je dal vizitko in
povedal, da imamo njegovo
priporočilo, če naletimo na
kakšne težave pri Bosanskem
Samcu. Ko se je vrnila iz mu-
slimanske enklave, je Nataša
povedala, da se bodo zvečer
spustile zelene baretke. Nekaj
se bo zgodilo. Očitno ne bo
ostalo samo pri občasnem noč-
nem rafalnem streljanju, ki
nas je tu in tam zbudilo.
Zakaj ne slikaš ^
Sarajeva?
Poleg novinarskih urnikov
in birokratskih Unproforjev-
cev, ki so po ukazu dajali izja-
ve skozi stisnjene zobe ali pa
so morali kar naprej urejevati
prostore, razen ruskega ataše-
ja za tisk, ki je pristal celo na
daljši intervju, nam je največ
problemov povzročal bencin.
Marke smo že zdavnaj zame-
njali. V Sarajevu je bila še
mnogo večja armada prekup-
čevalcev z devizami. Opozori-
la, naj menjavamo na skrivaj,
so se mi zdela smešna, ko pa so
Saxajevu zdaj ostajata samo še
Začetek memorandumske Srbije v Bosni in Hercegovini
Kdaj se bomo spet takole vozili s tramvaji
Prva generacija vojnih dobičkarjev
Št.15 - 15. april 1993

20,21
jale na glavne
jod nos dinarje,
tina smo se na
oskrbeli, ven-
dovolj, da bi
črte. Rezervno
lili kar se da
n z Natašino
lam je uspelo
S privatnim
je pogajala za
vrsti smo ob
dih ure in ure
dovali za dva
adnih bencin-
! sicer povsod
a prioriteto«,
našali kante
1 in tja, šverc
llapi je cvetel.
arjala prva ar-
bičkarjev.
i kolega iz be-
mjih novosti
sak dan dejal:
lekaj dogajalo
šlo naj bi do
onalni osnovi.«
!elo ustrežljiv.
Itojan je pripo-
Ine zgodbe iz
kovarja, ki ga
i dni po padcu
0 ga v Dalma-
■ejevci. Nataša
as vozita samo
acije in bistro-
1 je peljal na
ilikovec« pod
nor smo šli mi-
iiiestne straže,
nekaj dni po-
ievo na dlani
m, ki so takrat
ftrov višje, smo
ledali celo Sa-
fi domov sem si
srni kupil mo-
'eroviča »Sara-
J"«. »Imeli boste
'arajevo,« mi je
mlada proda-
inirano dodala:
Slovencem, vi
^jiga je bila
za to, ker se
"■ehajal po sre-
' razen nekaj
W Miškina in
Preveč umazani
za sprehode
je bilo preveč
)e Sarajevo še
Edo ne bo več
šel v Saraje-
" cocktailih, ki
l^^ubu književ-
N boljše vpra-
j v glavo, zakaj
:^ poslikati no-
iz Sarajeva.
^3 si pri Unpro-
,'^^mente, da bi
Jievo. Edo, kaj
2,'^vega mesta?
^^T GORJANC
Dalmatinsko primorje
zapuščajo tudi ptice..
Splitčanom je vojna za zdaj prizanesla, pesti pa jih huda socialna stiska in za mnoge med njimi je črni kruh, za
katerega stojijo tudi po več ur na dan v nepregledni vrsti, najbolj iskana dobrina.
Glavna sestra šibeniške bolnišnice Katja Desabota se je zazrla
skozi okno v svet, ki je zanjo le kruta sedanjost in prihodnost
z neznosnim vonjem po smrti.
Čeprav se Hrvati in Srbi gledajo prek puškinih cevi iz
le nekaj deset metrov med seboj oddaljenih rovov, se
hrvaški borci na prvi bojni črti v vasi Dubravice ne
menijo za nevarnost, ko iščejo trenutek pozabe.
Za temi vrečami, napolnjenimi s peskom, imajo Skradinci
resnično zagotovljeno bolj varno prihodnost, kot če jih ne bi
bilo, zanesljivo pa ta prihodnost ni tako svetla, kot jo še
danes in ne le včeraj obljublja hrvaški predsednik Tudjman.
Otroci se vračajo v svoje porušene domove, na katere jih
vežejo številni prijetni spomini, pa tudi strah in negotovost,
ker v njih ni nič več tako, kot je bilo še včeraj.
Med Biogradom in Šibenikom so številni grafiti, ki zgovorno pričajo, kaj
Dalmatine! menijo o podaljšanju mandata Unproforja na Hrvaškem.
Dalmatinsko primorje zapuščajo tudi ptice.
Foto:
Edo
Einspieler
št. 15 - 15. april 1993
122
Lastninjenje
icnapovsifili
žuijev I.
Spoštovani gospod V. M. !
Rad bi vedel za vaše ime. Od-
govarjati nekemu anonimosu
je nekoliko nerodno.
Pišete, da niste nikjer zasle-
dili mnenja g. Čemoše v medi-
jih. Tudi sam se čudim, da se
novinarji niso bolj potrudili in
preverili verodostojnost naše
»zgodbe« pri glavnih igralcih.
Sicer pa je bila druga stran
tudi povabljena v soboto na
Pogoričnico, da pove svojo
resnico novinarjem. G. Čemo-
ša je povabilo zavrnil z bese-
dami: »Če ima kdo kaj za
vprašati, naj pride k meni do-
mov.« Nekaj novinarjev je od-
šlo k njemu, vendar pa ome-
njeni gospod pred kamero
menda ni hotel dajati izjav.
Zakaj ne? Saj bi lahko vesoljni
Sloveniji razložil, kakšna kri-
vica se mu godi.
Pišete: »Zanemarljiva koli-
čina gozda«. Ali je več kot 100
zdravih smrek res tako malo
(ob vsem onesnaženju, ozon-
skih luknjah...)? In te smreke
naj bi posekali samo zato, da
bi tam gradili hišo.
O gozdu govorite kot
o »grešnem kozlu«. Jasno in
glasno smo povedali vse grehe
mešetarjev s tem gozdom. Ko-
zli, ki sedijo po raznih uradih,
pa so pametni in še vedno mol-
čijo. Mogoče si, lahko molk ra-
zlagamo tudi tako: Kdor mol-
či, trikrat potrdi. Sedražani
nismo imeli predkupne pravi-
ce do teh parcel, vsaj nepo-
sredni mejaši ne, saj smo zve-
deli za prodajo šele, ko je bil
gozd že več kot pol leta v ro-
kah novega lastnika (na mej-
nem ugotovitvenem po-
stopku).
Gozd na Pogoričnici smo
branili Sedražani, samo pešči-
ca najbližjih sosedov tega goz-
da (Napretovi, Primonovi st.
in ml.), ki bi bili tudi najbolj
prizadeti ob morebitnem golo-
seku. Na protest nismo vabili
sokrajanov, ker vemo, da se
večina ne bi hotela vmešavati
zaradi sorodstvenih vezi
z g. Čemošo. Povabili pa smo
naše prijatelje. Če so novinarji
moje podajanje drugače inter-
pretirali, je to stvar njihove
strokovnosti. Sam sem vedno
govoril o »prizadetih kra-
janih«.
Branimo gozd. Poskušali
smo braniti tudi čast in dosto-
janstvo nas samih in ljudi, ki
so vpleteni v mešetarjenje s se-
draškimi smrekami. Ker smo
bili kljub dvomesečnim »čast-
nim in dostojanstvenim bo-
jem« po raznih občinskih, rud-
niških in gozdnih upravah ne-
uspešni, smo se borbe lotili
bolj glasno. Pri tem smo obla-
tili sebe, pa tudi mnogo dru-
gih. Smreke pa vendarle stoji-
jo in zanje naj bi odslej bolje
skrbeli. Nam je vseeno, kako
se pišejo.
PETER NAPRET,
Sedraž
PREJELI
Protisiovensica
Icadrovsica
poiitilca
Kot Slovenec in državljan
Slovenije (pa ne tisti za 600
SIT oziroma zastonj ali druga-
če uvožen) si ne morem kaj, da
ne bi javno opozoril na nevz-
držno protislovensko kadrov-
sko politiko v Sloveniji. Samo
poglejmo koliko Ne-Slovencev
in sedanjih oz. bivših (ti so le
zamenjali politične stranke, ki
so praktično skoraj vse le ko-
munistične filiale, ne glede na
zveneča imena z demokratič-
nim prizvokom) komunistov
zaseda ključna mesta v vseh
segmentih gospodarskega, po-
litičnega, družbenega, javnega
življenja.
Posebej občutljivo je ned-
vomno področje obrambe. Ne-
dopustno je, da je v oborože-
nih silah, in v obrambnem re-
sorju nasploh, neke države, ki
se ima za suvereno, zaposlenih
tako veliko število pripadni-
kov drugih narodov (to je Ne-
Slovencev), od katerih se je ve-
liko število kompromitiralo
v osamosvojitveni vojni leta
1991. Številni med njimi zase-
dajo celo zelo odgovorna me-
sta (dejstva, da je med njimi
tudi dosti takšnih, ki jim je
poznavanje slovenskega jezika
velika neznanka, ni potrebno
posebej poudarjati). Če tem
dodamo še veliko število pri-
padnikov komunistične garni-
ture, skupaj z bivšimi sodelav-
ci KOS-a, je slika popolna.
Minister Janša bi moral vztra-
jati pri začetih kadrovskih
spremembah in jih še radikali-
zirati, ne glede na ugovore pri-
zadetih in raznih »pravih Slo-
vencev«.
Pri tem tudi predsednik Ku-
čan pozablja na dejstva, da so
z ustavo njegove pristojnosti
omejene predvsem na proto-
kolne zadeve in si tako posku-
ša jemati več pristojnosti kot
mu gredo po ustavi.
Seveda je potrebno tudi
v policiji močno popraviti ka-
drovsko strukturo tako, da ne
bo več Ne-Slovencev in tudi ne
bivših delavcev (in sodelavcev,
seveda) SDV, kot tudi ne kom-
promitiranih komunistov. Po-
dobno velja tudi za neodvisne
pravosodne organe in številne
druge organe.
Skrb vzbujajoča je tudi ka-
drovska struktura v nekaterih
javnih podjetjih. Posebej bode
v oči primer Slovenskih želez-
nic. Pogosto nas razni spre-
vodniki »razveselijo« (z obja-
vami) preko razglasov v vla-
kih, in v kontaktu z njimi)
z nagovori v tujih jezikih. Nas-
ploh je struktura zaposlenih
na železnici katastrofalna.
Način, kako so opravljali pre-
izkuse znanja slovenskega je-
zika (po sistemu obkrožanja
pravilnega odgovora: a, b, c),
pa je še posebej tragikomičen.
Železničarjem ob bok bi
lahko postavili tudi komunalo,
PTT, nekatere avtobusne pre-
voznike in številne druge. Celo
v šolstvu in kulturi so na odgo-
vornih mestih številni Ne-Slo-
venci, ideologi komunistične-
ga režima. Navedeni primeri
kažejo, da smo še daleč od pra-
ve suverene države slovenske-
ga naroda.
PRIMOŽ BAUCON,
Celje
Opravičiio
v dobri veri, da sem bil pra-
vilno in po resnici informiran,
sem o ga. Milici Gabrovec, g. I-
vu Jurčecu in g. Edvardu Gol-
cu napisal različne obtožbe.
Izkazalo pa se je, da sem bil
netočno in celo napačno infor-
miran, zato se za izrečene ob-
tožbe ga. Milici Gabrovec, g. I-
vu Jurčecu in g. Edvardu Gol-
cu opravičujem in iskreno ob-
žalujem storjeno jim moralno
škodo.
ROMAN LELJAK
Maribor
Umrl je Viktor
Avbelj-Rudi
O njegovi smrti je slovensko
javnost obvestilo tudi Delo
7. aprila s skupno osmrtnico
predsednika republike, držav-
nega zbora in vlade RS. V sla-
vo njegovemu spominu so
v njej naštete številne visoke
pokojnikove funkcije v nekda-
nji Jugoslaviji in Socialistični
republiki Sloveniji. Potem so
v Delu izrekli slavo njegovemu
spominu tudi ZZB in NOV
Slovenije z zvezo častnikov
Slovenije in prenovitelji (SDP)
ter Občina Novo mesto, katere
častni član je bil, medtem ko si
Niko Grafenauer, glavni ured-
nik Nove revije, v Slovencu
postavlja vprašanje, kako je
mogoče, da najvišji organi dr-
žave podpisujejo osmrtnico
človeku, ki je kot Nagodetov
tožilec sodeloval v sklepnih
dejanjih rušenja zadnjih
ostankov demokracije na Slo-
venskem, ki smo jo ponovno
vzpostavili šele z novo državo.
Njegovemu vprašanju na
predsednika republike, držav-
ni zbor in vlado se pridružuje-
mo tudi združeni ob Lipi spra-
ve in člani Iniciativnega odbo-
ra za ustanovitev častnega so-
dišča sprave.
Čeprav spoštujemo etično
načelo zahodnoevropske kul-
ture »de mortui ni'l nisi bene«,
smo zaradi izziva naših najviš-
jih organov oblasti in v intere-
su resnice dolžni javnost opo-
zoriti na to, da je Viktor Av-
belj-Rudi bil v letih 1941-1942
aktivni član VOS-a in pozneje
več let vodilni član OZN-e, ki
sta bili zločinski organizaciji
za likvidacijo političnih na-
sprotnikov partije. Številna
nmožična grobišča in posa-
mični grobovi so uspeh tudi
njegovega osebnega pri-
spevka.
V predlogu Deklaracije
o narodni spravi, ki smo ga
prebrali 15. junija 1990 pri Li-
pi sprave, smo v 4. točki ugoto-
vili: Za likvidacijo okoli 9.000
vojnih ujetnikov, to je sloven-
skih domobrancev, njihovih
svojcev in drugih, ki so jih An-
gleži v zadnjih osmih dneh
maja 1945 v Vetrinju izročili
jugoslovanskim oblastem in ki
so bili pobiti meseca junija
1945. v Kočevskem Rogu, Te-
harjih in drugod,
-za žrtve ideoloških sodnih
procesov (dahavskih, duhov-
niških, kulaških, E.Peterlina,
K. Nagodeta, N.Velikonje) in
- za žrtve administrativnih
umorov po vojni
so odgovorni takratni vodi-
telji FRJ, KPJ, Jugoslovanske
armade, KPS in z njimi najviš-
ji oblastni organi takratne
Ljudske republike Slovenije.
Pokojnik, ki je imel moč in
oblast in je tudi soodločal
o življenju in smrti, je zgodo-
vinska osebnost in zato vreden
spomina. Za nekatere, ki so
mu bili bližnji, slavnega. So-
rodniki pokončanih žrtev in
vsi, ki zavračajo nasilje, se ga
bodo tudi spominjali, vendar
drugače.
Z vsemi, ki so ga imeli radi
sočustvujemo in skupaj z njimi
mu želimo - naj v miru počiva
v naši in njegovi slovenski
zemlji.
Za združene ob Lipi sprave
STANISLAV KLEP
Za iniciativni odbor
ustanovitve častnega
sodišča sprave
DANIEL STARMAN
(in še sedem podpisanih)
Saj nismo tai(o
majlini
Najbrž le malo Slovencev
ve, v kako veliki državi živi-
mo. Slovenija z 2025469 km^
površine je ena največjih
evropskih držav.
Zato je upravičena žalost in
skrb ministra Janše, kako bo
s tem okleščenim proračunom
varoval nebo in meje naše veli.
ke domovine.
Še reka Nil s šestimi kilome
tri dolžine je potoček, če j(
primerjamo s Savinjo z vsem
njenimi porušenimi jezov
vred.
Zato, Slovenci, ne boditi
v skrbeh, da bi nas tako hitn
pokupili tujci.
P. S. Geografski podatki s(
iz Velikega družinskega atlasi
sveta. Stran 262 in 274.
VERA POLIČNIK
Spodnja Rečic)
PRITOŽNA
KNJIGA
Veselo cepljenje
psov
Veterinarska služba je tud
letos organizirala cepljenji
psov, med drugim tudi v Voj'
niku. Na vabilih je bilo obve
stilo, da je cena cepljenja 1.60(
SIT, kar je pisalo tudi na jav
nih obvestilih v vseh KS.
Ko je prispela ekipa veteri
narske službe, so nas hladni
obvestili, da je s tem dnen
(30.3.93) cena cepljenja 2.00(
SIT.
Sedaj pa se sprašujem ali so
naši psi bolj zaščiteni pred ste-
klino in bomo imeli manj »ho-
matij« v primeru, da naš hišni
prijatelj nekoga ogrize ali pa
je to samo pobiranje denarja,
ki ga v teh časih nihče nima
toliko, da bi lahko neka usta-
nova menjala cene dnevno
- kot na tržnici. Mislim, da je
tako ravnanje skrajno nepri-
merno do vseh lastnikov živali
in verjetno nas bo prihodnje
leto še manj pripeljalo pse, če-
prav je bila že letos udeležba
dosti bolj skromna kot prejš-
nja leta.
MILENA ZUPANC,
Vojnik
Pojasniio
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Št. 15 - 15. april 1993
3
lepremičnine
n leasing
jgjavnost poslovanja z ne-
jpičninami je s spremembo
ipomskega sistema dobila
lloveniji možnosti, oblike in
jenzije, podobne tistim, ki
J zahodnem svetu razvite že
«tlctja.
;a razliko od kapitalistič-
na socialistično gospodar-
ji praktično ni poznalo pri-
jivanja dohodka skozi last-
[vo in promet z nepremični-
mi. V razvitih zahodnih go-
barskih sistemih pa pred-
vljajo nepremičninski posli
^emben del gospodarstva
;o hkrati učinkovit vzvod za
ipeševanje pozitivnih go-
idarskih gibanj. Znanih je
■ različnih vrst nepremič-
iskih poslov. Najpreprostej-
oblika je nakup in prodaja
zgrajenih objektov. Pri teh
;lih so nepremičninske fir-
tisti, ki za kupce oziroma
idajalce poiščejo, kar le-ti
ijo in jim pri tem nudijo
jiično, pravno, ekonomsko
finančno sodelovanje. Naj-
vitejša in najzahtevnejša
ika nepremičninskih po-
i' je razvoj zemljišč. Pri teh
ikah posla podjetje išče in
)uje zazizdljiva zemljišča,
ilitično ugotovi njihovo
boljšo uporabo, pripravi
ijekte, poišče kupce ali na-
inike prostorov, objekte
adi, preda in v primeru od-
e v najem z njimi upravlja,
reda gre pri teh oblikah po-
V praviloma za gradnjo ti-
1 nepremičnin, ki kot ne-
imičnine ustvarjajo doho-
[. To so vse vrste bivalnih
ektov (stanovanja, hoteli),
ilovnih objektov, trgovskih
itrov pa tudi kombinacija
vedenih objektov, ki pridejo
sti v poštev pri razvoju no-
četrti v velikih mestih.
¥ed dobrima dvema letoma
SKB-banka d.d. ustanovila
podjetje SKB Nepremičnine in
leasing d.o.o. z namenom, da
razširi svojo dejavnost in s tem
ponudbo na področje vseh vrst
prometa z nepremičninami.
Podjetje je od svoje ustanovi-
tve do danes uspešno opravilo
večje število različnih tran-
sakcij na področju vse Slove-
nije. Glavnina transakcij
predstavlja nakup in prodajo
različnih nepremičnin v svo-
jem imenu in za svoj račun, del
transakcij pa je posredovanje
pri prometu z nepremičninami
v imenu in za račun strank.
Posebno pomembne so v tem
trenutku aktivnosti oziroma
nekaj uspešnih transakcij, pri
katerih je bilo ustvarjeno pre-
cejšnje število novih delovnih
mest. Podjetje je kupovalo
opuščene proizvodne prostore
in vanje s finančno podporo
ambicioznim podjetnikom in-
staliralo nove dejavnosti, ki
danes uspešno poslujejo. Na
celjskem območju je takšen
primer tovarna montažnih hiš
v Petrovčah.
Potrebe tržišča so v podjetju
SKB Nepremičnine in leasing
povzročile razširitev dejavno-
sti na področju leasinga opre-
me. Ta posel je stekel, živahen
je zlasti v leasing prodaji opre-
me in vozil. Podjetje SKB Ne-
premičnine in leasing d.o.o.
deluje na območju cele države.
S pomočjo bančnih podružnic,
lastno izpostavo v Mariboru in
z večjim številom agentov je
moč zbrati vse informacije, ki
so potrebne, da se posli opti-
malno začno in uspešno kon-
čajo. Seveda ne gre brez težav.
Te so v veliki meri posledica
razvijajoče se zakonodaje, ne-
aktulanih stanj v zemljiški
knjigi in splošne nerazvitosti
nepremičninskega poslovanja.
Dan
odprtih vrat
v Celju
Na področju Celja je podjet-
je SKB Nepremičnine in le-
asing d.o.o. še posebej angaži-
rano pri prizadevanjih, da bi
obdržali pri življenju gradbe-
no podjetje Ingrad. Težave slo-
venskega gradbeništva so zna-
ne. Investicij ni, gradbena po-
djetja so za današnje razmere
predimenzionirana, recesijo
na zahodu čuti slovensko
gradbeništvo močneje, kot si
to lahko predstavljamo. Priča-
kovati je nov investicijski ci-
klus. Zato ne bi bilo modro, da
se znanje, zbrano v poslovnem
sistemu Ingrada izgubi v brez-
nu stečajev. Tako SKB banka
kot podjetje SKB Nepremični-
ne in leasing podpirata priza-
devanja Ingrada, da ustrezno
preoblikovan, dimenzioniran
in pripravljen dočaka nov in-
vesticijski ciklus. Praktično se
SKB Nepremičnine in leasing
loteva tega z odkupom tistih
nepremičnin, ki jih Ingrad
v bodoči obliki ne bo potrebo-
val in z iskanjem podjetnikov,
ki so pripravljeni sprejeti izzi-
ve in začeti opravljati dejav-
nosti v praznih prostorih. In-
gradu pomagajo tudi z vklju-
čevanjem v nove posle, resno
sodelujejo pri zagotovitvi de-
lovnih mest Ingradovim delav-
cem v lesnem obratu Gomil-
sko, ki ga želijo poslovno po-
vezati s tovarno montažnih hiš
v Petrovčah. Pri tem projektu
računajo na povezovanje nji-
hovih interesov z interesi lo-
kalnih oblasti in zlasti z dena-
cionalizacij skimi upravičenci
do obrata Gomilsko, tako da
bo proizvodnja tam resnično
zaživela. Trenutno v Celju
prodajajo proizvodne, poslov-
ne prostore in stanovanja. Po-
slov se lotevajo na nov način.
Tako bodo to soboto, 17. apri-
la, ogranizirali v Celju dan od-
prtih vrat. Prisotni bodo tam,
kjer prostore prodajajo. Vsem
interesentom bodo pokazali
prostore in jih seznanili s ceno
ter plačilnimi pogoji.
lili IUIS(ČI MAM
Spoštovani bralci! ^
Postanite naš( a) naročniki ca) - vsaj 6 mesecev - morda   ]
boste prav Vi postali dobitnik barvnega televizorja z     j
videorekorderjem,        ^ \
ki ga bomo podelili 10 tisočemu naročniku. Cisto blizu te
številke smo, kako blizu, naj ostane skrivnost. Ce ne boste
imeli sreče lahko postanete doživljenjski naročnik Novega
tednika - če pa tudi tu ne bo sreče, boste kot naročnik
Novega tednika zagotovo prejeli največ, kar Vam lahko nudi
katerikoli časopis v Sloveniji.
In kaj nudimo naročnikom?
* mesečno plačevanje naročnine s položnicami, kijih
pošljemo na dom
* letno izide 52 številkNovega tednika, naročniki jih plačajo
le 47
* naročniki brezplačno prejemajo mesečnik Tednikov a
petica, torej še 12 številk časopisa, namenjenega domu,
družini,prostemu času, hobijem in razvedrilu. Petica izhaja
na 16 straneh, v barvah
* naročniki brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega
tednika, revije v barvah, namenjene posebnim akcijam kot so
šport, kultura, sejmi, itd., kar je v povprečju še 6 časopisov
letno
* naročniki imajo pravico do enega brezplačnega malega
oglasa letno in popust za čestitko po željah na Radiu Celje.
IN KAKŠEN PRIHRANEK JE TO?!
Skupni prihranek, ki si ga zagotovite z naročilom na Novi
tednik je tako neverjetnih 2.400 tolarjev letno.
Ce pa sodelujete še v nagradnih akcijah in imate srečo, se
skupni prihranek lahko tudi nekajkratno pomnoži. Morda se
odločite, da Vas Novi tednik pričaka pri Vas doma vsak
četrtek. Vtem primeru izpolnite priloženo naročilnico in jo
pošljite na naslov:
NT&RC, Trg V kongresa 3a, 63000 CEUE.
Nepozabite-
NOVI TEDNIK NAGRAJUJE ZA ZVESTOBO.
št.15 - 15. april 1993
21
Slovenski Hollywood
Revija stop poHelUa letošnje oskarje popularnosti
v plesnem klubu Life v Domžalah je
minuli četrtek revija Stop ob 25-letnici
izhajanja podelila oskarje popularnosti
oziroma viktorje in limone za lansko le-
to. Izbranci so bili ljudje, ki jih nenehno
srečujemo v vsakdanjem življenju kot
znance s televizijskih ekranov oziroma
kot glasove z radijskih valov.
Sama podelitev vseh priznanj je bila
popolnoma v znamenju Hollywooda.
Sprejem gostov pred vrati, izbrana druž-
ba v izbranih toaletah, šarmantni gosti-
telj Boris Cavazza, zahvale v stilu (ne-
jsrečnih prejemnikov pravega oskarja...
Oskarje popularnosti za leto 1992 je
izbrala strokovna žirija uredništva revije
Stop. Nagrado za najokusneje oblečene-
ga človeka s TV zaslona je prejela Barba-
ra Drnač z A kanala, saj »se njene obleke
zlivajo z vsebinami oddaj«. Za najboljšo
radijsko oddajo v celoti je viktorja preje-
la Bombola Radia Študent, ki jo »odliku-
jejo humor, duhovitost in času primerna
voditelja«. V svoji konkurenci je Bombo-
la premagala oddaji Zgodnja dela in
Štos, oboje iz programa nacionalnega ra-
dia. Povečava voditeljice Majde Sirca je
bila izbrana za najboljšo televizijsko od-
dajo v celoti, premagala pa je oddaji
Klub klobuk in Večerni gost. Vse oddaje
nastajajo na TV Slovenija. Povečava po
mnenju strokovne žirije sodi v vrh sicer
povprečne televizijske nacionalne po-
nudbe. Najboljša in najbolj všečna tele-
vizijska glasbena oddaja pa je Video-
grom A kanala z voditeljico Anjo Rupel,
ki je premagala osrednji slovenski Bo-
benček in Videomeh.
Viktorja za življenjsko delo je prejel
Bojan Adamič, po nrnenju žirije in tudi
po ovacijah sodeč si ga je zaslužil bolj
kot Boris Cavazza in Majda Potokar.
Obrazložitve nagrade zaradi burnega
ploskanja in ovacij ni bilo slišati, zato pa
je bil Adamič toliko bolj duhovit v zah-
valnem govoru, saj se je zahvalil pred-
vsem tistim, ki so mu najbolj nagajali.
Glas ljudstva je pri Stopovih nagradah
podeljeval viktorje in limone. Kisli sadež
na glasbenem področju si je priborila
Helena Blagne, ki je premagala Zorana
Predina in Zlatka Dobriča, saj »Slovenci
nimamo radi tistih, ki so izrazito uspeš-
ni«. Tudi Helena Blagne bo kipec z vese-
ljem uvrstila v zbirko pohval ali nezah-
val, saj ostaja dejstvo, da tako dobitniki
Viktorjev kot limon delajo trdo in pošte-
no. Okusi gledalcev in poslušalcev so
takšni, kot so.
Dobitnik radijske limone Sašo Hribar
je premagal Janka Ropreta in Natašo
Dolenc. »Sašo Hribar s spreminjanjem
glasu lahko pričara v studio pet oseb, vse
pa okrasi z značilnim humorjem. Za ne-
katere ljudi je to povsem preveč,« so po-
vedali v obrazložitvi nagrade. Sašo Hri-
bar je menil, da se bo sicer držal bolj
kislo, bo pa bolj odporen. Veliko večje
navdušenje pa je Sašo Hribar pokazal ob
podeljevanju radijskih Viktorjev, saj je
z enako obrazložitvijo kot za limono pre-
jel tudi bolj žlahtno priznanje. V svoji
konkurenci je premagal Marjana Jerma-
na in zopet Janka Ropreta. »Lepo pro-
sim, če še enkrat zaploskate, to je tako
lepo slišati,« je bil navdušen ustvarjalec
radia Ga-ga med burnim ploskanjem.
Televizijska limona je postal, po ovaci-
jah sodeč zasluženo, Mito Trefalt, »eden
največjih zvezdnikov na televizijskem
ekranu, do čigar življenja so si ljudje
prilastili pravico«. Trefalt je bil nad li-
mono navdušen, saj je končno enkrat
zmagal. Najprej ni uspel kot negativna
osebnost leta, niti kot Slovenka leta, ta-
ko da mu bo kipec kislega saaeza v veli-
ko uteho. Trefalt je bil uspešnejši kot
Jonas Ž. in Saša Gerdej.
Glasbenega viktorja so prejeli člani
skkupine Pop design, ki so bili boljši kot
Vlado Kreslin in Čuki. Pop designi so
viktorja ocenili za najvišje priznanje
v svojem 7-letnem delu. Za konec so or-
ganizatorji podelili televizijskega viktor-
ja prvi zvezdnici nacionalne televizije
Miši Molk, za katero ne kaže, da bi jo
kmalu kdo zamenjal. Miša Molk je pre-
magala Igorja Berganta in Sašo Einsied-
ler, mlade pa je potolažila, da so vsaj 10
let mlajši od nje, torej imajo še veliko
časa za priznanja.
Tako sta torej letos izbrala ljudstvo in
žirija. Lahko stavimo, da prihodnje leto
ob podelitvi Viktorjev in limon ne bo
v igri popolnoma novih imen. Sicer pa
počakaj mo.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: EDI MASNEC
Avtor skulptur, ki so jih prejeli nagra-
jenci, je akademski kipar Boštjan Putrih.
Tudi kipci spominjajo na pravega os-
carja.
Bojan Adamič, viktor za življenjsko delo,
s kipcem v rokah.
Dva viktorja in ena limona, Sašo Hribar in Miša Molk.
Pop design v elementu, še pred razglasitvijo glasbenega
torja.......... ________....._..............-
PRED 5. LETI:
1. DONT TURN AROUND....................................ASVVAD
2. DROPTHEBOV...........................................BROS
3. CANIPLAY WITH MADNESS......................:.. IRON MAIDEN
4. COULD'VEBEEN........................................TIFFANV
5. ISHOULDBESOLUCKV ..........................KVLIEMINOGUE
6. NEVER/THESE DREAMS..................................HEART
7. CRASH.........................................THEPRIMITIVES
8. IGET WEAK.....................................BELINA CARLISE
9. CROSS MY BROKEN HEART.............................. SINITTA
10. JOELETAXI.................................. VANESSAPARADIS
PRED 10. LETI:
1. IS THERE SOMETHINGISHOULD KNOW..............DURAN DURAN '
2. LETS DANCE .............................. ......DAVIDBOVVlEg
3. SPEAKLIKEACHILD .............................STYLE COUNCIL i
4. TOTALECLIPSEOF THE HEART.....................BONNIETVLER-
5. SVVEET DREAMS (ARE MADEOFTHIS) ,............... EURVTHMICS :
6. DONT TALK TO ME ABOUT LOVE......... ........ALTEREDIMAGES
7. RIPITUP........................................ORANGEJUlCE
8. ROČK THE BOAT....................................... FORREST
9. NA NA HEY HEY KISS HIM GOODBYE..................BANANARAMA
10. BILLIEJEAN..................................MICHAEL JACKSON
PRED 15. LETI:
1. DENIS................................................ BLONDIE
2. BAKER STREET ...............................GARRY RAFFERTY
3. VVUTHERtNG HEIGHTS ................................KATE BUSH
4. MATCHSTALK MEN & MATCHSTALK CATS & DOGS ,.. BRIAN & MICHAEL
5. ICANTSTANDTHERAIN...............................ERUPTION
6. VVISHINGONASTAR .......... .................... ROSEROYCE
7. ILOVETHESOUNDOFBREAKINGGLASS ...............NICKLOVVE
8. COME BACK MY LOVE..................................  DARTS
9. TAKE A CHANCE ON ME..................   .....   .......   ABBA
10. EVERY ONE'S A WINNER........________HOTCHOCOLATE
PRED 20. LETI:
^. THETVVELFTHOFNEVER.........^r.^^.......DONNYOSMONDS
2. GET DOWN.................................GILLBERT 0'SULLIVAN
3. POVVERTOALLOURFRIENDS......................CLIFFRICHARD
4. TIE A YELLOW RIBBON.......... ..^......................DOWN
5. I'M ACLOVVN.................::.....„.... DAVID ČASSIDY
6. CUMONFEELTHENOIZE................................SLADE
7. 20TH CENTURY BOY ........:...............MARC BOUN & T-REX
8. KILLINGMESOFTLYWITHHISSONG .............. ROBERTA FLACK
9. HEART OFSTONE............................... KENNY
10. FEEL THE NEED IN ME .......i...... DETROIT EMERALDS
PRED 25. LETI:
1. LADYMADONNA..................................THE BEATLES
2. DELILAH............................................TOMJONES
3. WHAT A VVONDERFUL VVORLD........ .........LOUlS ARMSTRONG
4. CONGRATULATIONS..............................CLIFF RICHARD
5. DOCK0FTHEBAY................................OTISREDDING
6. CINDERELLA ROCKERFELLA.................ESTHER & ASI OFARIM
7. STEP INSIDE LOVE...................... ...........CILLA BLACK
8. LEGEND OFXANDU.......... DAVE, DEE, DOZY, BEAKY, MICK & TICH
9. IFIWERE A CARPENTER..........................THE FOUR TOPS
10. IFIONLYHADTIME ...............................JOHN ROWLES
Glasbo iz »ČASOVNEGA STROJA« lahko poslušate v sobot-
nem večernem programu med 19.30 in 22.00 uro. g§
DEPECHE MODE so se
z albumom »Songs Of Faith
And Devotion« že po prvem
tedenu prodaje povzpeli prav
na vrh večine svetovnih le-
stvic. Njihova turneja »Devo-
national Tour« se bo začela
maja v Franciji, v prodaji pa
so že vstopnice za njihov edini
letošnji nastop v Angliji, ki se
bo zgodil 31. julija v london-
skem »Crystal Palače National
Šport Centru«. Na stadionu, ki
sprejme 35 tisoč ljudi bodo kot
predskupina nastopili odlični
The Sisters Of Mercy. 26. apri-
la bodo Depeche Mode izdali
drugi single »Walking In My
Shoes« z njihovega zadnjega
albuma.
Shuan Ryder, bivši pevec
skupine Happy Mondays, je
ustanovil novo skupino THE
MONDAVS. Poleg njega in
njegovih dveh bratov, Paula in
Beza, bodo pri »Ponedeljkih«
nastopili še nekateri že reno-
mirani glasbeniki. Kitarist
Craig Gannon je bil eden iz-
med     ustanoviteljev     The
Smiths, bobnar Gavan Whelan
je razbijal že pri James, šesti
član pa prihaja iz angleške rap
zasedbe Buthless Rap Assas-
sins.
Podobno kot prej že Prince
so se tudi člani benda INXS
odločili za krajšo turnejo po
manjših ameriških klubih. Pr-
vi izmed desetih »špilov« bo
7. maja v Los Angelesu. Glede
na popularnost INXS pa lahko
pričakujemo podobne izgrede
kot pred kratkim na koncertu
skupine Van Halen v nekem
hollywoodskem klubu.
Zaradi, nejasnih in nestabil-
nih razmer v Rusiji so
GUNS'N'ROSES odpovedali
majski »zgodovinski« koncert
v Kremlju.
Star 46 let je med snema-
njem svojega petega samostoj-
nega albuma umrl blues pevec
ALEX TAVLOR, sicer brat
bolj znanega Jamesa Taylorja.
Alex Taylor je v svoji karieri
sodeloval s številnimi znanimi
blues glasbeniki, najbolj pa
nam bo ostalo v spominu nje-
govo sodelovanje z Greggom
AUmanom in »Blues Brother-
jem« Danom Aykroydom.
Po velikem uspehu s prired-
bo komada Mrs. Robinson se
skupini LEMONHEADS obe-
ta ponatis njihovih do sedaj
skoraj neopaznih prvih treh
albumov. Precej zaslug za
uspeh »limonoglavcev« ima
pevec Evan Dando, ki trenut-
no velja za enega izmed naj-
lepših v ročk cirkusu.
V studiu Real World, kate-
rega lastnik je »najinteligent-
nejši pop pevec« Peter Gabri-
el, te dni končujejo snemanje
angleški alternativci JAMES.
Njihov album, ki naj bi i
septembra, je produciral Bi
Eno. Tim Booth in njegov
del skladb s tega albuma p
poskusno predstavili na sk
nem koncertu pred 175 far
Ko že omenjamo Petra'
briela, še informacija o nj<
vem nastopu na dobrodcli
koncertu »Peace Together«
bo konec maja v Bcifa
V tem mestu je Peter zad'
nastopil pred dvajsetimi
s skupino Gencsis.
Otožni trubadur LEONi^
COHEN se je po nepričak«
no velikem uspehu svoj
zadnjega albuma »The P
re« odločil, da svojo popi)!
lost preveri še na živih na'
pih. Svojo »svetovno« tur'
bo začel še ta mesec v Evr'
STANE ŠPE^
Št. 15 - 15. april 1993
25
Van Halen live!
Leto 1992 jim je prineslo šti-
^ najbolj laskave naslove, kar
jih je lahko deležna ročk sku-
pina formata Van Halen. Po
pinenju bralcev ameriške revi-
je »Guitar VVorld«, ki je ena
pajbolj prodajanih glasbenih
fevij na svetu, so posneli naj-
boljši ročk album, bili so naj-
boljša ročk skupina, Eddie
Van Halen pa je bil proglašen
ja najboljšega, najbolj inova-
tivnega ter najbolj dragocene-
ga kitarista.
Če je bil Jimi Hendrix tisti,
Id je v šestdesetih letih napra-
vil revolucijo v ročk glasbi,
potem je Eddie Van Halen ti-
sti, ki mu je to uspelo konec
sedemdesetih, in nedvomno je
to ostal vse do danes. Ničkoli-
kokrat so ga proglasili za kra-
lja kitare, kar je v slabih dvaj-
setih letih le znova in znova
potrjeval. Danes se z njim lah-
ko primerja le peščica kitari-
stov, kot so Steve Vai, Joe Sa-
triani. Nuno Bettencourt...
Čeprav je oboževanje in hva-
ljenje tega in onega zelo neh-
valežno, pa so prav pri Eddiju
Van Halenu vsi profesionalni
glasbeniki in tudi ljubitelji do-
brega kitarskega sounda enot-
nega mnenja; Eddie Van Ha-
len je zgodba zase. Leta 1982
je kot gost Michaela Jacksona
sodeloval pri snemanju albu-
ma Thriller. To pa je vse do
danes najbolje prodajan al-
bum vseh časov (več kot 40
milijonov izvodov).
Po odhodu Davida Lee Rot-
ha leta 1985 je vlogo pevca
v skupini prevzel kanadski ve-
teran Sammy Hagar. Pr\'i al-
bum, ki so ga nato posneli sku-
paj in naslovili 5150, je samo
v ZDA dosegel multiplatinasto
naklado, kar pomeni, da so
fantje prodali od 12 do 15 mi-
lijonov izvodov plošče. S Ha-
garjem so posneli še dva albu-
ma, in sicer OU812 (1988) ter
For unlawful carnal knowled-
ge (F.U.C.K. 1991) in prav ta
zadnji album je bil deležen
najlepšega možnega sprejema
tako med oboževalci kot tudi
^fflgji kritiki. Nepisano pravUo^
ki ga večina bandov in solo
glasbenikov upošteva, pa je,
da po vsaki dobri plošči fantje
pokažejo še, kaj zmorejo odi-
grati v živo; studio in stadion
sta namreč dve popolnoma ra-
zlični okolji. Tako so skoraj
devet mesecev zabavali nekaj
generacij rockerjev od Los An-
gelesa do Tokia. Končali pa so
skorajda tam, kjer so začeli.
Konec maja 1992 so imeli zad-
nji koncert v Pasadeni v Kali-
forniji, od koder so fantje tudi
doma. Zanimivo pa je to, da
v tem času niso imeli niti ene-
ga samega koncerta v Evropi,
čeprav od tod prihaja največ
njihovih oboževalcev. Očitno
pa prebivalci stare celine to-
vrstne preložitve prenašajo
korektno in stoično (namreč
evropski del turneje Right be-
re, right now 1993 so začeli
30. marca v 01ympiahalle
v Miinchnu).
Tisti, ki ste že bili na kakš-
nem mega koncertu, prav do-
bro veste, kako vsa zadeva te-
koče deluje. Bistvo vsakega
dobrega koncerta sta glasba in
v neki meri tudi light-show
z vsemi pripadajočimi piro-
tehničnimi petardami in osta-
limi svetlobnimi in ekploziv-
nimi efekti. In bistvo se začne,
ko te prvi zvok kitare dvigne
z razmajanega stola na tribu-
nu. Tako dve uri blaženosti ob
preigravanju  uspešnic  a  la
Judgement day, Why can't this
be love, Panama, Love walks
in, Dreams..., za bis pa še
Jump in Poundache, mineta,
kot bi rekel keks. Na koncu pa
si le še rečeš, da nikoli več ne
boš šel na koncert, ker ga je
tako hitro konec. In to je tisto,
kar te prevzame. Tisto, zaradi
česar ne opaziš,da Jon Bon Jo-
vi stoji dva metra od tebe in
s cigareto v ustih čaka na svoj
jutrišnji dan. Celi dve uri je
dvorana nabita z energijo, ki
je ni mogoče izmeriti ali opre-
deliti. Res, da ni več Davida
Lee Rotha, ki bi s svojimi
akrobacijami navduševal pri-
sotne, pa vendarle so tu Eddie
in Alex Van Halen, Michael
Anthony in pa Sammy Hagar,
ki so s svojo prisotnostjo med
Bavarce vnesli tisto, po čemer
si jih bodo zapomnili za vse
življenje. In to je brezhibno
odigrana Van Halen klasika
s preprostim, a zelo učinkovi-
tim light-showom, predvsem
pa lahkotnost, s katero so
fantje nasičili dvorano.
Čeprav so pri nas tovrstni
spektakli bolj redki, pa se jih
-kadarsože-splača pogledati.
Žal pa je največkrat le tako, da
se najstniki in ostali oboževal-
ci svojim idolom približajo le
s plakatom na steni in s staro,
preskakujočo ploščo.
A. LEDNIK
Smučarski klub
Zlatorog
vas vabi na
gala smučarski
pies
ki bo v soboto, 17. aprila ob
20. uri v Zdravilišču Laško.
Ogledali si boste lahko mod-
no revijo, na kateri bodo
predstavili športno konfekcijo
ROSSI, na prireditvi pa bodo
sodelovali tudi znani sloven-
ski smučarji.
Za ples bo poskrbel ansam-
bel Vikend.
Cena vstopnice z večerjo
znaša 1.500 tolarjev.
Rezervacije sprejema Zdra-
vilišče Laško na telefonski
številki 731-312.
Vabljeni!_
Pop ioto
s pravilno napovedjo vrst-
liega reda skladb si je nagra-
Ido v vrednosti 5000 SIT pri-
služila: ALENKA HOH-
JNJEC, LAŽIŠČE 17, DOB-
yJE. Nagrado lahko dvigne
[pri sponzorju oddaje, v trgo-
ini Petida Music Mania.
Za skladbe iz današnjega
POP LOTA, ki jih je izbrala
nagrajenka, pa lahko glasu-
jete v sredo, 21. aprila, ob
17.30 na telefonski številki:
(063)441 310 in 441 510. Ku-
pone pošljite na naslov: Ra-
dio Celje, Trg V. kongresa
3a, Celje.
PEII8A m\t MiNIA
Celje, Ljubljanska cesta 1, Tel.: 063/ 28-527
Snemajo kaseto
Zveneče ime »Cmok« si je
nadel vokalno-instumentalni
ansambel iz Celja, ki je bil
ustanovljen že leta 1982. V za-
četku so izvajali predvsem'za-
bavno, kasneje pa so pričeli
igrati tudi narodnozabavno
glasbo. V enajstih letih nasto-
panja se je zasedba večkrat
spremenila, kar pa ni vplivalo
na rdečo nit ansambla. To po-
meni, da poskušajo igrati glas-
bo, ki je ljudem všeč, na plesih
in prireditvah zaigrajo za vsa-
kega nekaj.
Letos so se lotili tudi snema-
nja kasete, kar je navsezadnje
tudi želja večine ljudi, ki se
ukvarjajo z glasbo. Pri uresni-
čitvi tega projekta jim poma-
gajo številni prijatelji, pred-
vsem pa Oto Pestner, Zoran
Košir in Tomaž Kozlevčar.
Ansambel sestavljajo: Pavli
Platovšek - klaviature, harmo-
nika, vokal, Vlasta Tome - vo-
kal, Vojko Čendak - kitara, vo-
kal, Karli Kotnik - bas, vokal,
Jani Košir - bobni, Ivan Antlo-
ga Giovani - klarinet, sakso-
fon, vokal, Peter Lubej - tro-
benta.
Lestvice Radia Celie
Tuje zabavne melodije:
1. I FEEL YOU - DEPECHE MODE (5)
2. SLIVER - NIRVANA (8)
3. INFORMER - SNOW (3)
4. SVVEET THING - MICK JAGGER (6)
5. ORDINARV VVORLD - DURAN DURAN (7)
6. NO LIMITS - 2 UNLIMITED (2)
7. SVVEET HARMONV - THE BELOVED (2)
8. ANIMAL NITRATE - SUEDE (1)
9. IF I EVER LOSE MY FAITH IN YOU - STING (3)
10. JUMP THE SAY - DAVVID BOVVIE (1)
DomaČe zabavne melodije:
1. CRNA mačka - ŠANK ROČK (7)
2. GREVA PUNCA V JUŽNE KRAJE - SOKOLI (10)
3. DAJ Ml VSE - Cena (3)
4. NAJ VIDIMO LJUDI - DARJA ŠVAJGER (2)
5. PIJEM V SLOVENIJI - AGROPOP (5)
6. GLEJ - AVIA (6)
7. DAN POTEM - CALIFORNIA (1)
8. VSE REKE TEČEJO - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV (2)
9. KAKO LEP JE TA SVET - MIA ŽNIDARIČ (4)
10. SIT SEM ŽE BLUESA - TOMAŽ DOMICELJ (1)
Narodno-zabavne melodije:
1. GORENJSKI NAGELJ - GAŠPERJI (4)
2. VIHRAVO DEKLE - ANS. ZORAN ZORKO (8)
3. KJE JE TA MOJCA - ŠTIRJE KOVAČI (3)
4. SLAVČEK - ANS. BRATOV POLJANŠEK (2)
5. LEPE SO NAŠE GORE - DAN IN NOČ (7)
6. IŠČEM-TE - ZASAVCI (6)
7. DOBER DAN - ŠALEŠKI FANTJE (3)
8. LUNA SIJE, SRČEK BIJE - IGOR IN ZLATI ZVOKI (1)
9. NIČ NI LEPŠEGA - ANS. TONIJA VERDERBERJA (2)
10. POMLAD JE NAJIN ČAS - ANS. ZUPAN (1)
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
ARE YOU GONNA GO MY WAY - LENNY KRAVITZ
LOOKING THROUGHT THE PATIENCE EYES - PM DOWN
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:
LAŽNIVE ZVEZDE - ZORAN PREDIN
VSE KAR TI LJUBEZEN DA - IVAN-HU
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:
RAD BI SE PREBUJAL S TEBOJ - ALFI NIPIČ
RAJ POD TRIGLAVOM - SLAK
Nagrajenca: Robert Oprešnik, Iričeva 12, Celje
Gašper Trotovšek, šmiklavž 15b, Škofja
vas
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MelOdijS
v Cankarjevi ulici v Celju.
DOGODEK, KI GA NE SMETE ZAMUDITI!
Broadway Musical Company New York
z musicalom
HAIR
v  oritcinalni   produkciji
V MARIBORU, LJUBLJANI IN CELJU
1«.   A.   DVOKANA   TAJIOH,   17.4.   IIAIA   TIVOLI,   ia.4.   OVOHANA   CiOUOVtt:
POHITITE,
NA RAZPOLAGO ŠE NEKAJ VSTOPNIC!
Št. 15 - 15. april 1993
26
Pod kostanjem
Kaj bi bilo, če ne bi bilo parkov? Kje bi se potem
sprehajala takrat, ko špricata matematiko in ni ravno
najbolj priporočljivo, da bi vaju kdo videl? Kje bi sicer
sedela na klopci, se objemala in morda (če bi ostalo še
kaj časa) citirala Shakespeara...
In, konec koncev, le kaj bi v našem mestu sicer
zdajle, na pomlad, brstelo in zelenelo?
Park v našem mestu vsako leto naznanja začetek
nečesa novega, toplega, lepega... Naznanja pomlad.
Konec koncev tudi zaradi parčkov, ki se stiskajo pod
vsakim drevesom...
Ste že kdaj razmišljali o tem, kaj bi kostanji iz
celjskega parka povedali, če bi znali govoriti? Bi
mogoče povedali tudi kaj o vas?
Če o tem kaj veste, se nekaj dogovorimo. Bodite
drevo, ki v parku stoji že sto let! Marsikaj je že videlo,
slišalo, doživelo... Pa mu zato ni bilo treba nikamor;
vselej so drugi prihajali k njemu, pod njegove kroš-
nje. .. Kaj je to drevo občutilo, ko je ugotovilo, da se
pod njim s svojim najdražjim stiska vnukinja ženske,
ki jo je na istem mestu pred šestdesetimi nekdo prvič
poljubil...
Torej: postavite se v vlogo drevesa, ki svoja doživet-
ja, izkušnje in občutke izliva na papir... Najlepše in
najzanimivejše pripovedi bomo seveda objavili in na-|
gradili!
Ampak, pohitite!
NINA M.\
Sam Cook
Wonderful world
Don't knovir much about history
Don't know much biology
Don't know much about science books
Don't know much about the French I took
But I do know that I love you
And I knovir that if you love me too
What a wonderful world this would be
Don't knovv^ much about geography
Don't know much trigonometry
Don't knovir much about algebra
Don't know what a slide rule is for
But I do knovir that one and one is two
And if this one could be with you
What a v^onderful world this would be
Now, I don't claim to be an »A« študent
But Fm trying to be
Maybe by being an »A« študent baby
I can win your love for me
Don't know much about histoij
Don't knovv much biology
Don't know much about science books
Don't knovir much about the French I took
But I do know that I love you
And you know that if you love me too
What a vvonderful worId this would be
Špric
Prejšnji teden, po Gimnazi-
jadi, kulturniškem srečanju
gimnazij Slovenije, so velenj-
ski gimnazijci, ki so letos (že
drugič!) pripravili Gimnazija-
do, izdali posebno številko
ŠPRIC-a, glasila Centra sred-
njih šol Velenje.
V glasilu so predstavljene
prireditve, ki so se odvijale
v času Gimnazijade v Velenju,
objavljen je intervju s pro-
f. Andrejem Kuzmanom, pred-
stojnikom Gimnazije Velenje,
in pa nekaj modrih in zelenih
misli o sami Gimnazijadi.
Glasilo je dobro, velenjske
gimnazijce pozivamo, naj nam
pošljejo še kakšno redno šte-
vilko. Iz Sprica se v Vrtiljaku
tokrat predstavljata dva pri-
spevka: statut Gimnazijade in
pa ocena te, vseh časti in poh-
val vredne prireditve.
Statut
Gimnazijade
l.člen Gimnazijada je vsako-
letno kulturniško srečanje slo-
venskih gimnazij, na katerem
se predstavljajo mladi upi
z raznimi ustvarjalnimi rezul-
tati (razstave, predstave, na-
stopi glasila...)
2. člen Sodelovanje na tej ma-
nifestaciji je neobvezno, toda
priporočljivo.
3. členBistvo(point=catch=fo-
ra=poanta) Gimnazijade je
druženje in mešanje polnogla-
vih osebkov. Gimnazijada ni
tekmovanje!
4. člen Gimnazijada nima stal-
nega bivališča. Vsako leto se
seli iz kraja v kraj, iz gimnazi-
je v gimnazijo.
5. člen Organizatorja nasled-
nje Gimnazijade izbere z raz-
pisom zadnja ginmazija gosti-
teljica.
6. člen Gimnazijada je svobod-
na prireditev brez političnih
ali institucionalnih ozadij.
Namenjena je mladim in vsem,
ki so za stvar, nikakor pa ne
političnim veljakom za trep-
ljanje po.prsih, češ: »Kaj vse
zmoremo!«
7. člen Delovne organizacije,
podjetja, društva, zveze in jav-
ni organi morajo biti prijazni
in prispevati denar ali v natu-
ralijah vse, kar zmorejo.
8. člen Prepovedana je infor-
macijska blokada. Novinarji
naj o dogajanju obširno poro-
čajo.
9. člen Gimnazijada se piše
z J in z veliko začetnico.
10. člen V sklopu Gimnazijade
so odsvetovani natolcevalni,
dolgoutrujajoči, suhoparni in
zelo pomembni govori.
11. člen
Take it easy!
Don't worry - be happy!
Bodi cool!
Evervthing's gonna be all-
right!
Ljudje s polnimi baterijami
- združimo se!
12. člen Statut se dograjuje (a
bo čez deset let 100 členov?)
Krilca, ki jili ni
biio videti
Gimnazijada je bila. In bili
smo tam, da vidimo, kaj poč-
nejo gimnazijci v belem svetu,
v gimnazijah, kjer je kultura
eno od glavnih gibal. In bilo je
videti marsikaj. Od dam z im-
presivnimi toaletami in krilc,
ki jih ni bilo videti, do ozkih
puloverjev, osamljenih tipov,
večnih šminkerjev, metalcev
v okovih, ampak nedvomno je
prevladoval ostanek nečesa,
kar so včasih poznali pod ime-
nom flower power, njihov ne-
uničljivi moto, ki je tudi vodil-
ni moto tega_srečania: Ljubi-
Vse se je začelo pred kultui.
nim domom pod budnim oč^,
som gospoda Tita. Otvoritveno
slovesnost bi lahko označili
kot mešanico nadrealizma ij^
futurizma s primesmi pravega
športnega veledogodka. De.
kleta na biciklih so bila glavna
atrakcija, njihov videz pa tak,
kot da bi ušle iz kakšne 0(i
predstav Dragana Živadinovj
Vse skupaj je potekalo ob re<^
taciji Kosovelovih pesmi
skokih mladcev s strehe kul.
turnega doma.
Nato so sledile predstave.
Takšne ali drugačne, dobre alj
slabe, iz Slovenije in Francij
komedije in plesi, lutkovne
igrice in novinarska delavnic;
razstave in recitali. Organiza-
cija le-teh - dobra. Višek pred-
stav in dogajanja je bil ned-
vomno nastop vokalne skupi-
ne Copa ca bana iz Novega
mesta. Mladenke so s svojimi
vokalnimi interpretacijami
znanih pesmi dvignile na nog(
prepolno dvorano glasbene šo-
le. Ginmazijci so družno pre-
pevali, se veselili, rajali. Raja-
nje se je kasneje preneslo na
piano in v skoraj vse velenjske
lokale. Za mnogo vogali je bil
slišati kitaro in pesem, iz klu-
bov je donela ročk glasba. Vse
»aktivnosti« so spremljale
znatne količine piva in drugih
opojnih kemikalij. Vse to se je
v jutranjih urah poznalo pred-
vsem v izdatnih kupih ploč^i-
ne. Ali, če rečemo nekoliko ba-
ročno: za gimnazijci je ostala
samo pločevina...
JERNEJ PIKALO
Že pri dvanajstili
znam ceniti
zdravje
Starejši ljudje pravijo, da
je zdravje največje bogastvo.
A kaj, ko se tega zavemo še-
le, ko smo mnogo bogastva
že zapravili. Ker smo ravnali
z njim kot slab gospodar
s svojim premoženjem. Ob
letošnjem geslu pa se zami-
slimo, kolikokrat si sami
strežemo po življenju. Bodisi
v prometu, z drogami, z al-
koholom, s cigaretami, z ne-
previdnostjo pri delu...
Velikokrat lahko v časopi-
sih beremo: »Avtomobilist
povozil pešca. Vozil je z ne-
primerno hitrostjo.« Taki ali
podobni naslovi v časopisih
zapolnjujejo mnogo strani.
Seveda je za mladostnika iz-
ziv pognati motor ali avto do
maksimalne hitrosti, ampak
ta izziv je lahko usoden.
Lahko se konča tudi s smrt-
jo. Poleg neprimernih hitro-
sti pa so vozniki mnogokrat
še v vinjenem stanju. To pa
je že druga pereča zadeva.
Mladostniki si dajo mno-
gokrat duška tudi z alkoho-
lom. Alkohol pa je strup za
možgane. V Sloveniji je za-
kon, ki prepoveduje točenje
alkoholnih pijač mladolet-
nim osebam, a kaj, ko je de-
nar mnogokrat bolj mamljiv.
Za take prekrške bi po mo-
jem morali uvesti večje
kazni.
Prav danes me je pretresla
vest o petnajstletnem dekle-
tu - dijakinji prvega letnika,
ki je prišlo v Planico obču-
dovat neustrašne fante na
smučeh, tam pa je njeno
mlado življenje pretrgala
smrt. Kdo je krivec? Pravijo,
da je dekle zaužilo preveč al-
kohola. Prišlo je do podhla-
ditve in nazadnje ji je odpo-
vedalo srce. Kdo je kriv za
njeno smrt? Dekle samo? Ne
povsem - premlado je še.
Starši? Učitelji? Prodajalci
alkohola? Vsak po malem.
Zadnje čase je vse več mla-
doletnikov zasvojenih z dro-
gami. Večina zasvojencev
začne z mehkimi drogami
(trava), a skoraj vsi hitro
presedlajo na trde (heroin,
kokain). Mediji mnogokrat
poročajo, da je policija zase-
gla večje količine mamil. To
je že res, a kaj, ko so te koli-
čine le kaplje v velikem mor-
ju mamil, ki jih preprodajajo
tudi v naši državi.
Še več mladih je zasvoje-
nih s cigaretami. Tudi rekla-
miranje tobačnih izdelkov je
prepovedano, toda trgovci so
zviti. Na televiziji vidimo le
nedolžno reklamo za bonbo-
ne, ki pa v resnici pomenijo
cigarete. Po moje bi bilo tre-
ba povsem prepovedati kaje-
nje na javnih mestih. Naj ka-
dilci zastrupljajo sebe, nam
pa naj pustijo čist zrak.
Naštel sem le nekaj pere-1
čih problemov, s katerimi si
sami strežemo po življenju.
Hodim v šesti razred in sem
star dvanajst let. Vsi pravijo,
da sem še otrok. A kljub svo-
ji otroški pameti se zakli-
njam, da ne bom nikdar se-
gel po alkoholu, po drogah,
po cigareti in da bom vedno
previden na cesti... Varoval
bom svoje zdravje in življe-
nje ter življenja drugih.
ALEŠ JOŠT, 6. c
OŠ SLIVNICA
Z NT&RC V Gardaiand
Pripravite se! Čas naslednjega izleta se približuje z neza-
držno hitrostjo... Bralci (in poslušalci), ki bodo z nami v Gar-
daiand potovali, ker so bili izžrebani v prejšnji oddaji Teen-
vala, so: Nevenka Škorjanc, Strmca 36, Laško; Saša Krumpak,
Hohkrautova 4, Celje; Gregor Tamše, Griže 30/c, Griže.
Zgodilo se je 10. aprila 1993.
Dogodek je vsekakor zgodo-
vinski (čeprav najbrž ne bo ni-
koli opisan v nobenem učbeni-
ku ali leksikonu). In kaj se je
zgodilo?
Tokrat sem prvič, ampak res
prvič, po več kot letu dni, od-
kar naša oddaja že traja, od
vseh Teen-valovcev na Radio
prišel prvi! Ja! Natanko pet
minut pred pol dvanajsto sem
ponosno stal pred vhodom
v studio in tehnika Mateja je,
ko me je zagledal, skoraj kap.
Nina in Tina pa sta tokrat še
celo zamudili (česar sicer ni-
koli ne naredita). Ha, ha, ha...
In kaj smo počeli med odda-
jo? Nene ni bilo, s Tino pa sva
razglabljala o tem, kako bodo
mladi živeli v letu 2099. Bodo
hodili v diskače in kakšni di-
skači bodo to? S čim se bodo
vozili, v kakšno šolo bodo ho-
dili? (Jaz jim priporočam, naj
šolo kar ukinejo!)
Poslušalcem se na ta izlet
v prihodnost ni ljubilo z nama.
Sodim po tem, ker ni nihče po-
klical. Pa saj jim odpuščam: le
kdo bi ob tako lepem sončnem
dnevu šel kam drugam? Na
takšen dan je najbolje ostati
na tem svetu!
Sicer pa so se tako ali tako
začeli prazniki in z njimi trije
dnevi brezdelja in pirhov.
V takšnem vzdušju je potekala
tudi naša oddaja (brezdelje,
namreč). Oddajo smo končali
pravočasno, vse je bilo v redu,
le pravi feeling je manjkal. Vsi
smo bili zaspani... Matej je bil
edini, ki se mu je še kar koli
ljubilo. Nini pa je odpuščeno,
ker se po dolgi, zelo kitajsko
usmeijeni noči, še ni uspela
naspati. Ja, je pač april...
SIMON KARNOVŠEK
Št. 15 - 15. april 1993
27 i
»Javne hiše«

Piše Mojca Belak
Če si v Britaniji zvečer zaže-
lite družbe, ne boste šli v bife
aH restavracijo. Tudi v kavar-
no ne boste zavili. Če bi radi
videli, kako se Otočani čeblja-
joče in sproščeno poslavljajo
od delovnega dneva ali viken-
da, boste morali stopiti v pub
(izg. »pab«).
Včasih se je pubu reklo na
dolgo »public house«, kar bi
dobesedno pomenilo javno hi-
šo, v resnici pa gre za križanca
med pivnico in gostilno. Pivni-
ci je podoben zato, ker tam
v glavnem točijo pivo, gostilni
zato, ker so pubi v Britaniji
vsaj tako pogosti, kot so bile
včasih v Sloveniji gostilne.
Značiinosti
Nekateri pubi so izredno
stari - ponekod se lahko poh-
valijo celo s kakšnim tramom,
ki stavbo podpira vse od ča-
sov, ko je Henrik osmi pobijal
svoje žene, druge krasi starin-
ska plinska razsvetljava, tretji
so sicer novi, vendar pa v stilu
posnemajo ureditev iz dobrih
starih dni. Eno izmed glavnih
pravil je, da mora v pubu vla-
dati domače, toplo vzdušje.
Pub ima običajno dva pro-
stora - salon in bar. Salon je
imenitnejši in udobnejši, bar
pa je bolj družaben. V baru
igrajo obiskovalci različne
igre - najbolj priljubljeni so pi-
kado, biljard in domino. Ob
petkih in sobotah lahko v pu-
bih prisluhnete živi glasbi,
največkrat angleškim in ir-
skim narodnim ali jazzu.
Čeprav so pubi namenjeni
predvsem sprostitvi in prijet-
nemu kramljanju ob pivu, so
njihova vrata pogosto zaprta
za delavce v kombinezonih - da
ne bi preveč zamazali sedežev.
Prav tako praga puba ne smejo
prestopiti otroci, mlajši od 16
let, medtem ko je psom, ne gle-
de na starost in videz, vstop
večinoma dovoljen.
V pubu strežejo alkoholne in
brezalkoholne pijače ter hlad-
ne in tople jedi. Še posebej pri-
ljubljeno je t.i. oračevo kosilo
(ploughman's lunch): sir, kruh
z maslom, surov paradižnik,
nekaj listov zelene solate in
druga sveža zelenjava. Uvajati
so ga začeli v 70. letih, spomi-
nja pa na opoldanski obrok, ki
so si ga na polju privoščili
orači.
Gostje naročajo pijačo in je-
dačo samo ob točilni mizi in si
jo sami odnesejo do svojih miz.
Pri pitju velja v družbi pravi-
lo, da vsakdo enkrat plača za
vse - ženske prav tako kot mo-
ški. Čeprav je v teh krajih več-
krat očitno, da enakopravnosti
med spoloma še vedno ni uspe-
lo preplavati Rokavskega pre-
liva in se naseliti na britan-
skem otočju, so si v pubu vsi
enaki. Tako bi izpadli nadvse
nevljudno, če bi si šli po pijačo
sami, ne da bi pred tem vpra-
šali tudi druge, ali jih še žeja.
Ker   so   pubi   namenjeni
predvsem družabnim sreča-
njem, ni čudno, da različne hi-
še privabljajo različne skupine
enako mislečih ljudi. Domači-
ni (ne le v Londonu) točno ve-
do, kam morajo zaviti, če bi
radi popivali v družbi yuppi-
jev iz Cityja, kam zahajajo Ir-
ci, kam učitelji angleščine, kje
se shajajo častilci svojega spo-
la, in tako dalje.
Odpiralni čas
Večina pubov je odprtih
dvakrat dnevno, običajno od
11.30 do 14.30 in spet od 18.00
do 23.00. Navada izvira še iz
časov med drugo svetovno voj-
no, ko so se oblasti zbale, da
bodo prebivalci predolgo pre-
čepeli v pubih, namesto da bi
z delom pomagali ogroženi do-
movini. Ze res, da so v poznih
80. letih to omejitev preklicali
in pivnicam dovolili drugačen
obratovalni čas, toda Otočani
so se prepovedi tako navadili,
da so jo ljubeče ohranili do
danes.
In še to: pet minut pred tem,
ko bi morali pub zvečer zapre-
ti - torej ob 22.55, se ob točilni
mizi oglasi zvonec, ki oznanja.
da lahko gostje naročijo še
zadnjo pijačo, vendar pod po-
gojem, da jo použijejo najkas-
neje do 23.10, ko morajo zapu-
stiti prijazno zavetje ob točilni
mizi in mizicah okoli nje.
Pilače
v pubih točijo predvsem pi-
vo. Priljubljene domače vrste
so se začele v zadnjem času
umikati evropskim pivskim
zvarkom, kot so na primer He-
ineken, Stella Artois, Pilsner
in drugi. Pogosto se zgodi, da
je pub v lasti določene pivo-
varne in zato tam strežejo
predvsem njihovo pivo. V tem
primeru visi ob izvesku z ime-
nom puba (imena so večinoma
originalna in zanimiva) še na-
ziv pivovarne, kadar pa v pu-
bu neomejeno točijo vse vrste
piva, imenu dodajo oznako
»free house« (nevezana piv-
nica).
Britanci ljubijo pivo, vino
pa jim je še vedno nekam tuje,
zato bi v pubih zaman iskali
kvalitetno žlahtno kapljico.
Znanje o vinu je v pubu zelo
osnovno: ločijo samo belo vino
od črnega in polsuho od suhe-
ga, to je pa tudi vse.
Britanci morajo seveda vse
početi po svoje in tako je tudi
z vini. Njihova suha vina so
slajša od naših in laški rizling
iz Ljutomera, ki ga v speciali-
ziranih trgovinah prodajajo
v ličnih steklenicah z napisom
»Lutomer«, je samo polsuh.
Res suha vina so želodcem bri-
tanskih širokih množic verjet-
no prehud izziv in ne gredo
dobro v prodajo.
Precej bolj kot po vinu sega-
jo Otočani pa jabolčniku — su-
hem, polsuhem in sladkem, ter
po priljubljenih mešanicah, na
primer ginu s tonikom. Med
brezalkoholnimi pijačami so
najbolj zastopani sokovi (po-
marančni, ananasov, paradiž-
nikov). Prodajajo jih v stekle-
ničkah po en deciliter, stanejo
pa več kot malo pivo. Prav ta-
ko ni poceni mineralna voda,
ki je prišla v modo pred do-
brim desetletjem. Za dva deci-
litra je treba odšteti toliko kot
za sok, postrežejo pa jo z rezi-
no limone in kocko ledu.
Za poznavalce
Kljub dejstvu, da naletite na
pub skoraj za vsakim vogalom,
so te britanske pivnice zlasti
zvečer običajno nabito polne.
Še več, Otočani jih imajo tako
radi, da vsako leto izdajo Vo-
dič po pubih (Pub Guide),
v katerem opozarjajo na ra-
zlične arhitekturne značilnosti
britanskih pubov in seveda na
vrste piva, po katerih se odli-
kujejo.
TRTA ŽIVLJENJA
Slovenija, vinorodna dežela
Piše: Drago Medved
22. nadaljevanje
Modra frankinja dobro rodi,
zato jo imajo vinogradniki" ra-
di, predvsem pa jo režejo z ža-
metno črnino. Nepogrešljiva je
v rdečem bizeljčanu in cvičku.
Žametna črnina ali modra
kavčina je rdeča sorta, za ka-
tero nekateri trdijo, da izhaja
iz Slovenije, vendar za kaj ta-
kega še ni trdnih dokazov.
Uveljavila se je predvsem
v posavskem vinorodnem rajo-
nu, javnost pa jo vse bolj poz-
na tudi po tem, ker raste na
mariborskem Lentu na brajdi
kot najstarejša trta na svetu
- kar štiri stoletja je že pod
soncem in vsako leto rodi. To
ni zahtevna sorta in ni preveč
izbirčna glede lege. Dozori do-
kaj pozno, vino pa je bolj ki-
selkasto. Mnogi upravičeno
menijo, da bi kazalo modro
kavčino ali žametovko gojiti
bolj na brajdah kot sicer, kjer
bi lahko uspešno zamenjala
samorodnice.
Modra portugalka ne izvira
iz Portugalske, ali kot pravi
Branko Avsenak, da je portu-
galka daleč od Portugalske kot
Slovenec od dateljnov, saj je
na Portugalskem sploh ne poz-
najo. Domnevajo, da je doma
iz Avstrije ali Madžarske. Tudi
ta sorta ni izbirčna glede tal,
rodi pa redno in obilno, ima
več sladkorja kot žametovka
in zato manj kisline.
Najdemo jo v nekaterih me-
šanih nasadih podravskega vi-
norodnega rajona, v lahkih
rdečkastih vinih.
Šentlo\Tenka je verjetno po-
tomka modrega pinota, a nima
veliko njegovih odlik. Ime je
dobila po prazniku sv. Lovren-
ca, ker tedaj začne zoreti. Pri
nas jo gojijo v posavskem vi-
norodnem rajonu in v cvičku
ponekod nadomešča modro
frankinjo. Tudi na brajdah jo
najdemo.
Rdeča kraljevina je značilna
stara domača sorta posavske-
ga vinorodnega rajona, ki ni
zahtevna glede tal in dobro ro-
di. Vino nima mnogo alkohola,
zato je primerno za rezanje
z drugimi, saj sama zase ni nič
posebnega.
Kraški teran in dolenjski
cviček smo že_spoznali, zato še
nekaj o rdečem bizeljčanu in
metliški črnini.
Rdeči bizeljčan je svetlo
rdeče kiselkasto vino, ki nima
mnogo alkohola in je deloma
podobno dolenjskemu cvičku.
Le razmerje sort je drugačno.
V primerjavi s cvičkom je bo-
gatejše z ekstraktom, ima več
alkohola in deluje polnejše,
bolj harmonično. Največkrat
ga sestavljajo modra franki-
nja, žametna črnina, rumeni
plaveč in šentlovrenka.
Metliška črnina je doma
v Beli krajini, to pove že njeno
ime. Na južnih obronkih Gor-
jancev gojijo žametno črnino,
ki jo sestavlja več rdečih sort.
Je temnejša od cvička, s pol-
nim okusom in prijetno kisli-
no, je suho vino in nekoliko
trpkega okusa.
V naših vinogradih pa naj-
demo še mnogo starih sort, od
beline do egiptovke, ki pa se
izgubijo med tistimi, ki jih je
več in so se v sodobnem vinar-
stvu bolj uveljavile. Te manj
znane imajo še zasebniki
v svojih vinogradih in na braj-
dah. V našem podnebju torej
uspevajo domala vse najboljše
in najpomembnejše sorte. Od
mnogih belih imamo vse tiste,
ki sestavljajo na zahodu tako
čislane chablije, navsezadnje
pa se nam ni treba sramovati
nobenega od naših belih kra-
ljev - renskih rizlingov ali tra-
mincev, imamo lepe pinote in
chardonnave, ki vsebujejo sve-
tovno znani šampanjci. Pri nas
odlično uspevata cabernet sa-
uvignon in cabernet franc, ki
sta doma v najboljših bordoj-
cih. Ponašamo se tudi z vrsto
starih avtohtonih sort in s tem
dokazujemo, da je na naših
tleh doma večtisočletna kultu-
ra gojenja vinske trte.
Naj končam ta sprehod sko-
zi naše vinograde in naslove
vin še s peninami, ki nam jih
tudi ne manjka. Med njimi je
prav gotovo najimenitnejša
zlata radgonska penina. (Peni-
na je izraz za peneče se vino
pri nas, kajti šampanjec je zaš-
čiteno ime in ga smejo uporab-
ljati le v Franciji. V Italiji pra-
vijo penini asti spumanti,
v Nemčiji in Avstriji pa je to
sekt. Vsi ti nazivi veljajo le za
penine, ki so narejene po kla-
sični šampanjski metodi, s se-
kundarnim vrenjem v stekle-
nici ali pa po tankovski meto-
di, kjer poteka vrenje v poseb-
nih nerjavečih posodah - tan-
kih. Tej metodi pravimo tudi
metoda charmant. Obe metodi
veljata za metodi naravnega
vrenja. Druga vina, ki tudi
vsebujejo C02, a se ne razvije
v njih po naravni poti, se ne
smejo imenovati tako.)
Zlata radgonska penina je
po klasični šampanjski metodi
pridobljeno vino iz osnovne
sorte beli pinot ali chardon-
nay. Lani je Gornja Radgona
praznovala 140-letnico kleti.
Ob tem častitljivem jubileju so
ponudili ljubiteljem zlate pe-
nine posebno polnitev v jubi-
lejni steklenici. Srebrna rad-
gonska penina pa je narejena
po tankovski metodi, enako
delajo tudi v ormoški kleti
Club slovin in Jeruzalem (beli
pinot ali chardonnav in šipon),
v Slovenijavinu je takšna pe-
nina Valvasor, iz Goriških brd
prihaja po tankovski metodi
narejena peneča se rebula,
v času našega osamosvajanja
je ta klet dala na trg tudi peni-
no Independent, Gornja Rad-
gona penino Protokol, jeruza-
lemsko-ormoška klet pa šipon
iz osamosvojitvenega progra-
ma.  Po klasični metodi  pa
v Sloveniji dela penino tudi
znani enološki strokovnjak
mag. Janez Istenič z Bizeljske-
ga, in sicer belo penino Barba-
ro in rdečo z imenom Miha,
njegovi novejši penini pa sta
tudi Michele in No.l. Najno-
vejšo penino po klasični meto-
di je ljubiteljem vin ponudil
mariborski Vinag, imenuje se
Brut. Frelih Jože iz Šentjerne-
ja na Dolenjskem pa nam po-
nuja penino z imenom Kapel-
man. S peninami se poskušajo
tudi nekateri zasebni vino-
gradniki v primorskem vino-
rodnem rajonu.
In še nekaj besed o zvrstnih
vinih v Sloveniji. To so vina, ki
jih posamezne kleti priprav-
ljajo za trg z rezanjem (meša-
njem) posameznih sort v har-
monično celoto, imenujejo pa
se po pokrajinah ali mestih, iz
katerih prihajajo. To so vse
kakovostna, nekatera tudi vr-
hunska vina in so se že močno
uveljavila pri nas. To so vina
Haložan, Bizeljčan (rdeči in
beli), Ljutomerčan, Lendav-
čan. Metliška črnina. Cviček,
Janževec, Kapelčan, Konjičan,
Ritoznojčan, Mariborčan, Je-
ruzalemčan, Belokranjec,
Kraško belo in rdeče, Kopr-
čan, Vipavec (Vipavska klet je
ponudila trgu tudi vino v litr-
skih steklenicah z imenom Vr-
tovčan - po Matiji Vertovcu),
Bric, Sremičan, Koprčan, Kia-
ševec, Visolčan, Virštanjčan,
poznamo pa tudi imena, ki so
jih nadeli zlasti zasebniki vi-
nom po kraju, kjer ga pridelu-
jejo: Maledolčan, Drameljčan.
Poznamo pa tudi vina brez ge-
ografskega porekla, ki imajo
tako imenovana domišljijska
imena: En starček, Slavček,
Veseli Martin, Dobrovoljček in
podobno.
Sicer pa ampelografi, ki se
ukvarjajo s preučevanjem vin-
ske trte, pravijo, da poznamo
danes v svetu več kot 8000 ra-
zličnih vinskih sort, za pride-
lavo vina je primernih okoli
500, toda resnični pomen za
resno vinogradništvo jih ima
od 100 do 150 sort, od tega jih
je prvovrstnih okoli 50. Nasta-
le so s skrbnim delom vino-
gradnikov v stoletjih in s pre-
mišljeno selekcijo. Nikakor ne
bi smeli zanemariti prizade-
vanj številnih strokovnjakov,
ki se na različnih ravneh, od
fakultete do inštitutov ter za-
vodov ukvarjajo s številnimi
problemi zdrave in dobre
vzgoje starih in nastankom
novih sort. Tudi s trto je tako,
da plemenitejša ko je, več je
z njo dela in občutljivejša je,
taka pa so tudi njena vina. Za-
to je treba imeti za odličnost
mnogo znanja in izkušenj, to
pa je tudi eden od razlogov, da
bo tudi samorodnica pri nas še
kar nekaj časa aktualna. Nje-
no bivanje na tem svetu je na-
mreč poceni in je zanesljiva
prinašalka vina v domače sode
in pletenke.
A kot smo rekli, razvoj gre
naprej, človek in znanost sta
vedno tesnejša sodelavca. Trta
je zaradi svoje častitljive sta-
rosti in vina, ki ga daje, vredna
naše pozornosti, ker je simbol
človeške civilizacije.
Nadaljevanje prihodnjič
Št.15 - 15. april 1993
28
Št. 15 - 15. april 1993

• OVEN_
Ona: Ko se ti bo ponudila priložnost, jo raje zgrabi
z obema rokama, kot pa da ti uide. Prijateljice ti
pripravljajo presenečenje, kipa se ti mogoče niti ne bo
preveč dopadlo. zato se pripravi na rahel prepir.
On: Prišel bo nepričakovan finančni priliv, ki ti bo
dodobra popravil tvoja finančno situacijo. Je že res,
da ni vse v denarju, zato ti ne bi škodilo, če bi pogledal
tudi nekam drugam. Prav prijetno boš presenečen.
• BIK__
Ona: Pripravi se na resnično presenečenje, ki ti bo
v dokajšnj} meri spremenilo tvoje dosedanje občutke
do moškega spola. Nekdo ti bo povedal nekaj zelo
lepega, ti pa mu ne boš verjela. Se žal ti bo
On: Nekdo ti bo ponudil zanimiv predlog, ki ga boš
z veseljem sprejel. Seveda pa je predlog eno, realizaci-
ja le-tega pa nekaj povsem drugega Sprejmi pomoč,
saj ti bo dodaten denar lahko samo koristil.
• DVOJČEK_
Ona: Z nepremišljeno potezo si boš nakopala cel
kup neprijetnih opravil, podrobneje pa boš spoznala
tudi nekoga, ki si ga že dalj časa zaman poskušala
ujeti v svoje mreže. Izkoristi ponujeno priložnost - ne
bo ti žal!
On Dobro bi bilo, če bi včasih ustregel tudi kakšni
izmed partnerjevih muh. Vsekakor bi to bila precejš-
nja osvežitev v vajinem odnosu, ki trenutno prihaja
v še eno izmed majhnih kriz. ki pa lahko kaj hitro
zraste v velike probleme.
• RAK_ :
Ona: Zaradi samoljublja in zagledanosti vase si,
osebi, ki ji je veliko do tebe, povzročila obilo skrbi in :
težav, zato se ji še dolgo časa ne boš uspela ponovno :
približati in si pridobiti njenega zaupanja. '
On: Poslovna uspešnost ti dviga ugled in položaj,
toda ali že ni čas, da posku.siš biti uspešen tudi v lju-
bezni. Verjetno ne boš imel dovolj moči, da bi se uprl
skušnjavi, ki jo zate pomeni vsak poslovni izziv.
• LEV_
Ona: Izredno čustveno obdobje se ti bo še stopnje-
valo, tako da se ti obeta obilo zanimivih doživetij, ki
pa ne bodo vsa tudi prijetna. Prišla boš v situacijo, ko
se boš morala odreči nekomu, za katerega si se še pred
kratkim pošteno borila.
On: Dobm bi bilo, če bi vsaj malo popazil na svoje
nestabilno finančno situacijo, saj ne moreš večno žive-
ti iz dneva v dan. Toda nikar se preveč ne zaleti,
ampak vso stvar temeljito premisli,
• DEVICA_
Ona: Prišel je ča.s. ko se boš morala dokončno odlo-
čiti, komu posvetiti svoja čustva. Vendar se bo pojavil
nekdo povsem tretji, ki ti uspe še dodobra prekrižati
tvoje načrte. Med vikendom se ti obeta prijeten obisk.
On: Povsem nepričakovano boš srečal osebo, ki te
bo ponovno spomnila na dobre stare čase. Toda nikar
se preveč ne razneži, saj utegne to zelo škoditi trenut-
ni poslovni situaciji, ki ni do tebe prav nič prizane-
sljiva.
• TEHTNICA_
Ona: Izpolnilo se ti bo veliko pričakovanje, ki te bo
navdalo z občutkom nepopisne sreče. Naletela boš na
nepredvidene težave in jih uspešno odstranila, tako da
ti bo pot do cilja na široko odprta.
On: Nikar si ne delaj odvečnih skrbi, ampak se
prepusti svojemu občutku. Finančno stanje se ti lahko
samo izboljša, pa najsi narediš še takšen nesmisel.
Nekateri imajo pač srečo, zato jo raje izkoristi dokler
je tu!
• ŠKORPIJON__
Ona: Napravi že enkrat tisto, kar te mika. sice se
boš požrla zaradi nestrpnosti in radovednosti. O svo-
jih namenih ne govori naokrog, saj ti lahko prijateljice
tvoje načrte kaj hitro spremenijo v polomijo.
On: T\'oj trenutni položaj ti pač ne dopušča nika-
kršnega zanemarjanja tvojih obveznosti. Poglej malo
okoli sebe in takoj boš opazil nešteto priložnosti. Čaka
te presenečenje v zvezi z ljubeznijo.
• STRELEC_
Ona: Končno ti je uspelo: pričela si se zavedati sama
sebe in svojih resničnih zmožnosti. Samozaupanje ti
lahko le koristi, saj se ti obeta precejšnje napredova-
nje, tako v poslovnem kot tudi privatnem življenju.
On: Spoznal boš. da si v bistvu šele na začetku poti
in da je še vse pred tabo. Nekdo ti bo vrnil nekdanjo
uslugo in ti s tem veliko pomagal. Potrebno pa bo še
veliko dela. preden se bodo začeli kazati pravi rezul-
tati
• KOZOROG_
Ona: Kaj hitro se boš prenaglila v svojih besedah,
kasneje pa ti bo žal. Prijatelj te bo vsekakor držal za
besedo in ne bi bilo dobro, da bi ga poskušala presle-
piti. Posle pa raje pusti pri miru in počakaj ugodnejši
trenutek.
On: Dosegel boš tudi tisto, kar si že dolgo želiš. Prav
tako pa ti bo poslovni uspeh prinesel ugoden razplet
tudi na ljubezenskem področju, ki si ga zadnje čase
vse preveč zanemarjal. Bo pa sedaj zato lepše.
• VODNAR_
Ona: Dolgo si bila prepričana, da si neobčutljiva za
ljubezenske težave, sedaj pa se bo izkazalo popolnoma
nasprotno. V trenutku, ko bo tvoje hrepenenje največ-
je, se ti bo vse skupaj kar naenkrat porušilo.
On: Poskusi se umiriti in ponovno se ti bodo odprle
nekdanje priložnosti, ki si jih po neumnosti zapravil.
Obeta se ti težak po.sloven sestanek, iz katerega pa boš
lahko potegnil dober nauk in kasneje tudi profit.
• RIBA_
Ona: Partner te bo pustil malone na cedilu in posku-
šala boš vse. le da bi mu to z isto mero tudi vrnila. Vse
skupaj se lahko kaj hitro sprevrže v srdit spopad
mišlenj in interesov, kar se lahko konča tako dobro
kot tudi slabo.
On: Skrajni čas je že, da se tudi tebi posreči doseči
vsaj majhen uspeh. Nikar se ne prepusti malodušju,
temveč glej stvari s pozitivne strani. Poslovni partner
Št. 15 - 15. april 1993

Radio Celie in raziskave
Mediana in SPEM sta dosiej razisliovala za nas
Konec marca so se regi-
onalne in lokalne radijske
postaje na skupščini svojega
združenja v Škofji Loki do-
končno odločile za skupno in
posamično raziskavo o me-
dijih, ki jo bo v svojem letoš-
njem raziskovalnem projek-
tu zajela Mediana. Tako bo
v raziskavo vključenih 24 ra-
dijskih postaj, kar je prak-
tično kompletno članstvo se-
danjega Združenja radijskih
postaj v Sloveniji, prav tako
bo v raziskavo vključen Ra-
dio Slovenija z Mariborom
in Koprom.
Radio Celje in Novi tednik
sta se že uradno odzvala na
ponudbo Mediane, prav tako
bodo za oba medija zanimive
primerjave za lansko spo-
mladansko in jesensko ob-
dobje. Za Radio Celje bo le-
tošnja raziskava toliko bolj
pomembna, ker je radijski
medij z novo, izboljšano sliš-
nostjo bistveno presegel do-
sedanji slišnostni teritorij;
nova frekevenca 95,1 MHz
z Boča pa hkrati zaznamuje
novo obdobje delovanja Ra-
dia Celje.
Celjski radij ci sicer ne pri-
čakujemo, da se bo že
v aprilskem delu Medianine
raziskave poznal nov sliš-
nostni element preučevane-
ga radijskega programa, vse-
kakor pa smo prepričani, da
bo dal dovolj podatkov za
načrtovanje dobre poslovne
in programske politike.
Zgolj na občutek se ne gre
več zanašati, potrebne so
konkretne raziskave, trdi tu-
di g. Mike Haas, direktor iz-
jemno prodorne in tržno
uspešne radijske postaje An-
tenne Bayem, ki je v nekaj
letih dodobra dotolkla ba-
varsko državno radijsko po-
stajo.
MITJA UMNIK
Radio Celje bo ta vikend tudi sam izvedel anketo o posluša-
nosti informativnih oddaj Radia Celje. V anketi bo sodelo-
valo 200 polnoletnih, naključno izbranih prebivalcev celjske
regije. Z omenjeno anketo nameravamo ugotoviti v kolikšni
meri prebivalci celjske regije poslušajo informativni pro-
gram Radia Celje. Poleg tega nas zanima, kako so naši
poslušalci zadovoljni s hitrostjo, količino in kakovostjo
posredovanih informacij v okviru informativnega pro-
grama. Na ta način želimo od poslušalcev dobiti povratno
informacijo, kajti njihova mnenja in pripombe v zvezi
z radijskim programom so nam najbolj dragocena. S takš-
nim načinom informiranja nameravamo nadaljevati tudi
v prihodnje. Rezultati raziskave bodo objavljeni čez mesec
dni.
V znamenju raka za radijske raziskave
Od 1. marca je Vesna Lejič, diplomi-
rana sociologinja, Celjanka, priprav-
nica v firmi NT&RC, še posebej pa si jo
je prisvojil Radio Celje, ki ji je za od-
ličnega mentorja postavil v.d. uredni-
ka informativnih oddaj Roberta Gor-
janca.
To, da je Robi imeniten mentor, rada
poudari Vesna. Da pa dosega pri tem
tudi dobre rezultate, pa je razvidno iz
rednih sej radijskega uredništva, kjer
velja ocena, da se je naša Vesna hitro
ih dobro poistovetila z medijem, da se
je odlično vključila v dinamično in ko-
munikacij bogato novinarsko živ-
ljenje.
»Pravijo, da smo rojeni v raku tipič-
ni sanjači in sprti z realnostjo,« se Ves-
na rada ponorčuje iz svojega nebesne-
ga znamenja. Če ji zaradi raka pač
svetujemo korekture, se ne jezi. Vseka-
kor se bo ta konec tedna prvič spopri-
jela z manjšo raziskavo radijskega me-
dija, ki so sicer vsebina njenega študi-
ja. Diplomirala je namreč na družbo-
slovni informatiki. To ni bil slučaj, kot
je bil slučaj, da se je znašla na Radiu
Celje.
»Ze predlani sem slišala za obvesti-
lo, s katerim ste iskali sodelavce za
jutranji program. Pa še prijetna glasba
se je takrat vrtela zraven. In sem se
prijavila, čeprav sem skozi vaša vrata
stopila šele zdaj, po diplomi na fakul-
teti. Zelo sem zadovoljna z delom, še
posebej, ker je delo dinamično in raz-
novrstno. Upam tudi, da bo raziskava
o informativnem delu našega progra-
ma dobrodošla za načrtovanje prihod-
njega radijskega dela,« je bil kratek
opis začetka njene radijske usode pri
nas.
Vesna, ostani še naprej z nami!
UM
Domiceij o giasbi
tako in drugače
Polfinale za Eurosong '93 je
mimo. Velika noč tudi, čakajo pa
nas še prvomajski prazniki in
končno tekmovanje za popevko
Evrovizije, 15. maja, na Irskem,
točneje v Millstreetu. Skoraj vsi
smo veseli, da so prvo vstopnico
za to evropsko tekmovanje dobi-
li člani ansambla 1 X BAND,
s Coletom na čelu in s skladbo
Tih deževen dan.
Rada bi poudarila - skoraj vsi
- kajti slovensko glasbeno sceno
te dni pretresajo izjave Dejvija
Hrušovarja, da se je slovenska
pesem Tih deževen dan, le s po-
močjo kuhinje prebila v finale.
Nekateri celo predlagajo, da bi
morali Slovenci svojo pesem
umakniti z Evrovizije. Mi pa smo
za mnenje vprašali Tomaža Do-
micelja, ki bo gost sobotne odda-
je Glasba je življenje. Tako je
odgovoril: »Kar govori Dej vi, gre
meni skozi eno uho noter in sko-
zi drugo ven. Ne vem, kakšno
kuhinjo je mislil, šlo je za glaso-
vanje in Cole je bil glasbeni in
moralni zmagovalec. Njegova
skladba je bila edina, ki se je
začela že z začetkom in ni bi)l
tempirana le na refren. Upam j
trditi, da se bo ta pesem na
skem dobro uvrstila.«
Ali ste se že kdaj vprašali, za
kaj recimo Tomaž skače po od)
sem ter tja, gor in dol, levo ;
desno.
Iz zelo preprostega razloga.
Pj-emikajočo tarčo je mnoj
težje zadeti.
Tako je nekdaj zapisal Toj
Fornezzi-Tof, o Tomažu Dom
celju.
Naša oddaja Glasba je življ
nje temelji na pregovoru, (
smeh dela dobro kri in za bolji
kri Slovencev ta hip, je Domia
povedal tole: »Zadnjič sem sr
čal gospoda Ruglja, ki mi je d
jal, da izgledam vedno mlajši, (
sem poln energije in kako mi
uspeva. Odgovoril sem mu, da
vse dela pijača...«
Lepo se imejte in veselimo s
vašega in našega srečanja v so
botni oddaji Glasba je življenji
na celjskem radiu.
SIMONA H2(
RADIJSKI SPORED
od 15. do 21. aprila
RADIO CELJE
Četrtek, 15.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa , 6.00 Poročil
OKO Celje,6.30 Poročilo OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Drug
jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.C
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKO Celje, 8.45 Kam danei
9.15 Minute za zdravje, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 11.05 Glasbei
center predstavlja, 11.30 Premor za humor, 12.00 Novice, 13.0
Danes do 13-tih (prenos RaS), 13.30 Turistični kažipot, 14.00 Jac
Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.0
Kronika, osmrtnice, 17.30 Disco glasba, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 16.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročil
OKO Celje, 6.30 Poročilo OKO Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Drug
jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.0
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKO Celje, 8.45 Kam danes
10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 11.3
premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenc
RaS), 13.30 Šport ob koncu tedna, 14.00 Jack Pot, 15.00 Novic«
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice
17.30 Rumeni CE (Bojan Krajnc), 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 17.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročil
OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prano
RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestil«
8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.15 študentski servis, 11.3
Premor za humor, 12.00 Novice, 12.10 Teen-val, 13.00 Danes d
13-tih (prenos RaS), 14.00 Glasba je življenje, 14.25 Jack Pot, 15.0
Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke i
pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Lestvici zabavnih melod
- LZM, 19.00 Večerni spored - šport, 22.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 18.4.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Horo
skop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za špori
12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.01
Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 19.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poro
čilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.01
Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiski
8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kar
danes, 9.15 Za lepše okolje, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne
11.30 Premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tit
(prenos RaS), 14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki ii
odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Domači
glasba (Tone VrabI), 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 20.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročil'
OKC Celje, 6,30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Drugi
jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.0i
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes
10.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS)
14.00 Jack Pot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenoi
RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Evergreeni, 19.00 Zaključel
sporeda.
Sreda, 21.4.: 5.40 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročil'
OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Drug«
jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.0'
Poročila. 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Karf
danes,9.15 S knjižnega trga, 10.00 Novice, 10.30 Pokličite in vpra-
šajte, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 14.00 Jac^
Pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmfi'
niče, 17.30 Pop loto, 18.00 Brane Rončel na Radiu Celje, 19.0f
Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka
ob sobotah do 22.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približni
17.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz    stereO
REVIZIJA RUMEN EGA CE
Priporniški biues
Nekaj gnilega je v teh pripo-
rih ... V zadnjih treh mesecih:
najprej v Mariboru, potem
Povšetova in zdaj Stari pisker.
Ne brez razloga ali pa ravno
zato pripomiki pišejo pisma,
jih po >'skrivnih kanalih« (obi-
ski svojcev) pošiljajo na »ob-
javljive« naslove in nato žuga-
jo paznikom, preiskovalcem in
tožnikom: vse bodo izvedeli.
J a, in kaj potem. Zgodbe za-
svetijo, bolj ko so grde, lažje
predrejo. Naslednji dan so
včerajšnja vest. In karavana
sodne mašinerije melje naprej.
Kriv ali nedolžen - v šestih me-
secih ti morajo spisati obtož-
nico. Čakaš, ko jo tožilec vrne
v fazo preiskave, v dopolni-
tev. .., če nimaš smole, da se te
kdo zunaj strašno boji, ni ra-
zloga za ponovitveno nevar-
nost. Če si kradel prvič, ni te-
orije, da boš tudi drugič. In
tako naprej. Torej, pripor lah-
ko poteče, medtem ko niašme-
rija dela na tvojem primeru.
Ali pa ga opusti. In ti rečejo:
no, hvala, drugič pa pazi! Na
kaj? Na slabo družbo, nase ali
na policaje?
Pripomiki poslušajo Rume-
ni CE. V pismu ga hvalijo. Kaj
ne bi, kopa me prosijo za uslu-
go. Ali bolje: predlagajo
temo...
"... o pripornikih, kjer smo
nekateri res po krivem zaprti
v tej mali Luknji (z veliko za-
četnico, moja pripomba, sor-
ry). Sprašujemo se, kje so tisti,
ki so res potrebni za sem, so pa
na svobodi...« In potem pisec
našteva primer »6,5 kilogra-
mov droge«, Grubeliča in po-
dobne goljufe, ki se sprehaja-
jo... »Nas pa tukaj držijo za
ubogih 30 tisoč tolarjev!«
(Jebi ga, bi rekel Potočnik.)
Prav je, da vas držijo za ubo-
gih ... ni pa prav, da se »oni«
sprehajajo. Poslušalec Brane,
bivši pripornik, je nekoga
mahnil po nosu. V priporu je
čepel pol leta in bil obsojen na
šest mesecev. Dan po izreku
sodbe je torej spokal (»manj
mi niso mogli prisoditi«) m ob
prvi priložnosti (beri: ponovi-
tvena nevarnost) spet nabutal
znanca (iz primera »nos«), po-
kasiral pogojno dve leti in zdaj
pravi: »Razmere v priporu
sploh niso tako slabe.« Le ko-
operativen je treba biti. Česar
ne gre posploševati.
Ena od dilem je torej, kaj
pripornike pravzaprav žene,
da se obračajo na medije? Za-
kaj mi je pisal kot »zadnji
možnosti«? »...Kaj si poslu-
šalci mislijo o tistih, ki jim je
trenutno odvzeta svoboda...«
Hja, poslušalci v lepem vreme-
nu nabirajo regrat, dragi moj.
Smola pač. Tisti, ki ga ne ma-
rajo, SI mislijo svoje: Baraba in
Kristus, takrat se je začelo.
Referendum in ljudska volja
pred dva tisoč leti. Lopov in
odrešenik. Nekaj je bilo v zra-
ku. In morebiti je še.
Velike barabe ni.so nikoli
majhne ribe. Te so formata »30
tisoč tolarjev« in pišejo pisma.
Velike ribe ne pošiljajo pošte,
ampak naročijo sobno kolo, da
bi v dobri psihofizični kondi-
ciji dočakale dolg nos gospoda
tožilca, m praviloma ne poz-
najo tegob majhnih rib, ki jim
običajo pripada branilec po
dolžnosti.
Je pa res, da je vsakdo ne-
dolžen, dokler se mu ne potru-
dijo dokazati nasprotno. In če
se že trudijo, ni vrag, da se ne
bi potrudili. Temu se pravi po-
stopek. Zakaj? Ker postopajo.
Ti pa čakaš ali iz dolgočasja
prestopaš. Z desne na levo.
Šest mesecev. Dokler te ne ob-
sodijo na pol leta. Malo, ker si
majhna riba in vedo, da se ne
boš pritožil na sklep. Ker le
nisi povsem čist. Vse se na-
mreč konča pri higieni. In zač-
ne pri vtisu.
LJUDSKA UNIVERZA CELJE
VABI K VPISU
v naslednje izobraževalne programe:
1. LESARSKI DELOVODJA
- izobraževanje traja 2 leti
- pogoji za vpis: končana 3 letna poklicna šola-lesar
širokega profila in 3 leta izkušenj v neposredni proiz-
vodnji
2. TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA ZA
HRVAŠKO-SRBSKO GOVOREČE
3. LIKOVNA DELAVNICA - za začetnike
(40 ur)
4. KIPARSKA DELAVNICA - za začetnike
(20 ur)
5. HIGIENSKI MINIMUM - obnovitveni tečaj
6. ZAČETNI TEČAJ ŠIVANJA (40 ur)
Informacije na Ljudski univerzi Celje, Cankarjeva 1, na
telefon 25-620.
Št.15 - 15. april 1993
31
DEŽURSTVA TRGOVIN
potrošnikova samopostrež-
,a trgovina Soča v Stanetovi
I in diskont na Cankarjevi
, sta ob sobotah odprta do
7 ure, slednji je odprt tudi ob
ijdeljah od 8. do 12. ure. Ob
igdeljah so od Potrošnikovih
fgovin od 7.30 do 11. ure od-
ifte naslednje prodajalne: ži-
^Iski oddelek v blagovnici
lova vas, marketi na Ljub-
janski cesti, Dolgem polju,
agoniji Hudinji, Vojniku, Što-
in na Ostrožnem, samopo-
tj-ežne trgovine v Gaberjah,
lod gradom, Tmovljah, Te-
larjah, Frankolovem, na Sve-
iiii,  na   Ljubečni,   Polulah,
Šmartnem v Rožni dolini,
Ikofji vasi in Novi cerkvi ter
tojnica na celjski tržnici. Ob
ledeljah je odprt tudi kiosk
iii celjski bolnišnici in sicer
d 12. do 15. ure.
Klasje Celje ima odprte na-
lednje prodajalne kruha:
Itručko,   Ado   in   Pekarno
Štorah ob sobotah od 7. do
3. ure, Štručka je odprta tudi
d nedeljah od 7. do 11. ure,
iosk na Hudinji pa je odprt
iib sobotah od 6. do 15. ure.
Dežurna je tudi trgovina
lala trade na Mariborski 128,
i je odprta ob sobotah od
do 15. ure, ob nedeljah pa od
,do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
ib sobotah od 7.30 do 15. ure
idprte samopostrežne trgovi-
le: Center, Rio, Otok, Voglaj-
la, Logarska, Sedmica, Soli-
larnost in Ložnica. Diskont
la Ljubljanski cesti 52 je od-
irt od 7.30 do 16. ure, nakupni
enter Lava pa od 7. do 15. ure.
)b nedeljah je od 8. do 12. ure
dprta poslovalnica Ložnica
a Ljubljanski 52.
Ob sobotah od 7.do 14.ure
1 ob nedeljah od 7. do 11.ure
am je na voljo celjska tržnica,
'oleg celjske tržnice v Rim-
Vnki na Savinovi 3 je vsako
soboto od 6. do 13. ure in nede-
jo, od 7. do 11. ure odprta Pe-
I arna in Mesnica Prekoršek iz
I 'ojnika. V vojniku pa je njiho-
(3 Mesnica odprta od 7.do
2. ure. Vsak dan ter ob sobo-
ah, nedeljah in praznikih je
Id 7.do 23.ure odprta trgovi-
iia  Dragstor  na  Mariborski
i 19, mini market Gaj v Ozki
iilici je odprt vsak dan od 8.30
llo 22. ure, ob nedeljah in praz-
nikih pa od 8. do 22. ure, trgo-
iina Figec v Štorah je ob sobo-
iah odprta od 7.30 do 20.ure,
ib nedeljah pa od 8. do 12.,
jTgovina Mini shop Jereb na
,reharjah je ob sobotah odprta
J)d 7. do 19. ure, ob nedeljah od
■ l.do 11. ure, mini market Če-
lielica v Novi vasi je odprt ob
obotah in nedeljah od 8. do
21. ure, odprta pa je tudi trgo-
vina Nadi v Šmarjeti pri Celju
in sicer vsak dan od 8. do
20. ure.
Laško
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debru in Market
Živila v Rimskih TopUcah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14.ure in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. Odprt je tudi di-
skont Komi ob sobotah od
7. do 17. ure in ob nedeljah od
7. do 12. ure, Market Zlatorog
ob sobotah od 7. do 15. ure in
ob nedeljah od 7. do 12. ure ter
prodajalna Ježek ob sobotah
od 7. do 16. in ob nedeljah od
8. do 12. ure. Na Brezah nad
Laškim je ob sobotah od 7.30
do 13.30 in ob nedeljah od
8. do 11. ure odprta trgovina
z mešanim blagom Kocman.
Šentjur
Ob sobotah od 7. do 12. ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
Klanjšek Mesarstva Jurij
v Efenkovi ulici, ob nedeljah
od 8. do 11. ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, prodajalne Lipe Šentjur so
ob sobotah odprte od 7. do
12. ure, ob nedeljah pa proda-
jalne v Gorici pri Slivnici, Pre-
vorju in Loki pri Žusmu od
9. do 12. ure, na Planini pri
Sevnici od 8. do 13. ure in na
Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure.
V centru Šentjurja je odprta
tudi prodajalna Kruhek in si-
cer ob sobotah od 7.30 do 17.,
ob nedeljah pa od 8. do 18. ure
ter prodajalna Močnik v Vrb-
nem pri Šentjurju v soboto od
8. do 17. ure, ob nedeljah pa od
8. do 12.30.
Žalec
Trgovska družba Savinjski
magazin Žalec ima ob nede-
ljah od 8. do 12. ure odprte na-
slednje trgovine: blagovnice
Savinjka Žalec, Šempeter,
Polzela in Prebold ter samopo-
strežbe Cankarjeva Žalec,
Vransko, Pirešica, Liboje in
Tabor. Trgovina RR je ob so-
botah in nedeljah odprta non-
stop od 7. do 22. ure, market
Eni pa ob sobotah od 8. do 17.,
ob nedeljah in praznikih pa od
8. do 12. ure, Potrošnikova po-
slovalnica Marelica v Prebol-
du je ob nedeljah odprta od
7.30 do 11. ure, Minimarket
Špela v ulici Florjana Pohlina
3 v Žalcu je ob sobotah odprt
od 7.do 17. ure in ob nedeljah
od 8. do 12., prodajalna Gala
v Šempetru v Savinjski dolini
pa ob sobotah od 8. do 13. ob
nedeljah pa od 9. do 12. ure.ure
Mozirje
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 8. do 10. ure
je dežurna Blagovnica Savinja
na Trgu osvobodilne fronte 3.
Velenje
v mesecu februarju je odprt
Market Velenje in sicer ob so-
botah od 7. do 19. in ob nede-
ljah od 8. do 11. ure. Odprta je
tudi samopostrežna trgovina
KK Ptuj na velenjski tržnici,
ki je ob sobotah odprta od
7. do 14., ob nedeljah pa od
8. do 11. ure.
Slovenske Konjice
v Slovenskih Konjicah sta
odprta Mencov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8. do 11. ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah. Odprt je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do 11. ure.
Šmarje pri Jelšali
Ob sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12. ure, ob nedeljah pa so de-
žurne naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8. do 11. ure
in   Atomska   vas   od   8. do
12. ure. V Rogaški Slatini je
vsako nedeljo od 8. do 11. ure
izmenično odprt Market Ra-
tanska vas ali Prehrana, prav
tako pa so odprti gostinski
obrati Grad Rogatec in Hram
v Šmarju pri Jelšah.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
ffiiiniiniiniinin[iiinnnnnniiiiiiniifioiiniinfifltinii.iii[ii)iiiomiiniiiiiiiiiiiiiiiym]ijyLiiif
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-umo dežur-
stvo. Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoli, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ali 27-721, za nujne inter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20. do ponedeljka do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna ordinacija od 7. do
15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13. ure, popoldan od
13. do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
lanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gornji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19. ure dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20. ure do 7. ure zjutraj nasled-
njega dne pa je organizirano
dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa je od 21. ure da-
lje do 7. ure zjutraj organizira-
no nočno dežurstvo. Dežurna
služba je organizirana tudi
v Rogaški Slatini, izmenoma
pa je po tedenskem razporedu
organizirana dežurna služba
tudi v Bistrici ob Sotli, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni ambulantni de-
lovni čas je vsak dan od 7.30
do 13.30 ure, neprekinjeno de-
žurstvo pa je organizirano od
15. do 7.30 ure naslednjega
dne. Telefon 711-251.
I DEŽURSTVA I
I LEKARN     , I
CELJE: Redni delovni čas
Lekarne na Stanetovi ulici
v Celju je od ponedeljka do
petka od 7. do 20. ure, ob sobo-
tah od 7. do 13., od 13.ure da-
lje v soboto, do ponedeljka do
7. ure zjutraj pa je organizira-
no neprekinjeno dežurstvo.
Enako velja tudi za praznike.
ŠENTJUR: Redni delovni
čas lekarne je od 7. do 18.une,
ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
LAŠKO: Lekarna je odprta
od ponedeljka do petka od
7.30 do 18. ure, ob sobotah od
8. do 12.
MOZIRJE: Redni delovni
čas je od 7. do 19. ure, ob sobo-
tah pa je lekarna odprta od
7. do 12. ure.
SLOVENSKE KONJICE je
med tednom odprta od 7.30 do
13. ure in od 14. do 20., ob so-
botah od 7.30 do 13. ure, ob
nedeljah pa redno dežurstvo
traja od 9. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka
do petka je lekarna odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od
7. do 14. ure, ob nedeljah in
praznikih pa imajo organizi-
rano dežurstvo, z enoumo pre-
kinitvijo od 12. do 13. ure.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Redni delovni čas med tednom
je od 7.30 do 18.30 ure, ob so-
botah od 7.30 do 13. ure.
ŽALEC: Redni delovni čas
med tednom je od 7.30 do
19.30 ure, ob sobotah od 7.30
do 14. ure, vsako nedeljo pa je
lekarna dežurna od 8. do
11. ure.
Obisk v ribarnici
Minule dni smo ponovni
obiskali celjsko ribarnico
V veliki gneči smo vendarL
uspeli izvedeti nekaj cen. Zj
postrvi boste odšteli 650 tolar
jev za kilogram, za filete osliči
458, za osliče brez glave 259
sardele 191 tolarjev, šjure 28'
in skuše 255. Zmrznjeni lignj
so po 286 tolarjev za kilogram
če pa želite sveže ribe, ribami
co obiščite v torek ali petek.
Tudi sicer je med stojnicam
celjske tržnice precej živahne
saj branjevke ponujajo različ
ne pomladanske šopke po 5
tolaijev, dobite pa tudi lončni
ce s cvetočimi cinerarijami p
300 ali primulami po 150 to
larjev. Za šopek mesečnih ja
god boste odšteli 150 tolarje\
Ostale cene, nekoliko vi.šj
(morda tudi zaradi praznikov
pa so razvidne iz naslednje ta
bele:
BORZA DELA
Informacije o prostih delovnih mestih objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, območni enoti
Celje, dne 12. 4. 1993.
Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah oziroma delodajalcih.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni časle od
'do 15.ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
Veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
Veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
(^b koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
'14-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
Veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
■"edna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
^8. aprila bo dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon 831-
^19, od ponedeljka, 19. aprila dalje pa bo dežural dr. vet. med-
■ Drago Zagožen, telefon 841-769.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15.ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
jutri, petka, 16. aprila dalje bo dežural dr. vet. med. Franci
^^apušek, telefon 741-935.
Št. 15 - 15. april 1993
133
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
v preteklih dneh smo malce
pobrskali med kuponi z odgo-
vori na anketno nagradno
vprašanje in po vaših prvih
odzivih sodeč, se najbolj nav-
dušujete nad umirjeno modo,
torej nad dolžinami do kolen.
Temu odgovoru sledi mini,
malce manj navdušenja je za
dolžino do sredine meč oziro-
ma midi, le peščica med vami
pa je takšnih, ki se najbolje
počutite v krilih do gležnjev.
Po svoje razumljivo, a tisti
ustvarjalci letošnje mode, ki
prisegajo prav na najdaljše,
najožje in s številnimi razpor-
ki popestrene modele, najbrž
z odgovori ne bi bili prav za-
dovoljni ...
Res pa je, da so to šele prvi
odgovori in slika se lahko do
konca meseca še močno spre-
meni ...
Zato je teh nekaj vrstic sredi
meseca tudi dovolj o »delnih«
rezultatih našega anketnega
vprašanja. Več prostora name-
nimo enemu tistih modnih do-
datkov, brez katerih nikoli ni
prave mode. Seveda, naša
modna svetovalka Vlasta Cah-
Žerovnik je za danes pripravi-
la zapis o nakitu, kot rdeča nit
pa se v letošnji spomladansko-
poletni modi nakita prav goto-
vo vlečejo kamni. Pa naj bodo
dragi, poldragi ali čisto na-
vadni, bogato pobarvani
kamni...
Uredništvo
Vse se menla..
razen kamenja!
Astrologi nam zagotavljajo,
da ima sleherno človeško bitje
»svoj« dragulj oziroma drag
kamen, ki ga varuje in mu pri-
naša srečo...
Iz skrajno opravičljivih ra-
zlogov se mnogi ne morejo
okinčati s tako dragocenimi
talismani in to dejstvo upošte-
vajo tudi modni oblikovalci,
zato iščejo navdih za modni
nakit tudi v poldragem oziro-
ma čisto navadnem, pobarva-
nem kamenju.
Narava, moda... vse se
spreminja, le kamenje ostaja
isto - smaragd je (čeprav pona-
rejen) vselej zelen, safir moder
in rubin rdeč. Če dodamo še
jantar in turkiz, bomo dobili
barvno paleto, ki je osnova le-
tošnjega modnega nakita.
Vse to živopisano kamenje
je moda nanizala na dolge ogr-
lice, ki jih tako kot v sedemde-
setih letih navesimo v več ni-
zih okrog vratu, zapestij, celo
bokov... Kič? Kje pa! Modni
strokovnjaki menijo, da kič
preneha biti kič, kadar je za-
vestno ustvarjen! Tudi letoš-
nje kamenje, združeno v razi-
gran nakit, je bilo ustvarjeno
z namenom, da nam sporoči:
»Res nismo čisto pravi dragu-
lji, smo pa prijazno kamenje,
ki prinaša pošteno osvežitev
v vašo garderobo!«
VLASTA
Anketno nagradno vprašanje:
KATERA IZMED MODNIH DOLŽIN VAS NAJBOLJ NAVDU-
ŠUJE - NAD KOLENI (MINI), DO KOLEN, DO SREDINE MEČ
ALI DO GLEŽNJEV (MAXI)?
strokovnjak svetuje
Prebava
Boris Jagodic
Na stara leta me muči slaba
prebava. Napihuje me in zaprt
sem, da je kaj. Prosim če mi
lahko svetujete, kako si naj
pomagam. Star sem 88 let.
JANEZ KMECL, Celje
Prebava starejših ljudi je pro-
blematična zaradi starosti in
sprememb v črevesju, živčnih
povezavah, pomanjkanju do-
ločenih encimov in tudi mono-
tone, nezdrave prehrane.
Kronično zaprtje nastaja
zaradi tega, ker smo izgubili
ritem z našimi telesnimi funk-
cijami. To velja predvsem za
mlajše ljudi, ki zaradi tako
imenovane časovne stiske več-
krat nimajo časa, da bi šli red-
no ob določieni uri na veliko
potrebo. V njihovi namišljeni
časovni stiski zadržujejo vsa-
kodnevne nujne opravke na
bolj primeren čas in kljub te-
mu, da jih preganjata čas in
služba, se jim to kmalu mašču-
je, s tem se črevo odvadi na
redno izpraznjevanje in se po-
leni, postane nezanesljivo in se
ne drži več reda. S tem se raz-
vija sindrom zapeke in ljudje
v naglici sežejo kar po drastič-
nih odvajalnih sredstvih. Čre-
vo se ne to kmalu navadi in
krog je sklenjen. Zaprtje
spremljajo tudi živčne težave,
napihnjenost in takšni ljudje
so čemerni, neuravnovešeni in
polni nezdravih misli in de-
janj.
Z močnimi odvajali se na-
mreč zmeda v črevesju še po-
veča, ker se organizem kmalu
navadi na odvajalo. Tedaj obi-
čajno sežejo še po večjih koli-
činah odvajalnih sredstev in
končni reziiltat je razdraženo
črevo, kar vodi do kroničnega
črevesnega katarja in s tem do
motenega delovanja črevesnih
živcev. Pojavljajo se krči, na-
pihnjenost, hude kolike in
v hudih primerih pride do po-
polne zapore, ki jo lahko rešijo
le v bolnišnici.
Stara  izkušnje  pravi,  da
kroničnega zaprtja ni lahko
zdraviti, ker je črevo izmučeno
in popolnoma iz pravega reda.
Odvajala tudi poškodujejo
črevesno sluznico tako hudo,
da pride do njenega vnetja.
Zato je najprej potrebno po-
miriti izmučeno črevo in ga
počasi vrniti v njegov normal-
ni ritem. Za ta poseg potrebu-
jemo čas^ zdravljenje poteka
nekaj tednov ali celo mesec
dni ali dva.
Najprej je treba vneto čre-
vesno sluznico pomiriti z zaš-
čitno hrano, nato počasi pre-
idemo k balastnim živilom.
Če tega ne storimo in seže-
mo po grobi hrani, se stanje še
poslabša in črevo, ki je vneto
zaradi odvajal, mora na silo
prebaviti še velike količine ta-
ko imenovane makrobiotske
hrane. Rezultat tega je še hujše
stanje, črevesna sluznica se še
bolj vname in nastopijo hude
prebavne motnje, ki jih sprem-
lja še huda napihnjenost in
plini se zaprejo zaradi močne-
ga vrenja hrane v črevesju.
Podobne so težave, ki tarejo
starejše ljudi, ki pa imajo teža-
ve zaradi same starosti. Ker se
ne gibljejo dovolj, je tudi nji-
hov organizem bolj len. Pre-
bavne žleze izločajo manj pre-
bavnih sokov in ker večinoma
nimajo več svojih zob in tudi
slabe proteze, običajno uživajo
mleko, predelano hrano, veči-
noma kar kavo in kruh in tako
postane njihova hrana mot^
tona in tudi črevesje ne dek
več tako, kot nekoč.
Namesto hudih odvajal ^
takšni ljudje sežejo po mej
kem rumenem sadju, ki vsebi
je obilico vlaken ter veli]'
sladkega soka in vitamin^
Takšno sadje, primemo za stj
re ljudi so pomaranče in so ti
di varovalna hrana. Pomarai
če imajo veliko osvežujoče]
soka, precej vlaken, 12 g ogl
kovih hidratov, nič maščob
nič holesterola. Tudi eterič«
olje v lupini ima prijeten vq
in nekoliko grenak okus in k
tak vzbuja apetit. Ker vseb«
veliko   mehke   celuloze,
zboljša prebavo in organsl,
kisline, ki so prisotne v porn
rančnem  mesu  tudi  lajša
prebavo.
Tudi uživanje grozdja ii
podoben učinek, zlasti če
uživamo z raznimi mehki
siri. Uživanje grozdnih jag
vpliva na obnavljanje krvi
organizma ter vpliva na del
vanje črevesja in ledvic. Lju
sko zdravilstvo priporoča r<
no uživanje grozdnih jagod
svetuje    najprej    enodneA
post. Nato pojemo do tri
grozdja na dan brez kakš
druge hrane. S tem se kma
začne urejati prebava, z njo
tudi druge težave, ki spremljj
jo zaprtje. Tudi otekline nog j
rok izginejo in s takim zJ
strupljevanjem    se    omili]
mnogi vnetni procesi v našei
telesu.  Zanimivo  je,  da s
s takšno dieto vpliva na re\
matične procese, na pekoč
zgago in tudi izginejo kožni i:
puščaji. Podobno pomaga rec
no uživanje rozin in njiho\
vsebina poživi starejše ljud
Svetujem vam, da pojeste vsa
dan približno eno uro pred kc
šilom in večerjo po eno velik
jedilno žlico dobrih rozin. 1
kura učinkuje odpirajoče i
odpravlja iz telesa vse odvečr
snovi.   Mehčajo  trd  trebul
mehčajo blato in odpravlja
zapeko. Rozine lahko prej n
močimo v 1 del črnega vina
ko se dobro napojijo, použij(
mo vse skupaj. NikoU ne smt
mo pozabiti starega latinskeg
pregovora, da je vino mleko z
starce in če dodamo še sladi
rozine, je učinek še boljši.
Italijanska kuhinja
Po lahnem prvem obroku,
po antipasti, pride na vrsto pr-
va glavna jed, in to je običajno
mineštra ali kar čista juha.
Juho Italijani zelo cenijo.
Star pregovor pravi: juha na-
redi sedem stvari: pomiri la-
koto, pogasi žejo, nasiti tvoj
želodec, očisti tvoje zobe, te
naredi zaspanega, pomaga
tvoji prebavi in ti obarva lica.
Poznamo več vrst juh. Ne-
katere temeljijo na mesni juhi
in jih bistrimo, druge pa so
pretlačene juhe, ki jih zgosti-
mo z zelenjavo ali z rižem.
Ribje juhe so specialiteta sre-
dozemskih dežel in so tudi
lahko bistre ali pretlačene.
Vsaka juha mora ustrezati
svoji vrsti, kar pomeni, da mo-
ra biti bistra juha res bistra,
kremna popolnoma gladka,
v juhi bisque pa mora priti do
veljave njena glavna sestavi-
na. Juha ni omaka, temveč je
samostojna jed, zato ne sme
biti preveč začinjena, da je
lahko pojemo več. Začimbe
dajejo juham svoj čar, zato
morajo biti preudarno dodane,
da se bo lahko razvil okus
končne jedi. Za začimbo lahko
uporabimo čebulo, v katero
zapiknemo klinček, nato do-
damo česnov strok, korenček,
zeleno, peteršiljevo korenino,
muškatni orešček, cel poper,
včasih malo cimeta. V mrzlo
vodo damo meso tedaj, ko ho-
čemo imeti močno juho, v vre-
lo vodo pa, ko hočemo imeti
okusno kuhano meso. Najprej
kuhamo v vodi samo meso, ju-
ho začinimo med kuhanjem,
pri čemer ne smemo pozabiti,
da bo nekaj tekočine še izhla-
pelo. To velja predvsem za sol,
večina kuharic osnovne juhe
sploh ne soli, ker se med kuha-
njem tekočina pokuha in po-
stane dovolj slana.
Dobre juhe so bistre. To do-
sežemo tako, da se juha ne ku-
ha, temveč le mezi na majh-
nem ognju nekaj ur. Če mesna
juha močno vre nekaj minut,
postane motna. Med kuhanjem
se na površini nabirajo pene,
ki jih moramo pobirati. Ob-
časno prilijemo hladno vodo in
ko tekočina spet zavre, se na
površini znova dvigne pena, ki
jo moramo prav tako pobrati.
Kjer je bistrost še bolj zažele-
na, moramo maščobo popolno-
ma odstraniti. Najbolj enosta-
ven način je ta, da juho ohladi-
mo in postavimo v hladilnik.
Med hlajenjem se maščoba str-
di, tako da jo lahko zlahka
posnamemo s penavko ali za-
jemalko. Takšno juho lahko
izboljšamo z limono, vinom,
pivom itd.
Italijani imajo značilno juho
Zuppa pavese, za katero
v vsak krožnik položimo opra-
žen kos kruha, nanj ubijemo
jajce in vse skupaj prelijemo
z vrelo kokošjo juho.
Čisto juho lahko uporabimo
tudi za pripravo mineštre. Do-
damo ji fižol in riž ter druge
dodatke, ki so pri roki, vključ-
no z ostanki mesa in zelenjave.
Vse juhe lahko začinimo s sve-
že naribanim parmezanom.
Milanska mineštra:
Potrebujemo: 2 žlici olivne-
ga olja, 100 g mesnate slanine,
eno čebulo, en strok česna, 225
g paradižnikov, 100 g belega
fižola, 6 listkov sveže bazilike
ali pol žličke posušene, vejico
peteršilja, 21 kokošje ali druge
juhe, en korenček, malo gomo-
lja zelene, 275 g krompirja,
2 pora, 12 strokov fižola, eno
majhno cvetačo, razdeljeno na
cvetke, malo svežega zelja, 100
g svežega graha, 200 g riža,
sol, sveže mlet poper in 50
g parmezana.
V veliki- ponvi segrejemo
olivno olje, dodamo sesekljano
slanino in jo nekoliko prepra-
žimo. Dodamo sesekljano če-
bulo in česen, prepražimo, da
čebula nekoliko porjavi, ter
dodamo preostalo zelenjavo,
narezano na primerne koščke,
zalijemo z juho in dodamo čez
noč namočen fižol. Kuhamo na
majhnem ognju uro in pol. Na-
to dodamo še narezan por, ko-
renje in riž ter kuhamo še 20
minut. Posolimo in popramo,
primešamo še baziliko in pe-
teršilj. Pustimo, da mineštra
stoji 5 minut, nakar postreže-
mo s parmezanom.
Nadaljevanje prihodnjič.
KMETIJSKI NASVET
Zavarovanje kmetov
Nove višine prispevkov za obvezno
pokojninsko In obvezno zdravstveno
zavarovanje za kmete
Po razpravah in zapletih
med državnim zborom ter dr-
žavnim svetom, smo dobili no-
ve prispevne stopnje za pokoj-
ninsko in zdravstveno zavaro-
vanje. Prispevki za obvezno
pokojninsko in invalidsko za-
varovanje so se povišali, pri-
spevki za obvezno zdravstveno
zavarovanje pa so se znižali.
Obvezno pokojninsko in in-
validsko zavarovanje:
Višina prispevka za obvezno
pokojninsko in invalidsko za-
varovanje za kmete se ravna
po osnovi za zavarovanje. Os-
nova za zavarovanje za širši
obseg pravic je najnižja bruto
pokojninska osnova. Sedaj
znaša 43.218 SIT. Prispevek se
je povišal s 14,4 na 15,5 od-
stotka od osnove. Tako znaša
sedaj zavarovanje 6.699 SIT
na mesec.
Za ožji obseg pravic pa je
osnova bruto zajamčena plača,
ki znaša sedaj 25.000 SIT. Pri-
spevek se je povišal z 12,38 na
13,33 odstotka od osnove. Za-
varovanje za ožji obseg pravic
torej znaša 3.333 SIT na
mesec.
Obvezno zdravstveno zava-
rovanje:
Prispevek za obvezno
zdravstveno zavarovanje se
plačuje od katastrskega do-
hodka gozdnih in negozdnih
površin. Prispevek se je znižal
z 22 na 18 odstotka katast;
skega dohodka. Letni prisp*
vek se razdeli na štiri dele in i
plača vsake tri mesece.
Prispevki so se znižali tut
za razširjeno zdravstveno z2
varovanje. To zavarovanj
plačajo tisti kmetje, ki so s
odločili za to obliko zavarova
nja. To je zavarovanje za dc
datne pravice in sicer za: na
domestilo med začasno zadi
žanostjo od dela (bolniška
pravico do pogrebnine in po
smrtnine ter za zavarovanje z
primer poškodbe pri delu i
poklice bolezni. Višina zava
rovanja se ravna po bruto naj
nižji pokojninski osnovi. Za t
dodatne pravice se plačata dv
prispevka: 1,2 in 0,6 odslotkJ
skupaj 1,8 odstotka od osnovi
Prej je znašal skupni prisp«
vek 2,2 odstotka. Razširjen
zdravstveno zavarovanje s
plača vsak mesec in znaša se
daj 778 SIT ali 450 SIT mesec
no; odvisno od obsega zavaro
vanja v pokojninskem zavaro
vanju.
Če primerjamo obremenite'
kmetije po novih prispevkil"
lahko ugotovimo, da je skupn'
višina prispevkov za obvezn'
pokojninsko in obvezn'
zdravstveno zavarovanje sk^^
raj enaka kot je bila prej.
DARKO SIMONČiC
dipl. inž. kme'
St. 15 - 15. april 1993
|3
irčevanje: mercedes 300 SD in 300 SE 2,8
plovno leto se za nemški
^jdes Benz, ki je sesta\Tii
pajvečjega nemškega kon-
. paimler Benz, ni konča-
osebej uspešno. Prodaja je
primerjavi s tisto v letu
joianjša za 4,9 odstotka in
ipapovedi za prihodnja le-
^0 najbolj ugodne.
\idi pri    tovarni se zaradi
(jovolj poglobljeno ukvar-
2 načrti o odpustitvi de-
(celo 20.000 do konca
1996) in skrajševanju se-
jega delovnega časa. In se
t, vsem tem virus varčeva-
vlihotapil tudi tja, ker ga
lej skoraj ni bilo. Prav za-
i tega nemške avtomobil-
tovama odslej ponuja
■ojem najprestižnejšem av-
tomobilskem razredu S dve
najšibkejši in s tem tudi najce-
nejši izvedenki: 300 SD (na
sliki), kar je oznaka za avto-
mobil z dizelskim šestvaljni-
kom, in 300 SE 2,8, kar pome-
ni, da vozilo poganja najšib-
kejši bencinski šestvaljnik
med vsemi motorji v razredu
S. Navzven se karoserija mer-
cedesa S zaradi teh dveh novih
motorjev prav nič ne razlikuje,
občutna in dovolj opazna ra-
zlika je le v tistem, kar avto-
mobila zmoreta. Mercedes 300
SD poganja dizelski šestvalj-
nik s prostornino 3449-kubič-
nih centimetrov in največ 110
kW/150 KM pri 4000 vrtljajih
v minuti. S tem agregatom
zmore skoraj dve toni (1940
kilogramov) težko vozilo naj-
več 185 km/h in pospešek 12,9
sekunde do 100 km/h. Pred-
nost naj bi bila v skromni di-
zelski žeji, kajti poraba naj bi
bila po zatrjevanju tovarne
najmanj 7,7 in največ 11,7 litra
goriva.
Nekaj zmogljivejši in seveda
motorno tudi živahnejši je
bencinski šestvaljnik s pro-
stornino 2799-kubičnih centi-
metrov in 142 kW/193 KM pri
5.500 vrtljajih, saj to dokazu-
jejo tudi številke: najvišja hi-
trost je 215 km/h in pospešek
10,8 sekunde do 100 km/h. Še
podatek o porabi: najmanj 8,6
'in največ 15,6 litra goriva na
100 kilometrov. Če sta to naj-
šibkejši motorni izvedenki
v razredu S, sta torej tudi naj-
cenejši. V Nemčiji bo (čez do-
bre tri tedne) 300 SD stal ma-
lenkost več kot 86.000 mark,
300 SE 2,8 pa 81 tisoč mark.
Pri ljubljanskem Autocom-
merceu, kot zastopniku Mer-
cedes Benza pri nas, napove-
dujejo prodajo obeh izvedenk
v prihodnjem mesecu, medtem
ko cene še niso znane. Oba
»nova« avtomobila v prestiž-
nem razredu S naj bi torej do-
kazovala, da je varčevanje
nujno tudi za tiste, ki jim
sploh ni treba varčevati. Ali je
to tudi res tako, pa se bo ver-
jetno pokazalo prav kmalu.
Po novem tudi rover in iand rover
Britanska avtomobilska in-
dustrija seveda že precej časa
ni tisto, kar je nekdaj bila, na
slovenskem avtomobilskem tr-
gu pa je v zadnjih letih prav-
zaprav ni bilo. Časi pa se spre-
minjajo, kajti po Jaguarju, ki
se na slovenskem avtomobil-
skem odru pojavlja ob pomoči
ljubljanskega Autocommer-
cea, so na voljo tudi avtomobi-
li tovarn Rover in Land Rover.
Zastopnik in s tem tudi pro-
dajalec je postal ljubljanski
Industrij aimport, ki na slo-
venskem trgu sicer zastopa ja-
ponsko avtomobilsko tovarno
Subaru. Upajo, da se jim bo do
konca letošnjega leta posrečilo
prodati nekako 300 avtomobi-
lov, kar je dovolj realen načrt.
Roverji in land roverji so na-
prodaj za tolarje, obe tovarni
pa sta sestavni del britanske
grupacije Rover, ta pa je zno-
traj koncema British Aerospa-
ce. V Roverju in Land Roverju
letno naredijo približno 500 ti-
soč avtomobilov, Rover pa je
kapitalsko in tehnološko do-
volj tesno povezan z japonsko
Hondo (20-odstotni delež),
s katero sodeluje že od leta
1979. Za slovenske kupce bo
ob desetih izvedenkah avto-
mobilov rover in land rover
vsaj cenovno precej zanimiv
najmanjši, to je rover metro, ki
pa je naprodaj le z 1,4-litrškim
dizelskim motorjem (52 KM).
Tovarna Land Rover pa s svo-
jimi terenskimi avtomobili de-
fender, discovery in range ro-
ver tako ali tako spada v vrh
tistega, kar je cenjeno na te-
renskem avtomobilskem trgu.
Maloprodajne cene nekaterih
roverjev in land roverjev pa
so: metro 1,4 LD dizel
1.199.600 tolarjev, rover 214
cabrio 2.184.200 tolarjev, ro-
ver 418 GSD turbo dizel
2.201.100 tolarjev, rover 827
executive 4.753.900 tolarjev,
land rover defender llOturbo
3.654.900 tolarjev, land rover
discovery 2,5 turbo 3.446.700
tolarjev in range rover 2,5 tur-
bo 4.869.500 tolarjev. Na sliki:
rover 218 SD.
IloFric: rešitev za marsilcateri avto
[alo ]e lastnikov avtomobi-
lu jim skoraj nikoli ni po-
me iskati različnih rezerv-
delov, potrošnega in do-
lega materiala, pločevine
sega ostalega, kar potrebu-
D za naša pokvarjena,
bljena ali karambolirana
la. Veliko več je tistih, ki
ajo to redno početi. Zato
riji trgovin s tovrstnim
erialom ni nikoli dovolj.
0 Laščanom in Radečanom
•vsem ostalim, ki to želijo,
^eč kot pol leta pomagata
lerik in Simona Brečko
'Ojih trgovinah z imenom
)Fric na Aškerčevem trgu
Laškem in na Starograjski
Radečah. Trgovini sta pri-
Ijeni zaradi lepe urejeno-
resnično bogate založeno-
in izredno konkurenčnih
edno imajo na zalogi vse
lembnejše dele za zastave,
ein golfe, v najkrajšem ca-
pa vam podjetna lastnika
krbita dele prav za vse av-
lobilske znamke in po želji
1 za kmetijsko mehanizaci-
jo. Med ponudbo velja poseb-
no poudariti olji Castrol in
Evrol, gume Pirelh in Nokia,
luči, sedežne prevleke, avtora-
die in zvočnike ter kateri koli
del pločevine za vsak vaš avto-
mobil.
Sicer pa bo najbolje, da tr-
govini čim prej obiščete, tako
da se boste sami prepričali, da
so vrstice, ki ste jih pravkar
prebrali, resnične. Še več: go-
tovo smo kaj pozabili.
EP
Trgovina AvtoFric, na osrednjem trgu v Laškem, je odprta vsak
delavnik med 8. in 18. uro, ob sobotah do 12. ure. Prijazna last-
nika (na fotografiji) se trudita, da kupci iz tgovine odhajajo
zadovoljni. Tako v Laškem kot v Radečah!
Novo pri Voii(swagenu
Za največjo evropsko avto-
mobilsko tovamo, wolfsburški
koncern Volkswagen, bo leto
Vsekakor izjenmo zahtevno in
tudi naporno. Ne le zaradi te-
ga, ker evropskemu avtomo-
bilskemu trgu napovedujejo
slabe, nekateri celo zelo slabe
čase (do 2O-odstotno zmanjša-
nje prodaje avtomobilov), pač
pa tudi zaradi tega, ker bo
predstavil nekaj novih oziro-
ma obnovljenih avtomobilov.
Najprej bo na vrsti golf, že
dolga leta najbolje prodajano
vozilo tako v Nemčiji kot
v Evropi nasploh. Sredi polet-
ja naj bi postavUi na ogled golf
kabriolet. To bo po dolgih 14
letih znova povsem novi avto-
mobil »zgoraj brez«, kajti se-
danji kabriolet je bil narejen
na osnovi golfa I, prvič pred-
stavljenega davnega leta 1972.
Novi golf kabriolet bo štirise-
dežnik z varnostnim lokom,
motorji bodo zvečinoma enaki
kot pri kombi izvedenki golfa
III. Na septembrski frankfurt-
ski avtomobilski razstavi pa
bo Volkswagen prvič postavil
na ogled tudi golf variant ozi-
roma karavan. S tem avtomo-
bilom bo ponudba golfov III
dovolj pestra in čakanje na ne-
kaj ugodnejše avtomobilske
čase nekoliko lažje.
Karoserijsko in tudi sicerš-
njo obnovo pa bo letos doživel
tudi passat, eno najuspešnej-
ših vozil znotraj VW. Spreme-
nili bodo tako limuzino kot tu-
di karavan oziroma variant.
Tako bodo luči nekaj večje,
spremenjeni bodo odbijači,
pokrov prtljažnika .(pri limu-
zini) bo nekoliko bolj stisnjen.
Passat kakšnih drugih tehnič-
nih posodobitev le ne bo doži-
vel, pač pa naj bi bil povsem
novi avtomobil nared čez do-
bro leto in pol. Tudi notranjost
bo ostala bolj ali manj nespre-
menjena, drugačna bo le ar-
matura.
Št. 15 - 15. april 1993
1^
št.15 - 15. april 1993
!5
Št.15 - 15. april 1993
136
št. 15 - 15. april 1993
37

št.15 - 15. april 1993

St.15 - 15. april 1993
39
Št. 15 - 15. april 1993
TRAČ-nice
Kozlovska
sodba
čarobnih pet poslancev
v mozirski skupščini gotovo
tlači nočna mora, ker niso
glasovali za nezaupnico ob-
činski vladi. Po vseh napa-
dih in odstopih vodstva si to
tudi zaslužijo', glede na go-
vorice v mozirski občini pa
lahko sklepamo, da Zgornje-
savinjčane čaka kozlovska
sodba. Vprašanje je le, kdo
bo izbral tistih pet grešnih
kozlov izmed 17 odbornikov,
ki so obkrožili proti.
Kulturni svetovalec
Potem, ko smo na srečanju
avtorjev Pesmi štirih v Slo-
venskem ljudskem gledališ-
ču minuli teden odkrili, kdo
je novi »kulturni« svetovalec
celjskega občinskega sekre-
tarja za družbene dejavnosti
Željka Ciglerja, se sprašuje-
mo, ali bo v Osrednji knjiž-
nici Celje že kmalu kaj pora-
sla izposoja knjig. Morda si
jih bo začel izposojati kar
Cigler sam in s tem skušal
sčasoma razbremeniti prof-
. Janka Germadnika pri pi-
sanju govorov.
Ko bo velik, bo...
Ob pogledu na celjskega župana Antona Rojca, ki je
takole ponosno dvignil v zrak listino o podelitvi naziva
častni občan, smo v dvorani že začeli računati, kdaj bi si po
statističnih podatkih Roječ utegnil prislužiti takšen naziv.
Glede na podrugo desetletje čakalne dobe, v uredništvu
TRAČ-nic zadovoljno ugotavljamo, da bože čez kakšnih 350.
dni spet 1. april. \
Pomladanski metuljček
Nikar ne pomislite, da namerava Sašo Hribar dati Janezu
Slaparju eno okrog ušes. Ne, račka Hribar popravlja sloven-
skemu generalu metuljčka, saj namerava general, če bo ostal
brez službe, kandidirati za najlepše oblečenega Slovenca.
Lep avto, lep grb
v šmarski občini so se
skregali za občinski grb. Po-
slanec Vlado Gobec pa je ko-
lege spomnil, da je bolj kot
grb pomemben avto. Resnici
na ljubo imajo mnogi po-
slanci res presenetljivo po-
membne znamke avtomobi-
lov. Zlobni jeziki natolcuje-
jo, da imajo prav zato toliko
časa za govoričenje o občin-
skem grbu...
Košarka In
računalniki
Novinec v najboljši skupi-
ni državnega košarkarskega
prvenstva si je med snublje-
njem mladega reprezentanta
omislil kar blagovno menja-
vo. Za podpis pogodbe škrto
ponujajo računalnik (brez ti-
skalnika), da mislijo resno
pa so za »treffen -punkt« do-
ločili kar avtobusno postajo.
Zlobneži pravijo, da je po-
nudba računalnika v strogi
povezavi s taktiko kluba, saj
je trener dotičnega kluba
najbolj vnet zagovornik ra-
čunalniško-košarkarskega
obdelovanja podatkov.
Tramvaj liga
Slovenski košarkarski vrh
se intenzivno ukvarja z no-
vim poimenovanjem lig. Pr-
va bo prišla na vrsto II. SKL-
vzhod, ki jo lahko prekrstijo
kar v Tramvaj ligo. Od Celja
do Laškega, Prebolda in Ve-
lenja sicer še ne vozi tram-
vaj, toda enota primestnega
prometa Izletnika si v priča-
kovanju lokalnih derbijev že
veselo mane roke in morda
bo ekipam za potovanje na
tekme ponudila celo pj
puste.
Podčrtano
z zeleno
Velenjski občinarji benti
zaradi prekratkega obči
skega proračuna. Obnaša
se skoraj tako, kot bi bi
v svoji nemoči edini. Mog(x
bi pomagalo, če bi od jes
pozeleneli. Potem bo vsaj
kaj zelenega v Šaleški doiii
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Na kmetiji je iepo
Milan Čretnik iz Vodul pri Dramljah je
eden redkih muzikantov, ki je imel to čast,
da je pred leti spremljal kmečko stotnijo
NT&RC na morje. Harmoniko igra in še
boljše klarinet in nekateri so bili kar malo
ponosni, da se je tudi njihov znanec udeležil
tega dogodka.
Sosed je prvi izvedel za to novico iz časo-
pisa in ga povprašal: »Sem slišal, da greš
z kmečkimi ženskami na morje. Boš vzel
svojo zraven?«
»Si nor. To bi bilo ravno tako, kot če bi šel
v Italijo in s sabo nesel makarone!«
Tudi sam je s kmetije in še sreča, da se je
v tistih zgodnjih letih lahko zatekel v stalo
in vadil cele noči, ker sicer domači niso
mogli spati. Klarinet se je naučil igrati sam,
harmoniko mu je pokazal oče, s katerim je
potem »prevandral« dobršen del špitalške
strani. Če se je le dalo je na ohcetih napravil
kakšno neumnost.
Tako je med svate prignal tudi kravo, ki je
v hlevu zaman čakala na vsakdanjo pozor-
nost. Nesreča je bila v tem, da se uboga žival
ni zmenila za slavje in se je sredi sobe sim-
bolično ponemarila. Na drugi gostiji je pri
šranganju nekdo slučajno prignal mimo ko-
zo in muzikant je takoj odšel do nje po kozje
mleko. Gospodar pa se je samo smejal: »Ta
koza še nikoli ni povrgla in nima mleka.« Pa
je muzikant izpulil dojenčku stekleničko,
v kateri je bilo še nekaj mleka, podstavil
pod kozo in se delal, kot da molze. Potem pa
pokazal, da je v steklenički res mleko. Go-
spodar pa se je čudil: »Nemogoče, nemo-
goče ...«
Posebno so zanimive igrice, ki jih uganja
Milan na gostijah. Tisto, ki se ji reče »Nogce
šlatat« nekateri dobro poznajo in tukaj se
predvsem slabo piše ženskam, ki jih dobijo
po hrbtu, če z zavezanimi očmi ne najdejo
nog svojega moža. Tudi moški iščejo nogce,
kazni pa so različne. Če recimo »zgreši«
gospodar mu Milan naloži kazen petelina.
Tako mora gospodar sredi noči na hrib in
zavpiti: »Auf biks Drameljčani! Jaz'sem
dvignil sod, vi pa dvignite rit!«
Tudi telefonsko linijo rad napeljuje. V po-
moč pa sta mu dva »telefonista« in sukanec,
ki služi kot žica. Pa se morata telefonista
uskladiti in skozi rokav spuščati glasove:
tu, tu, tu - tam, tam, tam, tu, tu, tu - tam,'
tam, tam. Tisti, ki se dere tu, tu, tu nepriča-
kovano skozi drugi del rokava »faše« koza-
rec tekočine.
S čim se še lahko pohvali Milan. Da je
igral na ohceti, kjer je zakon trajal rekordna
dva dneva. V soboto so se še vsi veselili, že
Ena Iz Milanovega rokava
Prijetno gospo z mladim cuckom je pr&
lekarno presenetil napis: Pse voditi v loki
prepovedano'. Pa se je znašla in ustavil'
mimoidočega.
»Lepo vas prosim. Samo za hipec mi pri
mite tega simpatičnega kužka, da stopil'
v lekarno. Veste, je zelo pameten. Govorii
ne zna, bi pa znal pisati in brati.«
Pa je bil kuža nemiren in v jezi je mimo
idoči kužka še bolj razkuril, ko mu je potis
nil feferon v zadnjico. Gospa je prestrašen^
povpraševala, kaj se je zgodilo?
»Veste gospa. Nekaj časa je pisal, pa ni'
očitno ni bilo všeč in zdaj radira.«
v ponedeljek sta zakonca vložila prošnjo i
razvezo.
»Ampak jaz nisem bil nič kriv. Skušan
biti svetlejše točka na poti v zakon in nU^
slim, da mi kar uspeva saj sem pri svojih 3
letih igral na skoraj 300 ohcetih. Ženini i'
neveste pa še vedno pritiskajo.
EDI MASNBi
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
Šalo tedna smo izbrali iz kupa glasovnic,
ki ste nam jih poslali. Spisala jo je Irena
Krampršek, Zg.Tinsko U, Loka pri Žusmu,
mi pa smo izžrebali še Jelko Grudnik, Bra-
čičeva 4, Velenje. Obe nagrajenki, kot tudi
nagrajenci iz prejšnjih številke, boste preje-
li nagrado, kaseto in čestitko na RC, še
v tem tednu po pošti. Ob koncu meseca pa
nikar ne pozabite pokukati v Petico, kjer
boste izvedeli vse o izletu šaljivcev na Mad-
žarsko v začetku junija ter o našem polet-
nem pikniku.
Šala tedna
Med otroki
»Pri nas imamo avto, pri
vas pa ne!«
»Pri nas imamo traktor,
pri vas pa ne!«
»Pri nas pa imamo uši, pri
vas jih pa nimate!«
»Seveda, ker ste jih pri nas
dobili.«
Poročna noč
Zvečer po poroki odide nevesta v posteljo,
ženin pa se nasloni na odprto okno in gleda
v noč.
Nevesta ženinu: »Zakaj ne greš v po-
steljo?«
»So mi rekli, da je prva poročna noč naj-
lepša, pa bi si jo rad ogledal.«
Matere
Srečata se dojenčka v vozičkih.
»Kako si kaj zadovoljen s svojo mamo?«
vpraša prvi.
»Še kar, samo v klanec gre bolj počasi!«
odvrne drugi.
Pri zdravniku
Zdravnik: »Pivo? Popolnoma izključeno!
Pred nekaj tedni sem vam popolnoma pre-
povedal uživanje kakršne koli alkoholne pi-
jače!«
Pacient: »Je že res, vendar sem mislil, da
je med tem časom zdravniška veda že kaj
napredovala.
Prt mehaniku
»Zamenjal som vam svečke. So bile že
popolnoma zanič«, je pojasnil mehanik voz-
nici, ki je prišla po avto.
Zmajala je z glavo: »Kako je to mogoče?
Saj sem vendar vozila samo podnevi!«
Zadetek
»No, koliko let mi prisojate?«
»Po lesku oči. draga gospa, bi rekel 18, po
rdečih ustnicah, 20, po napetosti oblin, 25.
Sešteli boste pa kar sami.«
Šale so prispevali: Mira LAH iz Ponikve, Ama-
dej JAZBEC iz Žalca, Darko OCVIRK iz Šent-
jurja, Cvetka LESKOVŠEK iz Gorice pri Sliv-
nici in Marija KRONOVŠEK iz Pariželj.
Št.15 - 15. april 1993