Zakoncema Saver »Biti prijaien in hicrati stopili na prste? spoštovan icot icup dreica« Stran 4 Stran 15 Št. 28/ Leto 63 / Celje, 8. april 2008 / Cena 0,81 EUR □ Odgovorna (MdnMaJifll TVfnCvtn Í6. S£i£M I $. SeiEM Avto In vzdrževanje I Moto boom Celje, io«-i3. april 2008 AŠKERČEVA U, 3000 CELJE Na ětir^ sejmih oprema za avtomehanične, vuikanizefske, a/tokleparsJce in avWiàârekd cteO^ce m avlcpralnice, dod^ In rezen^rni del( za motorna vozila. MotooiM, sMerjiin âtlnkoldanlhi,op(«ma za motoriste^ Razstava vod vseti vRst in namenov, firondi»^ naJoipov. Razstava vozH. dviga! in liasportne opreme za tn manláe tovore. CI oasi ^ * vehk^ Ik 'idiocelje w — polnega vozička brez mošnjička** ■v tus l^f Šolski kombi voii na lastno odgovornost SI Ruska prva violina v Celju r STKAN 10 b|iolnjeiia ialja: na paficetu s MiKcom STRAN 11 Jogi rjuha IZ jerseja iz 100% bombaža.^ različne barve, 100x200cm Na vse preje iz 100% bombaža 'ŠP? -o mmsMš^mM 2-ctelna posteljna garnitura iz 100% bombaža, različni vzorci um» 140x200/60x80cm D ^ 3-delna 200x200/2*60x80c m izamu i-:.??-: 12.»9€ 9770353734020 Delo sodišč ne bo moteno Sodniki bodo danes za pol do ene ure prekinili svo-je delo in izvedli opozorilni protest. Tako so se odlo> čili, kljub včerajšnjemu sestanku s pravosodnim ministrom Lovrom Štur-mom, ki jim je obljubil, da bovladd njihove zahteve po viéjlh plačah ponovno preučila. Protest bo tu^ na celjskem okrožnem sodišču od 13. ure, kjer pričakujejo približno 70 sodnikov, tu-di nečlanov društva. Celjska okrožna sodnica in Članica glavnega odbora društva Teodora Glušič l^r-bovc bo prebrala protestno pismo, v katerem so opisali stanje v sodstvu in predstavili namene in razloge protestnega zbora. »Glavni očitki so. da nismo uvrščeni v primerne in ustrezne plačne sisteme» ki bi nas uvrščali ob bok plači poslancem in ministrom. Sodnik ludi ne sme opravljati drugega dela razen sodniškega, struktura plače za delovno uspešnost in nagrajevanje je neustrezna in nezdružljiva z naravo sodniškega dela» zmanjšan je dodatek za minula leta, kar prizadene zlasti starejše sodnike,« podarja Glušič Terbovčeva, ki izjavo ministra za javno upravo Gregorfa Vîranta, da bo lahko sodnik z več in bolj- šim delom zaslužil višjo plačo, označuje kot odraz nerazumevanja dela sodnikov in njihove funkcije. Glušič Terbovčeva še poudarja, da je vlada na ta način posegla v njihov položaj, kjer ne gre le za višino plač, kot se to pogosto pretirano poudarja v javnosti, temveč za poseg v neodvisnost sodstva» o Čemer se je izreklo tudi ustavno sodišče. Celjski sodniki bodo protestirali na sedežu celjskega okrožnega sodišča, kjer se jim bodo pridružili okrajni sodniki iz Žalca, Velenja, Šmarja pri Jelšah, Šentjurja in Slovenskih Konjic. Zbor bo za vse potekal enotno in naj ne bi sme) trajati več kot pol ure. »Delo sodišč ne bo moteno, saj vsak sodnik ve, ali je prekinitev obravnave potrebna ali ne.« S pismom bodo seznanili evropske komisarje In pravosodne ministre ter danes razpravljali tudi glede predlogov za nadaljnje oblike protestov. Današnji protest sodnikov še ne pomeni stavke, o tem naj bi Slovensko sodniško društvo odločalo na občnem zboru 13. junija, pred tem pa naj bi izvedlo javne shode. MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA www.radiocelje.com Celjska okrožna $odr»fca m clanica glavnaga odbora Slovenskoga sodniškega društva Teodora Glušič Torbovc Minister za javno upravo Gregor Virant meni, da bodo sodniki s protestom kršili 37. Člen o sodniški službi, ki pravi» da sodnik ne sme ovirati delovanja sodišča zaradi uveljavljanja svojih pravic. Za plače sodnikov je bilo pred trem! leti namenjenih 88 milijonov evrov, za letos in pri-hodnje leto pa po 11 milijonov evrov več. Plačna reforma, ki je začela veljati z letošnjim letom, naj bi bik ugodnejša za mlajše sodnike, ki so pripravljeni delati več in bolje. Zagotavljala naj bi tudi dodatna sredstva za odpravo sodnih zaostankov in omogočala, da lahko sodnik z delovno uspešnostjo In s prevzemanjem dodatnega dela dodatno zasluži za dve tretjini svoje plače. Kdo bo v bodoče pekel kruh? Ministrstvo za Šolstvo je objavijo Število prija\djenih kandidatov za posamezne srednješolske programe pri vpisu za Šolsko leto 2008/ 2009. Ponudba in povpraševanje se tudi tokrat močno razlikujeta. Čeprav trend zanimanja za posamezne programe sledi tistim Iz prejšnjih let. Kandidati, ki bi si glede vpisa v srednje-šolske programe premislili, lahko svoje prijavnice za vpis prenesejo v drugo šolo do 14. aprila. Trend zadnjih let glede vpisa se tudi letos ne spreminja. Najbolj oblegani so programi gimnazij, programi deficitarnih poklicev trenutno samevaj o» pri čemer obstaja možnost, da jih. če po izteku roka za prenos prijav stanje ne bo izboljšano, v naslednjem šolskem letu sploh ne bodo izvajali. Tradicionalno je tudi letos na Celjskem najbolj oblegana celjska L gimnazija, kamor želi v osnovni program ^mnazije kar 253 kandidatov, število razpisanih mest je Î80. Premajhno je zaenkrat zanimanje za program umetniške gimnazije, zainteresiranih športnikov je preveč. Gimnazija Celje-Center bi glede na sedanje število vpisov lahko sprejela še 41 kandidatov. Poslovno-komercialni šoK Celje v vseh programih primanjkuje vpisanih la MARJrrA. Aimsh« loplic«. 041 «75 M? HoKtf ZOHTA Šentjur. 03/ H^ 12 $0. G«stilna ?ii OLGI Dobj». OS,' S79 $143 Cbna /»rocriK^ i Setir C^fvi vs)cpnic« naujin tO «ur Eít^rK novitednik ra^ocelje Qbàina Laško PJvovofna Laika. Ohrepèevalnlea Marjel». VinoçrAdnlitra SUvimrc. Peluirna firgiei tuh^Ucn» kmel^ifi Ktfimu« Predstavnice Ženske zveie NSi so se zbrale v PetrovČah. novi tednik BRogodki Preobremenjeni in podcenjeni Malo upanja za odpoved stavke zdravnikov in zobozdravnikov, ki naj bi se začela 18« aprila Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je napovedal splošno stavko vseh zdravnikov in zobozdravnikov, ki se bo začela 18. aprila. Ali bo do nje res prišlo, je odvisno od uspeha pogajanj med predstavniki vlade in sindikata. Zaenkrat so njihova stališča tako daleč narazen» da je stavka zelo verjetna. Če bo do stavke 18. aprik pnSlo, bodo zdravniki in zobozdravniki vsem bolniJ;om zagotovili nujno zdravniško pomoč, otroci do 18. leta ter bolniki, starejši od 65 let, pa bodo deležni vseh zdravstvenih storitev. Stavka bo preklicana, če bo poseben tarif-ni del kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike sklenjen do 17. aprila in bo vladna pogajalska skupina ponudila zadostna jamstva, m- * Mateja G rat da se bo nov plačni sistem v javnem sektorju uporabljal od 1. maja letos. Tako so vsaj sklenili v Fidesu. Fides zahteva 30odsiotni dvig plač, saj bi le lako spet dosegi trikratnik povprečne slovenske plače. Zdaj je razmerje 1:2,09. Glede na to, da se 2Z zdravniške plače na letni ravni zdaj namenja približno 270 milijonov, to pomeni približno dodatnih 80 milijonov evrov. Tako so vsaj izračunali na vladni strani, Fides pa se s tem izračunom ne strinja. Znesek je pomemben, saj vladna stran poudarja» da je pripravljena popuščati le do meje, ko vi§je plače zdravnikov âe ne bi o^ozile zdravstvene blagajne in pravic padeniov. Zahtevek po 30<»dstotnem dvigu pa naj bi povzročil prav to. Zdravniki pa niso nezadovoljni samo zaradi prenizkih Elitni stoietnilf V Rogaški Slatini se je začela prenova Hotela Soča. Sto dve leti star hotel bo po nje) namenjen najzahtevnejšim gostom, naložba pa bo stala približno 5>5 milijona evrov. Obnovo in ureditev hotela s petimi zvezdicami so si že v začetku tega desetletja pod vodstvom Davorina Škrinja-riča zastavili v nekdanji lastnici Steklarni Rogaška, a ko so že imeli pripravljene projekte, so ti ostali v predalu. Hotel Soča so namreč poleg ostalega, ko je steklarna zašla v finančne težave, konec junija 2005 prodali. Nadzorni svet Holdinga Rogaška Cristal je takrat kot najugodnej- šega ponudnika za nakup hotelov Soča in Slovenija izbral bistriško podjetje Svit Jožeta Pipenbaherja. Slednji je sicer odprtje obnovljenega hotela napovedal že za iani, a so se obnovitvena dela zares začela Šele letos. Kot nam je povedal Pipenbaher, bodo hotel» ki bo imel pet zvezdic, po obnovi namenili najzahtevnejšim gostortL V njem bodo uredili 15 apartmajev, velikih od 70 do 120 kvadratnih metrov, in največ 50 ležišč. Obnova jezahtevala porušite v nekdanjega prizidka, a bodo tega znova zgradili, v njem pa uredili kompleksen wellness center in a la carte restavracijo. Hotel bo imel tudi manjSo garažno hišo. Lastniki pričakujejo predvsem tuje, a računajo tudi na domaČe goste, vsem pa bo zagotovljena individualna obravnava. Ker je hotel zaščitena .kulturna dediščina, celotna naložba poteka pod nadzorom zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki zahteva ohranitev obstoječe zunanje podobe in stavbnega pohištva. Za dostop do hotela bo zaenkrat uporabljena obstoječa infrastruktura. Glede na rezultate razpisa ministrstva za gospodarstvo bo naložba v višini 1,846 milijona evrov sofinancirana iz evropskega sklada za regionalni razvoj. ANDREI KRAJNC z ostalimi poklici in plačami zdravnikov v drugih državah povsem neprimerljivih plač. »V Avstriji je razmerje med zdravniško in povprečno plačo 5,6:1, v bolj primerljivi Portugalski 1:3,3. S plačami, kakršne imamo v Sloveniji, zdravniki ne moremo biti zadovoljni. Zaradi hudega pomanjkanja zdravnikov moramo na delovnem mestu preživeti bistveno več časa kot zaposleni v primerljivih poklicih, kjer posamezniki ne izgorevajo. Tudi naša odgovornost je neprimerljivo večja. V resnici z zdravniškim poklicem ni primerijiv noben drug poWic,« poudarja predsednica sindikata Fides v celjski bolnišnici Mateja Grat, ki je tudi članica glavnega odbora sindikata In s tem glavnega stavkovnega odbora. Težke delovne razmere in slaba plačila zdravnike po njenem silijo, da iSČejo manj obremenjujoče in bolje plačano delo. Če ne pri nas» pa v tujini: »Če se ne bo nič spremenilo. lahko pričakujemo, da bodo začeli odhajati tudi mladi zdravniki, spedalizanti. Pri nas dobijo 800 do tisoč evrov, v tujini 3 tisoč neto za 40-umo delovno obveznost. Iz naše regije je eden specia-lizant že odšel, še nek^ jih o tem resno razmiSlja. Ce bodo odšli, bo naš zdravstveni sistem zašel v hudo stisko in v prihodnosti ne bo mogoče zagotavljali niti osnovne, nujne oskrbe bolnikov.« Kljub pripravljenost na stavko, si je zdravniki ne želijo, saj je breme odgovornosti v času stavke še toliko večje. »Zdravniška stavka je lahko velik problem,« se zaveda tudi strokovna direktorica celjske bolnišnice Frančiška Škrábl Močnik, ki še ni pozabila, kako je bilo ob zadnji zdravniški stavki. »Podpiram zahteve zdravnikov, a sem zelo zaskrbljena. V bolnišnici se pripravljamo na vseh kritíč-nih točkah, tako da verjamem, da bomo bolnikom čudi med stavko nudili vso potrebno pomoč.« To pacienti tudi pričakujejo, pa ne samo v bolnišnici. MILENA B. POKLIČ Prenovljejii Hotel Soča naj bi odprli Še lotos. Opusti kajenje in zmagaj Po dveh letih se je spet mogoče prijaviti za sodelovanje v akciji Opusti kajenje in zmagaj. Čas za prijavo je do 2. maja, ko se bo v Sloveniji že osouč začela ta mednarodna akcija opuščanja kajenja. Akciji se lahko pridružite, če dnevno kadite vsaj eno leto in ste stari IS let aH več. Prijavite se pisno s prijavnico, ki jo dobite v zdravstvenih domovih, lekarnah, v tiskanih medijih ali na www.dndi-slovenija.net. Prijavljeni v akcijo se bodo za štiri tedne, to je od 2. do 29. maja, skušali vzdržati kajenja. Kot poudarja organizator akcije Cindi Slovenija, se prenehanje kajenja vedno obrestuje, tudi če kadite že desetletja. Zdravje se začne izboljševati takoj po opustitvi kajenja. Tveganje za srčni infarkt upade za skoraj 50 odstotkov že po enem letu neka-jenja, tveganje za pljučnega raka pa se prepolovi po 10 letih nekajenja. Po 15 letih je ogroženost za srčni Infarkt ali možgansko kap skoraj enaka kot pri nekadilcu, nevarnost raka pa znatno upade. »Opustiti kajenje ni lahko, pa vendar je mnogim uspelo. Kar potrebujete, je vaša osebna odločitev, da to zmorete, vzpodbudo vaših najbližjih, ustrezno izbrano metodo odvajanja od kajenja in podporo,« poudarjata koordinatorica Dominika Novak Mlakar in direktorica Cindi Slovenija Jožica Maučec Zakotnik. Podporo lahko najdete pri izbranem zdravniku, medicinski sestri, v brezplačni skupinski delavnici, pri lekarniškem farmacevtu ali pri svetovalcu na Svetovalnem telefonu za pomoč pri opuščanju kajenja 080 27 77. Telefon deluje ob delavnikih med 17. in 20. uro. Ob koncu akcije bodo med tistimi, ki bodo vztrajali v nekajenju štiri tedne, izžrebali 42 nagrad. Izžrebani bo upravičen do nagrade, če bo test, vsebnost ogljikovega monoksida v izdihanem zraku, negativen. MBP Akcija poteka vsaki dve leti v mesecu maju. V zadnjih 12 letih je dosegla velike mednarodne razsežnosti s sodelovanjem 89 držav in z veČ kol 700 tisoč vključenih kadilcev v letu 2006. Takrat se je akcije v Sloveniji udeležilo 1.3SS kadilcev in kadilk. Ob koncu akcije se je 40 odstotkov udeležencev opredelilo za nekadilce. Bencini dražji Cene naftnih derivatov so od danes spremenjene in sicer so bencini dražji, dizelsko gorivo in kurilne olja pa cenejša. 95- in 98-oktanski motorni bencin je dražji za 14 centov na liter. Liter prvega tako stane 1,069 evra, drugega pa 1,088 evra. Dizelsko gorivo je cenejše za 26 centov in liter stane 1,112 evra, Kurilno olje je cenejše za 27 centov in je za liter treba odšteti 0,760 evra. S ^ tra9.RolcSfMač. uprv. dipl. prav. MBA Poravnava, odgovarja Vpraša nie Poškodoval sem $e. ko sem pri pn^teiju padel po nevzdrzevs-nih, strmih in okrušenih stopnicah, ki vodijo v klet. Utrpel sem zvin desnega zapestja. Ali lahko zahteva/n kakáno odškodnino? Robert. Postofos Odgovor V primeru, da ima vas prijatelj sklenjeno stanovanjsko zavarovanje, lahko dot^ite odškodnino iz njegove police stdnovanj$ke9a zavarovanja, saj Di kot lastnik moral skrbeti za vzdrževanje stopnic in vam tako omogočKi vemo hojo po nji h. Za uveljavljanje odškodnine potrebujete stanovanjsko polico, vso zdravstveno dokumentacijo. fotografije stopnic ter izjavo lastnika hiée. kjer ste se poškodovali. Oglasite se v katen od naáih poslovalnic >n naâi pravniki vam bodo pomagali do čim vtšje odškodnine. ypnuliini« v »rt z ^frtfcWi taliiiiiiuiii P^JP» M Ê^O^OWfiiMK» m fOPûAïl m nertoyPofwwdo.Q^ cM 20,9000C««« In v bost» prajlo prenesenega dobička. Zakonca Šaver sta si tako v zadnjih mesecih pred prisilno poravnavo postopoma izplačevala Čisti dobiček v skupni vrednosti slabih 935 tisoč evrov. Darjo Šaver je Arko, ki je bila pred osamosvojitvijo Slovenije uvozno-izvozna podjetje za območje Jugoslavije, ustanovil leta 1989. Po osamosvojitvi so uvažali predvsem živila za večje slovenske trgovce, leta 1998 pa so odprli prvo diskontno prodajalno. Zdaj, po zaprtju prodajaln Hardi in s prodajo celo delavk Euros-pinu, se je nekoč javni Šaver za medije pogreznil v zemljo. Izplačilo dobičkov je poleg nerelainega in neresnega načrta finančne reorganizacije podjetja le še poslabšalo stanje upnikov. Po! leta pred uvedbo prisilne poravnave je podjetje imelo že za dobrih 51 tisoč evtov izvržb na osnovi sodnih sklepov, nekaj manjših podjetij pa je kot razlog uvedbe svoje prisilne poravnave navedlo ravno neplačilo s strani Arke. Začetek stečajnega postopka je sprožilo podjetje Ceing iz Sentjuqa, kmalu zatem pa je enak predlog sodišču poslala Še Mladinska knjiga Trgovina. Prvi narok za preizkus terjatev bo 11. junija. SodiSče ne dvomi o možnosti zlorabe inštituta prisilne poravnave, zato se je tudi zlahka odločilo za uvedbo stečajnega postopka. V njem bo ugotovljeno dejansko premo-ženjsko stanje dolžnika, možno pa bo izpodbijati tudi vsa tista spoma dejanja dolžnika» ki jih je ta storil neposredno pred začetkom postopka prisilne poravnave. ROZMARl PETEK Še nekaj denarja za tekstilce Stečajni upravitelj Branko E>ordeviČ je prejSnji teden razveselil 73 delavcev nekdanje 'fókstíine tovarne I^e-bold. ki so službo v tem podjetju izgubili pred stečajem. Na bančne račune jim je namreč nakazal odpravnino, ki je niso bili dele^, ko so kot trajni presežki morali ^uiňii. - DefevcI » situpal dobili mal(rveč kot 87 tisoč èvrov, »S tem zadnjim Izplačilom smo poravnali vse teqatve do de-tavcev. Ostalo nam je $e za 2 milijona navadnih terjatev, kdaj bomo poplačali tudi te. pa je v veliki meri odvisno od razpleta to^, ki smo jih vložili v tujini,^ je povedal Dordevič. Za vračilo premoženja na Hrvaškem in plačilo dolga nekega nemškega podjetja (terjatve skupaj znašajo približno 3 milijone evrov) je Že pred dvema letoma vložil tožbe in za zdaj nič ne kaže, da bi se postopki lahko uspeSno zaključili. ' Stečá], ki se je začel konec leta 2004 in sodi po obsegu med stečaje na Slcwènskem, zato ne bo končan $e najmanj dve leti, meni E)ordevič. Za vse tiste, ki so že pozabili, naj spomnimo, da je bilo v Tekstilni tovarni Prebold, ki je v svojih najboljših časih zaposlovala kar 1.600 delavcev, ob stečaju zaposlenih le še 211 ljudi. JI m r ^ f I / v f Tako se dela v Evropi TUdi s Cdjskega so se predstavniki centralnih sindikalnih enot v soboto odpravili v pre^lmco na vseevropski protest (na sliki). Pri tokratnem je Šlo predvsem za simboliko. Če t>odo potrebni ostrejši, bo jasno že kmalu po pogajanjih za višje plače, ki se bodo znova začela prihodnji tedea »Pri tem protestu ni šlo za množičnost, temveč smo z njim želeti našim ljudem pokazati, kako to počnejo v Evropi,« je povedal selo'eiar celjske izpostave zveze svobodnih sindikatov Srečko Cater. Na protestu ni bilo izrečenih posebnih zahtev, bodo pa te delodajalski strani predstaviD predvidoma v ponedeljek, ko naj bi se prvič po stavki le nadaljevala plačna pogajanja. Nova zahteva sindikatov sta d>ig vseh plač za 6 odstotkov iz naslova inflacije ter 20-odstotni del produktivnosti. Najmanjši regres za letni dopust naj bi v podjetjih, ki ne poslujejo z izgubo, znašal 700 evrov RP. foto: KATJUSA Umiritev Po opaznem padanju tečajev v zadnjem obdobju se je trgovanje na Ljubljanski borzi vendarle nekoliko umirilo. Slovenski borzni indeks se je po padcu pod mejo 8.600 indeksnih točk ponovno vrnil višje, na tedenskem nivoju pa je njegova vrednost celo nekoliko porasla. K nekoliko bolj optimističnemu razpoloženju so tokrat prispevale sveže ocene vrednosti domaČih podjetij, ki so privabile na trg nakupna naročila, hkrati pa je žarek upanja posijal tudi na mednarodne trge in blagodejno vplival tudi na domačo borzo. Izmed pomembnejših podjetij se je tako najbolj ugodno trgovalo z delnicami Krke, s katero se dnevno ustvari tudi največ prometa. V začetku minulega tedna se je cena delnice sicer nekoliko spustila, po objavi ugodnih prodajnih rezultatov in oceni vrednosti podjetja, ki jo je pripravila mednarodna investicijska hiša, pa je prodajni pritisk popustil. Ta ocena vrednosti delnice se nahaja nad trenutno tržno ceno. le-to pa je privabilo na trg nakupna naročila, ki so potisnila ceno delnice preko nivoja 97 evrov. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 31.3.2008 in 4.4.2008 OZMIW illM EnoInflaC^ PrmMtvtEUR CIC^ Cinkarna Calje 134.06 3.40 ^ 0.09 CblG Cets 86,SO IBO 0.00 GRVG Gorenje 34,06 1.172,70 ^ -0.26 řilR F^ovarna 85,48 .S3.6Û ^ 1.70 JTKS Juteks 100,00 0.40 0.00 ťltJG Etol 168,40 38.00 ^ -0.79 Pozitivno so teden zaključile tudi delnice Aerodroma, Save in Pivovarne LaSko, nasprotno pa so najbolj padle delnice Nove KBM. V preteklem obdobju je bilo pri delnici mogoče opaziti močnejšo podporo okoli okroglih tečajev v obliki večjih nakupnih naročil, v preteklem tednu pa so se zaradi prodajnih pritiskov ta naročila spustila nižje. Cena delnice se je tako posledično spustila kar za slabih 5 odstotkov, investitorji pa so ubranili padanje šele pri tečaju 33 evrov. Precej bolj optimistično pa se je v preteklem tednu trgovalo z delnicami investicijskih družb. Indeks, ki meri utrip na tem delu trga, je pridobil kar dobre 3 odstotke, najbolj pa sta se izkazali delnici Nacionalne finančne družbe I in KD ID. Razlog za rast slednje lahko iščemo v objavljenem datumu preseku za izplačilo dividende, ki bo že v začetku maja, pričakovanja v zvezi z Nacionalno finančno družbo 1 pa so podobna, saj je družba v letu 2007 ustvarila zavidljiv dobiček v višini 177 milijonov evrov. INDEKSI MED 31.3. in 4.4.2008 Indeks Zsdnjj t»èaj SBI20 8.710,31 PIX 6.183.22 BiO 117.48 Xspr. 0,38 0.70 0.&8 Kljub rahlemu popravku pa nadaljnja pot Še vedno ni popolnoma jasna. Na kratko razdobje pred nami na vidiku ni nikakršnega dogodka, ki bi lahko prelomno vplival na trgovanje, hkrati pa so se tečaji umirili ob nizkemu obsegu prometa, kar kaže le na trenutno apatijo vlagateljev. MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6. 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. novi tednik AKtÙÀLNO Sporno stanovanje in počasno sodišče Kako se lahko v Celju zgodi, da mora človek živeti v avtomobilu? - Ali počasnim sodnim mlinom za takšne primere »dol visi«? Novembra lani smo pisali o 64-letnem Ernestu Jan-žovniku. Celjani ga pozna-jo zaradi njegove pojavnosti, saj se skoraj vsak dan po mestu sprehaja z mačkom na vrvici. Janžovnik je večino svojega življenja preživel v tujini» ob vrnitvi domov pa se je začel njegov stanovanjski probiem. Že več mesecev biva in spi večinoma v svojem avtomo-bi lu in deioma tudi v kletnih prostorih stanovanjske hiše v Stanetovi ulici 22 v Celju. V stanovanje» za katerega je trdno prepričan, da je tudi njegovo, námreč ne more. In (zaenkrat) nič ne kaže» da bo vanj stopil kmalu. Kot nam )e že lani pripovedoval, je leta 1994 po večletnem življenju v tujini prišel nazaj v Slovenijo. Talû'at naj bi z mamo Antonijo, danes staro 94 let. podpisal dokument, s katerega naj bi bilo razvidno, da ji je dal denar, namenjen za nakup stanovanj a, v katerem je živela, da bi ga lahko kupila od države. S tem naj bi Janžovnik postai tudi solastnik. »Vedno, ko sem prihajal domov, sem materi prinašal neka; denarja, ludi uredil sem ji cen- tralno kurjavo in nekaj stvari v stanovanju. A ko sem se leta 1995 spet vrnil, sera videl, da nisem naveden kot solastnik,« namjenovembra razlagal in dejal, da za tem stoji njegova družina, s katero je ravno zaradi tega v sporu. Zapleti naj bi se vrstili še kasneje, ko je v Slovenijo pripeljal svojo ženo, ki jo je spozna) v Keniji in je nekaj časa živela v »spornem« stanovanju, dokler ju lani septembra niso deložirali. »Imam vse dokumente, ki kažejo. da sem solastnik, zato se bom boril do konca,« je še vedno vztrajen Janžoviiik. Okrožno sodiSče v Celju je marca izdalo sklep o začasni prepovedi odtujitve ali obremenitve stanovanja. Z drugimi besedami to pomeni, da lastnica, torej njegova danes 95 let stara maci, lahko biva v stanovanju, a ga ne sme prodali. Možnost bivanja v stanovanju pa ne velja za Janžovnika. Glede na počasnost sodnih mlinov nič ne kaže, da bo sodišče o sporih, ki so v ozadju zadeve, odločilo kmalu. Janžovnik bo lako do nadaljnjega Še vedno za oičkaj topel dom imel avtomobil s kanadsko registrsko oznako kar na parkirišču hiše sredi mesta. »Žena je Se vedno v Ljubljani, zame je bilo najtežje v hladnih zimskih nočeh, toda nekaj časa preživim tudi v kletnih prostorih stanovanjske hiše. Kijub temu, da je bila Janžovnikova zgodba v več medijih objavljena že večkrat, se do zdaj ni zganil nihče iz katere koli inštitucija, ki bi mu vsaj ponudil možnost bivanja kje drugje... Kot smo novembra že pisali, imajo njegovi sorodniki drugačno zgodbo. »Nihče ne zanika, da je materi pred leti dal denar. Razlika je v vsoti denarja, ki jo omenja on in ki je dejansko bila. Ponudili smo mu vračilo denaija,azah-teva preveč- tn ni res, da bomo stanovanje prodali. Ne. Kar nekaj časa bo namreč tra- * jalo, da bo stanovanje takšno, kot je bilo včasih. Potrebna je temeljita prenova,« so nam zatrdili ob takratnem poročanju. Hidi oni komaj Čakajo, da bo sodiSče vendarle razsodilo o zadevi. Torej pri svojem vztrajajo sorodniki, vztraja pa tudi Janžovnik. Sodišče. čigava bo obveljala? SIMONA ŠOUNIČ Foto: SHERPA Po hudih zapletih do častnega občana V občini Kozje, kjer se pripravljajo na občinski praznik, imajo po hudih zapletih novega častnega občana. Občinska komisija za priznanja se je namreč prejšnji mesec najprej soglasno odločila, da podelitve priznanja Častni občan zaradi njegove izjemnosti letos ne bo predlagala, zaradi Česar je prejela pritožbo predlagatelja. Ta je za priznanje predlagal nekdanjega dolgoletnega ravnatelja Franca Bizjaka, ki je bii predlagan že lani. Zaradi pritožbe, ki so jo prejeli šele v ponedeljek, se je komisija v Četrtek dopoldan znova sestala ter o predlogu ponovno glasovala, pri tem pa je bil rezultat neodločen. Kljub temu, da pritožba v pravilniku ni predvidena, se je moral o podelitvi priznanja častni občan popoldan odločiti občinski svet, ki pa je glasoval proti predlogu, da Bizjaku priznanja letos ne bi podelili. Po novem glasovanju so nato odloČili, da bo Ostale prejemnike letoânjth občinskih priznanj v Kozjem so izbrali soglasno ter brez zapletov. Letošnji zlati grb bo tako prejel dr. Sla\4io Kreznesšek, ki Je med vo-diloimi slovenskimi etnolc^ ter predsednik Muzejskega društva Kozje. Srebrni grb so namenili vsestranskemu Mihi Zakoàku ter bronastega rojaku, izjemnemu slovenskemu koáarkarju Sandiju Čebularju. Denarni nagradi bosta prejela PGD Podsreda, ki praznuje lOChlet-nico, ter Tenis kJub Kozje. V zvezi z občinskimi priznanji je iz Kozjega že predlani odmevalo visoko občinsko priznanje tamkajšnjemu zdravniku, ki je bil leta 2003 zaradi poskusa goljufije pri svojem zdravniškem delu (od pacienta je zahteval podkupnino) obsojen na zaporno kazen ter na začasno prepoved opravljanja poklica. Odločitev je sprejel občinski sv^. priznanje častni občan ietos vendar le prejel Franc Bizjak. »Skrajno neresno!« »Sramota za predlagatelja, občinski svet in občino.« f>Tu ne sme biti nabiranja političnih točk,» je bilo med drugim slišati med razpravo po hudih zapletih, tako s strani svetnikov kot občinske uprave. BRANE JERANKO www.novitednik.com Ernest Janžovnik vztraja. V ozadju stanovanjska hiša, kjer sa nahaja stanovanje, 2a katero sa se vfalstvu sploh ne ve, čigavo je. Začenja se nov dan, nove vizije, nove^j^^ priložnosti. Lahko, da vaš denar prav tam začenja nov delovni dan. Naložbena za- vijrovanja združena v paketih Tilia Gíobaí so stratesko razporejena po vsem svetu, kar zsgo- tavlja dolgoročno stabilno m donosno naložbo. ^^ ZDRUŽITE VARNOST IN GLOBALNE NALOŽBE! Naložbeni paketi Tilia Global Tilia Global delniški • Irfond BRIC • MP-GlobdljI • MP'AsIâ.si • Publikum Nova čvropa Tilia Global uravnoteženi • Infond Uravnoteženi • MP • GlobdI.si • llihka Modra kombi naclia ■ Primus Tilia Global zmerni • Infond Uravnoteženi • WoridMix • Publikum Bond • Primus Naložbeni paketi Tlila Global In Tilia Osebni združujejo naložbo ter življenjsko zavarovanje ka* terim se lahko priključi nezgodno zavarovanje, zavarovanje za primer smrti in hujie bolezni ali aslsten^no zavarovanje Best Doctors. *tmmm pd mw^ KER NESREČA NIKOLI NE POČIVA NAJBUŽ^E SKLČPALNO MESTO: Celje: Maribonka cesta t03a, tel: 03/42 63 430 ZA ZAHTEVNEJŠE: Tilia Osebni Naložbeni paket $i lahko sestavite sami, po rrteri. Izbirate lahko med 38 domačnimi in tujimi vzajemnimi skladi 11 upravljalcev, različnih naložbenih, geografskih in panožnih usmeritev. Ú prospekt iU rtâ 4o(ii. MggyiAťBiKUC 080 2^45) wwwjav-tilia.si SAvarovAlnica tilia d.d. Mestni park je bil čist vsaj en dan v petek je bila v MestDem parku od 10. do 12. ure že tradicionalna čistilna akcija. K pobiranju smetí so povabili dijake celjskih srednjih šol. Povabljene so bile sicer vse srednje šole» vendar se Je večina dijakov raje posvetila čiSčenju okolice svojih šol, v park pa so prišli le dijaki Srednje ekonomske šole Celje in Gimnazije Celje-Center. Mestni park lahko §e posebej ob petkih, ko se lain zbira celjska mladina, postane pravo smetišče- Čeprav je v okolici dovolj košev za smeti» odpadki največkrat pristanejo nd tleh. Zato že več let organizirajo čistilne akcije. V park povabijo dijake, zato da dobijo vsaj malo občutka, kako je treba ravnati z odpadki. V petek smo lahko tako v parku dve uri opazovali dijake, ki so se pridno sklanjali in pobirali steklo ter papirčke. S sabo so nosili ogromne črne vreče za smeti, ki so se hitro polnile. KŠ, foto: KATJUšA Trna Rotsr Tina Rotar iz Srednje ekonomske šole Celje: ^Čistil-ni akciji sem se pridružila zato, da bi pomagala naravi» ker res potrebuje pomoč, še posebej zdaj, ko je vse onesnaženo. Tako jo lahko posamezniki rešimo vsaj odpadkov. Pobrala sem že veliko smeti, vendar misUra, da je park najbolj umazan ob sobotah zjutraj. Opazila sem, da je smetnjakov dovolj, tako da ni nobenega razloga, zakaj bi morale smeti ostati na tleh.« Petra Ojsteršek iz Srednje ekonomske šole Celje: »Čl* stilni akciji sem se pridružila zato, da bomo poskrbeli, da park ne bo tako umazan. Ne moti me, da se dijaki ob petkih zbirajo tukaj, vendar pa bi lahko, predeir odidejo, smeti vrgli v koš, saj je res grdo gledati takšno umazanijo. Mislim, da bi bilo treba postaviti več smetnjakov. Morali bi biti tudi večji, saj so sedanji zelo majhni in se hitro napolnijo.« Sandra Jelen iz Gimnazije Celje-Center: »Nič ni* mam proti žuranju v parku, ampak mislim, da če dijaki PetnOistefiek Samira Jslen BlaBta Sevčnikar že prinesejo v park toliko embalaže, naj jo pospravijo za sabo, ne pa da jo pustijo na tleh. Mislim, da bi jih bilo treba najprej malo ekološko osvestiti. Morda potrebujejo le malo spodbude In bodo potem pospravljali za sabo. Danes sem pobrala že veliko smeti, največ je bilo stelda. Bolje bi bilo, če bi bile vsaj cele steklenice, saj bi jih bilo tako lažje pobrati.« Blažka Sevčnikar iz Gim-nazije Celje-Center: >»Ko sem izvedela za čistilno ak- iiiiwiiii.novitednik.coin Vinko Andollek ci j o, se mi je zdelo to zelo zanimivo in zato sem se ji pridružila. Mislim, da bi lahko mladi, ki se ob petkih zbirajo v parku, malo bolj poskrbeli za naravo. Zelo težko pa bi jih bilo prepričati, naj lo res počnejo. Smetnjakov je dovolj. Morda bi potrebovali še kakšno opozorilo.« Vinko Ando] še k, vodja občinskega redarstva: »Vemo. kaj se vsak petek dogaja v Mestnem parku, ko se zbirajo srednješolci, predvsem takšni, ki jim ni dosti mar za okolje. Tukaj imamo kar nekaj košev za smeti, pripravljene so tudi vreče, vendar v parku kljub temu ostane precej nesnage. Dijake zato učimo, da odpadek ni tisto, kar ti pade z rok na vsakem koraku, ampak da pogledaš okrog sebe, kje je kakšen koš za smeti ali pa papir vtakneS v žep in ga potem odvržeš na primemo mesto.« Celjani so se dobro odrezali Na Srednji zdravstveni Šoli Celje so v petek pripravili 15. državno tekmovanje za priznanje Angele Boškin. Dijaki pa so se pomerili tudi v literarnem In likovnem natečaju. Letošnja tema je bila Zdravstvena nega bolnika z obolenji prebavil Pred petimi leti so se tekmovanju priključili tudi dijaki iz programa bolničar-negovaleč. Njihova tema je bila Pri delu upoštevajmo ergonomska načela tervarujmo svoje in varovančevo zdravje. Na tekmovanju so bili dijaki iz Srednje zdravstvene Šole Celje zelo uspešni. Med tehniki zdravstvene nege sta zlato priznanje pre-jela Lea Šeiekar in Anej Senica, srebrno Mojca Zemljak, bronasto pa Davor Jelaš in Tadej Banovič. V kategoriji bolničar-ne-govalec je srebrno priznanje prejela Darja-na Brčina, bronasto pa Nives Brečko. Na natečaj na temo Podnebne spremembe vplivajo na zdravje: moje, tvoje, naše je prispelo 30 literarnih prispevkov ter 40 likovnih izdelkov. Pet najboljšlhz vsakega področja je bilo objavljenih v biltenu, ki ga je šola izdala na dan tekmovanja. KŠ, foto: KATJUŠA Ravnateljica Srednje zdravstvene šole Celje Marija Maroh je poudarila, da je njihova šota tista, ki je tekmovanju priključila tudi dijake iz programa bolni-čar-negovalee, saj so si tudi ti učenci leleli sodelovati na državnom tekmovanju. Konec tedna je bilo kar nekaj podobnih prizorov. Uspešno čiščenje v minulih dneh so bile v kar nekaj krajih čistiineak-dje. Na Vranskem je več kot sto udeležencev čistilo obrežja vseh potokov v občini, v občini Polzela pa se je dvodnevne čistilne akcije udeležilo rekordno število ljudi. Na Vranskem so okolje čistili na štirinajstih lokacijah, pri čemer so nabrali več kot dvesto vreč naravi neprijaznih stvari. Akcija je bila po besedah župana Franca Su-šnika, ki se je je tudi sam udeležil, ena največjih do zdaj. Poleg okolja so na novo očistili in prebarvali ograjo skozi ti^ Vransko ob potoku Marinščlce. Po uspešni akciji so se udeleženci zbrali na pik-niku. Na Polzeli je v čistilni akciji sodelovalo 350 občanov iz različnih društev, ki so čistili obrežja vodotokov Savinje, Ložnice, Struge in razbremenilnega kanaia Ložnice. Pobrali so tudi smeti in druge odpadke ob cestah, sprehajalnih in planinskih poteh, v parku Šenek, ob železniški progi in Še kje. So- delovali so Še učenci osnovne Šole, ki so poskrbeli za okolico vrtca, šole in športnega parka. Skupno se je nabralo več kot 350 vreč smeti in kar nekaj traktorskih prikolic drugih odpadkov, ki so jih odpeljali v lokalni zbirni center v Andraž nad Polzelo. A vendar se stanje v prostoru in odnos ljudi do okolja na območju občine Polzela izboljšujeta, kar se kaže predvsem v manjšem številu črnih odlagališč v naravi. TT VABLJENI NA POMLADNI PLES 11.4. 2008 ob 20 urr v Uiko. l/bor jedi z otusom pomladi. većeo PElAft GiU^, pftdsovitev finsiisttc Mis IpoHa Skivenifc 2008 in veseli ritmi, ki 2azibljcjo v pln. IftformwfÇ in rt2trv9Çj;tî 03 7345 122 if! ZDRAVILIŠČE LÁSKO St. 28 «8. april 2008 Različni ocenjevalci so celjsko upravno enoto ocenili kot zelo dobro. Zamenjava osebnih vozniških ... Še ta mesec tudi novosti pri dokumentih za gradnjo objektov Na celjski upravni enoti so predstaviii nelcâtere do-vosti in dosežke iz lanskega dela in iz prvih treh mesecev ietoânjega. O kakovosti dela enote in njenih uradnikov pričajo ocene, ki so jim jih dodelili uporabniki, lokalne skupnosti, načelnikov sosvet in večje gospodarske dni^e. V vseh primerih ocene presegajo 4»4 od 5 možnih točk. na kar so lahko ponosni, saj se zavedajo, da so servis za stran- ke. »Z izpobjenimi anketnimi obrazci dobivamo podatke o zadovoljstvu strank, kar nam je dober napotek za izboljšave pri delu in približevanje visoko zastavljenim ciljem,« je povedal načelnik Damjan Vrečko. Kot je povedala Zdenka Dobrajc, bodo septembra za-Čeii izdajati tudi nova, z evropskimi obrazci usklajena vozniška dovoljenja, in nove registrske tablice za vozila z zelenim robom. Letos po- Mestna občina Celje» Oddelek za finance in gospodarstvo, Trg celjskih knezov 9, 3000 CEUE obveSca prebivalce občine Celje, da je bií v Uradnem listu v petek, 4. 4. 2008, objavljen RAZPIS za dodelitev sredstev finančne pomoči za nakup In vgradnjo malih {individualnih ali skupinskih) čistilnih naprav za komunalne odpadne vode. Vsi z&nteresirani lahko razpisno dokumentacijo dvignejo v vložišču Mes^e občine Celje ali najdejo na ^letnih straneh Mestne občine Celje (www.celje.si) rubrika Mestna občina javna naročila in razpisi Informacije: Mestna občina Celje, Oddelek za Fir^ance m gospodarsh/o Simona Hribemik, tel. 03-42-65-778 teče veljavnost 2.403 dovoljenjem, zamenjava vseh vozniških dovoljenj pa za zdaj ni obvezna. Daša Knez je predstavila novosti v resorju kmetijstva in gospodarstva, kjer so v prvih mesecih leta našteli za 13 odstotkov več strank kot v.enakem lanskem obdobju. Gre predvsem za postopke pri urejanju t.i. GERK-ov (grafična enota rabe kmetijskih gospodarstev), ki jih kmetje potrebujejo ob prijavah za pridobitev subvencij. V prvih treh mesecih so pripravili kar 1.194 GERK-ov, prišteti pa je treba še popravke, ki jih je zahtevaio ministrstvo za kmetijstvo- V treh mesecih so skozi projekt e-vem registrirali tudi 22 samostojnih podjetnikov tn dve gospodarski družbi. Zakon o graditvi objektov ukinja tudi t. i. nadomestne gradnje, saj je blio s tem preveč zlorab. Gradnja na prostoru prejšnje stavbe se bo lahko začela Šele po odstranitvi stare. V začetku leta, 15. januarja, je bil sprejet nov Zakon o graditvi objektov, ki ga bodo začeli izvrševati s Î 5. aprilom. Konrad Goiogranc, ki na upravni enoti vodi postopke s področja okolja in prostora, je ob tem opozoril na kopico novosti, ki jih prinaša ta zakon. Med dru^m uvaja gradbena dovoljenja za enostavne objekte, ki bodo poslej nadomestila poprej za-dosme lokacijske informacije. »Takšni objekti so garaže, drvarnice, ute, steklenja-ki, tudi oglasni panoji, kmetijski pomožni objekti in podobno, Ta gradbena dovoljenja bodo izdana v skrajšanem Dobro so se obnesle delovne sobote. »V poprečju se pri okencih U£ na delovno soboto oglasi 170 do 200 strank, največkrat zaradi urejanja osebnih dokumentov ali overitev,« pravi Vrečko. Z delovnimi sobotami bodo nadaljevali in jim zaradi najzahtevnejše letošnje naloge, menjave osebnih izkaznic, ki jih bo treba na območju celjske UE zamenjati kar 4.061, dodali še kak delovni dan ali popoldansko uro. Ob tem opozarjajo, da 10-letno obdobje veljavnosti osebnih izkaznic poteče 22. junija. Ker so prav v poletnih mesecih zaradi odhodov na dopust gneče pri menjavi osebnih dokumentov največje, pozivajo oth čane, ki jim veljavnost kň-teregâkoli osebnega dokumenta poteče letos, da zamenjavo opravijo že prej. upravnem postopku in sicer v obliki enotnega obrazca, ki ga bo predpisalo ministrstvo za okolje in prostor,« je pojasnil Goiogranc. "Dadi drugih novosti je veliko. Ena pomembnejših je, da bo lahko občina na osnovi sprejetega odloka od lastnikov slabo vzdrževanih objektov zahtevala njihovo obnovo ali celo odstranitev, pri čemer bo možna tudi izvršba z vknjiženjem hipoteke. Pričakujemo lahko, da bo to eden od vzvodov za odstranitev številnih črnih točk, kjer so prav lastniška razmerja ukrepe lokalnih skupnosti doslej preprečevala. BRST Foto: AŠ Za vrednote gre Na letni skupščini so se v četrtek sestali člani Združenja borcev za vrednote NOB Celje. Društvo ima 1.550 Članov, pri čemer je le Še tretjina aktivnih udeležencev narodnoosvobodilne vojne, vsi drugi člani, samo letos so sprejeli 100 novih, pa so zagovorniki vrednot NOB. Udeleženci skupščine so potrdili, da je združenje zelo aktivno, v ospredje pa ob krepitvi domoljubne in narodne zavesti med Slovenci postavljajo skrb za pravice veteranov in nasprotovanje poskusom izenačevanja narodnoosvobodilnega boja s kolaboracijo. Prav v tej luči so v razpravi na skupščini izpostavljajl> da smo v volilnem letu. Člani bodo v svojem lokalnem okolju in na državni ravni podprli le tiste kandidate in stranke, ki imajo pozitiven odnos do vrednot NOB, pozorno bodo spremljali rudi, kakšna so njihova stališča do sprejemanja l.i. vojnih zakonov. Sicer pa združenje vzorno skrbi za 58 spomenikov in spominskih obeležij v občini, v združenju pa deluje tudi pet odborov domicilnih enot, ki jim je domicil podelila Mestna občina Celje. Letošnja skupščina združenja, ki ga vodi Stane Mele, ni bila volilna. BS Očiščen avto Nagradna akcija Čisto vse z Novim tednikom in Radiem Celje je v polnem zamahu in pod streho sva s pomočnikom Janezom pospravile še deveto zapored. VaSa Silvia se je tokrat odpeljala v Loko pri Žusmu in obiskala prijetno in zelo zgovorno Elico Štancar. Sprejem je bil veličasten, kot da je prišla Štefka in ne jaz, samo godba na pihala je še manjkala in bi bili kompletni. Naša nagrajenka si je zaželela, da ji očistiva osebni avto in naloge sva se zeio razveselQa, saj je bila sprememba v naših akcijah več koi dobrodošla. Sledili so temeljiti čistilni postopki in tokrat sem se s krpo tudi sama pridružila mojemu Janezu, ki je brez predaha čistil, ribal, sesal, polirai več kot tri ure. Ko sva z delom končala, je bila notranjost neprepoznavna, avto je bil kot iz salona in Elica ni verjela svojim očem, da je lahko tako očiščen in bleščeč. SILVIA LUGER KUPON Vabim Silvio, da poskrbi za mofe cisto stanovanje: IME IN PftIIMEK:_ NAS LOV:_ POŠTNA ŠTEVILKA IN KRAj:_ TELf FONSKA ŠTEVILKA:_ PODPIS: S podpisom potrjujem, da a strinjam s poboji nagradne Ifi«, ki so obi9vi{enl na spMftI Hran) Mww.rsdiocelle.ťcm in wvM.Aovilednlk.com. Kupon po5l|ite na naslov: Novi tednik & Radio Celje I Prešernova t9 J 3000 Cel)« (T® sprlpřSom;ČlSTOVSE mÊtÉiÊÊm  ifi Trubar med Laščani Krajani Obražja sa bojijo, da poškodovana casta na bo nltiala do zaeotka obnove, in vsak dan tropotajo za svojo varnost sq bolj pa za varnost svojih otrok. Na lastno odgovornost Šolski kombl vsak dan po nevarni cesti - V strahu pred zdrsom v Savinjo Krajani Obrežja pri Zidanem Mostu od lanske sep-tembrske vodne ujme ne spijo mimo. Vsak dan trepetajo zđ svojo varnost, a èe bolj $e bojijo, da se ne bi na poti v šoio in iz nje kaj hudega pripetijo njihovim otrokom. Narasla Savinja je namreč takrat odnesla del brežine in z n|o tudi rob občinske ceste Zidani Most-^brežje. Cesta )e že sicer ozka. Na enj strani jo omejuje Savinja in na drugi zid,.pri čemer je vožnja po poškodovani cesti Še toliko nevarnejša. Dabi preprečili nadaljnje ugrezanje ceste, jo je Komunala I^ko na enem delu zavarovala z betonsko oporo, na najbolj poškodovani del poti pa opozar-ja le prometna signalizacija. »Krajani vsakdan tvegamo, ko se vozimo tu, najbolj nas je strah za otroke, ki morajo po takšru cesti v šolo. Vozi jih šolski kombi, ki sicer prevozov otrok ne bi smel opravljati po tako nevarni cesti, a smo se starši s šoferjem dogovorili. da prevzamemo vso odgovornost za otroke, če do česarkoli pride,« zaskrbljena pripoveduje Anlta iaziiec, prepričana, da je pol leta po ujmi že skrajni čas, da cesto obnovijo. S tem se strinjajo tudi v Občini Laško, kjer imajo že od lani pripravljene vse potrebne projekte za sanacijo ceste, a kaj, ko je začetek del odvisen od države, kjer mlini meljejo bistveno počasneje. »Poškodovano cesto je Občina Laško prijavila v program odprave posledic septembrskega neurja. Pričakujem, da bo vlada na eni od svojih naslednjih sej sprejela prvi delni program odprave posledic. Občina Laško naj bi iz tega naslova letos prejela približno 300 tisoč evrov. Na občini smo že ia-ni izdelali vse potrebne projekte LQ pridobili vsa soglasja za sanacijo te ceste. Projekte smo nato poslali na okolj-sko ministrstvo. Zdaj čakamo na mnenje njihovega re- cenzenta in takoj, ko bomo od vlade dobili pogodbo za pridobitev sredstev, bomo objavili razpis za izvajalca del. Računamo, da bomo sanacijo ceste (ocenjena vrednost je 125 tisoč evrov) lahko začeli letos,« je dolgo pot do začetka del opisal vodja Urada za GJS, okolje in prostor Občine Laško Tomaž Novak. Krajani Obrežja pri Zidanem Mostu medtem s strahom pričakujejo april, ko Savinja zaradi večjih količin dežja vsako leto naraste. »Posledice velikonočnega snega so že vidne,« pokažejo na nove razpoke na poškodovanem delu ceste, »upamo, da se ne bo ponovila zgodba izpred treh let, ko je narasla voda odnesla celo širino ceste in smo se morali v Zidani Most, od katerega nas ioči le struga Savinje» voziti skozi Rimske Toplice.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ Pisalo se je leto 1530. V majhen trg ob reki Savinji, imenovan Tifíer (danes Laško), je prispel mlad duhovnik. 60o mu je komaj dvaindvajset let in pravkar ga je tržaški škof Bonomo posvetil v duhovnika. Mladeniču je bUo ime Primož Trubar... IVubar Je s svojimi gorečimi pridigami Laškemu vtisnil ^obok pečat, pa tudi kraj je na mladega duhovnika močno vplival. Kakor se je v svojih zapisih in pismih Trubar Laškega rad spominjal» se tudi Laško rado spominja očeta prve slovenske tiskane knjige. Tako se bodo ob 500-lei-nici rojstva velikega Slovenca, ki jo je na svoj seznam obletnic vidnih osebnosti uvrstila tudi svetovna organizacija Unesco, skozi celo leto v Laškem vrstile številne prireditve. Začeli so januarja s svetopisemsko razstavo ter nadijevali z različnimi predavanji in delavnicami. Vse do oktobra bo v Muzeju Laško na og^ed razstava Vsem Slovencem, ki prikazuje Trubarjevo življenje od rodne Resice, številnih mest, v katerih se je izobraževal in služboval, do izgnanstva v Nemčiji, kjer je svoje delo še vedno posvečal »lubim Slovencem«. Jutri, v sredo, pa bodo učenci laške OŠ, ki nosi ime po Trubarju, in tamkajšnje GŠ pripravili koncert z naslovom Evropska vas: Nemčija. V evropski vasi se bo na stojnicah, z biltenom, ria koncertih in številnih razstavah predstavila dežela. v kateri je bil Triibar pri- siljen preživeti svoja najbolj ustvarjalna leta in starost ter v kateri je napisal in natisnil prvo slovensko knjigo in jo poslal sonarodnjakom v domovino. Na koncertu se bodo vsi pevski zbori OŠ Primoža Trubarja - kar osem jih je -predstavili tudi s pesmimi v nemščini. V petek bodo v Muzeju Laško odprli fotografsko razstavo, posvečeno Trubarju, ki jo je pripravil Laški akademski klub, Številni dogodki pa se bodo nadaljevali tudi v naslednjih mesecih- Osrednja občinska proslava ob 500-letnici Trubarjevega rojstva bo v Laškem 7. junija, ko bodo na ploščadi pred kullumim centrom odkrili Trubarjev kip, delo akademskega kiparja Fe-renca Kiralyja. BOJANA AVGUŠTINČIČ Pripravljeni na dogovor o čistilni V Vitanju se pripravljajo na Izredno sejo občinskega sveta, na kateri želijo doseči dogovor o nadaljnji usodi pred osmimi leti zgrajene čistilne naprave. zaradi nasprotovanj bližnjih krajanov Še vedno ne deluje, vendar vse kaže, da so sedaj blizu rešitvi spora. Prizadeti krajani so s pomočjo odvetniške pisarne Cmok -Praznik pripravili predlog rešitve spora brez nadaljnjih upravnih in morebitnih sodnih postopkov. Od Občine Vitanje pričakujejo, da bo uredila ceste in most, regulirala potok Močno ter ogradila čistilno napravo in uredila njeno okolico. Poleg tega bi naj pred poskusnim zagonom čistilne naprave izmerili hrup in smrad na območju Štajnho-fa. Meritve bi seveda ponovili po zagonu čistilne naprave in če bi se hrup in smrad zaradi nje povečala, pričakujejo odškodnino za poslabšanje bivalnih razmer. Osem najbližjih sosedov čistilne na- prave pričakuje tudi odškodnino zaradi zmanjšane vrednosti stanovanjskih objektov glede na cenitev sodnega izvedenca gradbene stroke. Pomembno je, da so se v zveù s svojim zahtevkom pripravljeni še dogovarjati. Ob-činsld sveuiiki so se zato na seji prejšnji teden odločili, da do izredne seje v občini pripravijo skupna, usklajena iz-, hodišča, na osnovi katerih se bodo lahko dokončno dogovorili s prizadetimi krajani. MBP TOREK, 8r 4. 18.00 Velenjski grad PTOte«tantizein v šaleški dolini predavanje Toneta Ravnikarja VODNIK 17.30 Šolski center Velenje GfbaD^ Mladi raziskowaJ-ci 2â razvoj Šaleške doti- 19.00 Mladinska knjiga Celje Sibirija potopisno predaifonje HermaruiCatm javna prEdsiauUev rvzisko-vainiknalos 18.00 Knjižnica Roztec 16.00 Pokrajinski muzej Celje Bralna značka za Svet bogov odrasle odprtje gostujoče 19.00 Medobčinska splošna arheološke razstave knjižnica Ždlec 19.19 Knjižnica Velenie Provan$a potopisno predavanje Frandja Horvaia 19.30 Galerija sodobne umetnosti Celje_ GModer končen AndT^2usta.rvg, ínAnjeCaberc. harfa 19.30 Slovensko ljudsko _gledališče Celje__ Eugene lone^cu: Stoli abonma po posebnem mzporedu in izven m Grozljiv pogled na poškodovano obcinrto cesto, po kateri vsak dan voa tudi solski kombi. - St.28<8.april200S SREDA, 9.4. 10.00 Mu2ej novejSezgodovine Celje_ Album za iotografije Hermanova fotografska ustva/jalnica , 17.00 Knjižnica pri Mi §ku Knjižku_ §ôGka ljubezen. Majhna sem bila prav^i^ ítogodivStíne 2 Mojco in s FoOdomo skupino OSl^ubeČna 17.00 19.00 Celjato dom Pćsemca območna revijaotrvèkîh in mladmskihpevskihzborov 17.00 Kulturni center La3ko Evropska vas: Nemři ja predstavitev dežele in konan Ciklus Zdravje in kvaliteta življenja predavanje Johna Fielderja CETRTCK. 10.4. 10.00 Srednja zdravstvena àola Celje_ Medkulturni dialog v zdravstveni negi okrogla miza s H(3o ZimŠek 17.00-20.30 indijanska vas Pod polnočnim soncem, Prebold_ Indijansko popoldne za otroke 17.00 Slovensko ljudsko gledališče Celle__ Eugene loneâcu: Stoli abonma.po posebnem raz-poreduinizven 17.30 Kultjtfni center LaSko Blazno resno stavni abonmall, in izven 18.00 Caieri^ sodobne yn^qsti Celje_ Živalska in transantro-poloâka estetika: WolígangWelftch predavanje Leva Krefta 19.00 Celjskž dom Vrtu jak pomladni ve&r z dijaki Gimnazije Ceije-Ceruer 19.00 Medobčinska sploSna knjižicajalec___ Politična kultura: političnost morale predstavitev knjige Igorja Luk^ 19.00 Osrednja knjižnica Celje, _Levsdkova soba_ Na pesem mi gre Besednica z VlS:lom Skaletom 19.00 Knjižnica Sen^iiT_ Provansa potopisno predavanje Frandjahorvaia 19.00 Občinska knjižnica _Braalovče _ revija Vpogled Uterami yeňpr 19.00 Knjižnica Rog^ka Slatina Sprostitev v stiski predavanje Helene Bizjak oakapresuri 19.00 dvorana Glasbene Sole _Ksta Savina Ža^ec_ Sus kor\£ertdekUike toikalneskiipine 19.30 Slovensko ljudsko ^edaliSče Celje_ Borza slovenskih karakterjev abonma Četrtek veiemi in 20,00 Kulturni center L^ko Blazno resno slavn! _abonma I in izven 21.00 Mestni kino Metropol Jazz do il! AndyMiddieton trio novi tednik reportaža LjubHeljibalonovsole-tevsoboto zaman Čakali na letališču vUvcu. Kriv jBbilvdte^^ hotal pihati ii Celja proti Vojniku, ternvač zgolj obratno. Za dodatno popestritev neba so poskrbeli še pedalci in padalke. Zadnji je Še nekaj pred osmo uro zvečer zajadral nad Bezenškovim Bukovjem. sr^ i Dušan Bojanovfc se je z balonarstvom »okuSlit povsem po naključju. V bližnji kavami je slišal navdušeno pripovedovanje enega izmed balonarjav, nato pa je, predenje sploh sam poletel z njim. že pripravil prvi balona rski festivel. Za dobro uro poleta je potrebnih precej priprav, predvsem ps dovolj veJika ekipa, ki balonu sledi in ga nato pomaga pospraviti. 10 REPORTAŽA novi tednik Mala dežela -velik korak Ruska prva violina v Celju Inga Ulokina je po koncertiranju in študiju po vsej Evropi za novo domovanje izbrala Celje Njeoa starša, oba priznana ruska glasbenika in glasbena pedagoga, sta po tebi-nem razmisleku namesto Madrida izbrala Ljubljano za DOVD domovanje in kraj ustvarjanja. Hči, violinistka Inga Ulokina, je po življenju in študiju v Linzu, Kolnu in Zagrebu za svojo destinacijo izbrala Celje. »Preprosto zato, ker se tukaj dobro počutim in je to kraj. kjer se želim ustaliti.« pojasni 26-letnica. Sediva ob kavici. »Moje stanovanje pravkar prenavljajo in te ne morem povabiti tja, ker je tako, kot bi treSčila bomba,« pojasni. Dom je izbrala v samem celjskem jedru, »Všeč mi je, da stopim ven in me v trenuticu zajame mestni utrip. Celje je tako prijetno mesto! Zdi se mi, da tukaj vlada pristen meščanski duh in tudi njegovi prebivalci so pravi meščani,« raz-mišlja Inga. Začudeno dvignem obrv. »Ti seveda tega ne bo§ opazOa, saj si ves čas del takšnega življenja,« takoj ve, o čem razmišljam. »V Celje sem se na mah zaljubila,« doda. A to ni edina ljubezen, ki jo je v zadnjem času doletela. Cisto sveža je še zveza z Gregorjem, s katerim sta skupaj približno pol teta. »Ne boš verjela, kje sva se spoznalal Naurgenci, into v petek, 13. Nikomur ni bilo na srečo nič hudega, naključje je na srečo hotelo, da sva se oba tam znašla ob istem Času. Gregor je krasen človek, umirjen, pošten, preprost,« zasanjano opisuje Inga. Svetovljanska raska družina glasbenikov Inga se je rodila v Sankt Pe-tersburgu in v Rusiji začela tudi študirati violino. Ko se je rodila njena mlajša sestra, sta starša sklenila, da je čas za selitev. Kot izjemna strokovnjaka sta bOa vabljena v več evropskih držav in se nazadnje odloČila za Slovenijo. Ruska najstnica se je tako nenadoma znašla v slovenski šali med slovenskimi vrstniki. »Sprva je bilo težko, saj nisem znala jeTika, no, če se malce pohvalim, lahko povem, da sem maturo iz slovenščine kasneje vseeno opravila s prav dobrim uspehom. Vseeno sem se kar hiGx> vklopila v družbo. Za vrstnike sem bila na začetku seveda nekakšna atrakcija, ampak brez negativnih izkušenj. Morda so name drugače gledaii že zaradi staršev, kdo ve, če bi šlo za navadne delavce. Potem bi se me morda prijel stereotip o vzhodnjaluh,« razmišlja In^. Glede na to, da so se v Slovenijo priselili ravno v času Petek. 13., Ingi In Gregorju očitna prinaša sreio. (Foto: Arhiv Inge Ulokme) ■■J /i ^ s--: Inga illokina na celjskem odra tranzicije obeh držav, jo seveda povprašam o življenjskih pogojih. »V Rusiji ni bilo lahko, ravno zaradi ekonomskih razlogov sta se starša odločila za selitev. Bila sem Še premlada, da bi se natančno spominjala. No, aktualno politiko pa pustiva pri miru, velja?^< Simpatična črnoiaska deluje tako preprosto in nenare-jeno, da jo boste na odru težko spozjiali. Še bolj se boste začudili, ko boste izvedeli, da gre za pravo svetovljanko. Študij v Zagrebu, Linzu, Kôlnu, več nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih ... Inga je kot solistka sodelovala tudi s številnimi zasedbami, orkestri, snemala za RTV Slovenija In Croatia Records, kon-certirala po vsej Evropi in na Kitajskem. hDoIo z mladimi violinisti me osrečuje!« Vendar da Inga jasno vedeti, da se to obdobje življenja nekako končuje. »Si- cer to ne pomeni, da bo violina romala v kot, ampak le, da bo tempo drugačen, manj intenziven. Posledice neskončnih vaj že čuti moja hrbtenica, poleg tega plače članov orkestra niso ravno blesteče. Že ko sem živela v Zagrebu, je padla odločitev za selitev v Slovenijo, v priment, da bi se našlo mesto v kakšni šoli,« pojasni Inga. In tako se je mladenka vrgla v pedagoške vode, trenutno je profesorica violine v Glasbeni šoli Krško. To se bo zdaj spremenilo, namigujerri na selitev v Celje. »Ne, le zakaj?« se iskreno začudi. Že zdaj se Inga v Krško vozi z vlakom: »To zame niso nobene velike razdalje. Sedem na vlak, berem knjigo in že sem lam. Slovencem se vse zdi tako zelo daleč. Vedeti morate» da sem živela v Sankt Pete rs bur gu, ki je ogromno mesto. Spominjam se, kako smo na sprehodu s starši enkrat nepričakovano trčili v stare starše in se nismo mogli načuditi, kako je to mogočel« HČasÍ6,<Ía »a ustalim.« Oferokom niska ali slovenska imena? »Po uradni deflniciji sem Rusinja in Slovenka, saj imam dvojno državljanstvo. Drugače bi se označila za Ru-sinjo, čeprav je deželica s prečudovito naravo moja nova domovina že več kot desetietje. VŠeČ mi je, kako so tukaj urejene stvari, življenje teče po nekih pravilih,« razmišlja Inga. Kaj pa Rusi? »Ja, saj poznam vse predsodke o nas, ampak še zdaleč iie drži, na primer, da se vsi na veliko nalivamo z vodko. Ruski temperament je res nekoliko dnj^čen, poseben, ampak to velja za vse slovanske narode, Čeprav z nekaj specifikami. Težko je posploševati. Precej družabni smo, morda se to kaže pri sklepanju prijateljstev. Ven- dar imam tudi v Sloveniji kar nekaj prijateljic, s katerimi lahko klepetam več ur in za katere vem, da jih lahko kadarkoli pokličem,« dodaja Inga. Selitev v Celje in ustalitev v knežjem mestu, pravilno sklepam, verjetno pomenita tudi načrtovanje družine. »Oh, vsekakor razmišljam tudi o tem, saj bo že čas.« Bodo otroci imeli ruska ali slovenska imena? »Bomo izbrali takšna, da bodo za oba naroda sprejemljiva in bodo šla v uho. Trudila se bom, da bodo vedeli čim več o moji domovini in po možnosti tudi govorili rusko. Ampak pustimo času čas, tako podrobnih načrtov vendarle nisem izdelala,« se na koncu nasmehne rusko-slovenska violinistka. POLONA MASTNAK Foto: GREGOR KATIC »Celja ne bi zamenjala niti za Pariz.« VASE SKRITE URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CEUE Ekipa KK Union Olimpijd ter Đevad ínDevada (prva 2 desna v drugi vrsti) s prijateljania Za osem razbitih tabel jih ve le malo Z Markom Miličem na parketu - Bratu izpolnila željo za rojstni dan že pozimi je v naše uredništvo prispelo simpatično pismo mlade Devade Mehme-dović, ki |e svojemu bratu Đevadu želela uresničiti željo za rojstni dan. A to ni bi-la le želja ob rojstnem dnevu, temveč žel ki je v obeh bivala že dlje časa. Spoznati Marka Miliča, je bilo zapisano v pismu, v katerem je bilo čutiti čustveno bratsko-sestrsko povezanost. ZMetni Devad, tudi sam nekoč košarkar, seje namesto Sportu zavezal SoU. Vendar je ostala želja. Želja spoznati prvega slovenskega košarkarja, ki je zaigral v Ugi NBA, prvega Slovenca, ki je preskočil avtomobil in^ob tem še »zabil«, predvsem pa spoznati simpatičnega in temperamentnega Gorenjca Marka MiliČa. Nad njegovo igro in »zabijanjem« so navdušenj dekleta in fantje. A da je Milko, kot Marka kličejo prijatelji, kar osemkrat pri »zabijanju« razbil tablo, vedo le njegovi pravi oboževalci. »N^ka spremljam že skoraj ves čas njegove kariere. Seveda me je najboij prevzelo, ko je preskočil avto na >>all stais« tekmi. Ko sem trerûral košarko, je bil zame idol in vsak si verjetno želi nekoč spoznati svojega idola.« je dejal Devad. O košarki in Marku Miliču veliko ve tudi Devadova mlajša sestra Devada. ki zase pravi» da ve več o vsem kot marsikatero dekle: »V vaSe uredništvo sem poslala pismo, ker nisem imela prave ideje, kaj bi kupila bratu za rojstni dan» nato me je prešinilo, da bi mu lahko omogočila srečanje z idolom. Ko sem izvedela, da gre- ^ •s i % 0 i; 11 Darilo u rojstni dsn tokrat ni bilo opromljono s pontSjo. mo v Ljubljano na trening Unioiia Olimpije, sem skoraj skočila do stropa. Marko je tudi zame v redu igralec, pri čemer je tudi zelo čeden fant.« Ko sem se podala v uresničevanje skrite želje, sem naletela na kar nekaj težav, saj nisem bila pripravljena na takšen profesioraiizem. Da gre KK Union Olimpija po sledeh velikih evropskih klubov, je povedal njihov tiskovini predstavnik Matevž Zupančič, ki je po- skrbel, da smo se v Ljubljani dobro počutili: »Takšnih in podobnih želja je kar preœj. Včašh celo 5 do 10 na dan, zato teh stvari ne morejo igralci sami organizirati. Potujem z ekipo in skrbim za odnose z javnostjo, tako za notranjo kot zunanjo, koordiniram zadeve med mediji in člani eldpe, saj bi drugače prišlo do zmede. Čeprav še nismo na enaki ravni kot večina velikih evropskih klubov, se trudimo v tej smeri.« Čast in ne težava Ko smo sedeli na tribunah in gledali trening ene najboljših slovenskih košarkarskih ekip, so bile Deva dove oči prilepljene na igrišče. Opazoval je Miličevo igro: »Res je Air Milko, še na treningu samo >zabija(. Mislim, da ima to v krvi, saj vem, da v metanju ni ravno najboljši, Je pa zato to-1^0 bolj atraktiven.« Čas je hitro mineval in ura in pol treninga se je kmalu končala, zato smo odŠU na parket, kjer si je Marko vzel nekaj minut za Devada. Izmenjala sta nekaj besed, ob tem pa je Devad Marku tudi asistiral pri »zabijanju«, ki je bilo bolj za šalo kot zares. Kljub temu, da je MiliČ medijsko oblegana oseba, velja za prijaznega in zaželenega gosta povsod, kjer se pojavi: »Vesel sem, da sem lahko fantu malce polepšal dan. Vem, kako je, ko želiš koga spoznati. Ko sem še igral v Kranju kot mladinec, sem bil navdušen, ko sem spoznal Dina Rado in Tonija Ku-koČa, zato vem, koliko pomeni navijačem druženje s svojimi idoli. Zato zame to ni težava, ampak mi je v čast.« Devad je po srečanju dejal: »Noro je, da sem ga spoznal, točno takšen je, kot sem si ga predstavljal. Prav gotovo ne bom zamudil nobene njihove tekme in v prihodnji sezoni si bom kakšno evroligaško preiz-kuSnjo ogledal tudi v živo,« je bil odločen za konec prijetnega večera. MOJCA KNEZ Foto: GREGOR KATIČ Dflvadova pomoc pri zabijanju Air Milka Opotekajoče se Krimoifke le niso padle Rokometni pokal letos nikakor aoče v celjske vitrine, tudi igralkam Celja Celjskih mesnin ga ni uspelo osvojiti v dvorani Golovec, pohvale pa si sicer vsekakor za* služijo • za polônalno predstavo proti Ptuju in za pni polčas proti Krimu. PovedJe so s 5:2, igrale tekoče v napadu in imele razpoloženo vratarko Barbaro Gorski ter nazadnje vodile še v 28. minuti z 12:11. Nenaden padec Nato so si do odmora oslabljene Kjimovke, ki so najbolj pogrevale krožno napadalko Ljudmilo Bodnjevo, priigrale dva gola naskoka, talij v nadaljevanju dodale še dva (Ce-Ijanke niso izkoristile izključitev Kindlove) in po delnem izidu 5:0 že usodno pobegnile. Prednost so počasi, a vztrajno poviševale. Po 17:25 je odkritje turnirja in tudi sezone Alja Koren dosega dva gola zapored (enega ob igralki manj). V 52. minuti timeout rú zalegel kaj ci goscje so z ra^idoženo Var-lečevo dosegle štiri gole v nizu za najvišje vodstvo (19:30). Ce-Ijanke so zapravile kar 34 strelov, od sama Jankovičeva 13 (Gerič 0:3, Šon 3:12, Gro-belnik 0:1, Potočnik 1:3, Sti-panova 5:10, Majcen 2:3). TVe-net Tomaž Čater je z obrambama S-1 in S+l> ko je glavno breme nosila AJja Janko^č, zaustavljal predvsem Krimovo glavno oro^e Marino Verge-ljuk. Gostujoči vratarki Serge- Maja Šon je z dvema zaporednima goloma poskrbela za najvišje celjsko vodstvo, v drugem polčasu pa so ji posla moči. ja Steianišin in Amra PandžiČ sta zbrali 21 obramb, kar je tudi zgodaj prevesilo tehtnico v dobrem vzdušju, ki so ga pripravili celjskj navijači Fiorija-ni. ^Nastop v finalH je bil nagrada« ^ed domačimi vrati je Gor-skijeva blestela v 1. polčasu z desetimi obrambami, skupno je zaustavila tri strele iz sedem-metiovk: »Dekleta so igrala fan-t^tično skoraj do konca polčasa. Vse je šlo kot po maslu. Ob odmoru smo si dejale, da nimamo česa izgubiti. V nadaljevanju se je izkazalo, da je Krim pač profesionabia ekipa, ki je znala zadržati vodstvo. Upam, da bo celjska ekipa ostala skupaj, saj je mlada inot)e-tavna. Sama bom zaključila kariero, upam, da kot podprva-kinja tudi v državnem prvenstvu!« T^erTomažČate* je poudaril, da so njegove varovanke precej moâ izgubile v soboto med bitko s Ptujčankami: »Krim )e še vedno boljši od nas, ima pač širši izbor igralk, hitrejšo igro, več izkušenj- Kljubovali smo tekmicam, kolikor smo pač lahko. Napredek je viden in želimo ga ohraniti. Poškodba Stipanove ni bila usodna, saj ji je fizioterapevt Miro Niko-dijeviČ usposobil Reženj, tako da se je lahko kmalu vrnila- Malce je pomembnosti tekme psihološko podlegla Alja Janko-vič. a ji tega ne smemo zameriti, saj se je srčno tmdlla vobram-bi. TXidi Maji Šon ni 5îo in slabša igra dveh tako pomembnih igralk se nam zelo pozna.« Pa vendar se je Krim moral precej naprezati. »Še bolj bi se moral, če naša dekleta ne bi igrala v krču. čeprav sem jim dejal, naj bodo povsem sproščena. Nastop v finalu je za njih nagrada. Svoje je opraviJ rudi televizijski prenos. Naš dlj je drugo mesto tudi v državnem prvens tvu. In pa seveda zadržati ekipo tudi za naslednje sezone,« je zaključil Čater Presenetila je AJja Koren, ki pa je med svojimi vrstnicami v Sloveniji seveda med najboljšimi: »Pred odmorom smo popustile v obrambi. Hitreje bi se morale vračati, kajti Krimovke imajo hiter protinapad. Ciljale smo na prvo mesto, ni se nam izšlo, upam, da se nam bo v prihodnje.« Lokalni derbi v DP med Celjem in ŽaJcem bo v soboto. DEAN SUSTER Foto: SHERPA Nedolgotega je vHka, prikupna in 1S4 cm visoka Alja Koren dopolnila 17 let Rralnî ofančun je obolaalB s stCHMistmnm izkupičkom meta in priigrano sedemmetrovko. Anjo Stipanovo ovira najboljša i Finale poli Celje - Krim i CEUE - Dvorana Golovec drej Romih in Dragan Nikoli hor. CEUE: Gorski 13 obramb rie, Šon 3 (Î), Grobelnik, Po va 5, Koren 6, Jankovič 4, Zi Čater. KRIM: PandžiČ 7 obramb. 5, Krhlikar Î (1), Hrnjič 2, C ljuk 2, Derepasko 7 (5)» Ja< Uroš Bregar. Sedemmetrovke: Celje 2 I Izključitve: Celje 6, Knm Bistveni potek rezultata: 2 12:11, 12:16, 15:18, 15:21, 17 Za 3. mesto: Ptu; ■ OUm] OUmpija 3S:S2> Celje - Ftu Jankovič, Koren 6, Štípaní Ko ima hudič mlade... Tekma 26. kroga prve slovenske nogometne lige med MIK CM Celjem in Domžalami se je zaključila z zmago gostov z i:0. Edini gol je v končnici prve- okvir domžalskega gola, so bili ga polčasa dosegel KnezoviČ. ogorčeni nad sojenjem Ptujča-Celjani, ki so dvakrat zatresli naRobertaKranjca,kibidva- Sodnikova odločrtev je iokirala pnánm Dejana Kelhana. ki je imel iztegnjeno roko in s komolcem ni zamahni proti Jur^hovamu obrazu, krat lahko pokazal na belo točko, v27 minuti pa je zelo strogo izključil Dejana Kelharja. Kljub igralcu manj so bili varovanci Pavla Pinnija boljši od državnih prvakov, se trudili na vse pretege in veliko pretekli, a niso uspeli zadeti. »Ju-ninho je pač lump in je odigral prekršek, nato pa mu je nasedel sodnik. To nas je drago stalo. Fantje so nato pokazali veliko želje, izenačiti pa jim ni uspelo,« ni v svojem tihem, temveč v povišanem tonu na novinarski konferenci potožil Pinni. To je bil njegov domači poraz na 14. tekmi, že tretji v spomladanskem delu. Za nameček se je v nesrečni Areni Petrol v končnici tekme pokvaril Se semafor. Jutri morajo Celjani na Ptuj k Mariboru, ki je bil v prejšnjem krogu prav tako oškodovan in prejel tri rdeče kartone. Manjkali bodo Nilton, Mihelič in FUeko-vič. DS Foto: GREGOR KATIČ LESTVICA 1.SNL tOOMŽALf 2. KOPER XirfTÏRBLÛCX 4.HrTG0fUCA 5.MARIBOR 6.KAFTA 7. WK CM CEUE 2« 8. DRAVA H 1 PRIMORJE 26 10.LÍVAR 26 26 16 26 12 26 13 26 12 26 26 5 S 6 10 9 % 9 S 6 6 4 2 20 44:13 62 <7:96 44 36:26 44 39:32 42 3$:35 36 »:44 34 31:29 32 »:49 32 36:31 30 31:70 U Boj za dve plači Rokometaši Celja Pivovarne Laško so v 2. krogu lige za državnega prvaka v Zlatorogu pričakali trebanjski IVimo in ga ugnali s kar 37:23. V nedeljo pa je vodstvo celjskega kluba objavilo naslednjo vest. )»Na zadnji seji upravnega odbora je vodstvo RK Celje Pivovarna Laško sprejelo sklep, da zaradi slabših rezultatov v zadnjem obdobju, ie posebej pa neuspehu v pokalnem tekmovanju, ne izplača osebne^ dohodka za mesec marec. V primeru, da moštvo ne osvoji državnega nasîova, se ne izplava §e en mesečni osebni dohodek. Ob osvojitvi naslova državnega prvaka bodo izplačane vse obveznosti.« V soboto se bosta v Rdeči dvorani pomerila Gorenje in Celje. DS Celjani in Sem osvojili 21 m V soboto je bilo na Ljubečni državno prvenstvo v ju-jits Člani Aljesana iz Šempetra so osvojili šest in tekmovalci veščin 4 zJate medalje. Tekmovanja se je udeležilo 92 tekmovalcev iz 12 klubov. O Pri kadetih in kadetinjah so državrú prvaki postali Žan Arte!) šek in Barbara StiploŠek. Članska naslova sta odšla v roke Nc za najboljšega tekmovalca DP, in Primoža Muhovica. Srebrn« ti, Anja Laznik, Grega Habjan in Sabina Predovnik. Na ir€ David Straus in Julijan Motoh ter člana Marko Cokan in Kat se veselili Štirih zlatih medalj. Osvojili so jih kadet Urban Saj EtesanoviČ, Aleš VerbovŠek in Boštjan Bevc. Drugo mesto y merju, tretja mesta so osvojili še člani Tamara Pungaiâek te Sempetrani so faQi zadovoljni z dosežki na državne gralka turnirja Marína Vergeljuk. ala RZS (i) 21:31 (12:14) , gledalcev 800. sodnika An-|č (fCrško), delegat Branko Pa- I L Vasiijevič, Čolič; Koljič, Ge-točnik 1 (1), Centrih, Štipano-Drko, Majcen 2. Tïener Tomaž Stefanišin 14; Variée 4, Irman )der 4, Lekić 4, Frešer, Verge-:enko, Oven, KindJ 2. Trener 2). Krim 9 (6). 8 minul. 0, 3:2, 5:2,5:6.8:7. 8:10,11:10, :22. 17:25. 19:25. 19:30. 21:31. )i/a 32:22. Polfinale: Krim -j 30:27 (15:11); Potočnik 9. }Vè, šon 4. Zorko 1. petrani Medalj u borbah za kadete in člane, i Policijskega kluba borilnih dlična bera je uspela Aljesanu. , Tilen Hadolin, Luka Melan-ijca Kudra, ki je bil izbran tudi ? medalje so osvojili trije kade-ije mesto so se uvrstili kadeta ja Topovšek. Pri PKBV Celje so in ter v Članski konkurenci Iva ? pripadlo kadetu Tadeju Kra-r Mišel Cevzar Ln Gvido Par. MOJCA KNEZ Šempetranke spet prvoligašice V pomladanskem delu sezone so odbojkarice Alianse igrale zelo dobro in z devetimi gladkimi zmagami in enim tesnim porazom ohranile vodilno mesto v 2. državni ligi. To pomeni, da so si tudi teoretično že zagotovile napredovanje v I. ligo. Na zadnji domači tekmi so oslabljene pred 300 gledalci brez večjih težav premagale Partizan iz Škofje Loke s 3:0 (22, 16,14). Ttener Alianse Boris Klokočovnik je seveda zadovoljen z opravljenim v tej sezoni. V soboto sledi Še zadnja formalnost, gostovanje pri zadnjeuvrŠČeni Ljubljani. Glede vrnitve na najvišjo raven odlično kaže tudi šempetrskim odbojkarjem. TONE TAVČAR Odbojkarice Alianse Šeinpeter. klecijozleve Ana Apat, Janja Božič. Tina Bukovec. Matjs Remic. Mojca Bon5, Tjaša Turnšek, stojijo trenor Boris Klokočovnik, Tina Znider. Nastja Poljanac, Mojca Voh. Nina Grobalsak in pomočnik trenerja Robert Remic. Za čast mesta Najstarejši smučarski medmestni dvoboj na svj^tu tokrat dobili Zagrebčani Na zagrebškem Sljemenu se je več kot 150 smučarjev iz celjskih in zagrebških klubov? nedeljopomerilo v najstarejšem medmestnem dvoboju na svetu med Celjem in Zagrebom. Letos so bili v skupnem izidu za dobre pol nunute bifi'elši Zagr^>čani. Dvoboj traja že vse od leta 1935 2 le redkimi vmesnimi prekinitvami. Za prvi dvoboj so se smučarski navdušenci iz obeh mest dogovorili med obiskom zapebSkih smučarjev na Rogli leto prej. Zgodovino so začeli pisati v samoborskih Rudah. Vse odtlej se srečujejo izmenoma, pri nas je bila večina tekmovanj na plazu pod. Okrešljem, zadnja leta so tekmo preselili na Roglo. Tekma, 73. po vrsti, je posebna tudi po načinu tekmovanja. Me-T^o se najnreč v kar 19 starostih kategorijah» od najmlaj^ do najstarejših. Letos se je kot naj stai^ uddeženec po »Crve- Dobitniki medalj v kategoriji trsterinov nad 70 lat (z Iavo) Slavko Z^oznik -latnik 1934.lvan6rajžl-l8tnik 1937 inJankoČetina-letnlk 1930 m prvenstvu. Janko Četina v akciji nom spustu« na Sljemenu r)a] 78-1^ Celjan Janko na in osvojil tretje mesto. Za skupno uvrstitev Šinejo Je zmage. Za^ebčani so jih letos osvojili 12. Celjani 7. Kot je povedal predsednik SD Snežak BoSt-jan Jera^> OJjani tokrat niso nastopili v najmočnejši postavi, saj so imeli tekmovalci SD Unior prav včeraj sklepno območno tekmovanje. Prav tako ni nastopil Bernard Vajdič, med Zagrebčani pa je Ivica Kostelíč za dobri 2 s^undi ugnal vse tekmovalce in poseb^ poudaril, da mu je v vdiko čast, da lahko brani ban« svojega mesta. Med Celjani so v svojih kat^njah zmagali Ivan Grajžl, Alenka Kristan, Drago Bomáek, Andreja Jovan, Janko Cesar ter Gr^ in Dita Koštomaj. BRANE STAMEJČIČ NOGOMET 26. kitig 1. SU MÎK CM Celje • DomMle 0:1 (0:1); Kne-zovič {4&+-). ^(ift(2 - Primorje 2:1, Interblock - Maribor 1:0, Gorica • Koper 2:4, Drava - Livar 3:1. 19. krog 2. SL: Rudar Vele-nje-ZavrčM (1:0);Triikovič 47). Omladič {56), Korun (77). Vrstni red: Rudar 33, Bo-nifika. Aluminij 32. Triglav 31, Bela krajina 29, Mura 24, KrS-ko 23. ZavTč 20. Zagorje 18, Krka 17. 18. krog 3. SL - vzhod: Šmarje ' Poloma 2:0; Firšt (16), Vra-ničar (92), Dravinja - Roma 3:3; Stame (36). Vidojevič (38), IVunkl (47). Stqtia - Šerujur 0:3; Leskovar (8), Klinger (66 - ag). Balagič (89), Šmarmo • Koiinar Štore 2:0; Veler (15), Podbrežnik (18 • llm). Vrstni red: Šentjur 44» Šmartno 31, Crenšovd 27. Dravinja, Šmarje, Malečnik 25. Veržej 24, Dravograd 22, Odranci, PaIoma21, Kovinar Štore 19, Stojnci 18. Roma 13, Pohorje 8. 18. krog Štajerske lige: Partizan-Šoštanj 2:1; Redžič (23), Zreče-Simer Šampion 2:3; Sla-tinek (39). Grašič (67); Oma-novič (14), Kožar (73). Pint^ (87). Ormož - Mons Claudius 1:2: Debelak (1,85- llm).Rt>-gaška • Cerečja vas 1:3. Vrstni red:SimerŠampion42. Gerečja vas 38. Mons Claudius 32, Šoštanj 31, Ormož .^0, Bistrica 27, Partizan 25, Zreče, Podvind 23, Peca21.Rogaška 20, Šentilj 14, Železničar 12. Oplotnica 6. KOŠARKA 4. krog I. SL, za prvaka: Union Olimpija - Zlatorog 85:80; Bailey 26. Zupan 13; Mason, Mašič 15, Harris 14, Jev-d^č 12. Nuhanovič 11, Strnad 9, Maček 4. Elektra • Helios 75:94; Vrečko 17, Kune 16, Bul> nič 12, Jeršin, Ivanovič H. U-čartovski 8; Ingram 16, Troha, Mance 12. Vrstni red: Helios 8, Krka, Slovan 7. Olimpija 6, Zlatorog 5, Koper, Mercator, Elektra 4. 7. krog Ï. SL, za obstanek: Atpos - Rogla 90:74; RibežI, Mi-sirača 16, Kobale 15, Kadič 9, Nedeljkovič 8, Dragšič. Stevenson 6. Sebič 5, Koštomaj 4; Sivka 16, Brolih, Grkovič 15, Horvat 9. Petrovič 8, Čigoja 7, Jereb 4» Zagorje - Hopsi 73:61; Savkovič 17,Goodridi 15; Dawson 16, Breže 13. Jovanovič 11. Kobale, Vujasinovič 8» Podvr-šnik 3, Godler 2. Vrstni red: Alpos 39, Hopsi 38, Zagone 37. Kraáki zidar 35, Rogla 33. 25. krog 1. B SU Cmdišče • Roga^feđ 86:103; Podboj 29. Šinkovec 17; Plavčak, Paie-Ko-sovec 18, Ra\Tiikar 17, Jofič 14, Peu-anovič 11, Pežič lO.Brčina 8, Šučur 5, Marko vino Vič 2, Radenska ' Celjski KK 86:75; Do-minko 19, JuterSnik 17; Ambrož 27, Zdovc 13. Grilanc 9. Sotošek 8, Teržan, Cocej 6, Škorc, Senica. Matevžič 2. Konjice ' Hrastnik 100:95; Ribič 37, Novak 21, Ravnihar 19, Lu-šenc 11. Muzel S, KebHč 4,2i-vanovič 3; Godicelj 21, T\j5ek 19, Vrstni red: Postojnska jama 47, Parklji 46. Nova Gori- i á i ' t ca 45, Hrastnik43, Gradišče39, Janče 38, Rudar 37. Rogaška 36, Litija. Konjice35, Radenska 33, Tričav 32, Celjski KK 31. Medvode 28. 3. krog 1. SL (ž), za prvaka: Merkur Celje - AIM 80:62; Čon-kova 32, Jevtukovič 15, Verix>-le 14, Jereb 7, Zdol$ek 6, Kerln 5, Klavar 1; llijev 21. Škerget, Pehadžič 14. Vrstni red: Kranjska Gora, Meri^urCelie6, AJM, Odeja, Ježica 4, Neso Ihke 3. 3. krog 1. SL (ž), za obstanek: Citycenier • Črnomelj 104:81 ; Baloh 27, Bastašič, Les-jak 19. Pliberšek 18. Serdar 13, Drovenik 8; Fink 19, Smolič 16, Konjice • Slovenija ml. 78:57. Vrstni red: Konjice 35, Domžale 31, Triglav 28, City-center 27, Črnomelj 23. Slovenija mL 3. ROKOMET 2. krog 1. SL, za prvaka: C^ Ije Pivovarna [Jiško - Dimo TYebnje 37:23 (22:10); Goren-šek, Kos 8, Sulič 7, Gajič 6. Trivundža 3, Stojanovič, Ter-zič 2, Kozlina 1; Korelec, Radelj 5. Gold Club - Gorenje 30:34 (13:20); Koražija 7, Corovič 6; Vukovič 8, Kavai Baškin 7. Sovič 5, Sirk 3, J. DobelSek, gStir, L. Dobelšek, Rezniček 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Laško43, Cimos 39, Gorenje 38, Trimo. Gold Club 30, Ormož 22. (KM) ^ ŠPORTNI Torek. 8, 4, KOŠARKA I. SL, za prvaka, 5, krog; Koper • Elektra (19). Sreda. 9, 4. NOGOMET L SL, 27, krog, Ptuj: Maribor - MIK CM Celje 116.30). KOŠARKA 1. SL, za obstanek, 3. krog. Polzela: Hopsi - Alpos (19). L SL (ž), za prvaka, 4. krog: Merkur Celje - Neso Ihke (18.30). 1. SL (ž), za obstanek, 4. krog: Konjice-Citycenter (17). Kfimpa^ ^^tedfiik ŠPORTNA OPREMA - REKVIZITI - SPOMINKI Dvorana Zlatorog Celje wvAv.rk-celje.si w spletna trgovina * ■al 1^1 NAKRATKO 20. tumirska zmaga « Miami: Velenjska teniška igralka Katarina Srebomik je v Éialu dvojic z Japonko Ai Su-giyamo osvojila nov turnir. Drugi nosilki turnirja sta s 7:5,4:6 in 10:3 premagali Blackovo iz Zimbabveja in Huberjevo iz ZDA. Za Sreboinikovo je to jubilejna, 20. turr\irska zmaga med dvojicami in prva letos. Tek ob SaviRji Celje: Danes (18.00) organizira Športna zveza Celje tradicionalni tek v počastitev praznika Mestne občine Celje. Tekmovalci, ki se bodo zbrali na Špici pri letnem bazenu, bodo na 5,8 km dolgi progi tekmovali v petih kategorijah, pravico do nastopa pa imajo starejši od 16 let. (MK) Alpos si je zagotovil obstanelf Pričakovana poraza obeh moštev v skupini za prvaka ter poraz in zmaga v skupini za obstanek lige UPC Telemach. To je izkupiček naših štirih klubov minuli konec tedna. Dober odpor LaSčani so gostovali v Tivoliju in izgubili z Olimpijo s 85:80 ter tako doživeli še tretji poraz v ligi za prvaka, Srečanje so sicer slabo začeli, kar so domačini dobro izkoristili in si do polčasa priigrali 13 točk naskoka. V začetku tretje četrtine je Olimpija pobegnila na 47:32» kar^e bil znak za prebujanje igralcev Damjana Novakoviča, Nekaj zadetih trojk jim je povrnilo samozavest in v začetku zadnjega dela so se LaSčani s trojko Andreja Mačka približali na samo dve točki zaostanka (58:56). Ljubljančani so odgovorili z novim nizom in povedli s 70:59 v 35. minuti. Mini serija Anteja Maáiča (skupaj 15 točk) je vrnila Zlatorog v igro. 42 sekund pred koncem je namreč Saša Dončič pri izidu 80:76 zgrešil oba prosta meta» a je na žalost žogo ujel Miha Zupan in zadel oba prosta meta za 82:76, kar je bilo za LaŠčane nedosegljivo. Peterica igralcev je dosegla vsaj 10 točk, ob omenjenem Mašiću še Chester Mason (15), Lance Harris (14), Aleksander Jev-džić {12) in Salih Nuhanovič (11), a je bilo îo premalo, saj je manjkal morda le eden izra-zitejši strelec, kot je bil pri Olirnpi ji Maurice Bailey s 26 točk^. Zdaj imajo Laščani prost teden, kajti zaradi zasedenosti dvorane Tri lilije bodo z Mercatorjem igrali šele 19, aprila, v soboto pa jih čaka lokalni derbi v ŠoStanju. Bres pravih možnosti áošcanjčani so pričakali branilce naslova državnega Enňn Dragsic (z žogo) je sen^ursko moštvo popeljal do obstanka v elitni ligi. Boris Jenin (levo) in Mr^a Kune pa sta bila tako kot celotna Elektra nemočna proti državnim pnrakom v svoji dvorani. prvaka tn bili brez pravih možnosti. Helios je namreč od vsega začetka igral zavzeto, predvsem v obrambi, in ustavil vse poskuse Elek-tre, da bi mu povzročila preglavice. Oslabljeni domačni, ki so ostali do konca sezone brez Ivana Simunića, manjkal pa je tudi Luka Do-bovičnik, so namreč imeli premalo igralcev v rotaciji, da bi lahko držali ritem gostov, ki so se vsi vpisali med strelce. Pri Elektri je Žan Vrečko dosegel 17 točk, AleS Kimc pa 16. S tekmo proti Heliosu je ekipa Ivana Stanišaka zaenkrat končala tisti težji del Igranja, saj je v prvih Štirih krogih igrala z vsemi tremi NLB ligaši in še s Krko. Jutri bo gostovala v Kopru, kjer nikakor ni brez možnosti. Z zavzeto igro do obstanka če pra v obsta j a teorija (skoraj znanstvenofan ta slična), da bi Alpos še pade) na predzadnje mesto, ki vodi v kvalifikacije, je več ali manj jasno, da so si šent-jurčani s sobotno zmago nad sosedi iz Zreč zagotovili igranje v 1. A ligi tudi v prihodnji sezoni. Po dveh zaporednih porazih je bilo marsikoga v Šentjurju strah, a so igralci pokazali, da so iz pravega testa. Od vsega začetka so krenili agresivno v obrambi, v napadu so zadevali vsi in že ob polčasu je bOo velikih +IS. V tem delu je trener Boštjan Kočar poslal na parket že 11 igralcev za držanje ritma, ki ga oslabljena in psihološko povsem izpraznjena ekipa Rogle ni uspela spremljati. V nadaljevanju so sicer Zrečani s consko obrambo znižali na 60:50 (27. minuta), a je prvi mož tekme Robi Ribeži (16) zadel še eno od svojih štirih trojk in vrnil mirnost v igro Alpo-sa. V začetku zadnjega dela so Šentjurčani pobegnili na 76:52 in samo še čakali na konec tekme in na svojo enajsto zmago. Ob Ribežlu je 16 točk pri Alposu dosegel še Živko Misirača (10 skokov), Primož Kobale pa jih je dodal 15. Pri Rogh, ki je povsem na dnu, je Boštjan Sivka dosegel 16 točk in Dejan Grković (10 skokov) 15. V naslednjem krogu je Rogla prosta, medtem ko Šentjurčani jutri odhajajo na Polzelo k Hopsom. Zlom v zadnjem delu Poizelani so gostovali v Zagorju in doživeli poraz, po katerem še vedno niso rešeni vseh skrbi glede obstanka v ligi. Brez Jasmina Čatoviča in Klemna Lorbka so se dobro upirali domačinom In padli v zadnjem deiu tekme, ko niso našli prave rešitve za obrambo Zasavcev. V 34. minuti je bilo namreč le 58:55 za Zagorje, kij^ nato povedlo za 9 točk in prednost, kljub vsem naporom Hopsov, zadržalo do konca. V ekipi Boštjana Kuharja se je izkazal Američan Mark Dawson (16 točk. 13 skokov). Hopsi nujno potrebujejo zmago proti Alposu, da se rešijo skrbi glede obstanka. JANEZ TERBOVC Foto: KATJUŠA IZJAVI Damjan Novakovič, trener Zlatoroga: »Če pogledamo razliko na koncu, smo lahko kar zadovoljni, saj smo precej časa parirali Olimpi-jI, kar ni lahko. Po drugi strani je res, da smo tekmo izgubili, je pa igra po segmentih obetavna za liste ležke tekme, kjer bomo morali zmagovati. V konínici tekme smo zelo veliko tvegali, saj smo s cono poizkušali ustaviti mete izpod koša ter dovolili poskuse za tri točke. Tn pa nas je Bailey popolnoma )pokopal<, kijub temu smo prišh na vsega dve točke zaostanka. Potem smo ne-rodno izgubili žogo, potem je še Rizvič zadel iz nemogočega položaja...« Andrej Maček: »V Tivoli smo prišli neobremenjeni, nismo imeli česa izgubiti, saj je Olimpija veliko boljša ekipa. Dali smo vse od sebe, na koncu so vendarle prevladale izkušnje in Olimpija je zasluženo zmagala.« MITJA KMEZ V motokrosu v Vrtojbi zmagal Nicic Skorja Konec marca se je v Vrtojbi pri Novi Gorici začelo državno prver>-sTvo v motokrosu. Tekma, na kateri so nastopali tudi tekmovalci iz drugih držav, je potekala v suhih pogojih V najmlaílí kategoNJi do 65 ccm $e je zmage v obeh vožnjah veselil LašČar> NIck Škorja. Čtan TRK Tajfun in lanskoletni državni prvak. Nick Škorja, ki je začel tekmovati pri svojih štirih letih, se poleg dveh nazivov državnega prvaka ponaša tudi z zmagov pokalu Akrapovič. V minulem letu se je udeležil nekaj tekem za ev-ropsko prvenstvo, na katerih se je uvrstil med najboljših petnajst. Trenutno se pripravlja na tekmo za državno prvenstvo, ki bo 20. aprifa v Brežicah. V tej sezoni pa si predvsem želi ohraniti nazrv državnega prvaka ter na tekmah v tujini privoziti čim boljše rezultate. novi tednik 15 »Biti prijazen in iiicrati spoštovan icot icup drelcatf Je policistom prekipelo? - Državi sporočajo: »Ne igraj ruske rulete z varnostjo državljanov^ ker bo počilo!« v petek je bilo v Celju us-taDovljeno Združenje policistov Slovenije. To naj bi, kot pravijo ustanovitelji, varovalo interese policistov bolj kot jih zdaj mačehov* sko varujeta država in vodstvo policije. Zdnižeoje naj bi sčasoma preraslo v sindikat. Točno mesec dni obstaja tudi forum na spletnem naslovu www.policist.si» kjer so objavljeni Številni komentarji policistov o njihovem delu» ob-javljali bodo tudi tíste stva-ri. ki jih bo, kot dodajajo, vodstvo policije poskušalo pomesti pod preprogo. Vodstvo slovenske policije spletnega foruma ne komentira, o združenju naj bi svoje mnenje podali v prihodnjih dneh. Videti je. da pomeni Združenje policistov Slovenije le korak naprej od začetne slabe volje zaradi razmer v policiji, o čemer smo že poročali. To omenjajo sami člani: »V prvih dveh mesecih letos je slovensko policijo zapustilo približno petdeset policistov, od tega manj kot deset zaradi upokojitve.« Pogrešajo stimulacijo ter razvoj v smeri, da bi bil njihov poklic bolj in ne vedno manj cenjen. Člani so ostri v svojih izjavah, pravijo, da se umetno prikazuje uspešnost policije, ki se konča pri pregledu rezultatov tožilcev. V izjavi za javnosti navajajo. da policija naknadno, po podaj 1 kazenske ovadbe na tožilstvo, odkrije samo še dva odstotka storilcev kaznivih dejanj. To, da je napadov na policiste vedno več, kaže tudi statistika. Pravijo, da jim je dovolj nekaznovanega ši- UstanDvni člani Združenja policistov Slovanije (Foto; SHERPA) kaniranja in da je prišel čas. da se tudi znotraj polidje ponovno uveljavijo ustvarjalni in profesionalni odnosi, Ali jim bo uspelo, bo pokazal čas, saj združenje še vedno vabi ČJane in jim obljublja, da bosta tako združenje kot sindikat organizirana tako, da bo pravna zaščita v primeru, da jo bo policist potreboval, takojšnja. www.policist.si »Poiicisti smo v službi državljanov. svojo zvestobo smo priseg Republiki Sloveniji. Vendar kljub vse; odgovornosti. ki jo nosimo, vztrajamo in opravljamo poklic policista, ki je zadnja leta vedno manj cenjen. Naš končni cilj je ustanoviti neodvisen sindikat policistov, ki bo deloval samo v interesu policistov. Katastrofalna državná kadrovska politika je v teh le- tih osiromašila policijo. Strokovni kadri množično zapuščajo naše vrste, škoda, ki je s tem nastala, se ne bo popravila še pet ali več let. Na to resno opozarjajo tudi strokovnjaki varnostnih ved,« navajajo v izjavi za javnost in dodajajo, da drŽava in vodstvo policije kljub argumentiranim in resnim opozorilom ne ukreneta ničesar, da bi zadržala strokovni kader, ki se je leta in leta usposabljal za policijsko delo. »Jedro trenutne operativne po-Uciie sestavljajo izčrpani kadri še iz osemdesetih in de- i/ i. vetdesetih let prejšnjega stoletja,« so ostri Člani združenja. Vprašanje je, kako bo na te navedbe odreagiral vrh policije. Kot smo že napisali, naj bi svoje mnenje javnosti predstavil v naslednjih dneh. Združenje ima trenutno imenovan začasen upravni odbor: »Začasen zato, ker želimo tako iz zunanjih kot notranjih vrst pridobiti najboljše strokovnjake, ljudi s srčno kulturo, ki bodo lahko dovolj strokovno, pošteno in verodostojno opravljali to težko nalogo. Vzpostavljen bo takšen organizacijski sistem, da bo vodstvo sindikata moralo odgovarjati za svoja dejanja in bo razrešeno takrat, ko bo pozabilo, kakšno poslanstvo opravlja. Samo tako lahko dovolj kredibilno in suvereno bratii naše interese.« Novonastali forum www.policist.si je dodobra razburkal policijske vrste. Ob branju komentarjev je treba pogledati resnici v oči in nekaterim navedbam tudi pritrditi, Res fe bilo včasih drugače, nekdanji miličnik je na primer imel avtoriteto. Že večkrat smo poročali o reportaži. zaradi latere smo s policisti preživeli noč na terenu. Nekateri mladoletniki, ki so se napol vinjeni zbirali ob Savinji, niso žalili le policistov, temveč vpričo njih tudi našo ekipo. Mladoletniki. Naj ob tem dodamo še primere, ki so se zgodili minuli teden. TYije divjaki (eden je z divjo vožnjo ogrožal Celjane, drugi je v nekem lokalu grozil z bombo, tretji je v 2006 2007 2008 lokalu napadel policista) so ceio udarili policiste- V uredništvu imamo primere groženj in napada znanih celjskih prestopnikov na policiste, a veČina stvari v predka-zenskih ali sodnih postopkih pade. »Treba je priznati, da je zaradi slabega vodenja policije in želje po polnjenju državnega proračuna vse več kaznovanja zaradi prekrškov, ki dejansko ne ogrožajo varnosti v prometu. Policija večkrat išče prekrške na krajih, kjer je največ prometa in posledično tudi več manjših kršitev, namesto da bi nadzor dejansko opravljala na krajih. kjer je prometna varnost resnično slaba. Toda zavedati se morate, da policist, ki vas ustavi na cesti, nima nikakršnega vpliva na to. On je tam. ker mu je bilo tako odrejeno, in več kot bo izvedel ukrepov, bolje bo cenjen pri svojih nadrejenih. Takšen je sistem in veČina policistov se zaveda, da je slab ....«pišejo poUcistí na forumu brez dlake na jeziku. Po neuradnih podatkih naj bi imeli policisti, ki na forumu objavljajo svoje komentarje tudi o konkretnih primerih, kar nekaj podpore celo med vodilnimi kadri ... SIMONA ŠOLINIČ E o » •m O e « k ® s je B' e k M Konec Šikaniranja in siabe zaščite policistov znotraj polleije? Premestitev Odhod po lastni želji Upokojitev Ostalo SKUPAJ g 2 12 2 26 10 13 10 1 34 A vendar nas ljudje ne marajo »Intervencija. Pijan moški na ulici pretepa žensko. Ko na kraj prispejo policisti, se moSki ne umiri, vpije nanje, jih zmerja, grozi z maščevanjem tudi njihovim družinam. Ko ga policisti obvladajo, se nanje spravi Še pretepena ženska, ki ne pusti> da bi njenega ljubega odpeljati v pridržanje. Po policistih pljuva in jih zmerja z najbolj sočnimi žaljivkami... Bodi strokoven, prijazen, miren, zakonit... Po končani intervenciji se po naroČilu takoj zapelji k občanu, ki mu je sosed avto poškropil z vodo in mu umazal vetrobransko steklo, ko je zalival svoj vn. Nezaslišano. Na kraju spet vpitje In slaba volja, ker policisti niso prišli hitreje... Samo kaznujete po cestah, a ko vas Človek potrebuje, vas ni... Bodi strokoven, prijazen, miren, zakonit ... V drugem kraju seje zgodila prometna nesreča, v kateri je umrl mlad fant. Potrebno bo obvestiti starše. C^ravi to mimo. bodi staršem v oporo. Odziv matere je najprej Šok. nato jeza nad policisti, ki so dovolili, da je njen sin vozil pijan... Z^j mu luste preprečili vožnje? Kje ste bili, ko je sin sedel za volan? Bodi miren ... Po končani službi in kadar koli med njo, ko imaš čas, napiši ogromno poročil in ostalih aktov, ki rnorajo biti spisani v določenem času, če ne, sledi disciplinsld postopek. Po končam službi se vrni domov k svoji družini iDl>odi sproščen, nasmejan, bodi vzoren oče, mož. přijatý. Naslednji dan v službi mimo sprejmi novico, da se je moški iz včerajšnje intervencije pritožil nad surovostjo policistov med postopkom in nad neopravičenim odvzemom prostostí, njegova žoia pa ga je podprla z izjavo, da so ju policisti napadli brez k^šnega koli vzroka, ko sta se sprehajala po cesti... Bodi miren ... Ne skrbi zaradi postopkov, ki bodo zaradi navedenega sproženi proti tebi... In kljub vsemu se vsak dan vračamo v službo. iCljub vsemu smo pripravljeni pomagati vedno,, ko od nas to pričakujejo. Zakaj? Ker smo se že na sarnem začetku odločili za ta poklic zaradi nepojasnjene želje po nuđenju pomoâ ljudem v stiski, po nepričakovanih situacijah ... In gledano s te strani, smo resnično dobri ljudje, ki jih ne srečaš na vsakem koraku, tako kot reševalci, zdravniki, gasilci in še mnogi drugi. A vendar nas ljudje ne marajo.« vir: www.policist.si 16 kultura novi tednik Gregorčičeva ulica je v središču Celja in vodi mimo zdravstvenega doma. Od Gregorčiča do Levstika Danes pojasnjujemo poimenovanje Gregorčičeve uUce, ki vodi v Celju mimo zdravstvenega doma. Poimenovali so jo po slovenskem pesniku Simonu Gregorčiču. Simon Gregorčič se |e rodil v majhni hribovski vasicL Vrsno pod mogočnim Krnom IS. oktobra 1844. Bil je drugi otrok matere Katarine in očeta Jerneja, kije bil posestnik srednje velike kmetije. Otroška leta je preživel v rojstnem kraju visoko nad soško dolino, ki mu je, kakor je zapisal njegov biograf v Slovenskem biografskem leksikonu. »vdihnila za vse življenje tisto ljubezen do preprostega vaškega življenja in do domačega planinskega raja, ki je osnovna poteza njegove poezije.« V Libušah, kamor spada vasica Vrsno, je Simon obiskoval ludi osnovno šolo. Že v tem času je tamkajšnji vikar Bevk opazil Simonovo riadar-jenost. Bevkov naslednik Anton Gregorčič, ki je bil tudi Simonov daljni sorodnik, pa je očeta Jerneja prepričal, da ga je poslal na nadaljnje Šolanje v Gorico, kjer je končal normal ko. Leta 1855 se je Simon Gregorčič vpisal na goriško gimnazijo. kjer pa je moral zaradi negativne ocene iz matematike prvi letnik ponavljati. Vsa naslednja leta je razrede zaključeval z odličnim uspehom. Že po končanem drugem letnou, leta 1858, so Gregorčiča sprejeli v maJo semenišče. Po uspešno opravljeni maturi leta 1864 pa se je vpisal v goriško semenišče in s tem v prvi vrsti izpolnil želje staršev, čeprav je sam želel študirati klasično jezikoslovje. Študij je uspešno končal pri triindvajsetih letih. tj. leta 1867, in že 27. oktobra istega leta je v domači fari, sv. Duhu na LibuŠnjah, s slovesno novo mašo tudi uradno postal duhovnik. Leta 1868 je nastopil prvo kaplansko službo v Kobaridu, kjer je med drugim nadaljeval svoje literarno delo, s interim je začel že v gimnaziji. Bil je tudi med usta- Po Kom s€ imenujE ... novitelji kobariške Čitalnice, ene med prvimi na Slovenskem. KobariŠka čitalnica je imela tudi svoj pevski zbor, kjer se je Gregorčič uveljavil tudi kot izvrsten baritoni st. Leta 1873 se je kobariška idila žal končala in Gregorčič je bil premeščen v Rihen-berk» današnji Branik. Kot duhovnika so ga ljudje izjemno dobro sprejeli, žal pa ni naletel na prijazen sprejem tamkajšnjega Župnika Bre-zavščka. Zaradi neurejenih razmer se je Simon Gregorčič vseskozi počutil osamljenega, kar mu je skupaj z obilico dela v Rihenbergu in bliž-njih Brjah omajalo tudi zdravje. Nekaj časa je celo razmišljal, da bi opustil duhovniški stan in se vpisal na študi) klasičnega jezikoslovja na dunajsko univerzo. Zgodbo o Simonu Gregorčiču je za objavo pripravil mag. Branko Goropevšek. Moči so mu vse bolj pešale, zato se je, čeprav nerad, odločil zapustiti službo v Rihenbergu. Da se je s težkim srcem ločil od tega kraja, lepo opisuje tudi v pesmi Slovo od Rihenberga. Rihenberčani so Simona Gregorčiča v osmih letih, kolikor je bil vikar v njihovi fari, zelo vzJjubili. Nenazadnje se je to pokazalo tudi ob njegovem odhodu, saj so ga rihenberški župan in njegovi svetovalci celo pospremili do novega domovanja v Dornberku. Pred odhodom v Domberk je Gregorčič postal tudi častni občan Rihenberga. Gregorčič je bil nato s presledki vikar v Gradišču nad PrvaČino. kjer je imel lažje delo, vendar tudi manj denarja. Zaradi tega se je moral ukvarjati tudi s kmetovanj em. Po enajstih letih dela in bivanja na Gradišču (1903) se je, zaradi vse slabšega zdravstvenega stanja, odloČil preselili v Gorico, kjer si je najel stanovanje. Tam je čez tri leta, 24. novembra 1906, tudi umrl. Na lastno željo so ga pokopali v družinskem grobu pri Svetem Lovrencu nad Libušnjem. Da je bil Gregorčič priljubljen tudi v Gorici, nedvomno priča njegov pogreb, ki so se ga množično udeležili tako Slovenci kot tudi Italijani. Simon Gregorčič se je kot pesnik oblikoval že v gimnazijskih letih, predvsem s svojo domovinsko liriko. V Slovenskem glasniku je leta 1864 objavil cikel Iskrice domo-rodne. Leta 1870 je že postal sodelavec Stritarjevega zvona. Večino svoje poezije je izdal v lastnih izdajah, ki jih je poimenoval enostavno Poe-zije. Prve so izšle leta 1882, druge 1888, tretje 1902 in četrte Že po njegovi smrti leta 1908. Če so bile prve pesmi zaznamovane z domovinsko liriko (Soči), pa se je v njegovi poeziji kmalu opazil idejni razkol med zavezanostjo duhovniškemu poklicu (Ujetega ptiča tožba) ter Željo po posvetnemu življenju. Tako je objavljal tudi ljubezenske pesmi (Kropili te smem), izpovedne (Človeka nikar) in pripovedne (Hajdukova oporoka in Veseli pastir). Gregorčičeva izvirna poezija je imela precejšen odmev. Veliko so jo prevajali, mnogo pa jih je bilo tudi uglasbenih, zlasti pesmi za zbore. Prihodnji teden bomo pojasnili poimenovanje Levstikove ulice, ki se nadaljuje iz Gregorčičeve in vodi do križišča pri novi avtobusni postaji v Celju. Slavčki s Celjskega Na 21. reviji otroških, mladinskih, dekliških in mešanih pevskih zborov, ki je bila minuli teden v Zagorju, so sodelovali tudi zbori s Celjskega in osvojili kar nekaj zlatih odličij. Mešani mladinski pevski zbor celjske 1. gimnazije pod vodstvom dirigentke Alenke Goršič Emst je prejel zlato odličje in posebno nagrado za največje število točk v kategoriji mešani mladinski zbori. Vtej kategoriji je zlato priznanje prejel tuiaay|<7W^,(B/42 67072 7M1RAN RAZK05TE Troowprí D. 56 KUUNAKJČNIE Drtalje FADOŽIVOm Tel.: 03/5790.320 IN HARMONIIE Oi^SOVl vww.gotbsceutu.n iùStiUiSm^tK GofH^ pri zrriA 27. SmZnit îel:+î86«W75735» \_ EHKIB: Mn^anogavcam MttlSino^iK p«+í»rai75766ío www.smo^avc.com E-mal: hotri^mçivcccifn MCHlfê vinoieka in ifťlikawsa Bç^omir Paj, $.p. 3000 Celje. Linhartova 20 tel.: 03/548-45'il, faks: 03/544-28-70 novi tednik nasveti 19 ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Pretirano znojenje Vprašanje bralke: zet se neznosno znoji> zlasti Če kaj težkega dela. Največji problem pa so noge, predvsem pozimi^ ko je obut. Nogavice so čisto mokre, tako da trpi celo službo. Imel je že tekočino iz lekarne, a ni nič pomagalo. Kaj je temu vzrok? Kako pomagati? Znojenje je fiziološki proces. ki ga ljudje potrebujejo za uravnavanje telesne temperature. Problem pretiranega znojenja je velik že toliko kot Človeštvo. Vzroki niso popolnoma jasni. Gre pa vsekakor za poruSen sistem regulacije avtonomnega živčnega sistema, ki je pomemben za delovajije žlez znoj-nic. Povečano fiziološko znojenje se javlja pri povečanem delu, saj se mora odvesti povečana toplotna energija iz telesa, Povečano znojenje je prisotno tudi v Času nosečnosti, v klimakteriju, a tudi pri debelih ljudeh in toplih PiSe: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec, kardiolog in vlažnih podnebnih razmerah. Lahko je posledica začinjene hrane. Povečano znojenje je lahko izraženo tudi le lokalno, na posameznih delih telesa. Takšno povečano znojenje je najpogosteje izraženo na podplatih nogin vpre-delu pazduh, a tudi v ano-ge-niialnem predelu. Zatem! težavami oboleva približno 3-5 odstotkov ljudi. Kako preprečiti in ali je zdravljenje uspešno, se sprašujejo številni ljudje. Preven-dva je zelo pomembna, Po- novitednik viniuw.novitednik.com večano znojenje je povezano tudi z nekaterimi boleznimi. Pogosto je pri boleznih živcev, lahko pa-je tudi reakcija na zdravila ali druge substance, kot so alkohol, kofein, nikotin itd. Če se javlja le na delu telesa in je znojenje asimetrično, posumimo na obolenje živcev, če pa je povečano ob psihičnih stresih, govorimo o čustveni hiperhidrozi. Znojenje je povezano tudi z geni in tako poznamo povečano delovanje žlez znoj nic zaradi podedovanih lastnosti- Pri pretiranih znojenjih znoj kar kaplja s človeka in če izgubi več kot 5 do 6 litrov znoja, je lahko to zanj tudi življenjsko nevarno. Zato je potrebno preventivno ukrepanje, ki zahteva redno higieno, prehrana naj ne vsebuje snovi, ki pospešujejo znojenje in dodaja specifične arome. Obutev in obleka naj omogočata dobro prezračevanje telesa, Priporoia se tudi lokalna uporaba soli aluminijevega hek-sahidrata, ki omogoča vpija-nje znoja, uporaba dezodo-rantov le ko je koža čista, suha in predhodno negovana s kremo. Danes priporočamo pripravke, ki ne povzročajo Sergij in jih lahko nabavimo v specializiranih zeliščnih le-l^mah ali lekarnah. Vsebu- DEŽELA ZDRAVJA Z razstrupljanjem do zdravja Minulo sohoto je bih v Planetu TuŠ v Celju Še ena v nizu prireditev v sidopu Dežele zdravja. To pot je beseda tekia o razstru-pljanju. Razstrupljanje je namreč nujno za krepko zdravje, teh pa se Čisti z^lj s pomočjo zadostne količine pitne vode^ O tem, kaj sploh je voda, kako jo narava ustvari in Čisti, so spregpvorili na sobotni Deželi zdravja. Na predavanju^ na katerem je poleg Sanje Lončar predaval največji poznavalec tega področja^ Anton Komat, so govori/i tudi o največjih nevarnostih vodnih virov, o tem, kaj teče iz naše pipe, kako delujejo strupi v pitni vodi na naše zdravje in kako se pred temi strupi zavarovati. Po končanem predavanju so si obiskovalci lahko ogledali še niz stojnic, na katerih so spoznali naravne načne razstrupljanja telesa. Dol§Sas pa ni bilo niti najmlajšim. I^t vedno, Po končanem predavanju so ohiskovald DežeJe zdravja lahko prelistali obsežno literaturo in poizkusili nekaj iz-delkoVj ki pomagajo pri razstrupljanju telesa. Neodvisni raziskovalec, publicist in pisatelj Anton Komatje v Planetu TuŠ pripravil dobro obiskano in poučno predavanje o razstrupljanju, jih je tudi to pot v smeh in dobro voljo spravljala Putka Zdravka. V soboto je tako Putka Zdravka otroke povabila v svojo »koko'X Šolo in jih tam naučila marsikaj novega in poučnega o preprosti tekočini, imenovani voda. jejo pripravke iz žajblja, ne-pozebnika, ognjiča in palmino olje. Aromatično svežino ustvajjajo olja izlimonovcev, mete in zelenih mandarin itd. Nekateri priporočajo tudi zdravljenje težjih obQk s pripravki botulinum toksina A. vendar je edino uspešen pri zaščiti znojenja v predelu pazduh. Ima pa ta metoda precej kontraindikacij, predvsem v času nosečnosti, pri okvari mišic, jemanju nekaterih zdravil in pri alergijah. Če imate vprašanje za primanja Janeza Tasiča» nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje,spri-pisem za Zdravje • naSe bogastvo ali pa na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Težje je zdraviti povečano znojenje nog. Tu je zdravljenje individualno. Če ne pomagajo kopeli z žajbljem in z milom, ki vsebuje morsko sol, ali ne pomaga nega z že pripravljenimi mazili (dr. Sixtus) ter dru^mi pripravki, za katere boste dobili nasvet v zeliščni lekarni, se je potrebno obrniti na strokovnjaka za zdravljenje kožnih bolezni. Dober nasvet pa lahko dobite tudi v zdravstveni posvetovalnici, ki je v Celju na Glavnem ti^u 10. Moj zdravnik 2008 V akciji MoJ zdravnik 2008 je revija Viva prejela skoraj 18 tisoč glasovnic. Sodelovali ste tudi bralci Novega tednika. Za Mojo zdravnico 2008 so glasovalci izbrali Vero Feguš iz Ma-ribora, za družinskega zdravnika MelqartaMoha-mada Berro iz Maribora, za naj ginekologa Du&ana Ro-siča s Ptuja in za naj pedia-trinjo Vlasto Mrhar • Matjaž s Polzele. Med glasovalci s Celjske-ga so nagrajeni: mini kopalni set Dorroeo: t^a Macuh, Slovenske Konjice in Brigita Kotnik, Zreče, Knjiga L^hka Gl prehrana: Damjana Verdev, Griže. Zbirka Moj prijatelj: Ivan Krajcar, Škofja vas. Praktična nagrada: Katja Jevšnik, Šoštanj; Tin Ka-lamlza, Celje; Maja Kurun. Gomilsko; Meta Part, Šmartno ob Paki; Ana Re-par, Store; Martin Dernač, Braslovče; Branko Ošlak, Ponikva. ROaCE IN CAJCKI Jagodovo listje zoper izpuščaje Ljudsko zdravilstvo priporoča uporabo jagodnih listov. Največ moči naj bi vsebovali še preden jagodnjak (Fragarla vesca) zacvetL Spomladi si z njimi očistimo kri in spodbudimo Iz* ločanje vode. Navadni jagodnjak» ki mu navadno rečemo rdeča ali gozdna jagoda, je tista rastlinica, ki jo naši malčki najprej spoznajo in je nikoîi več ne pozabijo. Na njej namreč rastejo slastni živordeči plodovi, ki naredijo otroštvo Se bolj sladko in zabavno. Še pomnite, kako prijetno je iskati jagode ob robu gozdov, na gozdnih jasah, sončnih posekah in senožetih ter jih natikati na vitko steblo kakšne od trav ali polagali v lonček. Ampak, ker še ni čas, ko zorijo jagode, se najprej lotimo listkov in koreninic. Slednje kopljemo zgodaj spomladi ali pozno jeseni, medtem ko liste nabiramo spom-ladi. Vseje treba sušiti v senci. Častitljivi župnik Sebastian Kneipp je Čaj iz listov svetoval predvsem prebolev-nikom po hudi bolezni, da bi si hitreje opomogli, in hi-ravim otrokom. V srednjem veku so pisali, da listje in koreninice pospešujejo izločanje seča in pomagajo k pravilnemu delovanju vranice. Prevretek iz koreninic, ki ga pijemo kot čaj, pomaga pri vnetju jeter, čisti ledvice in mehur ter zdravi mozolje in ogrce na obrazu. Kasneje so se te ugotovitve izkazale kot zelo točne. Naše ljudsko zdravilstvo že od nekdaj priporoča jagodovo listje za čiš-čenjekrvi ali kot nadomestek pravemu Čaju. Velike količine čresiovine, ki so v listih, dobro delujejo zoper drisko in zdravijo Črevesni in želodčni katar ter hemeroide. Čaj naj bi odpravljal izpuščaje najstnikov, pa tudi pesek in kamne v seču, tz samih listov ali pa iz listov in koreninic pripravimo zavretek: dve žličld droge pre-lijemo 5 četrt litra hladne vo- Piše: PAVLA KLINER de in zavremo, čaja ne smemo sladkati, Če želimo z njim ublažiti črevesne in želodčne težave, vdnjgenamenemu lahko'dodamo med in limono. Ne bo nam le očistil krvi in blažil drisk, pač pa bo ugodno učinkoval tudi pri zdravljenju kožnih izpuščajev in nečistoč, blažil kašelj in astmo, pospeSeval izločanje vode in odpravljal vodo iz oteklih nog, če gre za po-siedico zastajanja vode v telesu, zdravil revmatizem in obolenja ledvic. Če bomo Čaj grgrali, si bomo pomagali pri vnetju ustne vodine tn grla, gnojnih anginah in majavih ^ zobeh. Obkladki se bodo obnesli pri razpokani koži, za čiščenje kože in oženje površinskih krvnih žilic. Jagodne korenine in liste uporabljamo v številnih čajnih mešanicah, Še zlasti v spomladanskih čajih za čiščenje. Navadno jim dodamo Še list maline, robide, pljučnika, marjetice ... Za žejo in ia^no dober okus jim lahko dodamo Še jabolčne krhlje in lupine. Sila osvežilen Čaj pa dobimo, če zmešamo žličko dišeče perle oz. prvenca, žličko materine dušice in dve žlički jagodovih listov. Iz te mešanice napravimo popa-rek, ki zadostuje za štiri skodelice. O jagodah pa ob svojem času - takrat, ko bodo te vitamina C polne lepotice zorel e. • — 12 kg mesečne Dr. PIRNAT 5S,01/513 35 !5i| wwwspimdt.sl TOPEL DOM Meni je za tudi toplo v tej temni obfeid. Ko bi íe imel beh) dlako, da Im sa sončni žarid odfaiB.tako se pa vsi vpjjajo... Joj, kako mi ja vro(e! (9^6) (If.kekšnavrocinalSkunlsefaomvtani kožuhu! Komaj čakam na polaga, da oblačem seksi Črne kopalna hlače. Punce so nora nai^a. (5453) VidvBsepritišujetd nad vročino, pa imate kratko dlako? Kaj naj lele jaz racam, ko imam kožuh kot jakJ (5408) Miška Zonzi predstavi Kiavdijo Pozdrav od miške Zonzîl Najprej hvala, ker me niste izdali in povedali zame. Nihče $e ne ve, da prebivam v Zonzaniju in upam, da bo tako tudi ostalo. Saj veste, nočem mačje nadloge za svo-jim repom, $e najmanj pa primitivnih mišelovk. Ali vâ$ morda zanima, o čem oziroma o kom bo govora danes? Če sem zadnjič pripovedovala o našem veterinarju Roku (aja, mimogrede, ko sem zadnjič napisala, da igra Rok nogomet z mačkami. nisem imela v mislih» da so mačke nogometna žoga, da ne bo pomote), potem bom danes še o naši veterinarki Kiavdijí. Ste že kdaj imeli priložnost delali s simpatično, preprosto, izredno prijazno, delavno, po vrhu pa §e z zelo zabavno in nagajivo osebo? No, prav takšna je naša Klavdija. V njeni družbi ni nikomur dolgčas, pa ni važno. Če si Človek ali žival. Ona je enako prijazna do vseh- Pri njej mi je najbolj všeč njen neverjeten čut za žival. V njih vidi osebe z lastnim karakterjem in specifičnimi potrebami. Za svoje padente skrbi kot bi bili njeni ljubljenčki. Za vsakega Živijo! Ali ma kdo prepozna? Izgubila sam lastnika, sedaj ga pa iscem. Saj ne. da mi med dileeimi narcisami ni vseč, a ljubša mi ja doma na kavču. |S458) posebej si vzame Čas. Vsakemu nameni enako mero pozornosti, nihče ni zapostavljen. Če je treba, se prelevi celo v frizerko za pse in reši kuž-ka nadležnih vozlov in Stre-nastih dlak. ïn če je potrebno. preveri tudi notranjost te-lesrdh odprtin, pa čeprav se vam to morda zdi ogabno. Jp, naša Klavdija je pogumno bil- je, da si upa šariti po temni notranjosti, v kateri prežijo številne plinske nevarnosti. Drugače pa je Klavdija tudi nadvse zabavna. Je kar malo skrivnostna, a v pravi družbi pokaže svoje skrite atribute. Celo zaposleni so presenečeni nad njenimi smešnimi in presenedjivimi izjavami, saj deluje kot nedolžno dekle, v Bajsi? Kdo je bajsi? Jaz sem samo dobro rejen. (54S4) resnici pa se tudi v njem skriva por^na stran. Če kdaj naletite na Kiavdijo in ne na Roka, vedite, da imate presneto srečno, da ste naleteli ravno nanjo. Klavdija namreč ni tako pogosto v zavetišču. Nadomešča Roka, kadar je leta odsoten. A zadnje čase je Klavdija kar pogosto pri nas. saj Roka pogosto ni [v resnici se mu samo ne ljubi delati, pa izkorišča ubogo Kiavdijo). Zato prav lepo vabljeni v Jarmovec pri Dramljah, da spoznate še našo simpatično Kiavdijo in pogledate vse kužke in mucke, s katerimi si delim domek. Vrata so odprta od ponedeljka do petka, med 12. in 16. uro. ob sobotah pa med 9. in iS. uro. Na interneini strani wwwffl.co/ zoDMîÎ si lahko vse âvali (no, razen mene) tudi o^edale, na telefonski številki 03/749-06-00 pa vam bodo Zonzanijev-d z veseljem odgovorili na vsa vaša vprašanja. Par^videnje do prŮiodnjiči NINA ŠTARKEL fD®wDtednik NaroenM Noveoa tednika boste Idhko naroćnidce ugodnosti- '4;incile, osIóWjV^Nbvemi^^hiku^d^^ 10' 'tNMed'm;^^^ Rocllu^eelje,*' IzfcorBtin IzkUučno s svofo naeotfí^ko kartico. naročniško potožnko odroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednRca. Ma^lilinrtiff im usodnosti se ne prenesejo v naglo PRODAM GAIISONJERO v Novi vosi, 33,75 m^ prodom. Telefon 5606-120. 1779 ODDAM SÛ80 z dvemo postdjomo oddom dvema študentkomo oli vojenkamo. Telefon [03)545-2694. 1743 IŠČEM STANOVANJE iščem. V zomeno nudim po ^u^ pomoć pri delu no kmetiji. IMn 04028S^I2. 1796 m PRODAM OPftfMO za jedilnico (mizo, sloli, omoro) zelo ugodno pradom.T^n (03)492-1470. 1788 KlAOILNIK, štedilnik, mizo, stole, trosed, klubsko mizo, kovC; kuhinjske elemente in pomivalno korito prodom. Telefon Oil 424-303. 1789 GRADB MATER M PRODAM 400kosov nove aôe opeleVfnkow prodom po nizki cenL Telefon 5771-514. 1703 DRVA, mešano, krotko zogono tef dolgo v hlodih, zdostovo, prodom. Teldon 040 211-346. p DESKE in pk4>e, porjenego in nepojenego oreho, hniâie, bdc^, zrvno suho ter deske n pkfhe sm^e, hrađa, cœn je, macesna, in smrekov žogon les zo ostreje, prodom. Telefon 040 211-346. D ■i^U'hilifi PRODAM NOVO diotoničfio fKmnoniko, 8e, Es, As, pradomzo 1.900 EUR. Telefon 5414-227. t773 Podjetje NT&RC, đ.o.o. iMrektDT Srečka Šrot Podieijeopravi^ čááopisncKZáiožnižko, radijsko in âgen-djsko-iržno de^vnost Na^Pi^rnova 19.3000Celje. t«)efEm (03)42 25 lax: (05) 5441032, Navi tednUcizhâjavsaktorekÎTi perek, cenâ larkovega Lzvodâ je 0,81 EUR petkovega pâ 1.25 EUR. l^Jnica: Tea Podpečan Vet«-. Naročnine: Majda Kknš^ Mesečna narc^^nica je 7,50 EUR. Za tujino je letna naiDûiina ISO EUR. Šíevitka awisakdiskesa raću-na: 06000 0026761320. Ner;aročeruti rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tl^ Delo. d.d.> Tiskarsko srediSČe, Dunajska S. direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se pU^ije davek na dodano vrednost. NOVI TimH Odgovorna urednica: Tatjana Cvim. Namestnica odg. tir.: Ivana Slamejčič. Urediiik foto0âiije: Gregor KatiČ. RačtinaJnidki prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.cninjadesigRcom undniStva: tedníktS^nt-rc^; E'loail (ehniùie^ xiredoiStva tehnika, (ednik^t-rc.si RADfO CELJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urànica informativnega programa: Janja Intihar E-maiJ; radio€>ni-rc.si. E-mail v studiu: info^radiocelje.com UREDmiTVO Milena Brečko-PokliC, Brane ieranko, Špela Kuralt. Rozman Petek. UrSkâ SeliSnik. Branko Sumejčič, Simona ŠoUnlC. Dean Šuster, SaSka Teržan Ocvirk ACENCUA Opravlja tržen)e o^asn^ prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter dug! ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna L^IČ. Propaganda: Vbjko Grabar, ZUtko Bobinac, Viktor Klenovtek, Alenka Zapuàek, Rok Založnik TMotc (03)42 25 190 (03)54 41 032, ((Q)54 43 511 Spre|em oglasov po đekt poŠti: dgendja@>nt-rc.sl novi tednik mali oglasi - informacije 21 Mar prav zares odSelje ija v neznanoî kakaje mogel, ko smo mi Še tu? Nositi moramo vsak svojo ranomal£e. da mu ne zmotirrio mini. ($. Makojouič) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, dedJca in tasta FRANCA PUŠNIKA iz Zagrada 79, Celje (2.6.1926-31.5.2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom» prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani« izrazih ustna in pisna sožalja ter darovali sveče in cvetje. Hvala MPZ Ivan Cankar Tabor. Savinjskim rogistom, Slavku Podboju ter Roju in Mateju. Hvaležni smo vsem, ki sle mu tako ali drugače poklonili delček spomina in ga skupaj z nami v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Pogrešali ga bomo! žena Anica, hčerki Inka in Beba z družinama 1792 kà Dolgo si bilû med nnmi, a si kljub (emu mnogo prezgodaf odšia. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame, stare mame in tete LUDOVIKE SIRCA roj. Beguâ (3.9. Í9J8-27.5.2008) se zahvaljujemo vsem sorodnikom» sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili k zadnjemu počitku ter darovali svoj dragoceni Čas, cvetje, denar in sveče. Posebna zahvala sosedoma Igorju in Magdaleni, zdravnikoma dr. KajbI in dr. Bervarjevi, ekipi nujne medicinske pomoči in osel ju SploSne bolnišnice Celje, ki so mami pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala tudi ge. Marini Srebc^čan za ganljiv poslovilni govor, KS in DU Aljažev hrib ter ZZB NOB za organizacijsko in materialno pomoč. Zdenko z družino 1786 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi ljubljenega moža SLAVKA GAUOTA iz Celja se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, Cinkarni Celje, Društvu upokojencev in Zvezi borcev Karel Destovnik Kajuh za darovano cvetje in sveče, ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujem ludi osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani in Zdravstvenega doma Celje ter mestni župniji sv. Danijela v Celju za darovano mašo zadušnico in opravljeno pogrebno slovesnost. žalujoča žena Olga 1790 wiArw.radiocelje.coiii PRODAM fRASIŒ, od 100 do 150 k% ugodno pn-dom.Mon(02)6DB-107l presice. leik« do 45 kg, prodcm. Telefoo{03)S7m62. i?si BURSKÉ koze 2 rodovnikom prodom. Teto-ion 041265-120. ii78 BIKCA limuzin, storego 4 mesece in dve reliad. ptoAom. Telefon (03) 749-7B06. S179 KRAVO simentofto, Staro 3 leto, težko pr^ ližno 600 kg, a zakol, prodom. Telefon 5480-15$. 1781 JARKKI, koko9 tmiikt. zû nodo^ntorofo, prodom.TelatwiMfiS-lSB. i7di BIEJO bvr^o kozo in kozlo kriznrKO pro- dom.Te^fon05121IM01. JAGHJETA, 70 nodoljnio rejo oli zakol, p^^ óoin.T^oft041272173. li54 RUTA simenioko, storego 3 nesece, prodom. Telefon (03) 734-7337. t784 PRODAM KROlilPIR, primerBfl zd ^ojei^, prodom. Telefon 041 742-334. ieso U\(i, jurko in dprese, prodom. Telefon (03) 5717-694.041 524404. iio9 SlUZNf bole prodom. Telefon 040 820-513. t68d $W0 seno, v kodioh, približno 100 kosor, po U EUR, prodom. Telefon 031 316-175. 1754 BEU krompir in kifeljćek, srednje zgodnp, prodom po ugodni ceni. Telefon 051 B12-«38,051 812-637. i7do SUDKO$enoprodom.Tftlefon|03)S40B' 081,0415IV722. 17€2 OSTALO PRODAM KOSlUlCO Bes 127, mlo nbljeno in telico zo zokol, prodom. Telefon 5B21-670. 173$ QSÎBittOzo olje, 2.0001. poceni prodom. TeláM (03) 54724382. i7âô Ím\ gn prodom. Telefon 5414-227. 1773 OVE otroScI kolesi, rob^idveleH,po30 EUR in moško kolo pfodom zo 40 EUR. Telefofl 041620-132. i7d4 KUPIM TRAICTOR, kesilnko. prikolico, mor^uhm-tor in druge stroje, tudi v okvari In iovomo vozilo, ki^im. Telefon 041 407-130. 157B GMÍRMANXO, sfora fologrofíjo, razglednv CO, krpgo, medoljo, bojonel in kmečko orodje bpimJeÛon 031B09-043. 1757 Iskreni fanlj« preproste, zv^ sta dekidta. Mnogo Jih |e< isîo punce» Dû2d)ite na razočarat^ t«f]ihbœz stroškov spoznahs. Tel.: 03/57 26 319. gsm: 031/836 378. latftM Ontad. c«, EMnj* S5, PiM. ZENÍTNA posredovalnico Zoupojije, ki ja upanje v ljubezen povrnilo že već kol 10.000 osebom, posreduje zo vso sto-rostno obdobjo, brezpkično zo mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505495. bopold Ore^niks. p., O^njo vos B5, Pi^old. rt 30.000 posredovanj« 11.000 novih poznanstev bile v p^eteMem letu akíM^Hiznaéo pomočjo. Letos k» da jih boée več. Žertotna Dosfado-valnlca 2s vse genefacge. Zaupanje, Dolenje vas 66. Prebold. 03/57 26 319, 031 SOS 49S, 031 836 376 Z NûcniiotzdKÎhfM/i^ ršjtuttti-:^ m^mj^ 41-letnibrr9 športnik, podjBtnikJ73,«rt-let^e postove, prijetnego videzo in lepezo nosného te vobi no prijetno srećonjo v dvojo. Pnip opis no 031 695-370. p 4(Metni mefiedžer m zsisko, Uiko starejšo, zo resno rozmerje. Zouponje, p. p. 40>biM, telefon 041 959-l92.žss 3(Metni iskreni font Bće zvesio Mk zo mfjenjevdvc^. Telefon 031 807-376. Zouponje.p. p. 40, Prebold. ZAPOSLITEV SUU)Pt£SWlA zivoslimo. Restored, ao.. No zelenici 2,300^ Celje, telefon 041 936-724. a ISĆEMO osebo z idHifnjomi v dir^i pn»-doji zo trienje fiĐoteropevtskego programa. TMn 041 643-220. Medicol line, d. 0. o., Moistrova 16, Kamnik, n Hoteli itormdn Štorman samostojnega kiihar^ zizkušniami, zTCsHjvn Malđ ufteinusnv^arimi mfcaj noAça v Resuvnci ilvnun Cr44Taba v L^fcem. Oeb v pft]rtr«ni gn^ktrri stolju h Mv^ttvnnnfcolelctnu Pnii^e p»l9te M nslov AntoA Zvone štorman s.Pv RimAa («su 10.3311 ^peier KonuktAaitMIâK^SI ZtfO^MO notokociio oii noKikorjo zo delo v bistroju v okolid Celjo. Mozno^ zaposlitve za tiedoktcen ini. Peter Pišek, 1 p., Lopoto 17, Celje, telefon 040 360-8B8, {03) 492-1420. {sćemo osabo moškega spola n delo v pteamL Opravljajo se âpeditersio dela, usmer^je kamionov po Evropi, za kár je priporoèiji-vo tel^če znanje nemèt^ega jeaka. Delovni 6as in ptačilo po doçovoAj, n^oznost pla^ ta potnih strošlw, Kerjede-to v Nazarjih. Možnost redne zaposlitve, san^o resni kandidat]. lníonT»acíie:Pečnik Jařil. 040 425-748. wviiw.novitedRÍk.com I^ÍEMO iMnistko. Demon, s. p„ Pimzije 1450,Broďovče,telefon 070013^55, (03)703-1801. n ZJdIKUMÛ deideto ZD sti^ v prijel lokoki no Rajskem otoku. Delo je dvoiz-mef^o,ploâlo dobro. Teíefon 031 345-195. Domirlelfok, $. p., Prosem^ 3d, Stee. 1771 £e si urejen, mMcíow íb k» gi^jriiiiu hBleiaiMB> potem poidífi od pon. tkp petke oti 8. tfo 15.30 telefon M JikOM. A. MifAonkt e. W. 3000 CHâ. ZA delo v Cdju, v.proizvodojr, pofrebuje* mo mlojšego mojega, lokko sluđen* to. Telefon (03) 491-1660. franci Vok, Nodvozno cesto 11, Tmovlje pri Celju 1745 KE Pfeteijok, ?loi>bM 144, Ptonino. Adoptocfte, zidarsko dek), borvanje sfonovonj, oken, vrot, his, hsod, nopin-ćev, V Cdju in okoliu. Do 30.4.2008 nudimo 10 % popust. T^on 041810-717. n INSTALACilE. vodoml, ogrevotje, plin izvo-jomo no odophranih olr novozgrajenih obi^h. Kokovostno Ui poceni. Darko Touses, s. p., VeTike Goreice 13, 3270 L]skD,teWon040 223-113, (03) 573-9065. n MALO rabljen kuhivolor poreni prodom. Kupcu podorim 400 kosov ie neuporob-Ijene stresne opeke Medheron. Telefon 040751-704. KAKOVOSTNO In po alo i^oèufi ceftoh izdelujemo demit řosode. M3grDđ, d. o. 0., Gosposvetsko 3, Celje, telefon 041 771-104. 1767 HITRO NAROČITE mmm Dvakrat na tedm, ob toridh in petkih, lanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa€ 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačUu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breiplačnih malih oglasov« do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. Vsak |Mtek 48 bdnmSi stratt televnijskega sporeda in laM mmmw Prešernova 19 dûOO Celje NAROCILNICA lim in pMMk Datum n^stva: Ulki: NeprsMicno naročam Noví tsdník ZA flfljm&nj 6 mesecev podpis; NT&RC d.ox), bo podaike uporabtj&t samo a potrebe nsiDČniScc službe Novega Kdaíka m dela novi tedhik Pro9ta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpulčamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za doiočen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje In morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://v^vvw.ess. gov. si : > pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. ueuut OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA V02KIK AVTUBUSA • M/t' VOŽNJA IN SKRB ZA AVTOBuse Daočn £AS, 12 MESCCEV. 17.42008; mmK CaJE 0.0. PRMETHG IN TURISTIČNO PDOJFTJH, A^KEftCEVA UUCA 20. 3000 (BJE POMOĆNIK VATAKAflJA IN SUŠ£|£aIUA • M/l OELO ZAJaiA POMOČ PRI STBâBt HRANč, m ČElNSb^POfUMl^. DUDS^KAHL ass ZA ilOL^OST OQCVNBA OKOUA. Pfr MOÍ PPR PttI StASÔC IN BISKVTTDV. PAKIRANJE PECIVA ^ miXH ČAS. 8 MESECEV. 9.4.2008: MANPOWER O.OJ}, PE(3UE. ^ANHUVAUUCA 4.3006 CaiE imVUALK STBOJA VTSSnUIITOVtôNIM/ t mMUMJi SniDJA v TlKSnUlI TOVARNI OSTALA OEIA PO NAVOOlUH OaOOAJAlCA; NE* ooločEN Cas. mm: manpower pe CEUE.STtflETDVAUUCA4,30llSC£UE OaAVEt V PR017VOCK» IZDEUtOV • M/t PREVAŽA IN PRIPRAVUA VOZIČKE ZA PflOlZVOOl ZIA6A IN OBEŠA PROIZVOOi. ČISU IN VZDRŽUJE mmMi PROSTORE: OOlOČřN CAS. 8 Mî SEKV. 9.4^008: CflJSXE h^NIN£ 0.0. (XUE. {ISTAVTRNOVLIE113000CE1JE SmOJN)K T6M • U/l UPRAVUANJE TtíKE BftAOKNE MEHMIZAOX. DOLOCEN CAS. 3 ME^ 13.4.2006: SRAOUE ÍVEPIAN 0.00. LlUCA HEROJA LACKA 8.30D0CCUS VOZNIK KAMIONA • M/t VOZNIK KAMIONA. VOZNIK V CESTUEH PROMETU; (XXBČEN CAS, a MESEC. ia.4Í008.' ORAORJE ÎVEPIAN O.OO. OUCANEROJAimS, 3000 CEHE VOZNIK KAMIONA • hVt VOZNIK KAMIONA. VOZNIK V CBTKM PROMETI: OGIOCEN CAS. 3 MESECE. a4iB08: GRAOfUE ŽVEPlAlf Oil.O.. LlUCA HEROJA IAO(AB.3SDOC&JE VOaiK AVTOBUSA • H/i V02KJA SKRB ZA AVTOaUS. NEDOLOČEN ČAS. 1^.2006; IZlfTNM CEUE 0.0. PROMETNO IN TURISnČNO PflOJETfi. VARNOSTNIK OEUMIO MESTO GELIE • M/t FIZIČNO VAROVANJE UUOI IN PRENU^ENJA. VARNO^IX/VAJWDSINICA: KUIČEN ČAS. 3 MESECA 12.4Í0I38; 67 ORUÎSA ZA VARÛVAUE. OM. TRZIN. SPRUflA 33.1236TRZIN P0HQ2M (mVR • M/t OPAAVUA VSA POMO 2NA OQA NA OBOaOVADIIH STROJIH 2U£A IN RE& nOČCVlNO, OPRAVUA VSA OSTALA OEIA V PROCESU PROÍZVQDIUE PO NAVOOtUH PRE& POSTAVUENIH .c OOlilC» ÈAS. Í MESEŒV. 21.4^006: VI6RAD TfiGOVlNA. POSHQIOVAKJE. mïzvowjA m. ceue. kocoekova csta 30A,3202UUBECKA VtOEÍEVAUE M/t' \f0âEVANJE PO TELÍ^ NU. NEDOlOČDl US. 20.4.2008: VBEÍEVAU! U&K SMILIA BOROVMK IP. KIORIČEVA UUCA 3.30Q0CELJE DELAVEC BRE2 POKUCA VEOEŽfVALKA-M/t'VEDEŽEVANJE TELEFONSKI MARKETING • DEU3VN0 MESTO & NA KKMÏVl OUQ 3. V laiU: NEOaOČEN ČAl 19 JODfl: ES-NA m, T1&KJE IN STORITVI aOJX. KOMPOU 7^3SO^ORE VOZNIK LAHKEGA OOSTAVNIÛA VOZilA • M/t VOZNIK- OOSTAVA PIC, OOLOČEN ČAS. 3 MESECE. M2im:T-ANT0Nia GOSHNSTVD IN PQSREONI-STVO. aO^. ULJCA MESTA GREVEN8R0ICH 9. 3M0CEUE bSTIliC^KLDVNG ME^ V (XUri) • M/t POSLOVNIH PROSTOROV. OOlfiČSI ČAS. 6 MESECEV. 13.4JI08: SIOEXHO mmk IN STORITVE 0.0.0. LJUBUANA. ŽEIEZNA QSTA 18.1000UU8LJANA NATAKAR • tf/t STREŽBA PUAČ. OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 104 JQD8:8ARIRTA. KATICA BAV* CON. Sf.^SKALnOVAUUCA8.3060 SUE POMOŽNI OEUVEC POhfCfŽNA OEIA M^- PRIPRAVA MATEmALA. POMOČ m MONTtíl STAVBNIH ELiMENTOV; NEDOLOČEN ČAS. 9.4ÍOOB; ALUM ORAME PRO^ ZVOOKJA IN TB60VWA m. CEHE. C^A NA OSTROŽNO 13000 OJE NIŽJA POKLJCNA IZOBRAZBA {00 2LEr) VIUČARiST • SKLAOlSČNIK • M/t OaO OBSEEA RAZVOZ BLAGOVWK PALfI DQ OOOEIKDV ZA OOPHEMa SKfflEiJ BOSn ZA UREJENOST SKLA OlSČA. ZAGOTAVUAU ZADOSTNE ZALOGE BLAOA V TRGOVINI. UREJALi POTREBNO OOKUMENTAt> Ja OSTAU OEU PO NAVOOlUH NADREJENEGA ^ OOOČEN ČAS. 12 MESESV. U2m MANPOWER 0.01 PE CEHE. STANETOVA LJUCA 4. 30niCEUE KROVEC • M/t DELO NA ^TREKl OOlOtel ČAS. 3 MESECE. 1Q.4i0aB: STAVBNO KlEPARSTVO IN KROVm JOŽE ANCl^ LOPATA 48 a 30(n CEUE AVTOUČAR UČAR • M/t' SARVANJE KONTEJNERJEV iN ORU-6IH imKOV V PROIZVODNJI, NEDOLOČEN ČA^ 19.4 JDOe: CONTAINS PROfZVOONO PODJETJi DJlO. BEŽIGRAJSKA CESTA S. 3BOO CaiE MEHANIK VOZIL IN VOZNIH SnED-SHV MŒANIK • M/t MEHANIK ZA DROBNO IN TEŽKO GRADBENO MEHAHZACUD. TOVORNJAKE IN KDMSUL tfLO SE 80 IZVAJALO V OEUVNIO A NA TERENIL' OOIOČEN CAS, 6 MESECEV, 24.4Í00S: GRADUE ŽVEflAN 0.0.0. UUCA HE* ROJA LACKA a 3MI1CEÍJE AVTOMEHANIK POMOČNIK AVTOMEKANIKA • M/t POMOČNIK AVTOMEHAMKA.PaHA&AI^I?VAJANJU AVTO-MEHANSKIH DELIN Pft PRESKRS Z REZERVNIMI DELI; DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV, mm. AVTO' STORITVE ČEPjN JANKO ČffIN ^P. POT V I.32S2 VOJNIK Aim)MEHANIK • M/t AVTDMEHMIČNO POPRAVILO MOTORNtH VOZIL IN MOTORKW KOLES. NE-OOUIČEN ČAS, 12.4.2008.' AVTDSTOfKTVE ČEPtN JANKO ČEPINS.P. POT VLE&IE 1.3212 VOJNIK AVTOMEHANIK • M/t POPRAVILO IN SERVIS OSEBNIH VOSU NEDDUIČEN ČAS. AVTOMEHANIK-RANC SOBAK SJ^. BSNŠKOVA UUCA II. 3000 CEUE OBUKOVAlfC KOVIN DRUSILiC VAUEV • M/t OELO^O mm OfiSE-OA MEHANSKO BRU^ KOVINSKIH JB GUMI-RANIH VALJEV NA PODLAGI OaDVNlH NAČRTOV. ejUANSIRANJE VAUEV. SKRB ZA VZDRŽEVANJE OaOVNEBA STROJA. REDA IN ČISTOČE NA OE LOVNEM MESTU. OSTALA DELA PO NASWIH NAOREJENB^AOaOČSl ČAS. 12 MESECEV. 14JB08; MANPOWER DÍLO. PE GEUE. STANETOVA UUCA 4.3000 CEUE KUUČAVNIČAR IZDELOVALEC VlfČNlH NAPRAV. KUUČAVNIČAR • tZOaOVALEC VUČNIH NAPRAV, KUUČAV-NICAK' KliOČEN ČAS. 6 MESECEV. lQ.4ÍDflB:^ âU] KUUČAVNIČARSTVO IN KOVA^ OJl.O. SOCXA 33.32S3 NOVA CERKEV KÎMMiK KERAMJČAR • M/t KERAMIČARSKA DELA. NEOC^ UXEN CAS. 4.BÍOOB: 50 INS. PfBUEKTIRANJE. IZVAJANA INŽENIRIN8. OAO^ OPEKARNISKA CESTA B 8.3000 CEUE ZIDAR ZASDANJE IN OMETAVANJE TIDAI^TESAR M/t ZIDAR-TESAR. DOUTČEN ČAS. 3 MESECE. 134.2008: GRADNJE ŽVEPLAN 0.0.0. UUCA HER0JALACKAÍ3Q0II QUE KMOČPRI SGAfUU IN MEŠANJU BETONA-M/t TmJOi POMOČ PRI ÏÏSARSXJK OEUH: NEODLOĎN ÛS. 9.4.2008: PRAGMATIK. PROIZVODNJA IN STORTTVE, Oil J}. GLOBOČE10, 3212 VOJNIK FRIZER RISR • oao V CEUU • M/t VSA FRIZERJA DELA; SARVAME. STRIŽENJE. FEMRMJE. LiKA-NJE. BfITTJE. PODAU^ANJE LAS OtUČEN ČAS. 12 MESECEV. 14 J008: MITJA STORITVE M TKOVINA0.0.0.CESTAVMESnilUK84. IOOQ UUBUMA MATAKAR STREŽBA HRAI^IN PUAČM/t'STREŽBAHRANE IN PUAČ. NEDOLOČa ČAS. UZM: TRGOVINA IN BISTRO ^PUON STANISLAV KRUSEX SJ'. ZAD08RQVA 813211ŠKOFJAVAS KUHAR m^ • M/l' PRIPRAVUA RAZNE 08RQKE .c DOLOČEN ČAS. 3 MESECI t2.4.2QQ8,' SIGROniS POOJETJEZATR60VINO. D.O.. OSTA VTRNOVUE 10A.3DOQCIUE KUHAR • M/t SAMOSTOJNA PRIPRAVA OBRO KOV. SMISa ZA ORSANIZIRAUE IN VOKUIE EKIPE. UREJENOST. VESTOST; NEDOLOČEN ČAS. 12.4.2006: ODALHA TIGOVINA IN STORÏÏVE. aoiL. BOROVA UUCA ze. 32» ROGA^ SLATINA KUHAR • M/t POPRAVA HRANE. NEDOLOČEN ČAS. 9.4Í0Q6: SENZOR TT^ D OO. UU8UA-NA GOSTILNA AMERIKA. MARIBORSKA CESTA 79.3000 CEUE PEK m - M/t PRIPRAVA SITROVIN. MESAUE TESTA PRIPRAVA TESINIHIZOBKOV ZA PâUE. ROČNO IN ^OJNO TOTMJE BOU ZAHTEVNO ROČNO IN STROJNO OBUKOVAMJE TESTA. PEKA KRUHA M PEDVA ZIAfiMJE KRUHA IN PEOVA V EMBALAŽO TER PAKIRANJE iZDOKOV: DOLO ČH ČAS. e MESECEV. 19.4.2008: H.R. KADROVSKO SVETOVANJE. 0.0.0. PODRUŽNICA CaiL UUCAX1V.0»mJE8.3000 rajE PRODAJALEC PRODAJALK POMOČNIK • N^t OOD POTEKA laiENtČNO V SKLATHáČU KOT TUDI V TH&OVIM SKEM (SfTRU m OBSEGA SKRB ZA ZADOSTNO ZALOSO ^ V SKLADIŠČU IN NA PRODAJNIH POUCAH. REQ IN ČISTOČO DELOVNEGA OKOiA. SKRB ZA PRAVILNO RAZPOREDITEV BUUÎA ^ OOUlČEN ČAS. 10 MESECEV. 94Í008: MANPO WER OM.. R CEUE. STANETOVA UUCA 4.3Û08 CEUE PRODAJALEC V TRGOVINI ZA MALI ŽIVALI • DE LOWD MESTO CEUE • M/t IWAJA OPRdlE ZA MALI ŽIVALh NEODLOČEN ČAS. 4.6.2008; ALFAPETTRGOVINAaOil. LETALIŠKA OSTAZa lOOOUlIBUANA NEZNANNAZIV VOZNIK AVTOBUSA • M/t' VOZNIK AVTOBUSA VOZNIK V CESTNEM PROlflU: DOLOČEN ČAS. 5i.200t IZLETNIK CEUE 0.0. PROMEINO IN TURISTKO PODJETJE. AŠKERČEVA UUCA 20, 3008 BUE SUKOPLÍSKAR PLESKAR • U/Í PLESKjUtSM OELA. DOLOČEN ČAS. 9 MESSEV. 4.5.2088; 60INO. PROJEKTIRA* NJE. OVAJANJE KŽENAIN8,0.0.0. OPEKAt^N^ $KACESTA8D.3000CEUE SREONJA POKUCNA IZOBAA^A VARNOSTNIK^B Uf^DEN • IVt VAROVAftIE OB^ATBSOVIKA (ČET. PET. IN SOB. MED 8 IN 2D,Ufn). VARttOSTNlX/VARNOSTl^ICA; DOLOČEN ČAS, 3 MESECt 12.42008: ISS FACIUTY SERVICES STORITVE IN TRGOVWA O.O.O. PTUJSKA CESTA 95.2tt30 MARIBOR NATAKAR-M/iOElOVNO MESTO ZAJEMASTRâ 80 HRANE IN PUAČE. OOG S Sm^NKAMI, SKftB ZA RED INtiSTOČO MC TIR UREJENOST SAMEGA PROSTORA DELO Z BLAGAJNO ^ DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. S.4.2008: MANPOWER OO.O. PE H Ui^ANETOVA UUCA 4.3000 CEUE VO»IK TOVORNEGA VOSLA PO SUMNJI M/t DELOVNO MESTO OOSEOA TBANSPORT BIAGA NAKLAOAHJE IN RAZKLADANJE PAIHNEGA BLA. GA NAROČNIKOM, SKRB ZA UREJENOST DOBAV- HP]8AjM0, Z Nûidm/teJiUh^ iiv ŽeUtt'ZAjemiirZ.tO^itm^? NIC IN POTNIH NALOGOV. SXRE ZA UREJENOST IN ČISTOČO TOVORNEGA VOZilA DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 9.4.2008: MANPOWER OJLO, PE œJE. STANETOVA UUCA 4.3000 CELJE MONTAŽA PVC VRAT IN OKEN • M/Ž;MONTAŽA PVC VRAT IN OKEN. ZAKUUČNA ŒA DOLOČEN ČAS. E MESECEV. S.4.2008: KOŽHJ SPUJSNA ORAOfiENA DEU ŽELJKO PANIČ S.P. CESTA NA UUBEČHO 34.3000 CEUE SREDNJA STROKOVNA Ml SPlOŠNA IZOBRAZBA SVETOVALEC KAPITALSKIH Nl^ŽB • M/t SV& TOVANJE IN ftLEPAklE P060DB. TRŽENJE TOČK VZA^NIH SKLAOOV PH ZNANHI STRANKAH NA TERENU: DOlOČENČAS. 8MESE1ÏV. 4.3.2108: ZM PROVIDUS. DRUŽBA ZA ZAViUIOVALNISKO ZASTOPANJE D.OJ). ZAGREDŠKAOSTA 2a 2DOO MM480R STBOJNI TEHNIK KABAVNIK • M/t KOMJWGRANJE Z D06AW TEUl. ISKANJE NAJUGODNEJâH PWUDNIKOV. POGAiANJA. KAROČAUE MATERIALA SKRB ZA OBDELAVO NJUtOÙL. SXM ZA ZALDGE. U»LAJE' VANJE OELA S PROIZVOWJO m NE0(&0ČEN ČAS. lUiOSe; MANPOWER m. PE CHJE. STANETOVAUUCA4.3ÛOQCEUE EKONOMSKI TEHNIK PRODAJALEC • M/t NABAVA IN PRODAJA REZ. KLOV ZA OSEBNA VOZIIA. NEDOLOČEN ČAS. 9.4.2088; AVTD MARKO TRGOVINE MARKO ti-BftČlP.. MARlfiOR»A CESTA 84.3000 CELJE 'SOOELAVECZA SPIEPAME ZAVAflOVAHJ • M/t SPREiEMAlUE IN USMERJAKiE STRANK TER POOAIAUEINFDRMAOJ STRANKAM V ZVEZI Z URUAKiEM ZADEV V ZF • SKLEPANJE NOVIH IN PftEUREJAME 0SST1UEČH ZAVAROVAJU • INKA* SIRANJE IN ODVAJANJE ZAVAROVALNIH PREMIJ - POSREDOVANJE Pffl PRUAVI ^0'; D0U3ČEN ČAS, 12 MESESV, 12.4^508; ZAVAROVAINCA TRI61AV. Oil. OBMOČNA ENOTA COJL MAj^l* BORSKA CESTA 1.3000 OUE 'REFERENT. OaOVNO MESTU JE V CSJU, TRNO VELJSKA U. SOOOCEUE • M/Ž ORGANiZAOlO, VODENJE IN NADZOR PROJEKTA* KOORDINACIJA IN KOMUNIKAOJA TER Pf^PRAVA GfiAOiVA • PRIOOOTANJE IN ISKANJE NOVIH STIKOV • PR^ PRAVA POROĎL IN ANAUT: NEDOIOÍÍN ČAS. 19.4.2D08: ICM INŽENIRING, SVETOVMIE. MAR. KEDNG O.OJX, ZASUKOVICA 48 B. 3302 GRIŽE RAČLJNALNiilti TEHNIK VZDRŽEVALEC INFORMACUSKEGA SISTEMA M/t VZDR^AfUE SISTEMSKE PROGRAMSKE OPREME. RAČUNALNIŠKEGA OMREŽiA SKRS ZA PODPORO UPORJ^IKOM. (ZVAJAUE OPRAVIL ZNOmi OPERACUSKIH SISTEMOV. ODPRAVLJANJE PREOVIDUlVIH NAM SISTEMA DOLOČEN ČAS. 3 MESECa 94Z008; ZUTARNA CEIE DRUŽBA 2A PROIZVODIUO IN FitOMET S PLEME* NIT1MI KOVINAMI Oi).. KERSNIKOVA ULICA 19. 3080 CEUE U»MIN1STTUTIVNI TEHNIK SODNI ZAPISNIKAR NA SODIŠČIH - M/t KSA K^ PO NEPOSREDNEM OKTATU NA GUVNH OBRAVNAVAH. NARDKK ZASUŠANJIH. SAMO STOJNOSESTAVUAWEZAHTEVNEJŠIH DOPISOV, SKLEPOV IN ODREDG; OOlOČEN ČAS. 8 MESESV. 114^808: OKROŽNO SOOISE V CEUU. m^ NOVA UUCA2L 3000 CEUE KOMEBCIAUST(VSS} KOMERCIALIST H. • M/t OEU) POTEKA NA SEDEŽU DRUŽBE V PRODAJI Z OBČASNIMI OBISKI PRI POSLOSmiH PAffINERJIH DOMA IN V TUJINI; DOLOČEN ČAS. 8 MESSfV. Um: EMO FRITE PROIZVODNJA. TTtGOVINA STORITVI O.OXL. MARIBORSKA CESTA 86.3000CaJE INŽENIR GRADBENIŠTVA UPRAVNIK NEPREMIČttN -URAVUANJE VEČSTANOVAUSKIH StAVa VZORŽEVAKJE OBJEKTOV. imVUANJE. PRIDOBIVANJE IZVA* JALCEV. REŠEVANJE TEŽAV POVEZMIH Z GRA& BENa STROJNO « ELEKTRIČNO DEJAVNOSTJO. VOOEWE STANKOV. ZASTOPMJE LASTNIKOV NA ZBORIH: l^mOČEN ČAS. 1I.4Í808: MAI^ POWER 0J).0, PE (BJE. STANETOVA UUCA 4. 3000 KUE UNIVERZITETNI OIPtOMIRANI EKONOMIST POMOČNIK DIREKTORJA ZA MALOPflODAJD - M/ t SOĐELOVAUE PRI NAČRTOVANJU. USKLAJE^ VANJU IN IZVAJANJU MOOAJNE DEJAVNOSTI. SOOaOVANJE V PRIPRAVI CENIKOV. PI^STDV IN DRUGIH PRODAINIH POGOJEV DOÍICEN ČAS. 8 MESECEV. 1142008: METRO TRGOVSKA DRUŽBAOO. LAVA B. 3000 CEJE UNIVERZnETNI DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA RAZVOJA XOUKOJS • M/t VODI. im-NIZIflA. KO(^OINIRA IN NADZORUJE DEU) V KONSTRUKCIJI ]N STANOAROIZACUL PRE6LEJUIE KONSTKUKOISKD DDKUMEKTACUO PODREJENIH IN S PDdPISOM ODGOVARJA ZA PRAVtLMiST. IZOaUJE KONSÎBUKCUSKO DOKUMENTAOJO. DAJE SMERNICE IN ZA RAZVOJ NOVIH PROIZVODOV, TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV IN IZ-BOU&HV. SffiELUJE ZOBUKDVALDPRI USKlAiE' VANJU REŠITEV NOVIH PROIZVODOV. SP^MUA IZV^ OOTO\1H PROIZVOODV Z OBSTOJEĎMI VEUAVNIMI STANDARDI IN PREDPISI. VPEU JJE TEHNOU^KE NOVOSTI V PROIZVODNJO. IZVAJA PREDPISE POSLOVNIKA KAKOVOST. ORGANIZA CUSKIH PREDPISOV iN INTERNIH STANDARDOV. OPRA\UA OELD NA lEflENU, SKRBI ZA USTREZNA ATESTIRAÍUA NOVIH PROIZVODOV IN A^ NOST TEHNIČNIH MAP. OPRAVUA TUDI ORUGA DEIA IN NALOGE PO NALOGU IN NAVDOIIU PREO POSTAVUENEGA; NE0DL0Č8I ČAS. 11.4Í1308; MANPOWER D.O.O.. PE OUI STMETOVA UUCA 4.3000 CEUE _tlELAŽKO_ OSNOVNOŠOLSKA FZMRAZBA TRANSPORTNIOaAVEC-VIUČARIST-M/t NALA GANJE IN RAZLAGANJE PROIZVODOV. SUROVIN. REPRDMATERIAIUV IN EMBALAŽ R0Ď10 AU Z VIUČARJEM. PDMDČ ffil MONTAŽNIH IN DE MONTAŽNIH Oani.POMOČVSXLAO($ČU IN URE JAHJE SKIADIŠČA TER OPRAVUAfUE OSTAUH INTERNIH TRANSPORTNIH DEL: DOUlČEN ČAS. 6 MESECEV. 104 JD08; At^ H.R. KADROVSKO SVETOVANJE. D.0J1. POIMŽNICA CEUE. UUCA »V. DMZUE 6.300001% OEUVEC BREZ POKUCA POMOŽNI VODOVODNI VZORŽ^ALK-M/t VZDR* ŽEVAME NAPRAVE IN INSTALACUE VODOVODA IZVAJAWE fSMIfINIH IN TEKDČIH VZDRŽE* VALNIH Oa NA VODOHUMIH. WStALAEllAH IN CEVOVODIH. ČIŠČENJE VOOCHRAMDVIN NJIHOVE OKOUCE. SKR8 ZA RED IN ČISTOČO KLOVNE&A OKOUA OOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 9.4Í008; ADEKD H.R.. KADROVSKO SVETUVAUE. 0J3.0. POOi^HCA (BJl UUCA XIV. OIVIZUE 8.3000 caiE ORfiANLZATOR POSlOVAJilA V 60STÍNSTVU (VSŠ) VOOJA PE 80ST1NSTV0 V PC WELLNESS PARK • liVt VODERK GOSTINSTVA «ODLOČEN ČAS. 1I4Í008: ZDRAVHlSČE LASKD MEDKMA IN TURIZEM 00. ZDRAVIUŠKA CESTA 4.327Q LA^ VODJA KUKINJE V PC WELLNESS PARK • M/Ž; VOKNIE KIJHIIDE, NEOOIDČEN ČAS, 12A2008; ZDRAVUŠČE LAŠKO MEOONA IN TURIZEM OD.. ZDHAVtUSKACESTA4.3270LASXO OIPLOMIRAVI EKONOMIST (VS) VOOJA PE HOTEL V PC WELUiESS PARK • M/t VOOEUE HOTEU NEDOLOČEN ČAS. 12.4.2008;* ZORAVIUŠČE LAŠKO MEDICINA IN TURIZEM 0.0. ZDRAVUÍSKACESTA4.32?BU§K0_ UE MOZUUE OEIAVEC BREZ POKLICA POMOŽNA DEUVKLHIUI M/t POMOŽNA DELA VKimfl. DOLOČEN CAS.6 NËSECEV. 18.4^008; ŠPORT ŒTTER PRODNIK. JURJEVECQIVARD S.P. JUVAIUEL3333UUBNO 08 SAVINJI KLIHAR NATAKAR NATAKAR • M/t NATAKAR. DOLOČEN ČAS. 8 MESEISV, IB.4.^; ŠPORT CElfTER PROOMK. JURJEVEC EDVARD S/. JUVANJE 1.3333 UUO-NO 08 SAVINJI MAGISTER FARMACIJE FARMACEVT • mm - tf/t IZDAJA ZORA-VKA DRTOraSKI IN ORUGE TEHINČNE PRI-POmČKE. 008JUE RECEFTE. ?mMUk MAQ^TliALm PRinUVKE. VODI STROKOVNE EVIDENC. NAROČA ZDRAVILA KEMIKALilE IN DRU60 BLAGO; OOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 284J008: LÍKARNA M02RJE. WÍI88ÍNIK0VA UUCA4.3330MCaajE_ UESLOVMSKE _KOWJICB OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA SUADiSČNIK-BtAGOVNI MANIPULACI • M/t DELOVNO MESTO ZAlfMA RAZNA OEU V SKlAOlSČU. UKUVUANJE ROČNIH VIUČARJEV. PRimAVO BLASA ZA DDPflEMD, SKRB ZA URE JENOST »lADIŠČNIH fRDSTOflCV CaOČEN ČAS. 12 MESECEV. 9.4Í808: MANPOWER 0.0 A. PE CEUE. STANETOVA UUCA 4.30DQ CEUE POMOŽNI ELKTBOINŠTALATER • M/t POMOČ PRI IZDELAVI IK^AIACU V PODJETJIH • OaO SE OPRAVUA V NEMČUI; OOLOfEN ČAS, 2 MESCA 19.4.2008; EIEKTBO STORiïVl ROMEO UPNIK. IP. MALJ BREG Z 3215 LDČE DELAVEC BREZ POKUCA REBALNI RAZLAGALEC • M/t OEUlVNO MESTO ZAJEMA RAZVRŠČANJE IN SORTIRAIS KON& NIH IZDELKOV. KONTROLO KAKOVOSTI IZDELKOV. laOČEVANJE AUAHNUASmi OtSNJV. PRAZNE* NiE REGAUIIH POUC POMOČ PRi PAKKAHiU KONČNIH mm. ĎŠČEUE OaOVNEGA MESTA OSTALA OELA PO NAVOOlUH NADREJENEGA ^ OOUlČEN ČAS. 12 MESECEV. ^4.2008; MANPOWER DJ2.0. PE COIE. STANETOVA UUCA 4.3Deoaue NIŽJA POKUCNAIZOBAAZBA {DO 21ET) OOOHAVA PROFILOV - M/t FOURANJE PVC PRO aOV.ViVL^l6ŠČ»JE VRTANJE INRAZREZ PROFILOV. ZLAGANJE IN PAKIRANJE. POOaOVA NJE PROnmV B8 ^ nXDČEN ČAS. 8 MESECEV. 274JD08; KOPLAST Q^UQJA IN KONFEKCIJA. 0.0J}.. SUlVENSKE K0NJH2. TOVAflNIŠKA CESTH32!8SUMNSKEK0NJICE NIŽJA POKUCNA IZOBRAZBA (00 aiEf) OPERATER CNC STROJEV TER ORODJARJA • M/t VSA DELA V OBRATOVALNICI IN KA STROJIH. NEDOLOČEN ČAS. 9.4Í008; STROJNA UOELAVA KOVIN IN JAVNI PREVOZ BLAGA S TOVORNIM MOTORNIM VOZILOM PEGAN IVAN tf. ZBOOVO B8.321&LDČE OBOELOVAUC KOVIN OODEUiVA PROHLOV- M/t FOURAUE PVCPRO-RLOV. VAfUENJE. ČIŠČENJE. VRTANJE IN RAZREZ PR0RU3V. POOELOVANJE PimOV BO. ZLAGA* NJE IN PAKIRANJE: OOLOČEN ČAS, 8 MESECEV. imm: KOPLAST EKSTRUZUA IN KONFEKCE JA 0.0.0, SLOVENSKE KONJICE. TOVARNIŠKA CESTAt 3210 SUMNSKE KONJICE UPRAVUAIEC SnSKAUtHI ^OJEV - M/t DE UMNO ItiSTD ZAJEMA UPRAVUANJE. POSLUŽE VANJE ÏÏR NADZOR NAD DELOVANJEM STISKAV NEGA Srm KONTROU) KAKOVOSTI IZDEUOV. VS7AVUANJE MATERIALOV 2A PRIDOBIVANJE KONČNIH ZMQ, RAZVRŠČANJE ODEUCDV PO OIMENZUAH. PAKIRANJE. ČIŠČEKJE DELOVNEGA MESTA OSTALA OELA PO NAVOOlUH KADREJE-KEfiADOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 9.4.20S8; MANPOWER aO.0, PE ŒUI STANETOVA UUCA 4.300GCELIE ORODJAR DODELAVA PROFUDV-M/t FOUHAfilE FVC PRO-RUJV. VARJENJI Č!ŠČENJe VRTAUEIN RAZREZ PROniOV. PDDEU)VANJE PRORUIV BG. &AOA. Hii IN PAKJRAWE: DOLOČEN ČAS. 6 MESECEV. 27.4Í006: KOPLAST EKSTTIUZUA IN KONE»C^ JA 0.0.0. SLOVENSKE KOHHO. TOVARNI^ I2STA2.32IOSU2VENSKEKOIUICE VOZNIK VOZNIK KAMIONA • M/t VOZNIK VlAČILtA ZA IZVAJANJE PftEVOZOV BLAGA PO ORŽAVM EU. RAZKLAOj IN NAKLADI 8LACA VODEUE E^ OENC; OOUJČEN ČAS. 3 MESECE. 24.4J008: AV* TOPREVOZNIŠTVO RUDOLF HALOŽAN S.P. UUCA DUŠANA JEREBA3.3210 SLOVENSKE KONJICE PRODAJALEC PROOAIAUC V TRGOVINI ZA MALE ŽIVAU Œ' UIVNO MESTO SU]VENSKE mi^WÍm OAJA DPflEME ZA Mi^ŽrVAU;NEDOLDÍENČAS. 4.SÍ008; ALFAPETTBGOVINA DO.D. LETAUŠKA I^A28.1000UU8LJANA KUHAR KUHAR StAŠČ^ M/tPRimVAINPROOAlA KRANE. STROKOWQ SVETOVANJE. NAROČANJE. SI^^EM BLAOA: DDLOi^ ČAS. 6 MESECEV. 9.4^008; MARCHE OJ1.0: MARCHE COSTING OAQ. PENA JASI TÏPANJEILSPDDUE GRUŠOV-JE 10 B, 3218 SU)V»SKE KONJICE ELEfCTH01N$TAUTEfl El£KTRIČAH-M/t EIEKTKOIHŠTAUCUSKADELA NATERENU, OOLOČEN ČAS.3 MESECE. I94J008; EKT 8REČK0. ELEKTROMONTAŽA IN TB60VINA D.OÍI DRAŽA VAS47 A 3216 LOČE ELEKTROINŠTAiATESSKA DELA • Wt (MlAVA INŠTALACU V PODJETJUi • DELO SE tmVUA V NEMČUL DOLOČEN ČAS. 2 MESECA 19.4.2008; ElEKTBO STORITVI ROMEO UMIK. S.P, MAU BRE02.321SU)ČE KEMUSKI TEHNIK EKSTRUDER • M/t' PRIPRAVA MEŠANIC PO REKPTURJ IN ODIRANJE MATERIALA. NASTA VTTEV. UPRAVUAKJE tN KONTROLA DELOVANJA STROJEV. VOOEUE PREDPISA« TE^^IŠKE DOKUMENTACUE: OOU)ČEN ČAS. 6 MESECEV. 27.4.2088; KOPLAST EKSTRUZUA IN KONFEKCE JA 0.0.0. SLOVENSKE KONJICE. TOVARNIŠKA CESTA 13210 SLOVENSKE KONJICE LESARSKI TEHNIK EKSTTtUDER - M/t PRIPRAVA MEŠANIC PO RECOmiRl IN D0Z3RANJE MATERIALA NAS7A VTTEV. UFfiAVUAlUE IN KOTROiA DEIOVAUA STRDJEV. mHúi PREDPISANE TEHNiStô DOKUMENTAOJE: DClOČEN ČAS. 8 MESECEV. 27.4.2D08: KOPLAST EXSTRI1ZUA IN KMFEKD-JA OJU}, SLOVENSKE KONJICE. TOVARNIŠKA CESTA! 3210 SLOVENSKE KDILHCE STROJNI TEHNIK EKSTRUDER • PRIPRAVA MEŠANIC PO RECEPIURI IN OOZ]RAIUE MATERIALA NASTA V1TEV. UPRAVUANJE IN KDNTftXA Oaj^VAKlA STROJEV. VODENJE PREDPISANE TEHNIŠKE DOKUMENTACIJE; DOU]ČEN ČAS, 8 MESECEV. 27.4iflD8; KOPLAST EKSTRliZLlA IN KGNf^Ct iA 0.00., SUMNSKE KONJICE. TOVARNIŠKA CESTA 2.321Û SLOVENCE K0IUII:E UNIVERZITETNI OiPLOMIFlANI INŽENIR KEMUSISTEHNOIOCUE SAMOSTOJNI TEHNOLOG • M/t SPREMUANJE IN UVAJANJE TEHNOLOŠKIM NOVOSTI. PROJEK TIRAKJETEHNOLOOJEIZDEUVAVZDRCEV.PRO TUnPOV. RECEPTOR. TBfNIUOŠKIH NAVOUL OOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 2U.2008: KOPLAST EKSTRUZUA IN KONF&CUA, OO.O. S.DVFNSKE KOailCE. TOVARNIŠKA CE^A I 3210 SLO^P^ SK£ KONJICE W toMTJUB PfU CEUU OSNOVNOŠOLSKA IZOBAAZBA POMOŽNA DELAVEC • LAGANJE IN SOR-TlRjUilE PLOŠČIC. D010ÍEN ČAS. 12 MESECEV. 2Q.4ÍQ08; PARKETARNA JAGEH PROIZVDDHiA. THQ3V1NA STORITVE OO.O. PROSENIŠKO 14. 323DŠENTJUR POUGANJE GIPS PUIŠČIN ARMSTRONG STItO POV M/Ž; POUGAAJE GIPS aOŠČ IN ARMSTRONG mm. NEDOLOČEN ČAS. \hm: PDIAGAKJE GIPS PLOŠČ ANDREJ KAVKA S P. UUCA L CEUSKEČETE 22.3230 ŠENTJUR DELAVEC BREZ POKUCA POMOŽNI SUKOPLESKAR M/t POMOŽNA SUKO-PliSXAffiKA OELA DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. Iîi.2008: SUKOPLESKARSTVO. aEKTBOINŠTA-LACUt PREVOZI BOJAN JURJEC S J^. DOLINA 36A 3223 U)KA PRI ŽL^MU OSKRBDVALM KOKOŠI • Wl OSKRBUJE KOKOâ NESNIŒ. NALASA KOKOŠI; DOUĆEN ČAS. 12 MESECEV. 9.4 JDOS; MLIA KMETIJSKO POOJETJE ŠENTJUR. 0.0. CESTA LEDKA 006fl0TlNŠXA 3. 3230 ŠENTJUR MONHR OCREVAINIH NAPRAV MOKTEB OGREVALNIH NAPRAV • l^^* VDOO VODNE. PUNSKE IN OGREVALNE HISTALAOIE NEDOLOČEN ČAS. 114.2608: INSTALACUE MILAN KOtARS.P.PONIKVA42,3232PONIKVA VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK UPAAVUAUC CESniD TRANSPORTNA ĐG - M/t N^âUA TOVmNEEA V02U V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PADMETU. UPRA\UANJE DELOVNIH STROJEV, VOZNIK V CESTNEM PROMETU; NEDOLOČEN ČAS. 20.4 JOOB; TRGOŠPED. TRMSPORT. mVINA ŠPEDICUA D.OO.. VOOM 2. ŠENTJUR m CELJU. VOORUŽ Z 3230 ŠENTJUR MESAR MESAR M/t IZVAJANJE MESARSKIH dR. 00 LOČEN ČAS. 8 MESECEV. 9.4iflD8.' FARME IHAN • MPR. MESNA PROIZVODNJA IN RAZSEKOVAINI-CA OJ^.0. CESTA LEONA DQBftOnNŠKA 3230 ŠEJfTJLfR SUKOPliSKAR SUKOPLESKAB • M/t SUXOPIESKARSKA DELA DOUlČEN ČAS. 6 MESECEV. 1I.4ÍUI8; SUKO PlESKARSTVa ElEKTROlttŠTALACUE. PREVOZ) BOJAN JURJEC S.P, OOBRIKA 36 A 3223 UHIA PRIŽUSMl/ novi tednik ^ÔBZADELA LESAR 9mm II ]H vijčAHm • M/I* m NA If SNDOBOELOVAUVIH ^OJIH TIR DELO Z VIU-^EU. OOIDČEN CAS. M UřSECEV. 20.4.2008: PAflKETARNA JA6ER PflOimOKiA. TDGOVINA, mmi aoiv PROSENISKO T4. 3230 IIH^ TJtIR ELEKTRIKAH SNERGET1K eiEKTRiKAR • M/l EEKTBO M0mA2NA iN ^ VISNA DQA. DDIDČENČAS. 3 H^ECE. 27.AÍOOB: MAJO TRADE. TRGOVK IN PftOTZVDDNO mi TJE.P.aOJOL£ 50.323Q ŠENTJUR EKONOMSKI TEHNIK MATlRIAmO KNJICOVOIJSTVQ IN SAIDAKONTI . M/l MATTRtAUlO KNJIGOVODSTVO IN SAIDA* KDNTI, 00LÍ3ČEN CAS. 24 HE^EV. 19.4ÍOOB: 0ESI6N fSÙiU TISK. REKUMNI NAPISI, ORUK» VAfUE lirn.OBL ERIKA KQ&U PLANINSKA VAS R 3225 PlANINArai SEVNICI ELEKTROTEHNIK ElEKni0lllSTAUTER4ifWrT!R . ^/l IZVAJA-M ElHTl^GINSTALADJ, NWOCEN ČAS. 9.4.2QÛ&; ANTON SEUC. ELÍXM1NSTA1ACUE IK TRtiCVINA. S.P. UUDA H. BATALIOKA 16 A. 3230 ŠENTJUR DM^NSX! TIHNIK • M/Ž; URE-JAUÎ nm\tHi DOiatMENTAOJE. IZDaAVA PRÍDnAfUNOV: ODLOČEN ČAS. 1? MESECEV. 9.4í0q8: ANTDN SEUČ. EIEKHIOINSTAIADJE M TH6DV1NA. SJ'. iiuca19. BATAUONA 16 A. 323Q$ENTJUfl INŽENIR STROJNIŠTVA KONSTRUKTÉR VI. Ill^' PROJEKTIRANJE IN KONSTIUIIRAIUE RA2LÍCNIH IZDELKOV IN OflO-OU. OOLDilEN ČAS. 8 MESECEV. 9.4.2008; TOjO METAU itiENIRIK. PROIZVODNJA. TRGOVINA. BRITVE 0.aQ. • V NEMâKlM JEZIKU: XWéi TAIL ENGINEERING. RER^HLUNG. HANDR. D^ ENSTUISIUN6EN GM8H. CESTA KOUANSKEGA OtlflEOA2S.3Z3{)^JlfR DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS) TEHNIČNI VODJA PROJEKTANT • M/t* PRIPRAVA DEIA, PROJEKTIRANJE. VOOiNJE DEU NA OBJEKTU; NEODLOČEN 9.4iDJie; ANTON SEU£. aEKmOINSTAlAUJE IN TBDOVINA. S.P.. UUCAII. BATAUONA 18 A. 3230 ^NTJUf^ Mi ŠMARJE PRI JELŠAM OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA POHOi V VULKANIZERSKI DEIAVNICI • M/l POUOJM DELA V VUU0UII2ERSKI OOAVNIO. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 2Û.4.2D0B; WLKO DUlAN ORAČA S.P. LEVÁKOVA ULJCA 3 A. 32SÛ RD&A^KASUTINA I2DLDVANJE IN POLAGANJE TLAKOV • Ik^l 12* OELOVANJE IN POLAGANJE TIAKOV. PLO^IC IN ORUQU ELEHENOV; NÍOOLOČEN ČAS. 24.4^008: EKSPERUIENTALNIRAZVOJNDVIHIDEI RA2SK& VANJE IN RAZVOJ 0.0.0. XUNŠPERK 18. 32S8 D^Riuosami POMOŽNA FIZIÔiA OEU M/2; POMOČ PRI UBIJANJU ZEMLJI^ IN TRAVNIH POVRŠIN. OO LOČEN ČAS. 8 MESECEV. 12.4.2008: SAÛA PLUS. PROIZVODKIA IN VZDRŽEVANJE TRAVNATIH POVRŠIN. OOiL IDVSA UUCA12 B. 3250 RO GA^KASLATINA DELAVEC BREZ POKUCA ČrniLXA OELOVND MESTO PODČETRTEK M/l' ČI^NJE VSEH VRST POSLOVNIH PROSTDRDV, DOtl&N ČAS. 8 MESEKV. 12.42108; î\m CENTER PODJETJE ZA BIOLOŠKE STORITVE, MEDNARODNI MARKE DNG. TRGOVINO IN OSTALE STORITVI 0.0.0. STEGNE 2S, lOOO UU6UANA DIMNIKAR DIMNIKAR M/10IMMIKARSKADELA.DD10ČEN ČAS. 12 MESECEV. 13.4ÍOOB; KOS DIMNIKARSKE BRITVE LJUTMEA D.O.O.. RAZLABOVA UUCA l3Q.S240L)inOMER ZIDAR MONTER M/l' ZAXUtIČNA DEIA V GRADBENI^. OOLOilEN ČAS. 8 MESECEV. 13.4.200B: GRATIS PEKARNA. TR(Î0V1NAIN GRAUEN^TVO. Q.OJ]. ŠMARJE. CERDVB: PRI SMAAJLJ 3 A. 3240 ŠMARJE PRI JELÍAH MIZAR HIŠNIK Z DOPOLNJEVANJEM ČISTILCA • M/l VZDRŽEVALNA DELA IN ČIŠČENJE OKDUIÏ ŠOLE. NEDOLOČEN ČAS. 12.4.2008; OSNOVNA ŠOLA ŠMARJE PRI jaŠAH. VEGOVA UUCA 26. 3240 ŠMARJE PRI JOŠM NATAKAR NATAKAR • M/l' STREŽBA BMi iN PUAČ. TER SVETUVANJE, D&DČEN ČAS. 12 MESECEV. ?fl.4iOD8; BOHOR GOSTINSKE ŠTOROV!, O.O.O.. ROGAŠKA SLATINA. KIDRIČEVA ULCA 23. 3250 ROGAŠKA SLATINA VRTNAR CVnUČAR VRTNAR • C^mČAR • M/l DREJAME TRAVNIH POVRŠIN. POLABAKtE NAMAKALNIH SISTEMOV. MONTAŽA RC^OTNIH KOSILNIC. SEJANJE TKA^' DDLOČ» ČAS. 6 MESECEV. 114ÍÚO0: SADA PLUS. niOlZVODNJA IN VZDRŽEVANJE TMVNA. T^H POVRŠIN, O.aO.. LOVSKA ULHjft 12 B. 32SB ROGAŠKASLATiNA ŽIVILSKI TEHNIK VODJA PEKARN! • M/l PEKARSKA IN SLAŠČt ČAR»A DELA. VOOENJE PEKARNE. DOLOČEN ČAS. )U2m: ERAT^ PEKARNA. TRGOVINA IN GRACfiENIŠTVO. 010. ŠMARJE. tmUt PRI ŠMAUU 3 K 324^ ŠMARJE PRI JELÍAH PEK * M/l PEKARSKA. SLAŠČIČARSKA C^ -ZA AMBIQOZNE NAJEM OMRO l/TEČENE PEKARNE, DOLOČEN ČAS. 13.4.2008; fiRATIS mUHK TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, m. ŠMARJE CIROVEC Pfll ŠMARJU 3 K 3240 ŠMARJE Pfll jaŠAH ZDRAVSTVENI TEHNIK JUIMINISTRATIVNA OEIA IN PRODAJA MEDI-QNSKIH n^IPDMOČKOV NA mm ■ M/l XBEIRAUE. SPREMUAUE IN EVIDENTIRANJE OCKUMENTUV POSLOVIL PROCESA (NABAVA prevzem, mukik) ter internih dokumin-mv podjetja. dostava 8laga končnim KUPcem. prodaja medicinskih f«ipomqď(ov na terenu. spremuanje javnih razpisov ter izdelava in oxaja ponudbe naročnikom.' določen čas, 3 mesce. 1?.4jooa' opiana podjetje za trgovino uvdz • [zvdl m. ftogatec, slomškova ulica 2.32S2 mm stbojni tehnik KUUČAVNIČAR • M^R M/l' I^VA IN MONTAŽA ALJMINUASTIH ELEMENTOV IN KONSTHUKCLI. ODLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 20.4^08: C B P INŽENIRING O.OJ3., PODJETJE ZA PROIZVODNJO. TRGOVINO IN STORTTVE STR* MA CESTA 1 A. 32S0 ROGAŠKA SLATINA ORAFIČNITIHNIK TISKAR ZA OFSET TTSK • M/l TISK NA VEČBARV NIH STROJIH S PLOSKVE {OFSET TISK), DDUIČEN ČAS. 8 MESECEV. UMI K0T1S. MOČENIK A» TON h FANIKA KOZJANSKI TISK. OJiD.. BDOflEŽ 42.3231 GRODELNO EKONOMSKI TÏHNLK KNJIGOVODJA • hVl KKlIGflVDDJA V MALEM PODJETJU, DELO V PISARNI TURIST^NE AGEN CUE: NEODLOČEN ČAS. mim ATIANTIS TURIZEM TRGOVINA IN GOSTINSTVD, O.O.O.. KIDRIČEVA UUQA 29J250 RD&AŠKA SLATINA KNJIGOVODJA • WÍ KNJIGOVODSKA RAČl^ NOVIMJSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS. 1I4JD08; ^TAUM PODJETJE ZA POSLOVNE STDRTTVE. TURISTIČNO POSREOOVANJE IN INŽENIRING. O.OJ3.. KIDRIČEVA ULICA 30. 3250 ROGAŠKA SUTINA kozmetični tehnik negaobraza in teiesa-k/ž; negaobraza in telesa določen čas. )2 mesecev. 12.4.2008; kim mm. tatjana jazbinsek sf. ul£a marice strnadové 3, 3240 šmarje pri ja šah PROFESOR DEFEKTOLOGIJE PROFESOR OEFEKTOUKUE M/l PDUČEVAUE Orm t ZmRND MOTUO V RAZVDJLI. ODLO ČEN ČAS. 3 MESECE. ÍÍ20Q8; JAVNI VZGDJ-N04Z0BRA^ALNI ZAVOD IIL OSNOVNA ŠOLA fKCAŠKA SLATINA IZLETNIŠKA ULICA 15. 3250 ROGAŠKA SUTINA UBVEUWJE OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA PROIZVODNI ^TAVUALEC • M/l DELOVNO MESTO ZAJEMA SESTAVO POHIŠTVENIH IZDEL* KOV, VUAČENJE TER UPUEHJE BAZIČNIH LESNIH SESTAVNIH DELOV. PAKIRAHIE If TEH V KARTONSKO EMBALAŽO IN SKRB ZA KiUCOVOST IN KONTROLO IZDELKA ČIŠČEKJE DELOVNEGA N^A, OSTALA OELA PO NAVOOIUH NADREJENEGA .4 DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, OiiOOB; MANPOWER 00.0. PE CEUE STANETOVAUUCA iaOOOCEUE DELAVEC BREZ POKUCA KERAMIK V. • hVl POMOŽNA DQA V PROIZVODNEM PROESU IN DEIA NA ENDSTAS1IIH DELOVNIH SREDSTVIH PRI I2DELAVI. OBDELAVI IZDELKOV. POUZOEUOV DELO NA GLAZIRNI UNIJI; OGLOČEN ČAS. 9.4ÍQIS; GORENJE NOTRANJA OPREMA, 0.0.0. PARTIZANSKA CESTA M 3503 GORENJE VELENJE natakar • m/l natakar. (oločen čas. 8 me-s^. 19.4 J006; bar 'sova'.ivdkamenjaše-vlt staritrc35.332€ veieue ďstllemovnomestovveleklum/l čiščenje poslovnih mmm, oixdčen čas, 8 mesecev. I3.4i00a: sooexhd prehrana in storitve o.od. u^buana. žoiznacesta 18. lOODUU^NA SESTAVUALEC. M8NTAŽER. KROVEC h^l SESTAVUALEC, MONTAŽER. KflO^^C ODIOKN ČAS, 1 MESEC. 16,4iD0fi; STRIP, INŽEMRIN6 IN PROIZVODNJA O.OJX, KAJUHOVA CESTA 17 A 332&Š0ŠTAIU MAID ZAHTEVNA SAMDSTTUNA DELA • M/l' LAlfA DEiA V PROIZVODNJI. DOLOČEN ČAS. 9.4ÍOOB: mi ■ ELÍKTROSTROJNI INŽENIRINa TRGOVINA IN STDf^ O.OO. PREŠERNOVA CESTAtA3320VEUNJE MODELAR V INDJSTRUI SANITARNE OPREM! • M/l DELOVNO MESTO ZA^ POSLUŽEVA klE RAZNOVRSTNIH STROJEV NA PROIZVODNIH UNLIAH PRI IZDELAVI IN POVRŠINSKI OBDELAVI POUZOEIXOV KOT m KONČNIH IS)ELKOV SA NTTARK OPREME DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV. 9.4.2ÛÛB: MANPOWER DJ}.0.CEUE STANE TOVAULiCA4,3000(^E PRODAJ/U£C PRODAJALEC • OaO V VHENJJ • M/l PFIOOAJA TEKSTllA. OOLt^EN ČAS. 3 MESECI 11.4ÍOOB; BDMAX PODJETJE ZA TRGOVINO. UVOZ. IZVOZ. PROIZVODNJO 00.0,. MUUAVA Z2A, IVANČNA GORICA 1255 IVANČNA GORICA PRDOAJALXA • M/l' PRODALA IZDELJ(DV. SVETL»-JE Pfll IZOIRIIZKIKOV. NUMERIRA PREVZETO BLAfiO. DOPREMLJA IZDELKE. Čl^ IN SKRBI ZA RED V TRGOVINI ^ DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV, 9.4Í008: m TR»0 TRGOVINA IN STORITVE D.OO. TOVARNIŠKA CESTA Z 8330 METUKA SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA S080SUKAR. PLESKAR • M/l' SOBOSUKAR. PLt SKAR. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV. 16.4.2008.' SUKOniSKARSTVD, BORIS MAHNE S.P., GABER. K£1?7.332S ŠOŠTANJ ZAKUUČNA DELA V Gfli^ENIŠTVU • IVl ZA KLJUČNA OaA V GRADBENIŠTVU. OOLOCÉN ČAS. 12 MESECV, 12.ÍJ0Q6; SPLOŠNA GRAI^ENA DELA. GOSTaiSTVO IN TURIZEM, BRANKO PIRE& NIKS.P.,LOKOVICA 17 C, 3326 ŠOŠTMI POPRAVILO IN VSM^ŽEVANJE MDTRRNIH VOZIL . M/Ž; POffîAVim IN VZDRŽEVANJE MOTORNIH VOZIL NEDOLOČEN ČAS, 18.4.2DÛ8; AVTOMEHA NIK. BOŠTJAN MEH S.P„ LAZE 19.3320 VELENJE TRGOVINSKI POSLOVODJA POSLOVODJA ŽIVIL5S6A ODDELM • M/Ž; PO-SLOVOOENJE ^LSKEGA DELA PRODAJALNE. DOLOČEN CAS. 3 MESECE. nA.im-. JA(^OS TRGOVINA PRQI2V00NJA IN STORITVE. DX}.0. LAŠEl/d, PODPLAT 3Z4I PODPLAT POSLOVODJA TEHNIČNEGA Û0DELKA M/1 VODE-HJEOI^lJ(AT^IKl mtlH ČAS. 3 MESQ:E. 124Z008: JtôROS TRCOVINA, PROIZVODNJA IN STORTTVE. aO.O. LAŠE1/B. PSIPLAT, 3241 PODPLAT UNIVERZilFTNI DIPLOMIRANI KEMIK SAUOSTDJM ANALmK V1I/1 M/l RAZVOJ IN UVAiANJE ANAUHKIH POSTOPKOV. OBVLA OOVANJE ZAHTEVNEJŠIH INSTRUMENTALNIH MNIK: DOLOČEN ČAS, 12 MESEÍ^, 11.4J008; ERICO VELENJE INSTITUT ZA EK^^OŠKE RA2)S(A VE DM, KOROŠKACESTASe. 3320 VELENJE MAGISTER FARMACIJE FARMACEVT NA {ZDAJI ZDRAVIL M/l' IZDAJA ZDRAVILA. MEDIDNSKE PRIPOMOČJ^, (SDELUJE RECEPTE. PRIPRAVUA MAGISTRALNE PRIPRAVKE. OPRAVUA ZDRAVSTVENO PROSVETNO $KR8. SOOaUJE Z ZDRAVNIKI, VODI S^OKOVNE EW mtí...; DOLOČEN ČAS, 16 MESECEV, 9.4.2006; LEKiUlNA VELSUE, VODNIKOVA CESTA1, 332Q VELENJE OOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST PULM0106 ' M/l DIAGNOSTIKA TERAPUA IN REHABILJTAOLA NA BOUlIŠNIČNO SI^ST^EM NIVOJU; NEDOLOŽ ČAS. 2D.4iODa; BOLNIŠNICA TOPOL^A, T0PaŠICA61,3326 T0PDLáCA DOKTOR MEDICINE SPECIAUST INTERNE MEDICINE ODKTDR MEDICINI SPEOAUST INTERNE MB}|Q-NE • NVl DIAGNOSTIKA ^PUA IN REHADIU' TACUA KA DOLNIŠNIČNO REHABILÏÏACUSKEM NIVOJU; NEDOLOČEN ČAS, 20.4Í008; BOLNIŠNICA TDPOLSICA,TiyOLŠICAH 3326TOPOLSICA _UE ŽALEC_ OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NAT«(AR-M/lSTREŽflAPUAČlNT(^UHNAPri KOV. DOLOČEN ČAS. 8 MESECEV. 27.4.2008; BAR MAJA IN UPRAVLJALE TRŽNia ZDENKA MARIN S.P, ŠEŠČE PAIPRE30LDD 70,3312 ?mm STREŽBA IN RAZVOZ JEDI • M/l STREŽBA JEDI V LOKALU IN RAZVOZ PO TERENU, DOLOČEN ČA^, 3MESECE, 19.42008; SLAVICA SPOIEKAKJAKOP S P.; PIZZERLA MAMMA MLA KIDRIČEVA UUCA a 3310 ŽALEC STREŽBA PUAČ • liVl STREŽBA PUAČ IN TOPLIH NAPTTKOV. SLiUXC; DDLDČEN ČAS, 12 MESECEV, 19.4ÍÚ0Í; HELENA JELEN KAVARNA VRANSKO SP.VRANSKO 53,33QS VRANSKO DELAVEC BREZ POKUCA SESTAVUALEC • UNSER V KOVINSKI INDJ-STRUI • M/ž: DELOVNO MESTO ZAIEMA ROČNO MONTAŽO. iíříWl VUAČENJl POLAGANJE, VSTAVUAUE IN SESTAVUAKiE MEHMSKIH IN ELEiCTRONSIUN KONPONENT V KONČNE PRODUK* Ti ČIŠČENJE DELINNEBA PROSTORA OSTALA DELA PO NAVODILi» NADREJENA .j DDLDËN ČAS. 12 MESEÎÎV, 9.4Í0QB; MANPDWIR DJI.O, PECEUE. STANETDVA ULXA4.30QD CELJE KUUČAVNIČAR KUUČAVNIČAR M/l (ZDELAVA ELEMENTOV KALUPA IZDELAVA OSTALIH KOVINSKIH POJZ DELXOV. RAZREZ PIDČEVINE ZA KJU>E; DOLOi^N ČAS. 8 N^SECEV. UMI SIGMANDVA PROIZVODNJA, TROOVINA IN STORITVE. 0.0.0, CESTA Ž^GA TABORA 20.3310 ŽMiC OBUKOVALEC KOVIN REZAtEC. POMOâlIK REZALCA • M/l DELOVNO MESTD ZAJEMA UPRAVUAklEREZAINE NAPRAVE PO TEHNOLOŠKIH POSTOPKIH. NADZOR NAD DELOVANJEM REZALNE NAPRAVI SKflB ZA KO ORDINACDD DELOVNIH 5TR0JEV, VZDRŽEVANJE DELOVNIH SREDSTEV IN NAPRAV. IZVAJANJE AVTOKONTROLE IN PRIPRAVE VZCACEV, NOTRA* Kii TRANSPORT mtXïH IZDELKOV, VODENJE EVIDENCE. OSTALA DEIA PO NAVOOIUH NADREJENEGA .^'DDUIČEN t*^ 12 MESECEV. $.4i608; MAIMER OXLO. n CEUE STANETDVA UUCA 4,3DOOCEUE GRADBENI DELAVEC GRADBENI DELAVEC • ENOSTAVNA DELA V SKUPINI, NEtHTlOČEN ČAS, Í2.4Í008; CRAD^ KOM GRADBENO PODJETJE m.. UUCA IVANKE liRA»UEX 1.3310 ŽALEC VOZNIK AVTOMEHANIK ŠOFER KMBUA • M/l RAZVOZ POHIŠTVA PO SLOVENUL NAKL^NJE IN RAZIOADAIUE KOMBUA fXAS^ ČAS, 2 MESECA, 9.4^001; JOMESA TRGOVINA ZASTOPSTVA IN PROIZVODNJA 0,0.0. SONČNA UUCA 29,3311 ŠEMPEHR VSAV1USKIDDUNI DETONER ZAPOLNJEVANJE SIGMA BLOKOV. • hVŽ; ZAPOLNJEVANJE SIGMA BU1K0V Z BETONOM, IZDEIA-VAOiAZURE; DOLOfóN ČAS, 3 MESECI. 9'4iD0e; SIBMjUIOVA, PROIZVODNJA TRQ0V1NA IN SïïfRITVE 040. CESTA ŽALStíGA TA^A 20. 3310 ŽALEC POMOŽNI OEUVEC POMOČNIK V MONTAŽI. - M/l POMOČ PRI MONTAŽI STROJNIH INSTAIACU NA RAZLIČNIH OBJEKTIH; NEDOLOČEN ČAS. 20.Í20Q8; GDZNI-KAR MONTAŽA,TRGOVINA IN INŽENIRING OJIO. NDV1DOM26.1420TRB0VUE KROVEC m?iRmňí ' M/l PDSTAVUANJE OSTREŠU IN KROVSKA DELA. OOLO&N ČAS. 9 MESECEV. 12.47008,' P0STAVUA7UE OSTREČ IN KRO VSKA DELA 'RONKO'. RONAU) KOVAČ S.P. KIDR^ ČEVAUUCA4J310ŽAÍEC nSAR TESAR • M/l TESARSKA DELA NEDDU3^N ČAS, 1Z.4ÍQD8; GRADIKWI GRADBENO PODJETA D.O.O., UUCA IVANKE (JRAUEK1,331Q ŽALEC KROVEC - M/l KROVEC. TESAR. DOLOČEN ČAS. 9 MESECEV.2D.4^08;K]RAKR0VSTVa INŠTALA CUE. IZOmCUE. ALOJZ RAMŠAK UBOJE 41. 3301 PETffîn^ NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE! SILVIA BO OČiSTlU STANOVANJA ZA 3000 EVROV IN VEČ! PRIIAVITESE NA 090 93 6170 ALI POIŠČITE KUPONČEK v NOVEM TEDNIKU! •V ^cistovse' TESAR • M/l DEU? NA LESNO DR^OVALNEM SWU, NEDOLOČEN ČAS, 19.4 JMI8; BIVA HIŠE GOMILSKa PROLZVODNJA MONTAŽNIH Hiš. D.D.O.,ŠMATEVŽ25,330350MILSKD ZIDAR Z90AR • M/Ž.' ZIDARSKA 1»IA. NEDOLOČEN ČAS. 12.4Í0D8; GRADIKDM GRADBENO PODJETJE Di) JI. ULICA IVANKE URANJEK1.3310 ŽI^C UPRAVUALEC LAHKE GRADBENE MEHANLZACUE STROJNIK LAHKE l^t^ENE MEHANIZACUE M/ 1 LAljA VZDRŽEVALNA OEIA, NEDOLOŽ ČAS. 1I4.2008: GRADIKOM GRUBEND PODJETJE D.OÍ).. UUCA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽALK STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZAQJE • M/l IZKOn. ZASPI. NMOADMilE NA ODPRTEM TERENU; NEDOLOČEN ČAS, 114J0^'GRADIKOM ^AE^O PODJETJE OO.O. UUCA IVANKE URA NJEKI^IOŽALEC VOZNIK VOZNIK TOVtfflNEGA VOZILA M/l PREVOZ IN RAZVOZ TOVORA PO GRADBIŠČIH, NEDOlO&N ČAS. 12.4.2008; GRAOIKDM SRAOBENO PODJETJE DJ).0. UUCA IVANKE URANJEK 1.3310 ŽALÍC NATAKAR NATAKAR • M/l TDČEKJE AU(OHOLNIH IN BRE* 2AU(DflOLNII{ PUAČ, iZSTAVtTEV RAČUNA ZA DPRAVUENE STORTTVE PO VEUAVNIH PREDPISIH. SKRS ZA PLAČILO LETEGA VODENJE BLA-GAME.in);OOlDČEN ČAS.3 MESECE. lUJtIOB; ROBERT DOLAR. S.P. MESARSTVO 'D', VEUKA PIREŠICASSA 3310 ŽALEC PRODAJALEC PRODAJALEC • hVl DEU3VND MESTO ZAJEMA PRODAJO AVDIOVIDEO OPREME KOT TUDI MA-LiH GOSPODINJSKIH APARATOV. SVETOVANJE STRANKAM Pfll IZBIRI, DEU) ZA BLAGAJNO, SXfíS ZA ZADOSTNE ZALOGE PRODAJNIH ARTV KUlV, ZA UREJENOST DEUIVNE&A OKOUA. NAROČANJE OLAGA. OSTALA DELA PO NAVOtHLIH NADREJENEGA DDIDČEN ČAS, 12 MESECEV. 9AJ008; MANPOWER 0.0.0. PE CEUE. STANE TOVAULJCAASOOOCEUE MIZAR MIZAR • M/l OELD NA LESNO OBDELOVAL NEM STROJU PO NARDĎU1. NEODLOČEN ČAS, 19.4iOOa; BIVA NIŠE OCMILSKO, P^ZVODNJA MONTAŽNIH HIŠ. 0.0.0. ŠMATEVŽ 28,3303 Gl> MILSKO VRTNAR mn^. VRTNARSKI TEHNIK - NVl PRDDAIA V VRTNEM tXmi, DELO NA TERENU; DOLOČEN ČAS. 3 MESECE. 14.4.2008; VRTNARSTVO BOTA NIKAO.O.O.Dfl£ŠIIÍJA VAS 1.3301 PETROVĚ SREDNJA POKUCNA IZOBRAZBA KRDVSTVOi^PARSTVOM/lMDNTAŽASn^ IN ŽLEBOV NA MONTAŽNE Hl^ MONTAŽA VOUX OKEN; DOLDČEN ČAS, B MESECEV, «2.4^008.' POSTAVLJANJE OSTREŠU IN KROVSKA DEU 'RDNKO', RONALD KOVAČS.P. KIDRIČEVA UUCA 4,3310 ŽALK VOZNIK TOVORNJAKA • M/l VOZNIK V MEDNA RODNEM IN DOMAČA TRANSPORTU. DOLOČEN ČAS. 12 MESECEV, 12.4.2008; AVTt»>REVOZNIK STOJAKOVIČ BORISLAV Si'. UBOJE 42. 3301 PETROM STROJNI HHNIK VODJA NABAVE • 1^1 006DVDREN ZA KAKOVOST DDBAVTTEUEV, SLEDIL DOBAVAM IN URE JAL REKLAMACUe ODGOVOREN ZA POfiiliUilA IN INTEGRACUO NOVIH DOBAVTTEUEV, SKR^ ZA PRODAJO LASTNIH PROIZVODOV DOBAVITE' UEM; NEDOLOČEN ČAS. 2U2DQB; TERMO SHDP aO.1. TRB0V1NA IN INŽENIRING ZA H^LOTNO IN KLADILM TEHNIKO, CESTA TALCEV I 3320 VELEfL^ OPERATER CNC REZALNIKA • N^l PROGAAMIRA-NJE IN REZAKJENACNCREZALNIKU. NEDOLOČEN ČAS. 12.4iaU; (NÎREVANJE SEDEim KOTU NA BIO MASO IN DROBILNIKI. O.OJX. PRAPREČE 2S. 3305 VRANSKO OPERATER iN PROGRAMER CNC STRUŽNICE M/ 1 PROGRAMIRANJE IN STRLIŽERIE, NEDOLOČEN 9.4.2006; KOVINO'ASARSTVD REHAR, PROIZVODNJA IN TRGOVINA DJ).0. ZALOŠKA GORICA 12.330tPe™ft GRADBENI TEHNIK OBRAČUNOVALEC BRADBEWH dq M/l KOM PLETNiraRAČUNOBJEHA BRANJE PROJEKTOV; NEODLOČEN ČAS. 12.4.2008.'GRAŠKOM 8RADBE NO PODJETJE 0,QX.. UUCA IVANKE imAfilEK 1, 3310ŽA1EC GRADBENI DELDVDOJA • M/l VODENJE SKUPINE NA GRADBIŠČU, HAZPOHEJAfUE DELOVNE SILE: NEODLOČEN ČA^ 12.4.2003; GRADIKOM 6RA& BEND PODJETJE D.0J3. ULKA IVANKE URiUUEK 1,3310 ŽALEC LESARSKI TEHNIK VODJA PROIZVODNJE - M/Ž; ORGANIZIRANJE OaOVNEGA PROCESA V PROIZVODUI, NEDOLD-Č» ČAS. m.m: BIVA HIŠE GOMILSKa m ZVOONJA MONTAŽNIH HIŠ. 0.0.0. ŠMATEVŽ 21 3303GOMILSKO VODJA Pft0.mDV • M/l NJUlZOR NAD IZVAJANJEM PROJEKTOV. VODENJE IN ORGANIZACUA PROJEKTDV; NEDDUII^N ČAS, ia4.ZOOB: BIVA HIŠE &OMILSKO,PRDlZVODKiA MONTAŽNIH HIŠ, 0.0.0. ŠMATENÍ 28,3303 6DH1LSK0 KAUUJIANT • M/l IZDELAVA KAU3JLACU IN PONUDBA NEDCIOČEN ČAS, IMiOOS; BIVA HIŠE 60MILSKO, PROIZVODNJA MONTAŽNIH HIŠ, DJX0jMATEVŽ26.33D3G0M1lSj(0 EKONOMSKI HNNIK EKONOMSKI TEHNIK • M/l KNJIGOVODSKA IN ADMINISTRATTVNA tlELA ČAS. 8 MESECEV. 14.4ÍQ08; KOVINOPASARSTVO REHAR. PRKZVCOUA IN TRGOVINA O.Oil ZALOŠKA GORICA 12.3301 PETROVČE KDMERCIAUST VDDJATRGOVME/SVETOVi^C m PROQUI • M/ 1 VODJA TRGOVlNE/SVnOVAlEC PRI PRODAH; NEDaU)ČEN ČAS, 27.4Í008.'TERMO SKCPOOi)., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLA-DILMTEHNIKD. IHTA TALCEV S. 332DVEtSUE INŽENIR GRADBENIŠTVA VODJAOiAD^ŠČAM/lVODENJElNfZVAJANJE DEL (^iŠČA, NE00U3ČEN ČAS. MAMÎ: GRADIKOM ^UiDfiEND PODJETJE 0J3.0. UUCA IVANKE URARIEK 1.331QŽALEC 1KŽENIR STROJNIŠTVA VODJA INŽENIRNIGA M/Ž; RAZVUANJE POSLOVNIH ODNOSOV Z OBSTOJEČIMI IN NOVIMI STRANKAMI. NAVEZOVANJE KONTAKTOV S PROJEKTANTI IN INVESTÏÏORJI TEft CELOVTTO VODEUE PROJEKTOV. DELO ZAJEMA PREPO ZNAVMilE POTREB POTENCIALNIH NAROČNIKOV. SODEUVANJE NA RAZPISIH, PRIPRAVO PONUDB IN KAUULACU TER SPREMLJANJE; NEDOLOČEN ČAS. 13.4Í008; TERMO SHOP O.D 0., TRGOVINA IN INŽENIRING ZA TOPLOTNO IN HLADILNO TEHNV KO. CESTA TALCEV S. 3320 VELENJE VDOJA PROJEKTDV STROJNIH INSTALAOJ • li^l VODENJA PROJEKTDV IZVEDBE STROJNIH INSTA LAOI PO VE^IH OBJEKTIH. NEtffilOČEN ČAS. t.5 JOOS; GOZNIKAR MONTAŽA, Mùmk IN INŽENIRING D.O.O.. NOVI m 2a 14213 TRBDVUE OIPIQMIRANI EKONOMIST (VS) POSU)VNI ADMIN^RATC« • M^ DEU3 V AOMI NISTRACJI, SODaOVAUE ZRAČUNDVDDSTm ZAPOSLENIMI IN mmi PRIPRAVE PONUDB IN DRI^ OaA; NEODLOČEN ČAS. 2I4Í008.' GOZNIKAR MONTAŽA, TRiSVINA iN INŽENIRING 0J).D.. NOVI DOM 26,142DTRB0VUE UNrVERZlTETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNAINIŠTVA IN INFORMATIKE RAZVOJNIK INFDRMACU^H SISTEMOV IH. M/l NAČRTOVANJE. PROGRAMIRANJE IN TESTIRARIE CUOVITE PROGRAMSKE OPREME; NEDOUIČEN ČAS. 1Q.4Í006; NOVA VIZUA IN FORMADJSK) INŽENIRING IN SVETOVANJE Oi). VREČERJEVA UUCA B.33IQ ŽALE PROMETNI TELEFON RADIA CELJE ZANIMIVOSTI KUAM. t.V^C řt, Dijaki 4. h celjske I. gimnazije so imeli ples 22. februarja. Zadnja (četrta) vrsta z leve: Tomaž &alamon> Aljoša Jurkošek, Rok Pele, David Kajič» Gašper Močnik. Tretja vrsta z leve: Blanka Čakš, Sergeja Seljak, Spela Mastnak, Katja Kline, Maja Mastnak, Ana Mana Zagode, Saša Rečnik, Janja Cerjak, Tina Toplišek. Druga vrsta z leve: Saša Žafran, Maja Teraž, Brigita Krajne, Janja Trogar, Urška Trogar. Prva vrsta z leve: Kaja Poteko, Nataša Žgajner, Sara Prevolnik, Katja Jager, Ana Vrečer, razredničarka prof. Alenka Prebičnik SeSel, ravnatelj mag. Anton Šepetavc, Urša Pintarič, Neva Port, Tfaša Žohar, Nika Žgank, Jerneja Kolšek. Spodnja l^e: Patrick Wedra, Davorin Tkalčič, Urh Poteko, Rok Volarič, Jan Vbdovnik, Marko Škafar, Luka Juteršek. Fotografije maturatov z vsemi imeni dijakov nam pošiljajte na Nov tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali po elektronski pošti tednik^t-fc.sl i fotografije naj imajo Čim večjo resolucijo]. Zofka Čakš se je v naii akcfjl IjiHtje z mliko začetnico uvrstila na d«v8tD mesto. Priznanje tudi Zofici Čaics Na zaključni prireditvi naše akcije Ljudje z veliko začetnico, na kateri smo se tudi v vašem imenu zahvalili vsem, ki tako ali drugače skrbijo za pomoč sočloveku, smo še posebej izpostavili deset tistih, ki so prejeli največ vaših glasov. Med njimi je bila tudi Zoika Čak$ iz §mar-skega doma upokojencev, ki je na prireditev v Dom ob Savinji ni bilo. Pa ne, da ne bi želela priti. Kot kaže, se je njeno vabilo med potjo Iz Celja do Šmarja nekje izgubilo, Zofka pa tudi ni bila pozorna na časopisno objavo vabila na prireditev. Zato jo je na§ novinar Andrej Krajne obiskal kar na njenem delovnem mestu in ji izročil priznanje. »Vesela sem, da lahko pomagam ljudem,« je skromno pripomnila. Za praznik - plakati 31 plakatnih poslikav dela iz Celja evropsko vas v Celju je tradicija, da mladi ob prazniku mesta, 11. aprilu, poslikajo velike plakatne panoje, Id krasijo mesto iû pozdravljajo obi-skovalce ob mestnih vpadnicah od 1. do 15. aprila. Letošnja poslikava je pripravljena v počastitev sloven s ke ga pred sedo va nj a Evropski uniji in evropskega leta medkulturnega dialoga. Tema poslikave je Evropska vas - mladi Celja raziskujejo drŽave Evropske unije. Vodja akcije, Olga Petrak iz občinskega oddelka družbenih dejavnosti, je povedala, da se je na akcijo odzvalo kar 198 otrok iz Štirih vrtcev, desetih osnovnih in 12 srednjih $ol dijaškega doma, mladinskega centra, društva salezijan-ski mladinski center in PUM. Njihovo delo je usmerjalo 31 mentorjev. »Ne gre pa zgolj za Izdelavo plakatov. V večini okolij so tudi na druge načine spoznavali države unije» ki so si jih izbrali za plakatno predstavitev. Na ta način je v svojevrstni galeriji na prostem ob celjskih mestnih vpadnicah nastala res prava evropska vas,« je povedala Petrákova. Z zdaj že 12. zaporedno po-slikavo velikih plakatnih pa- nojev so letos dosegli kar tri cilje. Ob galeriji na prostem so vsi plakati kot razglednice dosegljivi tudi na spletni strani Mesine občine Celje, fotografije plakatov pa bodo natisni- li v posebni brošuri, ki bo promocijsko gradivo Mestne občine Celje za goste Slovenije na Brdu v času slovenskega predsedovanja Uniji. BRST, foto: CK Braslovški koren(jak) Ko smo pred mesecem objavili fotografijo krompirja posebne oblike, ki je zrasel na Ločici pri Polzeli» se je nad njim navduševal tudi Karel Planko iz Laškega. Pred dnevi se je ta isti Karel odpravil po nakupih na svinjski sejem in ko je pri gospe Brinjovec iz BraslovČ kupil precej korenja, mu je ta podarila še enega posebne oblike. In Karel, ne bodi len, se je takoj odpravil do našega uredništva. »Da bodo ljudje zdaj videli še, kakšno korenje raste v Braslovčah.« AK Dragi bralci Novega tednika! Bodite pozon^ itt tfva kosa sestavljanke v t»J Itcvllid Nov«9i tcdrrika, u ju Pridno zbirajte vseh 16 kosov, dokJer ne sestavite sHke. Kose bomo objavljali do Y 5. aprila. Pravilno shko bomo objavFII v petek. 18. aprila. Sliko, ki Jo bostfi i^çiW vi. pa nam poSljrte v naU urednlitw najkasneje do 2S. aprila na naslov: Urodništvo Movoga Uđnfka In R»dli Cel|t - Puzzl« Prti«mowl» „ 3000 Celje Podrot>rieiia navodila Igr« Puzzle najdete rundSi^l«tnistranJ:wwwj^ - it. 28* 8. april 2008 - •V radiocelje UU Utti [M)WQtednik