SR/ - ČASNIK ZA POSAVJE Krško, 29. 5. 1991; št. 2; leto 1.; cena 20 din izhaja vsako drugo sredo Nad Bo stanj e m pri Sevnici je tudi letos zacvetela evropska redkost - azaleja ali rumeni sleč. Foto: Franci Pavkovič PRESKROMNA POMOČ ZA POPLAVLJENCE V SEVNIŠKI OBČINI stran 4 ANTON ZORKO: MO) ODSTOP JE BIL ZREŽIRAN IN IZSILJEN strani 4 in 5 Psiholog svetuje: 0 (NE)ŠKODLJIVOSTI TELEVIZIJE stran 11 NOVA GLASBENA ODDAJA stran K «■. *•/ •/ I tke >de ni? KI rot U šl ? Sl e] U k ŠE ENA PAPIRNATA ŠTORIJA NAŠE LJUBE PAPIRNATE MISELNOSTI Moram priznati, da mi je že dalj časa ležala na duši. Vsakič, ko sem prišla v klet našega bloka, me je presunila skladovnica nagrmadenega papirja, naureje-no nametana po hodniku. In vsakič sem se znova vprašala, če res nihče ni zainteresiran za tako surovino. Še ne dolgo tega so osnovnošolski otroci z veseljem nabirali ta, verjetno še zelo uporaben material, in ga preta-pljali za vsakoletni izlet. Jasno, da s tem ni bilo vse pokrito v zvezi s stroški, nekaj je pa le bilo. Tudi iz svojih otroških let se še dobro spominjam, kako so v Ljubljani iz lesenih zabojev, ki smo jih imeli stanovalci za odlaganje smeti, vedno isti stari ljudje vestno prebirali papir, steklovino in stare cunje. Najbrž se jim je splačalo in so si s tem pridobili vsaj kakšen dinarček za kruto življenje. No, dobro! Ti časi so minili, danes se tako nič več ne splača. Prav te dni sem nekje prebrala članek, kako so otroci za tono nabranega papirja dobili komaj toliko, kot danes vsaka gospodinja povprečno pusti v mesnici in trgovini pri vsakdanjem nakupu. Torej se res ne splača. Prav v tem članku pa je pisec tudi napisal, da v sosednji Avstriji vse take odpadke sortirano zbirajo v posebnih kontejnerjih in vse ponovno vrnejo v reciklažo. Njim se verjetno splača vsaj zastonj pobirati ta, v bistvu še vedno dragocen material, ki bi nam lahko pomagal vsaj malce ohranjali zelena pljuča sveta. Pri nas pravijo, da je uvožena surovina cenejša. Najbrž res! V vsej tej bitki za odhod v Evropo, kjer smo tako rekoč že, se še vedno ne znajdemo. Po vsej Sloveniji se v jezo in napoto valjajo tone in tone starega časopisnega papirja. Vsem je znano, da smo Slovenci kulturen narod. Novi časopisi nam poganjajo kol gobe po dežju in veliko ljudi jih kupuje, razen morda z izjemo mnogih upokojencev, ki jim denarja še za kruh in ostale stroške zmanjkuje. Pa tudi tisti delavci, ki so na cesti ali čakanju na delo, sijih ne morejo več pri- ~ voščiti. Ostali pa še vedno ne morejo brez novic in vestičk, kar je povsem razumljivo, in imajo 3 naročenih celo po več časopisov. Ker pa je časopis najhitreje pokvarljivo blago, vedno hitro roma v odpad. Če kupujemo uvoženo surovi-no ceneje, se pravi, da tudi za to še nekaj plačujemo. Morda hi se 4 pa-le malo zamislili in vsaj delček lega pokrili doma. Mogoče bi se dobil tovornjak našega, včasih tako renomiranega podjetja, in bi kdo, ki je danes brez dela na cesti vsaj nekaj zaslužil z nakladanjem nanj. Z uvajanjem novih, bolj zdravih tehnologij, bi se morali vsaj malo zamisliti tudi nad grmada- n mi trohnečega papirja, ki ga 5 znajo s pridom izkoristiti že miši. Sicer pa papir vse, kar je napisano, dobro prenese in ni strahu, da bi se ob tem kdo premaknil. Imamo polna usta Evrope, na svojih tleh pa se niti ne zga- & nemo. Zacementirani! Asta Malavašič ___________________________________^ 7 m SRŽ - ČASOPIS ZA POSAVJE ustanovitelji: ETOS Krško d.o.o., OPUS Krško d.o.o. in ITRIS Krško d.o.o. Glavni in odgovorni urednik: Silvester Mavsar. Oblikovalec in tehnični urednik: Drago Pečenik. Tehnična izvedba: DOLMARK d.o.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Naslov uredništva: Cesta krških žrtev 44, Krško, p.p. 71, telefon: 0608/31-746. ŽR - OPUS d.o.o. Krško (za Srž) 51600-601-14396. Časopis izhaja vsako drugo sredo. Cena posameznega izvoda je 20dinaiiev, polletna naročnina (za 12 številk) z 10-odstotnim popustom znaša 210 dinarjev. Časopis SRŽ je vpisan v register časopisov pri republiškem sekretariatu za informiranje po odločbi št. 22-91/926 z dne 1.4. 1991 in je po mnenju istega organa (št. 23/91) oproščen plačevanja temeljnega davka od prometa proizvodov. % ngiE 3R AKTUALNA TEMA iiiiS iii Podjetništvo v občini Sevnica NABEDIU BOMO VSE, DA BI NAŠI PODJETNIKI PRIŠLI DO SREDSTEV ZA RAZVOJ Za leto 1990 je v sevniški občini oddalo zaključni račun 23 za-ebnih podjetij, ki so zaposlovala 16 delavcev (0,3 odstotka vseh »poslenih v občini) in ustvarila 2,4 odstotka celotnega prihodka Jr 3 odstotke dobička vsega sevniškega gospodarstva. Po podat-ih iz letošnjega aprila v tej občini posluje že 41 zasebnih podje- (i- O vlogi in položaju zasebnega podjetništva v sevniški občini mo se posebej za SRŽ pogovarjali s predsednikom občinskega ivršnega sveta - gospodom Marjanom Kurnikom. SRŽ: Kako obravnavate zaseb-> podjetništvo v vaši občini in tko zagotavljate njegov vpliv na »denje gospodarske politike v ob-ni? KURNIK: V izvršnem svetu in rokovnih službah upravnih or- ak Marjan Kurnik je bil rojen leta 1953 v eni izmed sevni-ških družin z najdaljšo obrtniško tradicijo. Po osnovni šoli si je pridobil izobrazbo elektrotehnika, nato pa nadaljeval izobraževanje na Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru, kjer je končal 1. stopnjo. Njegova prva zaposlitev je bila v Velenju v Elektrokovinarski opremi, kjer je šest let opravljal dela komercialnega direktorja. Pred tremi leti se je vrnil v ; domači kraj in se zaposlil kot direktor Komunalnega podje-tja Sevnica. Kot predsednik IS SO Sevnica je začel delati I- 8. 1990. Za funkcijo je kandidiral kot neodvisni kandidat in na predlog socialistične stranke. ganov obravnavamo zasebno podjetništvo skupaj z obrtjo, saj gre v obeh primerih za podobne osnove organiziranja, vodenja in upravljanja, ki temelji na zasebni lastnini. Zasebna podjetja so organizirana v sekciji pri Obrtnem združenju. Predsednik te sekcije je Jože Peternel, ki je kot član izvršnega sveta zadolžen za področje zasebnega podjetništva. Vsakdo, ki ustanovi novo zasebno podjetje, ima možnost povezovanja z drugimi podjetji in hkrati dostop do vseh informacij, ki jih potrebuje. Poleg njega pa je član izvršnega sveta tudi Drago Krošelj, ki pokriva področje obrti. SRŽ: Na kak način nameravate spodbuditi podjetnike k hitrejši rasti in razvoju?^ KURNIK: Že ob nastopu novega izvršnega sveta smo v program dela vključili tudi razvoj zasebnega podjetništva in obrti. V izvršnem svetu smo ugotovili, daje začetni kapital za poslovanje podjetij temeljni problem, ki ovira še večji razmah zasebne iniciative. Kljub temu, da razmišljamo tudi o kapitalnih vložkih, smo se v prvi fazi odločili, da poskusimo temu delu gospodarstva zagotoviti kre- IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE SEVNICA IN OBRTNO ZDRUŽENJE SEVNICA RAZPISUJETA NATEČAJ ZA DODELITEV POSOJIL ZA RAZVOJ OBRTNIŠTVA IN PODJETNIŠTVA V OBČINI SEVNICA 1. Na podlagi 12. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja obrtništva in podjetništva v občini Sevnica, je Izvršni svet na svoji 10. redni seji, dne 26. 04. 1991 sprejel sklep o razpisu natečaja za dodelitev posojil za razvoj obrtništva in podjetništva v občini Sevnica. 2. Za dodelitev po tem natečaju je v občinskem proračunu zagotovljenih 4.000.000,00 din. Največji posamezni znesek za posojilo ne sme presegati 400.000,00 din. 3. Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem za dejavnosti, ki so v občini deficitarne, dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva, so izvozno usmerjeni, nadomeščajo uvoz, uvajajo sodoben tehnološki postopek, ki bodo čimprej dale ustrezne ekonomske učinke in zagotavljajo nova produktivna delovna mesta. 4. Za posojilo lahko zaprosijo: a) samostojni obrtniki b) podjetja v zasebni in mešani lasti c) občani, ki so pri pristojnem občinskem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja, oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja ter poslovnega prostora roora biti na območju občine Sevnica. 5. Rok vračanja kredita je do 3 let z enoletnim moratorijem glavnice, s tem, da se obresti plačujejo mesečno. Po izteku moratorija, se obroki plačujejo polletno. Za kratkoročna posojila je doba vračila do 6 mesecev. V primeru uvedbe revalorizacije, se ta prilagodi določeni obrestni meri. 6- Višina obrestne mere je 60 % obrestne mere za dolgoročne kredite LB Posavske banke d.d..Krško. (Trenutna višina obrestne mere bi bila 35,4 %). Prošnje se vložijo pri Obrtnem združenju Sevnica, Pod Vrtačo '7, Sevnica do 10. junija 1991. Prošnja za posojilo mora poleg drugega vsebovali še ime, priimek oziroma oznako imena - firme in naslov obratovalnice ozjroma podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije ter vismo zaprošenega posojila. Podatke o ostali dokumentaciji, ki jo je potrebno predložiti in vse druge informacije dobite na Sekretariatu za gospodarstvo SO Jevnica ali na Obrtnem združenju Sevnica. 7. ditna sredstva pod dovolj ugodnimi pogoji. Temeljito smo proučili možnost zbiranja sredstev za razvoj na osnovi izdanih obveznic, vendar smo se zaradi nestabilne in nejasne politične in gospodarske situacije odločili za oblikovanje razu-vojnega sklada z najemom kreditov pri LB TPB Krško in Zavarovalnici Krško ter sovlaganjem proračunskih sredstev. V skladu za razvoj smo na ta način zagotovili 4 milijone dinarjev, tako da z natečajem že zbiramo vloge. Zanje lahko zaprosijo tako obrtniki kot zasebna in mešana podjetja, ki izpolnjujejo razpisane pogoje. Uporabniki bodo sredstva lahko porabili za nakup ali zgraditev poslovnih prostorov oz. njihovo adaptacijo, nakup opreme itd. Sredstva za razvoj bodo pridobili tisti, ki bodo razpisane pogoje izpolnjevali v največji meri. Sredstva sklada bodo porabnikom dana v obliki 3-letnega kredita, s 60 odstotki redne bančne .obrestne mere in z enolotenim moratorijem na vračanje glavnice. Ker pa je treba vlogi priložiti tudi poslovni načrt, ki ga vsakdo ne more kvalitetno napraviti sam, IS iz proračuna zagotavlja tudi sredstva za sofinanciranje izdelave programov razvoja in poslovnih načrtov. SRŽ: Ali nam lahko poveste, kako in kje se še dodatno angažirate, da bi v občino pridobili še več sredstev saj z občinskimi sredstvi najbrž ne morete zadovoljiti vseh potreb po sredstvih za razvoj? KURNIK: Med drugimi oblikami pomoči, kijih nudijo službe IS, je treba posebej omeniti pomoč pri obravnavanju vlog za različne sklade oblikovane iz republiških sredstev. Skupaj s podjetniki in obrtniki iz naše občine smo oddali že nekaj vlog, ne glede na to, da natečaji še niso razpisani. Republika je oblikovala sklad za razvoj v višini 495 milijonov dinarjev in v občinskih službah bomo naredili vse, da bomo del tega denarja porabili tudi v naši občini, kajti metodologijo in načine pridobivanja teh sredstev poznamo in obvladamo. S tem v zvezi je treba omeniti tudi prizadevanja, da bi pridobili del sredstev iz sklada za pospeševanje razvoja demografsko ogroženih področij, kjer pripravljamo programe po vseh elementih natečaja, tako na področju kmetijstva, komunalne infrastrukture kot obrti in podjetništva. Vse informacije o možnostih pridobitve sredstev v ta namen smo posredovali preko svetov krajevnih skupnosti občanom naše občine. Pripravili smo nekaj programov in njihovo ustreznost preverili na sekretariatu za planiranje, tako da vemo, kako morajo biti programi za posamezna področja pripravljeni in kaj morajo vsebovati. Sedaj pa vse ■ te informacije uporabljamo pri posameznih projektih in tako zainteresiranim pomagamo, da bi prišli do sredstev. Zelo aktivno vlogo smo odigrali tudi pri natečaju Tisoč novih delovnih mest, kjer smo vse potencialne interesente informirali in spodbujali, tako da pričakujemo tudi na lem področju zelo dobre rezultate. SRŽ: Kje lahko podjetniki, obrtniki ali drugi občani dobijo najrazličnejše oblike pomoči in informacije, ki ste jih omenili? KURNIK: Vse osnovne informacije o kakršnikoli obliki pridobitve sredstev lahko zainteresirani pridobijo pri predsedniku sekretariata za gospodarstvo, za strokovno pripravo poslovnega načrta pa smo se dogovorili s posebno sveto- KLUB PODJETNIKOV V KRŠKEM V četrtek, 23. 5. 1991, je bila v gostišču Tri lučke ustanovna skupščina Kluba podjetnikov občine Krško. Na skupščini se je zbralo 10 lastnikov zasebnih podjetij in 4 direktorji družbenih firm, ki so sprejeli pravila delovanja kluba, izvolili 9-članski upravni in tričlanski nadzorni odbor, ter sprejeli program dela. Delo kluba bo vodil Emil Vehovar iz Rake. Marjan Kurnik valno organizacijo. Iz rednih proračunskih sredstev financiramo polovico stroškov izdelave poslovnega načrta. S takim poslovnim načrtom pa lahko vsakdo kandidira za sredstva kateregakoli sklada. Za vse tiste nezaposlene, ki imajo neko zamisel in razmišljajo o obrti ali podjetništvu, smo se z zavodom za zaposlovanje dogovorili, da jim K1N inženiring nudi osnovne informacije ter opravi pravne in druge postopke in jim tako pomaga do neke oblike samozaposlitve. In kar ni nepomembno, vse te storitve so za direktnega uporabnika brezplačne, saj stroške za delo poravna zavod za zaposlovanje. SRŽ: Kakšno pa je v občini Sevnica povpraševanje po poslovnih prostorih in kako rešujete te probleme? KURNIK: Za obrtno cono v Sevnici je pripravljena vsa dokumentacija in zgrajena infrastruktura, dokončati moramo le še most preko Sevničine, nakar bomo lahko na tej lokaciji začeli graditi poslovne objekte. Poleg tega pa pripravljamo tudi urbanistično in prostorsko dokumentacijo za obrtno cono v Šentjanžu. V sami Sevnici izvajamo koordinacijo pri razdeljevanju poslovnih prostorov s ciljem, da bi čim-več zainteresiranih podjetnikov ali obrtnikovnašlo primerne prostore in primemo lokacijo za svojo dejavnost. SRŽ: Kako je z gradnjo novega hotelskega objekta v samem središču Sevnice? KURNIK: To je ta hip eden največjih zalogajev, ki je povezan tudi s področjem, o katerem govorimo. Objekt je zgrajen do tretje gradbene faze, gradnja pa je začasno ustavljena zaradi neizpolnjevanja obveznosti posameznih investitorjev. Po trenutnih predračunskih cenah bi ta objekt stal 52 mio din, do sedaj pa je vložena približno polovica celotne vrednosti. Objekt je namenjen hotelsko-trgovskemu in poslovnemu središču. Z dokončanjem bomo pridobili ca. 2700 m2 poslovnih prostorov. SRŽ: Gospod predsednik, ker menimo da ste odgovorili na nekaj najbolj aktualnih vprašanj, dovolite, da vam na koncu postaviva še nekoliko bolj osebno vprašanje: Kaj nameravate početi, ko ne boste več predsednik IS? KURNIK: Ta hip še ne razmišljam o tem. Nekaj bom že delal. S svojim znanjem in pridobljenimi izkušnjami se ne bojim, da ne bi imel dela. Sicer pa mislim, da ni prav, da takšno funkcijo prevzameš z občutkom začasnosti. Določeno tveganje pa je danes že skoraj pri vsakem poslu. SRŽ: Svojega podjetja ne boste ustanovili? KURNIK: Ne vem. Če mislite s tem, ali ga v tem trenutku pripravljam, pa lahko rečem, da ne. Pripravila: M. Venek in S. Mavsar Foto: F. Pavkovič mi POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d. Mercator - Preskrba KRŠKO Nenehno pomanjkanje časa in tegobe vsakodnevnega življenja terjajo od nas, da si v razpoložljivem prostem času naberemo čim več novih moči. Obiščite športni oddelek v Nakupovalnem centru Krško, ki ima v svoji bogati ponudbi opreme za šport, rekreacijo in prosti čas zanesljivo tudi tisto kar si želite. POSEBNA PONUDBA Posebno zanimiva je izbira: - blazine za na vodo od 351,40 do 527,10 din - maske za vodo od 189,20 do 504,00 din - ležalniki od 446,40 do 778,70 din - otroški čolni od 1.024,00 do 1.527,30 din - šotori za 4 osebe za 11.029,40 din - šotori otroški za 3.892,50 din - vrtne garniture »JURČEK« za 1.677,90 din - motorji za čolne TOMOS 4,5 za 11.658,20 din - loparji za tenis od 854,00 do 5.587,00 din - badminton za 228,40 din - mini tenis za 198,20 din - ribiške palice od 991,00 do 1.422,00 din -><§- NAROČILNICA za časnik »SRŽ« Ime in priimek Naslov Naročam časnik SRŽ. Polletno naročnino v višini 160,00 din bom poravnal v 15. dneh po prejemu položnice. (Datum) (Podpis) PRESKROMNA POMOČ ZA POPLAVLJENCE V SEVNBH OBČINI? »Kandidatov za vrnitev gradu Brestanica in grajskega posestva za zdaj še ni,« pravi Stane Mrvič, ravnatelj Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani. Osnutek zakona o denacionalizaciji, ki ga je pripravi! Republiški sekretariat za pravosodje in upravo, je izzval precej zahtev za vrnitev nasilno odvzetega premoženja. Med taka premoženja, za katera je možna vrnitev prvotnim lastnikom, spada tudi grad Brestanica (Reichenbur-g), ki je bil od leta 1881 pa do orihoda Nemcev leta 1941 last francoskih trapistov. 6. marca 1881 je brat Gabriel Girand od barona Kristjan Filip Esebeeka kupil grad Reichenburg in ustanovil samostan cistercijanskega reda, kamor so še istega leta Maks Jevšnik 21. marca prispeli od francoske oblasti preganjani dumb-ski redovniki. Kot je zapisano v literaturi, je brat Gabriel zapustil posestvo rajhenbur-škim redovnikom brez najemnine. Trapisti so bili zelo znani po izdelovanju čokolade, čokoladnega likerja ter trapi-stovskega sira, hkrati pa so ustanovili vzgajališče za mlade bodoče mašnike. Nekateri člani cistercijanskega reda, .v Brestanici so še živi in imajo celo redne stike s francoskimi menihi, precej ljudi pa se jih še dobro spominja. Mnenja o vračanju grajskega posestva so različna. Nekateri bi radi popravili krivico, narejeno z agrarno reformo leta 1946, ko so po ponovni vrnitvi trapistov odvzeli zemljo, drugim pa je dovolj tujih lastnikov slovenske zemlje. Maks Jevšnik, član cistercijanskega reda iz Brestanice: »Trapisti so prišli 13. aprila 1881 in imeli grad do 16. aprila 1941, ko so jim ga Nemci vzeli in spremenili v preselje-valno taborišče. Sam sem bil v brestaniškem samostanu brat reda rjave kute 19 let in 6 mesecev in še vedno imam stike s francoskimi opati. Vsako leto pridejo in obiščejo vse člane nekdanjega rajhenburškega cistercijanskega reda. Tudi če bo zakon o denacionalizaciji sprejet, se trapisti zavedajo, da so razmere zelo napete, pa tudi število članov se je zelo zmanjšalo. Mislim pa, da jih posest bolj zanima kot pa sam grad.« Mirko Avsenak, KS Brestanica: »Leta 1945 so se francoski trapisti res vrnili v Brestanico in poskušali obnoviti samostan, vedar pa jim je agrarna reforma leta 1946 vzela zemljo in čokoladnico, da jim je ostal goli grad. Dve leti kasneje pa so morali zapustiti tudi tega. Danes je grad Brestanica v skrbi občine, velja pa za splošno ljudsko premoženje. Ne vem sicer, kako bi trapisti lahko dokazali svojo pravico do gradu, vem pa, da je to spomenik, ki pripada zgodovini Slovenije. Trapisti bi grad hermetično zaprli in uničili vse, kar so in smo skozi vsa ta leta ustvarili.« Trapisti so pustili globoke korenine na brestaniških tleh in kot pravi tudi nekdanji član njihovega reda Ladislav Agrež, se za posestvo gradu kar precej zanimajo. To potrjuje tudi njihov obisk v jeseni leta 1990, ko si je opat s skupino Francozov ogledal, kako je grad vzdrževan. Monika Ban Pred 10. sejo brežiške skupščine ALI SO BREŽIŠKI OBČINSKI FUNKCIONARJI PREKORAČILI POOBLASTILA? Predsednik in podpredsednik IS SO Brežice sta dobila zelo široka pooblastila, na podlagi katerih sta sama odobravala posojila ter jim določala tako obrestno mero kot rok vračila. Če je to v določenem smislu razumljivo, saj jima je omogočalo večjo operativnost in podjetniško obnašanje, pa je zaradi družbene lastnine sredstev težje sprejeti dejstvo, da funkcionarjem nikoli ni bilo potrebno poročati niti izvršnemu svetu niti skupščini. Tega nista storila niti samoiniciativno. Ob tem naj povemo, da ni šlo za majhna sredstva, saj je bilo že v lanskem letuza posojila dnevno angažiranih od 10 do preko 26 milijonov dinarjev občinskih sredstev. Poseben problem utegnejo postati vračila teh posojil, med katerimi je po oceni komisije na trhlih nogah med drugim tudi vračilo 500.000 dinarjev posojila podjetju Novi dom, katerega solastnik je nalogodajalec sam - podpredsednik izvršnega sveta g. Bojan Petan. Iz sredstev za spodbujanje gospodarskega razvoja je bilo v letošnjem januarju odobreno in nakazano posojilo 200.000 din podjetju Be-tro brez veljavne odločitve pristojnega odbora. Poleg tega je bil »sprejet« sklep o dodelitvi sredstev še sedmim podjetjem, kar pa ni bilo realizirano. Težko pa je zgolj slučajnost, kot sumi tudi komisija, da sta na seznamu kar dve podjetji z daleč največjimi vsotami, ki sta tako ali drugače v povezavi z odredbodajalcem. Po mnenju komisije je sekretar Petan tu prekoračil svoja pooblastila. Nova vlada je začela obnavljati občinske zgradbe in za to namenila dober milijon dinarjev. V obnoviteljski zagnanosti in po znanem načelu »kovačeva kobila . . .« so bila med njimi dela, za katere ni bilo priskrbljeno ustrezno dovoljenje (priglasitev del). Še bolj je zanimivo, da med brežiškimi gradbinci ni bilo pravega interesa za posel (ali pa niso vedeli zanj). Zanimivo je tudi, daje bil najugodnejši izvajalec adaptacije občinskih zgradb firma IGT, katere direktorje g. Verstovšek. Ponudbo edine možne konkurenčne firme so menda založili med preseljevanjem pisarn-(!). Ob poskusu naknadnega preverjanja izvedbe projekta na Cesti prvih borcev 18 izvajalec ni omogočil dostopa nadzornemu organu. Poročilo govori še o zapet-Ijajih s kreditom Tovarne pohištva Brežice, stanovanjski problematiki, oddajanju poslovnih prostorov, raz< litvi sifcftstev rezerv ter p meru že izvršene denaciol lizacije. Da brežiška »p iskovalna« komisija ni b učinkovita in da ni šla stvf do dna, se kaže tako iz nel terih pomanjkljivosti v pol Čilu kot tudi iz neposredni priznanja komisije, da n* celoti izpolnila naloge. Medtem ko komisija enem mestu ugotavlja, da bil storjen prekršek, že v 1 sapi hiti z ugotovitvijo o i bronamernosti takega ( stopka s strani funkcionai Takoj za tem sledijo ugo1 vitve, da drugačno ravna' ni obvezno (npr. deli1 sredstev za razvoj brez raz' sa), ker ne obstojajo predf si, ki bi to zahtevali, po d] gi strani pa ugotavlja, da predpisi zastareli in da bi v demokratičnem svetu, katerim se toliko ozirarf tako ravnanje končalo z \'6m ks.o Zt Vts, DA X LISCA V SRBIJI USTANOVILA PODJtTJt ? ~>Jp> ocituo so srbi zt rovstn trduo ODLOttUI, DA BODOlnUl MORJt, TtR DODO fOTRtDOVMI KOPMKt Z VAMI IN ZA VAS Mercator Agrokombinat PROIZVODNJA, DISTRIBUCIJA IN PRODAJA MESA IN MESNIH IZDELKOV, SADJA, KAKOVOSTNIH IN VRHUNSKIH VIN, OSKRBA Z REPROMATERIALOM, GRADBENIM MATERIALOM IN ŽIVILI, USLUGE MAHANIČNE DELAVNICE, KOOPERACIJSKA PROIZVODNJA IN SVETOVANJE. DOBITNIKI ZLATE MEDALJE NOVI SAD 1991 kar je še ena potrditev kvalitete Krško - Kostanjeviške kleti. »KAKO POZNATE JAVNE IN POLITIČNE DELAVCE IZ OBČINE SEVNICA? VSAKO DRUGO SREDO X- Istočasno vam prvič predstavljamo nove etikete vin naše kleti, za katere smo prepričani, da bodo dosegle ugoden sprejem pri naših potrošnikih. Za tretjo javnomnenjsko raziskavo smo izbrali občino Sevnica. Tako kot že za občino Krško in občino Brežice smo po naključnem vzorcu izbrali 80 telefonskih naročnikov, katerim smo v oceno ponudili devet javnih in političnih delavcev sevniške občine (predsednica skupščine občine in predsednik izvršnega sveta ter predsedniki političnih strank). Od 80 poklicanih jih je odgovarjalo 63, trije so odložili slušalko po “vodni obrazložitvi, trije so odgovorili, da niso iz občine Sevnica, štirje so odklonili sodelovanje, sedem pa jih je odgovorilo, da ocenjevanih ne Pozna in da zato ne morejo sodelovati. Tisti, ki so sodelovali,, so ocenjevali z ocenami: zelo ugodno (5), “godno (4), ne poznam (3), neugodno (2), zelo neugodno (1). Rezultati so bili naslednji: ocena ■ št. od- glasov stotek k)1' Breda MIJOVIČ zelo ugodno 5 7,94 g Predsednica ugodno 34 53,97 skupščine občine ne poznam 21 33,33 neugodno 3 4,76 t POVPREČNA OCENA 3,65 zelo neugodno 0 0 2- ALFRED ŽELEZNIK zelo ugodno 8 12,70 j. Zeleni Slovenije ugodno 33 52,38 ne poznam 12 19,05 neugodno 9 14,29 e PO V PREČNA OCENA 3,54 dn zelo neugodno 1 1,58 J- MARJAN KURNIK zelo ugodno 1 1,58 3 ugodno 32 50,79 ne poznam 25 39,69 u neugodno 4 6,36 POVPREČNA OCENA 3,44 zelo neugodno 1 1,58 A FRANC PRENOVŠEK zelo ugodno 3 4,76 1 Slovenska demokratična ugodno 23 36,51 zveza ne poznam 35 55.56 neugodno 2 3,17 -j POVPREČNA OCENA 3,43 zelo neugodno 0 0 'eznim in samoumevnim [dstopom funkcionarja. ■ udi ne dovolj poučenemu e po prebiranju tega poroči-1 kaj hitro zazdi, da komisi-l zaradi notranje blokade ni elela razkrivati novih dej-tev, pač pa se je zadovoljila s tistim, kar je bilo povečini že načeto pred meseci. Ali pa bodo s tem zadovoljni delegati skupščine in preko njih občani, bomo videli čez teden dni. Silvester Mavsar Član IS Brežice preklicuje ponujeni odstop Anton Zorko MO] ODSTOP JE BIL ZREŽIRAN IN IZSILJEN V zvezi z brežiško občinsko afero je tudi že najavljeni odstop člana izvršnega sveta in namestnika sekretarja za gospodarski razvoj Antona Zorka. Taje pisno ponudil odstop brežiški občinski skupščini že 18. marca letos, vendar zadeva ni bila razrešena na nobeni od dosedanjih sej. Potem, ko je tudi skupščinska komisija ugotovila, da ni razlogov za odstop Antona Zorka, je ta sklenil razkriti nekaj podrobnosti iz zakulisja zadeve ter hkrati preklicati odstop. Zorko v svoji pisni izjavi ugotavlja, da je bil žrtev namernega izsiljevanja in prizadevanj posameznikov iz občinske vlade, da bi ga odstranili z občinske funkcije in mu onemogočili vsako javno delo v občini. Obrtno zadrugo Grič, katere direktor je bil vse do izsiljenega odstopa, pa po najkrajši možni poti spravili v stečaj. Med drugim trdi, da nastaja v zadrugi mesečno okoli 100.000 din primanjkljaja, ne le zaradi vse težjih pogojev poslovanja, pač pa tudi zaradi namernega povečanja stroškov, ki ga izvaja s svojimi potezami sedanji v.d. direktorja 1 omo Rožman. Zorko skuša najti razloge za svojo nezaželjenost v različnih smereh, od na primer tega, da se je vmešal pri razdeljevanju prostorov bivših družbenopolitičnih organizacij, do tega, da ni brez vprašanj sodeloval pri finančnih in drugih transakcijah nove brežiške oblasti. Iz več strani dolgega pisanja izhaja, da Zorko za te in mnoge druge poteze dolži sicer neimenovano osebo, posredno pa skupino funkcionarjev na brežiški občini (Kolešnik, Petan, Preskar, Kapušin in drugi). Zelo pbmemb-no vlogo v operativni izpeljavi njihovih zamisli pa naj bi imel Jože Verstovšek, direktor zadruge Novi dom, ki ga na večih mestih v svojem poročilu navaja tudi že omenjena skupščinska komisija. Seveda ima vsa reč tudi drugo plat, a za zdaj je vse preveč znakov, da pri tej brežiški zadevi ne gre le za »dim«. Koliko pa se bo razplamtel ogenj in kaj bo ostalo od tega kresa na brežiški občini, pa bomo videli morda že na dolgo pričakovani seji brežiške skupščine. S. M. 29. maj 1991, št. 2 BREDA DERENEK-SOTOŠEK zelo ugodno 6 9,52 Stranka demokratične ugodno 24 38,10 prenove ne poznam 23 36,51 neugodno 9 14,29 POVPREČNA OCENA 3,40 zelo neugodno 1 1,58 6. VLADO MEŠIČEK Socialistična stranka POVPREČNA OCENA 3,33 zelo ugodno 2 3,17 ugodno 22 34,92 ne poznam 34 53,97 neugodno 5 7,94 zelo neugodno 0 0 7. BORUT SIMONČIČ Liberalna stranka POVPREČNA OCENA 3,27 zelo ugodno 1 1,58 ugodno 18 28,57 ne poznam 41 65,09 neugodno 3 4,76 zelo neugodno 0 0 JOŽE RUTAR zelo ugodno 2 3,17 Slovenski krščanski ugodno 16 25,40 demokrati ne poznam 36 57,14 neugodno 9 14,29 POVPREČNA OCENA 3,17 zelo neugodno 0 0 FRANC ŽIŽEK zelo ugodno 1 1,58 Slovenska kmečka ugodno 23 36,52 zveza ne poznam 33 52,38 neugodno 5 7,94 POVPREČNA OCENA 3,16 zelo neugodno 1 1,58 Raziskava je bila izvedena v času od 17. do 21. maja 1991. Anketirance smo tudi zaprosili, naj sami predlagajo javnega ali političnega delavca, ki bi se po njihovem mnenju uvrstil na lestvico za naslednje ocenjevanje. Največ glasov sta zbrala dr. Cveto Gradišar (13) in Franc Pipan (9), oba poslanca v republiški skupščini, ki se bosta tako uvrstila na lestvico za prihodnjo raziskavo javnega mnenja. Poleg njiju pa so bili kot možni kandidati predlagani tudi: Anton Koren, Jože Udovč, Branko Ogorevc, Alojz Viličnik, Jože Novak, Marinka Pucelj-Arandelovič in Franc Štirn. Med ocenjevanimi bo iz lestvice izpadel zadnjeuvrščeni Franc Žužek, tako da bo ob naslednjem ocenjevanju na lestvici deset javnih in političnih delavcev občine Sevnica, tako kot v občini Brežice in Krško. Spoštovani bralci! S tem smo zaključili prvi krog ocenjevanja javnih in političnih delavcev v posavskih občinah. Vse tri javnomnenjske raziskave so opozorile na velik odstotek nepoznavanja javnih in političnih delavcev v vseh treh občinah. Takšen rezultat sicer ni presenetljiv, saj gre v veliki večini za osebe, ki so se v lanskem letu na novo pojavile v javnem življenju. Glede na ustaljene načine in metode delovanja političnih strank in javnih delavcev ter glede na omejene možnosti predstavljanja v javnosti, je razumljivo, da jih občani ne poznajo dovolj, da bi podali kvalitetno oceno njihovega dela. Sorazmerno majhen je delež tistih sodelujočih v naših anketah, ki sc^e izrazito pozitivno ali kritično opredeljevali. Posebno to velja za anketirance izven občinskih središč. Tam je bil delež nepoznavanja še večji, kot se Kaže v zbirni oceni. Uredništvo posavskega časopisa SRŽ bo tudi v prihodnje izvajalo raziskave javnega mnenja s ciljem, da preverja razpoloženje med občani. Upamo, da bodo te raziskave spodbudile javne in politične delavce v vseh treh občinah, da se bodo bolj pojavljali med občani in si pridobili njihovo zaupanje. Vsem občanom, ki so sodelovali v naših anketah, se najtopleje zahvaljujemo. Uredništvo »NOČEMO ZAKLJUČNIH IZPITOV«, SO REKLI DIJAKI, MINISTER VENCELJ PA NIČ Dijaki brežiške in krške srednje šole so od 14. do 21. maja bojkotirali pouk. - Bodo demonstracije res rešile problem šolstva? - Bo minister Vencelj odstopil? V torek, 14. maja, so dijaki začeli z bojkotom pouka, s katerim so izrazili nezadovoljstvo do politike šolstva. Solidarno so se jim pridružili tudi nekateri razredi tretjih letnikov, in čeprav je sprva kazalo, da se bodo stvari čez noč normalizirale, so se demonstracije nadaljevale. V sredo so se dijaki obeh šol zbrali na Hočevarjevem trgu v Krškem in za nekaj ur zaprti promet. Na shod, na katerem so poudarili, da bodo pri svojih zahtevah vztrajali do konca, so »povabili« tudi predstavnike občinske zveze, vendar se zaradi do zdaj še nepojasnjenih vzrokov niso odzvali - kot da se njih izobraževanje ne tiče. Naslednji dan - četrtek: Dijaki kljub dežju že tretji dan (tokrat v Brežicah) vztrajajo na ulici in zahtevajo moratorij zaključnih izpitov. Prebirajo svoje zahteve, opozarjajo na resnost dogajanj in s pohodom po mestu izražajo protest. - Opazovalci se nehote sprašujejo, kaj bo jutri. Se bodo dijaki vrnili v razrede? Petek: Niso se vrnili. Zbrali so se pred šolo (v Brežicah in Krškem) in sklenili, da bodo pouk bojkotirali. In kako sta na vse skupaj gledali vodstvi šol v obeh občinah? Prizadevali so si, da bi se učenci čim-prej vrnili v šolo, a kaj dosti ni pomagala niti lepa niti grda beseda. Ko se je vse skupaj dobro začelo, sta ravnatelja srednjih šol, gospod prof. Jože Antolovič (Brežice) in gospod prof. Alojz Štih (Krško), razmišljala takole: SRŽ: Kakšno je vaše mnenje kot mnenje ravnatelja o zaključnih izpitih? Prof. Antolovič: Mislim, da so bile strokovne priprave na zaključni izpit izvedene in daje izpit strokovno utemeljen. To sta potrdila tudi naš strokovni svet in skupščinska komisija na svoji zadnji seji. Kot ravnatelj mislim, da je zaključni izpit potreben, ker s tem učenci srednjih šol sintetizirajo znanje štirih let; zaključni izpit potemtakem ni namen le samemu sebi, ampak je to dobra priprava za nadaljnji, univerzitetni študij... Moje osebno mnenje se od tega ne razlikuje, kajti kot dijak sem tudi jaz opravljal tak izpit, in sedaj kot učitelj s 30-letno prakso, mislim, da to dijaki potrebujejo. Prof. Štih: Zaključni izpiti so izredno koristni in vsekakor potrebni, da se snov organizirano ponovi in da se s tem dobi nekakšno zaokroženo znanje štirih let. Mislim, da je to predvsem zrelostni izpit. Seveda pa ta zaključni izpit ne sme biti samo napovedan in klasično izpeljan, pač pa je potrebno poskrbeti, da bo bolj neposreden in bližji dijakom; da jih ne bo odvračal, pač pa pritegnil, za to pa so v večji meri odgovorni profesorji. Izpit bi moral biti sestavljen tako, da bi ga učenec, ki se je učil in pripravljal, tudi brez težav opravil, rezultate pa bi vsekakor morale upoštevati tudi univerze. Prepričan sem, da bi moral soliden uspeh v SŠ opravičiti zaupanje univerz, ki bi jih na podlagi tega lahko opravičili diferencialnih izpitov. Tudi osebno sem prepričan, da zaključni izpit mora biti in še enkrat poudarjam, da bi moral biti to svečan dogodek, na katerega bi bili lahko ponosni. SRZ: Kako komentirate bojkot pouka četrtošolcev? ZAPOSLOVANJE V POSAVJU MALO VLOG ZA PREUSPOSABLJANJE V prvem tromesečju letos je vloge za sofinanciranje pre-usposabljanja presežnih delavcev posredovalo 5 podjetij in 1 obrtnik, in sicer 3 podjetja iz sevniške občine (Lisca 17 delavcev, Inplet za 37 ter Kopitarna za 10 delavcev), 1 iz krške (IGM Sava 2 delavca) ter 1 iz brežiške (INO Krška vas za 34 delavcev). VELIKO ZANIMANJA ZA PRIPRAVNIŠTVO Med ukrepi spodbujanja povpraševanja po delu je najmočneje prisotno sofinanciranje pripravništva. V pripravništvo se je tako s pomočjo Zavoda za zaposlovanje v letu 1991 na novo vključilo 98 mladih, 295 osebam pa so opravljanje pripravništva iz leta 1990 prenesli v letošnje leto. Med temi je uspešno opravilo pripravniški izpit v prvih treh mesecih tega leta 134 mladih, enainpetdesetim pa je bila zaposlitev tudi podaljšana, in sicer v glavnem za določen čas. Trenutno je na ta način vključeno v opravljanje pripravništva 132 Brežičanov, 122 Krčanov ter 69 Sevničanov. KAPITALIZACIJA DENARNIH NADOMESTIL To možnost je v letošnjem letu izkoristilo 18 oseb, od tega 11 Krčanov, 5 Brežičanov in 2 Sevničana. Le-ti so vložilj sredstva v obrtno, kmetijsko dejavnost ali podjetja (kot lastniki, solastniki, nekateri pa so si s tem na nek način »kupili delovno mesto« - se pri obrtniku oz. v podjetju zaposlili). NATEČAJ ZA 1000 DELOVNIH MEST V okvir spodbujanja razvoja novih zaposlitev sodi tudi republiški »natečaj za 1000 delovnih mest«. Na tej osnovi je do zaključka natečaja oddalo vlogo za pridobitev sredstev za novo zaposlovanje 45 prosilcev, in sicer za 143 novih delovnih mest. Po občinah je situacija naslednja: iz brežiške občine so prejeli 12 vlog za 59 delovnih mest, iz krške 8 vlog za 25 delovnih mest in iz sevniške 25 vlog, ki bi omogočale zaposlitev 59 brezposelnim osebam. JAVNA DELA DOSLEJ LE V SEVNICI Po seznanitvi upravnih organov posavskih občin z namenom javnih del in možnostmi sofinanciranja le-teh s strani zavoda je do konkretizacije pobude prišlo le v sev-niški občini. V mesecu marcu seje tako 25 nezaposlenih, v glavnem nekvalificiranih in priučenih delavcev, ki že dlje časa čakajo na ustrezno zaposlitev in niso prejemniki denarnih nadomestil oziroma pomoči (so torej brez sredstev za preživljanje), vključilo v čiščenje javnih površin in kopanje jarkov. Prof. Antolovič: Bojim se, da se preko ramen učencev uravnavajo nekatere politične stvari in da dijaki postajajo sredstvo manipulacije. Prof. Štih: Menim, da je vodenje protestov napačno zastavljeno. Ne strinjam se z načinom protesta, ki ni organiziran in žal mi je, da je prišlo do tega. Dijakom sem predlagal, da bi demonstracije usmerili na obe univerzi; prepričan sem, da bi se stvari uredile, če bi vsi dvignili vpisne liste in pri tem bi dijake tudi podprl, kajti vem, da bi se moral odnos univerz do srednjih šol temeljito spremeniti. SRZ: Se strinjate z mnenjem, da se hočejo dijaki zaključnega izpita otresti enostavno zaradi nerednega, kampanjskega učenja? Prof. Antolovič: Tega občutka nimam. Učenci vsekakor razumejo in čutijo potrebo po zaključnih izpitih, vendar pa ga odklanjajo zaradi velike neusklajenosti med srednjimi šolami in univerzami (mislim predvsem na izpitne roke). Prof. Štih: Ne, ne strinjam se s takim mnenjem. Mislim, da je vzrok predvsem čas, ki je povsem neprimeren tako za opravljanje izpitov kot za demonstracije dijakov. SRŽ: Kakšne bodo posledice bojkota pouka in protestnih shodov? Prof. Antolovič: O tem se bomo pogovarjali na učiteljskem zboru, vendar pa mislim, da ne bo hujših sankcij, ker gre za masoven bojkot oz. za stoprocentno udeležbo. Upam, da bo prišlo do razumnega dialoga in v najkrajšem času tudi do odločitev. Prof. Štih: O tem nisem razmišljal. Zdi se mi namreč, da bodo posledice najbolj občutne pri ocenjevanju, ki bo zaradi manjšega števila ur slabše od pričakovanega. SRŽ: Želite izjaviti še kaj na to temo? Prof. Antolovič: Bojim se, da gre vse samo v škodo učencev, zato bi želel, da bi se stvari čim-praj uredile in da se vsi skupaj v miru pripravimo na zaključek šolanja, pa naj bo z izpiti ali brez njih. Prof. Štih: Želim, da se v najkrajšem času stvari uredijo, da prevladajo trezne glave in da složno stopimo v prihodnost. Tako vodstvo, dijaki pa po svo- je. Jože Zičkar, dijak četrtega letnika elektro usmeritve, sicer pa »organizator« demonstracij na SŠ Krško, pravi takole: »Kot organizator demonstracij na naši šoli, in tudi osebno, sem proti zaključnim izpitom, ker delamo sintezo znanj skozi celo šolsko leto. Kontrolne naloge pišemo za nazaj in s tem utrjujemo znanje prejšnjih let ne glede na zaključni izpit. Mislim, daje za dijake prevelik napor, če morajo v zelo kratkem času opra- viti zaključni in sprejemni izpit, nekateri pa še diferencialni in preizkus sposobnosti. Prepričan sem, da bi dijak s solidnim uspehom v SŠ mogel brez zaključnega izpita lepo delati tudi na univerzi. Mislim pa, da bi morale biti demonstracije dijakov oz. bojkot pouka bolj in boljše organiziran in ne bi smel imeti videza razpuščenosti. Vendar pa poudarjam, da za to nismo krivi organizatorji na manjših šolah, pač pa predvsem Zveza dijakov Slovenije in Zveza četrtošolcev Slovenije, ki nas z zamudo obveščajo o stavki. . . In splošno mnenje, ki prevladuje med dijaki? - Vsi so si edini v spoznanju, da so se stvari precej oddaljile od osnovnega vprašanja, da se je vse skupaj preveč spolitiziralo in da je zaradi pritiskov in groženj šolske oblasti bilo že na začetku bolj malo verjetno, da bi se problemi rešili v prid dijakov. Prav zaradi tega so se nekateri želeli že prej vrniti v šolske klopi, spet drugi bi radi vztrajali še n prej; vsekakor pa je lahko vsak] mur jasno, da je za šolstvo por! no, če mora o rešitvah odloč1 parlament. Kakorkoli že, dijaki so šest i bojkotirali pouk, vztrajali na m ratoriju zaključnih izpitov in [ zahtevi, da dr. Peter Vencelj (n nister za šolstvo) odstopi. V tej času je prišlo do vroče krvi take samih srednjih šolah kot tudi i univerzah, ministrstvu in seveda parlamentu. Misel Mateja Kure ta (Zveza četrtošolcev Sloveniji da bodo zaključni izpiti le lepot' operacija neizkušenih zdravnike po kateri bodo ostale brazgoti' na obrazih dijakov, pa ostaja strani odgovornih brez od me' To pa pomeni, da je bil teden d monstracij le zapravljen čas in i bodo dijaki poleg vseh izpiti obremenjeni še s časovno stisko. Seje splačalo? Tatjana Vertovš OB ZAKLJUČKU REDAKCIJE ^(aJtoAcrL: ni ( kr ihštevilk- Pripravila B. V. CVETLICARNA KERIN TONE IN ANICA KRŠKO, CKŽ65/A tel. (0608) 31-457 Naša cvctličama ima 28-letno tradicijo. Nudimo vam: - standardne aranžmaje za poroke, razne slavnostne prireditve, jubileje, rojstva; - dekoracije za razstave; - vseh vrst sobnih rastlin - domače in iz uvoza; - balkonsko cvetje; - enoletnice za vrtove in grobove iz lastne proizvodnje; - razno rezano cvetje za vse priložnosti; - razne žalne aranžmaje; VSE NAŠE IZDELKE VAM TUDI DOSTAVIMO! DELOVNI ČAS: OPTIKA Bautin Stojan Prvomajska 17, 68290 SEVNICA Telefon: (0608) 82-503 • velika izbira okvirjev iz uvoza • lahke leče ■ stanjšane leče ■ fotoobčutljive leče ■ bifokalne leče ■ kontrola vida na elektronskem refraktometru ponedeljek - petek - 8.-16. ure / torek - sreda - 8.-18. ure četrtek - sobota - 8.-12. ure 7 POSAVSKA PANORAMA domačin OP EKARNA RUDNIK BREŽICE Cenjene kupce obveščamo, da vam v naši trgovini v Šentlenartu in v novo odprtem vzorčno - prodajnem salonu na Jesenicah na Dolenjskem - Metalgrad nudimo: • gradbeni material • keramične ploščice • sanitarno keramiko • kopalniško opremo • vodovodni material • material za centralno • armaturne mreže • belo tehniko • umetna gnojila • barve vseh vrst ZA NAKUP SE PRIPOROČA KOLEKTIV OPEKARNE RUDNIK-TRGOVINA BREŽICE tel. (0608)69-522 Jesenice na Dolenjskem (608)61 -241 Brežice ZA OBISK SE ZAHVALJUJEMO m OBSEG DEJAVNOSTI ZAVAROVALNICE TRIGLAV d.d. (2) V prejšnji številki časopisa je bila bralcem predstavljena dejavnost zavarovalnice kot celote. Našteli smo glavne skupine oziroma vrste dejavnosti, ki pa zahtevajo svojo obrazložitev, seveda vsaka skupina posebej, kajti opravljanje vseh vrst zavarovanj premoženja in premoženjskih interesov je izredno široko področje. Groba razdelitev PREMOŽENJSKEGA DELA zavarovanj zajema in vključuje: I. CIVILNA zavarovanja kot požarno, vlomsko in stanovanjsko zavarovanje, zavarovanje stekla, zavarovanje živil v zamrzovalnikih, zavarovanje glasbenih inštrumentov, elektroakustičnih aparatov, zavarovanje kontaktnih leč, zavarovanje sejmov itd. II. Zavarovanje ŽIVALI: zavarovanje domačih živali III. Zavarovanje POSEVKOV: zavarovanje posevkov in plodov IV. INDUSTRIJA, ki zajema požarno zavarovanje industrijskih in obrtnih rizikov, strojelomna zavarovanja, zavarovanje elektronskih računalnikov, gradbena, montažna zavarovanja in mnoge druge vrste V. TRANSPORTNA zavarovanja kot zavarovanje blaga med prevozom, prevozniške odgovornosti, zavarovanje čolnov, plovil in posebej zavarovanje letal (kasko) itd. VI. KREDITNA zavarovanja kot zavarovanje terjatev domačih in tujih dolžnikov, zavarovanje kreditov, stanovanjskih posojil itd. VIL AVTOMOBILSKI KASKO VIII. AVTOMOBILSKA ODGOVORNOST IX. ŽELEZNIŠKO GOSPODARSTVO kot zavarovanje premoženja javnega železniškega gospodarstva X. RAZNO, ki zajema specifično zavarovanje kot zavarovanje odgovornosti (zavarovanja, ki izhajajo iz dejavnosti gospodarskih subjektov). Zavarovanje proizvajalčeve odgovornosti za izdelke, projektantska odgovornost, zavarovanje prireditev in nova turistična zavarovanja. Poudarjamo, da smo poskušali podati krajši prikaz premoženjskih zavarovanj, ki pa v svojih podvrstah vsebuje še številne različice. Zavarovalstvo v razvitih državah ima podobno razdelitev skupin na prikazanem premoženjskem delu s tem, da se vgrajujejo še številne nove oblike rizikov in kompletira ponudba katero bomo tudi sami morali povzeti in prilagoditi našim razmeram. V prihodnji številki pa pripravljamo krajši povzetek OSEBNIH ZAVAROVANJ s posebnim prikazom NEZGODNEGA in ŽIVLJENJSKEGA ZAVAROVANJA. 18. maja 1990 je bilo na Hrvaški gori, to je blizu tromeje krške in novomeške občine ter Hrvatske, zelo slovesno. Odprli so 4000 metrov vodovodnega in električnega omrežja, s katerim so 55 zidanic in vikendov oskrbeli z vodo in elektriko. Celotna naložba je vredna en milijon din, poleg tega pa so lastniki opravili tudi preko 4000 delovnih ur. Z izgradnjo so pričeli 10. novembra 1990 in kljub slabemu vremenu delo zaključili v predvidenem roku ob pomoči krajevne skupnosti Šentjernej, Elektro Šentjernej in Kostaka Krško. Na sliki: predsednik gradbenega odbora g. Ivan Abram (desno) in predsednik SO Krško G. Vojko Omerzu preden je simbolično razbil petrolejko in napolnil prvi vrč z »vodo«. ■: D.-S. Foto: Ivan.Kastelic ‘H / J-:V ■'! ■ .'/j n! - ' /. c j : ■ ■■ ‘-s :.>i iv! <4 ' >b.S .V," < '■ n’:..;;. • >• >>* .-n .; , , • ;i,-! ;r.:•! s 1 ■ 'J t Okrogla miza »Posegi na kmetijska zemljišča v občini Brežice«, ki jo je pripravil občinski odbor Zelenih, je v prostore dijaškega doma privabila številne občane Kljub vidnim gostom iz republiške vlade in skupščine ter predstavnikov strank« P' Zelenih Slovenije pa miza ni dosegla namena. Po eni strani je bilo preveč teoretizi n: ranja in načelnih pogledov, po drugi strani pa je bila spet polna emocionalnih izli' y, vov z melioracijami in drugimi agrarnimi posegi oškodovanih in nezadovoljnil ’ kmetov oziroma lastnikov zemljišč. Ti seveda niso našli skupnega jezika in so s< vsak s svojim prvotnim prepričanjem in problemi razšli. Foto: G. R. ni ni SEDMI TEE OB KRKI V okviru akcije RTV Ljubljana »Brazde vzdržljivosti« je Športno društvo Partizan Kostanjevica na Krki organiziralo že sedmi , Tek ob Krki. V letu, ko so mnogi prireditelji širom Slovenije odpovedali podobne prireditve, so se kostanjeviški organizatorji še posebej potrudili, da organizacijsko zahtevno prireditev izvedejo kot vse dosedanje. Kljub slabemu vremenu in izredno težki progi seje teka udeležilo skoraj dvesto tekmovalcev z vseh koncev Slovenije. Lahko rečemo, da so bili organizatorji v svojih prizadevanjih uspešni, saj od tekmovalcev ni bilo slišati niti ene pripombe glede same organizacije. Kljub težki in na nfekaterih mestih izredno blatni progi so bili doseženi zelo dobri rezultati, saj je atletinja iz Trbovelj, Anica Živko, dosegla tudi nov rekord proge v kategoriji žensk na 10 km. Nova rekordna znamka je 39,47 min. Zmagovalci trim teka na 10 km po kategorijah - pionirke: Silva Štokar, Kostanjevica (47,47); pionirji: Robert Grojzdek, Krško (39,11); mladinci: Fredi Mervar, Straža (37,06); ženske 1956-1971: Anica Živko, Trbovlje (39,47); ženske 1955 in starejše: Jožica Čelhar, Kranj (44,57); moški V Borovini, na Krškem polju, blizu ceste Leskovec-Brege, se kot črna packa, ki se iz dneva v dan veča, nahaja »divje« smetišče, kjer ljudje nekontrolirano in neusmiljeno odlagajo odpadke na propustna prodnata tla. Črpališče vode je le slab kilometer stran, posledic, ki se utegnejo pojaviti zaradi smetišča nad podtalnico, pa verjetno ni treba omenjati. Naj bo to v opomin vsem, ki se borijo za čistejše okolje. Besedilo: Martin Kerin Fotografija: Janko Božič KOPRIVNICA - Po večletni tradiciji organizacije in izpeljave roditeljskih sestankov na OS Koprivnica, katere ravnatelj je g. Andrej Kolar, je v maju prišlo do zanimive spremembe. Starše so na razgovor povabili v dveh skupinah; v prvem terminu so prišli na vrsto tisti, ki imajo šoloobvezne otroke na nižji stopnji, v drugem pa ostali. Tako jim je uspelo ustvariti bolj prijetno in neposredno vzdušje, hkrati pa so se lahko temeljiteje pogovorili o stvareh, ki se vežejo predvsem na določeno stopnjo. Kot dodatno zanimivost pa velja omeniti še kratek kulturni program pred pričetkom uradnega dela, kjer so učenci 6. razreda predstavili Pepelko nekoliko drugače. T. V. 1951-1971: Borut Tomše, Brežice (34,35) moški 1950 in starejši: Drago Motoh Šmartno pri Litiji (38,41).______ Zmagovalci malega maratona (21 km) po kategorijah - ženske 196 L in mlajše: Špeli Malovrh, Kranj ’ (1:39,13); žensk* l951-1960:Veronika Bohinc, Ljubljana (1:25,05); ženske 1950 in starejše: Heda Kotar, Trbovlje (1:30,28); moški 1971 i« mlajši: Roman Marolt ml., Ljubljan« (1:37,40); moški-i 1961^1)970: Marjan Čebin, Trbovlje (1; 10,13> J^ftjboljši čas male-ga maratona; moški .,1951-1960: Andre, Vozlič, Pl Mengeš (1:13,45); mošk' 1941-1950: Konrad' 'MrVar, Hotedršici (1:19,09); moški 1940 id'Sf2 Aljaž Macarol SK Ljubljana <1:24;55)R b : Za konec naj omenimo, daje bil najmlaj ši udeleženec teka 8-letni Aljoša Zakšek i| Brestanice, najstarejši pa 73-letni Bor* Mlinar iz Ljubljane. ‘ Pokrovitelj prireditVeije bilo Turističn1 društvo Kostanjevica, praktičene nagrad1 za vse tekmovalce pa je prispevalo podjetj1 Videm iz Krškega. ŠD Partizan Kostanjevica na Krt Organizacijski odbor Teka ob Kri KEMIČNA ČISTILNICA »METKA« OBERČ FANI BREŽICE Ul 21. maja 26/a * ČISTIMO VSE VRSTE TEKSTILNIH IZDELKOV Delovni čas: od 7. do 15. ure tel.: 0608/61-286 KOPRIVNICA - Neurejeno cestišče ali lepše rečeno cesta v gradnji na Malem kamnu ne moti le tamkajšnjih vaščanov, pač pa vse, ki se tudi po večkrat na dan zaradi službenih in drugih obveznosti vozijo na relaciji Podsreda-Krško. Čeprav so letos po večletnih prigovarjanjih, prošnjah in zahtevah (komunalnemu podjetju Kostak in občini) le začeli s sanacijskimi deli, pa se ljudje upravičeno sprašujejo, kdaj bodo končana, kajti vožnja po jamasti in precej zožani cesti ni le neprijetna, pač pa tudi nevarna. -Bo potrebno, da nesreča opozori na večjo resnost pri delu? Tatjana Vertovšek Osnovna šola Sava Kladnika Sevnicc je pred dnevi gostila larje i/. posavskih šol, ki so kušali svoje znanje o Med mlajšimi so bili učenci OŠ Jurij Dalmatin iz škega, druga je bila ekipa Koprivnice, tretji pa Med starejšimi pa je bila ekipa iz OŠ Boštanj, drugi so gostitelji, tretje mesto pa sta > mii razdelili ekipi OŠ Jurij Dalmati enj iz Krškega ter OŠ Milke Kerin • Leskovca. Foto: Franci Pavkovič Krško d.o.o. Cesta krških žrtev 44, 68270 Krško tel.: (0608) 32-510 fax: (0608)31-746 Naš računovodski servis je že tako velik, da lahko ponudi NAJCENEJŠE RAČUNOVODSKE IN KNJIGOVODSKE STORITVE za zasebna in družbena podjetja, družbnene organizacije in društva. POSEBNA PONUDBA: V mesecu juniju za pristop k obdelavam NE BOMO zaračunavali nikakršnih posebnih stroškov. '' :: ■ /i::; .! . . H i . ingsn lil i POSAVSKA PANORAMA jra me nk< tira izli' jnii j s< Posavci imamo v republiški skupščini kar šest poslancev. O nekaterih njihovih pobudah zvemo iz javnih medijev, večina njihovih prizadevanj pa seveda ostaja bolj ali manj neopaznih,. Zato so se novinarji, ki poročajo iz Posavja, že nekaj časa prizadevali, da bi se s temi predstavniki regije srečali in pogovorili o njihovem delu m problemih. Po slabem letu od izvolitve se jim Je ta želja s pomočjo predsedujočega v Svetu posavskih občin Vojka Omerzuja, le izpolnila. Pogovora so se udeležili: Ciril Kolešnik (Sloven- KONGKES SIVIH PANTERJEV Sivi pajiterji smo imeli 21. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani prvi kongres. Zbralo se je 250 delegatov iz cele Slovenije in tako smo se tudi iz krške občine podalr v Ljubljano z dvema avtobusoma. V uvodnem govoru nas je gospod Černetič iz Maribora sezjpanil z raznimi nepravilnostmi, ki se godijo v upokojenskem sistemu. Prisoten je bil tudi gospod od SPIZ-a, ki ni dal nobene obljube. Povabili smo tudi gospoda Drnovška, ki pa seje opravičil, da ne more priti. Z obiskom nas je počastil gospod Jože Školjc, ki pa ni mogel dolgo ostati, ker je imel še druge dolžnosti saj je bilo nekaj deset metrov stran polno srednješolcev, ki so štrajkali. Že dolgo nismo videli toliko mladih in tudi miličnikov. Ko smo šli v avtobus, so nas burno pozdravljali. Oni so se začeli prej boriti za svoj prav kot Sivi panterji. Med delegati so bili predsedniki iz raznih krajev Slovenije. Njihovi govori so bili zelo zanimivi in če se bi vsaj nekaj tega uresničilo, kar so predlagali, bi bil za prvič že velik napredek. Po treh j4xah smo se podali na pot proti Bledu. Ustavili smo se v Poljčah, kjer smo se okrepčali in odžejali. Dan je bil res lep in sonce nas je po tolikem času spodbudilo v naši vnemi za boljši jutri. Okoliški hribi so se lesketali v soncu, saj so bili zasneženi. V mraku smo prispeli domov. Sivi panterji - Krško KAJ PONUJA KOŠČEK SLOVENIJE POD BOHORJEM? Košček Slovenije pod Bohorjem je na§c senovo že ko slišimo »pod Bohorjem«, takoj pomislimo na kraj, poln svežega zraka, zelenih livad in zdravih dreves. Ampak ni teko. Skozi Senovo teče uma-^aa Senovški potok, na uli-catl je polno smeti, okrasno grmičevje ob cestah ni urejeno. bazen je neuporaben, ka-dar pa gremo po Titovi ulici teimo separacije, si želimo, da jtes ne bi bilo tam. Oh, ko-hko vsega bi lahko uredili, če 11 hoteli. Ampak za Senovo, lePo Senovo, ni nikoli ne de-d^rja ne časa. Dovško igrišče lahko obsadili s topoli, na betonskem igrišču bi lahko Uredili kotalkarsko igrišče, ba-z.en bi povečali, ga preuredi-11 'n seveda usposobili. Prebi-Va.lci Titove ulice res nimajo rni.ru pred onesnaženjem. Na eni strani jih oklepa Senov-ski potok, na drugi pa umaza- ne stavbe separacije. Potok bi lahko pokrili z velikimi zidanimi ploščami, ga obsadili s topoli in obenem bi že imeli prijetno sprehajalno stezo. Separacijo bi pa iahko »ogradili« z visokim okradnim grmičjem. Poleg velike telovadne dvorane bi zgradili posebno dvorano z zaprtim bazenom, savno in telovadnimi rekviziti za krepitev mišic. Tako kot včasih bi tudi sedaj lahko imeli pred šolo majhen bazen, v katerem bi gojili lokvanje in ribe. In koliko stvari bi še lahko uredili, le če bi imeli voljo! Senovo bi lahko postalo biser krške občine in mogoče celo priznan rekreacijski center. Res bi bilo lepo, če bi živeli v urejenem kraju, daleč od onesnaženosti, saj nam konec koncev grozi tudi jedrsko odlagališče. Nataša Sikošek, 8.a. r OŠ SENOVO ski krščanski demokrati), Franc Pipan (Stranka demokratične prenove), Ivan Tomše (Zeleni Slovenije) - vsi trije so poslanci v družbenopolitičnem zboru ter Mik Rainer (Brežice) in Metod Sonc (Krško) iz zbora občin, medtem ko se poslanec iz sevniške občine dr. Cveto Gradišar pogovora z novinarji ni udeležil. Ob tem omenimo še to, da Posavci v zboru združenega dela republiške skupščine nimamo nobenega svojega predstavnika. Foto; Goran Rovan ALI JE ZELENA MOJA DOLINA? Ali je dolina zares zelena dolina? Ne vem, če bi lahko uporabila besedo zelena. Že res, da je na prvi pogled vse videti zeleno in cvetoče. Če pa bi bolj natančno pogledali, bi videli, da ni tako. Gozdovi so sedaj v najlepših barvah, a se v notranjosti že sušijo in umirajo. Tudi ljudje jih z nepremišljenimi dejanji uničujejo. Razne tovarne in avtomobili z izpušnimi plini onesnažujejo vse živo. Še pred leti je bil Reštanjski potok čist kot biser in so se otroci igrali v njem, sedaj pa je črn kot nafta in onesnažuje še druge potoke, ki se izlivajo vanj. Smo tudi zelo blizu NEK, tako da smo ogroženi tudi zaradi radioaktivnega sevanja. Radioaktivne odpadke mislijo pripeljati tudi k nam, vendar upam, da se bomo odločno uprli. No, saj smo se že. Veliko ljudi misli, da so koši za smeti za okras in mečejo smeti kar na tla. Celo iz blokov jih mečejo kar v potok. Ne morejo stopiti nekaj korakov do kontejnerja, ampak se nagnejo kar čez balkon in že letijo smeti proti potoku. Če jim zase ni mar, v kakšnem okolju živijo, bi lahko vsaj poznejšim rodovom ohranili čisto naravo. Tako pa visijo vrečke ob potokih in na dre- vju. Za Senovo bi lahko rekla, da je le v nekaterih predelih še čisto, a teh je zeloj malo. Včasih se sprašujem,* le zakaj mora biti vse tako onesnaženo. Veliko lepše in bolj zdravo bi bilo, če bi ob potokih rasla visoka drevesa j in bi v parkih in okoli hiš ter blokov cvetele cvetlice. Kmetje bi pridelovali bolj zdravo hrano, ljudje bi se ve- i liko raje sprehajali po sve- ’ žem zraku, polnem kisika, medtem ko sedaj sedijo doma pri televiziji. Otroci bi bili bolj zdravi, veseli in razigrani. To bi dosegli s čistilnimi napravami, s pravilno vzgojo otrok in še z marsičem. Zelena dolina bi bila zelena le, če bi bilo v njej veliko zelenja ... Katja Ševerkar, 8.a OŠ SENOVO D. S., dolgoletni akviziter Mladinske knjige, zdaj pa sekretar za (ne)družbene dejavnosti v krški občini, pripravlja ob občinskem prazniku svoj teden. V ponedeljek bo predstavil delo krščanskih demokratov, v torek bo ves dan maševal v pokopališki cerkvi, v sredo bo par uric uradoval na občini, v četrtek bo kot pevovodja pripravil koncert svojih skupin na krškem stadionu, v petek bo igral v leskovški dvorani na orglice, glavnik in kitaro, v soboto bo imel lutkovno predstavo in posvet za naše najmlajše o zaščiti pred nosečnostjo, v nedeljo pa bo kot pravi Kr(š)čan počival. (Baje bo tudi ta dan izrabil za akviziterstvo - SRŽ,.) Brežiški župan I. T., katerega priljubljenost je vse bolj nesporna, ima naslutene zasluge za to, kar smo in nismo dosegli v slovenskem parlamentu. Spisek zaslug je za to skromno rubriko na žalost predolg, zato smo prepričani, da se mu bodo brežiški poslanci primerno oddolžili in ga obdarili. (Po njem bodo imenovali tomšičevo ulico, postal pa bo tudi častni krajan skopic - SRŽ.) A. B , trenutno zaposlen v d.o.o. Sava papir, se zadnje čase vozi v lepem BMW-ju ljubljanske registracije, letnik 90, dobro ohranjen, ki pa seveda ni njegov. Najet je za potrebe (z) mešane firme, najemnino zanj pa plačujejo delavci Vidma■ neposredno iz osebnih dohodkov. (Ž 80-imi tisočaki mesečno si sam kaj takega res ne more privoščiti - SRŽ.) Priznani gostHničar‘Če>li iz boštanjske Panorame se je pritožil, da smo zadnjič dezinfprmirali svoje bralce, saj je prva sporna hiša v Posavju njegova. V njej so in še poslujejo tri trgovke, dve računovodkinji in ena frigidna. (Tako zbrana sredstva namenja izključno za dobrodelne namene-SRŽ.) . , , ; v ■ • ■ ■ , , ■ ■ r,c . •;,) AA A. I., dober poznavalec kmetijstva in toče, je med prvomajskimi prazniki prešvercal tisoč najboljših raket za obrambo pred točo in s tem rešil republiški proračun sredstev za zvonarje, ki naj bi gonili pred točo. Rakete skladišči v prostorih sevniškega kmetijskega kombinata, uporabil pa jih bo takoj, ko bo prvi Srb prestopil mejo sevniške občine. (Meteorologi so mu odpovedali poslušnost -SRŽ.) tt e 4* >r*i. g+pnnm "n- <« .. 4-. —p Direktor krškegalhdtmteia kontpleksa P. M.ifeMtlv.»iSl oddal vse sobe Šešljevim četnikom. Plačali smo mu vnaprej, tako da bodo vsi zaposleni razen natakarjev ta mesec dobili regres za polletni dopust, povrnjene lanskoletne stroške za prihod na delo ter trinajsto plačo, podnajemnikom pa ta mesec ne bo treba plačati najemnine. (Ne bo mu več treba kandidirati za direktorski stol-ček — SR Z.) NI RES, LAHKO BI PA BILO NOVO V SEVNICI PRODAJALNA Kvedrova 28, SEVNICA STRELIŠČE V nedeljo, 19. 05. 1991, je bila na strelišču Poljane pri Kostanjevici prva letošnja tekma TRAP lige v organiciji Lovske družine Kostanjevica. Tekmovalci iz posavskih lovskih družin, ki so tekmovali v streljanju na glinaste golobe in streljanju z malokalibrsko puško, so dosegli naslednje rezultate: EKIPNO: 1. mesto: LD Globoko 458,0 točk 2. mesto: LD Artiče 437,6 točk 3. mesto: LD Loka 419,8 točk POSAMEZNO: 1. mesto: Miljan Zidanič, LD Globoko 166,8 točk 2. mesto: Jože Koritnik, PARTIZAN Krško 165,4 točk 3. mesto: Janez Šekoranja, LD Bizeljsko 159,8 točk Na vsaki tekmi proglasijo tudi »fair play« tekmovalca. Tokrat je ta naslov osvojil Marjan Cvelbar iz LD Kostanjevica. Milan Kuplenik vabi na ugoden nakup JEANS oblačil poznanih italijanskih proizvajalcev »CARRERA« in »EMANUEL« po konkurenčnih cenah. PRIDITE IN SI OGLEJTE! Delovni čas: vsak dan od 13. do 18. ure v soboto od 9. do 12. ure OKREPČEVALNICA TAVERNA ŠPOLER - KRIEGER EDITA CKŽ 69 Tel. 0608/32-224 KRŠKO Prinesiteljem tega oglasa^ nudimo 10% popust. NI RES, LAHKO BI PA BILO Zdajšnji krški in bodoči senovški župan V. O. je pred kratkim prestopil od socialistov k Sivim panterjem. Ob tej priložnosti je iz občinske blagajne prenesel 1.000 dinarjev neevidentiranih sredstev in jih lastnoročno ter dobronamerno prenesel na žiro račun penzionerske stranke. (Vsak panter je dobil 1,02 dinarja - SRŽ.) Posavski pisun P. P. se je spet vrnil na strani priljubljenega Dolenjca. Zdaj mu več kot dva meseca ne bo treba delati, saj bo lahko prepisoval iz Dela, in podobno kot njegov kolega M. B., komentira! dogodke iz boštanjske občine. (A. Ž.je kandidat za njegovo mesto - SRŽ.) * * * KULTURA OBISK IZ OBRIGHEIMA Na brestaniškem gradu naj bi bil v soboto 18. maja koncert prijateljskega mešanega zbora Saengerkranz -Frohsinn iz Obrigheima, ki je pobraten z moškim pevskim zborom DKD Svoboda iz Brestanice. Zaradi slabega vremena je bil koncert prestavljen v krški kulturni dom. Naslednji dan sta se pobratena zbora udeležila maše v cerkvi Lurške Marije v Brestanici. Organizatorja koncerta sta bila MPZ in DKD Svoboda iz Brestanice. M. B. KNJIGA JE PRIJATELJICA DUŠE »Najprej je bila BESEDA in KNJIGA je njen hram. Njena plemenita misel je v KNJIŽNICI našla zatočišče za nas in prihodnje rodove. S temi besedami poziva krajevna knjižnica DKD Svoboda Brestanica vse krajane, da ob visokem jubileju stote obletnice brestaniške čitalnice obogatijo knjižni fond. Vabi jih, naj pobrskajo po svojih knjižnih omarah in darujejo dobre, zanimive, stare in nove knjige svoji knjižnici. Monika Ban trgovsko proizvodno podjetje JOmiga avtomobilov medicinske industrijske gospodinjske opreme YU - 68270 KRŠKO, CKŽ 25 telefon: (0608) 21-497 telefax: (0608) 21-875 TRGOVINA NA VELIKO IN MALO: - vse za vaš dom in vaše ugodje - nakup po izbiri in naročilu - uvoženi izdelki SERVISNA SLUŽBA: LTH Škofja Loka - hladilniki in klima naprave, hladilna tehnika. RTV servis - ISKRA, PIONEER, SETRON, gospodinjski stroji -MOULINEX-BOSCH Izvajanje električnih meritev, zaščit, ničenja, ozemljitev in strelo-vodnih naprav. RAZVOJ IN IZDELAVA: Hladilne in klima naprave, elektronski regulatorji napetosti za motoma vozila: AUDI, VW. GOLF, BMW, MERCEDKS, FORD, YUGO 45, YUGO 55, ZASTAVA, FIAT, LADA, SAMARA, ŠKODA traktorji: TOMO VINKOV1Č, IMT, ZETOR, elektronski in plamenski vžig za: LADA SAMARA, GOLF. PASAT, YUGO, ZASTAVA 101, ŠKODA FAVORIT 136, elektronski regulatorji motornih koles NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! PRODAJA VOZIL: FIAT, CITROEN, FORD OPTIKA POLJŠAK izdelava dioptrijskih in sončnih očal, servis in montaža daljnogledov Tradicija, kvaliteta, zanesljivost - Vaše zaupanje, skupno zadovoljstvo 10 Pokopališka cerkev v Krškem IZ SKLADIŠČA NOVO KULTURNO PRIZORIŠČE Kaj bi slepomišili! Čeprav ni bilo ravno malo Krčanov, ki so s težkim srcem gledali, kako nekdanja cerkev Sv. Križa v Krškem deli žalostno usodo mnogih kulturnih spomenikov po naši deželi, je vendar bilo malo takih, ki so verjeli, da bi bilo mogoče na hitro vrniti prostoru primernejši, če že ne prvotni namen. Krški krščanski demokrati so to storili takorekoč čez noč in polna cerkev njihovih somišljenikov pa tudi ostalih občanov je bila lepo potrdilo pravilnosti njihovega dejanja. Kolikor gre pri tem tudi za sodelovanje in enega (nam znanih) prvih konkretnih korakov nove oblasti na področju občinske kulture, toliko bolje. Seveda, če bodo izpolnjene obljube o oživitvi tega prostora z raznimi kulturnimi prireditvami in programi komornega značaja. Te naloge pa ne bi smeli v celoti prepustiti iznajdljivosti in prizadevanjem posameznikov iz bodočega društva za obnovo pokopališke cerkve. Ne da bi namreč podcenjevali njihovo zagnanost in dober namen, želimo le spomniti na izkušnje z že usposobljenimi kulturnimi objekti, ki v našem kulturnem dogajanju ne igrajo tiste vloge, kakršno smo jim namenili. Silvester Mavsar NEVIODUNUM NOVA GLASBENA SKUPINA V SENOVEM Na Senovem smo dobili novo glasbeno skupino, ki se imenuje IMAGINE. Že njihovo ime nam pove, da njihov repertoar obsega predvsem rock skladbe, od starih The Beatles pa do Dire Straits. Fantje so tudi obljubili, da bodo kmalu začeli z igranjem svojih komadov. Skupino sestavljajo predvsem fantje iz Senovega: Halid Tubeishat - bas kitara, Rudi Strnad - vokal in solo kitara, Jože Župane - akustična kitara, Peter Čepin - klaviature in Mitja (Mičo) Kuselj - bobni. Fantje so imeli premierni koncert v soboto, 11.05. 1991, v mladinskem klubu na Senovem. Priigrali so nam dobro vzdušje in nas razveselili. Člani skupine so sami prispevali finančna sredstva za vso opremo, prostor za vadbo pa jim je odstopil gostilničar Senica v svojem novem objektu. S tem je ponovno dokazal svojo pripravljenost pomagati mladim in nadarjenim. Fantje pa mu bodo v zameno igrali v poletnih mesecih ob večerih pod kostanji. Vabljeni ste vsi, ki radi poslušate dobro glasbo in popijete dobro kapljico. Olja Mirkovič VALVASORJEVA KNJIŽNICA KRŠKO -NAJBOLJ BRANE KNJIGE V APRILU 1. Disney W.: Zgodbe za vsak dan v letu, izposojena 39-krat; 2. Steel D.: Spomin, izposojena 30-krat; 3. Hibbert E. B.: Prekletstvo faraonov, izposojena 26-krat; 4. Bly-ton E.: V krempljih ugrabiteljev, izposojena 25-krat; 5. Blyton E.: V megli, izposojena 23-krat; 6. Gunther H.: Prekletstvo zelenih kamnov, izposojena 23-krat; 7. Sheldon S.: Božji mlin na veter, izposojena 23-krat; 8. Blyton E.: Cigančica Jo, izposojena 22-krat; 9. Blyton E.: Luč v svetilniku, izposojena 22-krat; 10. Gunther H.: Klinika upanja, izposojena 21 -krat. NEPOZABNA PREDSTAVA Pred kratkim smo si učenci osnovne šole Artiče ogledali zelo zanimivo predstavo. Na šolo je prišel BRUNO KHERMAYER. Iz neuporabnih starih stvari sije izdelal instrumente in jih uglasbil. Zaigral nam je klasično glasbo na zajemalko, kolesarske zvončke, kravje zvonce, na steklenice različno polnjene z vodo, na kozarce, žago, steklene plašče in na kolo poni kolesa. Izdelal si je tudi inštrument iz kamnov, ki jih je našel ob morju. Tako si je iz njih sestavil lestvico. To je edini inštrument, ki je naravno uglašen. Pokazal nam je razne spretnosti. Bruno se ukvarja s temi nenavadnimi inštrumenti že 45 let. V tem času je obiskal že mnoge evropske dežele in vsi so ga lepo sprejeli. Poleti veliko igra ob morju. Ves čas je na poti. Ima zvestega spremljevalca, psa Flokija, ki ga spremlja na nastopih že devet let. Tudi Floki se predstavlja na nastopih s svojo točko, da popestri program. Bruno pravi, da je bil njegov pobudnik, da je vse to ustvaril, Nikola Tesla. Že kot otroka ga je zanimala elektrika, avtomehanika, predvsem pa glasba. Te umetnije je naučil tudi svoje tri otroke, vendar jih to ne veseli najbolj. Bruno je res nekaj posebnega. Njegove spretnosti težko opišemo samo z besedami. Treba jih je slišati in če boste imeli priložnost, mu le prisluhnite. Natalija Vahčič, 8.r Nov. krožek, OŠ ARTIČE Preteklost je mrtva! Naj živi preteklost! NAJDENO, A ZOPET IZGUBLJENO RIMSKO MESTO Ob koncu prvega stoletja pred našim štetjem so Rimljani širili svoj imperij tudi v naše kraje. Kakor so se rimske čete pomikale in osvajale nova območja, tako so takoj za njimi prihajale delovne enote in gradile nove, trdne ceste. V začetku sojih uporabljali za oskrbovanje vojaških enot in za čim tesnejšo povezavo z matično deželo. V želji Rimljanov, da bi povezali severno Italijo in Siscio, je nastala cesta Nauportus (Vrhnika) - Siscia (Sisak), ob njej pa je nastalo pomembno mestno središče Neviodunum (današnje Drnovo). Zgodovinsko je dognano, da se je mesto raztezalo v kvadraturi 200 metrov in daje imelo poleg zasebnih tudi reprezentativna poslopja. V nekdanji savski strugi so ohranjeni ostanki pristanišča s pomolom . . . Na koncu Drnovega zagledam na levi strani ceste nekaj kamnitih stebričev, ki komajda kukajo iz visoke trave: Stopim bliže in zagledam rumeno, razpraskano tablo, na kateri stežka razberem napis - MANIC1PIUM (ostale besede ugibam) NEVIODUNUM - ostanki antičnega pristanišča. Med koprivami si komaj utrem pot do najbližjega kamnitega ostanka. Poglej, no, saj jih je več! Celo dostopni so s pomočjo stopnic! Vmes pa trava, trava, travica ... To je vse, kar je ostalo od rimskega Neviodunuma. Nikjer table, nikjer opozorila, da bi mimoidočemu (mimovozečemu) pritegnila pozornost. Tu velja pač staro načelo: »Kogar zanima, bo že našel.« Že res, če bo pa še dolgo iskal, ne bo imel več česa najti. Časa res ne moremo ustaviti, lahko pa pomagamo, da obstane vsaj del tistega, čemur pravimo preteklost. Tamara Vonta Posavje je prav gotovo bolj bogato s kulturno-zgodovinskimi objekti in zanimivostmi, kot si ljudje, ki v njihovi bližini živimo, zavedamo. O tem še posebej pričajo tiste zgradbe, najdišča in spomeniki, za katere ves ta čas nismo našli moči, da bi jih obnovili ali vsaj zavarovali ne le pred zobom časa pač pa tudi pred tistimi, ki se ne zavedajo njihove civilizacijske vrednosti. Rimsko najdbišče Neviodunum je prav gotovo eden najbolj očitnih primerov, zato naj bo odslej tako tudi ime rubrike, v kateri bomo opozarjali s sliko in besedo. Sodelujte s svojimi mnenji in predlogi! Odg Z ko cins psih turu ka < dvoi tok Sred post vsak ševr ka. M zdra tele\ zro ti me pect Zna H »koc tnari Ijive doze moti frek- 156; tam -res i Plošča tedna R.E.M. - OUT OF TIME Po letu 1988, ko so za 7 milijonov dolarjev iz neodvisne založbe »IRS« presedlali k večji »VVARNER BROS«, je album Out of time drugi album, ki ga je skupina R.E.M. posnela za to veliko založbo. Skupno Da niihov deveti LP. Navkljub snemanju za veliko založbo, pa se skupina R.E.M. trudi ostati zvesta sama sebi in ne dovoli prevelikega vpliva založbe na svojo glasbo. V osnovi zvok skupine še vedno ostaja oprt na 60-ta leta, predvsem glasbi skupine THE BYRDS. Glavna odlika skupine R.E.M. ostaja izredna melodika, obvladovanje inštrumentov in večglasno petje. Sicer pa so več poudarka kot prej, posvetili produkciji, tako, daje zvok precej bolj očiščen in sprejemljiv za večji krog poslušalcev. Pri snemanju plošč je sodelovalo tudi več gostov, najbolj znana med njimi pa je gotovo Kate Pierson (B - 52,s), kije prispevala glas v pesmi Shinny happy people. Ploščo skupine R.E.M. priporočam vsem tistim, ki v glasbi iščejo nekaj več in ljubiteljem tradicionalnega ameriškega rock and rolla. LP Out of time gotovo ni najboljša plošča skupine R.E.M., zagotovo pa v današnji bledi produkciji popularnega rocka pomeni pravi biser, katerega ne bi smel spregledati noben diskofil. Ploščo bo v kratkem izdal tudi zagrebški »Jugoton«. Igor S. Pavkovič 29. maj 1991, št. 2 ff C KI S1 Zj TI TE Ka oi Al Na (0i I VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE lllll “OTROK - DRUŽINA - VZGOJA Mag. Zdenka Zalokar-Divjak, dipl. psih. 0 (NE)ŠKODLJIVOSTI GLEDANJA TELEVIZIJE (2) Vprašanje: Spoštovana gospa psihologinja! Sem mati petletne deklice in devetletnega dečka. Veliko prebiram revije, po-jebno Otrok in družina, kjer sem brala > škodljivosti TV za otroka. S tem se tudi lama strinjam in otrokoma dovolim, da gledata le nekatere otroške oddaje do 19. tre. Opažam pa, po pripovedovanju Hrok, da nekateri otroci gledajo TV zelo >eliko, tudi nočni program in pa tak, kije iamenjen samo odraslim in o tem pripovedujejo v vrtcu in v šoli. Bojim se, ii L Odgovor: i Z napori, da bi problemati-n k? televizije obdelali medi-n cinsko, duševno-higiensko, ji Psihološko, pedagoško in kulturno ter jo obravnavali z vidika človeškega bitja, smo nedvomno v zaostanku, zakaj slik in zvokov, ki jih podedujejo množična občila, Postaja ali pa je že postal vsakdanja, malone edina duševna hrana modernega človeka. Mnoge izkušnje in podrobni zdravniški pregledi kažejo, da televizija sproža ali celo povzroča številne bolezni; zla-5t' srca, krvnega obtoka, omedlevic, televizijske angine Pectoris, srčne infarkte, itd. £nan je tako imenovani »televizijski vrat«, ki povzroča poškodbe na hrbtenici. Zanemariti pa ne smemo tudi škodljivega sevanja - ni nenevarne doze! Upoštevati je potrebno poteče zvoke, kjer pri nujni frekvenci vrst na ekranu, 5625 nihajev na sekundo, na-tane visok trajni zvok, ki meji a območje nizkega ultra zvo-a; odrasel človek večinoma e zazna tega zvoka, medtem to mnogi otroci pripoveduje-o, da slišijo visok piskajoč vok. Obremenitev sluha z nenaravnim zvokom pa oslabi 'ivčni sistem. Večini gledalcev udi ni znano, da na ekranu lastane v sekundi 25 slik. Če zračunamo, koliko elementov vori sliko, pridemo do fantastične številke 4.750,000 točk, jih v sekundi oddaja ekran. Resnično vrhunsko delo tehtne inteligence. Vsi tisti, ki »e želijo ob televiziji »malo raztresti«, lahko to storijo na ^cs učinkovit način. Jasno je tudi, da televizija v človekovem očesu ne ohrani zaznav, ki ’ ' stalnega spektra (kot dnevna luč ali luč svetilke), temveč mešanico modre in rumene svetlobe, zato je ostrina vida nenehno izpostavljena škodljivemu delovanju. Seveda se te okvare prenašajo tudi na druge čute. Televizija je torej problematična za najrazličnejša čutila in organe človeka. Strokovnjaki vedno bolj opozarjajo na pojave zasvojenosti s televizijo. Pogovor kot sredstvo, s katerim gojijo zakonci svoje odnose, starši odnose z otroki, prijatelji pa med sabo, je vedno redkejši zaradi strmenja v ekran. Nagnjenje k branju zamira prav tako kot lastna umetniška dejavnost, otroci pozabljajo na igro! Ta uvod sem napisala z namenom, da bi si odrasli po zdravi presoji izoblikovali svoje stališče do televizije, na podlagi katerega se potem odraža tudi naše vedenje in vzgojno ravnanje. Za otroke smo odrasli vzori, ki jih oni posnemajo, zato je potrebno vsaj malo osmiš-ljanja samega sebe in samo-vzgoje. Na podlagi raziskav, ki so tu le delno posnete, predlagajo mnogi pedagogi in posamezne dežele v razvitem svetu, naj starši otroke zaščitijo pred televizijo. Zlasti v zgodnjem otroštvu (do 7. leta) in tja do 9. leta starosti, naj bi otroci sploh ne gledali televizije, tudi otroškega programa ne, ki po meri odraslih le izrablja otrokovo željo po slikah. Zanimivi so tudi podatki o otrocih, ki trpijo zaradi kronične utrujenosti, glavobola, nespečnosti, vznemirjenega želodca in bruhanja. Za te -- --------------- , simptome dr. Kroll ni mogel bi ustrezale temu organu, najti nobenih resnih vzrokov. Svetleča plast ekrana ne daje Po vztrajnem pogovoru s star- da se bodo moji otroci čutili prikrajšani tudi v teh pogovorih, saj tega ne gledajo. Zanima me: Kdaj otroku dovoliti gledati TV? Katere oddaje in koliko časa? Ali TV koristi umskemu razvoju otroka? Kako otroku razložiti, da je gledanje TV v poznih urah zanj škodljivo? Naštejte mi, prosim, pozitivne strani gledanja TV za otroke. Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem! Krško, 17. 5. 1991 Zaskrbljena mamica ši pa je ugotovil, da ti otroci (stari od 3 do 12 let) izredno veliko časa presedijo pred televizijo. Še največ v soboto in nedeljo. Pomagalo je edino zdravilo: nič več televizije. Kjer so se starši njegovega nasveta držali, so simptomi tudi izginili, kjer pa ne, so ostali. V tem obdobju na otroka zunanji svet tako močno vpliva, da se vtisne v ves njegov organizem. Ta organizem pa je v rasti, zato ni vseeno, kakšne slike in vtise bo otrok prejemal. Kar otrok vidi in doživi, postane njegova kretnja, njegova drža in kasneje tudi njegov značaj. Nima še te sposobnosti, da bi se od doživetja distanciral, kaj šele da bi ga razjasnil in ga sam presodil. Zato moramo otroku ponuditi tiste vtise in doživetja, ki imajo neposredno živo in življenjsko vsebino, kot so dogodki v živi naravi in preprosta dejavnost odraslih ljudi. Otroci potrebujejo slike, ki se nanašajo na duhovno resničnost, in to so pravljice, mitološke zgodbe, kasneje legende, miti, itd., ki jih tudi sami pripovedujemo. Le tako lahko otrok zdravo dozoreva, v nasprotnem primeru pa psihologi pravimo, »da se otroška duša posuši« in tega ne bi smeli dovoliti. VZGOJA IN ŽIVLJENJE V DEMOKRACIJI Pod tem naslovom smo v petek, 10. maja 1991, v Kulturnem domu Krško poslušali predavanje psihologa JANEZA SVETINE. Srečanje je v sklopu cikla okroglih miz Korak k resnici organiziral občinski odbor SKD Krško. Med prisotnimi je bilo veliko šolnikov oz. ravnateljev krške občine, ki gospoda Svetino poznajo kot dobrega predavatelja širokega obzorja. V uvodu je psiholog Svetina poudaril, da za demokracijo v nekem sistemu še zdaleč nismo dovolj »demokratični« zakoni. Pomembne so predvsem človekove lastnosti in sposobnosti znati živeti demokratično. V demokratični družbi ni potrebno veliko pravil; je le več možnosti izbire, zato je življenje v taki družbi zahtevnejše, saj mora biti človek sposoben lastne presoje, odločanja in izbire. Če ljudi ne usposobimo za demokratično življenje, prave demokracije ne bo. V nadaljevanju je predavatelj naštel in pojasnil, katere lastnosti in sposobnosti bi morali razvijati pri ljudeh. - Splošna vzgoja za življenje mora vključevati telesno zdravje, energijo, vitalnost. Človek mora znati obvladovati svoje čustveno življenje. Zelo pomembna je srčna kultura, v tesni zvezi z njo pa tudi etična in estetska plat življenja. Seveda brez umske vzgoje in splošnih znanj o življenju ne gre, prav tako tudi ne brez navdiha, ki pomeni osnovno gibalo človekove aktivnosti. - Za življenje v demokraciji moramo razviti dovolj samozaupanja in poguma za sporočanje lastnega mišljenja, ki je drugačno od drugih. - Naša prizadevanja mora prevevati težnja po usklajevanju stališč oziroma sposobnost, da znamo jasno izražati svoja mišljenja. - K vsemu povedanemu sodi tudi pripravljenost na odpovedovanje trdovratnih stališč. - Za vsakdanje življenje je izjemnega pomena sposobnost pozornega poslušanja drugih. Naša strpnost in prizadevanje, da bomo razumeli drugega, sta pogoj za demokratične odnose. - Konec koncev je nujno tudi široko znanje oz. razgledanost do te mere, da spoznamo lastno moč ali nemoč, ko znamo poslušati sposobnejše od sebe. - Iz tega sledi, daje potrebno imeti le še sposobnega vodjo in ostale, ki mu sledijo. Skratka, osnovni pogoji za življenje demokracije so: razumeti življenje, imeti pogum povedati svoje mnenje ter to mnenje znati primerno sporočiti drugim. V drugem delu predavanja je gospod Svetina odgovarjal na številna vprašanja prisotnih. V neformalnem delu srečanja pa je predavatelj povedal marsikaj zanimivega, saj je znano, da je preživel kar 15 let v Indiji, kjer je spoznaval življenje in filozofijo tega razsežnega in raznolikega dela sveta. Ivan Mirt MLADI DOPISNIKI DOMOVINA JE ENA, NAM VSEM DO D EU EN A IN ENO 7.IVUENJE IN ENA SMRT (Zupančič) Smo sedaj zares samostojna Slovenija? Smo sedaj zares samostojni in neodvisni od ostale Jugoslavije? Nam bo sedaj lepše? Ali se sedaj ne bodo več zapirale tovarne? Ali bo sedaj moj oče prinašal debelejšo kuverto? Ali bo...? Še nešteto takih in podobnih vprašanj bi lahko napisal, slišim pa jih vsak dan ali doma. pri sosedu, v šoli. LESKOVEC - DAN ŠOLE V soboto, 1. junija 1991, bo v popoldanskih urah stekel program, ki ga za dan šole pripravlja leskovška OŠ. To je hkrati tudi praznik KS Leskovec kot spomin na leto 1945, ko so se izgnanci vračali na svoje domove. Selekta KRŠKO,d.o.o. CESTA KRŠKIH ŽRTEV 12 TEL (0608) 21-182 telefoni katere si želite * PANASONIC * tiptel * TOSHIBA * SONY * kombinirani vtikači (Enostavna in hitra priključitev) OBIŠČITENAS ALI POKLIČITE ha telefon (0608) 21-182 UNIVERZAL d.d. Veliki Podlog 25 68273 LESKOVEC Drogerija ANA Krško, CKŽ 81 in prodajalna UNIVERZAL v Dobovi vam do 15. 6. 1991 nudita po izredno ugodnih cenah: - Pampers plenice 497,30 din - toaletni papir (6 kom) 46,99 din - otroško perilo od 15,00 do 25,00 din - ženske majice od 47,00 din dalje - kreme in olja za sončenje - ostalo kozmetično in dro-gerijsko blago Delovni čas: od 8. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure ZA OBISK SE PRIPOROČAMO! Učitelji in učenci OŠ Leskovec tokrat pripravljajo drugačen program. Predvsem bo pester, zanimiv in sproščujoč. V športnem srečanju se bodo med seboj pomerile posamezne vasi oz. zaselki, v odbojki bomo spremljali tekmo med učenkami in učiteljicami, učenci se bodo predstavili v spretnosti s kolesi BMX, spremljali bomo nastop šolarjev - pevcev ter modno revijo. Učenci se bodo lahko preizkusili kot strelci, saj bo strelišče odprto cel dan. Poseben program bo tudi nastop šolanih psov. Seveda pripravljajo tudi srečolov ter ponudbo jedi in pijač. Tudi glasbe ne bo manjkalo. Igrala bo skupina FEL1X - K iz Cerkelj na Krki. Vzporedno bo potekala tradicionalna svečana seja, ki jo organizirajo predstavniki KS Leskovec. Kot novost pomeni sodelovanje sponzorjev -privatnih firm. Dohodek je namenjen ureditvi šolske okolice, celotna prireditev pa nosi naslov OTROKOVO ZDRAVO IN VARNO OKOLJE, to pa je moto letošnjih akcij TEDNA OTROKA. Vse starše, krajane, znance in prijatelje otrok, prisrčno vabijo, da si vzamejo čas za razvedrilno srečanje otrok in odraslih, ki bo v soboto, 1. junija 1991 od 14. ure dalje. V primeru slabega vremena bo srečanje v šolskih prostorih. Ivan Mirt Se nikoli nisem toliko prelistaval po časopisih in toliko poslušal poročila, kol sem to delal zadnje čase. saj mi je rac nekako nejasno, nerazumljivo. Le kaj bo to? Ali bo boljše? Ob vsem tem me spreletava strah, da vendarle ne bo dobro, saj iz poročil drugih republik vidim. da oni le niso najbolj navdušeni nad odcepitvijo in plebiscitom. Grozijo z neko državljansko vojno in le koga ne bi bilo ob tem strah?! Po drugi strani se potolažim, ko berem članek predsednika Milana Kučana in razberem, da. smo lahko samostojni, saj smo Slovenci star narod, ki ima svojo zgodovino in svojo kulturo. To pa so nam drugi narodi že precej spremenili in zadnji čas je, da postanemo samostojni, si zopet okrepimo kulturo in ustvarimo novo zgodovino. Žal pa je Slovencev vedno manj in zelo hi nam koristilo, če bi se število rojstev povečalo. Slovenija je zares lepa dežela, lepa pa je tudi Jugoslavija, ki sem jo imel zares rad. saj so me tako tudi vedno učili. Toda iz vsega tega nereda, iz vseh teh prerekanj in prepirov, ki so zadnja leta vedno prisotna, mislim, da je zares najbolje, da postanemo samostojni. Tako pa ne mislim samo jaz, amnpak več kol 90 odstotkov Slovencev, ki so 23. decembra 1990 glasovali ZA. To so bili le starejši, če pa bi glasovali tudi mlajši, bi bil odstotek še višji. Tudi mi se zavedamo, da smo narod, ki ima svoj jezik, da smo narod, ki ima svojo kulturo, da smo narod, ki ima svojo zemljo. svoje roke, svoje gore! Boštjan Kartuš, S.a OŠ SENOVO Bojana M. Kopina MOŽAK Sem Peter, velik že skoraj meter. Mamica se rada šali in mi po otroško sinek pravi. Meni pa je všeč, ko stopi oče čez prag in vpraša: »Kako je, možak?« KLIC V PORODNIŠNICO Halo, pri telefonu polževa Nina Kličem vas, ker ste se ob rojstvu bratca zmotili! Morali bi ga dati pravi polžji družini, ker se dan in noč samo slini. ŽIVIJO! V: Deklice 6. razreda osnovne šole Koprivnica bi si rade dopisovale. Pisale smo že v Pilovo uredništvo (dvakrat), a naših naslovov tam niso vselej objavili. Upamo, da bodo vrstniki iz Slovenije brali naše pisemce vsaj v časopisu SRŽ. Napišite tole: Hej, dopisovalci! Smo učenke 6. razreda OŠ Koprivnica, stare 13 let. Rade bi si dopisovale z vsemi vrstniki, starimi od II do 16 let. Vsi, ki vam je dolgčas, nam pišite. Vesele bomo tudi prtičkov, ker jih zbiramo. Naši naslovi: 1. KATKA OMERZU, Mali kamen 41, 68281 SENOVO; tel.: (0608) 79-784 2. NATAŠA DRENOVEC, Mali kamen 29, 68281 SENOVO; tel.: (0608) 79-761 3. ALBINA SOTOŠEK, Mali kamen 38, 68281 SENOVO; tel.: (0608) 79-566 4. NINA BOŽIČNIK, Veliki kamen 17/a, -68282 KOPRIVNICA; tel.: (0608) 70-592 5. TANJA PRI BOŽIČ, Gorjane 34, 68281 SENOVO; tel.: (0608) 79-056 Vse, ki nam boste tudi svoj naslov. Hvala! pisali, prosimo, da spodaj napišete REKREACIJA V SLUŽBI ZDRAVJA Piše: Stane Iskra HOJA IN ZDRAVJE - PEŠAČENJI, NAJBOLJŠA POT E ZDRAVJU Hoja je najbolj naravna človekova telesna aktivnost, s katero enakomerno dovajamo kisik v vse celice organizma in aktiviramo mehanizme za hitrejši pretok krvi. Pomemben učinek hitre hoje (gibanje s hitrostjo 90-120 korakov na minuto - 5-7 km/h), se pokaže pri porazdelitvi krvi z neaktivnih področij k aktivnim mišicam. Kri ne zastaja v dovodičnem (venskem) sistemu, temveč hitreje kroži tja, kjer je prekrvavitev najbolj potrebna. Hojo po valovitih tleh, zlasti če je dovolj intenzivna, spremljajo občutni tresljaji celega telesa. Strokovnjaki sodijo, da takšno tresenje prinaša koristi, preprečuje kopičenje oblog na stenah žil in pospešuje odstranjevanje oblog. Takšno gibanje lahko prispeva tudi k svojevrstni masaži nekaterih notranjih organov. Torej za zdravje je hoja lahko prav tako učinkovita kot tek, le nekoliko dlje traja. Hoja je idealna rekreativna aktivnost. Pri tem velja, da mora biti hitrost hoje prilagojena telesni pripravljenosti in letom. Ker tudi pri hoji lahko pretiravamo, bom za boljšo usmeritev predlagal tri oblike. Najbolj mila oblika hoje je sprehod. To je hitrost gibanja 70-90 kora- PLAVALCI CELULOZARJA PRED NOVO SEZONO V soboto, v hladnem pomladanskem dnevu, kjer se je temperatura ozračja gibala med 7 in 9 "C, seje na krškem bazenu začela letna tekmovalna sezona za plavalce. Tekmovanje je bilo prijateljsko, nastopili pa so plavalci iz Velenja. Raven na Koroškem, Celja in Krškega. V kategoriji pionirjev, kadetov, mladincev in članov so se plavalci Celulozarja predstavili z dobrimi rezultati za 50-metrske bazene. Poleg tekmovanja je bilo na bazenu živahno preko celega vikenda. Na pripravah so bili plavalci slovenskih klubov, ki se pripravljajo za evropsko mladinsko prvenstvo, med njimi tudi štiri plavalke krškega Celulozarja. Poleg reprezentantov so se v krškem bazenu pripravljali plavalci Velenja. Na krškem bazenu so bile že v preteklosti priprave plavalcev vseh starostnih kategorij predvsem v spomladanskem času, ker je bližnja tovarna omogočala ogrevanje vode, pa tudi hotelske usluge so bile žepu plavalnih klubov primerne. Program plavalnih tekmovanj za letošnjo sezono je v krškem ba- . zenu zelo pester. V mesecu juniju naj bi bila tu tekmovanja vsak vikend, v mesecu juliju bomo v krškem organizirali republiško prvenstvo za pionirje, vendar se zaradi težav v podjetju VIDEM lahko zgodi, da tekmovanj in treningov v juniju in juliju ne bomo mogli izvesti. Rešiti bo potrebno problem ogrevanja vode. MEDNARODNI MITING »ILIRIJA 91« Otvoritvenega mitinga v 50-metrskem bazenu seje udeležilo okoli 180 plavalcev iz Nemčije, Italije, Hrvaške. Srbije in Slovenije. Pogoji za plavanje so bili zelo slabi (hladno vreme, voda 22,8 "C). Kljub temu so bili doseženi dobri rezultati. Plavali so v kategorijah članov in mladincev. Andrej Škafar ČLANI: 100 m kravl - ženske 1. Natalija Repec 1.03.53 2. Sergeja Gradišek 1.03,70 MLADINCI: 100 m kravl 3. Anuška Cerovšek 1.07.41 4. Anja Repec 1.07.76 6. Maja Kraševec 1.08,26 100 m kravl - moški 13. Matej Božič 1.02.24 A. Bizjak ROKOMET, EDO BO TEBE LJUBIL? S Mlada krška rokometna ekipa, ki igra v 1. slovenski ligi, doživlja letos neuspehe, gubljajo točke, voljo in kakovost. Krški rokomet je bil vsa leta zelo visoko uvrščen, smo v klubu vedno imeli reprezentante. Ljubezen do športa in želja po izboljšanju rezi tatov pa tiči globlje, kot se morda kaže navzven. Stvari je potrebno priti do dna, zato n! izjave tistih, ki so rokometu zelo blizu, sporegovorijo same. kov na minuto (3 do 5 km/h). Z njo naj začno svojo rekreacijo ljudje v starejših letih, ne pa tisti, ki so potrebni okrevanja po bolezni. Druga oblika hoje je gibanje v srednjem tempu, s hitrostjo 90-120 korakov na minuto (5-7 km/h). Ta hitrost je namenjana mlajšim in telesno bolj usposobljenim. Pri rekreacijski hoji s srednjim tempom se morate naučiti pravilnega dihanja, izdih mora biti daljši od vdiha, na primer vdih na dva koraka, izdih na štiri. Rekreacija s pospešenim ritmom 120-140 korakov (7 in več km/h) priporočam kondicijsko sposobnim ljudem. Ženskam priporočam, da napor (dolžina steze, hitrost gibanja in dovoljen utrip) zmanjšajo za 20-25 odstotkov. Dušan Kokalj (trener članske ekipe): »Ekipa je razdeljena na študente, ki trenirajo le ob petkih, delavce, ki zaradi službe in dela na kmetiji ne najdejo časa za vadbo, povrhu vsega pa jedro našega moštva predstavljajo zelo mladi fantje, saj imajo le 16, 17 let. Klub se otepa tudi s finančnimi problemi. Krška ZTKO (Zveza telesno kulturnih organizacij) ima mačehovski odnos do rokometa, saj nima ne pravega razumevanja ne sredstev. Pridobivanje sponzorstva postaja praktično nemogoče. Poleg objektivnih težav pa so nesoglasja v samem klubu, kajti menjava trenerjev je neugodno vplivala na razpoloženje v ekipi (v zimski ligi je ekipo treniral gospod Oskar Kovač, op. av.) hkrati pa v upravi dela samo en član, kar je dodatna oteževalna okoliščina.« naša članska ekipa velik potencial, saj imamo kup reprezentantov. Nekaj igralcev je zapustilo klub. Rokometna ekipa ne more živeti od ZTKO. Prejšnje leto so rokometaši dobili več denarja od ostalih športnih dejavnosti, ker so igrali v 1. slovenski ligi, kjer je rezultat vedno nagrajen. Tragedija našega rokometa ni samo slaba uvrstitev članov na lestvici, pač pa dejstvo, da pionirske ekipe sploh nimamo.« Da bi bila rekreacijska hoja koristna, je treba upoštevati, da mora biti naprezanje optimalno, to pomeni: premajhen dražljaj ne učinkuje, prevelik pa ima lahko negativne posledice. Zato je pomembna preiskava pri zdravniku in upoštevanje njegovih navodil. Oskar Kovač (bivši trener ekipe, uslužbenec ZTKO): »Za letošnje neuspehe je kriva mlada, neizkušena ekipa in dejstvo, da predsednik kluba vozi igralce, prodaja karte, namesto da bi prišel na tekmo v obleki, kot se spodobi. Ko sem bil na mestu trenerja, sem sam pridobival sponzorje in nikoli nisem naletel na kakšen problem. Za denar seje potrebno potruditi in hoditi od vrat do vrat. Vendar denar ne igra najpomembnejše vloge. Fantje imajo opremo in večerjo na gostovanjih, pa še zmage sem imel namen plačevati, pa so na žalost, ko sem treniral jaz, zmagali le enkrat. Pa vseeno, fantje so dobili nekaj denarja, ki jim je gotovo prišel prav. Sicer pa je Blaž Iskra (kapetan članske ekipe): »Vzrok za neuspeh je nezadostna angažiranost in borbenost na tekmah, predvsem v gosteh. Res je, da je ekipa pisana pd letih, vendar to ne opravičuje pomanjkanja duha in požrtvovalnosti na tekmah, ki primanjkujeta večini igralcev. Res je, da ne dobivamo hranarine, vendar večina igralcev ne igra zaradi denarja. Igramo zaradi ljubezni do rokometa, toda zagotovljeni morata biti določena finančna osnova in organiziranost v klubu, da bi lahko normalno trenirali in hodili na tekme. Vsi pa vemo, da v klubu škriplje (ni denarja, spori med vodstvom, igralci in vodstvom.) V prihodnje bodo potrebne korenite spremembe. Za letos pa je pomembno, da se poskušamo boriti do konca in se rešiti izpada iz lige.« močnem tekmovanju prvič. Denar bi izboljšal rezultatov, lahko pa bi kupili boljše igralec. Problem denal je v sponzorstvu: kdo si želi sponzo rati slabo uvrščeno ekipo? Enako je delom v klubu. Če bi se borili za pni . mesto v ligi, bi bilo pomočnikov k listja. Tako pa v klubu delam sam in dva meseca pokrivam tekoče stroške lastnega žepa. Poglejte konkretn članska tekma stane 5.000 din, treni« stre treh ekip 25.000 din, od ZTKO pa d( seb, bimo 20.000 din na mesec. Smo edii ( klub (poleg Preddvora), kjer igralci ll m ' prejemajo premij. “Jj Sicer pa sem že v začetku letošnje si pra zone vedel, da ne bo šlo, ker liga \ljua tako slaba, kot smo mislili.« I njir (asi pov strn Živko Šcbek (predsednik kluba): »Ne bi rekel, da gre letos za neuspeh. Ekipa, takšna kot je, ne more doseči boljših rezultatov. Večina igra v tako Niko Kekič (igralec članske ekipe):: v »V klubu sem najstarejši, saj igra' že od leta 1978. Takrat še ni bilo člaj * ske ekipe. Za letošnji neuspeh je kri' " vse po malem. Naša ambiciozno! kav pada, treningi so slabi, saj nikoli (bus pride celotna ekipa. Ne vem, kaj se d na gaja v klubu in kam gre denar. Zara' negrade ne bi igral nič bolje, le privoj :g, čil bi si lahko kakšen skupen večer soigralci. Verjetno se še ne bom loč * od rokometa, saj mi je edini hobi!« i * ... Tako o rokometu tisti, ki se zali mrc di njega potijo. Vsi tisti pa, ki ga op* ro/c, zujejo iz foteljev in čakajo le uspehe' nep če jih ne bo, naj premislijo, koga boif On krivili, ko nam bo še zadnja žoga spot , zela iz rok ?! Alenka Mi' “ BLANSKE STRELKE ZOPET V VRHD Strelstvo ima na Blanci, naselju med Sevnico in Krškim, dokaj pomembno vlogo, si se njegovo ime že vrsto let pojavlja tudi na nivoju države. Najbolj zaslužen za to je pref sednik Strelskega društva Blanca, Vlado Mešiček. Predvsem je pomemben in uspešen najmlajši rod strelcev, ki ga na Blanci vzgajajo v krožku, ki deluje v sodelovanju 7. OŠ. Iz le-tega izhajajo najboljši pionirji in pionirke. Prve korake na tem področju sta skupaj storila Vlado Mešiček in njegova tedanja varovanka Z4XTAV4 AVTO LJUBLJANA n n PE Zastava avto Ljubljana DE KRŠKO vam sporoča da seje preselila v prenovljene prostore, na Bohoričevi 20, 68270 Krško, (pod servisom). Nudimo vam: • Servisne storitve za avtomobile ZASTAVA, FIAT, CHRYSLER in ostale usluge. • Tehnični pregledi • Nakup novih avtomobilov Zastava, Fiat, Chrysler • Nakup po sistemu "STARO ZA NOVO" • Nadomestne dele, dodatno opremo itd. • Kolesa, motorje, kmetijsko mehanizacijo • Poslužite se tudi - komisijske prodaje • Vse informacije dobite tudi na tel. 0608 (trgovina, prodaja avtomobilov 31-218); Servis tel • 3 J -TgO POSEBNO UGODNO: . Tovarniški popust za avtomobile JUGO KORAL 45. 15 % KOLIČINA S POPUSTOM OMEJENA! OBIŠČITE NAS - OKREPČAJTE SE V NAŠEM BIFEJU "KAFFEBAR" LADA 10% Ksenija Požun, ko sta se uvrstila na državno tekmovanje v Skopju. Ksenija pa je s strelstvom, žal, prenehala že na samem začetku uspešne kariere. Njeni uspešni začetki so spodbudili mnogo mladih I)lančanov in Blančank, ki so sc navdušili za umirjen strelski šport. Mnogi med njimi so na tej športni poti že omagali ali pa se je odrekli, nekateri pa še vztrajajo. Vzrajna so predvsem dekleta. Najuspešnejša med njimi je mladinka Mateja Mešiček, ki je letos že drugič zastopala blanške barve na državnem prvenstvu. Uvrščanje na ta visoka in zelo konkurenčna mesta postaja za mlado Blančanko že kar rutina. Njena največja želja je, da bi tudi na državnih prvenstvih dosegala takšne uspehe kot na občinskih, regijskih in republiških, kjer z lahkoto strelja nad normo. Mateja je tudi ena izmed najboljših strelcev blanške ligaške ekipe. SD Blanca ima namreč tudi svojo štiričlansko ekipo, ki sodeluje v sevniški občinski ligi. Poleg Mateje streljajo v ekipi še Mirko Slemenšek, Dominik Špan, Stane Slemenšek in Jože Medved, večkrat pa jim »na pomoč« priskočita tudi Maja Slemenšek in Benjamin Mirt, ki se razvijata v odlična strelca. Ekipi SD Blanca se je letos drugo leto zapored uspelo uvrstiti v play-off lige, kar pomeni zanje uresničitev načrtov, ki so si jih blanški strelci zastavili na začetku strelske sezone. Zelo pomemben je podmladek SD Blanca. Omenila sem že mladinko Matejo Mešiček, njenim stopinjam pa sledijo tudi mladi pionirji in pionirke. Med najuspešnejšimi jc ekipa pionirk (Maja Sle-menšek, Bojana Mlinarič, Nataša Stopar), ki se je uvrstila na republiško prvenstvo. Nič manj uspešni niso pionirji Benjamin Mirt, Gorazd Slemenšek in Boris Stopar, ki so se letos prav tako ekipno uvrstili na republiško prvenstvo. Med najboljše pionirje in pionirke spadata Beni Mirt in Maja Slemenšek, ki zelo uspešno nadaljujeta tradicijo, ki sta jo začeli Ksenija in Mateja. Oba se redno uvrščata na republiška prvenstva. Maja je letos celo izpolnila normo Co Va KI za državno prvenstvo,ki pa se ga za ra' nemirnega političnega položaja v drž«—__ vi ni udeležila. Sama pravi, da ji zel veliko pomeni že sama izpolnitev no1--— me. Beniju veliki podvig še ni uspe toda glede na vse boljše rezultate se B morda lahko nadejamo naslednje letir f-s« Zakaj so Blančani tako uspešni L- t tem športu, ki je na prvi pogled tak' enostaven in lahko obvladljiv, v resni1 pa zahteva finančna sredstva in celotn osebnost? In zakaj so tako uspešn predvsem mlade strelke? u I Morda zaradi svetlega ideala iz pr«//J tcklosti ali pa preprosto zaradi dejstv< da so dekleta v tem obdobju velik1 mirnejša in zavzetnejša od fanto' Blanškim strelkam želimo še velik' MUŠ-ev, strelcem pa, da bi jih vzof deklet še bolj motivirali. Mateja Mešiček LAHKA STRAN S5ŽUIVE ZGODBE I MAŠČEVANJE >C/5 S, j ezn ® j Imela je vsega dovolj. Kuhanja, pospravljanja, pranja in službe. Svet se \je začel vrteti nazaj in narobe. Razmišljala je dolgo v noč, sama. Postelja ob njej je bila nedotaknjena. Bolečina se ji je zarezala v prsi ob misli, da ji iar ilU(H popoldan ni povedal resnice. Zgrizla si je nohte, pa vendar se je bi | Prvič v življenju odločila, da se bo prepričala ali pa pregnala sum za vedno. *naij Kako slepa je bila! Ob vsem tem, ko sta gradila dom in ko so bili idealna nzoi družina! Vsaj mislila je tako. 3 Jj Vedela je, kje stanuje. Poznala jo je z ulice. Mračilo se je, ko je stopila na pločnik. Hodila je pokončno in od časa do jnjca.va si je popravila lase. Roke so ji bile napoti. Odprla je vrata in se peš §k Povzpela v peto nadstropje, v mraku. Odprla je okno na hodniku in se za-■etnj strmela v drugo zgradbo. Takoj ju je našla. Pozabda sta za-•niti streti šipe. Bilo ji je dovolj. Spustila se je sebi edii lei r v tek in ihtela a d< sebi. Odšla bo na mogla. Sedela je v kolu in pila kavo. Poskušala se je razvedrili. Sodelavec abavo. se je prepričevala in zaprla oči, vendar zaspati ni kije je s praznoval petdeseto obletnico, je bil že pošteno okajen. Kako drugačni so ga I ljudje zunaj službe, je razmišljala. Poznala je v.«>. Dolga leta je delala z prepoznala. Sodelavka, ved-šefu na kolenih in ga grizla \ njimi, vendar ta večer jih skoraj no tiha in vase zaprla, je sedela grt)' U^°' O" pa je imel roko globoko pod njenim kolenom. člai “^e zabavaš?« jo je predramil glas. kri' »Aha«, je pokimala in ga pogledala. Janez. Kolikokrat jo je vabil na zno kuvo pa ni šla. Kolikokrat jo je želel peljati domov, pa je šla raje na avto-li j biis. Kolikokrat je brez razloga poklical. Postal ji je nadležen. Nora je bila e (i na moža. Ure in ure ga je čakala s prižgano pečico, potem pa jo je za ara' dober večer nahrulil, naj sama požre postano večerjo. Kako otročje naivna 3* bila vsa leta! lof »Greš plesat?« jo je povabil in jo prijel za roko. i Za trenutek je oklevala, potem pa vseeno vstala. Objel jo je. da so ji zait mravlje gomazele po telesu in je komaj pogoltnila cmok v ustih. Njene op roke ji je položil okrog vratu in jo še tesneje prijel za zadnjico. Poslalo ji je he > neprijetno in bila je zadovoljna, da je bil prostor le medlo osvetljen. h°r On pa se je rahlo pozibavaI po njenem trebuhu in ji dihal sf)(j za uho. Postala je potna. »Končno mu bo uspelo, po vseh teh letih.« je pomislila in ga objela. Z ustnicami se je dotaknil lica in z jezikom podrsal proti vratu. "Moj puder«, se je spomnila in se nasmehnila sam v sebi. Nato je sledila njegovim korakom, ko jo je vodil proti avtomobilu. "Se nikoli se nisem ljubila v avtu,« je razmišljala, ko je speljal in jo prijel za koleno. "Prekleto, pa ravno zdaj ne dela.« je bi! nervozen, ko je podiral svoj sedež. Njen je ubogljivo sledil močnim rokam. Spretno je odpenjal bluzo, a modrčka si ni pustila sleči. Prsi je vzel v dlani in jih otipaval med čipkami. Pomagala mu je sleči nogavice in krilo. Porinil je vanjo sunkovito, da gaje nehote ugriznila v jezik. Avtomobil je imel dobre amortizerje in pozibavala seje enakomerno, bilo ji je nenavadno. Prijemi, objemi, jezik, poljubi, roke, ki so jo čvrsto držale pod zadnjico, da ga je vedno bolj čutila. Nenadoma je zatrepetal, se umaknil na svoj sedež in si pokril obraz z dlanmi. Gledala je skozi šipo. razgaljena, prepotena. Bila je zadovoljna. »Seks iz maščevanja je pač navaden seks«, je pomislila ih potipala za hlačkami. trgovina KARO sf el Colarič Matija Valvasorjevo nab. 5/a ra' KRŠKO >*■——— 18. maja smo odprli novo trgovino, blizu Galerije v Krškem. Pri nas lahko dobite različno tekstilno blago, športno opremo in obutev. POSEBNO UGODNO: - lahka otroška in ženska konfekcija za poletje - moške srajce od 290,00 din dalje - MACHO cokli vseh velikosti od 350,00 do 400,00 din Delovni čas: od 9. do 13. in od 15. do 19. ure v soboto od 8. do 12. ure zel ;p« e I !i' CVETLIČARNA a k nij itn :šn »lilija« Jr8 borcev 3 »8273 LESKOV EC Želite razveseliti svoje bližnje? Pri nas vam nudimo: - rezano cvetje in lončnice - poročne šopke - aranžiranje cvetja in daril - razne sadike Tudi v žalostnih trenutkih pa lahko pri nas dobite vence in žalne aranžmaje PESTRA IZBIRA CVETJA! Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure v soboto od 8. do 13. ure v nedeljo od 8. do 11. ure Telefon: 0608/31-165 REŠITEV SLIKOVNE UGANKE , Na fotografiji je bil posnetek ribnika v Mačkovcih pri Brestani-c>. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali naslednje dobitnike nagrad: L nagrado, ki jo daje podjetje OTOK iz Kostanjevice - ČOLNARJENJE po reki Krki za dve osebi, prejme Mateja Knez, Kijeva 51, 68250 Brežice. 2. nagrado, VEČERJO za dve osebi, ki jo poklanja bife Ribnik Brestanica, prejme Jože Ašič, Kidričeva 9, 68290 Sevnica. 3. nagrado, KOŠNJA na Zdolah (izžrebanka bo gostja na turistično zabavni prireditvi), prejme Renata Kozole, Likarjeva 16. 68280 Brestanica. A nagrado, KASETO Tonija Sotoška - SNEŽNI VALČEK, Prejme Martina Flis, Jetmo selo 35, 68280 Brestanica. O prevzemu nagrad bomo pisno obvestili. 4 NAGRADNA KRIŽANKA astrologija ZARES (3) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 ■ 23 24 25 ■ 26 27 28 ■ 29 30 31 32 33 34 VODORAVNO: 1. kar je odsekano 6. kiks 12. lata 13. govornik, pridigar 14. tuje moško ime 15. himalajska koza 16. Pleterski Anton 17. alkaloid iz volčje češnje 19. čar 20. znak za množenje 21. aktinij 22. detergent za pomivanje posode 23. četrti rimski kralj 24. center, sredica 26. Rime Ivo 27. rimska konjenica 28. poklic obrtnika Boltina v Krškem 29. topilo za lake 31. reka na Dolenjskem 33. malajsko oblačilo 34. gorovje v Aziji Pravilne rešitve 'križank sprejemamo do 6. junija 1991 na uredništvo časopisa SRŽ; CKŽ 44,68270 Krško. Med njimi bomo izžrebali naslednje nagrade: 1. nagrada: 12-urni začetni tečaj računalništva, ki ga organizira ETOS Krško; 2. nagrada: knjižna nagrada knjigarne OPUS Krško; 3. nagrada: polletna naročnina na časopis »SRŽ«. NAVPIČNO: 1. Olaf Lavrenčič 2. listnica 3. bankovec za sto enot 4. tenisačica - (Chris) 5. unesek 6. zapiski, zaznamki 7. irski otok 8. dvojica 9. arabski žrebec 10. tovarna v Sevnici 11. riževo žganje 18. malajsko bodalo 19. pesnik (Janez) 20. hrvaški slikar (Vjekoslav) 22. ime pred. brežiške vlade (Ko- lešnik) 24. največja kopenska žival 25. Zupančičeva pesnitev 27. egiptovski gospod 30. erbij 32. vzklik Pravilna rešitev križanke iz prejšnje številke: ITRIS, VLAK, VRANEC, OKO, AORTA, IG, A, JARNIK, AL, TA, ISKRENA, RN, GA, NOT, USTA, VICER, ŠKUNA, CENE, CI, TITA-NIK. Med prispelimi rešitvami križanke smo izžrebali naslednje reševalce, ki prejmejo: 1. nagrada -Frankovič Sabina, Nova pot 2, 68273 Leskovec (12-urni računalniški tečaj, ki ga organizira ETOS Krško); 2. nagrada -Žana Repanšek, Meninska 5, 61240 Kamnik (knjižna nagrada knjigarne OPUS); 3. nagrada -Damjana Dušak, Planinska 19/a, 68290 Sevnica (polletna naročnina na časopis »SRŽ«), O prevzemu nagrad bomo nagrajence obvestili po pošti. Piše: Dušan Barbič-Duduš VAŠ OSEBNI HOROSKOP SILVA, 18 LET Je sicer Oven. a ima v tem znaku samo Sonce in Saturn, ki ni osebni planet, tako da so njene ovnovske lastnosti precej slabo izražene. Njen Ascendenl je v Tehtnici, v 7. hiši, ki odgovarja temu znaku pa ima tudi Sonce. Je torej oseba, ki ne more brez družbe in pristnejših osebnih odnosov. Fizično je skladne postave, najbrž je lepa in vse kar počne, počne z občutkom za pravičnost, disciplino in diplomacijo. Zna prisluhniti drugim in se ne rine v ospredje. Ni rada sama. v tem primeru se počuti izgubljeno. Poroka oz. lepo zakonsko življenje je zanjo največjega pomena, vendar mislim, da je ona tista, ki bo želela dominirati v hiši. Včasih preveč pretirava in je nerealno optimistična: preveč stvari bi rada dosegla prehitro. Njena ljubezenska čustva so umirjena in trajna (Venera in Mesec v Biku), tako da je zvesta partnerka, a tudi posesivna in ljubosumna. Njena seksualnost je zelo razvita in v glavnem ima srečo v ljubezni. Na tem področju je zelo aktivna (Mars v 5. hiši), lahko pa nastanejo določene težave, kijih tu rajši ne bi opisa/. Morda se zaradi prevelikega idealizma pusti kdaj izkoristiti. Občasno prihaja do izbruhov jeze: ker jemlje vse osebno. Izjemno je občutljiva na svojo okolico, evidentne so celo telepatske sposobnosti, a samo na podzavestnem nivoju, in to povzroča v njenem življenju nemalo zmede. Alkohol je zanjo velika nevarnost, saj je že tako preveč občutljiva, ta pa ji še dodatno odpira pol do destruktivnih psihičnih sil. Na vsak način se mora torej izogibati alkoholu, drogam in naj se ne ukvarja s spiritističnimi seansami, čeprav jo ravno to zelo zanima (Mesec v 8.). Njene intelektualne sposobnosti so superiorne (Merkur v 6.). pri delu je metodična in spretna. Ker delo jemlje resno, pomeni da jo bodo njeni sodelavci spoštovali. Posebno v drugi polovici življenja bo v svojem poklicu doživela uspeh in ugled. Veliko se ukvarja z zdravjem (ki sicer ni najboljše), osebno higieno in nasploh s svojo zunanjostjo. Rada ima vse lepe stvari, lepe obleke, dobro hrano, umetniške predmete (Venera v Biku). Je zelo kritična in preokupirana z nepomembnimi detajli. Utegne se ukvarjati z vzgojo otrok ali pa z medicino in zadevami, ki zahtevajo precizno delo. Kot rečeno, je zelo idealistična, to pa zadeva tudi denarne zadeve. Neptun v 2. hiši označuje neprakličnost. nered in lenobnost pri služenju denarja. V glavnem bo odvisna od drugih in kot kaže Venera v 8. hiši. bo finančno pridobila v zakonu. Silva je zelo nemirna, zato veliko potuje: če ne v resnici, pa v mislih. Je širokega duha in znanja. Z lahkoto komunicira z ostalimi, verjetno ima tudi literarni talent: najbrž jo zanima poezija, pa tudi glasba je zanjo pomembna. Njeno mišljenje je zelo ekscentrično. Nihče je ne more prisiliti, da spremeni svoje mnenje, a sama ga lahko spremeni trikrat na dan. Res. da ima določene mentalne sosobnosti, a zaradi nepraktičnosli ne sme zase misliti, da je genij. Njeno najmočnejše orožje je velika intuitivna sposobnost, ki meji na preroštvo. Jasno je, da se zelo zanima za okultno znanost, astrologijo. yogo in podobno, kar nam pove veliko število aspektov ter Uran in Pluton v 12. hiši. Žal zaradi omejenosti prostora ne morem napisati vsega. Recimo, da so že aspekti Meseca posebna zgodba zase. ki bi zavzela vsaj dvakrat toliko prostora, kot tale kratek pregled. Če vas zanima, kakšen je vaš osebni horoskop, sestavljen na strokovnem znanju našega sodelavca, in če zmorete dovolj poguma, nam pošljite vaše ime, datum ter točen čas vašega rojstva. NAGRADNA SLIKOVNA UGANKA POZNATE POSAVJE? Nadaljujemo z našo nagradno slikovno uganko POZNATE POSAVJE. Če želite sodelovati v igri, morate dobro pogledati objavljeno fotografijo. Če prepoznate kraj ali del kraja na fotografiji, nam pošljite vaš odgovor (poleg nalepite priloženi kupon) na dopisnici najkasneje do srede, 5. junija 1991, na naslov: Časopis SRŽ, p.p. 71, 68270 KRŠKO. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike petih nagrad. v- Kostanjevica na Krki Podjetje za turizem in trgovino Oražnova 11, Kostanjevica na Krki Mesto Kostanjevica na Krki je kot najstarejše mesto na Dolenjskem z mnogimi pomembnimi kulturnozgodovinskimi spomeniki, čudovitim naravnim okoljem in reko Krko prav gotovo eden od najpomembnejših turističnih krajev na Dolenjskem. Ravno zaradi tega je bila odloči-tev mladega zasebnega podjetja OTOK iz Kostanjevice, da svojo osnovno dejavnost usmeri v kvalitetno predstavitev vseh turističnih, etnoloških in kulturnozgodovinskih znamenitosti kraja. Ena od najzanimivejših dejavnosti Podjetja OTOK je prav gotovo organizacija izletov s kajaki in kanuji po reki Krki. V današnjem času, ko si velika večina ljudi vzame vse premalo časa zase in za svoje najbližje, je izlet v Kostanjevico in prijetno potovanje s čolni vzdolž reke Krke gotovo ponudba, ki jo bodo prav gotovo veseli vsi ljubitelji lepe narave in zdrave rekreacije. To je tudi razlog, da se je podjetje OTOK odločilo, da sodeluje v nagradni akciji Posavsekga časopisa SRŽ. Za izžrebane bralce bo Podjetje OTOK v mesecu septembru organiziral celodnevni izlet v Kostanjevico, ki bo vključeval potovanje s kanuji po reki Krki, ogled kostanjeviških znamenitosti in zabavni zaključek s piknikom. Peter Petrovič STRŽENI OBRTNA ZBORNICA KRŠKO Na podlagi 6. točke 33. člena in 74. člena Statuta Obrtnega združenja Krško, so delagati skupščine Obrtnega združenja Krško na svoji 3. redni seji dne 23. aprila 1991 sprejeli naslednji SKLEP O ODLOČITVI OSNOVE IN STOPNJE ČLANSKEGA PRISPEVKA OBRTNI ZBORNICI KRŠKO ZA ČAS OD 1. JUNIJA 1991 DALJE i. Članski prispevek plačujejo člani Obrtne zbornice Krško, ki redno samostojno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost v skladu z določili Obrtnega zakona. Člani, ki opravljajo dopolnilno (popoldanska obrt) obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, plačujejo članski prispevek Obrtni zbornici Krško v nominalnem zmesku. II. Osnova za obračunavanje članskega prispevka Obrtni zbornici Krško je bruto zavarovalna osnova, ki se uporablja za obračun prispevka za pokojninsko in ivalidsko zavarovanje. III. Stopnja za obračunavanje članskega prispevka Obrtni zbornici Krško, ki ga plačujejo samostojni obrtniki, ki redno opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost znaša 2,85 % od osnove iz 2. točke tega sklepa. Članski prispevek Obrtni zbornici Krško, ki ga plačujejo člani, ki opravljajo dopolnilno (popoldansko) obrtno ali drugo dejavnost znaša 200,00 din mesečno. IV. Članski prispevek po tem sklepu obračunava in pobira Občinska uprava za družbene prihodke Krško po določilih medsebojnega sporazuma. Tako obračunani in ppbrani prispevek nakazuje Občinska uprava za družbene prihodke Krško do 25. v mesecu za pretekli mesec na račun Obrtne zbornice Krško št. 51600-637-250 pri Službi družbenega knjigovodstva Krško. V. Do 31. maja 1991 se obračunava članski prispevek po sklepu sprejetem na 2. redni seji skupščine Obrtnega združenja Krško z dne 24. januarja 1991. VI. Ta sklep začne veljati z dnem sprejetja na skupščini, uporablja pa se od I. junija 1991 dalje. Predsednik skupščine: Molan Ivan l.r. /O ljubljanska banka Posavska banka, d. d., Krško ORGANIZACIJSKA ENOTA LJUBLJANSKE BANKE -POSAVSKE BANKE d.d. KRŠKO OD 3.6.1991 DALJE TUDI V KOSTANJEVICI NA KRKI Po večletnih prizadevanjih bo LB - Posavska banka d.d., Krško 3. 6. 1991 začela poslovati v poslovnih prostorih, ki jih je najela od Mercator Preskrbe v Kostanjevici na Krki, Oražnova ulica št. 3. Banka bo v tej enoti opravljala naslednje bančne posle: - zbiranje vseh vrst hranilnih vlog občanov - vodenje tekočih in žiro računov občanov - opravljanje poslov plačilnega prometa za občane - opravljanje menjalnih poslov, ki spadajo v pristojnost banke - opravljanje deviznih in devizno valutnih poslov za občane in vodenje deviznih računov občanov. Delovni čas bančne enote za občane: - od ponedeljka do petka od 8. do 14,30 - sobota od 7,30 do 11. ure SO pravi naslov za denarne zadeve Direktorju proizvodnega sektorja Trimo iz Dobove se bo mandat enkrat iztekel. Zato so v Trebnjem že zdaj čisto na trnih, saj ne vedo, kako bi v razpis spravili pogoj - srednja politična šola, da o moralnopolitični neoporečnosti sploh ne govorimo. Profi/t je časopis za ugodne priložnosti, tako vsaj trdi izdajatelj Alpha d.o.o. iz Novega mesta. Njegovi nesojeni bralci pa trdijo, da so teh priložnosti zaenkrat deležni le njegovi lastniki in ugotavljajo, da tudi ta časopis (na žalost in veselje) ni izpolnil pričakovanj - bralcev seveda. Potem ko se je elitna delegacija krških mož vrnila s tridnevnega izleta po Italiji, kjer se je prepričala o kvalitetah italijanskih gostiteljev, se je predsedstvo občine Krško odločilo, da bo v deželo »makaronov« organiziralo še brezplačni izlet za navadne občane. Denar za devizne dnevnice izletnikov je že zagotovljen. STRZENI Asta Malavašič GOSPA INFLACIJA Gospa inflacija hodi z dolgimi koraki in gleda, kako izginjajo v njenih stopinjah vsa prizadevanja. Pa smo spet v mlaki.. Gospa injlacija se ne pusti motiti. Samo na kratko ošine - takole z vrha -kakšne plačilne sezname. Kdo v čisto pravičnost verjame? In pravi: »Le tako naprej! Spoštujte nazive! Rada imam visoke. pa tudi skromne z veseljem pohrustam.« Meni zares ni do šale. Še malo, pa bo nesmrtna. Gospa inflacija hodi z dolgimi koraki in sploh je ne moti, da ji nekje plačilne kuverte segajo le do kolen. Vse požre sproti... Resje velika gospa in skoraj preveč za damo iz dneva v dan se redi. Saj jo poznamo! GCST1LIMA »MIJRKO« SREČKO MURKO CKŽ 16 68270 Krško ■5? (0608) 31-251 Vsak dan vam nudimo: Prijazno postrežbo • dobro malico ali kosilo konkurenčne cene POSEBNA PONUDBA: Za skupine postrežba v sati s 50 sedeži! KOŠARKA - PODBOČJE Kadetska liga moški - zahod I: 1. kolo: KK PODBOČJE - KK KRVAVEC: 116:59 Kadetska ekipa KK Podbočje je uspešno štartala v 1. kolo kadetske lige - Zahod. Visoko je namreč pramagala ekipo KK Krvavec. Strelci za ekipo Podbočja: Plevnik 57, Rozman 24, Lenčič 13, Avsenak 12, Pavlovič 4, Mlakar 4, Colarič 2; 2. kolo: KK PODBOČJE - KK ČRNOMELJ: 98 : 57 Strelci za ekipo Podbočja: Plevnik 51, Rozman 35, Rozman 6, Mlakar 2, Avsenak 2, Mahovne 2; 3. kolo: KK DOMŽALE - KK PODBOČJE: 42 : 85 Strelci za ekipo Podbočja: Plevnik 42, Rozman 23, Avsenak 11, Pavlovič 5, Rozman 2, Metelko 2. Mladinska liga - moški - zahod I 1. kolo: KK PODBOČJE - KK KOČEVJE: 45 : 85 Strelci za ekipo Podbočja: Plevnik 16, Kodrič 8, Rozman 6, Avsenak 5, Rozman 4, Jurečič 4, Colarič 2; 2. kolo: KK PODBOČJE - KK BREŽICE: 75 : 53 Strelci za ekipo Podbočja: Kodrič 19, Rozman 18, Plevnik 14, Avsenak 13, Jurečič 4, Mlakar 2, Metelko 2, Jevtič 2, Pavlovič L prodajalna premazov C. 4. julija 14 68270KRŠKO Nudimo vam pestro izbiro, po konkurenčnih cenah, barv, lakov, lepil, avtokozmetike, čistil, keramičnih ploščic, materialov za fasade in ostali gradbeni material. Pr, tali poi ihal dra' V o na lefoi ne t< >ekti lak, Trgovina »Tanja« z mešanim in tehničnim blagom Drnovo 75. 68273 Leskovtc-KrSko. ’S'(0608) 32-947 Nudimo vam konfekcijo, metražno blago, otroško, žensko in moško perilo, obutev, kozmetiko in drugo blago. POSEBEJ UGODNO: tenis copati in copati "Kalifornija" PC do i. Pr Prvi Vskil 0 Uč( >jo š le pi _^ve li rami —vski 1 izv Mn, DN, UNETIČ BOJAN Rostoharjeva 62 68270 KRŠKO Hitro in kvalitetno vam opravimo krpanje zračnic in popravilo ter montažo gum za osebna in tovorna vozila ter delovne stroje. Pri nas lahko kupite tudi gume najbolj poznanih tujih proizvajalcev. Za vse, pri nas kupljene gume za osebna vozila, opravimo BREZPLAČNO MONTAŽO. DOBAVLJAMO GUME ZA TRAKTORJE, GOSPODARSKA VOZILA IN TOVORNA VOZILA. Delovni čas: od 7. do 16. ure ob sobotah: od 9. do 13. ure tel. in fax: 0608/31-407 AVTOMEHANIK MILAR ALOJZ Stolovnik 71 68280 BRESTANICA tel. 0608-70-427 Delovni čas: od 15. do 20. ure. PILTAVER MARJAN tDN, ložn; ja (k -n Sre* _jelek tika čenc na v no Ol AVTOKLEPARSTVO PREČNA POT 4, BREŽICE V naši delavnici izvajamo vse vrste avtokleparskif1 in avtoličarskih uslug. Po želji stranke nabavimo tudi repromaterial. A Specializirani smo za avtomobile znamke OPEL. Delovni čas: od 7. do 15. ure Informacije: tel.: 0608/61-943 __ rm ILOff STAVBNO KLEPARSTVO JOŽE BRUDAR Žlljlk 41. rOOlOČJE 1*1. 0601 80-211 f>Ri Izvajamo stavbno kleparska dela. Naša ponudba je celovita od nabave materialov do izvedbe. Možnost plačila preko stanovanjske ali obrtne zadruge. Vašim željam ustrežemo kvalitetno in dogovorjenih rokih. ŠOLA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA V POREČU Program šole zdravega življenja je namenjen vsem tistim, ki so po-tali zaskrbljeni za svoje zdravje ali za zdravje svojih otrok in si želijo pomočjo naravnih dejavnikov ter zdravilne telovadbe in zdravilne ihalne vadbe spodbuditi svoje lastne sile za krepitev in ohranjanje dravja. V program vključujemo: a) preventivno-korektivne dejavnosti, ki o namenjene vsem ki želijo z zdravstveno rekreacijo zavirati procese leformacij in b) podaljšano rehabilitacijo za tiste, ki imajo zdravstvene težave na dihalnem sistemu, koronarno srčna obolenja (angina »ektoris, srčni infarkt), lažjo obliko sladkorne bolezni, zvišan krvni lak, motnje v presnovi maščob (debelost) itd. POREČ - MATERADA od 15. do 25. junija, prijave sprejemajo do I.junija. Predvidena cena kompletne usluge (brez prevoza in turistične tak- se) je 2.800 din za odrasle in 2.000 din za otroke do 10 let. Naš popust za člane velja tu 100 din, prav tako pa tudi v Poreču ne predvidevamo večjega dviga cen. S končno ceno boste seznanjeni šele na sestanku, ki ga bomo imeli nekaj dni pred odhodom. V primeru, da se hrana ne bi dražila, bi lahko ceno zaradi sponzorstva zavarovalnice Triglav celo znižali. Plačilo bo možno v dveh obrokih. Prvi obrok boste plačali najpozneje 3 dni pred odhodom, drugega pa najpozneje v 7 dneh po vrnitvi iz Šole zdravega življenja. Po plačilu drugega obroka vam bomo izstavili račun - potrdilo o plačilu, ki vam bo štel v olajšavo pri plačilu dohodnine v prihodnjem letu. Prijavnice dobite pri svojih sindikalnih poverjenikih ali pa pokličite (31-880) in vam jo bomo poslali. Prijavnice pošljite na naš naslov. Območna organizacija sindikatov Posavja - Krško, CKŽ 14. Tudi vsa dodatna pojasnila dobite na tem naslovu vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah pa do 17. ure, zvečer pa lahko pokličete tudi vodjo programa Staneta Iskro na telefonsko številko 31-283. PRIJAVE NA SREDNJE ŠOLE V POSAVJU NA DAN 10.5.1991 Prvi številki SRŽ-a smo vam posredovali podatke o stanju prijav na vskih srednjih šolah. Ker se je stanje do danes nekoliko spremnilo, 0 učenci imeli možnost do 10. 5. prenesti svojo prijavo na katerokoli 'Jo šolo, objavljamo podatke o številu prijavljenih učencev v pešate programe na dan 10.5. 1991. Po tem datumu pa je možen prenos Ve le na tiste šole, ki imajo še prosta vpisna mesta, torej v tiste rame, kjer je število prijavljenih manjše od razpisanih mest. Med skimi srednjimi šolami je to mogoče predvsem v večini programov, ‘zvaja Srednja šola Krško. Sicer pa je stanje prijav po posameznih ln programih naslednje: razpis 60 60 120 prijava 65 81 174 DNJA ŠOLA BREŽICE lajalec 'Omsko komercialni tehnik jiazija 1 vse programe na Srednji šoli Brežice je zanimanje večje od razpi-h mest, predvsem pa to velja za programa gimnazija in ekonomsko jercialni tehnik, kjer je število prijav bistveno večje od kapacitet. P bodo morali prijavljeni učenci v omenjena programa opravljati lemni izpit, v kolikor šoli ne bo odobreno povečano število oddel- 'DNJA ŠOLA KRŠKO razpis prijava I trikar elektronik 30 34 frikar energetik 30 21 (rotehnik elektronik 30 60 rotehnik energetik 30 7 lovalec kovin 20 33 ovalec kovin 30 21 )likovalec in spajalec kovin 30 9 «ii tehnik 30 25 Srednji šoli Krško je le za program elektrotehnik elektronik bistvene prijav od razpisa, vendar bodo za ta program imeli dva oddelka, 1 da sprejemnega izpita ne bo. Za vse ostale programe na tej šoli je še ' prostih mest. Za programa elektrotehnik energetik in preobliko-c kovin je prijavljeno tako malo učencev, da izobraževanja za ome-® Poklica v letošnjem letu verjetno ne bodo mogli izvajati. '-DNJA ŠOLA SEVNICA razpis prijava •ožna šivilja 30 31 ja (krojač) 90 59 -H Srednji šoli Sevnica bodo v prihodnjem šolskem letu izvajali en _^lek dvoletnega programa pomožna šivilja in najverjetneje dva eJka triletnega programa šivilja (krojač). °ence in starše obveščamo, da lahko dobijo informacije o stanju pri-na vseh slovenskih srednjih šolah, kakor tudi nasvete v zvezi s po-no odločitvijo pri poklicnih svetovalcih Zavoda za zaposlovanje. Republiški zavod za zaposlovanje ENOTA SEVNICA ■3 KKCTIS kartonaža • tiskarna Švigelj Aleksander Pod goro 7,68270 KRŠKO tel(0608) 32-467 j Proizvodnja potiskane embalaže li METRO Dušan Pavlič Erjavčeva l/a 68270 KRŠKO tel(0608) 31-084 Nudimo vam barve, lake, čistila, pralne praške in druge materiale po zelo ugodnih cenah. Prodajamo na naročilnice stanovanjske zadruge. OBVESTILO Spoštovani! Rdeči križ Slovenije organizira akcijo zbiranja uporabnih oblačil, posteljnine, pohištva in šotorov, ki bo potekala po vsej Sloveniji. Akcija bo v ČETRTEK, 30. MAJA 1991, na zbirnih mestih v vaši KRAJEVNI SKUPNOSTI. V strnjenih naseljih oddajte svežnje pred vhodna vrata do 17. ure. Vabimo vas, da tudi letos sodelujete po svojih najboljših močeh. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE MERCATOR - SREMIČ Hoteli, gostinstvo, Krško, d.o.o. 68270 KRŠKO Trg Matije Gubca 3 Po sklepu skupščine podjetja razpisuje NATEČAJ ZA PRODAJO gostinskega lokala GOSTILNA CETIN, Tovarniška 8, Krško Skupna površina lokala je 111 m2; Izklicna cena lokala znaša 1.400.000,00 din; Ponudbe v pisni obliki zbiramo do 15. 6. 1991; Najugodnejšega ponudnika bomo izbrali 1.7. 1991; Dodatne informacije dobite ne tel.: (0608) 31 -005 ZELENI KRŠKEGA vabimo člane, simpatizerje in vse, ki podobno razmišljajo, da se z družinami ali posamezno udeležijo IZLETA NA BOHOR v nedeljo, 2. junija 1991. Dobimo se ob 10. uri dopoldne pri Lovski koči v Srebot-nem, od, koder bomo šli na Bohor. [5)®©®[n)0 DUD ®® Krško. Dalmatinova 3, lel./fax. 0608 33 029 GOSTILNA IN DISKONT »KMEČKI HRAM« MILAN HERAKOVIČ Oražnova 11 68311 KOSTANJEVICA NA KRKI Tel.: (0608) 60-078 Diskontna prodaja prehrambenih in tekstilnih artiklov, pijače in vsakodnevno sveže zelenjave po ugodnih cenah. Ob zadovoljnem nakupu, in tudi sicer, se lahko okrepčate v našem gostinskem lokalu. RADIO SEVNICA Frekvenca: 96,8 MHz Telefon: 0608/81-315, 81-004 VIDEM TRGOVINA 6. maja je glavni direktor, Franc Čargo, prerezal simbolični trakec pri vhodu v trgovino in jo tako predal svojemu namenu - prodaji kompenzacijskega blaga Vidmo-vih dolžnikov. Programi, ki so jih pripravili v začetku, gredo zelo dobro v promet, zato so jih že začeli širiti. Ponujajo vam sokove in sirupe Vitala Mestinje, izdelke Paloma, hlačne ženske nogavice ter moške in otroške nogavice Polzela, cokle iz Kopitarne Sevnica, otroško, žensko in moško konfekcijo Beti Metlika. Za sladkosnede imajo na polici čokolade, bonbone, napolitanke in pecivo Josipa Kraša iz Zagreba, pričakujejo pa, da vas bo pritegnila tudi prodaja Vid-movih lastnih izdelkov, za katere je kar precejšnje zanimanje. To so nosilne vrečke, raster in darilni papir, bloki raznih velikosti, šolski zvezki. V trgovini vas bodo prijazno sprejeli vsak delovnik od 8. do 20. ure in v soboto od 7. do 13. ure. Oglasite se, ne bo vam žal. MER VIN d o o Mostec 6, 68257 Dobova Tel.: 0608/67-583 PO NAJNIZJIH CENAH VAM NUDIMO: predsobe, kuhinje, dnevne sobe, oblazinjeno pohištvo, fotelje, spalnice, jogije, otroške sobe, pisarniško pohištvo, pohištvo po meri, mize, stole, vrtne garniture, opremo za gostinske lokale (stole, mize za zunaj in znotraj), parket, okna, vrata (notranja, zunanja, garažna), termoizolacijski material: fasade, stiropor, lepenka, izotekt, timbitol. TOVARNIŠKI POPUST OD 10-30 % PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU DELOVNI ČAS: NON-STOP BLAGO VAM DOSTAVIMO TUDI NA DOM! BREZPLAČNI MALI OGLASI Zelo ugodno PRODAM malo voženo in dobro ohranjeno motorno kolo Tomos 15 SLC letnik U/85, in CITROEN GS 1,3 SUPER letnik 10/79, garažiran, z novimi gumami in avto radiem (4.000 DEM). Informacije: Salmič Janko, Gubčeva 8, 68250 BREŽICE, Tel.: dopoldan: 21-980, popoldan: 61-817. PRODAM parcelo za vinograd 25 a (vodovod in elektrika vključena), traktor FERGUSON 42 KM in nov gumi voz. Cena po dogovoru. Informacije na tel.: 70-252. * * * PRODAM akustično kitaro SUZUKI s kovčkom, uvoženo iz tujine. Inforamcije na tel.: (0608) 33-128, vsak dan. * * * Bralce časopisa »SRŽ« PROSIM, če mi kdo lahko podari majhnega psička -dobrega čuvaja. Pokličite na telefon: (0608) 32-334. Naslov: Lidija Vučajnk Aškerčeva 2,68270 KRŠKO. PRODAM motorno kolo TOMOS 15 SLC, registriran, malo vožen, odlično ohranjen, tel.: (0608) 61-419. Naslov: Ilovar Igor, Cankarjeva 8/a, 68250 BREŽICE. PRODAM eno leto star električni štedilnik z uro, plinski štedilnik »KEKEC«, »GORENJE« ter raztegljiv dvosedež po ugodni ceni. Informacije: Mihoci Anton, Cankarjeva 3/a, KRŠKO; tel.: 34-695. Če želite objaviti brezplačni mali oglas v naslednji številki časopisa SRŽ, nam najkasneje do 6. 6. 1991 pošljite ali prinesite besedilo na kuponu na naslov: SRŽ, Cesta krških žrtev 44,68270 KRŠKO. KUPON ZA SRŽ 3 BREZPLAČNI MALI OGLAS VSEBINA: NAŠLO V OGLASE VALCA: KAM V POSAVJU? TELEFON Andreja Hofman-Ban iz Škofje Loke je pevka v ansamblu Tonija Hervola. KAM V POSAVJU? KOMPAS TURISTIČNO TRGOVINSKO PODJETJE C. krških žrtev, tel.: (0608) 32-109, 32-609, telefax: 22-161 VAM NUDI - domače in mednarodne avio karte - nove, nižje dinarske cene, bogata ponudba hotelskih in zasebnih apartmajev v Istri, Kvarnerju in srednji Dalmaciji - Kompasovo športno poletje - počitnice v tujini: Španija, Grčija, Ažurna obala, Ciper, Alžir, Kanarski otoki Prodajamo vstopnice za koncert BOBA DYLANA 10. 6. 1991 v Ljubljani (Organizatorje prireditev v Posavju vabimo, da nas na kratko obveščajo o prireditvah, ki jih načrtujejo. Objava v rubriki KAM V POSAVJU je brezplačna). (od 29. maja do 11. junija) v petek, 31. maja, ob 16.30 in 18. uri v kulturnem domu - nastop plesalcev Mojce Horvat, svetovnih in evropskih prvakov v soboto, 1. junija, popoldne v Leskovcu - kulturna zabavna in družabna prireditev ob dnevu OŠ Leskovec in prazniku KS Leskovec v soboto, 1. in nedeljo, 2. junija v Pleterjah pri Zdolah - prikaz košnje s sušenjem in spravilom sena nedelja, 2. junija, ob 10. uri v Srebotnem pri Senovem - odhod udeležencev izleta na Bohor v organizaciji Zelenih Krškega sreda, 5. junija, v Brestanici - občinska revija šolskih zborov nedelja, 9. junija, ob 8. uri na Zdolah - tradicionalni nogometni turnir v malem nogometu nedelja 9. junija, ob 9. uri v Brestanici - ustanovitev druš(va izgnancev Slovenije nedelja, 9. junija, ob 11. uri v Brestanici - osrednja proslava ob dnevu izgnancev in prazniku občine Krško nedelja, 9. junija, ob 15. uri v Krškem - mednarodna speedway dirka ob prazniku občine Krško do 15. junija v Lamutovem salonu v Kostanjevici - ogled razstave akademskega slikarja Milana Rijavca LEP USPEH PLESNEGA STUDIA KRŠKO Javna radijska oddaja Radia Posavje, studia Brežice na motelu Čatež LOJTRCA DOMAČIH ’91 0NLY Y0U SMOKVICA J0YRIDE Ob zaključku radijskega prenosa pa je grl vseh nastopajočih in obiskovalcev zadonela Avsenikova »Slovenija, od kod lepote tvoje« in zaobljuba, da se ponovno snidejo aprila 1992 na 4. radijski Lojtrci. Organizator je povabil na prireditev slovensko zabavno skupino Ljubljane, ki je s svojim nastopom prisotno občinstvo. Letošnje regijsko tekmovanje učencev OŠ v družabnih plesih je potrdilo dvig kvalitete in ne samo množičnosti plesalcev Plesnega studia Krško, saj je OŠ Jurij Dalmatin Krško ekipno zasedla 2. mesto med 20 OŠ posavske in dolenjske regije. V posameznih kategorijah so največji uspeh dosegli učenci 1., 2., 3. in 4. razredov, ki so postali regijski prvaki. Med posamezniki pa so največji uspeh dosegli: II. KATEGORIJA 1. mesto: par Kristina Žibert in Karolina Očkerl 2. mesto: par Tina Metelko in Damjana Jazbec 4. mesto: par Gregor Peterkovič in Vesna Vučajnk I. KATEGORIJA: 2. mesto: Sebastijan Vodlan in Urška Klakočar 6. mesto: Tina Janc in Barbara Bostič KUPON ST POPULARNE DOMAČE MELODIJE IZ VSEH VETROV KUPON MOJ PREDLOG NASLOV TELEFON. V prepolni dvorani Motela na Čatežu je bila v soboto, 18. maja, zaključna prireditev Lojtrce domačih Radia Posavje, Studia Brežice. Na zabavni prireditvi se je ob ansamblu KARAVAN’S, ki je zabaval vse obiskovalce do zgodnjih jutranjih ur, predstavilo obiskovalcem in radijskim poslušalcem pet narodnozabavnih ansamblov: Slovenija, ansambel Draga Elika-na, Jasmin ter domača: ansambel Tonija Hervola in Kapelski muzikantje. Skoraj triurni program je popestril tudi gost - priznani slovenski izvajalec narodne in zabavne glasbe - Alfi Nipič iz Maribora. Čeprav pravijo, da Slovenci nimamo humoristov, je vse nejeverne Tomaže uspešno razveseljeval humorist Franc Pestotnik, bolj poznan kot Podokničar, s spremljevalko Ivico Oštir. Zvezde ... ne v izvedbi ansambla Avsenik, temveč v izvedbi Agencije Astro iz Celja. Dejan Likovič je razveselil staro in mlado s svojim obiskom. Najbolj zanimiv del njegovega nastopa je bila napoved horoskopa brežiškemu radiu. Da pa tudi Posavci nismo od muh, nas je prepričal Toni Pšeničnik iz Globokega, ki je z imitiranjem našega športnega reporterja, Mladena Deliča, razveselil vse obiskovalce. Več o tej zabavni prireditvi pa boste našli na fotografijah, ki jih je posnel Mirko Vesel. Veliko organizacijskih priprav ... in Na sliki direktor Radia Posavja Srečko glavni organizator prireditev Ix>jtrca -Andrej Pinterič. Nuška Žnideršič pevka v ansamblu Karav 3*^ Drage bralke in bralci, ki ste hkrati tudi poslušalci »Studia BREŽICE«! Radi bi vas opozorili na novo oddajo Radia POSAVJE, ki oddaja na valovni dolžini 88,9 MHZ in 1584 KHZ. Oddaji, ki bo verjetno razveseljevala in hkrati tudi združevala vse generacije, smo dali naslov »SUPER 4«. To je glasbena oddaja, v kateri vam bomo »vrteli« glasbo iz naše mladosti pa vse do najnovejših svetovnih hitov. Seveda nismo pozabili tudi na slovensko glasbo, ki se nam morda prav v tem času zdi prepotrebna zvočna kulisa te, v molovskem akordu napisane vsakdanjosti. Ko smo oblikovali oddajo »SUPER 4«, smo predvsem mislili na vas - poslušalce. Da ne bi te rubrike z naslovi »VEČNO LEPE, POPULARNE DOMAČE, MELODIJE IZ VSEH VETROV in IZ TUJIH LOGOV« oblikovali samo mi, smo urejanje prepustili prav vam. Na kuponih, prvi je že pred vami, boste našli že vpisane melodije za vsako rubriko posebej, vi pa lahko lestvico oblikujete tako, da obkrožite en predlog iz vsake rubrike, pod njo pa pripišite svoj novi predlog. Tako bomo dobili vrstni red in popularnost posamezne skladbe, oziroma imena prvih štirih melodij (SUPER MELODIJ) in od tod tudi naslov oddaje »SUPER 4«. V imenu uredništva vam želimo veliko prijetnega ob poslušanju in ustvarjanju oddaje »SUPER 4«, ki bo na sporedu vsak četrtek ob 18. uri na valovih STUDIA BREŽICE. Andrej Pinterič ICANT 2 STOP . L0VIN’Y0U VHATEVER 3WILL BE/^ . WILL BE P00R B0Y BLUES I'LL BE Y0UR BABY TONIGHT MOJ PROLOG NASLOV MELODIJE IZ VSEH VETROV 0 TV0JA L. MACKICA