Poštnina plačana v gotovini. Leto LXVm., št. 98 Ljubljana, torek 30. aprila 193$ Cena Dia L- izhaja rsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — laseratJ do 80 petit vrt a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji lnserau peUt vrsta Dtn 4.-. Popust po dogovoru, mseratnl davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN18TVO LJUBLJANA, Knafljevm aBea stev. 5 Telefon: 3122, 3123, 3124, 3135 in 3128 Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3b. — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon' st. 26. — CELJE: celisko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon st. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 10L Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. Balkan hoče mir Turški zunanji minister o mednarodnem položaju — Balkanske države hočejo s sodelovanjem utrditi mir in varnost na Balkanu in ne bodo za nikogar hodile po kostanj v žerjavico Ankara, 30. aprila. Tm. Te dni se je vrnil iz ženeve, kjer je predsedoval pri izrednemu zasedanju sveta Društva narodov, turški zunanji minister g. dr. Tevfik Ruždi Aras. Kakor znano se je na poti v ženevo ustavil v Beogradu, kjer je imel sestanek z jugoslovenskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom g. Bogoljubom Jevtićem ter v Bratislavi, kjer se je sestal s češkoslovaškim zunanjim ministrom g. dr. Edvardom Benešem, na povratku iz ženeve, pa se je ustavil v Sofiji, kjer je imel pogovor z vodilnimi bolgarskimi državniki ter je pri tej priliki v imenu Balkanske zveze oficijelno povabil Bolgarijo, naj pristopi k balkanskemu sporazumu. Zvest svoji obljubi je g. dr. Tevfik Ruždi Aras včeraj sprejel vašega dopisnika ter mu podal iz- Tevfik Ruždi Aras jave o aktuahrm problemih mednarodne politike, ki so bili predmet diplomatskih razgovorov v ženevi, na konferenci v Stresi in na posvetovanjih zunanjih ministrov Male an-tante in Balkanskega sporazuma Gu dr. Ruždi Aras je skromen človek, ki se nikdar ne rine v ospredje, pa tudi nikdar ne pretirava obravnavanju aktualnih političnih problemov, pri vsem tem pa je iskren pobornik miru in mednarodnega sodelovanja ter naravnost fanatičen pristaš* sporazuma in sodelovanja med balkanskimi narodi. Za novinarje je vedno dostopen, a tudi sam na glasu, da spretno suče novinarsko pero, zaradi česar se tudi v polni meri zaveda vloge in misije novinarstva in pri vsaki priliki išče stikov in sodelovanja novinarjev. Sprememba vlade v Bolgariji Ker je za balkanske države izpre-memba vlade v Bolgariji trenutno najaktualnejši problem, se je g. Ruždi Aras v razgovoru najprvo dotaknil tega vprašanja in izjavil: Ob priliki povratka iz Ženeve sem imel v Sofiji priliko, da se seznanim in porazgovorim z novim predsednikom bolgarske vlade g. Andrijom Toševim in z novim bolgarskim zunanjim ministrom g. Kiuseivanovim, G. Toševa poznam še iz dobe, ko sem skupno s takratnim predsednikom vlade g. Ismetom Jonu posetil Sofijo. Prav tako sem stari znanec zunanjega ministra g. Kiuse-ivanova. Vtis. ki so ga napravili name novi voditelji bolgarske zunanje politike, je naravnost odličen. Zagotavljam vas, da bi mogli taki predstavniki biti tudi v Ankari. Ako je v bolgarski politiki ista iskrenost, ki preveva nas. potem je to najboljše jamstvo za koristen razvoj medsebojnih odnošajev na Balkanu. Bolgarija in Turčija Ni dvoma, da igra v zunanji politiki posebno prijateljstvo in poznanstvo veliko vlogo. Osebne vezi v veliki meri očvrščujejo medsebojno prijateljstvo. V osebi bivšega zunanjega ministra g. Batolova, ki me je prišel osebno pozdravit na kolodvor, prav tako kakor v osebi novega bolgarskega zunanjega ministra smo vedno gledali \ jodi, ki so nam jamstvo za stabilnost in prijateljski razvoj bolgarsko-turških odnošajev. Pri razgovorih, ki sem jih imel z bolgarskimi državniki na sofijskem kolodvoru, sem mogel ugotoviti, da bo ostala bolgarska zunanja politika tako napram Turčiji, kakor napram vsem ostalim balkanskim državam neizpreme-njena, to je v duhu prijateljstva in čim tesnejšega sodelovanja. Dogovorili smo se, da bomo še z večjo energijo nadaljevali to politiko sodelovanja balkanskih držav. Zato sem z največjim zadovoljstvom sprejel deklaracijo bolgarske vlade, ki jasno podčrtava to idejo. Bolgarija in Balkanska zveza Ob priliki razgovora z bolgarskimi državniki sem pokrenil tudi vprašanje vstopa Bolgarije v Balkansko zvezo in z zadovoljstvom vam lahko izjavim, da kaže Bolgarija najboljšo voljo pridružiti se tej organizaciji balkanskih držav, ki predstavlja najvišje jamstvo za red in mir na Balkana. Za uspešno zunanjo politiko je potrebna stabilnost notranjega režima. Prepričan sem, da ima nova bolgarska vlada v pogleda balkanskega sodelovanja najboljše namene in želje in da ne bo krenila s poti, ki jo je ubrala bolgarska zunanja politika po 19. maja lanskega leta. Bolgarski državniki se v polni meri zavedajo, da more bita sodelovanje Bolgarije v okvira Balkanske zveze samo koristno in plodno za ves Balkan. Ženeva in mir Glede izrednega zasedanja Sveta Društva narodov je dr. Tevfik Ruždi Aras naglasili, da že samo sklicanje izrednega zasedanja sveta DN kaže na to, da je šilo za izredno važen problem. Kaj je bilo v Ženevi sklenjeno, je znano. Res je, da mednarodni položaj tudi še sedaj ni popolnoma razčiščen. Potrebno bo še mnogo napora, žrtev in energije da se doseže sporazum med narodi in tesnejše sodelovanje. Vsi narodi in vse države se morajo resno in odločno zavzeti za to, kajti samo na ta način bo mogoče očuvati in učvrstiti red, mir in varnost v Evropi. Litvinov bodoči predsednik DN Vse kaže, da se bo na rednem zasedanju sveta DN, ki bo 20. maja, ponovno razpravljalo o nemškem vprašanja in da bo takrat osvetljen ta problem z vseh strani. Vsi žele iskrenega sodelovanja, ne pa prepirov in sporov. Z izrednim zasedanjem sveta DN je potekel moj predsedniški mandat. Sedaj pripade predsednistvo sveta DN Sovjetski Rusiji, ki bo s tem prvič vršila to funkcijo. Prihodnjemu zasedanja sveta DN bo torej predsedoval ljudski komisar za zunanje zadeve g. Litvinov. Solidarnost Jugoslavije z iMđfcMMJdnJ državami Omenjajoč svoje razgovore z jugoslovenskim ministrskim predsednikom g. Bogoljubom Jevtićem v Beogradu je g. Ruždi Aras nagi asi 1, da sta z njim promotrila vsa aktualna vprašanja mednarodne politike. Razume se, da je bilo govora tudi o jugoslovensko-bol-garskih odnosa jih. Lahko kategorično izjavim, je dejal med drugim, da jugoslovanski ministrski predsednik in zunanji minister enako misli o prijateljstva in sodelovanja z Bolgarijo kakor vsi ostali Člani Balkanske zveze. Kadar govori g. JevtJc o balkanskem sodelovanja, vedno misli tako, kakor mi, kaj- ti mi vsi iščemo in želimo zbližan je z Bolgarijo. Bes je, da obstojajo še nekatere težave, toda s skupnimi napori in dobro voljo jih bomo v kratkem prebrodili. 8 Konferenca Balkanske zveze ki se bo sestala 10. maja v Bukarešti, bo posvečena predvsem vprašanjem gospodarskega značaja. Gospodarski svet Balkanske zveze je že pripravil celo vrsto predlogov, ki morajo dobiti svojo končno odobritev. Razume pa se, da bodo pri tej priliki proučili tudi važna politična vprašanja, ki so na dnevnem redu. Rusija in Balkan Vem, da vas zelo zanima vprašanje, kakšni so odnosa ji Rusije do Balkana. V tem pogledu vam morem reči samo to, kar se tiče Turčije. Turški odnosa ji do Rusije ostanejo enaki, kakor so bili v dobi, ko smo sklenili vojaško zavezništvo leta 1921. V teku teh 14 let so se naši medsebojni odnosa ji zelo poglobili in postali so zares prijateljski. Sovjetska Rusija se zelo zanima za prilike na Balkanu. Obnovila je že diplomatske odnosa je z Bolgarijo in Romunijo. Mislim, da bo po končanih volitvah v Jugoslaviji prišlo do obnove odnošajev tudi med Jugoslavijo in Rusijo. Sodelovanje, To vprašanje je bilo sproženo v Stresi, ne pa v Ženevi. Toda, kaj bi pomenila za Turčijo ukinitev vojaških omejitev v mirovnih pogobah, ako bi Turčija ne bila članica Balkanske zveze? Turčija sama ne bi pomenila mnogo. Toda v okviru balkanskega pakta je Turčija postala velesila za ohranitev miru. Časi so kritični, toda ne nevarni. Danes nihče noče za drugega po kostanj v žerjavico. Potrebno pa je, da budno spremljamo razvoj dogodkov, ne da bi se pri tem vdajali iluzijam, češ, da Če se bomo držali nevtralno, nam nihče nič ne more. Vedno sem bil za pameten sporazum in sodelovanje med sosedi, kajti na ta način se najlažje odstrani vsaka nevarnost nove vojne. Sicer sem daleč od tega, da bi mislil na kako bližnjo vojno, vendar pa so časi resni in biti moramo previdni. Zbližan] e Poljske in Litve Varšava, 30. aprila, r. Maršal Pilsudski je imel včeraj z zunanjim ministrom Bečkom daljši razgovor. Beck mu je pri tej priliki poročal o poteku svojih pogajanj s francoskimi in italijanskimi državniki. Kakor se je šele sedaj izvedelo, se je Beck pred odhodom iz ženeve sestal tudi z litovskim poslanikom v Parizu KLima-som. Temu sestanku pripisujejo v parlamentarnih krogih velik pomen, ker se je baje govorilo o možnosti, da bi se začela med Poljsko in Litvo pogajanja. Spričo stališča Nemčije, ki ograža neodvisnost Litve, naj bi se začetek teh pogajanj Čim bolj pospešil. Habsburžani v Lourdesn Pariz, 30. aprila, g. V navzočnosti nad 30.000 romarjev iz skoraj vseh evropskih držav je včeraj papeski legat kardinal Paoceli zaključil tridnevne svečanosti v Lourdesu z govorom, v katerem je osna— čil križ kot nado vseh miroljubnih. Med romarji v Lourdesu bivajo tudi nadvojvoda Oton, bivša cesarica Žita, parmska vojvodin ja ter se nekaj članov doma Parma-Bourbon. Vse prošnje novirarjev, da bi đonili od članov habsburške rodbine in ter-, vjuve, so bile zavrnjene, >Petit Parisienc poroča, da nadvojvodo Otona strogo straži jo noč in dan, ker se boje, da bi narodno-socialistični agenti izvršili nanj atentat Sfačntfe Mak dan z (TdaCaffor zo6naneg, država Newonk, umrla 281etna Monika Polaznikova, 7. marca so pa v ManviUeju, država Newyork, pokopali Janeza Miheliča, doma iz Gradca pri Metliki. Podlegel je srčni kapi. V Ve roni, država Pensvlvanija, je umrl Josip Samec Zapustil je ženo in dva otroka. Pokojni je bil doma iz Vedrija na pm Gorici. Srčna kap je zadela v Cle-velandu Alojzija Arka, p. d. Gasperjeve-g«a. Pokojni je bil star 58 let, doma je bdi iz Volične vasi, fara Zagrad. V kraju Go-wanda, država Newyork, je po leto dni trajajoči bolezni 30. marca umrl Jurij Samson. Pokojni je bil rojen leta 1873. v vasi Mali log, občina Loški potok. V Ameriki je 34 let. Ztapustil je ženo in dva sina. V Powhatam Pointu, država Ohio, se je v rudniku težko ponesrečil 191etni Vincenc Veh ar. Nanj se je zrušila debela plast kamenja in je dobil nevarne poškodbe po vsem telesu, nalomilo mu je pa tudi hrbtenico. Občni zbor Muzejskega društva Ljubljana, 30. aprila. V muzeju se je včeraj ob 17. vrini redni občni zbor Muzejskega društva in sicer ob prav lepi udeležbi članstva. Zbor je otvoril predsednik univ. prof. dr. Milko Kos, ki se je uvodoma spominjal tragične smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja. Zborovalci to počastili spomin velikega vladarja z vzkliki: slava! Predsednik se je spominjal tudi med letom umrlih članov, v prvi vrsti župnika Vrhovnika, generala Maistra in drugih. V nadaljnjem je predsednik s hvaležnostjo omenjal razumevanje, ki ga je našlo društvo pri banski upravi in se zahvalil za gmotno podporo. Istotako se je zahvalil tudi mestni občini v Kranju, ki je z večjim zneskom omogočila natis knjige prof. dr. Zontarja. Knjiga, ki obravnava zgodovino mesta Kranja na okrog 400 straneh, bo že v kratkem izšla. K izdaji knjige so mnogo pripomogli tudi posamezni kranjski meceni in sicer s prav izdatnimi zneski. O tem delu je izčrpneje poročal tudi tajnik prof. dr. Ft. Zwitter. Iz njegovega poročila sledi, da se je Muzejsko drušrvo tudi zanimalo za vsa vprašanja ureditve in organizacije naših muzejev in arhivov. Zlasti za ureditev Mestnega muzeja m za načrte glede preselitve državnega muzeja. Društvo pripravlja tudi spomenico, kako izvršiti projekt ureditve vodstva kronik naših podeželskih občin. Blagajnik univ. prof. dr. Balduin Sarla je v svojem poročilu navedel, da je blagajniško stanje društva, ki živi le od subvencij, zadovoljivo. Preglednika računov prof. Bunc m dr. Bohlnjc sta predlagala razrešnieo. ki je bila soglasno sprejeta. Knjižničar dr. Rajko Ložar je v svojem poročilu omenjal, da se zamenjuje društvena publikacija Glasnik Muzejskega Zločin na gradu Bogenšperk deloma pojasnjen Litija, 30. aprila. Zagonetni zločin na gradu Bogenaperk, o katerem smo včeraj poročali, je deloma že pojasnjen. Njegova žrtev Marija Tomaži nova leži namreč težko poMcodovana v ljubljanski bolnici. dočim brezvestnega zločinca, ki jo je pobil in zavlekel v temno klet, kjer je skoraj en dan nihala med življenjem in smrtjo, še niso izsledili. Orožniki pod vodstvom komandirja Ko-lomana Rebernika so prispeli včeraj ob 8. zjutraj na Bogenšperk. Reberniku so bili znani vsi podzemni prostori na gradu, ki ga je že večkrat obiskal. Slutil je, da bo pogrešana Marija Tomažinova najbrž storita kje v podzemskih prostorih ali pa celo v vodnjaku. Tja so namreč tudi vodila krvavi sledovi. V podzemnem labirintu so morali najprej šiloma odpreti majhna vrata, vodeča v skrivne grajske prostore. V enem teh prostorov so našli okrvavljene britev in zobovje spodnje čeljusti, tu pa tam so naleteli tudi na krvave madeže. Prišedši skozi tri obokane kletne prostore, so naleteli na četrta, precej masivna vrata, ki jih je zločinec zapahni!, nato pa zabil v nje se več žebljev. žeblj: pa niso mogli prodreti masivnih vrat in se je zločincu njegov podli načrt izjalovil. Ko so se lotili odpiranja vrat, kar je povzročalo precejšen ropot, so začuli za vrati zamolklo ječanje. Vrata so vodila v vodnjak in ko so Jih odprli, so ob svitu žepnih baterij opazili pogrešano Toma-žinovo, ležečo na stopnicah. Prav za prav je nihala, in če bi se še malo premaknila, bi zgrmela v vodnjak. Starka je bila vsa potolčena in okrvavljena. Bila je nezavestna, a videli so, da v nji še tU življenje. Naglo so jo prenesli v grajske sobane, kjer jI je zKJravnik dr. TJkmar ndrafl prvo pomoč, ćdm je bila Tomažinova bolj na toplem, se ji je polagoma začela vračati zavest. KrepČali so jo s čajem, zdravnik pa ji je obvezal glavo, ki je Mla vsa potolčena, zavezal jo je pa tudi na vratu, kjer je imela dolg, vendaT ne globok prerez. Potolčena je bila tudi po vsem telesu, vbodena v desno podlakt, a nad komolcem druge roke je imela odmgnino, veliko kakor SOdinarski kovanec. Med ob-vezovanjem se je ranjenika popolnoma zavedla, trpela je pa hude muke m je kričala od bolečin. Ko so jo vprašati, kdo jo je napadel, je odgovorila, da se ji ni nič pripetilo. Videti je bilo, da je še popolnoma zmedena, čez nekaj časa se ji je pa vendarle osvežil spomin In povedala je, da jo je napadel neki mladenič, jo začel pretepati s polenom, jo zabodel z nožem in nato sunil po stopnicah. Kmalu se je spet onesvestila. Na pomoč so poklicali reševalce te LJubljane, ki so Toraažlnovo prepeljali v ljubljansko bolnico. Pri Tomažinovi v bolnici Nesrečna Tomažinova je ležala v temnih hladnih prostorih pri vhodu v vodnjak s hudimi ranami brez vsake pomoči skoraj ves dan in je res Čudno, da je ostala živa, zlasti Če pomislimo, da je stara že blizu 70 let. Verjetno je, da se je zločinskemu napadalcu krepko postavila v bran in le svoji krepki naturi ter odporni sili se ima zahvaliti, da je ni pobil do smrti in da ni v vodnjaku zmrznila. V bolnici so jo položili na posteljo na levi strani v kotu kirurgičnega oddelka nasproti druge žrtve zverinskega napada Tončke Severjeve, katere stanje se sicer vsak dan boljša, ki pa Se vedno ne more govoriti. V bolnici se je starka počasi zavedla in pripovedovala je, da jo je napadel neki Leo iz Zagorja, ki je svoječasno služil na gradu Bogenšperk. Baje je nekoč hotel, da bi mu Tomažinova posodila obleko, ki je bila last kneginje VVindisch-graetzove. Tomažinova pa njegovi zahtevi ni ugodila, pač pa je to povedala kneginji. Leo je bil zato odpuščen. Bil je prepričan, da je to zakrivila Tomažinova in zato se ji je osvetli. Tomažinova se je pozneje v bolnici spet onesvestila in je bilo njeno stanje precej kritično. Ponoči se ji je večkrat bledlo in kričala je: Fant. beži od mene, pusti me pri miru! Davi se je proti pričakovanju njeno stanje zboljšalo in se je spet zavedla. Postala je pa zelo nemirna in na vsak način je hotela vstati Zato so jo morali privezati na posteljo. V deliriju je jadikovala; >Pu-stite me vstati, saj sem bolj bolna, če ležim!« Seveda ji niso mogli ugoditi, saj ji je v prvi vrsti potreben mir in počitek. Njeno stanje je precej resno. Napadalec brez sledu izginil Napad na Tomažinovo na gradu Bogenšperk ni bil roparskega značaja ČJe bd bil zločinec ropar, se prav gotovo ne bi tako dolgo zadrževal v gradu, na drugi strani so pa tako grajski prebivalci kakor orožniki ugotovili, da ni odnesel ničesar iz gradu. Kakšni so bili nagibi, ki so vodili zločinca, da je tako kruto ravnal s svojo žrtvijo, je težko umljivo, zdi se, da mu je res v prvi vrsti šlo za osveto. Leo Z., o katerem domnevajo, da je napadalec na Tomažinovo, se je v nedeljo res klatil okoli gradu, nato pa izginil brez sledu. Orožniki so včeraj obvestili vse sosedne postaje in druge varnostne oblasti, čez dan so . napravili tudi preiskavo v Zagorju, kjer je Leo doma, pa ga niso našli. Preiskavo intenzivno nadaljujejo in upajo, da se jim bo posrečilo napadalca kmalu prijeti in izročiti roki pravice. nanj i komisar Litvinov, mnogi drugi kt> misarji in generali, vodja Celjuskinov-ekspedicije prof. šmidt, stratosfera! leta lec Prokofjev, komponist Prokofjev in drugi. Predavatelj je na koncu na demonstra cijski deski pokazal dve zanimivi partiji z moskovskega turnirja Vasja Pire o moskovskem turnirju Organiziranih šahistov premore Rusija več kakor ves ostali svet skupaj Ljubljana, 30. aprila. Šahovski mojster Vasja Pire je sinoči predaval v do zadnjega kotička napolnjenem steklenem paviljonu restavracije Zvezda o svojih vtisih s šahovskega turnirja v Moskvi. Predavatelj se ni omejil na suhoparno poročilo o turnirju samem, ki nam je že itak znan iz dnevnega časopisja, temveč je spregovoril o šahu v današnji Rusiji, čigar razmah je gotovo edinstven na svetu. Iz zanimivega predavanja, ki je trajalo nad eno uro, posnemamo le glavne misli. Pod novim režimom je postal šah v Rusiji panoga duševnega sporta oziroma umetnosti in spada pod komisarijat za fizično kulturo. Vsa šahovska organizacija je v državnih rokah. Sah je obvezen predmet v šolah, z isto navdušenostjo ga pa igrajo tudi v tovarnah, uradih, trgovinah m stanovskih klubih. Klubov v našem smisru ni, pač pa obstojajo šahovske sekcije. Člani teh sekcij ne plačujejo nobene članarine, kajti sekcije vzdržuje država, ki krije svoje izdatke z dohodki raznih šahov-kin prireditev. Tako je komisarijat za fizično kulturo plačeval inozemkim mojstrom honorarje simultank, ki jih je tudi sam organiziral. Organiziranih šahistov premore Rusija več, kakor ves ostali svet skupaj. V istem razmerju je tudi moč šahistov. Trenutno je v Rusiji okoli 50 mojstrov in več sto šahistov prve kategorije. Sah igra v Rusiji skoro vsak. S pomočjo šaha skušajo sovjeti iztrebiti kvartanje, jci je v khibih in javnih lokalih prepovedano. Sah je dovoljeno gojiti samo na resen način. Povsod igrajo turnirske partije, igra za denar je prepovedana. V Rusiji slepe partije niso dovoljene, češ, da škodujejo zdravju in da nimajo nič skupnega s šahovsko umetnostjo. Inozemski mojstri so imeli priliko, da nekoliko pogledajo za kulise ruske šahovske veličine. V neki ogromni tovarni v predmestju Moskve, je n. pr. v vsakem oddelku visela velika turnirska tabela moskovskega turnirja, v prostem času pa je imel vsak oddelek svoj turnir in so tabele visele kar med stroji v tovarni. V tovarniški knjižnici so našli tudi velik šahovski oddelek. Gledališča imajo prav tako šahovske sekcije. Igralci to se silno zanimali za turnir in so mojstrom, ki so obiskali opero, priredili v odmoru veliko zakusko. Navdušeni oboževalci šaha so tudi člani »Doma učenih«, kjer se sestajajo univerzitetni profesorji in znanstveniki. Za simultanke je vladalo tako zanimanje, da so prišli po mojstre kar med kosilom in jih kljub ugovarjanju odvedli h kakšni simultanki. Lilienthal je imel včasih kar po dve simultanki na dan. Spiel-mann je imel pri neki svoji produkciji nad 2000 gledalcev. Šahovski mojstri so izredno popularni. Povsod so visele slike mojstrov, vsi so jih poznali in na cesti pozdravljali. Država sama podpira prominentne šahiste. Znani komponist problemov Troickij nosi državni naslov »zaslužnega narodnega umetnika«, kar je najvišja čast, ki si jo more pridobiti umetnik. Kot šahist prejema državno pokojnino. Mojster Romanovski je za svoje zasluge na organizaciji ruskega šaha dobil naslov »zaslužnega šahista republike«. Tudi v družabnem pogledu upoštevajo šahiste kakor nikjer drugod. Shajajo se večinoma z umetniškimi krogi. Vse šahovske knjige so razprodane, novih pa ne tiskajo. Vodilni dnevnik »Izvestja«, ki izhaja le na 4 straneh^ do moskovskega turnirja ni imel šahovske rubrike, na pritisk čitateljev pa se je moral odločiti, da je uvedel stalno šahovsko rubriko. V Rusiji izhajata dva šahovska mesečnika, ki prinašata vsako norost v pogledu otvoritev. Za veliki turnir v Moskvi je skrbel ogromen organizacijski aparat. Med vodji turnirja je bil tudi starejši brat svetovnega prvaka Aleksandra Aljehina Aleksej Aljehin. Inozemski mojstri so uživali največjo udobnost V prostih dnevih so dobili brezplačne vstopnice za gledališča, ki so v Moskvi včasih razprodana za po ves mesec naprej. Za turnir je vladalo ogromno zanimanje. Velika gneča je bila zlasti na prosti dan po sovjetskem koledarju, t. j. vsak šesti dan. Vstopnice za turnir je bilo zelo teJko dobiti. Pri dnevni blagajni je bil velikanski naval. Otrokom do 12 let obisk turnirja ni bil dovoljen. Razen obsežnih poročil dnevnikov je za Časa turnirja izhajal posebni »Bjuleten moskovsko vo meždunarodnovo šahmatnovo turnira« v 30.000 izvodih. Razprodan je bil takoj več izvodov pa niso zaradi pomanjkanja papirja smeli natisniti. Občinstvo je v dolgih vrstah čakalo na tt list in ga še svežega razgrabilo. Posebno zanimanje je vladalo zadnji dan turnirja V turnirski dvorani so bili med drugimi navzoči zu- e/«sittea KOLEDAR Danes. Torek, 30. aprila; katoličani: Katarina. Jutri: Sreda, 1. maja; katoličani: Filip in Jakob, Žiga. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Ukradli so ji otroka. Kino Ideal: Izsiljevalke Kino Dvor: Kralj džungle. Kino Šiška: Carjevič. TK Skala občni zbor ob 20. v Beli dvorani Uniona. Ljubljanski klub predavanje namestnika gen. direktorja TPD Jutllarda o gospodarski stiski in osnutku francoskega zakona o prisilnih dogovorih posameznih strok ob 1°45 v klubu. JUTRIŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ukradli so ji otroka. Kino Ideal: Strup v krvi. Kino Dvor: Kralj džungle. Kino Šiška: Carjevič. Narodni izšel jeniški odbor ob 20. > Narodni strokovni zvezi v Delavski zbornici razgovor o izseljeniškem vprašanju. DE2URNE LEKARNE. Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste-Zaloška cesta. Jutri: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, Trn-koczy ded. Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Torek, 30. aprila: Gospoda G4embajev<. Gostovanje v Celju. Sreda, 1. maja: Blodni ognji. Gostuje g. Vladimir Skrbinšek Iz Maribora. Re-1 Sreda. <5«trtek, 2. maja: Bunbnrv. Red čvp*rtek. S G. VlacHmlr SkrblnSek, režrfs<»r in igralec iz Maribora, gostnje v Bredo rim-1. maja kot Dušan nrezovnik v šorlšjevi drami »Blodni ognji«. NaS gost, ki j< bo izvajala 9. maja kot krstna predsta\■ v nasi operi) g. Raoul Koczalskv, je pri spel v Ljubljano, da prisostvuje skušnjam in premieri svojega dela. Opero »Zemru da« je sprejelo na svoj repertoar mnojn Inozemskih gledališč. G. KoezaJ«ky uživ.i kot klavirski virtuoz veiik aloves, po«eb no kot najboljši interpretator Chopinovili skiad-b. Komponiral je več oper, ki so bile izvajane z velikim uspehom. Zasedba »Zemrade« je zelo zanimiva, v njej sodelujejo naše najboljše moči: Gjungjenar. Kogejeva, Poličeva, Primožič, Gostič, M. Rus, Petrovoič, Franci, Banovec in J. Rus. Nova nemška socialna ustava Monakovo, 30. aprila, k. Vodja narodne socialistične delovne fronte dr. Ley je ob javil manifest, v katerem napoveduje, d.i bo 1. maja proglašena nova nemška socialna ustava, s katero bo nemđci produk cijsko-gospodaraki aparat podrejen avtonomnemu gospodarskemu organizmu. — Osnovne celice tega organirma bodo takozvani zaupniski sveti, katerih zastopniki bodo po gotovem sistemu sestavljali delovne svete. Delovni sveti bodo združeni po svojih zastopnikih v pokrajinskih delovnih in gospodarskih zbornicah, ki bodo končno odvisne od vrhovne državne delovne in gospodarske zbornice. Delodajalci in delavci bodo tako združeni v skupni organizaciji, ki ji bo pridružen aparat takozvanih varuhov države z nalogo, da njegovi organi intervenirajo v primera delovnih sporov. Sprava v Južnoafriški uniji London, 30. aprila. AA. General Her-zog. predsednik vlade Južnoafriške unije ki potuje v London na svečanosti ob ?51et nič vladanja kralja Jurija, je izjavil ne k emu angleškemu novinarju, da kaže Južnoafriška sveza danes velik napredek v vsakem pogledu Vštric z gospodarsko obnovo države si vlada zelo prizadeva, da se likvidirajo stari spori med holandskim in angleškim prebivalstvom in ustvari čvrsta in zediriena nacija. Po dolgih bojih ita dve politični stranki sklenili napraviti konec svoiim prepirom in skupaj delati za obnovo in napredek. Dosegel se je spora zum na temelju popolne enakopravnost glede rabe jezika. Južnoafriška zveza, je zaključil predsednik vlade, ie trdno odlo -ena delati za mir. Skrbi u ogrožene brate, bodi Clrilmetodar! » zev. 98 >8LOVBN8Kl NAROD«, dne 30. aprila 1835 ćjtmn o. DNEVNE VESTI 1. maja delo v tiskarnah počiva in zato »Slovenski Narod« jutri ne bo izšel. ★ — Vsem našim naročnikom smo v današnji številki priložili položnice. Prosimo jih, naj naročnino Čimprej poravnajo, a zlasti naj to takoj store oni, ki so s plačili v zaostanku, da jim ne bo list ustavljen. ★ — Priprave za gradnjo železnice št. Janž — Sevnica. Sekcija za zgradbo proge Sevnica — dt. Janž se je v nedeljo in ponedeljek zaradi pospešitve dela preselila iz Sevnice v St. Janž odnosno v Tržišče. Inženjerjđ z vodjo inž. Edvardom Fremkom so dobili nalog, da nadaljujejo 6 trasiranjem proge od one strani. Sekcija je stopila tam v stik z lastniki zemljišč in je pričakovati, da bodo v kratkem razpisane licitacije. Takoj nato bodo pričeli s terenskima deti na posameznih od-sakih. — Železnica Varaždin—Koprivnica. Tudi cela na zgraditvi nove železniške proge Varaždin—Koprivnica so se že pričela, železnica bo dolga pičlih 42 km in z njo bo znatno razbremenjena proga Zidani most—Zagreb. Sekcija za zgraditev proge je že v Varaždinu in zasiguran je tudi že kredit v znesku 42,000.000 Din. Pripravljalna dela bodo trajala dva meseca. Na progi bodo morali zgraditi tri mostove, tri postojalisca in štiri kolodvore. — živahen tujski promet v Dalmaciji. Splitski >Putnik« prejema dan za dnem prijave izletniških skupin, ki so se namenile na nas Jadran. Jutri zjutraj prispe v Split večja skupina Švicarjev, ki jih pošilja jadranski turistični biro v Curinu. V soboto prispe druga skupina Švicarjev, 9. maja skupina Švedov, 10. maja pa skupi-* 3 Poljakov. V nedeljo se je mudilo na izletu po Dalmaciji v Splitu 50 Nemcev. — Monopolska uprava bo imela na letošnjem pomladanskem velesejami v Ljubljani od 1. do 11. junija svojo posebno propagandno razstavo. Obiskovalci ve-lesejma bodo imeli priliko spoznati vse vrste tobaka, ki služi za proizvajanje ju-goslovensklh cigaret in cigar. Naše kadilce bo ta razstava gotovo zanimala. Pride rusko - sovjetski velefilm V I H AR — Izložbene cigarete >>Vardar« in »Drina« pridejo v promet ob letošnjem pomladanskem velesejnan v Ljubljani od 1. do 11. junija. Te specijalitete se bodo prodajale v času velesejana in sicer samo v trafiki na sejmišču. — V boj proti boleznim in škodljivcem kulturnih rastlin! škodo, ki jo povzročajo razne bolezni in škodljivci kulturnih rastlin, se se premalo upošteva. Proti vsem tem je treba izvesti boj z združenima močmi, ker le v složnem dera je moč in uspeh. Zato se poziva vse, ki se za to zanimajo in ki bi hoteli pri tem sodelovati, da to javijo banovinski kmetijski poskusni in kontrolni postaji v Mariboru, Vrbanova 33. fe lastne pobude bi naj poročali o zadevnih opazovanjih in bi pošiljali obolele rastline ali njih dele in tudi živalske škodljivce zavodu v preiskavo. Za vse take preiskave se ne plačuje nobenih pristojbin in tudi dopisov ni treba kolkovati. — Zahvala. Vsem, ki ste se me spomnili ob moji 70Ietnici, izrekam tem potom svojo globoko čutečo srčno zahvalo. Ivan Dražil. — Nov grob. Včeraj je umrla v Ljubljani soproga državnega uslužbenca gospa Marija V a š i č roj. Perme. Pogreb bo jutri ob 14.30 y% rortvaške veže splošne bolnice. Bodi ji lahka zemlja, te*ko pri-zadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Delo dobe. Javna borza dela v LJubljani sprejme dimnikarja, 2 krojača, čevljarja, sedlarja, raznašalca kruha, trgovskega potnika. — Z rekordno hitrostjo iz Berlina v Zagreb. Pred tremi leti je prevozil zagrebški industrijalec Edo Funk z avtomobilom progo Zagreb—Berlin v 22 urah in pol in vzbudil s svojim uspehom med športniki veliko zanimanje. Njegov rekord pa hoče prekositi Zagrebčan Ing. Oskar Hugo, ki bo krenil z avtomobilom iz Berlina v soboto 11. maja, v nedeljo 12. maja popoldne pa hoče biti že v Zagrebu. Vozil bo Iz Berlina preko Dresdena, Prage, Dunaja, Gradca, Maribora in Rogaške Slatine. Proga je dolga 1100 km. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme, dež v presledkih. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru in Rogaški Slatini. Na višja temperatura je znašala v Skop I ju in Splitu 21, v Sarajevu 20, v Zagrebu 19, v Ljubljani 18-2, v Beogradu 18, v Mariboru 17, v Rogaški Slatini 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 762.7, temperatura je znašala 74. — Svinja vrgla 23 mladičev. Kmet Ignatije Mihajlovič v vasi Grabovec blizu Karlovca ima svinjo, ki je vrgla v nedeljo 23 mladičev. Seveda je bila vsa vas na nogah, saj se kaj takega ne pripeti vsak dan. — Tragična smrt bivšega upravitelja lepoglavske kaznilnice. V Bakarcu je utonil bivši upravitelj kaznilnice v Lepoglavi odvetnik dr. Maks Bohaček. Sredi aprila Je prišel s svojo rodbino v Bakarac na počitnice. Te dni se je vrnil v Zagreb po opravkih, potem je pa odpotoval nazaj po družino, da bi jo pripeljal v Zagreb. V nedeljo zvečer je bil do 10. doma, potem se je pa odpeljal s čolnom na morje. Najbrž ni bil vešč veslanja Domnevajo, da se mu je čoln na valovih tako nagnil, da je padel iz njega in utonil. Pride rusko - sovjetski velefilm VIHAR _ Kaj je izpovedal Oblonček. Poročali amo že, da so morilca Ane Pekšić Ambroža Oblonška na Dunaju aretirali. Dunajski lista pri občuje jo poročila q njegovem zasliševanju. OblonŠek je po zločinu pobegnil v Avstrijo m zagrebška policija je takoj obvestila tudi dunajsko policijo, ker je domnevala, da jo je morilec popi tkal čez mejo. Na Dunaju so pa kmalu izsledili ;o zaslišala. Na policiji je morilec izpovedal med drugim, da je osem mesecev živel z Ljubico Korenovo in njeno družico, ki je o nji vedel samo to, da ji je ime Ana. Med njim in obema ženskama je prišlo večkrat do prepira. 10. t. m. so se zopet pprli, ker sta hoteli ženski na ©ej m išče, da bi kaj ukradli. Oblonšek jima pa tega ni dovolil. Med prepirom je baje Korenova pograbila sekiro in hotela navaditi nanj. On jo je pa prehitel, pograbil je v razburjenju velik nož ter napadel svojo ljubico in Ano Pekšićevo, ki je hotela priskočiti Koreoovi na pomoč. S sekiro je mahal okrog sebe kar ne slepo srečo. Mož ne ve. ali je katero zadel, ker je hitro pobegtml. Nekaj časa ee je klatil in skrival po Jugoslaviji, potem je pa srečno prekorači;! mejo, a iz Avstrije je hotel pobegniti v Rusijo. — Otrok se je popari I s kropom. V Zamo&tnioi pri Sodražiei je pred dnevi 5Jetni posestnikov sinček Milan Marolt zvrnil nase lonec kropa in se poparil po vsem telesu. Otroka so snoči prepeljali v brezupnem stanju v ljubljansko bolnico. — Nesreča. Mizar Prane Gregorin iz Trzina je po stopnicah tako nesrečno pači ol, da se je občutno potolkel na glavi in so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnico. — Kaj najbolj škoduje loncem? Loncem kakor tudi drugi posodi in jedilnemu priboru najbolj škodujejo razni raskavi predmeti, s katerimi jih čistite. Uporabljajte zaTadi tega V1M, univerzalno čistilno sredstvo, pa se Vam ne bo treba nlkorl več pritoževati, da so se ti predmeti prehitro obrabili. Iz LJubljane —lj Najpotrebnejše je tlakovanje levega dela Masarvkove ceste vzdolž kolodvora. Ta cesta je sicer tlakovana v vsej dolžini, ne pa tudi po širini ter je v najslabšem stanju baš tam, kjer je najživahnejši promet. Ko so jo tlakovali, je bila na njeni levi strani še cestna železnica, ki so se je izognili. Tako imamo zdaj na velemestni aveniji eno tlakovano in eno ne tlakovano cesto, sredi med njima, kjer je tudi cestna železnica, pa drevored. Netiakovalna cesta ima menda zgodovinski pomen, da si lahko vsak predoči ob vsaki priliki, kakšna je bila nekdaj slovita Blatna vas. Kljub temu je pa treba opozarjati, da je nujno potrebno tlakovanje tudi tega dela ceste, ne glede na to ali so pozabili na tlakovanje ali ne. Ne gre samo za lepoto, temveč bi se morali ozirati predvsem na zahteve prometa. Po Masarvkovi cesti vendar prevažajo neprestano težke tovore s tovornega kolodvora in tudi zaradi glavnega kolodvora samega je živahen promet. Na tem blatnem delu ceste parkirajo tudi avtomobili, kar pač ne more napraviti dobrega vtisa na goste, ki nas obiskujejo in ki zagazi jo že pri prvem koraku v naše >lepo< mesto v blato. Stroški za tlakovanje bi bili neznatni v prtmeri s tem, koliko trpi sicer ugled mesta. —lj Zopet Imamo prigodni sejem. V Ljubljani je Še vedno mnogo sejmov, ki so ostanek srednjeveške kramarske trgovine, razvijajoče se zlasti ob žegnanjih. Danes se je začel poseben majski sejem ob stolnici, kjer prodajajo papirnate vence in umetno cvetje. VČasi je zavzemal ta sejem mnogo večji obseg, zdaj pa je na njem samo nekoliko stojnic. Konkurenca prodajanju papirnatega cvetja je trg s pomladnim cvetjem, kjer prodajajo revni okoliški otroci cvetja vsak dan. Na izbiro ga je v »«v*ni»i množinah, da papirnati izdelki nimajo nobenega pomena. Seveda pa nekatere meščanke kupujejo tudi papirnato sobo, kar sesajo psjč svoje potrebe. —4j Učenci Državne dvorazrodne iole v Daruvaru so na svojem ekskunijekem potovanja posetiH tudi Ljubljano. Na kolodvora jih je pozdravil direktor tukajšnje trgovske soJe g. Josip Gogala v spremstvu prof. g. L. Namorša, ki je eks-kurzijoniste spremljal In jim razkazoval Ljubljeno. Prehrano so imeli v Delavski zbornici, ki je izletnike selo dobro postregla, prenočevali so pa v Vajenskem domu, kjer so plačali zelo nAsko ceno po odredbi g, predsednika J. Rebeka, kate-renta bodi tadi na tem mesta izrečena najlepša zahvala. —U V Levstikovi ulici so začeli graditi enostanovanjsko hišico kot prizidek prejšnje Vfdrove mše It, 2. Poslopje bo eno-nadstropno, a bo imelo samo dve sobi. — V starem delu mesta letos še nič ne grede, d očim ne periferija se povsod nadaljujejo lani začete gradnje, ki Jih ni mnogo. Kdaj se bodo nadaljevala dela pri bežigrajski šoM, še nihče ne ve. — Razvitje dsejega prapora Sokola I v Ljubljani. Deoa Sokola na K ral. Vino-hradech v Pragi bo darovala deci Sokola 1 na Taboru prapor, katerega svečana predaja in razvitje bosta 18. in 19. maja. Sokol I je naprosil Nj. Vel. Kralja, da kumuje praporu. V soboto IS. maja bo ob 20. uri članska akademija, v nedeljo 19. maja ob 10. uri razvitje prapora, nato pa povorka po Ljubljani; popoldne ob 16. uri bo velika mladinska akademija, pri kateri bo sodelovalo tudi 24 dečkov in deklic Sokola na Kral. Vinohradech. S češkoslovaško deco je javljeno tudi številno sokolsko odposlanstvo Iz Prage. Vse prireditve bodo v Sokolskem domu na Taboru v Ljubljeni. Prosimo pripadnilfe in prijatelje sokolstva, da posvete tem prireditvam bratsko pozornost. Zdravo! Uprava Sokola I. —lj šahovski brzoturnir. V prostorih LŠK v kavarni Zvezdi se je v nedeljo vršil šahovski brzoturnir za prvenstvo aprila, ki se ga je udeležilo 13 šahistov. Prvenstvo si je priboril z 9 in pol točke Sorti, 2. Gabrovsek 7 in pol, 3.—5. Oibic. Peterman in Furlani 7, tretjo nagrado pa je zaradi boljšega uspeha nasproti zmagovalcem prejel Peterman, 6. Si košek 6 in pol. —lj Ravnateljstvo Šole Glasbene Matice In drž. konzervatorija opozarja gojence in njih starše, da se prične redni pouk na šoli in konservatoriju v sredo 1. maja. —lj Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati itd. najugodnejši nakup prt Fr. P. Zajcu, izprašanem optiku, Ljubljana, Stari trg 9. Ceniki brezplačno. —lj Manufakturno blago vseh vrst nudi po zelo solidnih cenah manufakturna trgovina JOS. RAVNIKAR, Pogačarjsv trg 3 (Kreaija). —lj Zobozdravnik dr. Rodoschegg zopet ordinira. —Ij Občnj zbor TK Skale bo drevi ob 20. v verandi hotela TJniona. Udeležba članov je obvezna. Odbor. Dolenjske Toplice zadnja železniška postafa Straža-Toplice. Radio-termalno kopališče 38 stopinj Celzija. Kopeli direktno na izvirku, zato izvrstno zdravljenje revmatizma vseh vrst, ženskih bolezni itd Odprto skozi vse leto. V pred-seziji izredno znižane cene. Do 15. junija pavšalne penzije (prvovrstna hrana, soba — centralna kurjava —, mrzla in topla voda, kopeli, zdravniški pregled in vse takse) za 10 dni Din 000.—, za 20 dni Din 1100.—. Zahtevajte prospekte! Iz Celja —c Alkoholna prepoved. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Na dan volitev poslancev za Narodno skupščino, na dan pred volitvami in na dan po volitvah, to je v soboto 4., nedeljo 5. in ponedeljek 6. maja je prepovedano točenje ali kakršnokoli dajanje alhokolnih pijač. To se objavlja po § 52. zakona o volitvah narodnih poslancev e pristavkom, da se prestopki kaznujejo po § 89. navedenega zakona z zaporom od 15 dni do 16 mesecev in v denarju od 100 do 1000 Din. —c Krajevni odbor Jadranske straže v Celju vabi članstvo, da se v čim večjem številu udeleži potovanja na Oplenac in pokionitve na grobu Najvišjega čuvarja Jadrana v soboto dne 25. maja dopoldne. Vsakdo se mora še ta teden prijaviti odboru. Prijave sprejema is prijaznosti »Putnike t Celju poleg kolodvora. Za vožnjo na železnici je zaprošen maksimalni popust m tudi dopust za državne uradnike. Prevoz udeležencev iz Beograda na Oplenac in nazaj bo organiziral »Putnik«; vožnja z vlakom in avtobusom bo stala 66 Din. —c Umrla sta v oerjski bolnici v nedeljo 601etm delavec Franc Stermecki iz Lokrovne prt Ceijn, v ponedeljek pe 30-letna Helena Smrkoljeva, žena poštnega zvaničnfka iz Mozirje. Zvočni kiiio Dvor Tet 17-90 Danes ob 4., 7. fai 9. uri zvečer velefilm iz džungle Kralj džungle Velika senzacija za staro in mlado Vstopnina 4.50 in 6.50 Din Iz Poljčan — Pevski koncert v Laporju. Sokolska četa Laporje je priredila v nedeljo v narodni šoli pevski koncert Zbor, ki šteje 20 pevcev, vodi vešče tamošnji učitelj br. Logar. Čeprav deluje zbor komaj dve leti, je že prav dobro uvcžbtn in ga je kar veselje poslušati. Spored, obsegajoč 12 pesmi, so otvorili s težko Mirkovo kan tato v odlomkih: Blago ves mikom, s katero so pevci že osvojili Številne hvaležne poslušalce, tem boj pa še s poznejšimi narodnimi, od katerih so morali nekatere ponavljati. Na koncu se ljudstvo kar ni hotelo raziti. V dokaz, da mu je petje izredno pri srcu, je bil tudi rekorden obisk. — VoMcem v vednost/ Občina PoljČa-ne ima dvoje volišč. Oni iz Pekla, Poljčan, Sušečke vasi. Stanovskega in Vrhod volijo v narodni ŠoK v Poljčanah, iz vseh ostalih krajev pa v narodni šoli t Stu- Beli zobje narede vsak obraz privlačen in lep. Da dobimo lepe, bele zobe« jih snažimo zjutraj in zvečer s prijetno osvežujočo in okusno zobno pasto Chlorodont. Ze po kratki uporabi dobe zobje čudovito lep lesk slonove kosti. Tubo Din. 8.- Jugoslovanski proizvod še en moderen avtobus Nabavila sta ga brata Vehovec — Poskusna vožnja se je dobro obnesla Ljubljana, 30. aprila. Na ljubljanskih ulicah se je včeraj v jutranjih, uran pojavil nov, eleganten, modro pleskan avtobus, modernih linij, ki je mahoma vzbudil splošno pozornost. Zdrčal je z Rimske ceste ali zdaj Ceste 29. oktobra, po Oradifiču in dalje preko Kongresnega trga po šelenburgovi ulici ter se ustavil pred Ljubljansko kreditno banko. Ljudje so ga oba topili m občudovali. Novi, res prekrasni avtobus bratov Ve-novcev, ki oskrbujeta avtobusno zvezo med divnim kotičkom tam za Grmado, Polhovim Gradcem ter LJubljano, je bil na tem, da napravi poskusno vožnjo, in sicer po belih cestah in potih naše zelene Dolenjske. Podjetna in gostoljubna lastnika sta 8 seboj na pot povabila svoje prijatelje in znance, zastopnika banske uprave, Zveze za tujski promet, zastopnike tiska in pa predstavnike domačih tvrdk, ki so delale na vozu, da je stal zdaj na cesti kot pravi orjaški elegan poleg drugih vozov, ki so brzeli mimo njega, čeprav velik in prostoren se je ves lahek sprožil takoj po 8. tudi sam in zavil z družbo okrog Gradu v precej oblačnem jutru proti Dolenjski cesti in dalje med zelene holmce. Zares redek užitek taka vožnja! Raz udobnih sedežev so se ozirali izletniki skozi velika okna na zeleneče travnike in gozdove. Kakor Šopek je zdaj naša Dolenjska! 2e na cesti proti Žužemberku se je pričelo svet-liti, puščali smo vstran težke oblake in kaj kmalu je prisijalo toplo pomladansko solnčece. Tako kot v mestu so se ustavljali ljudje ob cesti in se ozirali za lepim vozom, mahajoč z rokami v pozdrav. Pot je šla skozi starodavni Žužemberk dalje proti Novemu mestu, skozi dolino gradov, na Kostanjevico in nazaj na šmar- Z Jesenic — Odhod vestnega državnega uradnika. G. Stanislav Bajič, starešina finančne kontrole na Jesenicah, je bil te dni po službeni potrebi premeščen k finančni kontroli na Sušak. G. Bajič je bil zelo vesten in konciljanten uradnik, v vseh jeseniških krogih splošno znan in priljubljen. S svojim finim nastopom si je povsod, kjer je imel opravka, pridobil simpatije in spoštovanje. Organi finančne kontrole so z njim izgubili dobrega in pravičnega šefa, državni uradniki simpatičnega tovariša, Sokol pa zvestega člana in dobrega brata, želimo um na njegovem novem službenem mestu mnogo sreče in zadovoljstva. — Energični ukrepi za pobijanje radijskih motenj. Državna radijska kontrole je po svojih organih ugotovila, da radijske motnje kljub velikemu številu najdenih in tudd že ugotovljenih blokiranih motilnih naprav, ponekod še niso prenehate. Ugotovila je tudi, da so vzrok tem motnjam visokofrekvenčni masažni, elek-tromediicinski ter gospodinjski aparati, t, j. Kkalniki, črpalke za prah, ventilatorja, motorji itd., ki so v posesti in rabi podjetij In zasebnikov. Ker te naprave povzročajo radijske motnje, morajo biti bloki rane: Vsi imetniki motilnih naprav, katerih imena so tu uradno znana, morajo najkasneje v 14 dneh odstraniti vsako motnjo s tem, da svoje elektron aprave blokirajo. Po preteku tega roka bo posebna komisija ugotovila, v koliko so se prizadeti temu pozivu pokorili. Kdor svojih naprav ne bo blokiral, bo kaznovan po S 78 zakona o pošti od 300 do 5000 Din, motilua naprava pa se bo na stroške prizadete stranke prisilno blokirala. — Nedeljski sport. V nedeljo popoldan se je vršila na igrišču Alp. SK Gorenjec« prvenstvena nogometna tekma med I. garniturama domačih klubov »Bratstva«, je bil avtogol, ki ga je zabil z zmago slednjega v razmerju 1:0. Igra, kateri Je prisostvovalo izredno lepo število gledalcev, je zavzela zares prvenstveni tempo. Edini gol, ki je padel v mrežo »Bratstva«, je bil autogol, kl ga je zabil igrač »Bratstva«. Sodnik g. Josip Zupan ni bil situaciji kos in je marsikaj prezrl v Škodo »Bratstva«. Iz Trbovelj — Nedeljski sport. V nedeljo 28. t. m. ob 1<>. uri je bila na igrišču SK Amaterja odigrana prvenstvena nogometna tekma med SK Amaterjem in SIK Dobrno, ki je končala neodločeno z rezultatom 1:1. — Predtekma rezerv imenovanih klubov pa je končala v razmerja 1:0 as SK Dobrno. Gol je resoltiral iz 1 Ime t rovke. Pred tekmo je sodil g. ©tepišnik preveč r igo rožno, sicer pa dobro. — Glavna tekma se je pričela bočno ob določeni uri. Prve poteze 9K Amaterja so sstvarile takoj nevarno situacijo pred golom Dobrne, toda Para-do veki posije preko prečke. Nato valovi igra s polja v potje, a v 35. minuti dobi gušter, branilec amaterja, togo, ki jo »Stopa«, ker pa so bili pred njim napadalci SK Dobrne, Jo je preslabo podal svojemu vratarju. Hkrati pa centerfor Zupan (SK Dobrna) preštarta šušterja ter požene žogo v gol, s čemer je postavljen rezu Hat prvega polčasa 1:0 za Dobrno. — V drugem polčasu je valovila igra Iz polja v polje s spremenjeno postavo Amaterja. Borba je bila tipično prvenstvena brez posebnih zapletljajev. V 25. minuti II. polčasa predribla leva zveza Amaterja halfe in branilce Dobrne ter precizno strelja v trtkot, s čemer SuSter Izenači rezultat s 1:1. Takoj nato zopet nevarna situacija pred Dobrno. Levo krilo centrira desni zvezi, a ta nalahno dvigne rn centerfor posije žogo z glavo preko r seL Toda sodnik negi- jeto, Mokronog in Trebnje skozi Višnjo goro nazaj proti LJubljani. Povsod samo prijazni, dobri ljudje. Kjerkoli je voz postal in so izstopili izletniki, povsod Je sledil pomenek. S ponosom sta lastnika brata Vehovca poudarjala: »Voz? Ta voz je domače delo!« Avtobus nudi po svoji obsežnosti in prvovrstni izdelavi udobnost, ki smo jo pri nas doslej le redko srečali. Navzlic temu, da smo vozili tu In tam tudi po cestah in poteh, ki niso bila najbolj idealna za avto-promet, je bila vožnja vseskozi prijetna in nič utrudljiva. Vzrok leži v izborni ureditvi peresja. šasija je znamenite znamke >Bedford« in je kupljena pri ljubljanski tvrd ki Desa d. z o. z. Motor s svojimi 64 ks z lahkoto premaguje vse strmine in precizno delovanje priča sproti o njegovi kvaliteti. Lepoto voza povzdigne elegantna karoserija, čisto moderne oblike, ki jo je izdelala tvrdka »Avtobus — Rojina — Bizjak« iz Zg. Šiške. Pleskarska in tapetniška dela pa je izgotovila tvrdka Josipa Stupice iz Slomškove ulice. Udobnost z usnjem prevlečenih 33 sedežev, splošna elegantna in prijetna notranjost tekmuje z zunanjo prevleko avtobusa, ki je naravnost razkošna. Podjetna tvrdka bratov Vehov-cev se ni strašila stroškov, da je nabavila voz, na katerega smo lahko spričo popolnoma domače izdelave ponosni. Novi avtobus bo služil izletniškim svrham. Družbe ga lahko naročajo po telefonu št. 3974 ali v Novakovi gostilni na Rimski cesti. Spričo pričakovanja ugodne letošnje tujsko-prometne sezone vse kaže, da bo novi avtobus vozil že v tem poletju po naših lepih krajih, pa budi drugod po cestah širše domovine in izletnikom sproti odkrival naravne lepote mile domačije. ra rezultat, češ da je bal offskia, daair&v-no je imel centerfor dva protivnika pred seboj in je napravil efekten in regularen gol. Nato je bilo Še nekaj nevarnih situacij pred golom Amaterja, ki Jih je pa G race r v lepem številu očistil. — Publiko je bilo precej, sodnik g- Vrhovnik iz Ljubljane je bdi s*cer dober in rigorozen, toda po mnenju Amaterja je prezrl dva regularna goia in s tem oškodoval Amaterja, do čim je Dobrno rešil in JI preskrbe! eno točko. — Tečaj za precepi jen je domačega kostanja. Kmetska nadaljevalna softa vabi vse sadjarje, posestnake domačega kostanja in absolvente Kmetske nadaljevalne šole, da se udeleže tečaja za preoepdjenje domačega kostanja s cepiči debeloplodne-ga kostanja (maroni), kd se bo vr4Ll v četrtek 2. maja ob 3. uri popoldne pri posestniku Dominiku Kolencu v Gaberekem. Po končanem tečaju prejmejo udeleženci tiskana navodila in cepiče (istrske in vipavske). Tečaj bo vodil sreski kmetijski referent iz Laškega. — Cepljenje koz. Obči neki zdravnik razglaša, da se bo vršilo letošnje cepljenje koz za otroke iz Lok in Retja dne 1. maja ob 16. url v šoli na Vodah. Ob istem Času in na istem kraju naj se javijo k cepljenju tudi učenci rudarske, obrtne in trgovske nadaljevalne šole. Otroci iz ^ Trbovelj, Knezdola, Planinske vasi, Ga berskega, OJstra in bdižnji iz Lok. bodo cepjjeni 2. maje ob 3. uri v soli v Trbovljah. Otroke naj se prinese k cepljenju Čiste in umite. Cepljenje je strogo obvezno za vse otroke, rojene leta 1934 ter one starejše, ki Še niso bili cepljeni. Za one. ki bi neupravičeno od cepljenja izostali, določa zakon strogo kazen. Zvočni kino Ideal Samo še danes ob 4^ 7. in 9H5 smeh, petje, šala in zabava v fihnu Izsiljevalke Vstopnina Din 4.50, 6.50 in 10.— Iz Ptuja — Ne puščajte otrok brez nadzorstva Nedavno sta se naselila na Mestnem vrhi pri Ptuju zakonca Ivan in Kristina Zinko ki sta imela dva meseca starega fantki Stanketa. Na veliki ponedeljek sta odšU na Hajdino pri Ptuju, da bi si ogledali zemljišče za nov dom. Svojega dva mesec* starega sinčka sta zaklenila že zjutraj v sobo ter ga pustila v zibelki brez vsake g* nadzorstva. Ko se je mali Stanko zbudil je začel milo jokati, kar sta slišala tudi so stanovalca zakonca Alt, ki pa otročičkt nista mogla pomagati, ker nista mogla \ izbo. Jok je vedno bolj pojemal in ko sti se zakonca okoli 15. ure vrnila, sta v svoje grozo opazila svojega nebogljenčka mrtvega v zibelki. Zadeva je bila ovadena ptujskemu sodišču, ki bo ugotovilo, kaj je bi1 vzrok otročičkove smrti — Zs olepšan je Tvrševega trgs. Tyrse\ trg, ki je eden najlepših v Ptuju, dobiva vedno lepšo obliko. Na vogalu trga so odstranili starodavni lesen vodnjak, ki it davno ni več spadal semkaj. Med hišo Furst in trgovca Havelka pa so napravili lepo cvetlično gredo, ki je v okras vsemu trgu. Želeti je samo Se. da se MikloSičeva cesta v celoti tlakuje. — Jurjev sejem, ki se je vršil v torek, je bil sicer bogato založen, le obisk je bil slab. tako da so bili trgovci nezadovoljni. Kmetje so vse potrebno nakupili že pred prazniki. Kakor ponavadi so se tudi na tem sejmu pojavili žeparji, ld pa niso prišli na svoj račun, ker ni bilo preveč obiska. Svojo srečo pa je hotela poskusiti neka T. B iz okolice Varaždina, ki si je prilastila par čevljev ter jih skrila v košaro. Tatico so pa oiožn&s asntseall in sooča* sodišču. Stran 4. /8LOVEN8K1 ft A ROD«, 30. Stev. 98 tieorgij fiilin: 53 Počasna smrt Roman. V zaključkih je bilo ugotovljeno, da je bil umor storjen »iz nizkotnih nagibov«:. V čem so obstojali ti nizkotni nagibi, ni bilo povedano. Kločkov je menda rabil to frazo samo zato, da bi se zJela obtožnica imenitnejša. — Na podlagi gori povedanega, — se je nadaljevala obtožnica, — se izročata omenjena državljana posebnemu izrednemu sodišču, ki ga je imenoval upravni sovjet in potrdil ravnatelj naselbine. Sodišču se naroča, naj obravnava zadevo po svoji vesti in določi višino kazni, ki bo priznalo za potrebno naložiti jo obtožencema v skladu z ob-jektivrjirni pogoji sodne preiskave. Reginin je sedel, si odkašljal in obrisal z robcem potno čelo, ne da bi vedel, kaj naj še stori. Izročil je listine Protasovu, potem jih je pa vzel nazaj in položil predse. Pavza je bila že predolga. Reginin je popil kozarec vode, Čeprav ni bil žejen, potegnil je iz žepa robec, si obrisal potno čelo in zopet za-kašljaL Putjagin se je ozrl nanj in pomislil: No, ti si pa lep predsednik! Slednjič je Reginin vstal in se obrnil k obtožencu, rekoč: — Obtoženec, stopite bliže! Daniil je vstal in stopil bliže. — Pripovedujte nam, državljan, kako se je vse to zgodilo, — Kakor da bi ne vedel, Reginin. Saj sem ti že trikrat povedal in povem ti še enkrat: Ubil sem ga zato, ker se mi je smilil. Revež je bil že na koncu, saj si sam videl. Njegovo življenje je bila ena sama muka. — Državljan, — je posegel vmes Protasov, — tu niste doma, tu ste pred sodiščem in kadar odgovarjate na predsednikova vprašanja, morate predsednika vikati, ne pa tikati. Ne da bi odgovoril Protasovu, je M in in nadaljeval: — Ko sem prišel zadnjič k njemu, sem videl njegova razjedena prsa in nesrečnež se mi je zasmilil v dno duše. Rad bi mu bil pomagal, pa nisem vedel, kako. Čemu naj živi? — sem pomislil. Čemu naj se tak človek muči? Ali je sploh potreben ljudem in samemu sebi? In tedaj sem sklenil rešiti ga strašnega trpljenja. — Zakaj ste ga »rešili« na tak način? — je vprašal Protasov. — Kako naj bi ga pa bil drugače? — je odgovoril Minin mirno. Protasov je pa začel nekaj čečkati in delal se je, kakor da ni slišal obto-ženčevega vprašanja. Tedaj je začel obtoženca zasliševati Putjagin. -—- Povejte nam, državljan, ko ste sklenili ubiti Varežkina, ali ste vedeli, da zaradi umora gobavca sami kot gobavec ne boste postavljena pred sodišče? Ali ste bili prepričani, da ne boste kaznovani, da ne pridete v ječo? nisem vedel in na nič nisem mislil, — je odgovoril Minin otožno. — Samo na nekaj sem mislil, namreč na to, da je treba rešiti Varežkina teh strašnih muk. — Kaj vam ni prišlo na misel, da boste vendarle morali pred sodišče, da bo naselbina nalašč za vas pripravila ječo in vas posadila v njo takole na deset let? Minin je skomignil z rameni in molčal. Reginin je pomežiknil in se ozrl na Minkia, Putjagin je iztegnil roko in ogledoval svoje prste. Kurguzkm je mečkal v rokah čepico. Vera Maksimov-na je pa živo poslušala Putjaginove besede. Protasov se je svečano oziral po nemem avditoriju. V dvorani je vladala grobna tišina. Obravnava je bMa vzbudila med gobavci živo zanimanje. Poleg običajnega zanimanja je pa opazil Reginin na obrazih gobavcev tudi zbeganost in potrtost. Bal je v zadregi, čeprav mu je vloga predsednika izrednega sodišča laskala enako, kakor Protasovu vloga tajnika. Minin je stal pred sodniki miren, okoren. Z njegovega obraza ni bil ir^-mi izraz nerazumevanja m pokorščine. Zdelo se je, da njegov obraz vprašuje: Zakaj me sodite? Kaj sem vam storil? Stal je pa oprt z obema rokama krepko na palico in mirno odgovarjal na vprašanja: Bilo jih je mnogo. Zastavljal jih je Reginin, Putjagin, posebno mnogo pa Protasov. Vsa ta vprašanja skupaj pa niso kazala nobenega sistema, pa menda tudi smotra ne. Za Dani i lom je začelo sodišče zasliševati Motjo. Motja je vstala s klopi naglo in neokretno, useknila se je z robom svojega krila in uprla pogled v Reginina. Prala mu je perilo in Regi-ninu je bdio nekam neprijetno gledati jo. Odvrnil je pogled od nje, rekoč: — Državljanka Mininova, povejte nam vse, kar veste o jedru te zadeve — Kar vem, sem že povedala, več pa ne vem. Sama sem se čudila, zakaj ga je ubil. Potem sem pa razumela Kakšno življenje je pa imel Varežkin! Saj ni živel, samo mučil se je, ubožec Zdaj mu je bolje! Zdaj je resnično osvobojen. — Vi torej odobravate umor? — je vprašal Putjagin. — Za Varežkina je smrt boljša od trpljenja. — Torej se strinjate s svojim možem? — Seveda se! — Po vašem mnenju je treba torej pobiti ljudi, ki se mučijo? To vprašanje je spravilo Motjo v zadrego in molčala je. — Seveda jih je treba pobiti, — se je oglasil v obrambo obtoženke nekdo v dvorani. Dejal je in umolknil. — Čemu to sodišče? — se je oglasil naenkrat Minin. — Do tal se vam priklonim, če vzame kdo izmed vas mojo puško in me pošlje na oni svet tako, kakor sem poslal jaz Varežkina To bo samo moja sreča. Boljša je taka sarurt, kakor tako življenje. Osmo čudo sveta Prt San Frandtcu grade dva orjaška mostova, ld bosta Sen Francisco, eno največjih naravnih pristanišč sveta, stopa v novo dobo. V prvih Časih naseljevanja Kalifornije je bilo njegovo pristanišče in zaliv najboljše zaščiteno mesto v Tihem oceanu m morski roparji so se najraje zatekali tja. Potem je preživljal dobo romantičnega lova za zlatom, ki je prav za prav pomenila začetek njegovega razvoja. Zdaj pa stopa v trgovsko dobo, ki bo postavila San Francisco zaradi njegove važnosti in ugodne lege med najvažnejša pristanišča sveta. Važnost tega mesta kot prvega pristanišča v Pacifiku se pa gradi zdaj z dvema mostovoma, Čijih konstrukcije m stebri že poganjajo iz tal z neverjetno naglico. To bosta most zlatih vrat — Goiden Gate Bridge, vhod v San Francisco iz Pacifika, in San Francisco Oakland Bay Bridge, ki bo vezal oba bregova nad zalivom pri San Franciseu. S tem bo končno rešen veliki problem, ki je delal mestu hude težave skozi dolga desetletja. Navzlic ugodni legi in lahkemu pristajanju je imelo mesto to napako, da leži na dolgem polotoku, obdano od treh strani z vodo, tako da je bila mogoča zveza s celino samo s pomočjo manjših pa mikov ali pa po edini železniški progi in cesti, ki pa vodita proti jugu države. Neposredni promet iz velikih mest na vzhodu gre samo v nekatere dele zaliva, odkoder je treba potnike in blago prepeljavati z manjšimi parniki čez širok zaliv v metropolo. Promet pa vedno bolj narašča in težave so bile vedno večje. Zato ni bilo drugega izhoda, treba je bilo te ovire odstraniti. Najprimernejši izhod iz težavnega položaja je bil most čez zaliv, po katerem bi lahko šel ves promet. Prebivalstvo San Francisca si je že davno želelo ta most. čeprav so bile na poti k temu cilju velike ovire zlasti finančnega, pa tudi vojaškega značaja, saj bo tu past za ameriške bojne ladje v primeru nenadnega napada s Pacifika, vendar so začeli most graditi, in sicer istočasno od obeh smeri. Prvi most, ki bo vezal slikoviti vhod v zaliv San Francisca m ki bo po izjavah inženjerjev osmo čudo sveta, bo zgrajen v vojaškem pasu, vezal bo metropolo s severom in bo najbrž sestavni del velike avtomobilske ceste, projektirane ob tihomorski obali od Aljaske do Južne Amerike. Most bo približno take konstrukcije, kakor je naš most med Beogradom in Zemunom in bo eden največjih in najdaljših na svetu. Dolg bo 6450 čevljev (čevelj = 30.48 centimetrov). Ra^spetina med obema glavnima stebroma bo znašala 4200 čevljev. Njegova dva masivna stebra bosta široka 125 čevljev v temeljih in visoka 740 čevljev, torej najširša in najvišja mostna stebra na svetu, presegajoča tudi dosedanji največji ame- riški most Georga VVashingtona v New Torku. Da bi mogli voziti tudi največji prekooceanski parniki pod mostom, bo pri stebrih lok visok 210, v sredini pa 220 čevljev, širok bo most 90 čevljev. Od tega odpade na vozno pot šest ulic za avtomobile, širokih 60 čevljev, in dva hodnika na vsaki strani za pešce v širini 10y2 čevlja Oba stebra, od teh eden na severni strani v County Marin sta bila dograjena že sredi januarja in opremljena bosta z dvigali in reflektorji. Ponoči bo ves most ob straneh razsvetljen. V primeru letalskega napada na San Francisco bo most težko dosegljiv, ker ga bo zakrivala umetna megla, a branile ga bodo tudi baterije na obali kakor vse mesto. Drugi most bo pa sploh eden najdaljših na svetu. Dolg bo 8 milj in sestavljen iz dveh delov, zgornji bo za lažje avtomobile, spodnji pa za težke vozove in za tramvaj. Oba mostova bosta dograjena in izročena prometu v začetku leta 1937. Vatikan — najbolj oborožena država Zdaj, ko se neprestano govori o razorožitvi in oborožitvi, bo marsikoga zanimalo, katera država je najbolj oborožena. Eni mislijo, da je to Rusija, drugi, da Japonska ali Italija, toda vsi se motijo. Najbolje oborožena je papeževa država Vatikan. Ta najmanjša državica ima največjo vojsko med vsemi državami, seveda v primeri s svojim prebivalstvom. Vatikanska država šteje 1025 prebivalcev, skoraj samih duhovnikov in vojakov, zlasti vojakov. V Vatikanu je namreč nad 800 častnikov in vojakov. Izmed petih ljudi so tam vedno štirje vojaki. Vatikanska vojska je ostanek nekdanje armade, ki so jo vzdrževali papeži v obrambo svoje osebe in svoje države, ki je bila v starih časih mnogo večja, kakor je zdaj. Elita papeževe vojske je njegova osebna straža, obstoječa iz 80 častnikov. Poleg tega so v Vatikanu štiri stotnije častne straže — 30 častnikov in 500 mož — dalje švicarska garda, obstoječa iz 10 častnikov in 110 mož ter končno orožniki karabin jer ji, trije častniki in 100 mož. Tudi papež ima torej svoje karabinjerje, ki nosijo podobne uniforme, kakor italijanski karabi-njerjL Vsi drugi častniki in vojaki pa nosijo uniforme, ki popolnoma odgovarjajo tradicijam Vatikana Uniformirani so kakor vojaki v srednjem veku. Za bojno polje bi te uniforme ne bile, pač pa so zelo slikovite. Najslikovitej-še so uniforme švicarske garde, ki nosi še obleke in čelade iz 15. stoletja. Na čeladah se leskeče papežev grb. Za orožje jim služijo sulice. Sveta stolica ima torej dovolj močno vojsko, da lahko rečemo, da je dobro zastražena. Rentgen na gimnaziji Slavni nemški fizik W. C. Rentgen je bil rojen leta 1845 v Lennepu blizu holandske meje. Njegova mati je bila Holandka, oče pa Nemec. Kmalu potem je njegov oče opustil tovarno sukna in se preselil v Apeldoorn na Holandskem, kjer je Rontgen preživel srečno mladost. Na Holandskem je poseČal gimnazijo, toda šele v moških letih je pravil svojim prijateljem, kako je bilo z njegovim studiranjem. Eden izmed njegovih sošolcev je bil zelo dober risar. Nekega dne ga je Rontgen pregovoril, da je narisal na steno pri peči karikaturo osovraženega profesorja Kakor je pa v takih primerih že navada, je nesreča hotela, da je vstopil profesor v šolsko sobo, čim je bila karikatura narisana Začelo se je strogo zasliševanje in mladi Rontgen je priznal svojo sokrivdo, ni pa hotel izdati pravega krivca. Zato je moral zapustiti gimnazijo. Njegova mati je pa odobravala, da nt hotel izdati tovariša. Tako Rontgen ni dovršil srednje šole in ni mogel študirati na nemški univerzi. Pač so ga pa sprejeli na politehnik/) v Curihu in tam je dosegel doktorat Ko je postalo to znano, so poizvedovali na Holandskem, na kateri gsrmaziji ki pori katerem profesorju, se je to zgodilo. Toda zaman, nihče ni hotel priznati, odkod je bil slavni fiz& izključen zaradi otroške razposajenosti. V restavracij. — No, kaj pa brskate po jedi? — Ker so v nji same kosti. — Kaj ste že videli kdai voia brez kosti? — Ne, pa tudi brez mesa ne. Pomota. — Vaš mož je prišel danes zelo pozno domov. — Kaj ste ga tudi vi stišali? — Njega ne, pač pa vas. Piotiračun. — že štiri leta se učiš klavir, pa še mc ne znaš. Naj ti učiterj vrne denar. — To ne gre, ker je dobival za ure pri nas obed. ŽEMTEV Velikanska zaloga vseh glasbil in strun. LIJEČNIK specijalista, imućan, nastanjen na jugoslavenskom rivijeru, traži ozbiljno poznanstvo radi ženidbe. — Ponude: Dr. Blum, Krk. 1556 PRODAM Beseda 50 par, davek 2 Dm Najmanjši znesek 7 Dm Rabljena kolesa damska in moška poceni kupite pri: »PROMET« (nasproti k rižanske cerkve). 1561 Razpis službe ZANATSKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE A. D., podružnica v Ljubljani, razpisuje mesto uradnika-kor« HO i i lenta Prošnji je priložiti originale ali overjene prepise zadnjega šolskega spričevala, vseh dosedanjih službodajalcev in uradno izkaznico o jugoslovenskem državljanstvu . Nekolkovane prošnje, opremljene z navedenimi dokazili, je vložiti do 7. maja t. 1. pri Zanatski banki kraljevine Jugoslavije A. D., podružnici v Ljubljani. v Ljubljani, dne 30. aprila 1935. 1560 jDćina Ljubljana Jlrsin in vod Umrla je moja iskrenoljubljena in dobra soproga, gospa MARIJA VAŠIČ, roj« PERME soproga drž. uslužbenca dne 29. aprila, po kratki in mufeu bolezni, previđena s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 1. maja ob %3. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. v Ljubljani, dne 29. aprila 1935. ALOJZIJ VASIC, soprog DR. MAČEK VIKTOR, odvetnik, nečak ter ostalo sorodstvo. MALI OGLASI V vseh malib oglasih velja oeseda 60 para, davek Din 2.— Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—. davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znam-nan. — Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba i HI ožiti znamko - Popustov zs male oglase ne priznamo MESARJI, POZOR! Mesarske jopiče, bele ta pisane vseh velikosti po najnižji ceni dobite pri — Ašič, trgovina, Poljanska cesta 35. 1244 VEČJI PISALNI STROJ >Remington< poceni prodam ali zamenjam za manjšega. — Ponudbe pod »Močen 1554« na upravo 3>Slov. Naroda«. KUPIM Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din FRANCI S TURBINO z regulacijo kupimo. — Ponudbe na: Tvornico žigica, Dolac, pošta Travnik. SLUŽBE Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 1 Din URARSKEGA POMOČNIKA iščem za podružnico (Rab). — — Jazbec, Crikvenica. USNJAR. POMOČNIKA sprejme Mokronoška tovarna usnja Mokronog. ENONADSTROPNA VILA s 7 sobami naprodaj. — Poizve se: buffet Ivan Zaletel, št. Vid nad Ljubljano. 1558 novo raso v okolici Kranja prodam za 45 tisoč dinarjev. — Strahin št. 71, pošta Naklo. TRGOVSKO OPREMO proda Kuhar, Žalec. IVALI Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din RESASTE FOKSTERJERJE proda Kordon, Gorenji Logatec POSEST Beseda 50 par. davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din HIS A V LJUTOMERU naprodaj: — Poizve se: D robnik, Ljutomer. RAzno Beseda 50 par, davek 2 Din Najmanjši znesek 7 Din ČOLNI oa Ljubljanici se že izposojajo! Dobi ga vsak v Jančarjevi čolnarni na Trnovskem pristanu. 1557 NAZNANJAM, da bom s 1. majem o tvoril v Rožni ulici št. 87 novo mesarijo. — Prodajal bom prvovrstno meso vseh vrst ter mesne izdelke po najnižji dnevni ceni in najboljši postrežbi--Cenjenemu občinstvu se za številne obiske najtopleje priporočam. — Perme Ivan, mesar. 1552 DAMSKE SLAMNIKE bom prodajala dne 3. ta 4. maja, potem pa vsak petek in soboto na Sv. Jakoba trgu. Sprejemala bom tudi stare slamnike v popravilo. — Antonija Maček. 1553 IVAN MAGDIC, krojač LJUBLJANA, GLEDALIŠKA ULICA ST. 7 — se priporoča za idočo sezono. 1550 BUFFET S. J. JERAJ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 38 toči prvovrstna vina ter garantirano pristno žganje po sledečih konkurenčnih cenah: Namizno belo 1 Din 8.- Rizling > > 10.- Cviček > > 10.— 2upsko črno > > 10.- Silvanec > > 12.- Mozler > > 14.- Hruševec sladki > > 5.- Zgan j e: Tropinovec 1 Din 22.- Slivovka > > 24.- Hruševec > > 32.- Brinjevec > > 32.- Zdravimi sadni kis > > 3.- MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan — se dobi na malo in veliko v LEKARNI DR. G. PICCOLI, LJUBLJANA, Dunajska c 6 65/T POZOR! Da se sigurno obvarujete proti moljem, shranite svoje krznene predmete pri L VVANEK, LJUBLJANA, Sv. Petra c 9, kjer se jih čez poletje tudi popravlja po Izredno nizkih cenah. 1403 NOVOSTI ZA ZAVESE dobite v veliki izbiri v specijalni trgovini RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg Stev. z, kjer vam jih tudi strokovnja-3 ko izvršL 26/L Tvrdka A. & E. SKABERNE Ljubljana — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestne hranilnice. Ljudske posojilnice itd. ttttfo aJtt Kh kmc Coie m previdnosti pri higieni otrok, so > riviera < za otroke. Posebna speciahteta pa je > RIVIERA* mlečno milo za otroke, ki so ga kemiki izdelan iz najplemenitejSih surovin in mlečne krema Bodite odločni in zahtevajte povsod > RIVIERA < toaletna medicinama mila za otroka 50 PAR ENTLANJE, ažuriranje, plisiranje. vezenje zaves, monogramov, lzdeloval-nica perila — »JULJANA«, Ljubljana, Gosposvetska cesta (v bližini Slamiča*. 21/L JAVNA ZAHVALA TOVARNE ČEVLJEV A R A« Cenjenim odjemalcem iskrena hvala za mnogobrojen poset. Vaš odziv in ogromna odprodaja zalog sta nam omogočila ponovno napolniti in kompletirati naše prodajalne s svežimi in najmodernejšimi modeli. Za velikonočne praznike Žal vsem nismo mogli postreči. Da ustrežemo vsem odjemalcem, pa sporočamo, da bomo nadaljevali z odprodaja po 10—30 % znižanih cenah. Hitite, da ne zamudite te edinstvene prilike cenenega nakupa. Prodajalne čevljev: »JARA«, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 20 »JARA«, MARIBOR, pri firmi Martine, Gosposka ulica štev. 18 »JARA«, ZAGREB, Ilica br. 60 1551 'Jrejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno dakarno« Fran Jezertek. — Za opravo m inaarmini del usta Oton Chrmutf. - Vat Ljubljani.