GLASNIK URADNI VESTNIK OBČIN: CERKNICA • GROSUPLJE • HRASTNIK e LITIJA • LJUBLJANA — BEŽIGRAD e CENTER • MOSTE-POLJE • SISKA e VIC-RUDNIK • ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA LJUBLJANA, 4. FEBRUARJA 1966 LETO XIII., ŠT. 6 MESTNI SVET / z generalnim planom urbanističnega razvoja, bodo za urbanizem in gradnjo pristojni organi skupščin ljubljanskih občin izdali začasno dovoljenja, v soglasju- z mestno urbanistično inšpekcijo. Na podlagi 3. člena zakona o me-i , ki so razdeljena na občine (Ur. i £ SRS, št. 11/64 in 36/65), 11. in 12. , ciena odloka o postopku za spreje-; manje urbanističnih planov in pro-. jektov (Glasnik št. 41/64) ter 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik st. 38/64) je mestni svet na 13. redni seJi, dne 26. januarja 1966 sprejel ODLOK : ”, jti generalnega plana urba- •ustičnega razvoja mesta Ljubljane I. UVODNE DOLOČBE i „ 1. člen i m, • 0^m°čje mesta Ljubljane sc ■ P ejme generalni plan urbanistične-! £a razvoja. li r.,^e.nera'n> Plan urbanističnega l •\)QQ°ja določa razvoj mesta do leta n , 2. člen ra7,„C;nen!!?1 Plan urbanističnega I urf.au3 določa smernice za razvoj, I *7l;v;n izgradnjo mesta Ljublja-l inM, i družbene in komunalno go-llfene^cl^t *6r ur^an‘sd^nc zaokro- i J skladu z generalnim planom . n„^lstičneea razvoja usmerjajo i J, lanske občine urbanistični raz-1 °J in ureditev svojega območja z urbanističnimi projekti (8. člen za-« iT°n^ ° urbanističnih projektih, 0 Uradnj list LRS, št. 22,58). » ni Ur°anistični projekt (urbanistični a, i.gram> ureditveni načrt in za-L ietei na^rtk ki se nanaša na spre-L. ^cmente generalnega plana ur-°, svot T ■ Gga razvoja, sprejme mestni ! občinske3lkupCščTnePredlOS ^°s:llTlezne 0 0 II. temeljne določbe vd v 3. člen -rvaIstvo, proizvodnja in oskrba l, dolof a °Vni mctodi- kl i° navodilo ! tnv^‘ovz?.teIt usmerjevalnih elcmen-ni«rxrad*va generalnega plana urba-fKi.v, aega razvoja predstavljajo na-a I slednji grafični elementi: •vrSin 1 *an funkcionalne členitve po-določa- nczazid,jlve površine — ki ■ gozdne površine, __Parkovne površine, __ zelene in obdelovalne površine, WršineVCČ)C ure^cne rekreacijske po- , ' obdelovalne površine, v __ rezervate vodovodnih črpališč, J _____ regulirane vodotoke, 0 no o&ZnicG- °PČkame, varovalih »novi m°CjC' skladišča vnetljivih □perW?«\0Skl ln botanični vrt, eks-Površine biotehnične learnega^inštitutaj00 ^ — zaščitene površine za avtoceste, primarni in sekundarni mestni cestni sistem, železniške naprave, daljnovode, plinovod in naftovod, — pokopališče. 2. Plan funkcionalne členitve površin — zazidljive površine — ki določa: — centralne površine, — površine za stanovanja, spremljajoče in kplošne javne dejavnosti, — proizvodne, servisne in skladiščne površine, — površine za mestne javne službe in naprave (skladišča, komunalne službe, servisi), ‘ — površine za šolstvo, inštitute in zdravstvo, — rezervate zazidljivih površin. 3. Plan prometa, ki določa: — avtocestni sistem, — priključke mestnega cestnega sistema na avtoceste, — primarni cestni sistem, — sekundarni cestni sistem, — terciarni cestni sistem, — semaforizirana križišča, — površine za železniške naprave, — zaščitene površine za avtoceste, primarni in sekundarni mestni cestni sistem in perspektivne železniške naprave. 4. Plan komunalnih naprav, ki določa: — vodovodno omrežje, — kanalizacijsko omrežje, — odstranjevanje smeti, — plinovodno omrežje, — toplovodno omrežje, — električno omrežje, — telefonsko omrežje. 5. Plan spomeniškega varstva, ki določa: — spomeniško varstvo na osrednjem mestnem območju, — spomeniško varstvo na širšem mestnem območju, — območja arheološkega varstva na osrednjem mestnem območju. 6. Plan razmejitev, ki opredeljuje: — mejo mestnega območja, — meje ljubljanskih občin, — zazidalne otoke, — zazidljive površine, — nacionalizirano zemljišče. Plani iz prejšnjega odstavka so zajeti v zbirnem grafičnem prikazu. 4. člen Z namenom, da se zagotovi avtomatično opravljanje upravnih, urbanistično in gradbeno tehničnih, me-ritvenih, spomeniško-varstvenih in sorodnih postopkov, sc zazidljive površine mesta razdele na zazidalne otoke. Zazidalni načrti morajo biti izdelani najmanj za območje enega zazidalnega otoka. Zazidalni otoki so prikazani v načrtu urbanistično-tehničnih razmejitev in so oštevilčeni. 3. člen Dokumentacija generalnega plana urbanističnega načrta je podlaga za izdelavo urbanističnih projektov (urbanističnih programov, ureditve- nih načrtov in zazidalnih načrtov) na območju mesta in za določanje lokacij ter urbanističnih pogojev pri uporabi zemljišč za pomembnejše družbene in gospodarske objekte. 6. člen Generalni plan urbanističnega razvoja izvajajo za urbanizem pristojni organi mestnega sveta in občinskih skupščin. Potrdilo, da je nameravana gradnja investicijskega objekta na območju mesta v skladu s prostorskimi načrti, oziroma generalnim planom urbanističnega razvoja (2. točka 20. člena temeljnega zakona o graditvi invesScijskih objektov, Uradni list FLRJ, št. 45/61), izda pristojni organ mestnega sveta. 7. člen Generalni plan urbanističnega razvoji redno vzdržujeta In dopolnjujeta s sprejetimi spremembami Ljubljanski urbanistični zavod in pa strokovna organizacija, ki je pristojna za izmero in kataster po pogodbi, ki jo z njima sklene mestni svet ali od njega pooblaščeni organ. 8. člen Generalni plan urbanističnega razvoja usklajuje mestni svet z druž-beno-ekonomskim razvojem najmanj vsakih 5 let, v skladu z družbenimi potrebami in koristmi. 9. člen Generalni plan urbanističnega razvoja mora biti na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam ter državnim organom in druž-bcno-političnim skupnostim pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu, mestnem svetu in na sedežih občinskih skupščin. Ljubljanski urbanistični zavod je dolžan dajati informacije in podatke o vsebini dokumentov. 10. člen Ce urbanistična dokumentacija, ki jo je sprejela občinska skupščina v skladu z dosedanjimi predpisi, nasprotuje temeljnim postavkam generalnega plana urbanističnega razvoja, se mora. z njimi uskladiti v roku šestih mesecev. III. PREHODNE IN KONČNE i DOLOČBE 11. člen Za objekte, ki nimajo lokacijskih dovoljpnj (nedovoljenim gradnjam), ki pa so v skladu z določili generalnega plana urbanističnega razvoja in drugimi potrjenimi urbanističnimi dokumenti (urbanistični programi, ureditveni načrti, zazidalni načrti), bodo pristojni organi skupščin ljubljanskih občin, po naknadnem lokacijskem in gradbeno-prav-nem postopku, Izdali dovoljenje za gradnjo. 12. člen Za objekte, kl nimajo lokacijskih dovoljenj (nedovoljene gradnje) na zemljiščih, ki jih generalni plan urbanističnega razvoja določa za zazidljive, ki pa sicer niso v skladu 13. člen Kadar so objekti, ki nimajo lokacijskih dovoljenj (nedovoljeni objekti) na nezazidljivih zemljiščih, izda mestna urbanistična inšpekcija v smislu 7. čl. zakona o urbanistični inšpekciji uradno ugotovitev, da je treba,, objekt pod določenimi pogoji in v določenem roku odstraniti. Ne glede na rok iz prejšnjega odstavka se tak objekt in objekt, ki ima začasno dovoljenje, odstrani vsakokrat brez odškodnine lastniku ali družbenemu upravitelju zgradbe, če tako zahtevajo potrjeni urbanistični dokumenti ali druge koristi razvoja območja generalnega plana urbani-nističnega razvoja. 14. člen Dokler ni izdano začasno dovoljenje ali uradna ugotovitev za objekte, ki nimajo lokacijskih dovoljenj (nedovoljene gradnje) iz 12. člena, oziroma prvega odstavka 13. člena tega odloka, je postopati v smislu 11. člena uredbe o izdajanju izjemnih dovoljenj za uporabo zemljišč izven gradbenih okolišev za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 29/63). 15. člen Za ureditev pravnega stanja objektov, ki imajo lokacijska dovoljenja (dovoljenih gradenj) in ki se na dan sprejetja generalnega plana urbanističnega razvoja nahajajo na nezazidljivih površi/iah in površinah, ki jim generalni' plan urbanističnega razvoja določa drugačno namembnost, bodo za urbanizem in gradnjo pristojni organi skupščin ljubljanskih občin, uporabili določila 8. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13/65). * 4 16. člen Z odloki mestnega sveta se predpišejo natančnejša določila za izvajanje generalnega plana urbanističnega razvoja. 17. člen Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati tiste določbe odloka o postopku za sprejemanje urbanističnih plenov in projektov (Glasnik, št. 41/64), ki so v nasprotju s tem odlokom. 18. člen To odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. St.: 010-01/66 Datum: 26. januar 1966 Predsednik mestnega sveta Ljubljana Inž. Marjan Tepina, 1. r. 4. Na podlagi 4., 6., 35. in 48. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. 1. SFRJ, št 35/65), 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS, št 11/64 in 36/ /65) ter 27. ter 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik it 38/64), je 1“ GLASNI i mestni svet na 14. redni seji dne 29. ] januarja 1966 sprejel ODLOK O minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje ter upravljanje 1. člen S tem odlokom se določajo minimalni tehnični normativi za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stano-1 vanj, način delitve sredstev stanarine za njihovo investicijsko in tekoče vzdrževanje ter upravljanje. 2. člen Investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj se oprav-' lja iz sredstev organizacije za go-1 spodarjenje s stanovanjskimi hišami, 'ki se v ta namen formirajo iz dela 1 stanarin in najemnin. Tekoče vzdrževanje skupnih de-! lov in naprav v stanovanjski hiši ter pokrivanje stroškov za upravljanje hiše gre v breme sredstev hiše, ki se v ta namen formirajo iz dela stanarin in najemnin. Stroške tekočega vzdrževanja plača stanovalec. Ti stroški niso zajeti V stanarini. 3. člen Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj po določbah tega odloka se štejejo delne ali celotne zamenjave elementov, konstrukcij in opreme (srednja in velika popravila) stanovanjske hiše in stanovanj, zlasti pa: — popravila in zamenjava mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov, — obnova (zamenjava) strešne kritine, — popravilo in zamenjava strešne konstrukcije, — popravilo in zamenjava vodovodne, električne in plinske instalacije, — popravilo in zamenjava naprav centralne ali etažne kurjave, — popravilo ali zamenjava delov osebnega in tovornega dvigala, — popravilo in obnove fasade, — popravilo in zamenjava stopnišč, — popravilo in obnova vertikalne in horizontalne izolacije, — popravilo in zamenjava stropov in stropne konstrukcije ter podov. 4. člen Poleg del iz 3. člena tega odloka se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je pretekla njihova normalna doba trajanja. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji izvrši delno ali celotno zamenjavo posameznih elementov in opreme v stanovanju, če ti ne morejo služiti svojemu namenu. Stroški zaradi poškodb elementov in opreme v stanovanu po krivdi stanovalcev gredo v njihovo breme. V breme stanovalcev gredo tudi stroški, ki nastanejo vsled nepravilne uporabe posameznih elementov in opreme v stanovanju. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi s posebnim splošnim aktom natančneje povprečne dobe trajanja posameznih elementov in opreme v stanovanjskih zgradbah in stanovanjih. 5. člen Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj po določbah tega odloka se štejejo manjša popravila stanovanjskih hiš in stanovanj ter stroški v zvezi z normalno uporabo in upravljanjem stanovanjskih hiš, zlasti pa: a) tekoče vzdrževanje stanovanj, ki gre v breme stanovalcev in ni vračunano v stanarini: — beljenje in slikanje stanovanj, — čiščenje lončenih peči in štedilnikov, — popravila in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal in električnega zvonca, — čiščenje vseh mizarskih del in vgrajenih omar, — popravila in nadomestitev ključavnic, kljuk in oliv, — nadomestitev vseh vrst gumijastih tesnil pri pipah, vodovodu, baterij v kopalnici ali kuhinji, nadomestitev tesnil pri kopalnih koritih in umivalnikih, — čiščenje in odmašitve straniščnih školjk, pomivalnih korit in kopalnih kadi, — pleskanje vgrajenih elementov in opreme, — nadomestitev stekel na oknih in vratih, — čiščenje in struženje parketa, — potrebne dodatne prezidave peči, — pregled in čiščenje električnih in plinskih štedilnikov ter bojlerjev, — redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanjih. — vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja ali zaradi poškodb s strani koristnika; — čiščenje greznic. b) tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in skupnih delov ter naprav, ki gre v breme sredstev hiše: Ta skupina del obsega vsa dela, ki so navedena pod točko a) tega člena in se nanašajo na skupne dele ter naprave v stanovanjski hiši. Razen tega vsebuje tudi: — pleskanje vseh oken in vra*t v skupnih prostorih in stanovanjih, — vzdrževanje dostopnih poti, zelenih površin in parkirnih prostorov na dvorišču zgradbe, — manjša popravila v skupnih prostorih v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno, — manjša popravila v kotlarni za centralno ogrevanje, — zamenjave manjših delov strešne kritine, — tekoče vzdrževanje izolacije na strehi, balkonih in terasah, — čiščenje in manjša popravila vseh kleparskih zaščitnih del, — popravila strelovoda, preizkus prevodnosti, — popravila stikov in ventilov na inštalacijah centralnega ogrevanja in plina, — popravila stikov in tesnil na glavnih vodovodnih ceveh in kanalizaciji, — zamenjava manjših dotrajanih delov na..inštalacijah, — zamčnjava poškodovanih vrat na dimnikih in kapah dimnikov, — stroški servisov za osebna in tovorna dvigala, — popravilo ometa in fasade, — manjša popravila na vratih, oknih in roletah skupnih prostorov, — manjša popravila električne inštalacije, podov, pragov in podobno v skupnih prostorih, — vzdrževanje skupnih TV naprav, — vzdrževanje jaškov in zaščitnih mrež. c) Stroški upravljanja: — zavarovanje zgradbe, — čiščenje skupnih delov zgradbe ( delo in material), — čiščenje dimnikov, — stroški za uporabo električne energije v skupnih prostorih in napravah, — stroški za čiščenje snega s streh in strešnih vencev ter vseh hodnikov pred zgradbo, — stroški za deratizacijo zg rad1 — stroški hišnikov in upravi' ljev, — finančno poslovanje, — bančni stroški, — pisarniški material, — del stroškov podjetja v zv z gospodarjenjem s stanovanjski' hišami. 6. člen Stroški upravljanja, ki gredo! breme stanovanjskega podjetja f roma hišnega sveta po c) točki1 člena tega odloka se določijo s 1 sebnim aktom stanovanjskega P* jetja in na osnovi sporazumnega d govora s stanovanjskim jfodjetj* in hišnim svetom. V skladu s tf se deli tudi ustrezajoči del sredsl stanarine. Splošni akt, ki bo urejal deli' dela v zvezi z upravljanjem sta* vanjskih zgradb, mora potrditi dr1 beni organ upravljanja stanoval skega podjetja. 7. člen Stanovanjsko podjetje izvaja ( la na investicijskem vzdrževanju sanaciji stanovanjskih zgradb v du s sprejetim programom, v okv1 sredstev, ki jih ima na razpolaga 8. člen Za tekoče vzdrževanje stanova' ske hiše se sme uporabiti od skup zbranih stanarin in najemnin V j ločeni skupini zgradb sledeča vi®1 sredstev: Odstotek stanarine glede na starost hiše v letih . »-2» zgradbe tekoče z amort dobo vzdrž. 10,0 11,5 mo let zgradbe tekoče z amort. dobo 80 let vzdrž. 10,0 11.5 Vrednosti, določene za tekoče vzdrževanje skupnih delov zgradb, ne vsebujejo stroškov za tekoče vzdrževanje dvigala in upravljanje (c) točka 5. člena) ter se morajo upoštevati posebej, v stvarni vrednosti. 9. člen Od denarnih sredstev, ki se prenesejo na stanovanjsko podjetje po določbah 48. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. 1. SFRJ, št. 35/65), ostane na razpolago hišnim svetom za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš: — pri hišah starih do 25 let 25 °/o — pri vseh ostalih hišah 50 % 10. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Glasniku. St.: 010-04/66 Datum: 29. januar 1966 Predsednik mestnega sveta Ljubljana Inž. Marjan Tepina, 1. r. 40—60 60—80 80—100 12,5 14,0 17,5 24‘ 13,0 16,0 23,0 26' 5. Na podlagi 50. in 70. člena sta1' mesta Ljubljane (Glasnik, št. $ ter 3. člena odloka o ustano'1 mestne urbanistične inšpek1 (Glasnik, št. 4/65) je mestni svc* 14. redni seji dne 29. januarja " sprejel SKLEP o imenovanju mestnega urbani nega inšpektorja JANEZ SLUGA diplomirani inženir arhitektu** se imenuje za mestnega urbanističnega inSP tor j a St.: 111-1/66 Datum: 29. januar 1966 Predsednik mestnega S* Ljubljana Inž. Marjan Tepina, 1' OBČINSKE SKUPŠČINE OBČINA GROSUPLJE 42. Na podlagi 8. in 13. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37/64), 4. in 9. člena temeljnega zakona o davku na dohodke od iger na srečo (Uradni 1. SFRJ, št. 52/64), 1. člena zakona o določanju višine prispevkov in davkov občanov za leto 1966 (Uradni 1. SFRJ, št. 57/65) in 69. člena ter 92. člena statuta občine Grosuplje (Glasnik št. 39/64) je skupščina občine Grosuplje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. januarja 1966 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov občine Grosuplje I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Prispevki • in davki se v občini Grosuplje določajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih ln davkih občunoVi določbah republiškega zakona o 1 spevkih in davkih občanov, p°/ ločbah tega odloka in po predfj izdanih na podlagi zakonov in * ka. 2. Člen Stopnje prispevkov in davKOjJ pripadajo občini in druge dolot prispevkih in davkih, za kate** t po temeljnem in republiškem zako-I nu o prispevkih in davkih pristojna skupščina občine, se določijo s tem odlokom. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DO-\ HODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA 3. člen i , Prispevek iz osebnega dohodka od i “olovnega razmerja, ki predstavlja dohodek občine, se pobira v višini J •8 * * * * * * l5 odstotkov od osnov, določenih s 1 Predpisi. 4. člen ■j Pavšalne osnove za plačevanje prispevka od delovnega razmerja se Po 43. členu zakona o prispevkih in davkih občanov določajo v mesečnih j kosmatih zneskih v naslednji višini: ■ 1' od osebnih dohodkov od- .* vetniških pripravnikov 500 N din 2. od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic 150 N din 3- od osebnih dohodkov J Prispevne osnove v N din ‘ do 500 '• od 500 d0 5.000 \ nad 5.000 f 6. člen Zaradi odmere prispevka iz osebji cga dohodka od kmetijske dejav-nosti se za območje občine določijo 1 proizvodni okoliši. V posamezni $ Proizvodni okoliš se uvrščajo nasled. je katastrske občine in naselja: I. okoliš Prvi proizvodni okoliš ne obstaja. V II. okoliš: , k; o. Grosuplje; k. o. Sela — del z nasedi; Cikava, Paradišče, Podgo-Ll p‘ca ,ln Sela; k. o. Slivnica — del z 'Scijema: Veliko in Malo Mlačevo; ■ Stranska vas; k. o. Šmarje; k. c , “kovica — del z naselji: Grm, sela, Sentpavel, Zaboršt; k. o. Dedni i dol; k. o. Draga; k. o. Gorenja vas; 3 k. o. Hudo; k. o. Male dole — del z j) naselji: Breg, Male Dole, Pungert, 2 Šentjurje in Velike Dole; k. o. Rado-il ,va vas; k. o. Stična — del z ,na- TvJl:x Stična ~ del, Vir — del in v Ivančna gorica — del; k. o. Velike - del z naselji: Artiža vas, Ve-eor . , e in Skerjanče; k. o. Višnja I v c ril kv°' kalila — del z naseljema: * Y*llka Loka in Žalna; k. o. Cesta — — h .nafelieiT>a: Cesta in Predstruge; selioti’ Vji °' Kompolje — del z na-Kompolje — del; k. o. Podri __ a’ k. o. Videm; k. o. Zdenska vas V/Tni 1 z nascljema: Zdenska vas in ,p Mala vas; k. o. Šentvid. III. okoliš k- o. Mali vrh; k. o. Ponova vas del z naselji: Bičje, Pece, Ponova as, Mala vas; k. o. Račna; k. o. Sest . del z naseljema: Huda Polica __ ~6°rnja Slivnica; k. o. Slivnica i 7„„ael 2 naseljema: Sp. Slivnica in 1 knvi,adeC' k' °- Stara vas; k. o. Bulc r.Ca^ , z naseljem: Bukovica; .! le i-' rosniice — del z naselji: Ma-kal v 3icei Vel‘ke Češnjice in Mali Doh n' D°k — del z naseljema: sem. oBreg; k- o. Krka - del z na- o. MalerHdiiČCk’ Krka’ Krška vas; k. (Otisle' z nascUem: Bralnice , naselji ,rh.); k: °- Metnaj — del z f, o PorihY'xi tna^’ k °- Muljava; k. /j z našemi k' °' Podbukovje - del ’ Vehke t Gabrovčec, Podbukovje in pi' na Z ,1a?SC: k' °- Polica: k. o. Stič-rgan občine, ki je pristojen za odmero prispevka z izjemo oprostitve določene v 5. odstavku 10. člena. Oprostitev se prizna na pismeno vlogo prispevnega zavezanca, kateri je priložiti ustrezna dokazila. 14. člen Olajšave zavezancem prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, se priznajo ob enakih pogojih kot zavezancem prispevka od kmetijske dejavnosti, skladno z določbami tega odloka. 15. člen Če ima kdo od izkoriščanja zemljišča v nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza, kamna, žganje apna, oglja in podobno) dohodke, ki presegajo 1.000 N din letno na gospodarstvo, mora plačati prispevek od obrtne dejavnosti. IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 16. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnih obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki pripada občini, se odmerja: 1. Za samostojne obrtne in dru- ge gospodarske dejavnosti, ki opravljajo storitveno obrt z izjemo avtoprevoznikov, od pavšalnih osnov, 10°/» 2. Za samostojne obrtne in druge gospodarske dejavnosti, ki . opravljojč proizvodno obrt in avtoprevozništvo po stopnji 18 °/s 3. Za zasebno gostinstvo od pavšalnih osnov I4 °/* 4. Za samostojne obrtne in dru- ge gospodarske dejavnosti, ki opravljajo proizvodno obrt v manjšem obsegu od pavšalnih osnov po stopnji 18*/# 17. člen Letni kosmati osebni dohodek kvalificiranega oz. visokokvalificira- nega delavca, na podlagi katerega se določa pavšalna osnova za odmero prispevka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, znaša letno: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Predelovanje nekovin Predelovanje kovin Izdelovanje električnih aparatov in pribora Izdelovanje kemičnih izdelkov Predelovanje lesa Predelovanje papirja Izdelovanje tekstilnih izdelkov Predelovanje usnja 9. Izdelovanje gumijastih izdelkov 10. Izdelovanje živil 11. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov iz plastičnih mas 12. Stavbna obrt 13. Obrtne osebne in druge storitve: — kemično čiščenje, barvanje in inpregniranjc preje, tkanin in oblek, barvanje usnjenih izdelkov, dimnikarstvo in čiščenje vozil — fotografiranje — soboslikarstvo — ostale dejavnosti iz te stroke 14. Avtoprevozniki 15. Zasebne gostilne N din 6.500 N din 8.000 N din 6.000 N din 7.000 N din 6.500 N din 8.000 N din 4.500 N din 5.000 N din 7.000 N din 4.500 N din 10.000 N din 7.000 N din 4.500 N din 6.000 N din 8.300 N din 3.700 N din 16.000 N din 8.300 18. člen Prispevek v pavšalnem letnem znesku za posamezne obrtne dejavnosti brez stalnega poslovnega mesta se določa v višini N din 80. Zavezanci, ki opravljajo obrtne storitve za posameznike po 18. členu zakona o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov iz naslednjih dejavnosti. Višina prispevka v pavšalnem letnem znesku: 1. Avtomehanika, kovaštvo, vozno ličarstvo, avtokle-parstvo, precizna mehanika in ostale tej podobne dejavnosti, zidarstvo, soboslikarstvo, pleskarstvo, krovstvo, elektro-inštalaterstvo, popravila električnih aparatov, rpizarstvo, tesarstvo in podobne dejavnosti N din 200 2. Krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, pletilstvo, frizerstvo in tapetništvo N din 100 3. Ostale dejavnosti N din 50 10% 17% 17% 19. člen Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka se plačuje od naslednjih dohodkov po stopnjah: 1. Od dohodkov, ki jih imajo od prodaje srečk in plačil pri športnih napovedih in pri lotu, ki jih organizira jugoslovanska loterija 2. Od dohodkov, ki jih imajo zavarovalni poverjeniki, ki niso z zavarovalnico v delovnem razmerju 5. Od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih . avtorski h pravic, ki niso z njo v delovnem razmerju 4. Od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od pisanja not za zvezo skladateljev Jugoslavije, če niso z njo v delovnem razmerju 8. Od provizij, ki jih dobijo poslovni agenti in poverjeniki založniških podjetij, od prodaje njihovih knjig, revij in drugih publikacij, če niso v delovnem razmerju .z založniškim podjetjem in f od provizij, ki jih dobijo od nabiranja oglasov za objavo v knjigah, revijah in drugih publikacij založniških podjetij 6. Od provizij, ki jih dobijo ulični prodajalci časopisov za časopisna podjetja, časopisne zavode ali časopisne agencije, če se ukvarjajo edino le s prodajo časopisov in niso s podjetjem, zavodom ali agencijo v delovnem razmerju Od dohodkov transportnih in obalskih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo tovor o pretežni uporabi lastne telesne moči, za gospodarske in druge organizacije, državne organe in zavode, če niso z njim v delovnem razmerju in če se plačujejo prispevki v pavšalnem znesku . Od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti in od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino Od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev 10. Od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe, zavode 17% 10% 9 17% 17 % 20. člen Poslovne knjige morajo voditi zavezanci prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerih celoletni dohodek presega letno 200 tisoč N. din. 21. člen Ekonomska amortizacija in stroški vzdrževanja strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je daljše kot eno loto ter stroški vzdrževanja poslovnih prostorov, ki niso zavezani davku na dohodke od stavb, znaša za: 1. poslovne prostore — zidane do 2%; 2. poslovne prostore — lesene do 5%; 3. stroje, orodje in inventar do 15 %. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 17% 22. $len Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev znaša 14 % od določenih oziroma ugotovljenih osnov. 23. člen Letni kosmati osebni dohodek na osnovi katerega se določa osnova zn VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV VII. DAVEK NA DOHODKE OD STAVB 27. člen Davek na dohodke od stavb se plačuje od zgradb, ki se dajejo v najem in od najemnih poslovnih prostorov. - 28. člen Davčna osnova za davek od stavb je enoletna stanarina oz. najemnina, zmanjšana za stroške upravljanja in vzdrževanja., 20% 20% 29. člen Višina stroškov za upravljanje in vzdrževanje stavb se določi v naslednjih odstotkih od stanarine oz. najemnine, če je stavba stara: do 20 lot 18 % do 40 do 60 do 80 od 20 let od 40 let od 60 let nad 80 let let 26 % let 55 % let 86 % 61 % 30. člen Davek na dohodek od stavb se predpisuje od ugotovljenih osnov po stopnji 50 %. VIII. DAVEK NA DOHODEK OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 31. člen Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic, ki pripada občini, se plačuje po stopnjah: osnova naslednjih od N. din do N. din stopnja 2000 20% 2000 4000 25 % 4000 6000 30 % 6000 8000 35 % 8000 10.000 40 % nad 10.000 32. člen 50 % Doseženi dohodki od oddajanja opremljenih sob v turistične namene so oproščeni plačevanja tega davka. IX. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN SAMORODNO TRTO 33. člen Občani, ki imajo velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdar- GLASNll i odmero prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih uslug znaša: 1. odvetniki, dentisti, zobozdravniki 18.000 N. din; 2. ostali poklici 10.000 N. din. J 24. člen Vsi zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od opravljanja intelektualnih storitev morajo voditi knjigo dohodkov in izdatkov, če presegajo osebne dohodke nad 50.000 novih dinarjev letno. plačujejo davek v naslednjih »kih: 1. Za dovozne traktorje od KS 2. Za buldožerje od KS 3. Za kombajne od KS 4. Za bagre od KS 5. Za mlatilnice na strojni pogon s kapaciteto: — od 400 do 500 kg na uro — od 500 do 1500 kg na uro — nad 1500 kg na uro 6. Za velike strojne žage 7. Za samorodno trto od komada 25. člen Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, ki pripada občini, se plačuje po stopnji 17 % od ugotovljenih osnov. 26. člen Ce nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali za obrtni izdelek, odloči o tem svet za kulturo in prosveto občine. Proizvodni I. okoliš: II. III. IV. N. din 30 15 5 N. din 50 50 50 N. din 50 50 50 N. din 50 50 50 N. din 200 50 20 N. din 300 150 50 N. din 400 200 70 N. din 100 50 30 N. din 0,05 0,05 0,03 Ce 34. člen opravljajo občani s temi pri* pravami storitve drugim, plačajo p?, leg davka po prejšnjem členu še pri'* spevek od obrtnih dejavnosti. X. DAVEK NA DOHODEK, s DOSEŽEN Z UPORABO P DOPOLNILNEGA DELA DRUGI« o! 35. člen ^ Zavezanci, ki uporabljajo v svoji pridobitveni dejavnosti tudi dopol' nilno delo drugih, morajo plačeva« davek na dohodke, dosežene od dff polnilnega dela drugih. Osnova za davek po 1. odstavki1 tega člena je dohodek, dosežen 1 uporabo dopolnilnega dela drugih V sc določi v višini 40 % od brutto ob' računanega osebnega dohodka. I 36. člen. Obrtne in druge gospodarske dej, javnosti, ki plačujejo prispevek podlagi letnih pavšalnih osnov, plfl'bi čujejo davek na dohodek, dosežen uporabo dopolnilnega dela drugih 'p, letnem pavšalnem znesku, za vsak®'j>1 ga delavca, ki znaša: za proizvodne obrtne dejavnoS" 400 N.din; za storitvene obrtne in druge d® javnosti 300 N. din. L 37. člen »s, Davek na dohodek, dosežen z up^hc rabo dopolnilnega dela drugih $ctKl oproščeni kmetje, za toliko zaposlen nih delavcev, kolikor imajo za nezmožnih odraslih družinskih ČlFt nov ali družinskih članov pri voj* kih. 38. člen Z dnem, ko stopi v veljavo ta lok, preneha veljati odlok o prispe''-" kih in davkih občanov občine Gfv, supljc (Glasnik št. 9/65, 32/65 '"T1 55/65). 39. člen Ta odlok začne veljati osmi dri1 po objavi v »Glasniku«, uporablja P* se od 1. januarja 1966. bn Številka: 422-4/66 Datum: 26. januarja 1966 Predsednik ov skupščine občin* to Grosuplje Jei Ivan Ahlin L r. r ----------------^fef VSEBINA 3 Odlok o sprejetju generalnega pl*jj urbanističnega razvoja mesta Ljubija, ui raz.vuju inčem 4 Odlok o minimalnih tehničnih norija 1. ■BH sredstev za Investicijsko in tek01' ■ '=■ tlvth zn vzdrževanje stanovanjskih^ v družbeni lastnini ln o načinu sko proizvodnjo, oz. samorodno trto, vzdrževanje ter upravljanje z 3 Sklep o Imenovanju mestnega urt)*1^ sličnega Inšpektorja j 42 Odlok o prispevkih ln davkih občaP^lcl občine Grosuplje