9. štev
Pavšalni fpanko v državi SHS
II. leto.
tzhaja vsak petek z datumom naslednjega dne.
Uredništvo in upravništvo »Zarje«
v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 3.
Sprejemajo se le frankirani dopisi. Rokopisi se ne vračajo.
ZARJA
Socialistično glasilo.
Posamezna številka stane 1 Din
N«r< čnina po pošti z dostavljav-ljanjem na dom 4 Din mesečno. Za Nemčijo 5 Din., za drugo inozemstvo in Ameriko 6 Din.
Reklamacije so poštnine proste. = Oglasi po dogovoru. =
Proletarci vseh dežel, združite se!
V Ljubljani, v soboto 3. marca 1923.
Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi!
Ne vdajmo se!
Od vseh strani se pojavljajo ljuti napadi na enotno delavsko fronto sedaj ob volilnem boju, čeprav je vse socialistično delavstvo prepričano, da je le v enotnem nastopu njegov spas. Proti enotni fronti nastopajo meščanske stranke, zmerjajo nas z najrazličnejšimi psovkami ter dopovedujejo, da je izgled na uspeh pri volitvah slab za socialistično fronto. Mi se temu ne čudimo, ker so vedno tako delali. Volilcem pripovedujejo, da socialisti doslej niso ničesar izpolnili od svojih obljub. O tem govoriti, kaj so socialisti obljubili in izpolnili, to ni potrebno, ker naši volilci prav dobro vedo, da naš boj ne gre za koncesijami, ampak v "lavnem za socialistična načela, proti katerim so vobče nastopali enako odločno radikalci, klerikalci in tudi samostojni kmetje ter narodni socialci; le redko so se ločile te stranke po svojem nastopanju celo v zgolj delavskih socialnopolitičnih vprašnjih.
V	volilni boj ne gremo zato, da prinesemo koše dobrot iz Belgrada, v Belgrad ne ™jdemo zato, da smo poslanci, pač pa zato, da tam nadaljujemo opozicijo proti režimu, proti meščanskim strankam, ki so državo zavedle v sedanje razmere ter skušajo izvajati pravo balkansko reakcijo, ki nima primere v Evropi. Kot monstrum omenjamo omejevanje državljanskih svoboščin, demontiranje socialne in delavsko varstvene zakonodaje ter namen odprave ministrstva za socialno politiko, kakor tudi še posebej ukinitev nekaterih obrtnonadzorniških mest ter znižanje personala v delavskovarstvenih institucijah.
To so sadovi politike do sedaj vladajoče buržoazije; da draginja tako narašča, to so sadovi dosedanje politike in uprave vaših strank; kaj hočete še potem očitati vi, ki ste odgovorni za vse to v državi, kar se je zgodilo in kar se godi, ker ste vladajoče stranke.
Kakor smo rekli, ne čudimo se. če meščanske stranke nastopajo proti enotni fronti socialističnega ljudstva v Sloveniji, čudimo se in obsojamo pa, da se nahajajo med takozvanimi
LISTEK.
Mož z rdečo krizantema.
Napačno bi bilo, če bi sodili ljudi po tem, kako se oblačijo, kako češejo in kakšno frizuro nosijo; prav-tako bi bilo napačno, če bi presojali značaj posameznikov po njihovih besedah in pisanju, pred njihovimi dejanji in nehanji pa bi si zakrivali oči. Obleka še ne napravi človeka, beseda pa tudi dostikrat ne izraža tega, kar je v srcu. Kdor misli, da je drugače, ta se klanja sandalom, ne pa sultanu.
So namreč ljudje, ki niso to, za kar se izdajajo. Suknja najnovejšega kroja, zlikane hlače in polizana frizura še ne ustvarjajo salonskega leva. So pa tudi ljudje, ki si priuče par fraz, kakor to pač razmere zahtevajo; si vtaknejo v gumbnico belo krizantemo, pa hajdi na pozorišče v pozi kralja na Betajno-
voditelji delavskega pokreta ljudje, ki skočijo temu enotnemu nastopu socialističnega delavstva v hrbet s tem, da kandidirajo proti enotni fronti ali pa se postavljajo v rezt.vo, češ, se še niso odločili. Vprašamo le, kam se je treba odločiti? Ali morda za demokrate, ali za radikalce ali za Šušteršiča? Ako ste socialisti, se morate odločiti za socialistično fronto, če pa niste socialisti, potem pa napravite danes ali jutri tako kakor so napravili tisti „socialisti in komunisti11, ki danes kandidirajo na radikalski listi ali pa agitirajo za radikalsko stranko.
V	tem pogledu je torej že treba jasnosti. Ali s socialisti ali pa proti njim; eno ali druiro, samo, da smo na jasnem.
Socialistična stranka delovnega ljudstva se prav dobro zaveda svoje misije in z njo vse ono ljudstvo, ki pripozna potrebo, da dobe v narodni skupščini socialisti čimvečje zastopstvo, ki ne bo nosilo svojim volilcem cekinov v koših iz Belgrada, ki ne bo moglo dosti vplivati na reakcionarne buržujske srbske, hrvaške in slovenske gospode, pač pa hoče v narodni skupščini nastopiti najodločneje proti korupciji, proti reakciji in proti neredu, kar vse je vzrok teh neznosnih razmer v državi. Program, ki si ga je sestavila stranka, garantira za delavnost v tem zmislu; skupna volivna akcija z organizacijo SSDL in SSJ in KDZ v mariborski oblasti, se mora in sme smatrati v Sloveniji kot edini opravičen nastop enotne fronte v socialistični volilni akciji.
Zaraditega pojdejo vsi socialistični volilci v Slovenili ne glede na napade, ne glede na tiste posameznike, ki izdajajo enotnost socialistične volilne akcije, na volišče dne 18. marca in glasujejo za enotno socialistično listo, zavedajoč se, da so načela in program, ki jih ta skupnost zastopa, prava, ter da je v današnjih razmerah socialistična solidarnost najvažnejše vprašnje za vsakega poštenega socialista, če hočemo priti do politične moči.
vi. Pogovor ti znajo vedno zasukati tako, da jim le težko prideš do živega, površni opazovalci pa jih smatrajo za izborne poznavalec literature, sociologije, za prvovrstne filozofe, politike in nesebične borce za narodov blagor.
Pa so le hohštaplerji!
So namreč tudi ljudje, ki jim najboljša maska ne zakrije njih pravega obličja. Dober recitator še ni dober igralec, kakor tudi še ne znači, da mora biti dober mimik tudi dober igralec. Mnogim manjka sploh vsega. Bela krizantema še ne vstvarja resničnega »moža z belo krizantemo«.
Poznam moža, ki se je drzko postavil na oder, pa recitiral Cankarja, še celo predaval je o njem. Ni sicer nosil bele krizanteme v gumbnici, toda hotel je biti »mož z belo krizantemo«, kralj na Betajnovi. O, bridka ironija!
Pa mož je nastopal še pozneje z belo krizantemo. Ozrl sem se, pa s
Vesel pojav v volilnem boju.
Za naše stremljenje je najvaž-neji pojav ta, da je tudi v Srbiji zmagalo načelo konsolidacije delavskega pokreta. Stremljenje, ki ga gojimo pri nas že nad leto dni, se doli doslej ni pojavljalo v taki meri, da bi bilo prišlo v javno diskusijo. Danes se pa pričenja že tudi pri srbskih sodrugih pojavljati ista tendenca in »Radničke Novine« same pišejo mnogo o tem vprašanju, ter so mnenja, da je razpravljanje o vprašanju važno, da ima stremljenje resen pomen ter je pričakovati, da se na podlagi resnega raz-motrivanja in iskrenosti iz tega gibanja ustvari temeljita konsolidacija socialističnega gibanja.
Iskreno pozdravljamo ta pojav med sodrugi v južnih pokrajinah v nadi, da bodo to zbližanje in končno zedinjenje socialističnega po kreta z vso iskrenostjo pospeševali nadalje ter upoštevali razpoloženje, ki ga čuti zatirano ljudstvo po vsej državi.
Za izvedbo pripravljalnih del sedaj med volitvami pač ne bo časa. Po volitvah pa je treba rešiti to vprašanje zedinjenja najprej na zaupniških posvetih in potem na širšem kongresu. Medsebojni razgovori so potrebni, ker je treba utrditi medsebojno zaupanje, ki ga je razdrl v socialističnem pokretu nesrečni medsebojni boj. Združiti se je treba v načelih, taktiki, delati sporedno, to je, deliti delo, pa bo za vse teoretične in praktične delavce v stranki dovelj dela; nastati mora konkurenca, kdo bo več napravil za socialistično prepričanje, iskati v uspehih zadoščenja, ki ga pa dobimo le v združeni in močni enotni fronti socialističnega gibanja.
Naravni čut že pravi vsakemu količkaj inteligentnemu in raz-rednozavednemu delavcu, da se mora proletariat zediniti na podlagi svojih interesov in socialističnih načel. Zaraditega smo vedno nagla-šali, odkar izhaja ta-le naš tednik, da je naloga vseh agitatorjev in propagatorjev v socialističnem pokretu zbujati čut solidarnosti med proletarijatom, da se ta čut oživi in utrdi.
Največ razdora je v zadnjih dveh letih povzročil socialističnemu pokretu v Sloveniji sedanji pokra-
studom opazil, da curlja od njegove krizanteme kri, rdeča kri, nedolžnih otrok. Še več! Otroška kri je bila pomešana s solzami matere ...
Mož z rdečo krizantemo pa je še vedno govoril o Cankarju z belo krizantemo — govoril je o potici in klobasah, ki naj jih oče pošilja o Novem letu, o Veliki noči in o Božiču svojim otrokom; zmerjal je tiste s hlapci, ki tega ne delajo. Govoril je in govoril, izpod krinke pa je režal njegov pravi obraz, da sem ga spoznal vsega do kraja.
In govoril je in še govori o morali in čistosti, o pometanju in metlah, o smeteh in pometačih; govoril je in še govori, še, še... izpod krinke pa reži njegov pravi obraz vse do kraja.
Cankar naj služi komu za krinko?!
Svetoskrunstvo!
O morali govori in o pijanstvu mož z rdečo krizantemo, skrivajoč se za hrbet Cankarju, pa pometa in
jinski tajnik, na katerega nesposobnost smo opozarjali že pred dvemi leti, to je takrat, ko je bilo še čas in mogoče obvarovati pokret pred težkimi posledicami, ki jih imamo danes. S čudom smo čitali v »Na-preju«, da so prav tisti sodrugi, ki so takrat dajali potuho Bernotu, moža šele sedaj pustili na cedilu in osnovali svojo skupino. S tem so »nezvesti« sodrugi prišli prav na tisto stališče, na katerem je bila lani od njih in Bernota izključena krajevna organizacija ljubljanska in v zadnjem času tudi mariborska.
Neštetokrat smo že predlagali, da je treba v Sloveniji sklicati vse znane zaupnike socialističnega pokreta ter se posvetovati v ustanovitvi enotne socialistične politične organizacije. To se pa ni zgodilo iz osebnostnih razlogov. Pač pa se je od vseh strani z naslado čitalo pamflete, ki jih je prinašal »Naprej« in drugi .listi proti sodrugom, ki so delali s požrtvovalnostjo vse svoje življenje. V tem oziru je torej treba kreniti na drugo pot, na pot načelnosti, na pot discipline v organizaciji, ki pa ne sme biti pomešana z ljubimkanjem do te ali one meščanske stranke. Ljubimkanje je bil namreč vzrok, da se je pričelo nezaupanje v zaupniških vrstah, m kdor se hoče danes opravičevati s tem, da je ta ali ona organizacija grešila proti načelu ali proti disciplini, ta naj se lepo potrka na prsi in prizna, da so grešili vsi tisti, ki so uvedli v delavski pokret zahrbtni osebni boj in tudi tisti, ki so ta boj moralno podpirali, za to, da so podpirali s svojo taktiko režim in politiko meščanskih strank. Priznavamo, da so taktična vprašanja jako kočljiva ter da so politične stranke za taktična vprašanja bolj občutljive kakor za načela, če niso idejno popolnoma prežete z načeli. Na drugi strani je pa zlasti pri taktičnih vprašanjih največja nevarnost, da se vsilijo v pokret osebnosti in osebne ambicijoznosti, kar je najnevarnejša bolezen za stranko, ki mora delati načelno, socialistično, proti demagogiji, prepričevalno in kulturno. Zaraditega je stvarna resnost predpogoj socialističnemu pokretu, resnost v načelih, resnost v združevanju in zasledovanju cilja.
drugim piše nekrologe. Toda Cankar je pisal: »Na nekrolog za zdaj še ne mislim in tudi mislil ne bom vse do tistega dne, ko se mi bodo zagabile ženske in se mi bo ustavilo vino; slavo pa sem že od nekdaj rajši drugim pel nego sebi. Zdi se mi, da bi bilo koristno, če bi vsak človek (!) očitno povedal o svojem pravem življenju vse, kar more.«
Mož z rdečo krizantemo Cankarja sicer recitira, nekrologov pa ne piše sebi, marveč — drugim. O, sv. Kolokotroni j!
Mož z rdečo krizantemo piše o potici in klobasah za otroke, o poštnih'znamkah in socializmu, o pšenici in esperantu, o zakonski ženi in njenih dolžnostih ter drugega več. Toda tudi Cankar piše o tem. Poslušajmo kaj pravi:
»Žena je devetkrat močnejša od moža, mati pa devetkrat devetde-setkrat. Če bi bil rekel svoji materi, da naj mi za ped odmakne Ljubljanski vrh, zato ker preveč tišči na
Pričakujemo pa, da bo nova skupina lojalna enako kakor hočemo biti lojalni mi, in smo bili v razmerju do socialističnih struj doslej strpni, dokler je šlo za pošte-
no delo. V tem zmislu hočemo pospeševati skupno delo za potrebno konsolidacijo pokreta, ako je dobra volja povsod.
Iz kroga justice.
Nedvomno bi imeli v tej-le novopečeni državi lahko mnogo bolje urejene razmere, zlasti v primeri z razmerami v drugih državah, znatno boljše socialne razmere, če bi imela državna uprava več zmisla za upravno in družabno življenje. V vseh panogah buli skozi razpoke režima površnost ali pa nebrižnost, nerazumevanje za interese državljanov. Ako bi hoteli, da se v tem oziru razmere izboljšajo, potem bi bilo v prvi vrsti treba temeljitih reform tam, kjer danes odločajo v prav veliki meri osebni in rodbinski interesi žlahte, ki vlada v Srbiji gospodarsko in politično, ne pa v interesu splošnosti.
Zanimiv članek, ki sicer ne obdelava tvarine do dna, prinaša nedeljski Protičev „Radikal“ pod naslovom „Spasajmo naše pravosude!“. Zdi se nam potrebno, da tudi mi opozorimo na to vprašanje ter objavimo vsebino tega, sicer v meščanskem zmislu pisanega članka.
„Radikal“ izvaja:
Pravica vzdržuje deželo in mesta. To sveto resnico je sprejel že ves kulturni svet. Pri nas pa se v zadnjem času malo misli na to, zakaj naše pravosodstvo se zanemarja in je pred razsulom, zlasti v Srbiji.
Število sodnikov se manjša, delo se pa kupiči, tako da bo treba leta, preden pride sodstvo sploh zopet v tekoče.
Na podlagi podatkov, ki so nam na razpolago, imamo najslabše razmere v Vojvodini, to je oblast, v kateri se tak nedostatek najtežje prenaša z ozirom na etnografske razmere in neprijateljsko čustvovanje. Zaraditega bi morala naša država urediti v državi čimprej pravosodstvo, zlasti pa še v Vojvodini.
V	minulem in od početka tega leta do danes je zapustilo državno službo nad 50 sodnikov, ker niso mogli živeti od državne plače. Izstopanje pa še ni končano, ker se še mnogo sodnikov pripravlja na izstop iz državne službe. V Vojvodini je že več sodnij, kjer nimajo nobenega sodnika. Naše ljudstvo težko prenaša to pomanjkanje sodnikov, ker trpi pri tem gospodarski razvoj. Posebej ni treba dokazovati, kaj trpi trgovstvo, če sodišča ne delajo. Kako se zavlačujejo zapuščinske obravnave? Zemljiške knjige se ne vodijo, kar pomeni vse samo veliko škodo.
Pri nekaterih sodiščih je že na tisoče kazenskih ovadb. Pri nekem okrožnem sodišču nad 10.000 nerešenih sporov itd.
Zaraditega je nastala med ljudstvom posebna nejevolja. V Bački Topoli so prebivalci sklenili, da si med seboj nalože davek, ter da doplačajo na ime ljudske doklade sodnikom še toliko, kolikor jim sedaj daje država na plači in dokladah, samo da dobe sodnike. V Veliki Ki-kindi so gospodarski krogi sklenili, da zberejo življenjske potrebščine v korist sodnikov ter da se obvežejo, da dajo sodnikom vse to brezplačno — samo da ne ostanejo brez sodnikov. Ljudstvo torej želi, da se pravosodje čimprej uredi ter tudi žrtvuje v ta namen. Minister pravde in vlada pa menda niti ne mislita na to, dokler se vse ne poruši.
Protičev „Radikal“ naglaša, da opozarja na ta nedostatek in razpoloženje med ljudstvom iz ljubavi do države. Škoda je, da je bila narodna skupščina razpuščena, preden je rešila to vprašanje. Sedaj pa bi morala vlada predložiti tak predlog finančnemu odboru, s katerim bi se sodnikom plače primerno zvišale, da bodo mogli živeti dostojno, ne pa da ali trosijo svoje lastno imetje za državo ali se zadolžujejo. Sodniki morajo biti neodvisni, ako hočemo imeti dobro pravosodstvo, toda, kako naj bodo neodvisni, če ne morejo živeti od svoje plače. Sodniki ne smejo prejemati postranskih zaslužkov, ako hočemo, da bodo nezavisni. In kak-! šno delo se more zahtevati od njih, če jih mori skrb za vsakdanje življenje?
Zadnji čas je, da se to vprašanje vzame v pretres. Pričakujemo, da najdejo poklicani faktorji časa za to, čeprav se nahajamo v volilni agitaciji, da se posvetujejo o vprašanju. To ni strankarsko, marveč je državno vprašanje. Vseh strank se to tiče, ki imajo interes na državi. V prvi vrsti pa je poklicana radikalna stranka, da reši to vprašanje, ker vlada, in ker minister financ ne bo težko našel sredstva za tako najvažnejo držvano potrebo.
Končno pravi „Radikal“, da je s tem napravil svojo dolžnost, če je ob dvanajsti uri opozoril na ta interes.
Razmere v Macedoniji z bolgarskega
stališča.
(Iz „Novih Zapiskov". —
Izvršvalni odbor macedonskih izseljencev v Bolgariji je izročil II. mednarodnemu sociologičnemu kongresu na Dunaju 1922. leta spomenico o razmerah v Macedoniji, ki jo je poslal tudi uredništvu »Novih
Močilnik, bi ga bila najbrž zares odmaknila. Bog daje materam čudne uganke. Na primer: Kako bi se pripravilo kosilo za osmero ljudi (recimo: je troje otrok), če ni groša v hiši (recimo: poslanskih dnevnic) in če ne da štacunar niti soli na upanje? Kosilo je na mizi. Skrivnostno gre življenje dalje od dne do dne in se ne ustavi« (niti ne na sodišču).
Mož z rdečo krizantemo rohni o poštenju in o tatovih, o pravilniku,
o	sklepih in paragrafih. Oj, kako lepo piše Cankar o tistih, ki pravijo: »Hvala Bogu, da nisem tak, kakor tale cestninar.« Tistemu, ki pravi: »Ne kradel nisem, ne ubijal, ne prešeštoval, čista je moja duša!« je Cankar zalučil, v obraz:
»Lažnjivec! Ali nisi lupil jabolko, ko si šel mimo lačnega ter si ga pogledal brez sramu? Hujše je bilo, nego da si kradel, ubijal in prešeštoval! Pravični sodnik, srce, bo rajše odpustilo ubijalcu, ki je gre-
Priobčujemo v informacijo.)
Zapiskov«. Iz nje posnemamo sledeče:
Macedoniji se godi krivica, ko je bila po bukareškem miru 1913. 1. razdelejena med Srbe in Grke. Ma-cedonija ima po statistiki iz 1900. 1.
doč pod vislice pobožal jokajočega otroka, nego tebi čistemu! Zakaj srce ne pozna malenkosti in tudi ne paragrafov...«
Cankar pa tudi piše, zdi se mi, krizantemo:
»Noben pisatelj še ni bil poklican in sposoben, da sam razkaže svoje življenje. Ali kazi ga, da nikoli ne more zatajiti starokopitnega šolmaštra, ki hodi po svetu in ponuja lepe nauke, kakor Ribničan rešeta. V svojem življenjepisu (:osebnem organu) daje zelo pametne in zelo stroge nauke svoji lastni mladosti, časih pa ji celo s palico požuga. Zato se mi zdi, da podoba te mladosti ni čisto resnična, da jo je bil popačil šolmašter.«
Te poslednje besede so bile sicer namenjene nekomu drugemu; toda če bi bil Cankar poznal moža z rdečo krizantemo ... o joj!
Brezgov cvet.
67.840 Židov, 80.767 Romunov, 128.711 Albancev, 228.702 Grkov, 499.204 Turkov, 1,181.336 Bolgarov; srbskega prebivalstva ni v tej deželi.
Zmagovalci so v Bukarešti narekovali mir, ki tepta vsako svobodo nesrbskega in negrškega prebivalstva glede jezika, verstva, šolstva. Začeli so s fizično in z moralno inkvizicijo, ki uničuje bogato narodno kulturo, pridobljeno v dolgotrajnih bojih. Naj sledi primer:
V	letih 1911. do 1912. je imel bolgarski eksarhat v Turčiji pod svojo oblastjo:
1. 13 licejev s 148 profesorji in 2191 učenci; 87 progimnazij z 238 učitelji in 4309 učenci; 1273 osnovnih šol s 1880 učitelji in 72.354 učenci, skupno 1373 šol, 2266 učiteljev in 78.854 učencev, ne vštevši nad 200 katoliških bolgarskih šol. Od 1755 učiteljev so bili 1909. leta vsi domačini — Macedonci razen 15, ki so bili iz Bolgarije, in 4 tujcev.
2. Leta 1909. so imeli Bolgari 7 prelatov, 1310 duhovnikov, 1331 cerkev, 294 kapelic in 273 samostanov.
3. Delovale so večerne šole za analfabete, več bogatih knjižic, čitalnic, nekaj tiskaren (v Solunu dve), časniki in časopisi: »Vesti«, »Konstituciona Zarja«, »Narodna Volja«, »Edinost«, »Očetovstvo«,
Rodina«, »Pravo«, »Svetlina«, »Istimi«, »Učiteljski Glas«, »Rabotnik«, »Rabotničevska Iskra«, »Belomo-rec«, »Bulgarin«, »Kulturno Edin-stvo«, »Iskra« itd.
Od vse te velike bolgarske kulture, ki je bila prednja straža napredka na Balkanu, ni danes ostalo ničesar. V Macedoniji se ne spoštujejo zakoni o zaščiti narodnih »manjšin«, nasprotno vlada nasilje: zavratni umori, plenitve, posilstva, izgoni. Od decembra 1920. do 20. maja 1921. leta je bilo zrušenih 115 poslopij, celotno prebivalstvo 53 vasij je bilo strahovano, v 50 vaseh je bilo celotno prebivalstvo zaprto, različnih oseb je bilo zaprtih 1428, 675 jih je bilo krvavo tepenih, 34 žensk onečaščenih, 21 oseb je bilo umorjenih brez razsodbe, 13 jih je umrlo zaradi udarcev, bila sta dva poskusa zavratnega umora, 11 oseb se je pogrešalo. Zakonita pot je izključena v Macedoniji. Diplomacija in Družba narodov sta nemi priči teh zločinov.
V	imenu 200.000 bolgarskih izseljencev se obrača njih izvrševalni odbor na kongres sociologov s prošnjo, da po svoji možnosti in preudarnosti najde sredstva, s katerimi bi bili prisiljeni Grki in Srbi, da vrše v mirovnih pogodbah prevzeto varstvo narodnih manjšin.
Dr. L.
POLITIČNI PREGLED.
Kegemoncija radikalne stranke.
Pri nas se zbuja nekako sovraštvo do Srbov z vso nepremišljenostjo. Srbi so narod, ki je nadarjen, lju-beznjiv in spravljiv; to bi bila splošna sodba. Politične stranke namreč vedno pozabljajo, da radikali ali pa demokrati niso srbski narod, niso delovno ljudstvo, ampak le srbska buržoazija, ki je tlačila srbski narod celo stoletje kot taka, prej pa pod turško vladavino. Ti dve meščanski stranki sta po svojem bistvu reakcionarni in ker sta imeli že dolgo časa v deželi avto-kraticno oblast, sta zatirali vsakor-šno svobodo naroda. Ako so ti bur-žuji že pred vojno trompetali v svet o demokratizmu in o svoboščinah v Srbiji, je bila to navadna laž, ker so svobodo uživali samo ožji krogi vladajoče klike. Povsem napačno je torej, da se pri nas goji sovraštvo do Srbov sploh, ker ni utemeljeno, pač pa je utemeljen razredni boj proti reakcionarni srbski buržoaziji. Boj proti tej reakcionarni družbi se bo pa vodil edino-le od razrednega proletarijata, ne samo Srbije, ampak cele države. Srbsko delavstvo prav dobro čuti trdo pest te družbe, toda uspešen boj bo mogel voditi le združen proletarijat, ne pa posamezna pokrajina. Boj proti takozvanemu srbstvu je še iz drugih političnih razlogov ne-oportun. Radikalci namreč hočejo ohraniti »srbsko« hegemonijo v državi. To stališče more zavzemati edino stranka, ki je že prej gospodovala majhni Srbiji. Sedaj pa imamo večjo državo in v tej državi mora priti do sporazuma do katerega pa meščanske stranke še dolgo ne pridejo. Torej tudi v tem pogledu je poklican proletarijat, da zlomi teror te starokopitne buržo-azije, in zopet le socialistični proletarijat cele države. Boj proti kapitalizmu nas torej veže, specielno pa nas veže še boj proti sedanji reakciji, režimu. To mora biti vsakemu socialistu jasno.
Radikalne ..Jutranje Novosti“ od
srede groze mladim in starim demokratom. hitro11 in „Tabor“ napadata radikalce in jim očitata vse grehe, ali vsaj tiste, katerili niso sokrivi tudi demokrati. .Jutranje Novosti11 pravijo na to, da naj oba lista pazita, da ne pridejo radikalci s „starimi odkritji". Torej tudi radikalci imajo stare stvari zoper demokrate, ki so jili izvajali takrat, ko so vladali z radikalci. In sedaj radikalci groze, a takrat so molčali, tudi sedaj molče. Enako nepošteno je, če so radikalci r.olčali o demokratskih lumparijah takrat, kakor če molče sedaj, zlasti, če je stvar v javnem interesu. Oboji
zaslužijo enako obsodbo, ker to pomeni, da so ravnali koruptno. In taki [Judje pojo slavo svoji protiljudski politiki! Pošteno bi bilo, da poveste lumparije, če veste zanje!
Pašič kliče na korajžo. Na raJi-kalskem kongresu v Belgradu je rekel ministrski predsednik Pašič: »Prihodnje volitve so splošno ljudsko glasovanje, kjer naj narod pove, a!i je za izprenienibo ustave aii ne.“
S to izjavo je Pašič jasno povedal svoj namen. Tudi mi povemo Paši-ču jasno, da smo za temeljito izpre-membo ustave. Sedanje volit.e'-so res v znamenju tega boja, nadejamo se pa, če ima narod količkaj politične zrelosti in vidi pred seboj ta režim, da se bo odločil za izpremembo ustave.
Vseh kandidatnih list za narodno skupščino je vloženih 312. Volitev se udeleži 32 strank in skupin.
To je pravi eldorado za volilce.
Nad »Slovencem*4 se znašajo demokrati, češ, da je dobil od avstrijskega ministrskega predsednika barona Gautscha med vojno tisočake podpore. lej vesti verujemo, vsaj tudi klerikalci tega ne taje. Kakor pa vemo, je „Slovenec“ dobro situiran meščanski list, pa je kljub temu sprejel „podporo“, kaj si šele moremo misliti o drugih listih, ki jih imamo cele kope, ki nimajo naročnikov Od kod pa ti dobivajo denar? To nam e predobro potrjuje, da večino teh ,	.	PodPira vladni režim di-
rektno ali indirektno ali pa bankarska gospoda — in delavci to časopisje čitajo, ki se bojujejo proti delavstvu ob milosti kapitala.
Tudi demokrati Imajo smolo. V
topliškem volilnem okrožju so ložili demokrati štiri volilne liste, v kra-gujevškem pa dve. Radikalci so mojstri v spletkarijah, s katerimi so demokrate enako „razturali“ kakor skoro vse druge stranke s svojimi —	4
kupčijami in agenti provokaterji.
Sušak pri Reki je zapustilo te dni italijansko vojaštvo. Fašisti so hoteli še prej pobrati razne dragocenosti
i	a Sušaku, pa jih je ljudstvo pregnalo.
Dogovori med Avstrijo in Jugoslavijo. Avstrijski kancler dr. Seipel se je mudil minuli teden tri dni v Belgradu. Z njim je bil minister zunanjih stvari in referenti v gospodarskih zadevah. Podpisali so štiri dogovore glede gospodarskih vprašanj: 1. o odpravi sekvestrov, 2. o regulaciji plačil, 3. o akcijah podjetij bosensko-hercegovskega erara in 4. o prenosu sedežev akcijskih družb, ki imajo svoj sedež v Avstriji, delokrog pa v Jugoslaviji. V razpravi je trgovska pogodba, ki pa še ni sklenjena. Pri teh pogajanjih se je določila odškodnina za predvojne dolgove, ki se
bodo plačali 100 avstrij. kron za 1 Din, dočim se bodo izplačevala vojna posojila in dolgovi le v avstrijskih kronah. Pri akcijskih družbah odstopijo avstrijske družbe nekaj delnic državi.
Reakcija v Bulgariji. Bulgarsko sobranje je sprejelo volilni zakon v drugem branju, s katerim se odpravlja dosedanji proporčni volilni sistem. N'ovi zakon bo ugoden za večinske stranke. Tak volilni red imamo tudi že v Ljublani, in kakor se je izkazalo, volilci lahko tudi take brutalnosti obidejo, če smatrajo večinsko stranko za škodljivo.
Madžarska je sprejeta v zvezo narodov.
Orientsko vprašanje še ni rešeno, zlasti med Angoro in Turčijo. Angorska vlada predlaga, da se lau-sannska konferenca odgodi za šest mesecev. Angorska vlada je sicer pripravljena podpisati mirovno pogodbo, toda izločiti se morajo finančna in gospodarska vprašanja, katera se morajo urediti v šestih mesecih.	_
Bavarska hoče biti samostojna, Bava.ci so avtonomisti. Imeti hočejo svojega izvoljenega predsednika. Na seji deželnega zbora so ta predlog sprejeli z glasovi ljudske stranke in bavarskega centra.
Novi češkoslovaški finančni minister ;je postal narodni demokrat inž. Teodor Bečka, predsednik upravnega sveta Živnostenske banke. Novi minister — je svak umrlega dr. Rašina. To je važno!
Delavski razpori na Norvež-kem*. Norveška delavska stranka, dosedaj pridružena moskovski internacionali, je prišla v navskrižje k eksekutivo tretje internacionale. Slednja zahteva gotove spremembe v ustroju norveške delavske stranke in pa večjo podložnost moskovski eksekutivi. Glavni odbor norveške delavske stranke je te zahteve odklonil in svoj korak zagovarja s tem, da bi stranka potem ne bila več samostojno telo in ne bi imela brez dovoljenja iz Moskve niti moči določati kako delovati na Norveškem. Vsa zadeva pride pred strankin kon-
fres. Enake zmešnjave so v stro-ovnem gibanju. Norveška federacija strokovnih unij je sklenila odstopiti od Amsterdamske Internacionale strokovnih delavskih zvez radi frakcijskih bojev, ki divjajo med norveškim delavstvom. Vprašanje, dali se norveška federacija pridruži moskovski internacionali strokovnih unij, ali če ostane samostojna, dokler se situacija ne razčisti, pride pred kongres federacije. Na Norveškem so strokovne unije aktivne v delavski stranki in tako
je stranka kot taka pripadala moskovski internacionali, zveza strokovnih unij, v kateri imajo večino pristaši II. internacionale. Sedanji boj na Norveškem je precej podoben frakcijskemu boju italijanskega delavstva v času, ko je italijansko delavstvo sklenilo pristopiti k moskovski internacionali, toda pozneje odklonilo pogoje, ki jih je stavila eksekutiva v Moskvi za pristop. Od tistega časa je šlo delavsko gibanje Italije navzdol in danes so fašisti gospodarji v deželi. Previdnost, da se ne bi delalo enakih napak, bi bila v tej kritični situaciji za norveško delavstvo vsekakor na mestu.
M. Delcasse je umrl v Nici. Del-casse je bil zunanji minister v Franciji od 1. 1898. do 190,5. ter je pravi oče velike antante.
Skrb zaradi gospodarskega poloma Evrope imajo sedaj razni pisatelji, ki se bavijo z gosnodarskimi in socialnimi problemi. Enodušno priznavajo vsi, da se je med vojno ropalo narode, da pa sistem ropanja še danes obstaja nemoteno dalje in jdjub vsemu demokratizmu. Demokratizem ni organiziran, plutokracia pa je organizirana po državah in mednarodno. To izsesavanje gre tako daleč, da evropski kapitalizem narode v Evropi izkorišča sporazumno z mednarodnim kapitalom. Tiskanje bankovcev je goljufija nad narodi, ker s tem le plutokracija eksploatira ljudstvo in narodno imetje sploh. Posledica temu kapitalističnemu gospodarstvu je popolno obubožanje srednjih slojev in veliko število razcapanih malih milijonarjev. Delavstvo pri tem največ trpi, ker na ta račun vsak dan bolj strada. Ipak pride preobrat v teh metodah gospodarstva, ker so kapitalisti že dovelj odrli narode.
V	Angliji in Italiji se kaže odpor proti francoski akciji v Poruhrju. Med državami sicer še ni prišlo do očitnih nesoglasij, vendar se pa pojavljajo glasovi vedno pogosteje, ki pravijo, da hoče Francija izrabiti zavezništvo v svoje sebične namene, dočim grozi drugim državam, da ne pridejo na svoj račun pri reparacijah in vojnih odškodninah. Očividno Francija že čuti to nezaupanje, zato pa se skuša po ovinkih pobotati z Nemčijo.
Predsednik Zedinjenih držav Harding predlaga ustanovitev nove zveze narodov, ker Amerika ne mara pristopiti k sedanji zvezi narodov. Harding meni s tem ustanoviti nekao protivojno zvezo. Seveda je treba najprej ustaviti oboroževanje in zmanjšati vojske. lega pa imperialistični kapitalisti ne marajo.
Naše volilne skrinjice sob
v Ljubljani 3. — na Kranjskem 6. — na Štajerskem 5.
DNEVNE VESTI.
Vse naročnike najvljudneje opozarjamo, da takoj pošljejo naročnino. Tudi naš list ima svoje obveznosti, ki jih more izpolnjevati le tedaj, če zvesti naročniki tudi v tem oziru store svojo dolžnost. Zunanjim naročnikom smo poslali z zadnjo številko položnice, pri ljubljanskih naročnikih pa se pobere naročnina tekom prihodnjega tedna osebno proti pobotnicam uprave.
Ljubljanski župan potrjen. Po vesteh iz Belgrada je ljubljanski župan sodrug dr. L. Perič potrjen. Prva seja, ki bo obravnavala le formalnosti, bo sklicana najbrže že prihodnji teden. Novi ljubljanski občinski svet bo imel mnogo dela. Pomisliti je treba, da že eno leto ne posluje, kljub temu, da bi bilo v današnjih razmerah nujno potrebno. Veliko odgovornost so si naprtili tisti, ki so zakrivili kršenje avtonomnega poslovanja občine. Uradnega obvestila o potrditvi še m.
Anketa o pravilniku k zakonu
o	zaščiti delavcev se je vršila te dni v Belgradu. Podjetniki so se zlasti zavzemali za podaljšanje delovnega časa. Na razpravi je bila tudi prepo-
ved nočnega dela v pekarnah, pa niti v tem vprašanju ni bilo mogoče priti do soglasja. Iz razprav posnemamo le eno, da si bo delavstvo obdržalo v tej nazadnjaški državi samo one pridobitve glede delavskega varstva, ki jih bo samo branilo.
Kaj je z obrtno-nadaljevalnimi šolami. Obrtno-nadaljevalno šolstvo se je pri nas popolnoma zanemarilo. Niti v Ljubljani ni teh šol, dasi bi jih prav lahko vzdrževali javni faktorji in razne poklicne korporacije. Prejšnji občinski svet je dal inicijativo, to da malomarnost interesentov je akcijo onemogočila, ker — ni denarja. Obrtne nadaljevalne šole spe že devet let spanje pravičnega in sedaj naj se uresniči še radikalski načrt, da se odpravi pomožne šole, potem nekaj ljudskih šol, del vseučilišča, tako bomo pa sčasoma kulturni narod in kulturna država.
Državnim uradnikom je nakazala vlada tudi še za mesec marec dosedanje plače. Pravijo, da se ne morejo sporazumeti glede uvrstitve krajev v posamezne draginjske razrede, čeprav se je sklenilo, da se morajo draginjske doklade izplačati že
1.	marca. To je pač le prazen izgo-vičiti. Do volitev bo že kaj, če ne bi bilo nevarno?
Delavska predstava v dramskem gledališču! V soboto 3. marca ob 8. zvečer bodo uprizorili Biich-nerjevo dramo »Vojiček«. Cene vstopnic so polovične. Predprodaja vstopnic v tajništvu »Svobode«, Židovska ulica 1. I. nadstropje (nad drogerijo A; Kanc) in v strokovni komisiji v Šelenburgovi ul. 6., II. nadstropje. Sodruge opozarjamo, da si pravočasno nabavijo vstopnice!
„Enakost“ poroča z dne 23. februarja o zadevi, ki jo je imel s stranko Nachtigal, ki je pri teh volitvah postal kandidat radikalne stranke. Nas bi stvar ne zanimala, če bi se bil Nachtigal umaknil iz političnega življenja, ako so mu bila tla prevroča. Ker pa je stopil v najbolj reakcijonarno stranko v državi zato, da škoduje socialistični stranki, to pa je dokaz, da mož ni bil prepričan socialist nikdar. Nachtigalu se očita v nekem zapisniku, ki je bil sestavljen glede izplačila železničarskih doklad dne 4. julija 1922, da je bil Nachtigal največja opora okrajnemu glavarju dru. Lajnšiču ob prevratu, ko so izganjali iz države njegove kolege. Ta očitek se je smatral doslej kot interna stvar, sedaj pa, ko je prišla v taki obliki v javnost, je pa dolžnost Nach-tigalova, da se opere, če mu je mogoče. Za stranko kot tako pa je uskok v radikalno stranko vsekakor odigral vlogo v delavskem pokretu poleg vseh tistih, ki so skok posredovali, ali sicer pospeševali. Da, da, kdor hoče biti socialist, mora biti tudi prepričan o resnobi socialističnega pokreta in značajen. Da takega moža socialisti niso mogli kandidirati, je vsakomur jasno.
Nas napadajo — buržuazijo ščitijo! Pod tem naslovom obsoja »Enakost" najodločneje vse Brnotovstvo v »Napreju". Opisuje, kako na neodkrit način sta Brnot in celjski Koren zavrnila skupen nastop socialističnega proletarijata v mariborski oblasti. Dočim ti ljudje razbijajo socialistični pokret, varujejo z izredno previdnostjo meščanske stranke. Brnot je sedaj opravil svoje delo, ker je odbil vse od sebe, kar je še bilo kaj resnega. Nedvomno odbije s tem herostratskim činom še zadnje organizacije in zadnje sodruge, ki doslej niso imeli prilike spoznati od blizu njegovega razdirajočega delovanja Ogromno škodo je napravil ta mož v socialističnem pokretu v Sloveniji.
Strup sika tajnik Brnot in misli, da je to socializem. Pogreša načela, a o načelih in socializmu njegov »Naprej" ni celo leto nič pisal. Govori o resnici, pisal je ni, govori o morali, vzgajal je ni. Tako postopanje bi se moglo imenovati — milo rečeno kvečjemu farizejstvo.
Puči v strankah so postali moderni. Mi nismo napravili puča, ker ga je Brnot napravil proti nam. Povemo pa danes, da puč ni nobeno junaštvo in da ima vedno slabe posledice, če ni organizatoričen. Organi-zatoričen je pa puč takrat, če združuje, nikdar pa ne, če razdružuje. Razdruževalnih in desorganizatori-čnih pučev imamo že preveč. Pomenimo se rajši o tem. kdaj ustvarimo enotno socialistično stranko; še le tedaj bomo lahko vzklikali ponosno: Zedinili smo se, sedaj smo na pravi poti!
Zadnjič smo objavili tudi volilni oklic SS.l z namenom, da dokažemo, kako popolnoma so enake ..»..e zahteve do narodne skupščine z onimi ter ker gre z nami v volilni akciji mariborska oblastna organizacija, ki je rripadnica SSJ, dočim sta skupini Brnota in celjskega Korena zunaj te stranke, ker ne vršita svojo organi-zaterične dolžnosti.
Predsednik krščansko - socialne železničarske »Prometne zveze“ g. Beltram, je izdal ostro okrožnico proti dru Korošcu, v kateri očita klerikalcem, da so izdali železničarje.
Nova motorna brizgalna je dospela v Ljubljano, Preiskusili so jo pred enim tednom ob Ljubljanici ter jo vse vprek hvali.
Na štajerskih voliščih bo deset volilnih skrinjic. Pri sodišču v, Mariboru je bilo vlaganje kandidatnih list zaključeno v torek. Vložene so bile po vrsti: 1. Kmeeko-obrtna ali demokratska (nosilec dr. Kukovec).
2. Klerikalna (nosilec dr. Korošec).
3. Novačanova (nosilec dr. Novačan, brez Radiča). 4. Samostojneži (nosilec samostojni Drofenik). 5. Socialistična partija Jugoslavije in Kmečko-delavska zveza v sporazumu s Socialistično stranko delovnega ljudstva (nosilec s. Rudolf Golouh). 6. Nemški nacionalci (nosilec dr. Schauer v družbi sami nemški magnati). 7. Radičeva (nosilec Radič brez Novačana). Bernotova (nosilec delodajalec pekovski mojster Koren). 9. Neodvisna gospodarska (nosilec vitez Zagorski, ki je postavila kandidata samo za mariborski srez, lista je ‘bila odklonjena). 10. Narodni socialci ali stranka konsumentov in producentov, dodatek bankirjev (nosilec Brandner, znani monarhist in glasovalec za »Zakon o zaščiti države«), 11. Radikalci ali stranka črne reakcije, političnih špekulantov in izdajalcev proletarijata (nosilec dr. Stojadino-vič, minister naših slabih financ). Torej izbire dovolj. — Proletarijat pa, ki glasuje za enotno proletarsko fronto, bo volil le na Štajerskem ▼ 5. Skrinjico.
Predsednik upravnega sodišča v Celju je postal dr. Ivan Vertačnik; člani pa Ljud. Brence in Henrik Ste-ska.
Volitve! Duhovi so že silno razburjeni, dasiravno je do IS. marca še tri tedne časa. Vsaka stranka skuša čim več vode napeljati na svoj mlin. Pri tem se poslužujejo vse brez izjeme najostudnejših manir, da se človeku vse zagabi. Nočemo govoriti o teh volitvah, ki se vrše 18. marca, temveč pokazati hočemo na one volitve, ki jih vršimo redno, dnevno, zavestno in mehanično. Te volitve, ki jih imamo pravkar v mislih, so za delavski razred še večjega, da naravnost neprecenljivega pomena. Ža-libog, da se tega delavstvo ne zaveda. Ne pride mu na misel, da voli svojega najhujšega sovražnika, ko mu nosi svoje težko prislužene groše v štacuno, ne premisli, da pljuje v svojo skledico, ko sedi v sobi ošabnega gostilničarja, ne vidi zajca, ki čepi za grmom tovarnarjevega kon-zuma. Prijatelji, to so volitve, ki se vrše vsak dan, za katere hočemo in moramo agitirati vsi, ki imamo smisla za dobrobit delavstva. Ce kje, tedaj velja za te gospodarske volitve geslo enotne fronte, ki jo mi vedno in povsod naglašamo. Delavec daj svoj denar v delavske gospodarske organizacije, nalagaj ga v hranilnico Konzumnega društva, ki ga obrestuje po 1 odstotek višji kot meščanski denarni zavodi.
Transport češkoslovaških delavcev so vozili preko Avstrije na Švico in v Francijo. Ta transport so ustavili železničarji pri Inomostu. Vlak se je vrnil nato v Linec, kjer so ostali tri dni v silno neugodnih razmerah. Vlak je potem vozil do Sol-nograda, kjer je bil zopet ustavljen. Francozi groze, da pošljejo vojaštvo. Pripravljajo se za novo vožnjo ter imajo, da se posreči. Do Inomosta so prišli že v sredo.
Brezposelnost na Angleškem zopet narašča, kajti število nezaposlenih znaša že okolo 1,600 000 oseb. Tudi to so sadovi kapitalistično - imperialističnega gospodarstva velike antante.
Nikolaj Kopernik. Dne 19. februarja je minilo 450 let, kar je bil rojen v Thortiu pn Varšavi Nikolaj Kopernik. Kopernik je napravil pravo revolucijo v zvezdoznanstvu, dast njegove trditve niti še ob njegovi smrti niso zbujale posebnega interesa. Kopernik je študiral v Krakovu, v Bologni in Rimu. Bavil se je z matematiko, pravom, teologijo in medicino. Ob vsej zaposlenosti pa se je bavil z zvezdoznarstvom. V Frauen-burgu je bil škof njegov stric, ta ga je vzdrževal ter poslal tudi v Italijo. Med tem mu je pa oskrbel kanonikat pri svojem kapitlju. Leta 1496. je odpotoval v Italijo in leta 1505. ga prvič zasledimo v Frauenburgu kot ka-
nonika, kjer je opravljal važne funkcije. Do Kopernika je veljalo nazira-nje, da se solnce suče okolo zemlje, to je, da je zemlja središče vsemirja. Kopernik pa je dokazoval, da to ni mogoče, ter trdil, da je središče našega osolnčja solnce, okolo katerega kt ožijo zemlja in druge zvezde, oziroma planeti. To naziranje velja še danes in je utemeljeno. Izpočetka so smatrali cerkev in znanstveniki to trditev le kot domnevanje, kot hipotezo, pozneje se je pa vnel hud boj proti Kopernikovemu naziranju. Sreča je bilo to, da se je takratna gospoda začela prepozno zanimati za Kopernikovo trditev, ker bi bil sicer zgorel na grmadi, kakor je zgorel Giordano Bruno. In danes se Kopernikovemu snoznanju ne upa nihče več ugovarjati v bistvu.
Ernest Renan. Dne 27. februarja je minilo sto let, odkar je bil rojen Ernest Renan, ki je pisal več versko-znanstvenih del. V posebni knjigi je okisal življenje Kristusovo. Konec njegovega snoznanja je bil ta, da živi y človeštvu globok čut verske vzgoje, ki ga ne izpodrinejo nikakršni razlogi ali dokazi. V dobi propagandističnega dela prejšnjega stoletja, so Renanove spise tudi socialisti čitali z velikim interesom, zlasti je pa delal z njimi propagando nemški liberalizem, ki je širil svobodomiselstvo.
S. Bahan proti dr. Leskovarju.
Dr. Leskovar (SLS) je očital s. Ba-hunu denuncijantstvo. Ta je Leskovarja tožil, a se je obravnava preložila, ker g. Leskovar ni mogel doprinesti dokaza resnice. Leskovar je prosil za preložitev obravnave na tri tedne. Leskovar bi bolj pametno storil, če bi bil rekel: „poravnajmo se“, ker bo tudi v treh tednih težko dobil dokaze in priče.
Slovenski radikali so baje vendar preprosili ministrskega predsednika Pašiča, da pride malo poagiti-rat zanje v Slovenijo. Ej, tudi to ne bo mnogo zaleglo, čeprav so neka-terL ki se domišljujejo, da so inteli-genti, pa se silno radi obešajo za frak gospodom prav no suženjsko. Pravijo, da Pašič počasti Slovenijo s svojim milostnim posetom že koncem tedna. Mudil se bo v Ljubljani in Županičevi domovini na Dolenjskem v Novem mestu in Črnomlju. Pašič se pa utegne še tudi premisliti.
Splošni svet angleškega strokovnega kongresa je nakazal 500 funtov šterlingov nemškemu strokovnemu gibanju za boj proti zasužnjenju delavcev v Poruhrju ter sklenil pozvati organizacije, da podpro nemško delavstvo.
Kavarna Emona v Ljubljani je
bila otvorjena v sredo. Emona se nahaja na jako lepem prometnem prostoru poleg glavne pošte in tramvajskega postajališča v novi palači Jadranske banke ter je najmoder-neje opremljena.
„Kres“ je izšel
Družinski list »Kres« je jako lep leposlovni in zabavni list. Prav te dni je izšla 12. številka prvega letnika, ki zopet prinaša bogato vsebino. »Kres ima v tej številki naslednjo vsebino: Pesmi: Tone Seliškar, Pomlad; Paradni marš proletarcev; Ernest Tiran, Matjaževa vojska; Rabindranath Tagore-E.T., Trije spevi; Joško Krošelj, Večerna molitev na sprehodu, Vida Tauferjeva, Trmoglava popotnica. — Leposlovni del:	Zvonimir Kosem,
Kata; J. Suchy, Ubogljivi slon; Lazar Lazarevič-Čulkovski, Narod stotero povrne. — Telovadba: Telovadno društvo »Sloga«, gimnastika kot vzgojevalno sredstvo. — Socialni vestnik: Alkohol in korupcija. — Književnost. — Listnica uredništva. — Ob sklepu. — Kazalo za letnik 1922.
»Kres« se je vrlo vdomačil v delavskih in tudi meščanskih rodovinah. Minulo leto je izhajal „Kres“ tupatam nekoliko neredno. V novem letu, ko list uredništvo tudi preuredi in izpopolni, bo izhajanje redne je. Prvo številko letnika 1923 se razpošlje še ta mesec. Uredništvo upa, da sreča tudi v novem letu vse svoje stare prijatelje in prijateljice kot naročnike in sotrudni-ke ter da bodo tudi ti pomagali razširiti krog »Kresovih« čitateljev. »Kres« se vzdržuje iz lastnih moči, zaraditega zasluži vso našo moralno in materialno podporo.
Naročnina na »Kres (drugi letnik) znaša za celo leto Din 50.—, za dijake Din 40.—, za člane »Svobode« Din 30.—, za inozemstvo Din 65.—, za Ameriko Dol. 1.—. Zadnji številki »Kresa« je uprava priložila poštne položnice.
Naročajte Zarjo!
Naročite se na »Kres« takoj na naslov: Uprava »Kresa«, v Ljubljani, Židovska ul. 1, I. nadstr.
Dopisi.
Tržič. (Izv. dopis.) Da so klerikalci v obrekovanju, zavijanju in hinavščini strokovnjaki, tega jim ni treba dokazovati, zakaj to je slehernemu že zdavnaj znano, vedeti pa to nočejo njihove zaslepljene ovčice, katere ne čutijo, kako jih prefrigani klerikalci strižejo. Novi klerikalni naslednik .Večernega lista" in „No-vega časa“ „Pravica“ št. 8. od 12. februarja 1923. piše pod naslovom: ..Strokovna zveza tovarniškega delavstva E. Glanzmann & Gassner, Tržič“ in pravi, da je S. Z. T. D. dne 29. januarja vložila spomenico za zvišanje plače in zahtevala 25% na celo plačo, dosegla pa samo 35% na iemeljno plačo. Sedaj se pa huduje na našo strokovno organizacijo, ker niso imeli popolnega uspeha, češ, da smo mi to zakrivili. Ako je klerikalcem res kaj na tem, da bi se izbolj-šil delavski položaj, zakaj nas niso obvestili, da so vložili spomenico in zahtevali tozadevna pogajanja in ako ste se pogajali, zakaj niste vztrajali pri svoji zahtevi? Zakaj ste sprejeli samo 11% na skupno plačo? Zakaj se sedaj hudujete nad sodrugom Snojem, ki s strokovno organizacijo nima opraviti? Vidite, tukaj ste vrgli zopet krinko hinavščine s svojega črnega obraza in hočete nezavednost delavstva izkoristiti, češ, mi smo tisti, ki smo vam hoteli dobro, a socialisti so nam nasprotovali. Z ozirom na to, prosimo gospoda Glanz-manna & Gassnerja, da nam blagovolita javno odgovoriti: kdaj so se vršila pogajanja? Iz okrožnice, s katero je bil povišek naznanjen, je bilo razvidno, da je firma povišala plače prostovoljno brez posredovanja te ali one organizacije! Klerikal-
cem pa povemo na ušesa, da prav dobro vemo, zakaj vi tako manevrirate sedaj v tej burji. Bojite se namreč, da vas ta burja požene tja, kamor spadate! Volitve imamo pred durmi in zato tako lazite od hiše do hiše in iščete pri delavstvu glasov, bilo snlošne in tajne volilne pravice? Takrat vam ni bilo za delavstvo, ker ga niste rabili; takrat ste hodili skupaj s kapitalistično družbo! Danes je stvar drugačna. Zato delate v spovednici, na prižnici in povsod kjer imate nriliko, če je še tako nelepa. Na eni strani sklicujete reveže, da jim obetate vse mogoče, na drugi strani pa kapitaliste in iščete za svojo stranko koristi od njih kakor je bilo to pred kratkim v „Vašem domu", kamor ste iste povabili ne ozi, raje se na vero, narodnost ali karkoli. Vemo pač, da vam je žid ali mohamedanec prav tako dobrodošel, samo če upate, da se okristite z njim. Ob takih prilikah ne čutite potrebe, da bi tem kapitalistom obrazložili bedno stanje delavnega ljudstva in pokazali svojo človekoljubnost do tistega delavstva, kateremu vedno pripovedujete, da se borite za njegove pravice. Ker vam pa za dobrobit delavstva ni dosti mar, ste takrat
1	aje pri polno obloženih mizah pridno praznili steklenice šampanjca. Delavci in delavke! Zdramite se! Poglejte malo okrog sebe, kaj se godi? Tisti, ki ne vedo kaj je skrb za družino v tej draginji, tisti tudi ne more imeti in nima čuta za vas. Ti vas poznajo samo tedaj, kadar vas rabijo kot vprego za svoj volilni voz, ko pa je ta izvlečen, vas za hvaležnost tlačijo, ker vas smatrajo za ‘manj vredne in umazane brezpravne elemente. Zato premislite dobro, komu boste pri bodočih volitvah oddali svoj glas!
Odgovorni urednik Franc Gogala. — Izdajatelj in lastnik: Konzorcij „Zarje“. — Tiska tiskarna J. Blasnika nasledniki.
Parketarja
veščega dela na vseh parketnih strojih, nadalje več spretnih
mi garje v
za fino delo iz mehkega in trdega lesa in enega
strugarja
sprejme večje lesno industrijsko podjetje v bližini Kamnika. Stanovanje z električno razsvetljavo preskrbljeno. Sprejmejo se le najboljše moči treznega in poštenega značaja. Pismene ali ustmene ponudbe je pošiljati na dv. Ing. V. Remec Ljubljana, Kersnikova ul. 7.
Ne prenagli se!
z nakupom ako si nisi ogledal zalog« pri:
JOSIP PETELMC-U
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip št. 7.
Tovarniške zaloge najboljših šivalnih strojev „GRITZNER“ za rodbinsko in obrtno rabo. Posamezne dele za šivalne stroje in kolesa. — Potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, toaletne potrebščine, galanterija in modno blago.
Na velik« in malo. =====
Kar je res, je res!
Testenine
.PEHATETE’
so tako okusne in tečne, da so splošno hva'jene. Zahtevajte Jih pri trgovcihi
Ivan Jax in Sin
Ljubljana, Gosposvetska c 2
Šivalni stroji in stroji 10 pit ten jc.
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču.
Ustanovljena 1. 1867. — Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalni stroji „AdIer“.
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovaren: Dtirkopp, Styria, Waffenrad.
r™
| Naznanilo 1
■	11	—	IBS
Naznanilo I |
P. n. občinstvu fer znancem, prijateljem in gostom z dežele vljudno naznanjava, da ■ sva odprla 28. februarja opoldne
v novi palači Ljubljanske kreditne banke, nasproti glavne pošte prvovrstno
KAVARNO „EM0Mfl"
opremljeno Z vsem koiDforton). — Sklicujoč se na najino dolgoletno prakso, upava cenj. goste s solidno in skrbno postrežbo v vsakem oziru zadovoljiti ter se priporočava za
naklonjenost.
Jan in Kati Fiala.
Restavracija se odpre nekaj dni pozneje in se bo to slav. občinstvu naznanilo po časopisih, j