PRAVI CA GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE NAJ ŽIVI LJUDSTVO JULIJSKE KRAJINE, NJEGOVA SVOBODA IN NJEGOVA ZDRUŽITEV Z JUGOS aVIJO! Leto VIT. - št. 172 j Ljubljana, petek, 26. julija 1946 j Izhaja vsak dan razcir^ob ponedeljkih | Mesečna naročnina Din 45.— j Cena Din 2.— Borbeni, spontani sprejem v Hrastniku DELEGACIJA FLRJ ZA MIROVNO KONFERENCO NA POTI SKOZI LJUBLJANO fee s težano so si utirali avtomobili delegacije jjot skozi množico »Ne branamo ie pravic naših narodov, temveč pravično stvar vsega človeštva« je izjavil tov. Kardelj na sprejemu delegacij slovenskega ljudstva Stotisoči so delegaciji na poti po Sloveniji in v Ljubljani izražali svoje zaupanje ter obljubljali, da bodo vztrajali v borbi do končne izpolnitve naših pravičnih zahtev Na ljubljanskem kolodvoru so sprejeli delegacijo člani vlade LR Slovenije, člani predsedstva SNOS-a in zastopniki JA Naših argumentov ni mogoče izpodbiti. Na mirovni konferenci bomo videti, ali bo pravica vzdramila vest udeleženih držav in ali bodo te stopile na našo stran. TITO* Ljubljana, 25, julija. Danes ob 10,15 uri je prispela s Posebnim vlakom v Ljubljano jugoslovanska delegacija za mirovno konferenco v Parizu. Delegacijo so pričakali na železniški postaji v Ljubljani člani vlade Ljudske republike Slovenije na čelu s predsednikom Mihom Marinkom, člani predsedstva SNOS-a, zastopniki Jugoslovanske armade, člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Slovenije in Centralnega komiteta Komunistične partije Slovenije in predstavniki množičnih organizacij, kulturnih ustanov in mestnega ljudskega odbora, Z delegacijo se je pripeljal podpredsednik vlade LRS dr. Marjan Brecelj, ki je delegacijo sprejel in pozdravil že v Brežicah, Z glavnega kolodvora so člani delegacije odšli, viharno pozdravljeni od ogromnih množic ljudstva, v vladno palačo, kjer je goste sprejel predsednik vlade LRS Miha Marinko. Pred vladno palačo se je zbrala velika množiea manifestantov, ki je ves čas navdušeno vzklikala delegaciji in zadevala priznanje naših pravic. Ob 12. uri je tovariš Kardelj spre-)el v vladni palači delegacije ljudstva iz Julijske Krajine in Trsta in okrožij Ljudske republike Slovenije. Delegacije so izročile tovarišu Kardelju številna darila in ga rotile, naj neomajno, tako kot doslej tudi v bodoče brani pravice naših narodov. Tovariš Kardelj govori zbrani množici pred odhodom iz Ljubljane Tovariši in tovarišice! V imenu delegacije, ki odhaja v Pariz, se vam najtopleje zahvaljujem za vaše pozdrave in za želje, s katerimi spremljate delegacijo na njeni poti. Vemo vsi, da čustva, ki jih danes izražate, izraža vse naše ljudstvo in vsi narodi Jugoslavije. Ni vam potrebno posebej zagotavljati, da bo naša delegacija izvršila vse in ukrenila vse, kar je v njenih silah, da bi pravične zahteve našega ljudstva bile izpolnjene. Vlada naše republike, jugoslovanska vlada, s tovarišem Titom na čelu, je tudi doslej vse storila, kar je bilo mogoče, da bi se te naše zahteve izpolnile. Toda vsi morate vedeti, da se težko prebija pravica in resnica malega naroda skozi labirint laži in krivic, labirint, ki so ga v preteklosti zgradili tuji osvajalci ter njihova nasilja. Pred dejstvom te navdušene volje ljudstva same Julijske Krajine in vseh naših narodov bi se morala zganiti vest človeštva. Ne vemo, kako bodo pripravljeni sprejemati zahteve zavezniške Jugoslavije vsi naši zavezniki, toda naša delegacija bo ostala zvesta tistim načelom, ki so nas vodila skozi vsa leta osvobodilne vojne. Zvesta bo ostala svojemu ljudstvu in njegovim čustvom in branila bo čast in svobodo našega ljudstva. Naj živi ljudstvo Julijske Krajine, njegova svoboda in njegova združitev z Jugoslavijo. Ob 13. uri je predsednik vlade *sko zborovanje, na katerem, je govo- LRS Miha Marinko priredil slavnostno kosilo na čast jugoslovanski delegaciji. Kosila so se udeležili vsi člani vlade LRS, predstavniki IOOF, CK KPS in JA, predstavniki množičnih organizacij, kulturnih ustanov in drugi. 'Ob 15.30 uri so gostje zapustili vladno palačo in se odpeljali na glavni kolodvor. Tam pred kolodvorom se je vršilo veliko ''manifestacij- ril tovariš Edvard Kardelj. Tik pred odhodom vlaka je prispela štafeta iz Trsta in Julijske Krajine ter vseh okrožij LR Slovenije in izročila tovarišu Kardelju številne spomenice. Točno ob 16. uri je posebni vlak z jugoslovansko delegacijo odpeljal iz Ljubljane. Do državne meje sta delegacijo spremila predsednik vlade LR Slovenije Miha Marinko in predsednik SNOS-a Josip Vidmar. I Besede tovariša Kardelja se zlivajo z besedami ljudstva »Branili bomo svobodo in čast našega ljudstva« SPREJEM DELEGACIJ PRI TOVARIŠU KARDELJU Že v dopoldanskih urah so prihajale v vladno palačo delegacije ljudstva iz vseh okrožij naše Ljudske republike Slovenije. Prišli pa so tudi predstavniki ljudstva iz Julijske Krajine in Trsta, da povedo tovarišu Kardelju še enkrat vse to, kar čuti in za kar 6e bori v 6enci zavezniških bajonetov in pendrekov civilne policije to ljudstvo, o čigar usodi hočejo barantati tisti, ki so jim pojmi' narodnostne svobode tuji bolj kot vse na svetu. , Vsi delegati 60 se zbrali v kabinetu predsednika vlade in čakali na prihod naše delegacije. Okoli 12. ure 60 jih sprejeli tovariš Kardelj in vsi ostali člani jugoslovanske delegacije. Težko je popisati prizore, ki so se dogajali ob sprejemu. Pero ne more ustvariti verne podobe čustev teh ljudi, ki v svojih skromnih besedah izražajo to, kar čutimo danes mi vsi. Prvi je pristopil k tovarišu Kardelju predstavnik primorskega ljudstva. Govoril je kratko, s tresočim glasom. Rotil je tovariša-Kardelja, naj vztraja pri obrambi pravic primorskega ljudstva. Pionir in pionirka iz počitniške kolonije v Kamniku, kjer so na letovanju otroci iz Julijske Krajine in Trsta, 6ta se prerinila v ospredje. »Ne pozabite, lovariš Kardelj, . nas, malih bojevnikov iz Trsta, ki se prav tako kakor veliki borimo za našo domovino Jugoslavijo. Ne pozabite tudi na naše očete, ki so v vojni toliko žrtvovali in bi dali danes tudi svoja življenja za svobodo.« Predstavnik istrskega ljudstva, tov. Šestan, se je zahvalil za obrambo pravic ljudstva in dejal med drugim: »Naše ljudstvo je pripravljeno vztrajati v borbi za svojo 6vobodo, če mu jo bodo hoteli znova odvzeti.« Med delegati je bil tudi duhovnik Ferjančič, župnik iz Kojskega v Brdih, ki so ga pred časom napadli fašisti, ker ni klonil pod pritiskom goriškega škofa Margottija. Govoril je s skopimi in kratkimi besedami, ki so povedale vse: .Brda, vsa Brda, tudi južna, morajo priti k \Iug03laviji. To hoče vse naše ljudstvo; če bodo Brda znova pod Italijo, za nas ne bo več življenja. To bo jok in stok.« Iz tržiških ladjedelnic, iz Tržiča, ki je te dni ves v jugoslovanskih zastavah, 60 prišli delavci: »Vedite, tovariš Kardelj, da mi, tržiški delavci, nočemo pod Italijo. To bi pomenilo za nas smrt. Zaman bi si .iskali dela in kruha.« »Nadaljevali bomo borbo do združitve z Jugoslavijo,« je dejal predstavnik ljudstva Pulja. . Tudi Slovenska Benečija je_ poslala svoje zastopnike. V60 to pokrajino puščajo pariški sklepi Italiji ne menijo se za voljo ljudstva, ki preko svojih zastopnikov zagotavlja tovarišu Kardelju: •Ostali smo Slovenci po jeziku, čeprav so nam že zdavnaj zaprli naše šole. Slovenci hočemo ostati tudi v bodoče. Ne snve se za nas več ponoviti leto 1866.« Tudi Buče nočejo v internacionalni pas svobodnega mesta Trsta. Žene 60 poslale svojo predstavnico, ki s povzdignjenim "lasom roti tovariša Kardelja, naj ne pusti pohlepnim tujcem našega Trsta. Tovariš Kardelj se vidno ginjen zahvaljuje delegatom za njihove tople besede, ki jim vro iz srca. Stiska jim roke in jim zagotavlja, da bo delegacija storila vse, kar je v njenih močeh. Ves ta čas pred vladno palačo valovijo množice ljudstva. »Trsta ne damo, Trst je naš!« odmeva po ulicah. Na rame se povzpenjajo govorniki iz ljudstva, preko njih govorijo vsi prisotni, iz njihovih besed čutiš čustva vseh naših narodov. Skoraj vsi zastopniki ljudstva Julijske Krajine so že povedali svoja naročila in želje tovarišu Kardelju pred njegovim odhodom v Pariz. Med poslednjimi pristopa delavec iz Trsta, predstavnik tistega ljudstva, ki že mesece in mesece s svojo krvjo brani svoje pravice pred tistimi, ki jim je demokracija zgolj beseda na jeziku. »Mi delavci, mi Tržačani, tovariš Kardelj, nočemo umirati od bede in pomanjkanja. Jugoslavija je za nas življenje, Jugoslavija je za nas vse.« Brez dolgih analiz o potrebi ekonomske enotnosti med Trstom in Jugoslavijo, ki je nočejo razumeti predstavniki zapadnih sil, je ta delavec povedal vse, kar čuti in hoče tržaško ljudstvo. Kdor je videl borbo tega ljudstva in prisluhnil utripu njihovih src, bo moral ugoditi zahtevam herojskega Trsta, če ima le še 'količkaj vesti v sebi in zavesti odgovornosti pred zgodovino. Toda Julijske Krajine, delovno ljudstvo Trsta v borbi ni samo. To potrjujejo naši narodi v teh dneh v mogočnih manifestacijah, to izražajo tudi predstavniki ljudstva iz vseh okrožij naše republike Slovenije. Tovarišu Kardelju izroča pozdrave ljudstvo celjskega okrožja in ljudski duhovnik Šmon. »Še nikdar ni bilo, tovariš Kardelj, tako mogočnih manifestacij na našem Štajerskem, na katerih nas je ljudstvo izvolilo, da ti povemo to, kar čutimo mi vsi, katoliki in vsi pošteni duhovniki in vse ljudstvo. Bolj kot kjer koli drugje smo enotni v tem, da mora biti Trst in Julijska Krajina svobodna. Mi duhovniki ti pošiljamo na pot svoj božji blagoslov in iz vsega srca želimo, da bi se vrnil iz Pariza z blagovestjo, da niso poteptane pravice naših narodov, da so svobodni naši bratje v Istri, Trstu in Slovenskem Primorju.« Koliko je mater, ki so izgubile svoje sinove v tej veliki in sveti borbi proli fašizmu. V tej borbi smo verovali, da ne bo nikogar več, ki bi zaradi svojih sebičnih namenov bil pripravljen znova rezati od nas žive dele našega narodnega telesa in jih izročati nasilnemu tuj-cu-napadalcu. Mati v črnem, vsa osivela, ki so ji sinovi popadali v borbi, govori tovarišu Kardelju: »Mar niso za svobodo padali naši sinovi, tovariš Kardelj? Mar je zastonj bila prelita njihova kri, mar smo jih zastonj rodile in vzgajale, me matere. Mojih sinov ni danes tu, toda govorijo preko mojih ust.« - Dalje ni mogla. Solze so ji orosile oči in zdrknile po velih licih. Ljubeče je stisnila roko tovarišu Kardelju in se umaknila v ozadje. Znova in znova pristopajo delegati k tovarišu Katdelju. Zastopnik rudarjev iz Trbovelj v praznični tradicionalni rudarski uniformi, nameščenka iz državnih elektrarn Slovenije, France Koblar v imenu Izvršnega odbora Osvobodilne fronte mesta Ljubljane, postaven mladinec iz delovnih brigad, ki regulirajo Pesnico, kolonist iz Apač se vrste drug za drugim. Skromne in preproste, toda polne resnice in čustev so njihove besede. Vsa njihova srca in čustva preveva samo ena misel: Živeti hočemo skupno z brati v Julijski Krajini in Trstu. Zato smo žrtvovali potoke krvi in še smo pripravljeni žrtvovati tudi življenje.« V prekmurskem narečju govori- osivel kmet iz Prekmurja. Govori o naših pravičnih zahtevah in pravi, da morajo tudi porabski Slovenci biti svobodni. Še in še bi hoteli pristopati k tovarišu Kardelju številni delegati. Ponovno in še enkrat bi mu hoteli povedati in izraziti vse to, kar danes čutimo mi vsi. Toda vsi se ne utegnejo zvrstiti. Tovariš Kardelj se jim zahvaljuje za njihove tople besede in pozdrave. D. B. Sprejem delegacij* pri tovarišu Kardelju Moša Pijade v Zagrebu »Odhajamo, da priborimo pravice našim narodom, pravico Julijski Krajini« Odgovor tovariša Kardelja »V imenu delegacije se vam najlepše zahvaljujem za vaše iskrene pozdrave in tople želje, ki jih naslavljate delegaciji na pot. Kar se tiče dela delegacije, ste lahko prepričani, da bo ona storila vse,' kar je v njeni moči, da se izpremene krivični pariški sklepi na tak način, da bo ugodeno pravičnim zahtevam vsega ljudstva. Vi veste, da je jugoslovanska vlada napravila vse, da se Julijska Krajina s Trstom priključi k Jugoslaviji in da se za-dovolje pravične zahteve ljudstva. Vsi vi pa tudi veste, da vse to ni odvisno samo od vlade in delegacije. Zato se vam zahvaljujem za l>odporo, ki jo nudite vi in vse naše ljudstvo naši delegaciji pri njenem težkem in odgovornem delu.« V 6vojih nadaljnjih izvajanjih je tov. Kardelj govoril o tistih silah v evetu, ki imajo tudi vpliv na delo mirovne konfe- rence in ki jim je bilo načelo nacionalne svobode vedno tuje. Ko je prešel na naloge, ki čakajo našo delegacijo, je izre kel tele pomembne besede: Ko gremo na pot, smo pre priča ni, da ne branimo le pravic naših narodov, temveč pravično stvar vsega človeštva. Bodite prepričani, da naša vlada na čelu z maršalom Titom ne bo nikdar pristala na krivične odločitve, na odločitve, ki ne bodo v skladu z zahtevami ljudstva. Ne mislim ustvarjati iluzij in prerokovati, kakšne bodo odločitve na mirovni konferenci. Vi veste, dar ne odločamo sami, da odločitev ni odvisna, ali mi pristanemo na sklepe konference ali ne, eno pa je gotovo: branili bomo svobodo in čast našega ljudstva!« Zagreb, 25. julija. Danes zjutraj so prebudili Zagreb dolgi sprevodi delavcev, meščanov in kmetov, ki so začeli prihajati od vseh strani — iz vasi, iz tovarn in iz vseh delov mesta.ter se začeli še pred peto uro zjutraj zbirati pred zagrebškim kolodvorom. Te skupine, ki so kmalu napolnile ves obširni prostor, so prihajale z godbami; prepevale so partizanske pesmi, vzklikale tovarišu Kardelju kot šefu jugoslovanske delegacije in kot borcu za pravice naših narodov, ter zahtevale, da se Tret, Istra in Slovensko Primorje priključita k Jugoslaviji. Skupine so nosile slike tovariša Kardelja in maršala Tita in transparente, na katerih je pisalo: »Pravico Trstu — Trst Jugoslaviji!« »Zahtevamo, da se uničijo sklepi pariške konference, v kolikor se tičejo Trsta in Julijske Krajine!« »Pričakujemo, da bo mirovna konferenca odločila: (>Erst in Julijska Krajina so naši in morajo ostati naši! »Zahtevamo naš Trst!« f -»Naj žive uporni borci Julijske Krajine in Trsta!« In delegaciji na pot: >Ne popuščajte v pravični borbi za pravice našega ljudstva v Julijski Kra-jini!« Množica je ves čas skandirala: »Istra je naša — Trst je naš!« — »Življenje damo — Istre ne damo!" — »Življenje damo — Trsta.ne damo!« Potem je peia: »Naša si, naša si, o Istro, Istro mila, naša si, naša češ narodna ostati!« To so bile iste pesmi, ki so jih peli partizani ter jih je pelo istrsko in hrvaško ljudstvo v velikih dnevih narodno osvobodilne borbe. . Nekaj minut pred šesto uro se. je pripeljal iz Beograda vlak z delegacijo. Množica, ki je poprej mimo čakala pred postajo ter vzklikala in pela, se je pognala proti postaji. Nič več je ni moglo za'držati. Navrela je skozi vse vhode in napolnila v trenutku peron pred vlakom. Ves peron je j>ostal ena sama zastava, en sam transparent. Množica je začela mogočno skandirati:, ^ardelj — Molotov!«. .Ko > se Ib • potem pojavil na oknu vagona predsednik Moša Pijade, je začela množica skandirati: »Moša — Moša!« in zatem: »Moša, da čujemo!« jfj »Tovariši in tovarišice! Vi vsi ste gotovo prepričani, da mislimo mi ta trenutek to, kar mislite tudi vi. Odhajamo, da priborimo pravice našim narodom, pravico za Julijsko Krajino. Uverjeni smo, da je naša stvar pravična. Nismo pa tako prepričani, da bomo našli vse razumevanje za našo stvar. Vendar pa bomo storili vse in nadejamo se uspeha. Vsekakor pa smo prepričani, da ne bomo razočarali vaših čustev!« Ves čas tega kratkega nagovora je množica prekinjala govornika in zahtevala pravičnih sklepov za Istro, Trst in . Julijsko Krajino. Potem je znova vse utonilo v skandiranju: "Kardelj — Molotov!« in »Moša — Moša!« Vlak se je zganil. Takrat je vzva-lovalo na tisoče rok, tisočero grl je zaklicalo zadnji pozdrav svojim ljudskim državnikom. To je bil klic, ki je zahteval, naj delegacija opozori na mirovni konferenci v Parizu ves svet, da je pravica na naši strani, da je bilo prelito za njo potoke krvi. To so bili partizanski borci med množico, ki so hoteli to povedati, bil6 so matere padlih borcev, katerih sinovi so padli v Istri, v Slovenskem Primorju, v borbah za Trst. To je bil klic, ki je zahteval, naj delegacija pove vsem tistim, ki nam jemljejo naše pravice, naj se ne igrajo s čustvi ljudstva, ki ee je borilo za sv rizu navdahnjeni z vsem tem kar smo videli na poti in kot v preteklih štirih letih se bomo borili tudi zdaj za vsako ped zemlje.« Mati je dvignila svojega malega sina, da je izročil ministru tov. Simiču šopek cvetja. Ko se je vlak premaknil, so pionirji metali na okna članom delegacije rože in zastave in transparenti so zavihrali v pozdrav. V revirjih so napolnili postajo delavci in rudarji s svojimi družinami4 Na postaji v Hrastniku je v.elik napis: »Živel tov. Kardelj, tolmač zahtev in teženj naših narodov«, v Trbovljah na: »Živel tov. Kardelj, dosledni borec za naše pravice.« Trboveljski rudar je izročil delegaciji v darilo lepo izdelano jamsko svetilko in cepin. Zahvalil se mu je tov. Moša Pijade in dejal med drugim: »Kljub velikim žrtvam, ki so jih dali naši narodi v skupnem boju j)roti sovražniku, se moramo še danes boriti za svoje pravice. Na konferenco gremo s trdno voljo, da si to pravico dokončno priborimo.« Kot eden so mu vsi odgovorili: »Mi smo z varni!« Vlak je zopet obstal v Litiji. Člani množičnih organizacij so izročili delegaciji veliko zvezdo, sestavljeno iz cvetlic. Pozdrav zunanjega ministra tov. Simiča so zbrani prekinjali z vzkliki: »Moskva —Beograd—Trst! Življenje damo. Trsta ne damo!« Tovarniške sirene so zatulile v pozdrav delegaciji, ko je vlak odpeljal iz Litije. Na naslednjih postajali, mimo katerih je vlak počasi vozil, so domačini s perona s cvetjem in zastavami pozdravljali člane delegacije. V Zalogu in v Polju je vlak za kratek čas obstal. Tovariš Moša Pijade je zaklical skozi okno: »Po pravico za Trst gremo!« nakar :o mu zbrani odgovorili: »Trst je. naš!« Vse do Ljubljane so ob progi stale skupdne ljudi, ki so prihitele z dela, ko so zvedele, da se bo peljala mimo delegacija. Že od daleč se je videlo morje zastav nad Ljubljano, s svojih MS so [»ozdravljali prebivalci predmestja, s strehe tovarne »Zmaj« sla dva delavca mahala z zastavo. Ker naše ljudstvo ne urizna krivičnih sklepov pariške konference, ker ne bo sprejelo tudi nobenih drugih rešitev, ki bi odrezali Trst in Julijsko krajino, zato se poslavlja od delegacije za mirovno konferenco z nespremenljivimi zahtevami. • Dosledno in borbeno ■■stvo-je povedalo delegaciji, da nen g pusti razkosanja svoje zemlje, D, b* SteOr 13&, Vztraiati v borbi -misei, ki preveva množice Sprejem delegacije na kolodvoru v Ljubljani je Ob 10.15 jo privozil posebni vlak j1, jugoslovansko delegacijo na ljubljanski glavni kolodvor. Med igra-Jijem vojaške' godbe se je na prvem itr« zaustavila lokomotiva, okrašena s parolami. Iz vagonov izstopajo elani delegacije in se pozdravljajo s predstavniki ljudskih oblasti in množičnih organizacij, ki so jih prišli čakat na postajo. Od železniške postaje so se dele-pti z Avtomobili odpeljali |>o Masary-jn Blej\veisovi cesti do vladne pa-] foda na ulicah so ogromne inno-?.lce ljudi, ki so se strnile v gost špa-*r, prebile kordone in se zgrnile okrog avtomobilov. Čez cesto so se nagnile i rzavne, sindikalne im tržaške zastave. ■ Vseli strani se vsipa cvetje na delegate, ki se zahvaljujejo ljudstvu za a veličasten sprejem. , ... s irudoin se prebijajo avtomo- bili skozi množico ljudi, ki so pri hi-te,i na .ulice ?e v zgodnjih jutranjih urah. Vsakih nekaj metrov šoferji zaustavljajo avtomobile. Ne morejo daje. Ljudje so prodrli prav do delega-1°V’ .‘'klanjajo skozi okna avtomobi-J)v' -Njihovi hripavi glasovi vedno zno- Ponavljajo to. kar čuti vsa dele-^cija, kaj- tli v srcih vseh naših narodov, življenja damo, Trsta ne damo!« 'Kardeljeve besede, naše besede!« — ikdar še ni Ljubljana videla toliko JUUi im svojih ulicah, ki bi bili tako Zgibani. Delavci v delovnih oblekah, ki lisi -i. uuivinm vuicnau, ivj j^j avj'1 stroje v tovarnah, nameščenci, ših^0 Za'?ustili svoje urade, matere nj-; Partizanov, mladina, prav vse je SLUa •U'Hcah- JZi okna nekega avtomobila se je nagnila postarana mati. Po izrazu njenih oči bi človek sodil, da ji je padel sin-partizan: »Ne dajte tujcem I rstak Z mirnim in dostojanstvenim glasom roti enega izmed članov delegacije. V bližini vladne palače so se na Bleivveisovi cesti zbrali številni zastopniki ljudstva iz Julijske Krajine. Med njimi so istrski kmetje, furlanski koloni, tržaški delavci, delavci iz ladjedelnic v Tržiču. Slovenci iz Goriške in Brd. Prišli sot z nestevilnimi zastavami in transparenti. Največ jih je tik pred vladno palačo. Ko delegati stopajo iz avtomobilov, jih ljudstvo obstopa, zasipa s cvetjem in skoraj ne pusti dalje. Krepki glasovi tržaških delavcev se mešajo z vzklikanjem slovenskih deklet, vzklikanje narašča od trenutka do trenutka, skora j že ne razločiš več posamezne besede. Preko ust teh l judi govorijo danes vsi naši bratje v Trstu in Julijski Krajini. Preko njih govore grobovi padlih borcev tega junaškega l judstva, govore‘naše požgane in opu-stošene vasi, govori in vzklika vsa ta, s krvjo prepojena zemlja, v katero bi hoteli znova zasaditi nož. Ure in ure vztrajajo pred vladno palačo. Iz njihovih vrst se ^vzpenjajo govorniki, nekateri od njih plezajo na cestne svetilke in govore ljudstvu. Ploskanje, vzklikanje in prepevanje ne preneha niti za hip. Goriški Slovenci so si na transparent zapisal iz pesmi Soči: noriškega slavčka« Simona gregorčiča naslednji citat :»... in tujce zemlje lačne v topi s. Premnogi od njih recitirajo rodoljubne -pesmi tega velikega pesnika. D. B. Nad 100.000 ljudi na ljubljanskih ulicah n To variš Kardelj - ljudstvo je s tabo!" z?0(?®'j.3'ull'aj se je pričelo zbirati po križiščih ljubljanskih ulic, pred tovarnami in ustanovami ljudstvo s transparenti in zastavami. Po vseh cestah, vi vodijo s podeželja, so dr,veli v krat-iii presledkih drug za drugim številni okrašeni kamioni in avtobusi polni ljudi. Ivi so vzklikali in prepevali. Vsi jutranji vlaki so prihajali natlačeni do zadnjega kola. Ob osmi uri je prenehala voziti cestna železnica. Istočasno se je pričelo P° ljubljanskih ulicah pomikati proti kolodvoru na stotine sprevodov z zasta-yami, z velikimi zemljevidi Julijske “■•aiiue ter uešlcUmi transparenti in -!b ,[K>I desetih je bil ves proso n,iw5 kolodvorom prepoln ljudi, ki 1 i i ■! teva*i, da se priključi Ju- e’ mitornL-T k FLRJ. Okrog 10. ure iz luliiske J-* Pred kolt>dvo1' delegacija i„ Krajine. Na čelu delegacije /.. nii ,8aribaldinec delavsko zastavo. goslovansbV® razvrstila (lol"a vrsta iu' teroki ab 111 * tali jan^ki ti zastav s pe-i„ w. , zvezdo. Množica pred postajo >Živelo hrabro primorsko Živeli tovariši iz Julijske ■j? klicala; ljudstvo!«, Krajine!« Drerf ve^im avtobusom so se pripeljali /aIn fK?stai° vojni invalidi. Tudi oni so evali priključitev Trsta in Julijske I 'IJ,ne k Jugoslaviji tako odločno, ka-in SP ^lorno borili proti okupator-i, v. lveli naši borci!- je pozdravljala množica in zasula avlolnis s cvetjem. Na sprednjem delu avtobusa sta 6iii Stalinova in Titova slika, na strehi velika Parola: »Dovolj je trpljenja, dovolj je krvi. Primorska svobodno sedaj naj živi!« Do 10. ure se je prostor pred kolodvorom spremenil v pravo morje zastav in transparentov. Posameznih vzklikov sko-rfi ni bilo ločiti, stapljali so se v en ****** ''bc. Več desettisočglava množica je zahtevala: Pariških sklepov ne prizna- Ui° , ->Ne priznamo etničnega ravnotežja, ki pušča 180.000 Jugoslovanov izven meja:, Kjer so naše žrtve, tam so naše I >Cas Je- lla pridemo od zavezni-skui besed (j0 zavezniških dejanj«. Od vseh strani. so odmevali vzkliki: oživel vardelj«, žiyela jugoslovanska delega-',^a i Razkosati se ne damo*, Besede 'ai'delja so naše zahteve.. Tovariš ardelj — ljudstvo je s tabo!« , Vsa množica, ki je čakala na prihod oelegueijp je neprenehoma vzklikala in izražala •svoje; zahteve. Ko je prispel y,la)< i» so si avtomobili delegacije po-^asi utirali pot skozi množico, jih je ta Osipala s cvetjem, pozdravljala s plo-u'ijein in vzkliki. Na obeh straneh ce- le l)il po vseh ulicah gost špalir vse vladne palače. Po odhodu se je vsa ta množica razvrstila v sprevode in odšla za delega ®!jo. Množice so napolnile pločnike Go-S|,°svetske in Celovške ceste daleč tja i ^iške ler pločnik« Kleivveisove ceste ' o vladne palače, ker se je raznesla vest, 'la se bo tov. Kardelj, ki ni bil navzoč •Ded ostalimi Mani delegacije, pripeljal '■ Gorenjskega. Pred angleškim konzulatom na Hlei-'veisovi cesti je množica protestirala zaradi krivičnih predlogov zunanjih ministrov zapadli ih velesil. Nenadoma se ■1° Povzpel na kandelalier iz množice go vornik. |S krvjo so zapisane nase meje!« — se je ljudstvo okrog lijega odzvalo: »Tako je! Tujega nočemo — svojega ne damo! Nočemo miloščine, zahtevamo naše pravice! Svot>oda ni trgovsko blago! Požigalcem slovenskih knjig pravično kazen!« in ni mogel več nadaljevati. Od navdušenja so mu zamrle besede na ustih. Malo više je; temnopolt tovariš stopil na ograjo, tako da ga je videla vsa množica tostran in onstran ceste, in z močnim glasom izrazil svoje zahteve: Mi ne potrebujemo nobenih predlogov za našo zemljo, če hočejo zavezniki, naj delijo svojo zemljo, naj se vtikajo v svoje zadeve. Mi ne bomo nikdar dopustili, da bi se še kdaj zgodilo kakor leta 1918, ko so nam odtrgali pol milijona naših bratov ki sestra. Ne bomo se strinjali z nobenim predlogom, ki bi nam odtrgal Trst in Julijsko Krajino. Nismo se borili za to. da bi se po Trstu sprehajala fašistična civilna policija, temveč za svobodo vse Julijske Krajine in Trsta smo darovali svojo kri!« ,Tudi tu se je krog govornika nabral tesen obroč ljudi, ki so odločno pritrjevali njegovim besedam: -S krvjo so zapisane naše meje!« Zahtevamo pravične meje k »Zapadni zavezniki nas hočejo izdati!«' Pred vladno palačo je vse dopoldne večtisočglava množica ogorčeno vzklikala zaveznikom in zahtevala pravico za naše ljudstvo v Julijski Krajini. Ko je prišla po Bleivveisovi cesti delegacija 'v/. Tolmina, ki je na čelu nosila napis: >Tolminski Duntarji ne damo Trsta in Gorice! : je vsa množica manifestirala svoje bratstvo s primorskim ljudstvom: >Tovariši s »Življenje. Primorske, mi damo, Trsta smo z vami!« ne damo!« Šele proti poldnevu so se pričele množice razhkjati. Po vseh mestnih ulicah se je razlivalo morje zastav in transparentov ter odmevalo vzklikanje množice: :>Borili se bomo za Trst do zmage!« »Vztrajali bomo v borbi proti reakciji do zmage!« Skupine, ki so odhajale po Bieivei-sovii cesti mimo angleškega konzulata, so demonstrativno izražale svojo ogorčenost: »Kdo je kriv terorja nad primorskim ljudstvom?« \Ta ta vzklik je množica odgovarjala: »Zapadna reakcija!« Spet je skupina vzkliknila: »Zavezniki, našo pravico!« nakar ie množica odgovorila: Zahtevamo Trst 111 Gorico! Borbenost, ki_ ie zavladala po ljubljanskih ulicah že v zgodniih jutranjih urah, je bila mogočna beseda našega delovnega ljudstva, ki zahteva svoje, s krvjo priborjene pravice. G. G. Delegacije iz vseh krajev Slovenije so izročile tovarišu Kardelju simbolična darila ^ Delegacije iz vseh strani Slovenije so prinesle tovarišu Kardelju darila ljudstva svojih krajev. Ob dvanajstih so prišli v vladno palačo predstavniki preganjanega tržaškega ljudstva, tržiških delavcev, Gorice, Kopra, Nabrežine, Kraševcev, Bricev, Slovenske Benečije, Furlanije,' trboveljskih rudarjev, prekmurskih kmetov, haloških viničarjev. Bele Krajine itd. S simboličnimi darili so hoteli tovarišu Kardelju izraziti že neštetokrat ponovljene zahteve našega ljudstva, katerih upravičenost bi bilo odveč utemeljevati. Darila govorijo o borbi tržaškega ljudstva, o žrtvah primorskih vasi, o požganih domovih, o skoraj stoletnem suženjstvu Slovenske Benečije, o gospodarski povezanosti Trsta z zaledjem, o slovensko-ita-lijanskem bratstvu v Kopru, Tržiču, Trstu in Gorici, o zatiranju briških kmetov, govorijo pa tudi o trdni enotnosti vsega slovenskega ljudstva v borbi za svoje najosnovnejše pravice. Tržaški delavec v delovni obleki je z okornimi in prisrčnimi besedami izročil tovarišu Kardelju darove svobodoljubnih Tržačanov. Več kot besede pa so povedali sami darovi. Napol zgorele slovenske knjige, ki so jih pred nedavnim zažgali podivjani- fašisti, pričajo o vandalizmu CLN-a v "Prstu, nosilcev fašistične kulture. Zastava bataljona »Mazzini« je simbol borbenega Trsta. Delavci iz tovarne motorjev St. Andrea so izdelali krasen kovinski podstavek s sliko Lenina in svojimi podpisi. Model ladje, ki ga je izročil predstavnik tržiških, slovenskih in italijanskih delavcev, kaže njihovo ustvarjalno silo, ki bi bila v Italiji brez pomena in kateri bi krivična francoska črta vzela vsak polet. Duhovnik iz Gorice je povedal, da za goriško ljudstvo v Italiji ni življenja. Prinesel je dar zatiranega goriškega prebivalstva: prelomljeni pendrek, ki ga je pobesneli civilni policist zlomil med pretepanjem neke antifašistke. Z veliko zaupljivostjo se je obrnil na tov. Kardelja predstavnik mesta Kopra in mu izročil model ladje. Govoril je o neznosnem terorju fašistov in civilne po- I licije. Isto sta povedala delegat puljskih i delavcev in italijanska antifašistka iz Buj, predstavnica vse Slovenske Istre. j I* hudo preizkušenega Komna so po- 1 slab skrinjico s kraškim kamenjem, ki je ! bilo prepojeno s krvjo, :n oglje požganih hiš, katere so jim zažgali fašisti, ki danes v Trstu in Gorici nemoteno preganjajo svobodoljubno ljudstvo. Briški kmetje iz ; Peternelov so darovali žaro s pepelom hiše, v kateri je zgorelo 24 ljudi. Obenem so izročili tovarišu Kardelju alburi s slikami svojih požganih domačij. Tudi rabeljski rudnik ostane po krivičnem francoskem predlogu na italijanski strani. Rabeljski rudarji so že dosti pretrpeli pod italijanskimi fašisti. Danes pa hočejo barantati z njihovo slovensko zemljo zaradi nekaterih prometnih zvez z Avstrijo, ki gredo tudi po popolnoma slovenskem ozemlju. Tovarišu podpredsedniku sn izrosili košček rude iz &w- Iz Vipavske doline, ki so jo na pariški konferenci odrezali od svojega naravnega središča Gorice, ki je brez Vipavske doline obsojena na gotov propad, so poslali žaro s prstjo z groba Narodnega heroja Vojka-Janka Premrla, ki pooseblja junaško borbp primorskega ljudstva proti fašizmu. Nešteto darov je poslalo tudi ljudstvo iz Štajerske, Gorenjske in Dolenjske. Iz-celjskega okrožja so darovali žaro s prstjo z grobov talcev, ki so padli v Frankolovem, v Starem Piskru in v Za-bukovici. Mariborski delavci so izdelali zlat zemljevid Julijske Krajine z marmornim podstavkom. Kmetje iz Prekmurja so poslali košarico z žitnim klasjem, iz Metlike pa umetniško izdelano sliko svojega mesta. Svoje darove so izročili tudi predstavniki mladine, ki dela pri regulaciji Pesnice, delegati Gorenjske, ljubljanskega okrožja itd. Poleg tega je mirovna delegacija prejela nešteto resolucij iz vseh krajev Slovenije. Pretresljiva je zaupljivost in prisrčnost, s katero se obračajo ljudje na branilca naših pravic, tovariša Kardelja. Stara ženica v črnem iz Bele Krajine, mati padlih borcev, se je prerinila do tovariša. Kardelja in mu s solzami v očeh zatrjevala, da mu' zaupa, da bo storil vse, kar bo mogoče. Dejala je še, da ji za sinovi ni hudo, saj so padli za veliko stvar. Delegati iz Julijske Krajine mu ginjeno stiskajo roke in ga rotijo, naj ne pozabi ,na konferenci povedati še to in ono, kar se jim zdi, da bo še bolj podprlo naše pravice. Zadrugar, kolonist iz zadruge »Edvard Kardelj« v Apaški dolini, ne more od velikega razburjenja izraziti, kar mu je v mislih, toda njegove skope in okorne besede v štajerskem narečju so bolj prepričevalne kot govori izurjenih govornikov Tovariš Kardelj se je vidno ganjen zahvalil v svojem in v^imenu vse delegacije za prejete darove. J. S.. Ko je pripeljal vlak z delegacijo v Brežice Slovenska knjiga, ki so jo rešili iz požgane knjigarne v Trstt; Žrra s pepelom požgane hiše v Peternelih v Brdih, v kateri je zgorelo 24 ljudi Darila iz Trsta, Tržiča in Vipavske doline Darila j* vseh kraje* Slovenije \ Besede Kardelja se zlivajo z besedami ljudstva! Po slavnostnem kosilu eo se gostje do 15.80 ure zadržali v 6obanali vladno palače, kjer so prebili Sas v prisrčnem razgovoru e člani viade Ljudske republike Slovenije in drugimi. Bližal se je čas odhoda vlaka. Zato 60 krenili proti glavnemu kolodvoru. Tjakaj so se v popoldanskih urah od vseh 6trani zgrinjali veliki sprevodi ljudi, da pospremijo našo delegacijo .pri njenem odhodu, da slišijo še enkrat besede odločnega borca za naše pravice, tovariša Kardelja. Nekaj minut pred pol četrto uro pop. 60 med gostim špalirjem e cvetjem posuti ulici privozili avtomobili s člani delegacije na glavni kolodvor. Dež cvetja se je usul na tovariša Kardelja, ki se je pripeljal v odprtem avtomobilu. Nad množicami, zbranimi pred železniško postajo, je valovilo morje zastav. Nekaj minut že stoji tovariš Kardelj na govorniškem odru, ponovno in ponovno poizkuša spregovoriti, toda njegov glas, kljub temu, da ga prenašajo zvočniki, 6e izgublja v orkanu navdušenja, ki je zajel množico. Nekaj minut je moralo preteči, pre- Miting in slovo na kolodvoru den se je množica toliko pomirila, da je tovariš Kardelj mogel pričeli s svojim govorom. Čestokrat so manifestantje prekinili govor tovariša Kardelja z viharnim vzklikanjem in odobravanjem. Besede Kardelja so se zlivale z besedami ljudstva, in bolj kot kdaj koli poprej se je človek mogel prepričati o silni ljubezni, ki jo gojijo naši narodi do svojega velikega voditelja. Besede tovariša Kardelja so resnično besede vsega našega ljudstva. Po končanem govoru odhajajo člani delegacije na čelu s tovarišem Kardeljem na peron. Množice jih znova obkolijo, prestrežejo pot. Le s težavo so si delegati utrli pod do vlaka. Nekaj minut pred 4. uro popoldne. Vsak čas bo vlak odpeljal. V poslednjih minutah je pritekla na kolodvor štafeta Iz Julijske Krajine in Trsta. Vsi zasopli izročajo mladinci tovarišu Kardelju štafetne palice. Na spomenicah, ki so tttu jih prinesli tik pred odhodom vlaka, je na deset tisoče podpisov ljudstva, ki hoiie in zahteva, da v Parizu upoštevajo njihovo voljo. »Ne priznamo krivičnih mej !«, »Rajše v smrt, kakor znova v italijansko suženjstvo!«, »Borili se bomo, dokler ne borho vsi pod eno streho z vamil«, zagotavlja tovarišu Kardelju vodja mladinske štafete. Tovariš Kardelj se poslavlja. On in člani naše delegacije stiskajo roke prisotnim. Povzpeli 60 se v vagone. Tudi tovariš predsednik Miha Marinko in predsednik SNOS-a Josip Vidmar sta vstopila, da pospremita delegate do sedanje državne meje, ki je še vedno na Karavankah. Do vagona s člani naše delegacije so 6e prerili ljudje, ki so uspeli predreti vse kordone in se prebiti na postajo. Še enkrat 6tiskajo roke tovarišu Kardelju, tov. Kidriču, tov. Simiču in drugim članom delegacije. Ura je točno štiri. Vlak se pričenja lahno pomikati s postaje in se vedno bolj oddaljuje. Na železniškem nadvozu na Dunajski cesti se tre Hudi, ki nenehno mahajo in vzklikajo naši delegaciji. Iste slike se vrstijo ob vsej progi od Št. Vida pa vse do Jesenic. Izpred glavnega kolodvora se valijo reke ljudi po mestnih ulicah, petje, vzklikanje, manifestiranje se ni poleglo še ure in ure. D. B. Ljudstvo zahteva našo pravico pred konzulati zaveznikov Potem ko so se množice poslovile od naše mirovne delegacije, se je valila vsa reka ljudi pred angleški konzulat. Na majhnem prostoru se je pred poslopjem zbralo na tisoče ljudi, medtem ko je del dolgega sprevoda korakal mimo in z vzkliki utemeljeval naše pravične zahteve po Trstu in Julijski krajini. Demonstracija je bila dostojanstvena. Ljudstvo je hotelo, da izve ves svet, kaj misli, kaj je njegova volja. »Istro nam hočete raztrgati! Ne pustimo!« Sto in stokrat je množica vzklikala besede, namenjene predstavnikom konzulata zavezniške Anglije, in zahtevala, da se te besede tudi preko njih sporoče vsemu svetu. Govornik iz ljudstva je zlezel na svetilko in med neprestanim prekinjanjem in vzklikanjem v jedrnatih besedah označil krivico, ki nam jo delajo zapadni zavezniki s tem, da ne izpolnjujejo sklepov Atlantske pogodbe. »Sramota! Hočemo, da upoštevate Atlantske karte!« »Te besede ne veljajo angleškim demokratičnim množicam, delavcem Anglije, in to ponovno poudarjam,« je dejal govornik, »temveč tistim, ki nam »odrekajo naše pravice. Prisluhnejo naj našemu glasu in nam priznajo to, kar nam gre.« — S paiolo »Živelo demokratično angleško ljudstvo!«, ki jo je množica skandirala, je pokazala svojo zrelost, -veličino in pravičnost. Nameščenec Naproze, kmet iz Gorenjske in primorski učitelj, vsi sp v svojih preprostih, včasih okornih besedah povedali stokrat več kot vsi oni govorniki, ki nam skušajo z lepimi besedami odtrgati del našega telesa. Velika karikatura Churchilla, ki jo je nekdo dvignil nad množico, je bila sprejeta z največjim ogorčenjem. Primorskega rojaka, ki se je povzpel na steber, je pozdravilo vihranje stoterih zastav. Odzdravljal jim je s svojo — tržaško zastavo. »Na svoji koži,« je dejal tov. učitelj iz cone A, »sem okusil, kaj pomeni za nas internacionalizacija Trsta. Nered, umor, požig in krivična dejanja so na dnevnem redu!« — »V morje s Čerini!« ga prekinja množica. — »Tovariši, srce me je bolelo, ko sem opazoval ostanke požganih knjig v knjigarni Štoka. Slovensko kulturo uničujejo!« Primorski rojak je nadalje omenil še vse krivice, ki se danes po enem letu osvoboditve dogajajo v Trstu. Končal je z besedami: »Tovariši, za takšen red se nismo borili, zato nas čaka še borba, pa čeprav bo dolga, sprejeli jo bomo in zmagali!« — Enoglasno, iz stotine grl, se je ljudstvo odzvalo govorniku: »Mi smo z vami!« Eno uro so se množice zadrževale pred konzulatom. Borbene pesmi, vzklikanje je vršalo kot vihar. Množica je dvignila na ramena tovariša, ki je recitiral v grobni tišini: »Ne bo nas tujčin več teptal...!« Nato so zapeli skupno »Hej Slovani« in množica je krenila pred francoski konzulat v Beethovnovi ulici. S samo enim geslom je množica povedala, kaj misli: »Zavezniška Francija — naj bo pravična na konferenci.« M. Š. Goreniska se ie poslovila od naše delegacije Kranj, 25. julija. Ob vsej progi od Ljubljane do Kranja so se zbrali tisoči kmetov in delavcev, da pričakajo prihod delegacije za mirovno konferenco. Na postaji v Kranju se še ni nikoli zbralo toliko ljudi kot to pot. Prišli so iz najbolj oddaljenih krajev, da povedo tovarišu Kardelju in ostalim delegatom, da je tudi gorenjsko ljudstvo trdno odločeno vztrajati v borbi za naše pravične zahteve. Ko je prišel vlak z delegacijo na postajo v Kranj, se je iz tisočerih grl utrgal en sam vzklik: »Naj živi tovariš Kardelj!« »Življenje damo — Trsta ne damo!« Delegacijo je najprej pozdravil predsednik okrajnega ljudskega odbora Kranj tov. Fran Rozman, ki Je dejal: »Pozdravljam vas v imenu gorenjskega ljudstva in Vas prosim, da vztrajate na stališču, da Trst in Julijska Krajina pripadeta Titovi Jugoslaviji.« Nato je izročil tov. Kardelju resolucijo in darilo prebivalcev Kranja. Tov. Kardelja je pozdravila še majhna pionirka iz primorske kolonije in mu izročila šopek nageljev. Ljudstvo je neprestano vzklikalo ter obsipalo tovariša Kardelja in ostale člane delegacije s cvetjem. Za prisrčen sprejem se je zahvalil šef delegacije tov. Kardelj ter med drugim dejal:. »Tovariši, obljubljam vam, da bomo storili vse, kar je v »noči haše delegacije.« Še dolgo potem, ko je vlak odpeljal, je tisočglava množica ostala na peronu, zahtevala pravično razmejitev med Jugoslavijo in Italijo ter z vzklikanjem izrazila svoje neomajno zaupanje in podporo naši delegaciji. Jesenice, 25. julija. Vzdolž vse proge od Kranja do Jesenic, na križpptih, na podvozih, na strehah hiš, povsod je ljudstvo burno pozdravljalo delegacijo, zlasti na večjih postajah. Tu je ljudstvo kar ustavljalo vlak, obsipavalo s cvetlicami delegate ter neprestano vzklikalo in zahtevalo, da se vsa Julijska Krajina-združi z Jugoslavijo. Izredno mnogo ljudi se je zbralo na Lescah in na Javorniku. Na Jesenicah je prihitelo pozdravit svojo delegacijo najmanj 6000 ljudi. Postaja je bila okrašena in opremljena z velikimi napisi »Julijske Krajine s Trstom ne damo«, »Živel tovariš Kardelj, tolmač zahtev in teženj naših narodov«. Nad množico se je vil cel gozd transparentov in zastav. Ko je vlak pripeljal, se je množica vsula k vlaku in zastopstva množičnih organizacij so izročila darila in resolucije. Pionirji so predali šopek planik in drugih redkih planinskih rož z narodnim trakom. Jeseniški pionirji, vdove partizanov, žene in matere padlih borcev so v imenu 285 padlih borcev, mož in sinov izročile krasno, v kost vezano mapo fotografij z reliefom jelenove glave. Ob burnem vzklikanju množic so nato drug za drugim spregovorili: tpv, Edvard Kardelj, Moša Pijade in Boris Kidrič. Vsi so poudarjali, da bodo v Parizu verno tolmačili zahteve našega ljudstva in storili' vse, kar je v njihovi moči. Ko so se predsednik SNOS-a, tov. Josip Vidmar, predsednik vlade LR Slovenije, tov. Miha Marinko, ter podpredsednik, tov. dr. Marjan Brecelj poslovili od delegacije in njenega predsednika Edvarda Kardelja, je vlak ob 18.30 zapustil jeseniški kolodvor ob burnem vzklikanju množice, ki je pripravljena boriti se do končne zmage. Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo in Društvo slovenskih književnikov vabita člane vseh umetniških društev, zlasti književnike, publiciste in časnikarje na srečanje in razgovor s sovjetskim pisateljem FJODORJEM GLADKOVIM danes, v petek, dne 26. julija ob pol devetih zvečer v literarni sobi kavarne »Union«. ZVU PREPOVEDALA MANIFESTACIJE OB OBLETNICI PADCA FAŠIZMA Trst, 25. jul. Dopisnik Tanjuga poroča: Pred dnevi je Mestni odbor SIAU-ja za Trst • vložil na zavezniško vojaško upravo prošnjo za manifestacijsko zborovanje, ki bi se ^oralo vršiti v Trstu na trgu Unita 25, julija ob obletnici padca fašizma in na katerem bi demokratično ljudstvo Trsta izrazilo tudi svojo solidarnost s španskimi antifašisti. Zborovanje bi se moralo vršiti ob 7. uri, ko bi na trg z vseh delov mesta prikorakali sprevodi z zastavami. Danes pa je Mestni odbor SIAU-ja prejel odgovor ZVU, da zaradi prilik, ki vladajo, na noben način ne more dovoliti zborovanja. Ta odgovor je naletel na veliko ogorčenje pri vseh tržaških antifašistih, katerim se ne dovoli niti to, da bi proslavili tako važen dan v borbi proti fašizmu in da bi podprli junaške antifašistične španske borce, ki jih podpira prav v teh dneh ves demokratični svet. Civilna in vojaška policija kradeta hrano delavcem Sz njihovih skladišč Trst, 25. julija. Dopisnik Tanjuga poroča: Včeraj zvečer je okrog HOO civilnih in vojaških policajev vdrlo v skladišča ACEGAT-a. Ker so bila vrata zaklenjena in niso mogli dobiti ključev, so se z avtomobilom zaleteli v vrata in jih podrli. Skladišča so obkolili z naperjen nimi brzostrelkami in odnesli iz njih 150 q sladkorja in moke, namenjene delavcem. Raztrgali so bloke s pečatom Enotnih sindikatov za razdeljevanje živil. Posamezni policijski agenti so skrivali zaiboje sladkorja, da bi jih odnesli 'kasneje, seyeda zase, toda to jim je preprečil stražar ACEGAT-a. Hoteli so odnesti celo mize in razne druge predmete. Policija še vedno voha za skladišči hrane, namenjene delavcem. Po vseh krajih mesta vrši preiskave. Popoldne okrog 4 je vojaška policija prišla v ladjedelnice Sv. Marka z namenom, da bi odkrila skladišče živeža. Civilna policija razganja žene, ki zahtevajo izpustitev zaprtih antifašistov Trst, 25. julija. Dopisnik Tanjuga poroča: Že nekaj dni poskušajo tržaške žene priti do^ polkovnika Bosvmana, da bi mu izročile protestno pismo in zahtevale izpustitev vseh aretiranih antifašistov. Vedno znova jih odganjajo z raznimi izgovori in obljubami, pošiljajo jih od enega funkcionarja do drugega, nihče pa jih noče sprejeti. Tržaškim ženam pa je bilo vsega tega dovolj in so se zopet zbrale pred sedežem ZVU ter odločno zahtevale, da polkovnik Bow-nian sprejme delegacijo žena. Hoteli so jih zopet poslati na prefekturo, toda one so se uprle in vzklikale: ^Zahtevamo, da sprejmete delegacijo! Zahtevamo, da izpustite aretirane antifašiste!« Na te odločne zahteve so pristali in sprejeli delegacijo. Medtem pa se je med ženami, ki so čakale, da bi se delegacija vrnila, pojavil kamion s 17 civilnimi policisti, ki so pričeli brutalno razganjati žene. Žene so se upirale in niso hotele zapustiti trga kljub temu, da jim je policija grozila z aretacijo, da so tim pregledovali osebne izkaznice, jih žalili z raznimi psovkami. Vztrajale so, dokler .e ni vrnila delegacija. Polkovnik je delegaciji odgovoril, naj se vrnejo naslednji dan, toda samo delegatke in naj prinesejo s seboj listo vseh aretirancev. Žene so sprejele to na znanje in sklenile, da bodo res poslale samo delegacijo. V primeru pa, da polkovnik ne bo Spolnil obljube, se bodo ponovno vrnile vse in zahtevale izpustitev aretirancev. ŠTAFETA PO TRŽAŠKIH ULICAH Tržiška mladina je ponesla štafetno palico z zahtevami tržiškega ljudstva po priključitvi k Jugoslaviji do Barkovelj, kjer jo je predala tržaški mladini) da jo je preko demarkacijske črte odnesla proti Ljubljani GORICA NE BO NIKOLI PRIZNALA KRIVIČNIH PARIŠKIH SKLEPOV Veliko protestno zborovanje v Gorici Gorica, 25. julija. Kakor vsa Julijska Krajina tako je tudi Gorica vzplamtela v pričakovanju 29. julija. Zastave plapolajo po mestu in okolici. Dne 22. julija zvečer je bilo v Ljudskem domu veliko zborovanje slovenskih in italijanskih prebivalcev Gorice, pravih demokratov, ki vidijo edino rešitev za Gorico v sklopu Jur goslavije. Nenavadna udeležba na. zborovanju, ki se je pričelo po devetih zvečer, je dokaz, kako je antifašistično ljudstvo doumelo velik pomen pravične borbe, ki jo zlasti Gorica bije, povezana z ostalimi slovenskimi, furlanskimi in italijanskimi demokratičnimi množicami na bregovih Soče. Veliko ljudsko zborovanje je dvoril tov. Bruno Borghesi, ki je pozval ljudstvo na budnost in stvarno diskusijo. Nato je dal besedo ta jniku okrožnega odbora SIAU tov. Beltramu. Tov. Beltram je'takoj pribil, da krivičnega sklepa pariške konference Gorica ne bo nikdar sprejela. ) Svoj čas je prišla tudi v te kraje medzavezniška komisija iu se je lahko na licu mesta prepričala, da živi tu narod, ki želi k Jugoslaviji. Tudi Furlani želijo k Jugoslaviji. Pri tem se je razlegal v dvorani klic »Kjer so naše žrtve — tam so naše meje«, Ker pa sklepi v Parizu ne ustrezajo dejanskemu stanju, je več kot očividno, da so se zapadni zavezniki ravnali pri določanju naše meje po starih imperialističnih vzorcih in predhodnih navodilih, ki izvirajo od nekaterih reak cionarnih' krogov. Toda proti tem krivicam zaveznikov v borbi se Goric4 upira z vso odločnostjo, ker si je \ svesti. da je z nami ves svobodoljubni svet. Mi imamo za seboj petletno narodno osvobodilno borbo, v kateri je bil naš končni cilj: združitev z brati v ljudski republiki Jugoslaviji. In dokler ta cilj ni dosežen, ne vržemo puške v koruzo. Naš program je eno* staven in pravičen: naše meje so tam, kjer so grobovi naših žrtev. Sicer se borimo za svoje, kajti tu smo že 15 stoletij. Mi smo borci za svobodo in narod junakov! Nato je spregovoril italijanski govornik, tov. Banfi. Naslednjega dne zjutraj je bila Gorica že tretji dan vsa v zastavah. Razen tega so se po mestnih zidovih pojavili številni napisi, ki izražajo isto, kar ljudske množice vse Goriške dan za dnem izjavljajo na svojih prostest-nih in manifestaci jskih shodih, ki so-pravcati ljudski tabori. Napisi govore o bratstvu, svobodi v Jugoslaviji ter pozdravljajo izjave tovariša Kardelja o Gorici, . V Gorki ie tekla kri manifestantov za Jugoslavijo Po prvi manifestaciji ob odhodu štafete se ,je ljudstvo še enkrat zbralo v Gorici, da izrazi svoje zaupanje voditeljem in predstavnikom, ki bodo izročili spomenice z zahtevami goriške-ga ljudstva po priključitvi k Jugoslaviji. Ob 8. uri zvečer je v Gorici kar mrgolelo ljudstva. Korzo Verdi in ljudski vrt sta bila prenapolnjena. Ko sta prispela iz trga Sv. Antona preko Travnika na Korzo v bližino ljudskega doma avtobusa, okrašena jugoslovanskimi in italijanskimi zastavami z rdečimi zvezdami, je ljudstvo vzvalovilo in se strnilo okrog njiju. Na krov prvega avtobusa se je med navdušenimi ovacijami množice povzpel tov. Rosmini. Dejal je: »Tovariši in tovarišice, danes delegacija Goriške zapušča našo pokrajino, da se poda v Jugoslavijo, kjer bo tov. Kardelju ponovno izrazila odločno voljo slovanskih in furlanskih množic, ki jih reže francoska črta in krivično prepušča Italiji, po priključitvi k Titovi Jugoslaviji.« Navzoči so pričeli z nepopisnim navdušenjem vzklikati »Tito, Jugoslavija«. Ovacija se še ni dobro polegla, ko so člani civilne policije pričeli z vso brutalnostjo naskakovati zbrano ljudstvo. Avtobusa sta se pričela pomikati naprej po Korzu, iz ljudstva pa se je dvignil val ogorčenja in klici »Na juriš«. V tem trenutku so civilni policisti planili z motornimi vozili in s kiji ter puškinimi kopiti na zbrane. Ogorčenost ljudstva je vedno bolj naraščala, vedno' odločneje so se vsj pomikali proti civilnim policistom, ki niso imeli moči vzdržati. Ogromen sprevod desettisočev se je premaknil do Ljudskegu doma, kjer so proti množici nastopili številni konjeniki, ki so skušali z lesenimi palicami razgnati ljudstv«, Njim so se pridružili še drugi civilni policisti, ki so se pripeljali v bližino na kamionih. Kljub temu, da so skrajno brutalno pretepali manifestan-te, niso uspeli zadržati sprevoda. Zato so vrgli solzilne bombe. Množica je v svoji ogorčenosti napram »civilnim« policistom skočila naprej in prisilila policijo- na konjih in na motornih vozilih k umiku. Civilnim policistom so prihiteli na pomoč zavezniški vojaški policisti, policisti na motorjih in pozneje vozila z brizgalkami. Kljub vsemu temu slovanske in furlanske množice Goriške niso klonile. Venomer se je čulo vzklikanje: »Hočemo Tita, hočemo Jugoslavijo! Proč z vsemi črtami! Naše meje so tara, kjer so naše žrtve!« Obenem je ljudstvo strnjeno nadaljevalo svojo pot po korzu Verdi-Strnjenega sprevoda niso uspeli razbiti niti konjeniki niti motoristi niti vsi ostali, ki so brutalno in z naslado pretepali s kiji in kopiti pušk ter brzostrelkami. Ne solzilne bombe in ne brizgalke niso pomagale. Ljudstvo j® bilo ogorčeno in spričo ravnanja, ki se kvečjemu lahko primerja s fašističnim, še bolj odločno. Množic ni bilo mogoče zadržati Sprevoda, ki si je naglo, kljub vsemu oviranju s strani policije, utiral pot po korzu Verdi do ulice Garibaldi, ni bilo mogoče razbiti. Na čelu So vihrale slovenska in italijanska zastava z zvezdo ter delavska, za njimi pa množica, ki je vzklikala in prepevala borbene pesmi. Zavezniška in civilna policija sta pričeli še bolj besno nastopati in pretepati antifašiste. (Prit tem delu so se odlikovali p la v vsi civilni policisti, med njimi poročnik civilne policije Treven Rihard iz Idrije, podporočnik Žakelj iz Spodnje Idrije, južnjak Delissi Giglio in drugi.) Nešteto tovarišev in tovarišic je bilo pretepenih s kiji in s kopiti pušk do krvi, nekaterim je kri lila kar curkoma. Na korzu, v ljudskem vrtu in v drugih ulicah so ostali vidni krvavi sledovi. Med temi so se znašle celo žene z otročički v naročju. Na korzu pred ljudskim vrtom je več civilnih policistov pretepalo tovariša, ki je imel obraz ves oblit s krvjo. Ne glede na to so ga na Vsak način hoteli aretirati in odpeljati z jeepom. Na desetine in desetine ljudi je bilo ranjenih. Ioda niti to ni furlanskih in slovanskih množic prestrašilo. Nasprotno, še bolj odločno, še bolj borbeno, še bolj ogorčeno so antifašisti nastopali proti onim, ki po izjavah visokih funkcionarjev služijo v interesu demokracije, reda in miru. Ali naj pohvale civiini policiji veljajo tudi za take primere? Če je bilo mnogo aretiranih, je bilo še več onih tovnrišev in tovarišic, ki so jih ogorčene množice v naskoku iztrgale iz rok policije. Množic ni bilo mogoče zadržati. Zato so se z motorji, konji in drugimi motornimi vozili pričeli še l>olj divje zaganjati v ljudstvo. Med drugim je k?" mion št. t645 povozil tovariša Virgil*ia Prinčiča iz Ste ver ja na in nekega drugega. Takih primerov je bilo zelo veliko. Zgodilo pa se je vsakokrat, da so se morali civilni policisti s kamionom prav^ hitro odpeljati, kajti ogorčene množice ni bilo mogoče zadržati. Osnovna politično-ekonomska načela nove bolgarske republiške ustave Nova ustava bo garantirala vse politične, ekonomske, kulturne, socialne pridobitve, ki jih je bolgarsko ljudstvo izvojevalo v borbi proti monarhiji, fašizmu in reakciji Sofija, 25. julija. Dopisnik Tanjuga poroča o načelih nove ustave: * Ministrski predsednik Kimon Geor-gijev je predložil Narodnemu sobranju ? zakona o referendumu in sklica-ju velikega Narodnega sobranja. V ob-az ozitvi je rečeno, da bo domovinsko-^ ovska vlada s predložitvijo zakon-■* eža načrta izpolnila svoje obveznosti apram bolgarskemu narodu in mu ta-°, nudi možnost, da izrazi svojo be-■*e o o obliki vladavine v Bolgariji. Po rugi strani to odgovarja tudi sklepom rimske konference, po katerih ima ?ay nar°d pravico, da si izbere obliko vladavine v svoji državi. jfV*. ^ zakonskega načrta vsebuje predlog Narodnega sobranja, da se uki-* monarhija in da se Bolgarija proglasi r®Publiko. Car Simeon II. in kobur-a.dmastija ne bosta imela nikdar več 0jin osebnih in imovinskih pravic in aslovov, ki so povezani z bolgarsk:m oMS <- ^ *em cil)u se vlada po- asča, da^ izvede 8. septembra r^fe-I um, ob priliki katerega se bo Ijud- i J0 izjavilo za republiko ali monar-•)o. Republika bo proglašena, če bo za J° glasovala večina volivcev. Rezulta- V duma bo ugotovilo in objavilo f-r,°yno kasacijsko sodišče najpozneje ^i° n)®Žovi izvedbi. Republiko bo n,«£bS1--° , sedanje Narodno sobranje renrl,,11,1 P° objavi, izzidov refe- ma' Ob istem času bodo ljudski poslanci in člani vlade položili prisego zvestobe ljudski republiki. S tem trenutkom bodo prenehale funkcije regentov in prerogative državnega poglavarja bodo istočasno prešle na predsedstvo Narodnega sobranja. Po vladnem ukazu bodo položili prisego zvestobe republiki vsi državni, dr-žavno-avtonomni in občinski uradniki ter vojska in milica. Drugi del zakonskega načrta govori o volitvah v veliko Narodno sobranje, ki se bo sklicalo v cilju izdaje nove ustave. Volitve v veliko Narodno sobranje bodo 27. oktobra 1946. leta. Na vsakih 15.000 prebivalcev bo izvoljen po en ljudski poslanec. V členu 12. zakonskega načrta je nato govora o osnovnih načelih nove ustave, ki bodo zasnovani na ljudski volji, izraženi ob priliki referenduma. Nova ustava bo podobna, prava ljudska in demokratična ustava in bo garantirala vse politične, ekonomske, kulturne in socialne pridobitve, katere je bolgarsko ljudstvo izvojevalo v teku večletne borbe proti suženjstvu, monarhiji, fašizmu in reakciji. Vsi državljani in državljanke, brez ozira na raso, narodnost, vero, jezik in socialni položaj bp-do imeli po novi ustavi enake pravice in obveznosti. Ženam bodo zagotovljene enake pravice kotw moškim v vseh področjih državnega in družbenega življenja. Nova ustava bo zavarovala svobodo tiska, zborovanj in dogovorov, nedotakljivost osebe ' stanovanja, kakor tudi svobodo vesti in veroizpovedi. Ljudstvo bo kontroliralo zunanjo politiko vlade, vojska bo vzgojena v demokratičnem duhu in bo pod kontrolo ljudstva, da se ne bi mogla izkoristiti v protiljud-ske svrhe. Pravosodje bo resnično ljudsko in izobrazba občeljudska, v naprednem demokratičnem duhu. Nova ustava bo zajamčila privatno lastnino, v kolikor je pridobljena s poštenim delom in štednjo. Država bo po-sebi'o skrbela za državni in zadružni sektor. Če bo potreba, bo prešla lahko privatna lastnina v roke države na za-*g konit način. Država bo privedla v sklad državni, zadružni in privatni sektor narodnega gospodarstva. Po novi ustavi bo zemlja pripadala tistemu, ki jo obdeluje. Vsa podzemska in nadzemska naravna bogastva pripadajo državi. Delo je osnovni družbeno-gospodarski faktor. Vsakemu državljanu in državljanki bo zavarovana pravica do dela in odmora-. Zaščita ljudskega zdravja in dela bo državno in družbena obveznost. Državno zavarovanje bo zajamčeno vsemu delovnemu ljudstvu. Nova ustava bo stopila~v veljavo po izglasovanju v velikem Narodnem sobranju in po objavi v Uradnem listu, Z izvolitvijo velikega Narodnega sobranja bodo prestale funkcije sedanjega Narodnega sobranja. Vse praivice dosedanjega Narodnega sobranja bodo prešle na veliko Narodno sobranje do iz-volitvenega Narodnega sobranja, ki se naj izvrše najkasneje letd dni po volitvah v veliko ‘Narodno sobranje. »KRASNAJA ZVEZDA« o POLOŽAJU V JUŽNI NEMČIJI V Miinchen« se zbirajo in delujejo reakcionarni elementi iz vse Evrope Dn. •Ur'i-julija. Tass porota: iir, iSI- i . . rasnaja zvezda« Troja-£j-V •’ je obiskal zapadno Nem-, .1° 1,1 ameriško okupacijsko cono, j se’ da je ta del Nemčije zibelka eniškega fašizma in da je Hitlerjeva rila kuga od tu zastrupljevala Nem-Dopisnik navaja številna dejstva, k' dokazujejo, da je fašizem v ameri-ski coni še živ in da se noče podrediti v°jaški upravi in oblastem. To dokazujejo tudi pred kratkim odkrite ile-Salne vojaške organizacije Hitlerjevih mladincev in eksplozije bomb in stre-'Ivtr v bližini Nurnberga. Poleg tep;a pravi Trojanovski, (la tempo clenaeifrkacije v ameriški coni se zdaleč ni zadovoljiv. Na dan zma-£e J® r f v nekem malem mestu pri I rankfurtu parada ameriških čet. Vse prebivalstvo mesta se je zbralo na tr-ma Pa se je pojavila nad v iv' ’ P°sI°I>jem fašistična zasta-“j® frakom. Preiskavo o tem ooliciji f S?dku so poverili nemški J * ,l,Je po dveh tetinih »skrb-i/oL .?*ctskovaniac sporočila, da je ški t ustavo, ki tehta 15 kg, vojaški komandant. Sij ^Ie'^ kratkim so okupacijske o-bla-' nfl navarskem prepovedale tako- ■vonn^ :,bavarsko monarhistično stran- M stranka, katero so podpirali tudi tu mnogi Američani na visokih položajih, je delovala v čisto fašistič- 11 eni duhu in vodili so jo znani hitler-Je.vci. Seda j pa vstopajo, kakor poro-F®Jo ameriški listi, bivši člani >monar-''stične stranke« množično v bavarsko krščansko katoliško stranko. r-*y. ameriški okupacijski coni izko-]?cajo fašistični elementi vse možno- 1 ?a za svojo propagando. Za časa asliševanja obtoženega jodla se je Pojavil v Niirenberger Nachrichten« L°Pis pod psevdonimom »Bleib Treu«. •a. nacist j(' zapisal o enem glavnih V°J nih zločincev Nemčije dobesedno sledeče: »Kakršne koli dokumente odnosno super dokumente naj že pred-,'tpio, za nas je jasnd samo to, da je A1' Jodl in da ostane nemški vojak. , „ ima čisto nemško dušo in zato ga Hj<('io obsoditi. Nek ameriški dopisnik, ki je poto-".po Evropi, je izrazil svoje vtise *°vjctskim kolegom. Skrbi me jx>ložaj Daši britanski coni. Ne vem, kdo se j>° kom ravnu, ali mi po Britancih, ali x;r. anci'po nas, gotovo je samo to, da V1. fašizem v ameriški in britanski coni. Naše okupacijske oblasti se z esedami borijo proti fašistom, pri lu pa jim še pomagajo. Zares podpirajo Američani v coni cesto fašistične elemente te svoji kljub eniu, da izdajajo stroge ukaze proti asistom. Kot prvi dokaz podpiranja ’ašistov v ameriški coni je toleriranje 'beguncev« vseh vrst in oseb, ki se želijo vrniti v svoje dežele. Okoli '"iinchenn in Niirenberga je gosta 'nreža poljskih, ukrajinskih, jugoslovanskih in češkoslovaških taborišč ter »aselij. Med begu nci so gestapovski krvniki in vohuni. To so izzivalci, šefi Policij, predsedniki občin, mnogi člu-ni kazenskih ekspedicij ter stražarji Sporov in koncentracijskih taborišč. ljudje izdajajo fašistične letake v Poljskem, ukrajinskem, jugoslovanskem in drugih jezikih. Poljski »Čas kidata« piše: Mi smo potomci Pil-sudskega in otroci Andersa. Nemci so h'li slučajni sovražniki Poljske, pravi sovražniki Poljske so Rusi in začasna *ada Osubke .\iorawskega ... j . Miinchen je danes, kakor v pre-/klosli, mesto, kjer sc obirajo in denejo reakcionarni elementi iz vse Evrope. Tu deluje oni tisk, ki je bil nedavno^ pod osebno Gobbelsovo kontrolo ter izhajajo brošure in letaki v vseh evropskih jezikih. Za Nemce tiskajo Schumacherjeve govore in Bismarckove memoarje, za Francoze podrobne biografije Daladiera. Renaulda in generala Wevganda. Za Poljake je bil i/dan zbornik govorov, k‘i jih je imel Bor-Komarowski za časa svojega potovan ja po Ameriki. Kakor za časa Gobbelsa, tako mora tudi sedaj nekdo oskrbovati to tiskarno s papirjem, denarjem in drugim. Trojanovski pristavlja na koncu, da je v ameriški okupacijski coni zelo mnogo interesantnih stvari, da pa to ne more potlačiti nemira in neugodnosti, ki prevzame sovjetskega človeka, ko stopi na ozemlje jugozapadne Nemčije. Sprejem v veleposlaništvu ČSR v Moskvi Moskva, 25. julija. Tass poroča: Veleposlanik Češkoslovaške republike, v ZSSR Ilorak je priredil sprejem na čast delegacije češkoslovaške vlade, ki se nahaja v Moskvi. Sprejemu so prisostvovali: predsednik ministrskega sveta Češkoslovaške republike Gottwald, člani delegacije: minister za zunanje zadeve Masarvk, sekretar ministrstva za zunan je zadeve Klementis, šefi inozemskih misij, akreditiranih v Moskvi in člani češkoslovaške športne delegacije. S sovjetske strani so prisostvovali sprejemu: namestnik predsednika ministrskega sveta in minister za zunanje zadeve ZSSR Molotov, minister za višje šole ZSSR Kaftanov, namestniki ministra za zunanje zadeve ZSSR Višinski in Dekanozov,'" veleposlanik SZ v Češkoslovaški Zorin, prosvetni minister RSFSR Kalašnikov, odgovorni sodelavci ministra za zunanje zadeve SZ, ministra za z u nanjo trgovino SZ, predstavniki sovjetskega javnega življenja in predstavniki sovjet, in tujega tiska. Dan Rdeče mornarice - pregled vojaške pomorske sile ZSSR Moskva, 25. julija. Tass poroča: Vi-'ceadmiral inž. N. Izačenko piše v članku, namenjenem Tassu, pod gornjim naslovom: Vojna mornarica naše domovine ima velik pomen, ker ZSSR ni samo ogromna suhozemna, temveč tudi velika pomorska država, katere meje oblivajo vode 12 morij. Naše ljudstvo je dalo človeštvu mnogo zaslužnih delavcev na polju pomorske znanosti in pomorske vojne spretnosti. Znano je, s kolikšno energijo si je Peter I. prizadeval, da organizira vojno mornarico in da jo spremeni v močno silo proti sovražnikom. Sovjetski ljudje izkazujejo globoko spoštovanje imenom zaslužnih ruskih pomorcev Usakovu, Nahimovu in drugim. Oktobra 1917. leta so se nahajali mornarji v prvih vrstah borcev, ki so se borili za zmago socialistične .revolucije, za triumf dela Lenina-Stalina. Oni so bili tisti, ki so na čelu revolucionarnih odredov jurišali na Zimski dvorec. Oni so bili tisti, ki so v dneh državljanske vojne v tisočih odhajali na fronto, da z orožjem v roki branijo svobodo in neodvisnost mlade Sovjetske republike. Nato je v članku rečeno: Deseti kongres Boljševiške partije marca 1921. leta je izdal poseben sklep o obnovi mornarice in s tem je pričelo ogromno delo za utrjevanje borbene moči vojne mornarice 'naše domovine. Peti kongres Komsomola oktobra 1. 1922 je vzel z ozirom na ogromen pomen mornarice za obrambo dežele mornarico pod svojo zaščito. AMERIŠKA DELEGACIJA za mirovno konferenco Washington, 26. julija. Reuter poroča, da je ameriški minister zunanjih zadev Bvrnes sporočil, da bodo tvorili poleg njega ameriško delegacijo za mirovno konferenco še ameriški veleposlanik v Sovjetski zvezi general Walter Bvdell Smith, veleposlanik v Londonu Harriman, pomočnik ministra zunanjih zadev William Clayton ter njegov pomočnik William forrv. Novi ameriški veleposlanik v Italiji James Dunn bo zastopal . Združ.Cne ameriške države pri pripravi italijanske mirovne pogodbe. Konferenci bosta prav tako prisostvovala komisar za reparacije Edwin Trulav in svetnik ministrstva zunanjih zadev Benjamin Coben. . Posebno velik obseg izgradnje vojne mornarice je nastal v drugi stalinski petletki. Stalinska politika industrializacije dežele je dovolila, da se preuredi vsa naša industrija in da se utrdi na novi tehnični osnovi. Kot rezultat tega je dobila socialistična industrija možnost, da oskrbuje mornarico v vedno večji meri z odličnimi ladjami in raznovrstno tehniko. Od 1933. do 1937. leta se je število podmornic povečalo 7 krat, a , število manjših ladij 3 krat. V dveh petletkah so dale; ladjedelnice sovjetski mornarici štirikrat več ladij po številu, a trikrat več po tonaži, kot j ih«* j e dala carska vlada v desetih letih pred vojno. Stalin je prvi inciator in inspirator izgradnje velike mornarice pomorskih oboroženih sil Sovjetske zveze. On je sam pregledoval načrte novih ladij in resno popravljal in zboljševal borbene lastnosti teh ladij in življenjske pogoje posadke. Z voljo Boljševiške partije in vsega sovjetskega ljudstva je bila 1932. leta ustanovljena tihooceanska mornarica, ki se je kmalu spremenila v močno silo. Leta 1933 je bila ustanovljena Severna mornarica, zvesti čuvar morskih meja ZSSR na skrajnem severu. Avgusta 1933. leta je bila končana izgradnja belo morsko-baltiškega prekopa, ki ima velik strateški pomen za vojno mornarico. Izvršujoč naloge boljševiške stranke in sovjetske vlade so napredni ljudje naše domovine kot Paganjin, Sedov in drugi ustanovili severno morsko pot, katere pomen za utrjevanje moči naše domovine je očiten. Mornarji so z brezprimerno hrabrostjo in junaštvom branili svojo ljubljeno domovino. Ves čas vojne so na morju in na suhem pomagali RA v njeni srditi borbi proti nemško - fašističnim osvajalcem. Oni so povzročili težke udarce vojaško pomorskim silam nasprotnika ter so neustrašeno branili Leningrad, Odeso, Stalingrad in Seva-stopol. Junaška obramba teh mest je jasen izraz brezmejnega junaštva sovjetskega ljudstva in človeštvo ne bo tega nikoli pozabilo. Sovjetsko ljudstvo — je govoril tov. Stalin — želi videti ^vojo mornarico še močnejšo. Naše ljudstvo bo dalo mornarici nove' vojne ladje in nove baze. Naloga mornarice je, da vztrajno pripravlja in izpopolnjuje kadre novinarjev, da popolnoma osvoji vojne izkušnje iz domovinske vojne ih da še bolj dvigne pomorsko kulturo, disciplino in organiziranost v svojih vrstah. Sovjetski pisatelj Fjodor Gladkov v Ljubljani Sovjetska pisatelja Fjodor Gladkov in Nikolaj Tihonov v razgovoru Ljubljana, 25. julija Jutri, v petek, prispe v Ljubljano znani sovjetski pisatelj, direktor Literarnega instituta v Moskvi, Fjodor Gladkov. Pisatelj Fjodor Gladkov deluje kot književnik že skoraj 45 let. V sovjetski književnosti je Gladkov zastopnik nove smeri — in to ne v stilističnem pogledu, ampak v ustvarjanju iio-vih likov, ki sta jih rodila revolucija in socializem. Gladkov spremlja nove pojave, ki se porajajo v življenju, in jim daje umetniškega izlraza. Taki so vsi njegovi glavni junaki. Gladkov je eden izmed pionirjev socialističnega realizma, naslednik Maksima Gorkega. S čisto umetniškega vidika je stil Gladkova zelo bogat in gibek. To je pisatelj, ki neprestano išče novih izraznih oblik in ki ni nikdar zadovoljen s tem, kar je dosegel. Njegov roman »Cement« je svoj čas napravil močan vtis na vso sovjetsko javnost, zlasti na mladino. »Energija« je obširen roman v dveh knjigah. Nastal je v času, ko so Sovjeti gradili znamenito hidrocentralo na Dnjepru. V tej epopeji je našlo svojo umetniško podobo nehanje in delo ljudstva ter njegova miselnost. Roman je istočasno odraz dobe prve stalinske petletke. Oba romana sta prevedena v mnogo evropskih in azijskih jezikov. Med domovinsko vojno je Gladkov njnogo pisal. V noveli »Prisega« je prikazal popolnoma nov lik: delavca-inte* lektualca, prosvetljenega raziskovalca, človeka z zapletenim in bogatim življenjem, globokega rodoljuba socialistične domovine, delavca v tehnologiji, ki ga zanima celotno kulturno življenje. Novela »Mati« je izraz trpke bolečine in istočasno največje sreče, ki jo doživlja žena-vzgojiteljica, ki pošilja svoj6 hčer v boj proti fašizmu. — Sedaj piše Gladkov velik avtobiografski roman in roman iz življenja otrok med vojno. Naš sovjetski gost je direktor Literarnega instituta v Moskvi. To je svojevrstna visoka šola za književnost, ki ima značaj univerze in je edina šola te vrste na svetu. Literarni institut ima okrog 100 slušateljev in 50 profesorjev. Naloga te ustanove je omogočiti pisateljem čim popolnejšo izobrazbo in pravilno usmerjati razvoj mladih pisateljskih talentov. Jutri bo imel pisatelj Fjodor Gladkov ob pol 21. uri v kavarni »Union« ra?govor, ki so nanj vabljeni vsi člani umetniških ’ društev. Poljska mladinska delovna brigada je prispela na Mladinsko progo Tuzla, 25. julija. (Tanjug) Včeraj zjutraj ob 7.30 je prispela-v Lukavac poljska mladinska delovna brigada. Sprejemu so prisostvovali komandant štaba mladinskih delovnih brigad, veliko število prebivalcev ter mladina Lukavca. V imenu Ljudske fronte Lukavca je pozdravil poljske mladince Šafed Parič. Komandant poljske mladinske brigade Stanislav Malinovski se je obrnil na našo mladino s sledečimi besedami: »V imenu poljsL- mladinske delovne brigade in vse poljske mladine pozdravljam vašo gostoljubnost in našo neraz-družno zvezo. Še nikoli v zgodovini ni bilo takega prijateljstva med poljskimi in jugoslovanskimi narodi kot je dane?, Po tej vojni hočemo živeti v miru, de- lati in graditi, zaradi česar nam je potrebno, da sta naša zveza in prijateljstvo narazdružljiva.« V imenu Štaba mladinskih delovnih brigad je poljske mladince pozdravil Štipe Tonkovič in jim želel, da se v Jugoslaviji počutijo kakor doma in da jim bo naša država prav tako draga kakur je draga Poljska jugoslovanskim mladincem, ki so odšli k obnavljanju Varšave. Ko so zapeli poljsko in jugoslovansko himno je poljska mladinska brigada odšla na delovno mesto. Poljska brigada šteje 104 mladince in mladinke, v glavnem iz vrst delavske mladine. Sestavljena je iz članov 6 mladinskih organizacij. VOLITVE V TURČIJI Demokratična stranka dobila večino glasov v zapadni naprednejši Turčiji Carigrad, 25. julija. Tass poroča: Nekateri listi so že 22. julija objavili predhodne izide »volitev« za poslance Medalisa in cele vrste turških mest. Uradni izidi bodo objavljeni gele takrat, ko bo končano štetje glasov v vseh pokrajinah države. Anatolska agencija ooroča, da je dobila na podlagi izidov ^volitev v Carigradu demokratska stranka 15, narodna republikanska stranka 5, a neodvisni 3 mandate. Kakor poroča -Joni Sabah« je po predhodnih podatkih dobila v mestu Carigradu demokratska stranka 85 do 90% glasov vseh volivcev, v inesiu in okraju Eskisehir 80%, v Mersini 90%, v Smirni 70%, v Geredu 90%, v Ada-pazaru 85%. Poleg tega podčrtava list, da je demokratska stranka dobila tudi večino v mestih Satnsun, Nirsehir, Soma, Ankara in Kaiseri. Na ta način je, če sodimo po poročilih lista »Jeni SabalK in nekaterih drugih ljstov, pretrpela vladajoča i*a-rodno-republ i kanska stranka poraz- v mnogih turških mestih. Vzeti moramo v obzir, da je demokratska stranka predložila svoje kandidate samo v 43 pokrajinah od. obstoječih 63. Na ta način je vladna stranka prišla na volitve v celi vrsti oblasti, kjer ni imela nasprotnikov drugih strank in to posebno v vzhodnih pokrajinah, kjer so bile volitve popolnoma brez vsake kontrole. Vendar je tudi tam glasovalo , veliko število volivcev proii vladajoči stranki. Še celo list »Tasvirc objavlja poročilo o zmagi demokratske stranke v področjih države pod tako značilnim naslovom: »Ne glede na pritisk in teror je demokratska stranka povsod odnesla zmago«. Ta list navaja celo vrsto dejstev, ki pričajo, da se je oblast na dan volitev posluževala najrazličnejših sredstev, da bi vplivala na volivce in člane opozicionalnih strank. List »Tasvir« je prikazal, da je bilo v Afijonu-Karahisaru aretiranih 100 članov demokratske stranke, ki'so oili izpuščeni na svobodo šele do končanih volitvah. V mestu Bolvadin so oblasti, ko so videle, da bo demokratska stran- ka zmagala, zažigale izročene listke. V mestu Cord je bil po ukazu guvernerja aretiran na dan volitev predsednik mestnega sveta pristaš demokratske stranke, nadalje pa še več drugih oseb. Listi poročajo, da so bili v Brusi aretirani celo člani narodno-republikan-ske stranke, ki so glasovali .za kandidate demokratične stranke. V istem J mestu so' bili od volivnih prostorov s silo pregnani člani demokratske stranke, ki( so opazovali potek volitev ter so bili vsi listki, ki so bili oddani za kandidate te stranke, uničeni in zamenjani z drugimi listki. Mnogo listov je objavilo 22. julija' izjavo maršala čakmaka, ki se glasi: »Iz vseh krajev prihajajo poročila o nasilju in pritisku. Vendar pa ne morejo te akcije prisilili državljane, da se odrečejo borbi za narodne pravice. V kakršni koli obliki naj se vrsi nasilje ali pritisk, bo ljudstvo prej ali nozneje prišlo do možnosti, da ©stvari svoje pravice na zakonit način, seveda mora biti njegova težnja prav takšna, :;akor je danes. Možno je, da se bo borba še bolj ojačala. Na ljudstvo lahko vršijo pritisk s še večjimi nezakonitimi srecW stvi, vendar bodo oni, ki se upajo lo napraviti, prisiljeni položiti svoj račun ljudstvu.« ________ POLITIČNI BEGUNCI so se vrnili v Bolivijo Santiago de Chile, 25. jul. Reuter poroča, da so odleteli politični begunci iz Bolivije z avionom iz Santiaga v Bolivijo. \ nasprotju z nekaterimi vestmi o nadaljevanju bojev v Boliviji vlada po poročilu bolivijskega poslaništva v Santiagu in po poročilih iz La Paza v državi popoln mir in red. Predstavnik ameriškega ministrstva zunanjih zadev je izjavil, da pričakujejo posvetovanje vlade Združenih ameriških držav z ostalimi ameriškimi vladami v zvezi s priznanjem novega režima v Boliviji. Verjetno je, da bo do tega priznanja kmalu prišlo. V pionirskem okrevališču Gozd-Martuljek V podnožju Martuljkove skupine leži ob Savi lik)linki, obdana s smrekovimi gozd-ovi, prijazna vasica Gozd. Kraj je kot nalašč za oddiha potrebne ljudi ter je tukaj tudi počitniški dom ljubljanske železničarske zadruge, ki pa ga je odstopila ministrstvu za socialno politiko. Zdaj je v tem domu okrevališče za bolne otroke. Ko sem stopal proti domu, so se favno poslavljali malčki od svojih staršev. Mamice so vpraševale otroke, če še kaj potrebujejo. Toda vsi so odgovorili: »Imamo vsega, niče- sar nam ne primanjkuje.* Iz vseh delov naše domovine prihajajo otroci v to okrevališče. Precej jih pride iz Bosne. Ti so večinoma vojne sirote. Za mladino, ki se nahaja v domu med šolskim letom, je preskrbljeno tudi za šolski pouk. 1. julija je prišla v okrevališče skupina okoli 50 pionirjev, ki so po večini slabokrvni. Poleg njih pa je v dojnu še oktog 30 Bosančkov in pionirjev i zobeh con Julijske Krajine. Pionirji imajo svoj odred in so razdeljeni v čete. Te tekmujejo med seboj, kajti vsak pionir in pionirka mora pospraviti svojo posteljo in imeti v redu svojo omaro. Vsakodnevno se vrši pregled. Najlepše urejena soba dobi pohvalo ali pa nagrado. Velika skrb se posveča vzgojii m rok. Zato skrbe posebni čitalni krožki ter vzgojitelji. Dnevi jim minevajo v igrali, izletih, kopanju in v politični vzgoji. Hrana je tečna in obilna, tako da se otroci prav hitro popravijo. Na vrtu so pravkar delili malico, kos kurha z medom in sadjem. Skupina otrok je o nečem navdušeno razpravljala. Stopil sem k njim in mali komandir sobe Boris mi je povedal: >Veš, v vasi je akademija in tovariš upravnik je dovolil, da lahko prostovoljci odidejo skupno na akademijo. Toda večina nas je sklenila, da ostanemo doma in se bomo igrali med »dvema-ognjema.« Mali Boris pa sedaj prepričuje svoje tovariše, da se mora večina podrediti manjšini. Ustavim se pred dvanajstletnim pionirjem. Povprašam ga, od kod je, toda dečkova govorica mi že vnaprej pove, da je doma iz goriških Brd. Razlaga mi, kako je pri njih na Goriškem, da je še vedno tako, kakor takrat, ko so bili tam fašisti. Mimo pride mali Bosanček. Tovariš iz Brd ga objame: »A ne. Mato, midva sva postala že prijatelja in bova nekoč skupno služila naši domovini Jugoslaviji.« Tako se razvija življenje v okrevali-'šču.Ta, kakor tudi mnogi drugi počitniški domovi govore o skrbi naše ljudske oblasti za zdravstveno zaščito, za dvig in ohranitev zdravja naše mladine, ki so ji vojna leta pustila težke posledice. In ta mladina ima danes vse: dobro in izdatno hrano, zrak, sonce, vodo in svobodo. M. Otvoritev češke koče v Kamniških planinah V nedeljo 28.. julija ob 11. uri dopoldne bo »tvorila podružnica Planinskega društva Sloveni je svojo drugo obnovljeno planinsko postojanko — češko ko£o pod Grintovcem. S pomočjo vrlih kranjskih planincev in delavstva tukajšnjih tovarn se je posrečilo v razmeroma kratkem času kočo v toliko popraviti in obnositi, da bo lahko služila oddiha željnim izletnikom. Koča bo oskrbovana do pozne jeleni in bo skušala privabiti predvsem delavstvo iz kranjskih tekstilnih tovarn, ki je sonca in oddiha najbolj oofcrebno. Planine naj se v bodoče odpro širokim množicam, ki naj najdejo zdravja, zabave in priroduih lepot v planinah. Vabimo zato tovariše in tovarišice tako iz Kranja kot tudi od drugod, naj se zanesljivo udeleže planinskega slavja 28. julija ob 11. uri dopoldne. S svojo prisotnostjo boste gmotno in moralno podprli delo Planinskegi društva Slovenije v Kranju. V Češki koči bodo urejena dobra prenočišča, tudi glede prehrane je dobro preskrbljeno. Prekrasni in nenaporni izleti v bližnjo okolico ter lepe ture na Grintavec in Kočno, (lajajo koči kot izhodiščni postojanki veliko vrednost. Dostop k Češki koci je z Jezerskega,, mimo Makeka im nato na Ravni in traja le pičli 2 uri zmerne hoje po udobni poti. Še enkrat: vsi planinci in orijatel.ji planinstva, prisrčno dobrodošli! 3-opuSt „<£judski pKcutici" MARIBOR 140.000 din za borbeno ljudstvo Trsta in cone A poklanjajo delavci in nameščenci tovarne Huter in drug. Na vsakotedenskih sestankih je naše delavstvo ogorčeno protestiralo proti fašističnim provokacijam in terorju ostankov fašističnih tolp, preoblečenih v uniforme civilne policije, nad iiašjm ljudstvom v Julijski krajini'.' Delavci :n nameščenci so protestirali proli krivičnim sklepom pariške konference ter sklenili kar najbolj podpreti slavkuioče borbeno ljudstvo Trsta in cone \ tudi materialno. V ta namen smo v nabiralni akciji zbrali 10.000 din, poleg tega pa jim po- darimo svoj enodnevni zaslužek v skupni vsoti 130.000 .lin, torej skupno 110 tisoč dinarjev, S tem smo Dokazali, da so v teh težkih dueli, ki jih preživljajo naši slovenski bratje in italijanski tovariši v Trstu, naša srca pri njih. Naši delavci in nameščenci se niso ter se ne bodo nikdar sprijaznili s- krivičnimi sklepi o razmejitvi. Podružnica ESZDN.T tovarne Huter in drug, Maribor. TRBOVLJE Naši igralci so obiskali Črnomelj in Novo mesto V soboto popoldne sta odšla izpred delavskega doma v Trbovljah dva kamiona, nabito polna z igralci, pevskim društvom Zarja in z orkestrom, proti Zidanemu mostu, od tam pa na Dolenjsko v Črnomelj. Eno uro pred pričetkom predstave smo prispeli v orestolnico partizanskega osvobojenega ozejnlja. Hitro smo pripravili vse potrebno, kajti ljudstvo se je že zbiralo od vseli strani. V nabito polni dvorani smo pričeli s predstavo. Najprej je govoril predsednik sindikatov v Črnomlju, v imenu rudarjev pa je prinesel pozdrave tov. Gorjup, tajnvk rudarske podružnice Trbovlje. V svojem govoru je poudaril, da bodo rudarji iz črnih revirjev tudi v bodoče napeli vse svoje sile, da se produkcija čim bolj dvigne. Nato je pevsko društvo Zarja zapelo tri pesmi, ki -o bile uvod v igro :>Na Trški gori:, ki so jo trboveljski igralci podali zelo dobro in |h> izvedbi želi velik aplavz Črnomelj-} skega prebivalstva. Naslednji dan ob 8. uri zjutraj smo SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V CELJU Petek. 26. julija ob 20' Doin ljudske prosvete. Kraigher; >Školjka*. Repriza. Režija Mr. Fedor Gradišnik. w ŠAH Jcaicn. Zn julijsko prvenstvo. še je vršila 1 (o;-! i a o l>rzoturnirju za prva mesta, kar dokazuje rezultat. Med Štirinajstimi igralci, si je priboril^ že drugiiC prvenstvo 7. 11 točkami tov. Sk«rl Viuko, za drugo, tretjo in četrto mesto so se borili sledeči: tov. it \ ji s I ja Milan, Jeranteu .lauez ter Dobovšek Ivan, za peto, šesto in sedmo mesto pa tov. Stukly Edvard, Peršin Miha ter Itamov/, Viko. Nadalje slede še tov. Skočir Maks, Dobovšek Martin ter Berce .lau^z itd. Po končanem izbirnem turnirju imamo v programu- vežbanje simultank z domačimi igralci, nakar sledijo dvoboji. Glavni urednik Ivan Bratko. Ljubljana. Kopitarjeva 6 Naslov uredništva, uprave in tiskarne »Ljudske pravice«. Ljubljana. Kopitarjeva 6 — Telefon '23-61—23-65 St ček računa 16.090 leL štev za naročnino »Ljudske pravice« Miklošičeva cesta a. se poslovili od prijaznih Črnomeljčanov in odšli po stari partizanski poti preko Črmošnjic v Toplice, kjer je bil kratek oddih. Okoli 12. ure smo prispeli v Novo mesto, kjer smo imeli dve predstavi. Popoldanska predstava ie bila dobro obiskana, še bolj pa večerna, pri kateri so se v dvorani zbrali domatega vsi Novomeščani. Trboveljska igralska skupina je igro Na Trški gori« izvedla tako živo in stvarno, da je izgledalo kot na Trški gori sami. * S tem gostovanjem smo se še liolj povezali industrijski kraji s'podeželjem in poglobili povezanost med delavci, kmeti in delovno inteligenco. S. Stane. Eno leto obnovitvene in mizarske zadruge v Dobovi Obnovitveno zadrugo v Dobovi lahko štejemo med najbolj delovne v Sloveniji. Obsega področje, ki je bilo zaradi svojega velikega obmejnega kolodvora neprestano bombardirano. Popolnoma porušenih je bilo 72 hiš in 185 gospodarskih poslopij, do polovice poškodovanih 255 hiš in 256 gospodarskih poslopij, ostale pa vse razkrite in brez šip. Tekbm enega leta je Obnovitvena zadruga obnovila 215 hiš in 80 gospodarskih poslopij. V načrtu pa imajo, da bo do konca leta obnovila še 30 hiš in 25 gospodarskih poslopij. Zadruga šteje 269 članov. Prejela je do sedaj 955.000 din posojila. Napravila je' 27.721 delovnih ur, od tega največ prostovoljnih in brezplačnih ur. Vrednost storjenega dela znaša 3,468.000 din, skupno 1450 voženj pa še 361.250 din več. Po železnici je prejela vec sto ton apna iz Zidanega mosta in "emejita iz Trbovelj, les je dobavljala v Dobravi v bivših Attemsovih gozdovih, opeko pa iz opekarne Treppo v Brežicah. Poleg obnovitve posega tudi v ostale gospodarske panoge. Naročila je za kmetovalce 50 ton umetnega gnojila, 42 krav in 6 konj. Pod svojim nadzorstvom ima sicer povsem samostojno mizarsko zadrugo z 1.2 pomočniki in 3 tajemci, ki je v tem času izdelala 212 vrat in 235 oken, popravila pa 225 vrat in 352 oken ter mnogo -stanovanjske opreme. OBVESTILA FIZKULTURA RAZPIS kolesarskih tvekein v Ajdovščini Okrožni fizkulturni odbor &a Vzliotluo Primorsko razpisuje za 24. avgust, kolesarske tekme ob priliki parade tlela in fiz-kulturnega zleta dno 24. VIII. in 25. VIII. v Ajdovščini. Tekmovalo se bo s športnimi kolesi na progi Ajdovščina— Postojna in nazaj 75 km. Dirka se prične ob 14. uri Z turnimi kolesi se bo tekmovalo na progi Ajdovščina—Št. Vid in nazaj skupno 26 km. Prijave sprejema okrožni fizkulturni odbor v Ajdovščini preko vseh fizkulturnih društev in okrajna h fizkulturnih referatov, za tekmovalce iz cone A pa preko Zveze telesnovzgojnlh društev iz Trsta. Prijave se morajo poslati najpozneje do 15. avgusta. Prijavnine ni, tekmovalci prejmejo brezplačno hrano za dva dni in prenočišče. Vsak udeleženec pa. bo moral imeti' zletno značko s katero bo imel vstop na vse prireditve in bo stala na Slovenskem Primorju lir 50, v Jugoslaviji din 15. Vodstvo si pridržuje pravico spremenita •razpis te^em v slučaju neugodnih okoliščin. Prav tako bo vodstvo tekem pravočasno razpisalo, nagrade in plakete. Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad bo dno 25. avgusta po končanem fizk ul turnem zletu ob 18. uri. RAZPIS partizanskega marša v Ajdovščini Okrožni fizkulturni odbor za Vzhodno Primorske razpisuje za 24. avgust partizanski marš ob priliki parado dola in fizkul-turnega zleta v Ajdovščini dne 24. in 25. avgusta. Tekmovalo se bo na progi Ajdovščina — Zabije — Skrilje — Lokovec — Ajdovščina dvakrat skupno 31 km. Tekmovalo se bo prvih 12 km obvezne lioje, ostalo I>oljubno. Prijave moštev (jvo 5 tekmovalcev) sprejema okrožni fizkulturni odbor od vseh fizkulturnih društev do 15. avgusta. Tekmovalci imajo 2 dni brezplačno hrano in stanovanje. Vsak tekmovalec mora imeti zletno značko, s katero bo imel vstop na vse prireditve ob priliki parade dela* Start za partizanski marš bo o>b 15. uri. OBVESTILO Poštna direkcija v Ljubljani mora brezpogojno ugotoviti točno stanje radio-apara tov, ki se nahajajo v LKS. Znano je, da nekateri lastniki radio-aparatov teh kljub ponovnemu pozivu še do danes niso predpisno prijavili pri svojih pristojnih poštah. Za Ljubljano na pošti Ljubljana 1, za Maribor na pošti Maribor 1. Vsak lastnik je dolžan prijaviti vse svoje radio-apara te, tudi če kateri ni trenutno instaliran ali je drugače neuporabljiv. Izvzeti od prijave potemtakem niso niti društva niti organizacije niti civilne niti vojaške oblasti. Od aparatov, ki niso instalirani ali so drugače neuporabni* morajo pa biti prijavljeni, se seveda ne plačajo za ta čas nobene pristojbine. 0]K»zarjamo lastnike aparatov, da bodo pošte vsak aparat, za k*iterega bodo zaznale, da je instaliran, a ni predpisano prijavljen, zaplenile, vrhu tega pa lastnika še kaznovale z denarno globo din 1.080.—. OBVESTILO V fizkulturni tečaj, ki se bo vršil v Celju od 1. —15. avgusta 1946, so določene sledeče učiteljice: Lah Marfja, Auernik Leonida, Cede Amalija, Grajželj Marija, Ločičnik Hermi' na, Luževič Jožefa, Nedoli Danica, Slokan Albina, Štiglic Marija, Turk Marija^ Uranič Melita, Uršič Amalija, Bajt Milica, Holo-bar Justuna, Lisjak Miroslava, Mrzel Marija, Rainer Meta, Rajhman Zlata, Tekavc Štefanija, Radšel Zora, Ferjan Danica. Žorž Marija, Roethel Vanda, Sterle Helena, Razboršek Marija, Miiller Cecilija, Goričar Bogomila, Novinšek Marija, Janžek Jožica, Kučiš. Justina, Proliinar Košenina Pavla, Javoršek Amalija, Urleb Neža, Potočnik Frančiška, Bračun Vera, Dolšak Marnja, Hvalec Jožica, Urek Vera, Jurca Marija. Ulo Hilda, Daugul Marija, Mihelčič Hilda, Deu Vanda, Plavšak Franja. Iui‘*)novane naj se zglase v četrtek 1 avgusta ob 8. uri zjutraj na državni gimnaziji v Celju, Vegova ul. 2. S seboj naj prinesejo telovadno opremo, odejo (posteljno perilo), športno obutev, kopalno obleko in živilske karte za Vi meseca. Okrožni prosvetni oddelek Celje. PRESKRBA MASLO MI»0 — oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani obvešča vse upravičence, ki .si še niso nabavili presnega masla za mesec julij t. 1., da ga lahko takoj kupijo. Presno maslo bodo delili spodaj navedeni: Nabavljalna in prodajna zadruga, Vodnikov trg; Celovška c. 34; Tyrševa cesta 57; Tržaška cesta 46; Verbič, Stritarjeva ulica; Pezdir, Gradišče; Adamič, Bohoričeva ul.; Mlakar, Stari trg in vse mlekarne objavljene v dnevnih časopisih dne 30. junija 1946. BREŽICE. Legija koroških borcev« * Brežicah ima v nedeljo dne 2JS. julija 19*^ ob 10. uri dopoldne na dvorišču meščanske šole obnovljeni o.bčni »bor. Vabljeni v'sl borci, ki so sc borili v letih 1918-19 in 1941:l> okolice brežiškega okraja in okraja Krsk«< da se tega občnega zbora polnoštevilno udeleže. Razpravljalo se bo mod drugim tudi o naših slovenskih mejah, ter da "e vedno stojimo na braniku za naš Korotan. Trst, Gorico in Istro! DNEVNE VESTI škofjeloški muzej je že pred domovih" sko vojno predstavljal veliko kultur^0 vrednoto. Zato, se ni čuditi, da se je flein' ški okupatorski bes vrgel tudi nad to kulturno ustanovo. Po osvobojeuju se je odboi loškega Muzejskega društva takoj vrgel u11 delo, da obnovi muzej jn ga z, novimi predmeti še bolj približa širokim ljudskim množicam. S pomočjo MLO v Škofji Loki je bil pridobljen za muzej grad v Pušt-alu*, kjer je razstavljeno dragoceno gradivo, ki prikazuje fevdalno dobo, cehovstvo, okupacijo In narodno-osvobodilno borbo, loško ozemlje in njegovo kulturno življenje, na* rodopisje, obrtništvo, predmete z Visokega in požganih Dražgoš, škofjeloški muzej, ^ naj postane kulturna last širokih ljudskih plasti in vir izobrazbe učeče se mladine* bo odprt v nedeljo 28. t. nič ob 10. uri « slovesnostjo na dvoni«ču puštalskega gradu- Rok za sprejem v DIJAŠKI DOM oziroma v Dijaško kuhinjo v Mariboru, je 1* *v' gusta 1946. Tiskovine za prijavo pni npr®*' niku Sfcrossmayerje-va ulica 30. Za odg»v°r priložite znamke! \ Dežurno lekarniško službo vršita dafleS lekarni Lustek, Resljeva c. 1 in lekarn*. Komotar, Tržaška c. 48. kinematografi LJUBLJANA, UNION: Ameriški film »J®-klena armada«, tednik. Oh 18.30 nri MATICA: Sovjetski film Baltiški P°’ slanec«, tednik. Ob 18.30 in 20.30. SI.0t;-V: Sovjetski film aAbajeva pesem«, 18.30 in 20.30. LETNI KINO TlVOtf-Češki film aDobni Valentin«, tednik. Ob 20.30 in 22. uri. KODELJEVO: Ameriški film »Tihotapci«, tednik. Ob 20. uri. MARIBOR. ESPLANADE: Sovjetski film Neke noči«, teduik. GRAJSKI: Ameriški film »Dogodek na kliniki«, tednik* LETNI KINO: Francoski film ■Varij!’-te«, tednik. / CELJE, METROPOL: Ameriški iUliu 'Osuni" ljenav, tednik. DOM: Sovjetski tilu1 »Igralka«, tednik. KRANJ: Sovjetski film Glasbena komedija«, tednik. PTUJ: Ameriški film -Tukaj so,m tujec*' • tednik. T RAZPIS množičnega šahovskega brzoturnirja ote priliki parade del« v Ajdovščini Okrožni fizkulturni odbor za Vzhodno Primorsko razpisuje za 24. avgust množični šahovski Ijrzoturnir ob 20. uri v Vipavi. Tekmovalo se bo po skupinah. Prijave sprejema za Slovensko Primorje okrožni fizkulturni odbor v Ajdovščini, za šahovska društva pa Šahovski odbor Slovenije — Ljubljana kavarna Slon. Udeležonci prejmejo Oba dneva parade dela brezplačno hrano in stanovanje. Prijavo se sprejema do 15. avgusta. RAZPIS prvenstva celjskega okrožja v lahki atletiki Fizkulturno okrožje Celje, poverjeništvo za lahko atletiko, razpisuje za soboto 27. julija ob 5. uri popoldne in za nedeljo ob 9. nri dopoldne tekmovanje za prvenstvo posameznikov v lahki atletiki celjskega okrožja za moške- in ženske. Tekmovanje bo oba dni na stadionu FD Olimpa v Celju. Tekališče je dolgo 403.5 m, posuto z ogorki in ima dva nedvig-njena zavoja. Pravico nastopa imajo vsi člani iu članice društev in aktivov celjskega fizkulturnega okrožja. Tekmovanjo obsega aledečo panoge: Sobota: 114) m zapreke moški, 60 m ženske, kopje moški in ženske, skok s palico moški, 1500 m moški, skok v višino moški in ženske. 200 m moški iu ženske, 10.(M)0 m^ moški, met diska ženske, troskok moški, met kladiva moški, tek 400 m zapreke. Nedelja. Tek #0 m zapreke ženske, met diska moški, tek 100 m mo<ški, tok 5000 m moški, met krogle moški in ženske, tek 100 m ženske, tek 400 m moški, tek H00 m ženske, skok v daljino moški in žensko, tek 800 m moški, štafeta 4 X 14M) m moški in ženske. * Starejši nogometni igralci! V petek dne 26. 7. t. I. ob pol 19. uri bo trening na igrišču Svobode". -Pozivajo se vsi igralci, da se tega treninga sigurno udeležijo. MALI OGLASI NALIVNO PERO, sivo, sem izgubil v torek, dne 23. VII., okrog 12. ure na Krekovem trgu Poštenega najditelja na- prošam. da ga vrne proti nagradi v oglasnem oddelku »Ljudske pravice«, Kopitarjeva 6 pritličje. PREKLICUJEM vse, kar sem slabega govorila o Dolar Valentinu. — Bešter Cecilija. PREKLICUJEM vse ueosuovauc l>esedc, ki sem jih govorila o gospe j Hercog Jožefi iz Hrastnika. Doboršck Karla, Hrastnik. PREKLICUJEM nenamerne besede proti Gorišek Leopoldi glede vodovoda in nedostojnega izražanja. — Krznar Marija. Kupimo takoj avtomatsko črpalko za napajanje parnih kotloVi 10 atmosfer pritiska, količina vode napajanja 12001 na uro. Ponudbe poslati na upravo Tekstilnih tvornic A. Erlibi d. d., Maribor. 4 elektromonterje in 2 železostrugarjja sprejme takoj Uprava ljudskih javnih ustanov v Ptuju, Mestni L0, soba št. 14. Izšel je novi roman Miška Hranita tt Pesem goni nm» naccdnc-«$iiciMiiUne tm- bi m iarcešSttft fcuueie* Obsega 41.9 strani in &iane broš. din 133’— vezan din i 56'— Naročniki iz Ljubljane, ki prejemajo knjige po subskrip-cijskii cenah, naj dvignejo svoj izvod v prodajalni Pred škofijo 5. Slovenski knjižni zuimtl v ljubil««* Žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je po težki bolezni za vedno zapustila naša zlata mama, stara mama in tašča Hermina Hafnc/ vdova Na poslednji poti jo bomo spremili v soboto, dne 27. t. m. 5. uri popoldne na pokopališče v Škofji Loki. Škofja Loka, dne 25. julija 1946. Žalujoči ostali«