Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 1Ô. vsacega meseca. Cena )in) je za celo Kdor želi kako oznaoîlo v „Dolenjske Novice" nalete 1 gld., za pol leta Ď0 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za sprejema J. Krajec v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Zaréja Krških rakov.
Peto leto že poítíka, odkar je bila prišla šiba božja tudi nad naše vode. Kakor je znano, pri-tépla se je bila 1. 1883. pogubonosua račja kuga in razsajala tako hudo pri nas, đa so iz najrako-vitejših Todâ blizo do čista izginili raki. Naëa Krka, ki je redila najžlahtnejše rake, sloveče daleč po širokem svetu, je od tistega Časa do danes opustošena in mrtva gltdé raStva. In več ali manj trpijo po kugi tudi naše druge reke in potoki, če pomislimo, da je prihajalo leto za letom nad 20.000 gld. za „Kranjske rake" v naSo deželo, dokler so bile vode še žive rakov, lahko umémo, kako veliko Škodo nam je za leta in leta priza-dćla račja kuga s svojim pogubnim delom.
Iz same Krke se je izvozilo na leto čez 100.000 rakov. Koliko se jih je povžilo pa doma? Razposlanih rakov se je prodalo takrat za
drag denar še največ v glavna mesta sosednih in tujih dežel. Zaradi njih dobrote in lepote so Krške rake povsod nad vse Čislali in nadeli jim slavno ime „KrSkih solo-rakov", kar pomenja naj-žlahtnejše rake. Ti so imeli na vsakem trgu najvišjo ceno in največ kupcev. Sploh so bili tako svetovno in dobro znani, da bi se jih lahko prodalo, kolikor bi jih le bilo.
Vso to cvetočo kupčijo pa nam je hipoma uuičila kuga! In uničena bode ostala še desetletja naprej, ako bodemo čakali, da se bodo raki zopet po naravni moči aH sami po sebi zaredili in za-plodili. Stem pa trpimo veliko škodo, ktero nam je čim prej odvrniti! In to je lahko mogoče! „Pomagaj si sam in Bog Ti bode pomagal", veli resničen pregovor, po kterem se moramo ravnati tudi tukaj! SkuŠajmo namreč z vsemi silami, da se naše raštvo zopet oživi, da se raki zopet zaredijo z naSo pomočjo po naših vodah, sosebno pa še v Krki! Lotimo se tega koristnega dela nemud-
foilistsL
Potne Èrtice.
Spisnje Aut. KocmTu.
Xlli. Pismo. — Brindisl-Vesiiv.
Ko se je končala vožnja po srednjem morji, pokazala se je kaj lepa in rodovitna obal laškega polotoka. Eden tovarišev je rekel: „Saj je tudi tukaj tako morje, pa je vendar tako rodovitna Zemlja, kot pravi raj, ne pa taka, kot pri mrtvem morji". — Parnik se ustavi le za nekaj časa v majhni luki, da odloži in naloži svoje reči ter zopet dalje odpiha, — Naše ure so bile po Egiptovskem času za 80 minut prekasne — za Bn-ropejskimi. Finančna straža je že Čakala na obali, da bi pregledala nas in naše bisage, da ne bi jim onesU kaj turškega tobaka.
Vsedemo se na neke laSke vozove ter odrinemo do eno četrt ure oddaljenega kolodvora. Ondi je bila ravno neka Garibaldijeva slavnost in ^ce so bile tako gosto z zastavami obdane kot kak drevored. Brzo stopimo na železnična kola, hajdi —- in Se isti dan smo bili v 320 Um, odda-
ljenem Salerno, med lepimi vinogradi in oljkinimi gozdi. Zapazil sem, da je laška zemlja ondi naj bolj rodovitna, kar je je. — Vsak zemljevid kaže Italijo kot velik črevelj in ravno od Brindisi do Tarenta je peta. Debela je ta peta do 70 hhtv, v daljavi, katero smo po ravno novo dodelanej železničui progi kaj hitro premerili. Od tu zopet piha vlak, kakih 50 Um. ob morji do postaje Metaponto. Od Metaponto pa do postaje Eboli je samo 32 prerovov od 1—4 /í^í». dolgih. Prepustim pa to vsakemu učenjaku, da se le vsaj za enega nisem zmotil Zato so pa v železničnih vozeh že ob 10. nri dopoldan nažgali luči, katere so gorele tndi do 9. ure zvečer, dokler niso zaklicali: Salerno. Nastanili smo se v Hotel Grand, ter si tudi drugi dan mesto ogledali.
Dalje potegnili smo jo kakih 40 klm. do zelo znane postaje : Pompeji. Ondi smo izstopili t znožji gore Vesiiva, kateri se vzdigaje 1280 m nad morjem Le štirje smo bili pri volji lezti nanj. Najeli smo si vsak enega konja za 8 frankov in hajdi na Vesuv! Brž v vznožji smo že začeli gaziti v anlnčnej vročini po Črevelj debelo
no letos in gotOTo že b prihodujem mesecem!
Okužljive Buovi, po kterih se je tačas razširjala raSja kuga, so zgubile do dandanes gotovo že svojo pogubonosno moč nalezljivosti. In tega-del je upati, da se nam zaréja rako? gotovo spo-nese in posreči! Treba se nam je pri zaréji le še ravnati po sledečih vodilih in delo naše bode uspešno in srečno ! Zaredijo pa se raki na zelo priprost način in sicer tako le:
Ob bregu Krke se nložé plemćuski t. j. za zaréjo namenjeni raki in sicer na takih mestili, ki so posebno vgodoi račji reji. To vláganje naj 86 vrši precej spomladi, ko poneha zmrzavati voda. Da bode z&réja uspešna, moramo vložiti le take rake, ki so popolnoma razviti, dorasli in godni za pleme. Stari morajo biti najmanj 5 do 7 let J lahko pa tudi po več let. Naloviti jih moramo v Krškem porečji t. j. v daljnih in bližnjih potokih, ki se izlivajo v Krko. Voda potokov, iz kterih nam je dobiti rake, mora biti mehka, ker le v taki se redijo mehkuži ali žlahtni raki. Koščaki niso za to rabo.
Gledé na račji spol moramo vložiti vedno več aamic (račic) kakor samcev. Najboljše storimo, če vložimo eno tretjino več samic. To pa zato, ker zadostuje en samec za oplemenitev najmanj dveh samic. Kar ae pa tiče števila rakov, ktero mislimo vložiti, pridemo seveda temhitr^e do zaželjenega cila, čim več jih zamoremo vložiti. Vložimo jih pa sicer lahko, kolikor nas jo volja in skrb.
Pravi čas za vlííganje rakov sta edino le meseca marec in april, ko voda že več ne zmrzuje. V teh mesecih je tudi prav lahko ločiti
rake po spolu. Samice namreč nosijo ob tem časa pod svojem ploščatim repom ali ozadkom jajčica, po kterih jih še najložje poznamo. Tudi imajo v teh mesecih vložene samice ravno še čas, da se udomačijo in privadijo v novih bivališčih, pređno izlézejo mladiči.
Rake vložiti je najboljše ob kraju Krke in na priležnih mestih, kjer so primárná skrivališča in zavetja, kjer se ni bati sovražnikov in račjih zalezovalcev (vidre, ščuke in sploh roparskih rib, povodnih tičev itd.) ; nadalje, kjer je zadost živeža za rake in kjer so strmi in z drevjem ali grmovjem zaraščeni bregovi. Kje da so ob Krki najboljša mesta za rejo rakov, to vedo kaj dobro ribči iz lastne skušnje. Pleménske rake ne smemo vložiti vse na euem mestu ampak na več mestih, ki so toliko naráaea, da si zamorejo raki oskrbeti z dovolj prostornimi in najbolj primernimi bivališči. V dolžini enega metra se uloži ob bregu tudi lahko do 40 račic (samic) in do 20 rakov samcev. Da je treba samice z jajci vred vložiti, za to menim ni treba posebnega pojasnila.
Pri vlaganji je treba paziti dalje na to, da ne pomečemo rake kar naravnost v vodo ali jih celo vse akupaj in ob euem vanjo iztresemo iz košare. To ne gré! Temveč treba previdno in pametno ravnati. Najboljše storimo, če si vzamemo za vliigauje kos starega koša ali pa iz bék spleteno léso, kakoršne rabimo za sušenje sadja. Taka lésa je še najbolj pripravna. Na to léso se polagajo zaporedoma najprvo račice in za tem raki in sicer takó, da so obrnem s svojim zadkom ali repom proti obrežju, ne pa v stran proti vodi. Lésa naj se potem z raki vred polagoma
nasutem, ajdi podobnem, Vesuvoyem izmečku. Přišedši v sredino gore, ki je veduo strmejša in ker je nemogoče, da bi kaka Žival šla gori, ker so ondi izmečki že Črez I m debeli, in več — smo ondi privezali naše Živali, ter peš Šli po istih strašnih robovih še kakih 3 četrt ure. Pa tudi potnik se mora na nekterih krajih z roko oprijemati, ako hoče varno lezti dalje. Blizu vrha se že nahaja več majhnih votlin iz katerih puhti žveplen smrad in podzemeljska vročina, čuje se tudi strašno gromenje, ki kar drugo za drugim sledi, med tem pa sem in tje pada po hribu iz višjega ognjenika goreča Žlindra. Prišli Bmo na vrhunec in rob votline, katera je kakih 200 m široka, iz katere neprenehoma bljuje podzemeljski ogenj.
Sliši se pa vedno tako silno rnjovenje, gromenje in tresenje, da vsaj v začetku vsakega pretrese strah teh podzemeljskih močij. Na milijone gorečih kosov, malih in velikiii, v trenutku hitro vun izbljuje do 200 visoko, od katerih eni po gori padajo, drugi zopet nazaj v ognjeno žrelo.
Večkrat se zažene tudi plamen za iitolp visoko iz brezna; pa navadno o svojem času in bolj v en kraj izmetava, kadar začne. Ko smo že nekaj ur stoječi opazovali na robu, enakemu velikemu kotlu, ojačiva se z Bavarcem prestopiti se do 40 ?» v nižino po črevelj debelo nasutej rumenej žveplenej moki, prav k žrelu, da sva v pripravne goreče izmečke si nataknila bakrenih novcev, ki so se v tem brž na pol stopili ter jih v pripravnih posodah vun odnesla. Sedaj v tej straŠnej vročini je bila nevarnost še večja, ko bi bil dobro ogibati se zamudil, dobil bi bil gorečo železno lavo na glavo, pa mi bi bilo zadosti. Pa srečno přišedši vuii s temi Vesuvovimi spominki smo poseli nasproti izmetalne strani, kar na Črna tla in si na prinešenih gorečih koscih šo deset minut pozneje lahko smodke zažigali. Popili smo še težko prineseno črno vinsko kapljico, ogledali si dve uri oddaljen Neapelj in njegovo okolico ter od druge strani do polu hriba napravljeno železnico, katera vozi gori lu enkrat na dan za IG frankov po osebi. Vse eno je torej boljše najeti
potopi, na kar splavajo lalti, kakor hitro so do dobrega zmočeni, po ritensko k obrežji, kjer si precej poiščejo primernih BkrivaliŠč. To delo se najložje opraTlja s řolnom. Ob bregu Krke pa je za to najboljše zaréjati rake, ker so tam še najbolj ovarovani, ker lahko nadzorujemo njih rejo, ker lahko na nje pazimo, jih vainjemo in po potrebi oskrbujemo. Metta ob Krki, kcder so se raki Tložili, je treba pottm varovati s posebno pozornostjo in skrbjo prtd rokami kradljivih ra-karjev in drugimi Deugodnostmi,
Če bodemo takó ravnáli, uadéjamo se lahko najboljših vspfhov v kratkem řasu. Delo zaréje je majlino, lahko, céno, prijetno in kratkočasno, pri Tfiem tem pa jako hvaležno I
Za zaréjo rakov zanimati se morajo v prvi Trsti posestniki oziroma TŠivalci vodii. Saj jim je to v lastno korist! Njih prijetna dolžnost je toraj skrbćti, da se zopet oživi in povzdigne raštvo ter na novo pribori zaslažek, kterega nam je ki:ga Biloma nniČila. V dogovoru z vživalci vodil se tudi lahko pobrigajo za prospeh raštva uriti pod-Tzetniki raštva in koneřno sploh prijatelji koristnega napredka.
Kakor v Krki zarediti je treba rake tudi povsod, koder jih manjka vsled kuge. Posebno v strugah, pretókih in žlebovih, ktere nahajamo navadno poleg mlinov, je kaj pametno zarejati rake — saj je ondot najlažje in najlepša prilika nadzorovati rejo. Ker je potrebno, da se v prospeh nmnega raŠtva kaj vei izvê o rakih, hočem pozneje bližje opisati naravo in umno rejo rakov. —
—m—.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Po i>lovenskem se še razgovarjajo o znanem Lichtensteinovem predlogu. Sedaj je tudi Družba sv. Cirila in Metoda sklenila prošnjo, naj se vpelje verska šola — ali z matemim torej pri nas 5 slovanskim jezikom. Enako prošnjo je poslala tudi vsem poddružnicam, ki jo bodo gotovo vse podpisale. Res je sicer, da se je pri nas tudi doslej v šoli podučevalo „versko" ker so bili gg. učitelji sploh dobri ; ali mi nismo sami — imamo sosede, katerim ee pa godi v tej reči slaba; jud lahko uči kržč. otroke. Ljubezen do bližnjega uže tirja, da se potegnemo zauje, da se jim da verska šola.
Državni zbor se je posvetoval o tem, kdo naj plačuje duhovnike in druge učitelje kršanskega nauka ua onih Šolah, kjer je veČ kot trije razredi. Za stradajoče in vsled lakote bolne F u r 1 a n e dovolil je državni zbor lepo podporo 50.000 gold.
Kaj je novega po širokem svetu? Nemški cesar Viljem je v svoji visoki starosti umrl. Njegov edini sin, tudi že star mož, je smrtno bolan. Vlado bo moral torej kmalu prevzeti unuk, ki je v najbaljših letih. Po ranj-kem Viljemu Nemci zeló žalujejo ; kajti bil je po dobljeni vojski zoper Francoze vsa Nemce združil in postal nemški cesar ; popřed je bil samo pruski kralj. Bog ve, če se po smrti nemškega cesatja in ceaarjeviča ne bo vojska vnela — ker teliva je povsod dovolj.
Italijani se bijejo v Afriki z Abesinci, pa jim gre trda. Skorej gotovo se bodo morali sramotno umakniti — domu.
Bi konja za 6 1'rankov, ker se lahko gre, kadar se hoče. Ko smo si tako že ogledali, obrnili smo se 8 hriba. Zakajeni kakor dimnikarji smo poseli na živali, zapodili v blizu 2 uri oddaljen Pompeji, ondi prenočili ter si naslednji dan ogledali to podsuto mesto.
Ker je to pismo moje zadnje o potovanji, povem le Še ob kratkem nekaj. Mesto Pompeji je kako uro od vznožja Vesuva. Nekdaj je bilo »ašej Ljubljani po velikosti podobno. Zgodovina nairi pove, da ko je na 24. aug. leta 79. po Krist, začel Vesuv tako silno bljuvati, je bil potres tako silen, da prav v malem času od živahnega mesta ni bilo niČ drugega razun 5— visoko nasute lave in razvaline. Dim jim je spremenil dan v nož in le malo število prebivalcev se je zamoglo oteti v tej strašni stiski. Zdaj je nekako pol odkopanega, ki jim služi za muzej. Videti BO še stoječi zidovi in njih malikovalski tem-Pelni kakor Jupiterjev, Apollov in Fortunin in še dobro ohranjene slike, po več hektolitrov veliki prsteni vinski sodi, v prodajalnicah vrči za olje.
čudni domači mlini, čez 18 sto let stari hlebi bruha, kjer se še dnevna številka pozna, kot na komisu. Več izkopanih ljudij je prah Vesuva tako obdal, da so kot okamneli. Razločljivo je tudi torej, kako da so se v zadnjih trenotkih s smrtjo borili in do danes tabo ostali ; eni drže roke Črez usta, drugi vihte nad glavami z njimi. Ženskim se še dobro razločijo okaranele spletene kite las itd. Ako so pri izkovanji kakemu kako roko ali prst odkrhnili, se Še vse lepo vidijo prave človeške kosti itd.
Ako bi kterega čestitih bralcev letos zanimalo ob potovanji po Italiji tje iti, še več in bolj zanimivih reči o tem nesrečnem mestu vidi se pa y muzeju v Neapolji, katerega sem imel tudi priliko
polovico dneva ogledovati............
Za vse to potovanje se mi pa Še ne sanja, da bi ae pokesal zaradi tega .... K sklepu še za-kličem: „Na zdar I vsi čč. bralci tega c. lista!"
Vdani A. Kocmur, poštar in župan na Igu.
Bulgarsksmu knezu bo zopet prela, ko ruska vlada, s katero je tudi Turčija potegnila, ne mara zanj. Vlada bolgaraka je sicer odgovorila, da knez ne zapusti dežele, ker bi sicer nastali nemiri; toda kaj bode pomagalo? — Bolgarija je majhna — a drugi so veliki!
Piše se nam:
Iz Vinice pri Šmarjeti 7. sušca. — Mnogi iasniki in rodoljubi vedno priporočajo umno kmetijstvo in sadjerejo, kar je za vsacega kmetovalca neobhodno potrebno. Ali dandanes je križ gospodariti; tako se sliši od marsikaterega kmeta. Pa je tudi gola resnica. Davki so leto za letom večji; družina hoče imeti večje plače kakor nekdaj tako, da Be včasih marsikje primeri, da Še za sol ni in druge vsakdauje potrebe. Marsikateri kmet toži, da bo opustil vso sadjorejo, posebno češplje. Ako jih človek posuši, Še toliko ne dobi za-nje, kar stanejo drva. Ako jih pa dene v sod, da bi skuhal pošteni slivovec, mora pa zopet veliko davka plačati, da Človek Še svoje ne sme skuhati, ter si privošiti pošten zajuterk. Tako bomo res slednjič zgubili vse veselje do sadjereje.
Naj bi rsjSi slavna \-isoka vlada bolj visoko obdačila nesrečen Špirit, ter nam dovolila, da bi saj kmet smel za svoje potrebe brez daca skuhati in svoje blago svobodno prodati. Špirit naj bi pa obdačili kakor arsenik (mišico).
Zimo imamo tudi pri nas kaj hudo, da malo kdo pomni tako na ta čas. Kdaj bomo letoB obdelali vinograde ter dobili potrebnega nastilja ? —■ Pa Se nekaj. Kmetje, varujte se vsakovrstnih goljufov, katerih je dandanes mnogo. Te dni se je priklatil v našo faro neki capin, kateri se je izdal za „desetega brata". Ta goljuf je ljudi sleparil (posebno ženske), seveda za obilen dar, ter jim prerokoval raznovrstne izmišljene reČi. — Kakor slišim, 80 tega „desetega brata" dobili žandarmi in ga odpeljali v Mokronog v ječo, kjer bo imel dovolj časa premišljevati, kaj pomeni letošnja zima.
S kmetov. — iz Bele Kranje piše neki naročnik, kako rad prebira naše „Novice" — do-godbe, sreče, nesreče itd., ali dostavlja, da ga vselej zgrabi neka tiha jeza, predenj list prebere, zakaj? Pravi, da za to, ker vsak list govori zoper kmeta,
Mi nikakor ne moremo sprejeti vsega njegovega dopisa, uže zavolj prostora ne. Ali nekaj pa rečemo: Oče dopisnik, še nobeden list ni pisal zoper kmeta, ker list so vstanovili, list pišejo, list tako po ceni dajó gospodje, ki bo večinoma sami rojeni pod kmečko streho, ki kmeta odkritosrčno ljubijo. — Ali mislite, da res naš kmet nima nobene napake? Potem bi bil angelj — angeljev pa nimamo ua zemlji! Kteri oče pa ljubi
svojega otroka — tisti, ki ma prizanaša vse napake ali pa tisti, ki mn jih očita, da se poboljša. G. dopisnik, tudi pri vas je še veliko napak; le za poskušnjo ubogajte, kar vam svetovajo „Novice" o guojitvi, oranji, o varčnosti, treznosti itd. — pa se bodete kmalu prepričali, da „Dol, Novice" ne govoré zoper kmeta! Vredništvo.
Iz ât. Janža. — Dolga in tužna zima drži nas zaprte v gorko zakurjeni hiši, da si pripravljamo vsakovrstno orodje za prihodno spomlad. Pa težko že pričakujemo premile, nežne spomladi. Urno bomo zapustili zaduhle sobane, ter šli z novič prerojeni in čvrsti na naša dela. Mogoče je, da bode prišlo nekaterim naSih faranov na misel, da je treba prežlahtuo sadje saditi in po-žlahtiti. Pa redki bodo oni, kajti pri nas je, žalibog, vse to še deveta briga. Pri nas se dosedaj še ni spoznalo, koliko in z kako lahkim trudom se dobi vsako leto za prežlahtno sadje. Pa kaj se bomo čudili temu, vsaj Še šola nima nobenega vrta ali drevesnice. Nadejamo se pa, da z novim poslopjem dobimo enkrat tudi šolsko drevesnico.
Naši sosedoi Štajerci vneti so jako za sadjarstvo in skoraj ne najdemo prostora, kjer bi prekoristno sadno drevo ne stalo. Pri nas se godi ravno narobe. Orehovo drevje se spodkopuje in prodaja za male krajcarje, kakor bi bilo naj bolj zavrženo drevo. To se pa ne pomisli, da euo samo deblo na leto 10 do 15 gld. donese. Premisli kmetovalec in poprimi se sadjarstva z vso resnobo, in videl boŠ, da ti bo kmalo bolje Slo.
Trbovlje na Štajerskem. — Centralno vodstvo družbeniga premogokopa Trbovljskega na Dunaju je zaukazalo svojemu ravnateljstvu v Zagorji pri Savi 1. sušca 320 delalcev odpustiti. Druga polovica bode odpuščena 15. sušca, tako da ostane samo okoli 80 delalcev, katere se potrebujejo, da se jame popolnoma ne opusté. Za odpuščene delalce si Je pa centralno vodstvo prizadelo vso mogočo skrb, da jim je zopet preskrbelo delo. Odposlalo jih bode en del v svoj premogokop v Labinu na Istrijanskem, nekoliko jih je prevzel premogokop južne železnice v Voitschbergu, ostali bodo dani k centralnemu premogokopu v Trbovlje, s katerimi bode oddan tudi dotični njih bratovski denar, PaČ je hvale vredno centralno vodstvo, da je vbogim ropet kruh preskrbelo. Opomniti je še, da bivši gospod centralni vodja L. Hertle je bil zaduih pet let ravnatelj nekdajne ciukarske továrnice v Št. Janžu, kjer je imel tudi veliko opravila, predenj je vse delalce h kruhu spravil. Zadela ga je toraj že drugič taka težavna oaoda.
Iz Brežic. — (Dopis moramo okrajšati, ker sami vidite, da ima naš list malo prostora; imena moramo izpustiti iz gotovih važnih vzrokov). Žalostno je pri nas. Pred 2 letoma ao dobili tu tropo tatov iu morilcev. Umorili so Mico Pal ter
namerjali umoriti tudi Andreja Strgarja iz Globokega, ki je pa sreëoo ušel. Eden izmed tistih hudobnežev C. je bil ženin, hotel si je za poroko denarja dobiti — ali žandarmi so ga odveli mesto k poroki — v ječo.
9. )an, t. 1. pa sta prišla ob 9. uri zvečer v mlin Franca Gregorevčiča na Malivrh dra belo preoblečena hudobneža — dekla odpre vežne duri — pok! — in po nekterih korakih je ubožica, poâtena, pridna Ana Drugovič mrtva na tleh. Gospodinja F. Cvirn zbeži y drugo sobo — ali hudobnež za njo ter dvakrat sproži nanjo — ali Bog jo obvaruje; — ni se sprožilo, zlobneža p» sta zbežala. Prišla je komisija 27. jan. — in kmala je pokazala preiskava, da sta zlobneža 1 Slétni J. U. in 171etni P. H. iz Globokega — in še tretji, ki je vse dobro vedel, 161etai V.!
Groza res ! komaj otroâkim letom odrasli — pa so taki hudobneži! Kaj še bode!? Stariši pazite, v kakovo družbo hodijo VaSi otroci, po slabi tovaršiji glavo boli, — slaba tovaršij» je najkrajša pot v nečloveške hudobije.
Iznad Kamnika. — Malo je znan naš kraj Dolenjcem ; posebno po zimi je pri naa vse samotno, če tudi po letu mnogo píiycev v naš kraj pride. Kaj mikavni izleti in naravni razgledi pa privabijo vsako leto več ali manj tujih popotnikov v naš kraj n. pr. v Kamniško Bistrico, na Grintovec, na Veliko in Malo Planino. Zalibog je v našem lepem kraju zloglasna žgaujarska kuga tako močno vkoreninjena, da mora Človeka srce boleti, ko vidi, kako mlado in staro pije to pijačo. Kako čudno je to, da ravno pri tej pijači ne izda noben naklad, noben dac, da bi se podražila. (Deželna naklada je že velika, naložiti namerava jo pa še državni zbor. Vred.) Ko bi se prifitno sadno žganje, slivovec, brinjevec in tropinjevee točilo. Daj bi še bilo; pa kaj ko točijo tukajšnji šnop-Barski oštirji neko zmes iz špirita, vode in drugo. Tako je razvajeno ljudstvo v tej pijači, da si oe moreš najeti tftžaka, če mu šnopiia ne đaS. So tudi kmečke hiše, v kterih se popije posebno ob nedeljah po cele litre žganja. Mladina se shaja ter se različne nerednosti godé, kmetijstvo se ve pa gre rakovo pot.
V našem kraju je dosti obrtnije, težak si lahko kaj prisluži, a kaj pomaga, ko je večina težakov in delavcev žganju močno vdana, izjema je le pri delavcih v c. kr. tovarni za smodnik, ker tam ne trpe očitnih šuopsarjev, kar je hvale in posnemanja vredno.
Letošnjo zimo se je priklatil volk v naŠ kraj, hger ga že črez 25 let ni bilo. V eni noči je raztrgal nekemu gostaču dve ovci ; tukajšnji lovci pa mu niso mogli do živega. Pravijo, da Je v Lnči in Solčavi ua Štajerskem pri drobnici napravil več sto gold, škode, ker se je celo leto
tam klatil. — Za tukajšnje mlinarje in Žagarje je bilo letošnjo zimo slabo, nekterim je razdejala silno velika povodenj přetečeno jesen jezove, a zopet drugi zaradi prehudega mraza niso svojega obilega posla mogli opravljati.
S Sela pri Bledu. — Drage mi „Dol. Novice" od našega kraja ne dobite nobenega dopisa, zato sem se Vas jaz spomnil, če mi pisanega ne vržete v koš. Pri nas je na debelo aueg zapadel in še vedno sneži. Selani pa vender ne mirujejo. Osnovali so sirarsko družbo, kakor jo imajo Bohinjci. Vodila jo bosta gg. Janez Šoklič in Janez Zupančič. V kratkem popotujeta v Bohinj k gosp. župniku Mesarju, vsaj je on začel sirarstvo v Bohinju. Dobili bodo za sirarsko družbo od deželnega odbora 300 gld., ko bo vstanovljena. Za naâ kraj je zelo potrebna sirarska družba Mleko ae slabo prodaja, ker smo daleč od mesta, sir pa pravijo, da se dobro proda. Na Bledu snujejo podružnico C. kr, kmetijske družbe. Kmetje se pridno vpisujejo v to deželi koristno družbo. Prej je bilo vpisanih na Bledu komaj 10, zdaj jih je vže blizo 50 udov. — Mohorjeva družba tudi pri nas napreduje.
Iz Zadra v Dalmaciji. — (ia prijateljskega pisma.) Ker me je osoda tako daleč na jug potisnila, hočem nekoliko popisati, kako se životari v deželi, v kateri so pomeranče po 1 kr.
Vožnja iz Ljubljane bila je neprijetna, mrzlo; dež in sneg stá iiabtavala še več dni, ko sem bit Že tu. Pravijo, da tacega mraza ni bilo že 30 let. Sedaj je lepo pomladansko vreme kakor doma v maju. — Mesto Zader je zidano na poluotoku. Hiše visoke kamenite; strehe nizke, ulice ozke. Niijširje ulice so „Široke ulice" 3—4 m, druge so kakor „Ž dovske" v Ljubljani. Le na novem obrežji so lepŠe hiše in nove. Jaz v eni taki stanujem z razgledom na moije. Napačno je, kar ljudje o Dalmaciji mislijo, kakor n. pr. dá se vse na olji dela itd. Jedi so kakor doma, dobi se vse dobro in ceno. Samo mleko je jako slabo po 16—20 kr. en liter. Meso goveje in telečje do sedaj 40 kr, kilo, naprej bo 50 kr. Špeh kakor doma 6 5 kr. Purani še ceneje ko pri Vas divje race. Surovo maslo pripeljejo iz Gorice, ker je mleko tukaj čisto vodeno. Smetane ne vidiš. Južno sadje na izbćro. Vino izvrstno belo in črno.
Življenje, razen stanovanja, tedaj jato po ceni — kdor ima družino. —Samec pak je revež, Klatiti se mora po hotelih. V mestu govori se le laški, malo hrvatski, v okolici pak vse slovansko. Letos poginilo je kmetom veliko živine, ker je sneg pašo pokril in druge krme nimajo — še kritih hlevov ne! Stanovanja v vasi so kakor hlevi. Tlak iz zemlje, neometane stene, okajene. Na tleh narede ogenj, vrhu drog, na tega obesijo kotel; stropa ni, je koj streha in dim — pojdi kjer hočeš vuu.
Moja gospodinja je francozinja. Doma se le francoski gOTori. Jaz tudi. Govorim namreč francoski, laški in hrvatski — vse tnako dobro. 2 nemščino, katero so mi celo življenje v glavo utepali, ne opravim nič. V uradn je laško in hrvatsko. — Drevje, tige in drugo grmovje je nizko, zanemarjeno, sploh okolica je kras. Na eni strani Zadra čez luko so "vinogradi — ali ne taki kakor pri Vas. Polno, polno kamenja in sredi nekoliko obdelane rndeče zemlje. Trta pa je jako rodovitna.
Iz Kalumela v severni Ameriki. — Tukaj je naĚih slovenskih rojakov Čfz 400 moŽ. Iz kterega vzroka so ti možje iz svoje slovenske dežele T to tujo se naselili? Le zato, da bi si nekoliko denarja pridobili, da bi zopet lahko v svojo domovino prišli in laglje svoje davke plačevali. Žali Bog, to leto se je slabo obneslo.
Bilo je letošnjo jesen, ko se je 20. novemb. T jami Kalumet ogenj vnel, da Še danes notri gori, to je delavce dosti zadrževalo na zaslužku. Ali zdaj pa so druge jame odprli, da zopet vsi ljudje delajo. Na spomlad upamo, da bedo dobri časi tukaj, ker baker (kuier) je zdaj dražji. Sv. Jožefa drnĚtvo je volilo 15. januarja svoj odbor za 1 leto. (Sledijo imena odbornikov, naŠib rojakov T Ameriki).
DomaČe Testi,
(Premembe.) Gosp. notar Vikt. Rozina je prestavljen v Kostanjevico, V KrĚkem nado-mestuje notarja g, dr. Pučko iz Kamnika. — Č. g. Hudovernik, kaplan aa Studencu, je prišel kot 2. kaplan t Leskovec. — V Boětanj pride za nadučitelja g. G. Spetzlei, na Smuko za učitelja g. Kraul and. Gospodična učiteljica èetina ostane v Litiji. G. učitelj Yrančič v v Zagradcu bo šel na Štajersko.
(Za živinozdravnika) v Kočevji je imenovan g. J. KirŽik, do zdaj živinozdravnik T vojaški službi.
(Poddružnica ssv. Cirila in Metoda) T Eudolfovem ima letni obČni zbor 22. t. m. ob €. nri zvečer v „Narodnem domu". Program je: 1. Letno poročilo. 2. Volitev novega odbora. 3. Nasveti.	Odbor.
(„Rudečega križa") podružnica v KrSkem je vcHla za predsednika gospoda glavarja Vťeiglein-a.
(Občina Moravče pri Litiji) imenovala je v svoji seji dne 6. januarja 1888 blngo-rodnega gospoda okrajnega glavarja Matijo Grila, svojim Častnim občanom, za izvanredne zasluge pri po toči poškodovanih.
(„Sv, Cirila in Metoda") podružnica T Krškem je imela 11. t. m. občni zbor.
(O trtni uii se je za to postavljena komisija 12. t. m. v Ljubljani posvetovala. O tej ĚkodljivM je pisal po naroČilu deželnega odbora g. ravnatelj Dolenec knjižico, ki pride v kratkem na svčtlo.
(Črnomaljska posojilnica) vrlo napreduje. Lani je imela že 119.000 dohodkov in stroĚkov ter 741 Čistfga dobička, od katerega je dalo blizo 150 gld. v dobre namene. Ravnatelj jej je čifrst žoleld nadzornik, g. Jerèinovec.
(Matice slovenske odbor) je imel 14. t. m. sejo.
(Dopisov) nam kmečki ljudje veliko pošljejo; Ěkcda, da jih zavoljo pomanjkanja prostora ne moremo natisniti. Povedati pa hočemo na kratko, kaj nam pišejo: Od m okr ono ške strani se nam pritožujejo, da se za nekatere podružniške cerkve slabo skrbi, da se reveži ženijo in pa še veliko hrupa pri svatovgČini počenjajo, da ljudje le za visoke obresti pogojujejo itd. Zastran uravnave Mirne pa drugi dopisnik toži, da bode vendar to ondotne kmete veliko stalo, če bode tudi dežela mnogo pripomcgla. Želi pa, da bi se za cesto ob Mirni do Sevnice boljše skrbelo.
(Iz Podgore pri Gorici) nam vrli dopisnik opisuje, kako je ondi osnoval bralno društvo. Iz Janža smo dobih tožbo o hudi zimi, o slabi živinski kupčiji, o slabem zadnjem sejmu. Ondi je umrla letos na pepelnico dobra žena Neža Flajs.
(Od sv. Jurija pod Kumom) se poroča nam o svetem miaijonu, ki so ga imeli minuli mesec ondi očetje jezuitje.
(Iz Ajdovice) smo izvedli, da so ondi vjeli divjo mačko, katera jim je precej kuretine podavila. Divjo mačko so ubili tudi v Gotenici ca Kočevskem. — DoŠlo nam je veliko dopisov; od teh je šla večina v tiskarno, a za vse ne bo prostora. Nekatere priobčimo prihodnjič, ako ne bodo zastareli. Na dopise brez podpisov se pa ne moremo ozirati.
(„Katoliško društvo detoljnbov") se je vstanovilo tudi v Ljubljani, in ravno to društvo izdaja pozneje omenjeni mali Časnik; ima pa prelepi namen, da bi vsak ud po svojem stanu kaj storil za ljubo mladino. — Plačuje se po pravilih različno: bolj radodarni darujejo na leto 1 gld. in dobivajo za to tudi list. „Detoljub" s prilogami; navadni udje dajejo po 1 kr., na teden, bolj revni pa po 2 kr. ali celo po 1 kr. na mesec. — Prav iz srca priporočamo listek kakor tudi vrlo druĚtvo bralcem „NaSih Novic". Zlasti jih bode irali listič „Detoljub" opomnil marsičesa, na kar niso mislili, jim poditi marsikak zlat uk pri odgoji.
(„Krščanski detoljub") je ime malemu časopisu, katerega prvi zvezček injamo pred seboj. Izhaja v Ljubljani 4krat v letu, ter ima
nalogo, stariěe in odgojitelje pođnSevati, kako naj izrejajo male „dobro" r krščanskem duhu, da jim vtemeljć Časno in rečno srečo. Dodaja se ma tndi priloga za otroke. Prva „Ali znaš? ima v sebi resnice in molitre, katere se morajo otroci na pamet navaditi. Listič velja samo 40 kr. na leto.
Razno vesti.
* (lâ Amerike.) Naši Ijadje tako radi bité T Ameriko, češ, da je tam obljabljena docela. Mi Htno aže večkrat djali, naj si iščejo kriihs raje kje bliže: v liosai ali kjer uže. Vendar tnaiida vstre^emo našim bralcem, ako jim tu podamo, kar je v podobi pesmice v Ameriki zloiSil Belokranjee o potovanja iz domovino. Posebno mikavno ni — kaj morajo paiS pretrpeti še le tamo! Čajte le kako komaj úaka, da pride nazaj med Slovence.
1.	Voâkrnt sam sIííaI ga/oriti, Dft v Amoriko je dobro iti:
Kdor jo KdraT, korajion in »rSim — V Ameriki ici đ'aar ïasluî' vsak d»n,
2,	Tudi moni ja priâlo na miaol, Da bi tje daleĚ v Ameriko Sal.
In r.ares jo priiol za to odloíon dan, Ki jo bil zàmâ pra? ialostoa dnii.
5.	pajda&ar amo se akupnj zbrali, Tje T Ameriko Amu no pod«Li,
Db v kaj denarja zauluîili, Za stare dui bÍ prihranili.
4.	Toíko mi je b'io od doma se loiiti, Broje brato ia tbo dontaúo zapuijtiti ; Prodenj som se ud vas pudal — Bbui Kadajiâ od vaií hIoto jumal.
d. Tgi eíe mo lepo sprounili, Zadtijii z mauo f^nvorili. Z Bogom I Zdravi oatanito. Na m£ nikar no posabito t
6.	Proť Ljubljať smo et peljali, Lepo Tfts smo ogledVali, ZadnJiÓ kranjsko vino pili Ino prar veseli bili.
7.	Iz Ljubljane naproj amo as podali^ Po iiflleiniai smo ao poljali.
Na Numikem smo iiom^ki aliSali govorit' BrOjo iprabt) ano mogli zapiutif.
8.	Proti lîremnu amo so půljali, Telikansko „Sife" oglodíali: Videli Kmo atraSno raorjo — Oil globoko in Široko morje.
5.	Potem na barko ao nas poljali. Da 80 nam pištolje pokuzaii.
Al, — b'la jo postelj iz Štirih dilj — Vočni Bog so naa usmtl'I
10.	Rekel nam jů „Sif-kaptaii" : Jaz vas v Ameriko peljam. Barka je plaTola od kraia proC — Potem Europe nismo viďli to5.
11.	Ćaz dvaoajat sto nas jo b'Io komradov Nemških in Sloventikih bratov:
Smo 80 v Ameriko poljaii, Da b' si ďnarja kaj nabrali.
12.	Morsko voinje poti dan — Ta je bil za nas straSan; StraSnI valovi se vzdig'vali, Barko 8Ím in tjo motali,
13.	Žeaó, otroci bo jokali,
Ker ao se britko amrti bali. Usmili ae naa vcâni Bog, In roSi naa iz teh nadlogi
14.	yai ljudje ismo zdaj upili. Vsak po avojo smo molili: Svoťga Miklavin Rrao proaili, ]>a flo 110 bi potopili.
15. Ifa vae krajo smo gledáli, Proti Bogu umo zdihvali , Ua V bil skoraj tisti dan, Da b"* zagledal' eubo stran.
16.
17.
18.
Oh, da V skoraj bil tist din, Da b' zagledol auho strani Pa Se te dvanajsti dan Smo zaglodar auho stra n.
DaleS tam okrog in krog B^lo je mesto Hovi Jork. Ifnzko ho na bark' igrali, In ljudje ao gor plesali.
Predenj ho nas z barke dali, Sknpaj ao nas So pobrali, Reko6: Morja je Široko tristo mil — Na morju pet ljudi zgubil,
19.	V globoko morje so jih pokopali, Tam bodo sodai dan 6akali;
Pot v Evropo jim je laprt ; Grob na morji jim jo odprt.
20.	Nas so na suh ^plao' peljali. Tam 80 na« vse zapitali; Vo6 re5i so nas pramalí,
Al mi Sprahe nismo znali.
21.	Iz Naj-Jorka se peljali, Amerikanska meats ogleďvali; Bmo so vozili Štiri dni,
Da smo prišli do kranjskih. IjudL
22.	Po Hineaoti smo so vozili, Puste dežele tu vidili
Y tej deželi so pa divjaki, Ki mor'jo v puliaiah prebivati.
23.	Divjaki ne znajo polja obdol'vati ; Od zverin si morjo iivei iskati; Ribe, raoe, zajoi in gosi —
To je njih jed, odkar divjak iivi.
24.	Ti divjaki so pa taki: St) veHki in kosmati : Divjaki tiho govorijo, Nam 80 pa )ia smeh driijo.
2b, En 6as bo&'mo tukaj ostati, Železno rudo premotati; Toťko ďnarjil zaslutiti. Da bi mogli dómu priti. 26. Dost bi imal Se naznanit' — Pa zdaj no morom ve£ govorit. To pisanje Ja pravilno, Kajti vso je b'lo rosnifino. Tovor, St. Louia, Minn, 5. aveíana 1888,
* (Darovi sv. Oéeta) še vedao dohajajo iz vseb krajev sveta. Do sedaj se je nabralo sknpaj 800 dnhovakib prstanov, 9009 kelibov, 30.000 âtol, 100 000 pektoralov, 59.000 maantli plaSfiev in 40.000 kornib srajèie. Maogo plaSiev je silno dragoeeuib. Štola, ki BO jo napravile gospe v liogoti v državi Kolumbija v Ameriki — je iz srebrnega brokata in okrašena s 14.800 bigen, 800 smaragdi in 340 dijamanti.
V niGsecii februarjii v Novomasto vra&ujoÈa sa pisma :
Goloi)io Joief, Peasilvania — Kozoglav Josef, Misahigan — Vidie Marija, Zagreb — Medved Maria, Trelien — Kastreni Jernej, Kačaeh — K.lepčar Janez, New York — Schaner G-artriid, Illinois — Perk Johann, New York — Jankelj Jože, Michigan — Sela-kovic Gabriel, Littai — il'JŽiS Vinjena, Vrbovac — Mazuran Leon, Ljubljani — Lsiner Josof, Planina — DraĚler Apolonia, Loobea — Simic Anton, Michigan Klobučar John, Negaunee Mioh. — Vaiss Anton, Ne-gannce Mich. — KlemouĚié Prane, Colomet — Gaz-voda Franc, Fijaue Kontri — lirovat Franc, Ncganaee Marg — Stanfel Franc, Margnatte — Golobic Marta, Kal — Blazic Josef, Triest— KalhiiS Ignaz, Desetravillo.
Žitna cena v Novem mestu 12. marca 1888.
Domače pBenice mernik 2 gld. — kr., Dcbclače (korwe) 1 gld. 50 kr., Sorlico 1 gld. 60 kr., Rži 1 gld. 60 kr., Jeimena 1 gld. 60 kr., Ajde 1 gld, 30 kr., 0T8a 75 kr., Krompirja 90 kr.
Loterijske srečke.
Gradec 3. marca Trst 10, uiarca
61 82 31 12 45 76 2 13 85 78
Za volitev v írEOviDsto in ototao ztomici]!
Za volitev v trgoviimko in obrtno ïbornico t Ljubljani priporoříijo no eledeSi goepodjo:
1.	Trgovcem I. In II. volilnega razreda, (kateri dobé rn, deče glBRDvtiitc): Tran Hren, graû£ak in trgovec v Ljubljwi) Ivan Perdan, trgu^ec in poserttiik t Ljubljeni.
2.	Trgovcem lil. volilnega razreda, (kateri dobâ višnjeve gUsoTiiice); Totna Pav£ler, poeoHttiik In trgovec t Eranji, Josip RIhtě, prcdnjftlee instrunjentov v Ljubljani.
3.	Obrtnikom II. volilnega razreda, (kateri dob(^ belo glasovnice) : Oroslav Dcleneo, svoisr in hiSni posestnik v Ljubljani, Alojzij Jenko, nařelnik pokovske iBdrugo v Izubijani, Janko K/snik, grašiak in poJicetnik mlina in xage nn Brdu, Jame] iitnik, hifini podestnik in Ěovljtraki mojstfir v Ljubljani, Filip Zupančič, biïni poseetnik in atavboni mojHter v Ljubljani,
Hapisane iu podpÎKsue glasovnice morajo ua vsej do ]9, niftrnh na doHĚno okrajno glararfltvo doposluti.
Hrasti na prodaj!
Pleteréko oshrbništvo prodalo bo na javoi dra-iSbi v wÍJoto J7. L m. v Čuiji Mlaki pri JJobravi 60 do 70 hrastov, ktcri so že posckaDi in Icžé blizo okrajne ceste. Kupci so snidejo ob 1 nti po-polndno v gostilni gospoda Vovko.
Kranjske in nemške detelje,
očiščeno seme predeuca (žide), ""PI
prenjsU u ůGteljo in travnike.
tako tudi
cement za zidanje vodnjakov
se dobi pri Franu Kasielícu,
trsovca v Muiidljt.
[33-1]	priporoča tudi
železniBO in Řpecerijslío blago.
Vinograd na prodaj!
v najlepši legi, tako rekoć onerip luhcnskc gore, pray dobro zafiajcn, s hišo in kletjo ytc<1, se proti gotovi plači eenó proda. — Kje? pove is prijaznoati VrednÍBtvo „Dol. Novic",	[23—2]
Izdaten zaslužek
moro 8i brez težave pridobiti vsakdo, ki Živi na kmc-till in zna pisati slovenski. — Ponndbo pošiljajo naj ee T zaprtih pismih z napisom „izdaten zasltij^ek" upravniètva tega lista.	[20—8]
Glasovir -lif
dobro obranjen na prodaji — Kjo povó ví jirijaznosti P. Hiigolin Sattner.	[36—1]
Prodaja se na deželni tabli vpisana pristava (ma-roi) komaj tri četrt ure od Novega mesta oddaljena, s Wío in gospodarskimi poslopji in lopo univiianim skupno lo-žeiim zemljiščem, ki meri 91 oralov 337 štirjaških sež-njev; od tega spada: na pohištvo 2800; njiv 19 oralov 576Q sežnjev, travnike 5 oralov 1308Q sežnjev, vinograde 2 orala 672Q sežnjev, sadno vcrtovo 4 orale 1432Q sežnjev s blizo 3000 sadnimi drevesci različnih vrst, pašnikov 6 oralov 32ip sežnjev, gojzda 52 oralov 1253nscinjev s smrekami in hrusti dobro zaraščen, in jo 3200 deblov izbranih in zazurtmovanih za ras-liĚno rabo. — Vso so proda proti prav ugodnimi plačilnimi pogoji za 15.000 ior.	[26—2]
Več pove iz prijaznosti Vred. „Dol. Novic".
Pristava jo Bamo tri tetrt aro od Novomoata od-doljona. — S tem naj bo napaka v zadnjem liata poravnana.
Hiša na prodaj!
Y Novem mestu se proda hiša ětov. 35, trdno zidana, z opeko krita, za vtako knpřijo ali gostilno pripravna, s hlevom za 6 konj in 3 svinjski hlevi, proda se takoj in pod pogodnimi pogoji. — Nataučneji pove	Jelenc V BerŠUnu.
[29—2]	Poáttí NoTomosto.
Grrašcma Berlog ^H®
daje v najem:
mlin z &ago, vclM brod na KoJpi z k iem pripada-joiim stanovanjem i ztrnljo, zraven tega se dajejo v najem več oralov njiv in vinogradov na dobre i poštene zakupnike. — Pobližej o temu pri oskrbuistva graščine Berlog pošta Metlika.	[25—2]
Ucenec,
priden in zmožen slovenskega in nemškega jezika, vzame se takoj v prodajaluico z mcSanim blagom, — gjBF" ProStino je osobno priti.
pri gospodn Janko-tu Puhek-u, [^7-2]	v Črnomlju.
Wr Vincarja, ^^
kateri je trtorejstva in kletiirstva praktično zmožen, išče vodstvo deželne vinarske, sadjarske In poljedelake šole na Grmu pri Riidolfovem na Dolenjskem.
Plača: 15 gold, na mesec, prosto stanovanje v vinogradu, užitek ene šolske krave, za katera tudi potrebno krmo in steljo ndobi, los za kurjavo, kolikor ga v obedveh vinogradih odpade. — Prosilci oglaaů naj so pri_ vodstvu solo pred ko mogoic pismeno; priložč naj »pričala.	[34—1]
Jože Strzelba t Ljubljani
kupnje vedno po najvišji ceni
íeSminjeTo lubje, jeteraik
in druge zelíáča.
Y Novemmestu aprejema blago iz prijaznosti gospa Marija Kohrniann.	pa-s]
Odgovorni urednik, izdajatelj in založnik J. Krajec.
NovoniOMto. — Natisnil J, Krajeo.