172. številka.
Ljubljana, v soboto 2Í). julija
XV. leto, 1882.
J-baja vsak dan »večer, iz'mfii nedelje in pr?".p:kc, ter velja po poŠti prejernan ra a vst r ij s k o-oger ake dežele za vse leto 16 gld., za pol let-i 8 #ld., za četrt leta 4 gld. — Za L ju bij ano brez poiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četi i JeK 3 gld. 80 kr„ za rfeden mecec 1 gld. 10 kr. Za pobijanje na dona racjna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt
leta — Za tuje dežele tol:ko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od fetiristopne ]>etit-\ tito po 6 kr., ce se oznrulo jedenkiat. tiska, po 6 kr.  ¿e se dvakrat, in po 4 k>v, ce te trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se '".volé fiv.nkirati. — Pokopisi se ne \ racajo. — Uredništvo in upravniátvo je v Ljubljani v Frana Ko'naria hiSi „ Gledališka stolba". Ü pravni Stvu naj M blagovolijo pošiljati naročnine reklamacije,, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Slovenski učni jezik.
Včeraj došel nam je po „dratu" iz naše dunajske metropole veseli glas, da je vlada dovolila, da se uvede slovenščina kot učni jezik za vse predmete — i/i i i m i jedino nemšči;o in grščino — na slovenskih paralelkah spodnje gimnazije v Ljubljani, na gimnazijah v Rudolfovem in v Kranji.
Radostnim srcem pozdravljamo ta „tandem ali-quando" nam došli vladin ukrep, ki nam zopet utrdi naše narodno stališče, nas narodno-strategi-čen položaj, ter nam podaje sredstvo k narodnemu razvoju naše mladine. Mnogo truda in naporov je Btalo, predno smo dosegli to, kar bi se nam po nikakem pravu nikdar zanikavati in pridržavati ne smelo, a naših političnih nasprotnikov zavist in pre-lestne spletke ovirale in izpodkopavale so dosledno do denašnjega dne naša pravična zuhtevanja.
Marsikomu izmej narodnih bojevnikov upalo je uže srce, marsikdo izgubil je uže nad'), da se bode sploh oziralo na naše težnje, zdai pa je ta bojazen, ta brezupnost razpršela in nadomestil jo yi čut srčne vzpokojenosti in globokega priznanja vladi grofa Taaffeja, ki je pričela zvrševati svoj program na sproti vsikdar zvesto udanim narodom, ob jednem pa tudi čut hvaležuosti do naših državnih, neumorno v to svrho delujočih slovenskih poslancev in njih političnih zaveznikov. Zdaj smemo nekoliko pomirjeni vzklikniti: „E pur si muove!"
To vladino dovoljenje pa nas ne najde nikakor nepripravljenih, kajti kakor smo uže včeraj poro čali, bodo vse šolske knjige za spodnjo gimnazijo do sredi septembra dogotovljene. Marljivost in po-žrtovalnost naših rodolmbnih profesorjev priredila nam je vsa poučna sredstva ter tako omogočila, da se pouk v slovenskem jeziku zamore pričeti takoj. Ponosni smemo biti na to, mali narod pri jako skromnih silah, ki sme s SchiJlerjem peti:
Kcin Angustisch' Alter bltlh'te Kcines Mediceers (Jiite
pripravil si je učna sredstva   iz  lastne moči In s tem   omejil   porogljivo Očitanje v psovknh   in za smehovanju ne baš izberčnih protivnikov.
Ker tedaj imamo vladino dovoljenje, ker imamo učne knjige na razpolaganje, ker je vrhu vsega tega naša mladina zavzeta za pouk v materinščini, skrbeti nam je za to, da se vladino dovoljenje tudi izvede do pičice, kajti s tem osiguravamo si narodni napredek in s tem širimo   področje našemu jeziku.
Z uvedenjem slovenskega kot učnega jezika na gimnazijah pridobili smo sicer mnogo, a veliko je še storiti. Pozabiti ne sinemo, kako so si naši politični aotagonisti utrdili vse opozicije, počenši od ljudske šole do deželnega zbora in odbora. Le tedaj, kadar bode slovenski narod v razmeri svojega števila zastopan v vseh teh pozicijah, le tedaj se bodetno mogli oddahniti brez strahu. Čaka na« tedaj še težavno in obsežno delo, da si moramo priznavati, da nam uvedenje slovenščine zdatuo po-lajSnje našo nalogo.
A kukor niieduo veselje nij popolno, tako tudi pri tej vladinej naredbi, ki utrjuje slovensko trdnjavo v Kranjskej, s plaho radovednostjo vprašamo, kaj pa „glacis" te trdnjave na vzhodu in za padu, kaj pa z našimi brati zlasti na Spodnjem Štajerskem, kjer je gernh.nizaeija najhujša, najozbil-neiša, kdaj se tam uvede na srednjih šolah slovenščina, za katero je uže tolikrat in toliko občin prouilo, peticijoniralo in sploh moledovalo?
Grofa Taafteja vlada koraka polagoma, previdno a vender odločno naprej, prizadeva si počasi obrusiti ostrine in poravnati nasprotja — vsak pre-hiter korhk zdi se jej nevaren in uovo orožje vedno prežečej opoziciji — zaradi tega nadejamo se, da bode vlada spomnila se tudi štajerskih in primorskih Slovencev in tudi niim podelila rarvico narodne ravno-
pravnosti, (In olaifia težavno in vsem napadom Nemcev, nemškutarjev in zaslephenih odpadnikov izpostavljeno stanje« teh slovenskih trpinov „in partibus".
Politični razgled.
\4>f raiij dežele.
V L j ubljani 2\i. julija. Včerajšnji flrža vni zakonik razglasa mej narod no pogodbo glede Phylloxere, skleneno in potrjeno mej Avstro-Ogersko, Nemško, Francosko, Portlier Isko in Švico, — dalje izjavo poljedelskega niinisterstva, <la je k t * i pogodbi pridružila se tudi Belgija, — konečno naredbo ministrov, poljedelskega, notranjega trgovinskega in tiruii čnega, na kaj je gledati v trgovini z vnanjim svetom, da se ne zanaša trtna uš.
Wiiaiije države.
Naslednik Johna   Brlghta  v aiijrleMkcJ
vladi bo za /daj lord rvimberl ey, minister za kolonije. V torek izročila mu je kraljica pečate kan-eelurja lancnsUMskega.
O l£i;i|itii: Pred Aleksandi jo se nij zadnji Čas dogodilo nič posebnega, le do majhnih pnisk še pride. Angleži in Egipčani gledajo na to, da se zavarujejo, zlasti Aii"Jc£i z.»sedli so še jedno močno trdnjavo, tako da se zda* nijma Aloksandrija bati nobene škode od strani arabskih naprdov. Admiral Seymour pisal j« zopet kedivu, da si Anglija ne mara prisvojiti Egipta, temveč le varovati njega in narod razujzdanih uj »mikov. To pismo pozdravlja vsa Ah'ksandrija z veseljem po drugpdi vlada pa še zmiroin Arabijeva volia. V Port Saidu trepeta prebivalstvo, ker je poveljnik dejal, da čaka le še ukaza, zažgati mesto in pomoriti vse do zadnjega kristjana. Za to sklenila sta francoski in angleški admiral, takoj po Hviti vojake na kopno, če se prikažejo nemiri. — V konferenci v Carigradu pa se vlasti dozdaj nijso še zir linile in tudi težko, da bi se. Predvčeraniim iz i** vil je turški poslanik, da sultan Arabi pašo preklice še le tedaj, kadar dojdejo njegovi vojaki v Egipet, a da se tudi poslednje preje ne zgodi, dokler se angleške čete ne umaknejo iz Aleksandri je. Ali angleški listi pravijo na tO, da zdaj nij več časa razpravam in da bode Anglija postopala sama.
LISTEK.
Iz moje listnice.
Dolgo, nekoliko nedelj uže sem molčal, a tudi denC3 nijmam kaj prida v svojej listnici, od kod bi tudi jemal? Dijaki, nada naša, za nekoliko odstotkov tudi nemčurBka, vsaj talmi-zlate bodočnosti, zapustili so ozidje bele Ljubljane, ob jednem ž njimi podalo se je mnogo učiteljskih močij „cum sua causa" hladit se v senčnate k :aje in krepit si v šolskem prahu zaduhla pluča; vse, „kar leze in greu, hiti na prosto, v planinski svet, da se vrže vedno lepej in vedno dobrotljivej naravi v razkošno naročje, z jedno, oziroma z več besedami povedano, velik del Ljubljane uživa svoje željno pričakovane počiinice in poskuša na zdravem ali k večjemu dozdevno bolnem telesu krepilno iu oživljajočo moč teh ali onih, več ali menj slavnih toplic, s primernimi grižljeji vedno čistega in svežega vzduba.
Kako lepa in vzbujajoča je sicer pesen*. „Jaz pa pojdem na Gorenjsko" ; zdaj mej pasjimi in jedna-
cimi dnevi pa se tni glasi liki elegija ali porogljiva satira, zdaj tiho za-ne pope vam:
„Na Gorenjskem je lletno, V Ljubljani dolg čas, Oj, ljubček, kje si ti, Kje pa sem jaz V
Da, daleč sem jaz. daleč pa toplice na Bledu, daleč tam gori razprostrta je divna gladina krasnega jezera, v katerem se zrkale elegantne vile, idila na otoku, kos romantike iznad grajske pečine in zabavo iskajoči in kolikor toliko od vročine ali dolzega časa zevajofi obrazi raznih zabave željnih obiskovalcev, nič meni pa tudi gladna lica in malo „fashionable" no*a tistih nesrečnikov, katerim je bilo sojeno, da morajo prati in opirati zastarele grehe in pregreške z vodo studenčnico na zvunaj in znotraj.
Voda stud ena bi mi sicer tudi ugajala, a živež, ta primitivni živež, ta vzbuia pomiselke. Krompir, fižol, jagode, kislo mleko in jednake sladčice so denes ali jutri tudi nekaj, a brez mesa, to je grozno ČJital sem nekje, da brez mesa nij fostora, brez fos-fora nij mislij, a če nij mislij, od kod, iz česa da bi pisal listek, listek vsaj nekoliko zanimljiv. Zato
jaz obrajtam meso, 7*ito nijsem prijatelj studenej kopeli iu ž njo v tesnej zvezej stoječej veget-irijan-skej hrani, ker %sem v svojem dolgem poba j kovalnem življenji izumil zlato pravilo, da je kos dobre pečenke vsaj toliko izdaten in redilen, kakor kos slabega kislega mleka.
A še kaj druzega odvzelo mi je poprej kakor skala trdno simpatijo in živo vero do toplic in njihovih fudotvornih učikov. Malo dnij pred potresom bil sem v nekem mestu na Slovenskem. Kako je temu mestu ime, tega za denes ne povem, zadosti naj bode, ako i/javim, da glavni karakteristikon tega mesta obstoji v tem, da v njega staroslavnem ozidji ne gnezdijo lastovke, ter da to mesto kot čudotvorna kopel do zdaj še nij bilo na svetovnem glasu. Ta slednji nedostatek popolniti, odnosno odstraniti, sklenil je neki svetovno slavni zdravnik, imenujmo ga doktor AVallenstein. Pa zakaj "VVallen-Btein, ima li ta zdravnik, s slavnim vojskovodjo istega imena kaj Bučnega? Da, petelina! Vojvoda VVallenstein imel je, kakor znano, veliko nidiosin-krasijo" proti „kuropenjuu, spreletela ga je kurja polt, kadar koli je čul  petelina glas.   Naš doktor
Dopisi.
X \o(ranHUct{a 28. julija. | I/v. dop.] (Sežana in pa Trst!) Leta in leta so uže za manoj, kar nijsem videl vedno lepe Sežane. A denes je premenila sebi v korist svoj obraz: krasna je, da jej težko vrstnice na Slovenskem. Bele hiše, veličastne paiače, umetni vrtje, ravne ceste in ob teh vzorna kultura, ljudski vrt — vse podava Sežani pravico za lep trg ali za čedno slovensko mesto. Ali Sežanci so pametni in praktični možje; oni so ponosni na svojo „prvo in najlepšo vas" cele Slovenije. In bogme! nekakšno klasično donela mi je opravilna trditev moža, ki vodi časno blagost tega kraja, češ, pzdaj smo prvi mej slovenskimi vasmi in ne maramo biti za puhel naslov drugi mej trgi ali srednji mej našimi mesti . . .'" No, tudi pošten, prak tičen in vzpodbuden lokalen patrijotizem!
Ta naša Sei&nfl irj ^pobeljen grob", nego nje jedro je zdravo in krepko: ona se narodno na vse strani častno razvija in giblje. Idi v Sežano pa glej, kako se spričuje to po govoru in vedenji.
Dne 6. avgusta hote osnovati tukaj nekaj posebnega, velicega in koristnega: narodno ljudsko veselico v prid „Naroilnemu Domu"*
Priliko sem imel videti prostor za veselico, čul sem o pripravah in programu za njo. Bogme, prvi hipec strmel sem: vse tako obširno in veliko ! Rtvno to priča o zrelih močeh, o požrtovalnosti sežauskih rodoljubov, in pri teh razmerah ne boj se za vspeh!
Da bode udeležba iz Trsta, od koder gre v nedeljo 6. avgusta poseben vlak z vojaško godbo, mnogoštevilna, o tem ne dvojimo. Tržačan mora v nedeljo popoludne izza soparnih zidovij na čisto in jasno. In ker le količkaj simpatizira z nami, kamo bodo šel, če ne v Sežano, kjer je toliko lepe prilike za naj prijetnejši večer!?
Kaj pa od zgornjih krajev V No, od tukaj nij pričakovati množice in množice! A da se udeleže posamezni in zastopniki društev ta Notranjske, po-Bebno trgovci na poti v Trst, to je gotovo, kaj ne V Glejte, veselica je v nedeljo na večer; če grem v Trst, kjer je uže tedaj odprta razstava, vozim se po znižanej eeni in imam pravico jedenkrat pretrgati vožnjo. Popoludanski vlak porabim do Sežane, sem pri svečanej veselici in grem od tukaj po noči v Trst za daljnimi opravki. Po vrhu treba je pokazati našim vrlim bratom na sivem Krasu, da nam „vseslovenstvo" nij le fraza — medena, sladka beseda!
Iz Sežane nijuiam daleč do Trsta. Zatorej naj ob jednem o desetem septembru, ko se tam blagoslovi zastnva „ podpornega delavskega drušva" nekaj rečem. Društvo je pod protektoratom našega pre-stolnega naslednika Rudolfa, in kumica bode visoka mu soproga Štefanija. To je redka čast za družabno življenje sploh in še posebe izredno odlikovanje Slo vencev.
Od več stranij culi so se glasovi, zakaj je „no-
tranjska narodna slavnost" pa blagoslavljenje zastave le teden dnij vsak sebi: izraževale so se razne misli pa želje in stavili razni predlogi.
Mi po Notranjskem in tako z nami vsak Slovenec prepričani smo o jako važnem a sila težavnem položaji naših bratov na obalih Adrije, ki stoje noč in dan za nas vse „na vedeti". Čuditi se moramo pogumnemu delavnemu krdelu: veČina inteligencije naše in še večja večina slovenskega kapitala v Trstu ne izpolnuje dejansko  svoje domovinske dolžnosti!
cijantstvu vzgojen prebuditi in opozoriti hoče do-tične kroge, da prestavijo drugam gospoda Grudna, češ da je mož dovolj, ne zatajevati slovenske svoje vere, in človekoljuben preveč, ker opravlja brezplačno posle denarničarja pri našej „kmet-skej posojilnici". Ljubiti svojo domovino in skrbeti za kmeta — to je našej brezdoraovinskej in ozkosrčnej svojati uže od nekdaj zloba in pregreha! „ Vodja" pa še vedno misli, da živimo v tistih časih, ko so se narodni naši uradniki na komando njt go-
Mi dobro vemo, da ne trpi vseslovensko telo nikjer ,vih „ujčkov" in nboterčkov" in druzih tacih biričev toliko škode, kakor ravno tukaj, če v Trstu — se [ prestavljali čez noč iz juga na skrajni sever države, ta njegov ud slabi in zanemarja. j Ali ti časi so „tempi passati", gospod „ vodja", po-
Zatorej smo bili od začetka v dotiki in spo-; vejte to nujčkom" in „boterčkom" ! In tako ste si razumljenji s Trstom. Razmere tukaj, razmere tam i bili puško zopet jedenkrat nabasali s kurjim perjem so takšne, da sta se namenili slavnosti na 3. ozi- j in ostali po strelu sami sredi smrdljivega — dima! roma 10. september. Za vsacega posebe in za občni Gospod Gruden pa nam je odslej po vaših ovad-namen je tako najbolje. Malenkosti ne odločujejo ! ban še bolj drag in spoštovan, kakor nam Vi, gospod celote! — Tudi zaradi daljnih društev pa domolju- j „vodja", to še jedenkrat povdarjam, dragi in spo-bov se bode našlo ob sebi povoljno razvozlanje. ; štovani nij ste! — Ob vseh druzih lažeh in zavi-Mi bodemo pri slavnosti v Postojini, prej in |jačah v tistem slabo-nemškem dopisu pa imamo potlej naš narod po deželi opozarjali in navduševali i tiste občutke,  kakor če bi ležala pred  nami pogi-
za Trst in njega pomenljivo slavnost. Za časa on-dotne slavnosti bode najlepša prilika, pogledati raz-
nula perutnina, ki še zadnje pote pojema in otresa! P. S.   ^Chronique scandaleuse" naše nemšku-
stavo. In kaj tacega ne pregledaš s pridom jeden j tarske garde pomnožila se je zadnje dni zopet za popoludan ali jeden dan. Nedelja pa ponedeljek ti J jedno interesantnost, ki jo pa pokrijemo rajši s zadostuje primeroma in ob jednem si pri slavnosti. plaščem  krščanske  ljubezni.   To bi pa morda ne
Najbrž bode tačas kdo od svetle cesarske hiše v Trstu.
No, naše izobražence pa bolj premožne nij potreba posebe drezati, če gre za slovenstvo v Trstu in za poveličanje vseslovenske časti pa imena tam-kajle! — To je naše  prepričanje „extra muros!"
In takšen odmev je tudi iz domoljubnih tržaških krogov, ker ravno n. pr. gledam črno na belem v „Edinosti", da se hoče novoporojeni »Tržaški Sokol" in corpore udeležiti velike slovenske slavnosti 3. septembra v Postojini. Na zdravje!
In tako je prav, tako ie častno in v istini domoljubno : vsi za jednega in jeden zu vse! Mi za Trst in Trst za nas, vsi pa povsod in vselej za slovensko domovino! Do ran.
* 1 rlinlko 27. julija. |Izv. dop.] (V zadnje j številki lističa za— nemškutarijo,) razposajenega tega otročička fakcijozne naše ,,solda-teske", napisal je tudi skrivni vodja tukajšnjih „irregularjev" dopis, v katerem s slabo priučeno nemščino in še slabše prikrito hinavščino razliva svoj žolč nad našimi narodnjaki. Zapuščen kakor kamen na cesti in vide, da se neodvisni naši možje brigajo zanj ter poslušajo ga samo tedaj, kadar ga morajo, za tega delj hoče se zlasti znositi nad našim davkarjem, gospodom Grudnom, kateri je toliko spoštovan, kolikor „ vodja" nij, in o katerem gre v vsem okraji le jeden glas, da tako priljubljenega in previdnega davkarja Vrhnika uže dolgo nij imela. Ali jasno je, kam da meri neblagovoljni naš „ vodja" s svojim bombardementom!   V denun
škodovalo povedati, pod katerim naslovom prihaja k nam uemškutarski organ „za slab okus". Namreč: Herrn Hector Nanos, Jurist. Kdor bo to prav bral, dejal bo: kakeršen list, taki naročniki. —
Mjt. litijskega okraja« [I/v. dop.] Nadejali smo se, da je nek učitelj, kateri je pri skupščini v Litiji 19. t. m. stavil predlog, da se zloglasna „Schulzeitung" izbacne in nadomesti „Tovarišema, zadel v pravo sršenovo gnezdo.
V prvej številki imenovanega liBta izliva do-pisun, katerega dobro poznamo, ves svoj žolč na narodno petorieo in g. urednik mu sekundira s svojimi butelastimi opazkami.
Samo oni učitelji so pametni in sposobni, dobre ideje gojiti, kateri zajemajo modrost iz „Schulzei-tunge", jo podpirajo ter za njo goie.
Vsi drugi pa so po mnenji tega lističa du-ševne reve!
Mislim pa in smelo trdim, da je dopisun „Sehulzeitunge" bolj na duhu bolan nego učitelji, kateri srčno žele, vsaj zdaj (v šolah itak nij bilo dopuščeno) vaditi se v materinščini, katere jediue se poslužujejo pri težavnem poučevanji v šoli. Ravno dopisun „Schulzeitunge" je zadnji poklican v svojej zaslepljenosti soditi o zmožnostih posameznih učiteljev.
Vse podrobnosti, katere navede v „Schulzei-tungi", so več ali menj premenjene.
Da je to istina, vidi se iz tega, da ne ve prav, kateri učitelji glasovali so za in kateri proti nSchul-zeitungiu. Proti so glasovali gg.: Pin, Cepuder, Funtek, Junec in Strel.   Vsi drugi pa so pristaši
Wallenstein pa je tudi raz sebe,  kadar čuje katerega koli petelina ali peteliučeka, kar pa nikakor ne ovira, da čestokrat sam in  malo pravilno koko-daka in kikerikuje.   Pri mladem petelinu to kokodakanje nij nič nevarnega, a čem stareji je petelin, tem obilnejša je nevarnost.   Pri dvajsetih letih in nekaj čez iznese  petelin — tako vsaj zatrjuje ljud • Bka pravljica — obrobkano jajce, iz tega jajca, zakopanega v gnoj, pa se porodi zmaj, bolj popularno poznat kot „lintvern". Doktor VVallenstein nij izne-sel niti jajca, niti izvalil zmaja, da sije več nego dvakrat dvajset let star, pač pa je izprevidel, da bi bila v mestu,  kjer biva, jako hasnovita — kopel, katero je tudi priredil in v raznih časnikih objavi). Nov zdravnik, nova  kopel, to vleče.   Kmalu pripeljeta se dve črnooki  gospe iz solnčnega juga poskušat zdravilno moč novo inseriranih toplic.   Jedna, mati desetero živih  otrok, želela je, da se definitivno omeji čudovita  plodovitost, druga, katerej nemila usoda nij naklonila niti desetine vrišečega bogatstva svoje prijateljice,  prišla je po tisti detoustni blago slov, zaradi katerega so toplice v Dobrni na toli kem glasu.   Želje obeh bile so tedaj dijametralno nasprotne, a  kopel po naredbi dra. VVallensteina
jedna in ista. Ne vem, kolik bil je učiuek pri sicer jako elegantnih gospeh, a pri meni bilo je zaupanje do toplic omajano temeljito, omenjene toplice in dr. Wallenstein so mi le še toliko v či-slih, kakor nekdaj „Revalenta arabica", ali pa „Re-valesciere du Barry". Jaz ne grem v nobene toplice več, marveč v toplicah bivajoče zavidam „au distance" in si mislim, da vsacemu sreča nij tako mila, poletne dni prebiti na Bledu, v Polčah, v Kranjskej Gori, v Loki, na Razdrtem itd.
Sreča je sploh relativna. Tega mnenja je gotovo tudi gosp. K., ki je pred nekoliko dnevi šel k nedolžnej „Roži" pit plzensko pivo in za prigrizek si vzel slanico (salzstangel). Pri prvem grižljeji za čuti nekaj trdega, posegne z roko v usta, kmalu najde trdi predmet, in strmeče oči zro v zob — ne v časa zob, marveč v zob z zlatimi koreninami. Komu bi se človek bolj čudil, itak zelo imovitemu gospodu, ki ima tako srečo, ali zobu, ki ima tako menjave polno zgodovino, da pride „per varios casus, per tot diserimina rerum" naposled v slanico, na mizo od tod pa v usta plzenskega pivo-pivca?
Taka zgodovina je res premembe polna, in kdo se more ponašati z jednako? Baš mi pride na um,
kako je zadnjič v dolgoletnej službi osiveli uradnik* katerega pa še nij zapustil sarkazem in zdrav humor, jadikoval v večernej družbi: „Do petnajstih, dvajsetih, tudi pet in dvajsetih let je še in še, a potem se človeku pristudi vsakodnevna jednakolič-nost, vedno jedna in ista pesen, nikdar slučaja, ki bi te zanimal le količkaj, dan gre za dnevom, kakor jagode na moleku in človek se stara in stara pri vedno stereotipnem ponavljanji. Vsak obrtnik je na boljem, nego uradnik. Davi šel sem n. pr. k čevljarji, da mi vmeri novo obutev. Opozorim ga na moje kurje oko. Gleda in gleda, a ko vidi, da se kurje oko, kadar stojim, popolnem skrije v meso, kadar nogo privzdignem pa za nekoliko milimetrov dvigne iznad mesenega površja, tedaj vzdihne: „So ein FalI ist mir noch nicht vorgekommen !H Kdaj morem jaz izustiti kaj tako veselega! Kdaj pride meni pod palec tak „Fall" ?
Mož govoril je resnico, jednakoličnost je mo-rilna in jaz sem se pohajkovanja tudi uže navoljil, tedaj se grem hladit za nekaj dni tja gori kam „ubi ibi", od koder pri priliki pošljem kak glas.
„Ljubljansk pohajkovalec".
lističa, koji jih tudi vredno slavi. Isto tako glasovalo se je glede protesta, samo da tukaj odpade gosp. Strel.
Domače stvari.
— ( „Lj ubij anski Zvon" ) za mesec avgust začel se je razpošiljati uže denes. Vsebino prihodnjič.
— (Slovenci, pozor!) Podpisani odbor vabi vsa slovanska društva in drugo slavno občinstvo na veliko ljudsko veselico, ki bode v Sežani dne 6. avgusta in katere čisti dohodek je namenjen nNarod-nemu Domu" v Ljubljani. Ob jednem naznanja slavnemu občinstvu, da je najel poseben vlak za tržaške goste, kateri odide iz Trsta v nedeljo dne 6. avgusta točno ob 3. uri popoludne in se vrne iz Sežane točno o polunoči. Vlak ustavi se tja in nazaj le Nabrežini ob 3 l/i uri za deset minut, da sprejme ondotne goste. Vozna cena iz Trsta in nazaj: II. razred gld. 1.59, III. razred gld. 1.07, z Nabrežine in nazaj II. razred 80 kr., III. razred 54 kr. Vozni listi dobivajo se uže zdaj v tržaškej čitalnici, Via alle poste št. 10, v prostorih delavskega podpornega društva, Corsia Stadion Št. 11. v
1. nadstropji, v prodajalnici g. A. Žitka, Corsia Stadion št. 1 in v kavarni „Commercio", zadnji dan pa samo pri denarnici na kolodvoru. Spored ljudske veselice: 1. Ob 5. uri popoludne: Slovesni sprejem došlih gostov z godbo in zastavami na kolodvoru.
2. Slovesen vhod v Sežano. 3. Ob 6. uri zvečer: javna tombola v vrtu g. Scaramange; činkvina dva cekina, prva tombola 3 napoleondore, druga tombola 1 zlata krona. — Karte stanejo po 20 kr. in se dobivajo na zgoraj omenjenih krajih in v Sežani pri denarničarji Čitalnice. 4. Ob 7. uri zvečer: Beseda. I. Petje. — II. Pozdrav gostov. — III. Petje. — IV. Igra: „Kateri bo". — V. Petje. — Pojo razni pevski zbori 8 Krasa in tržaške okolice. 5. Po besedi ples na „brejarjih", — ognjemeti, — razsvetljava itd. Vstopnina k besedi in plesu 50 kr. — Vrt gospoda Scaramange bode okinčan in na večer krasno razsvetljen. — Godla bode priljubljena godba polka Jelačičevega pod osobnim vodstvom slavno-znanega kapelnika g. Miliera.
Odbor sežanske čitalnice.
— (Bodoča garnizija v Ljubljani.) Kakor smo uže javili, pridejo za stalno trije ba-talijoni Kuhnovcev v Ljubljano, od 7. in 19. bata-lijona lovcev pa dopo'.nilni kadri (cadres). — Od topničarjev bode v Ljubljani polkovni in divizijni štab in 4 baterije. Konjiki, kar jih pride, ostanejo tu samo za časa vaj.
— (Razpisane službe:) Druzega pregled nika (kontrolorja) pri glavnej davkariji, eventuvelno kontrolorja pri jednej davkariji v desetem, odnosno začasnega davkarskega pristava v jednajstem razredu. Prošnje do 14. avgusta t. 1. na predsedstvo c. kr. finančnega ravnateljstva v Kranjskej. — Na štirirazrednej deškej šoli v Kamniku: služba nad-učitelja s 600 gld. na leto, 100 gld. službene pri-klade in stanovanjem; služba druzega učitelja s 500 gld.; tretjega učitelja s 450 gld. in Četrtega učitelja s 400 gld. na leto. Prošnje do 20. septembra t. 1. na okrajni šolski svet v Kamniku.
— (Za cerkev Jezusovega Srca v Ljubljani) nabralo se je od 26. junija 1. I. do konca junija t. 1. 24.441 gld. 86 l/i kr. prostovoljnih darov, 6600 gld. brez obresti na posodo, na obresti pa se je vzelo na posodo 3000 gld. Vsi dohodki so tedaj 34.041 gld. 98 kr., stroški pa 33.400 gld. 81 kr. Vse blago in delo naročilo seje pri domačih obrtnikih, delavci in kamnoseki, brez zidarjev, zaslužili so nad 6000 gld. Do zdaj nabrana vsota pa pokrije komaj Četrtino zneska, k dovršitvi potrebnega, treba tedaj še okolo 100.000 gld.
— (Kmetska posojilnica naVrhniki)
Istre. Grozdje je jako sladko. Prodajali so ga kilo po 60 kr.
— (Iz Dutovljan) se nam piše v 27. dan t. m.: V prisojnem vinogradu mi je včeraj kazal gospodar na gnedovem grozdu uže pitane jagode, kar je osore pri nas posebno redko.
— (Novi tržaško-kope rs ki škof) dr. Glavina pride denes iz Poreča v Trst, kjer bode umeščen v 6. dan avgusta meseca.
— (Znižana vožnja na južnej železnici v Trst za časa rastave od 1. avg. do 15. novembra 1882.) Znižanje obseza tri vrste po oddaljenji od Trsta. Naše slovenske dežele pri padajo skoraj vse k oddaljenju do 25 milj ali 190 kilometrov od Trsta. Od Pragerskega, Brežic-Be-ljaka preko Ilu.iolfove železnice itd. plačevalo se bode za vožnjo v Trst od 1. avgusta do 15. novembra 33 Van/o menj, nego je navadna tarifa za poštne vlake tako tja in tako nazaj. Plačuje se pri odhodu tudi za prihod, in druga polovica karte je veljavna pri oddaljenji za 25 milj do osmega, sicer do 14. dneva. Tukaj bode paziti, da se pravica za vrnitev na dom vestno hrani! — Otroci, ki nijso še dve leti stari, ne plačujejo nič; od tistih po dveh do desetih let se zaračuni za dva jeden cel biljet. Jeden otrok, potujoč z jednim odraščenim v tretjem razredu, plačuje jedno celo karto za drugi razred itd. Vsak popotnik ima pravico svojo pot jedenkrat pretrgati, kjer se mu ljubi. Se ve, da se je treba takrat po predpisih načelniku postaje javiti. Kako bode kaj s tarifo V Poglejmo po vrhu tret'i razred za v Trst in nazaj domu: iz Celja 7 gl. 26 kr., Litije 6 gld 62 kr., Ljubljane 5 gld. 52 kr., Borovnice 4 gld. 62 kr., Logatca 4 gld. 8 kr., z Rakeka 3 gld. 66 kr.; iz Brežic 7 gld. 36 kr.; iz Trnovega 3 gld. 26 kr.; iz Beljaka 9 gld. 52 kr.; Radovljice 7 gld. 12 kr.; Kranja 6 gld. 42 kr. itd
— (Razpisane učiteljske službe.) Na štirirazreduici v Toplicah — Zagorji služba čttrtega učitelja z letno plačo 400 gold. in stanovanjem Prošnja do 15. avgusta t. 1. — Na ljudskej šoli v Radovici, v okraji metliškem, služba učitelja s 450 gld. na leto in prostim stanovanjem. Prošnja do 31. avgusta t. 1.
decembra (dolgost 18 centimetrov z razpetimi ščipal-nicami). Ščuke smejo se loviti vse leto, a ne manjše nego 26 centimetrov.
Vsa druga ribja plemena nijmajo nobenih prepovedanih lovskih časov in se smejo loviti in prodajati vse druge ribe (izvzemši črvenook, prigelcev, babic, činkel, kačel, belic, kapeljnov, poher in glo-bdčkov, ki ne dosežejo nad 13 centimetrov dolgosti, in se z mrežami na drog privezanimi z ožjimi očesi vsak čas loviti smejo) katerih dolgost od gobca do konca repne plavute nijma izpod 22 centimetov.
Prepovedano je ribe loviti v zapadne in zaporne mreže, katerih oko je v suhem stanji manjše nego 4 kvadratne centimetre; dalje je pregovedano ribe loviti z dinamitom in drugimi razstrelnimi tva-rinami, kakor tudi z ribolovnimi omotnimi jagodami in s čilibuho (vranjim očesom), pa tudi z ostmi jih nabadati in po noči trnike staviti nij dopuščeno.
Telegrama »Slovenskemu Narodu":
Carigrad 29. julija. Posvetovanje konference bode se nekoliko zavleklo, ker je videti, da so nekatere vlasti, osobito Rusija, v očigled Gladstonovi izjavi še neodločne.
Aleksandri] a 29. julija. Močna ekspe-dicija zavzela bode pozicijo na železnici dve milji od Arabijevega tabora. Kedive pozval je posadko v Abukiru, naj se uda. Ko bi se pro-tivila temu pozivu, prepuščeno je Sevmouru, da stori potrebno. Ce se tedaj posadka ne uda, pričelo se bode brž ko ne v ponedeljek bombardiranje.
Ribiško društvo kranjsko.
Meseca novembra t. 1. prične se zopet umetna riboreja. Akoravuo se je v preteklem prvem letu ribiškega društva na v desetih krajih postavljenih valilnicah izvalilo 85.000 žlahtnih rib, se je vender nadejati, da bodo ob omenjenem času za umetno riborejo jako vneti članovi društva to zopet ponavljali.
Družabniki, ki si sami ne morejo priskrbeti rib za pleme, naj se oglase do konca septembra t. 1. ustno ali pismeno pri vodstvu ribiškega društva (Knežji dvor, II. nadstropje), katero rado preskrbi vplemenjena jajčeca po nizkej ceni.
Mnogovrstne valilnice in vse drugo za ribjo lov na trnik potrebno orodje, dobiva se pri trgovci g. K. Karingerju na glavnem trgu.
Omeniti je še, da je slavna c. kr. deželna vlada izdala tabelo, ki kaže določene čase, o katerih je ribja lov prepovedana, kakor tudi določeno dolgost rib in rakov.
Imenovana tabela, katero je sestavil ribiškega društva predsednik g. R. Kaste lic, razpošlje se na c. kr. okrajna glavarstva, na c. kr. žandarmerijo in na druge uradnije.
Ribiško društvo izreklo bode slavnej deželnej vladi najtoplejšo zahvalo za tisk in razpošiljanje omenjene tabele, katera bo mnogo pripomogla, da se izvede ribiška postava v Kranjskej.
Po tej tabeli se ne smejo loviti: Skalne in
t mili no v LJubljani:
25. julija: Helena Babnik, strežnica, 55 let, Vegove ulice št. 12, za jetiko. — Marija Bostjanču", dninarjcva žena, 35 l-t, Prod igriščem št. 2, za jotiko. — (Jre^or Mra-tnor, gostač, 56 let, Kravja dolina št. 11, za sušico.
26. julija: Julijana (Jregorka, brzojavnega urada sluge hči, 15 mes., sv. Pera cesta 5t. 81, za jetiko
27. julija: Viktor Čelcšnik, delavčev sin, 15 mes., Cesta na loko št. 2, za vnetjem pluč.
V deželnej bolnici: 24. julija: Ivana Pnpler, dninarjova  hči, 5 let. fVa-
riolo.)
26. julija: Rudolf Skalija, inarker, 22 let, za plučno tuberkulozo.
(Jospodu Franu Iv. Kwizdi, c. kr. dvornemu založniku, v KoniouInir<ru. Uže zadnjič, naročajo se na Vaš kornenborAkl žlvnlnki prašek, pisal sem, da so pri nas vsako leto mej mladovino, kadar se pašnja izpremeni, prikaza neka kužnn bolezen, Ki, če Je lunin, pokonča večji del naših čed. /t to bolezen rabiti pa dom dal Vas komeuburftk j žlval*ki praM<»k in sicer delal sem po-Bamič poskušuje, da bi natanko določil v.spehe. Predno sem bil namreč zagnal sto telet na pašo, dal sem jim nekaj časa namešavati mej otrobi koriieuburNki >. Iva In ki prašek in po tem izpustil jih na navadno pašo, druzih »to telet, ki se jim koruuuburški prah nij bil dal, dal sem ob istem času pasti na i štej paši, vender ločene od onih, a v kratkem jih je 70 od teh napadla kužua bo-esen In uničila |ib* od prvib sto, katerim »e Je bil dal korueubur»kl zival»ki prašek, zbolelo jih je le lft.
Ker sta imeli obe čredi telet prav tinto paiiujo in sta živeli pod čiHto fednaklml vplivi, tako je jasno, da se ima pri jednej čredi doseženi odlično ugodni VMpeh zapihati le korneuburMkeuiu živalMkeinu prašku. Ker je ta istina znana mej mnogimi tukajšnjimi posestniki velikih čred in vzbuja sploh opravičeno začudenje, za to nij dvomiti, da si je Vaš živalski prašek odprl semkaj v Brazilijo pot in se bode kmalu splošno rabil.
Rio do Janeiro (v Braziliji).
C. Otto llalleld.
Kje da se ta prašek prodaje, pove annonca „c. kr. konc. korneuburški živalski prašek" v denašnjej številki. 217))
potočne postrvi v januvariji, novembru in decembru nam poroča, da je imela izza ustanovitve svečana (dolgost 18 centimetrov); rečne postrvi v istem času meseca do konca junija 1882, tedaj v 5 mesecih'ne (dolgost 26 centimetov); jezerske postrvi v istem 46.659 gld. 87 kr. prometa. Ker je 89 strank hra- času (dolgost 31 cent.); sulci v marci in aprilu nilne vloge vložilo in 94 strank denarja na posodo (dolgost 31 cent.); lipani februvarija in marca (dol-dobilo, vidi se, kako vspešno deluje in koliko za-! gost 24 cent.); meneki januvarja in decembra (dol
upanja si je pridobila v kratkem času.
gost 26 cent);  somi junija in julija (dolgost 37
— (Prvo zrelo grozdje) prinesle so Vi- cent.); karpi junija (dolgost 25 cent.); raki janu-pavke v četrtek zjutraj na prodaj. Dobili so je iz varija, februvartfa, marca, aprila, oktobra, novembra,
HD-cLonj-sijslsa, borza
dne" 29. julija. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta......... 77 gld. 10
Srebrna renta .... ....
Zlata renta........
1860 državno posojilo......
kr.
London Srebro Napol. .
Državne marke ......
4°/0 državno srečko iz 1. 1K54    250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 .   .    100 „ 4°/0 avBtr. zlata renta, davka prosta .
Ogrska zlata renta 6°/0......
40/
„      papirna renta 5*/t.....
5°/„ štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zrinil, obfi. avstr. \1 , ,. zlati zaBt. listi . Prior. oblig. Elizabotine zapad. železnico Prior. oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditno srečke.....100 gld.
77	rt	75
95	■	30
132	n	—
827	n	—
829	n	25
120	n	10
9	n ji	55'/,
	■	67
58	n	75
110	n	75
172	i»	25
95	n	05
119		75
88		30
86		90
104	n	—
114	n	—
119	n	75
99	t%	25
106	n	—
177	n	25
Tufcl:
28. julija. Pri Malici:  Weil z Dunaja. ('/erny iz Solnega Grada.
— Freund  iz Gradca.
Pri Slonu: Danzer z Dunaja. — Kovačič iz Zagreba. — Tiola iz Trsta. — Battiolig z Dunaja. — Tin-kovic iz Celovca.
Pri rtVMtrlJHkcm cesarji: Hinterberger iz Cerk-ni««-. — Voešt z Dunaja.
Zahvala.
Gospod Ivan Tahmer, restSVTStftr n:i kolodvoru na Zidanem Mostu /av.i ovmI se je pri zavarovalnici za življenje ..GRESHAM" v Londonu z znamo vsoto.
Podpisanej izplačala se je /a\an>\alna \ šota po glavnem zastopniku gospodu O vidu Zeschkotu vsa in točno 5 zato mi je prijetna dolžnost, izrekati mu svojo zahvalo po javnem potu iti ta zavod priporočati vsakatereuin najtoplejše.
Na Zidanem Mostu, v 26. dan julija 1882. (492) Marija Tliamer.
Podpisani priporočam vsem prijateljem in znancem, ki tržaško razNtavo obiščejo, pa tudi drugim popotnikom SVOJO gONtllllO
„Pri veselem spodnjem Kranjcu",
via Helveclere9 blizu kolodvora. Dajem poroštvo za toono poMrežbo, dobro slovensko kuhinjo, izvrstno istersko črno vino (iz Vi/.inade)  in rumeno Mtajertrito vino
ter za okusno pivo Jutmanovo (liter po 1 0 kr. Preskrbujem pa tudi prenočišča po mogoče nizkej ceni.
Spoštovanjem
(494—1) po domače Novak.
Lepe in po «enl
klobuke in čepke,
kakor tudi
kožuhovino
prodaja
Anion 14 rejci,
Mazilo za lase!
Po prof. «lr. F*itliii..
Jedno naj bo I j Mih »redatev, da se prostor, kjer raso lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jednem jim daje! lep lesk in se uporablja z gotovim vspehom pri tisočih.
1 lonček za dolgo časa Htuno 60 novcev prodaje pravega le lekarna ..pri samorogu", v Ljubljani na Mestnem i««u. (467—2)
Zidana hiša
z jednajstero sob, kletjo i. dr., dvema vrtoma, 6 orali njiv in travnikov, pripravna za vsakatero kupčijo, prodaje se iz proste roke po nizkej ceni v S»m<>boru. 2 uri od Zagreba. — Več v Ljubljani pri V. lloruiannu. Sv. Petra cesta št. 20 in v Zagrebu, Kapiteljski trg Si 23.   (493 — 1)
4^ 4 4 4 4
A
Obče
(606—46)
priznana kol jako izvrši no izdelana
podoba
dr. J. Bleiweisa vit. Trsieniškega,
je izšla.  V originala naslikal in v olj m to Darvonem tisku izvrstno izvršila sta jo c. kr. dvorna tiskarna in artistični zavod g. Keifenstoina na Dunaji.
Podoba
v oljnato barveneni tiskn 6.1 cm. Široka, 79 cm. visoka, nerazpeta gld. 3; na platmi razpeta v 10 cm. širokem baroque okviru gld. 0*60 in v 13 cm. širokem okviru gld. 8, daljo v velikosti 66—68 cm. z 10 cm. širokem
baroque okvirom gld. 5'SO. Čistega dohodka teh podob namenjena je polovica za ,,Narodni dom" in za zidanje cerkve srca Jezusovega.
Z odličnim spoštovanjem (308—10) Fran Itolmaii,
zaloga stekla in porcelana v Ljubljani.
v Ljubljani, na kongresnem trgu na oglu gledaliških ulic.
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
stenioe, bolhe, ščurke,  mole, muhe, mravljince, presioke, ptione Črvioe, sploh vse žu-Ivltte skoraj nenaravno intro in gotovo tako, da od žuželkine zalege ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek so dobiva v prodajalnici pri
13, „pri črnem psu", Hussgasse 13,
(Dominlkanergassf 13, Kettengasse 11,)
V Ljubljani pri Albinu Sličarji, trgovcu. Zaloge na deželi imajo tam, kjer so naznanjeno po plakatih. (460—3)
najboljše vrste
v steklenicah po 1100 gramov gld. 1 in po 400 gramov 40 kr.
Naročila izvršujejo se točno proti postnemu povzetju kupila. (45i_3)
HCT
;vccco:v:oxo:o:o:o:o::o>xo; f;        Hptilat lastit«* ;>
SEL RBXINGBR-ja »
V Xwijl£'l>lja,lli. (223*17)
Špecijalitete za one, ki potrebujejo očal.
»! Velika kompletna zaloga najnovejših in kot praktično V 1 priznanih optičnih, fizikaličnih in matematičnih rečij; >, zeio nizke, stalne cene. Obširne cenilnike na zahtevanje A gratis in franko. Vplačevanje na obroke i>ri zneskih $ od 5 gld. više brez povišanja cene se blagovoljno dovoli, s^l
■j Poprave dotičnih. stvari] se izvršujejo dobro in natanko. j*J *i 3WF" t-rai ei*slia ilela 1*1
vsake vrste se oskrbe zelo dobro in ceno. Pl
Le do 1. avgusta še. 35£
Važno mm UinelovuMcel
Marsikateremu gotovo v veliko olajšavo prodajajo se tudi  na obroke po prav ugodnih pogojih dobro »uaue
Lanz-o ve
ročne mlatilnice, slamoreznice itd.,
katerih se je v malo letih izdelalo in razpečalo ogromno število OH tisoč komadov,
kar jo gotovo najboljšo spričevalo in priporočilo. — Tedaj na nogo! Združite se po dva ali več skupaj in ne zamudite ugodue prilike, kajti korist glede dela in časa je tolika, da so kupljeni stroj prav kmalu sam izplača.
If^T"  i*ojasiiila in ilustrovane cenike brezplačno razpošilja ^W
zastopništvo in zaloga pri A. Debevcu
v Ljubljani, Rimska cesta št. 19.
(448—7)
C. kr.
konc.
vsega blaga po znatno znižanih cenah
v
kupčiji s perilom, z modnim in narejenim blagom
pri
HUG ON FISCHER-) i
v LJubljani, Prcsiritov trg*.
(481—2)
Korneuburški prašek za živino,
za konje, rogato živino in ovce Frana Ivana Hwixde v 84 o riieu 1» n rg u ,
c. kr. dvornega založnika.
V kori -rnah Nj. Veličanstev kraljico angleške in kralja pruskega, oesarja nemškega, kakor tudi množin visooih osob z izvrstnim vspehom rab.'-en in z londonsko, pariško, dunajsko, monakovsko in hamburiko meda! I Jo
odlikovan.
Izplača se ta prah kot živalska piea, če se redno daje, kakor skušnja uči, in sicer, kadar živiua ne je rada, če Je inolžnja krvava, da se mleko zboljsa,
kot lek za bolezni v dihalih in prebavilih daje živalim bistveno več moči proti kužnim vplivom in zmanjšuj o nagnenje do črvičja in smolike.
Gospodu Franu Ivanu Kwizdi, c. kr. dvornemu založniku, v Korneuburgu.
Oziraje se na naše udano pismo z 3 ct., v katerem smo poročali Vam o rabi Vašega reHtituelJNkega llu)ida pri ljudeh, veseli nas, da zamoremo denes tudi o Vašem ilvalNkeui pruškn poročati najuKOdnlNe. Svoj čas čitali smo dopis, poslan Vam iz Bio de Janciro, kjer se Vam poroča o vspešucj rabi živalskega praška pri brazilijan-skih Čredah, ko jo razsajala mej njimi kužna bolezen, a zdaj Vas zagotavljamo, da se bode Vsiš preparat vsled doseženih izrednih vttpeliov rabil tudi pri naših velikih čredah prav na široko.
V Snivrni, 12. marca 1880. R. Filippucci & Co.
Dobč so gori imenovani preparati pri naslednjih firmah:
V Ljubljani: W. Mayr, lekar; J. S\voboda, lekar; H. L. Wencel. V Loki: Karol Fabiani, lekar. V C olj i: A. Marek, lekar; J. Kuplerscbmiedt, lekar; Karol Krisper; Fran Janesch.
V Krškem: F. Bomsches, lekar.   V Kranj i:  Karol Šavnik, lekar; Karol Puppo. V
W i o t i n g u: \V. Konig. Razen tega nahajajo se skoraj po vseh mestih in trgih kronovine zaloge, ki se časih po raznih listih naznanjajo. (216)
Da se izogne pouarejanju, prosi se ua to paziti, da vsaka etiquetta nosi moj spodaj stoječi podpis v rndečej harvi.
Kdor mi ponarejalca moje zavarovano znamke tako skaže, da ga morem tožil:, dobi odNkodnl ue do 500 gld.
Izdatelj in odgovorni urednik Maksu Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".