Bogomir NOVAK* izvniM POLITIČNOKULTURNI VIDIKI OCENJEVANJA USTREZNOSTI SLOVENIJE ZA VSTOP V EVROPSKO UNIJO Povzetek. V prispevku je ocenjena poliiiCiiokiiltnrna ustreznost Slovenije za članstvo v P.ll Primerjalna analiza je bila opravljena z vidika njene strateške pozicije med politično knltnm Balkana in Zahoda. Dejstvo, da je slovensko ozemlje v tem stoletju že v četrti držatU, terja od nas veliko sposobnost prilagajanja novim mednarodnim razmeram. Če hočemo vstopiti v Evmpsko Unijo (HIJ) in NATO. moramo ustvarjati in realiziratipolitičnokulturne možnosti. Z vidika Zahoda je demokratizacija politične kultiiiv pri nas šele na začetku. Zaradi nacionalne majhnosti imamo manjšinski kompleks, ki se z nastankom nacije države postopno zmanjšuje. Med slovensko in srbsko politično kulturo so ugotovljene nekatere razlike po naslednjih kriterijih: nacionalna identiteta in odnos do drugih nacionalnosU oz. etnij ksenofobija in ksenofilija. mit in zgodovina, racionalnost in iracionalnost, delo in mjskovanje, ekskhiznizem in inklu-zivizem, heterogenost in homogenost s hegemonizmom, avtokratizem ah demokratizacija. Ključni pojmi: mi in drugi, demokratična politična kultura, balkanizacija, integracija, vesternizacija. nacija - država, etuija, Jugoslavija, Slovenija. S/iJija. Nov položaj Slovenije med Balkanom in zahodnim svetom .Na \ pra.šanje ocenjevanja političnokulturne ustrezno.sti Slovenije za čl;in.stvo v EU, glede njenega mesta med politično kulturo Balkana in Zahoda je mogoče gledali z različnih vidikov. Aktualno politično dogajanje nas vodi k primerjalni analizi med balkan.sko politično kulturo, od katere .se skušamo distancirati, in zahotino, ki se ji .skušamo približati. Obstaja več različnih definicij pojma [Kjlitične kulture. N':nn pomeni subjekii\ jio. \'iednomo, akcijsko stran pmembno le, kako .se vidimo .sami. anipak tudi, kako nas vidijo drugi. Izkušnje v EU doslej vključenih malih držav (npr Danska, Finska) .so dobre, ne vemo pa, ali bo tako tudi v prihodnosti. Te izkušnje niso odvisne le od razvojnega stanja politične kulture. Njihova v.sebina se s .spreminjanjem politične moči spreminja. • Dr. liDftomlr .Voiv/fc ri.ijt ziuiiisuvni soilvliivec lui Veiliinuikeni iiiHlIliilii. Slovenija ima |x>.selino geostrateSko lego na križišču poli med vzhotlno in zahodno, amerikanizirano kulturo. e\ ropskim .severom in i)alkanskim jugom. .N'e le zaradi .strate.ške lege, ampak tutli zaratli majhno.sti na.šega tiržavnega ozemlja, moramo računati na kulturne, politične in gospodarske vplive otI zunaj, od negativnih imi^erialističnih pritiskov do ptjzitivnih spodbud novih meja vplivov. Slovenci v tem .stoletju živimo že v četni tiržavi po propadu Avstroogr.ske in obeh .|ugt>slavij, kar terja od nas hitro, že kin koiiverliisko s(xisobnost prilagajanja. Čeprav v nobeni od bivših tiržav ni.so bili enakovretlno priznani nacionalni interesi različnih narotlov, smo Slovenci v tej SoHza samostojnost |x)siopno zoreli za kulturnem in civilizacijsko metinarodiio priznani subjekt. Preti o.samo.svojitvijo Slovenije 1.1991 smo bili tllje časa kulturni narod, kar še danes označujemo kot kulturni sindrom. V Sloveniji .se čuti trk civilizacij (I luntington, 1998), ker .se različni vplivi v njej spreminjajo. V prvi Jugo.slaviji jc balkan.sko-sltivan.ski vpliv izpotirinil prejšnjega nemškega. V drugi Jugoslaviji sc je po I. 1945 temu pridružil .še ruski vpliv, zaratli tlominantnega vpliva Sovjetske zveze kt)l prve socialistične tlržave in vzora socializma. Zahodni vpliv je sicer obstajal, vendar večinoma v Sloveniji kot najbolj .severni reiHibliki v Jugo.slaviji. ta vpliv |)a se je ohranil tudi v .samostojni tiržavi |X) I. 1991. Zaratli različne sprejen>ljivt)sti za ta vpliv, nastajajo nasprotujoče si tcnzijc med novimi tiržavami na ozemlju biv.šc Jugoslavije. .Milo.šcvitfcv režim se je njir. skušal pred zunanjeptilitičnimi vplivi Zahoda tlocela zapreti. Olx' mednarodni konferenci o Balkanu (Dunaj, .Sarajevo) v I. 1999 sia izpostavili .Slovenijo kot učiteljico drugim balkanskim državam. Vpliv zahretlvsem Nemcev) in imeli Se tiržavljansko vojno v omejenem obsegu. Sami sebi smo tlokazali, tla smo najbolj ustvarjalni, ko smo najbolj genocitino ogroženi, zait> ni nenavatino, da so Slovenci med NOB, v letih 1941-45 ustvarili več |x>ezije kot v istem časovnem obdobju ktlaj koli prej ali kasneje. To je bil kulturni program združene Slovenije na eksistencialno izpovedni ravni. O.svobajanje otI slabih strani preteklosti, je stalna naloga političnokulturne- ga ra/.voja. Celo večji narodi kol snui mi. niso o.svobojeni siralui za preživelje in i.skanja sprave s sosedi in s .samim sclx)j. .Slovenci nihamo meti ohčiiikom ogro-ženo.sii in zaupanjem v s|w>.sobnti.sii preživetja kot nacije. Cim bolj spoznavamo, tla je zaupanje temeljni zitlak ztiruževanja in gosptxiarskega uspeha (l-ukuvama. 1996), tem bolj je obremenjujoče slabo zaupanje državljanov v tlemokratične ustanove pri nas. Danes je sicer .še otimevna Lipsetova (I.ipset, 1969) teza t) ekonomskem standardu kot najpomembnej.šem elementu razvoja demokracije, ki jo tlokumeniira Vanbancn (1997) pri razvitih tiržavah kot najbolj tlemokraiičnih. \cntlar pa lluntigton (1991) meni, da ima vsaka tiržava swjc posebne pogoje razvojnih poti tlemokracije, ki jih ne smemo posplo.ševati. "Jh'/Ji rat clemokracije' (I luntington, 1991 ), ki je zajel bivše socialistične tiržave, je tutli j>ri nas povzročil jîrehotl na tlemtjkraiično politično uretliiev in .sprejemanje vretlnot zaluxlne politične kulture. Ce bomo hoteli razvijati kvaliteto lastnega obstoja kot nacije, bon«o v konkurenčnem boju morali ustvariti velikt) več kot smo ustvarili doslej. .Sem .sotli odkrivanje in realiziranje novih možnosti politične kulture, tla ne bi le znotraj nasprotja političnega pragmatizma in kulturnega sindroma ponovno ugotavljali časa potlaljšane preteklo.sti. Soočamo se z dilemo tlopuščanja kontinuitete političnih kultur ali njihovega zave.stnega preusmerjanja. .\'a primerih bivše Vzhodne Nemčije v odnti.su tlo Zahotine ali jugoslovanskih na-rtxlov meti seboj vitlimt). da je etabliranje .socialističnega političnega si.stema učinkovalo tradicionalistično kot totalitarna Irustracija. .Nova tiržava sicer te fru-stracije lahko zmanjšuje, ne more jih pa otipraviti. V tem smi.slu Berg - .Schlt).s.ser ( 1998) ugotavlja, da .se tirugim evropskini državam ni treba bati ztlružene Nemčije, ki je vzorčni primer za to, kako otlj^iranje njene politične kulture v evrop.ski in zahotini .svet utrjuje njeno demokratizacijo. Države kanditlatke za v stop v lîU se morajo notranje jîrestrukturirati, ker morajo vetleti, tla enega izmed temeljnih pogojev sprejemanja držav v EU, NATO in druge metltlržavne organizacije tvorijo na.slednji elementi: ekonom.ska uspešnost, socialna stabilnost, obstoj denuikratičnih struktur, .spoštovanje človekovih pravic, urejeni metletnični otinosi in položaj manjšin, dobri odnosi s .stjsedi in ustrezna (civilna) zasnova olx)roženih sil. Iz tega je razvitino, katere političnokultiune pogoje v po.samezni tiržavi EU spoštuje. Pri tem kaže opozoriti tudi na zvezo mctl primernimi političnokulturnimi lastnostmi in gosptjdarsko rastjo. V tej točki ob.sta-ja strah, da bo .Slovenija tem bolj zaostajala v gospotlarski rasti, čim tllje lx) trajala procetlura njenega s|jrejemaiija v EU. V nobeni tiržavi ni demokratična kultura popolnoma razvita. .Še več: že dosežena stopnja ni jam.stvo za natlaljnji razv-oj. .Slednje zlasti velja za tiržave v post-sociali-stični tranziciji, ki nimajo demokratičnih tradicij. Čim več elementov avlo-bratske politične kulture je v tloločeni tiržavi, tem manj je tlemokratična in obratno. .So tiržave, ki imajo ustrezne notranje pogoje tlemokracije, in tiste, ki jih nimajo (npr Srbija. Irak Tudi te države skušajo zahtxlne države s|x>tlbujati k razvt)ju demokracije. Razvite tiržave se izstavljajo preti manj razvite kot tjbjektivno merilo pre.soje njihove (ne)tlemokratično.sti in v .skladu s .svojimi cilji usmerjajo spotl-bude in .sankcije. Vojaški eks[X)nent le ideologije je .NATO. ki je v Srbiji razbijal vojaško-industrijski kompleks (Ei.senhtmerjeva sintagma). Socialna realnost poliiičnega vsebuje tutli sposobnt)Sl togega ali prti/nega reagiranja na zunanje pritiske Srbija Inui sicer potlobno kot nekatere vzlititlne države več kljubtjvalne volje do prt)cesov politične niotlernizacije, kot so si pretistavljale zahodne zaveznice, ventlar pa najlx)gale)Je države na svetu na čelu z ZDA odbutl tnl neupravičenih priii.skt)v Kar je s strani velikih le .sptnlbutla. je kaj hitro s strani malih nartnlov pritisk. Doslej je vodilo potlalj.ševanje odpora tiržav z obliko centraliziranih diktatur v natlaljevanje sankcij zahodne demokracije. 1'rchodi v demokracijo so tem težji in tem bf)lj boleči, čim manj zahotlne civilizacijske kompeteiice in čim več pretl-motlernih elemenitiv v.sebuje tloločena vzhodna-, srednje- ali južnoevropska država Pri razvijanju demokratične politične kulture nastajajo konflikti nieel Iraclicioiialtstičnlini. predmodeniinti m (jmsDmo-(leniiiiii elementi, meti (»litiko moči (boja za oblasi) in politiko .sotlelovanja. Politično vključevanje novih drž.iv v l-Aropskt) unijo predptistavlja več priprav-Ijentjsii na .sotlebvanje in manj tiatlicionalizma. Pt>si-tradicionalne tiružbe .so (tetradiconalizivane, kar je sesta\ ina pmcesa globalizacije (Gitltlens, 1996). Vključevanje Slovenije v EU in druge metlnait)tlne ustanove t)dpravlja .stare politične priti.ske Ru.sov, .Nemcev in Italijanov v zadnjih .sto letih, ventlar |K>gt)juje nove. Na .splošno .se tlemokratična politična kultura ni mt)gla razviti do višje stopnje tluha tudi zaradi močnih lelinobirokraiskili in mi/itarisiičnili sil in (pomanjkanja odgovornosti, globalne etike sistema človekovih pravic, avitinomne etike posameznikov, avtonomije ustantn- kot tiružbenih podsistemtn-, pluralizma strankarskih in civilnotiružbenili interestiv ter posiniaierialisHčnili vretinot kot so ljubezen. sožitje, sodelovanje, solitlarnost. Zahodna politična kultura iz ekonomske razvito.sti črpa tutli vojaško moč, ki jo sku.ša širili nad ostalim .svetom. Če se lx) vse lx)lj nasilno uveljavljala, lx) s tem izgubljala .svojt) tluhtn no kulturno moč, .stKialno kohezivnost in naletela na organiziran t>dpor tirugega dela sveta. Sloven.ski kulturni prostor je gletle nacionalno.sti in etnij še relativno homogen, zato smo jo pri razpadu Jugoslavije poceni odnesli le z tle.seidnevno vojno (Bernik. 1997). Po drugi strani pa je sprava, ki smo jo simlx>lno izvedli na začetku naše samostojnosti, .še vetino predmet spora zaradi 1. nastanka novih elit in različnih pogletlov na jiolpreteklo zgotlovino, 2. pomanjkanja skupne vizije razvoja, 3. ob.stoja podobne bi|X)larnosti strank kot je bila med obema vojnama med liberalci in klerikalci. Zaradi sprave bi bilo treba najti ravnotežje med silami kontinuitete in di.skontinuitete. pa tutli meti mitičnim in racionalnim v zgotlovini. Z vidika demokratičnih zahodnih držav, .se tudi .Slovenci pre|xx\isi moderniziramo, imamo občutke zamudništva in nasprotja med tlemokratičnimi u.stanovami in tlemokratično politično kulturo. Z vidika nt)vih držav na ozemlju biv.še Jugoslavije, pa je Slovenija 1. 1991 vzpostavila tlemokratične ustanove, ki jih Srbija skuša vzpostaviti ob koncu lega stoletja z združevanjem v.seh tlemokratičnih sil. Slovenci vedno znova skušamo preseči odvisnosi otl tratlicionalne politične kulture. V času osamosvtijitve .se nam je ztlelo, da jo tlobro premagujemti, meti čakanjem na sjirejem v KU jia se nam ztli. tla .se .simjMotni starih 'ho/ezensJL'i/i znakov' zopet kažejt) pri počasnem t)tlzivanju na izzive časa. Fazi približevanja in oddaljevanja med sloven.sko in srbskt) (balkansko) politično kulturo .\obcna otl obeh biv.ših Jugo.slavij ni bila talilni lonec (ang. melting l>ol) za nacionalne kulture, ki .so bile v njiju vključene. V prvi Jugoslaviji je prevlatlt)val sriv ski hegemt)nizem, v tirugi pa .se je ztlelo, da različne kulture povezuje NOB, itleo-logija bratstva in enotnosti in .skupni cilj izgratlnje-stjcializma. Indikativno pa je, tla Srbiji jugoslovanska ustava iz 1. 1971, ki je tltivoljevala republikam največjo avtonomijo znotraj federativne ureditve .skupne države, ni bila po volji. Političnf> kulturna na.sprotja meti Slovenijo in .Srbijo so se |X3večala v o.senulesetih letih, ko je Slovenija stopila na pot tlemokratizacije, Srbija pa na pot centralizma. Nasprotujoči pt)litični interesi .so povzročili razpad Jugoslavije, politiki tjbeh republik pa sta se razhajali prav pri vprašanju pomena obstoja bivše Jugt)slavije. Ktlen izmeti najlx)lj vidnih .socialnih vzrokov je bil vzptin nacionalizmov in še po.sebej vzpt)n Milo.ševičevega režima, ki mu jc služila Jugo.slavija z JLA kot sretl-stvom zaščite velikosrbskih interesov. Srbija si je vlogo združevanja jugo.sltn anskih narcnlov otl 1. 1918 tlalje prisvajala s centraliziranjcm oblasti v Beogradu in potireditvc intere.sov tirugih nacionalno-•sti njenim. Na konfederativno obliko države ni pristala in verjetno tutli ne bo niti s Črno Gort) niti s kako drugo državo. 70 let življenja v jugoslovanski državi ni pomagalo premostiti kontraverz, ki izhajajo iz zgotlovinskc preteklosti. Srb.ska tratlicija gospotlovanja izhaja še iz bojev proti Otomanskemu cesarstvu, slovensko hlapčevstvo oz. |XHlaništvo pa iz ptxlrejenosti Avstro-Ogrski državi. Srbski kompleks večvrcdiKJsti tedaj ne izliaja le iz dejstva, da je srb.ski narotl .številčno najmočnejši na ozentlju bivše Jugoslavije, kot ne korenini kompleks manjvretinosti Slovencev v naši geografski in demografski majhnosti. Vzrok je v tem, da .se .Slovenci ne moremo tako kot Srbi sklicevati na močno srctinjeveško samostojno tlržavo, ker je nismo imeli. Če jc bil smisel ob.stoja stare Jugo.s-lavije v obrambni moči preti imperialističnimi apetiti .sosednjih držav, pa jc bil smi.sci nove v t^brambi preti kapitalizmom in .stalinizmom kot zunanjima .sovražnikoma. Stara Jugoslavija je kapitulirala preti okupatorjem I. 1941. .Meti NOB jja .se jc oblikovala nova. V avtokratskem načinu političnega voticnja med starta in novt) Jugo.slavijo v .skrajni po.sletlici ni bilo bi.stvenili razlik (Pirjcvec, 1995). Obe Jugoslaviji sta igrali nekaj časa vlogo v:irnega zavetja pred zunanjimi .sovražniki. Za obe je značilna nedokončana mtxlerna industrializacija. Zaradi ohranjanja srbske hegemonije tudi tretja Jugoslavija, ki jo sestavljata Srbija in Črna gora, ni stabilna tvorba. Srbi imajo nenavatino lastnost, da slavijo s-voje poraze, spreminjajo zgotlovino v legentlo in dejst\'a potirejajo itieji o nepremagljivosti srbskega narotla po znameniti bitki proti Turkom na Kosovem polju I. 1389. S strani srbskega razumevanja zgodovine ni nenavadno, da iiočcjo l)iti zmagovalci na Kosovu in žrive luje agresije. Aniibirokralska revolucija, j^ropadli eksperiment mitinga v Ljubljani, t. i. karnevalizacija na začetku Natovega bombardiranja, prote.sti demokratične opozicije proti Milo.ševičevem režimu, pomenijo izkazovanje direktnega množičnega odločanja o politiki na mestnih ulicah in trgih brez racionalnega razmi.šljanja o resnici tlrugačnega in tujega. \ kleti je, tla .\lilt).ševič razume le jezik sile in tla re.šuje stare spt)re z otipiranjem novih kriznih sredi.šč, čeprav .sam sku.ša tlajati tudi vtis |x)miijevalca razmer. Kantlitlati za križna žarišča so .še Santižak, Vojvtxlina, Orna gora ittl. Zaiatli prevlatlovanja mitičnih vsebin politični kulturi kot so: kri in zemlja, križanje in vstajenje, mitično razumevanje časa in pozitivnt> vretlnotenje vojne in nasilja kot najlx)ljšega luičina ohranitve .svobode (Velikonja. 1996: 117), so .se uveljavljali karizmatični voditelji vključno s sociali.stičnim kultom o.sebnosti. hkrati pa nacionalno vprašanje ni moglo biti internacionalno re.šeno, .saj je zla.sti v kriznih olxlt)bjih ostajal nacionalizem kt>t motiv zapiranja vase in ekspanzije navzven. Na t;i način lahko pojasnimo strah preti zunanjim sovražnikom v socializmu in po navijanje vetlno enakega scenarija t. i. balkanskih vojn na ozemlju biv.še jugtjslavije otI .Slovenije tlo Kosova. V obrambi absolutne suverenosti tlrža\e v smislu "liijegd nočemo, svojega ne damo' gletlajt) skozi sretlslva množičnega obve.ščanja na v.se tlrugo kot iztlajo in zločin. Oris srbske politične kulture .se ne izčrpa z orisom Milo.ševičevega kulta o.sebnosti. Po končanem bombartliranju se je kritična javnost začela z demonstracijami in prf)testi fxlvračati txl njega, ventlar .še vedno ni tloseghi kritične točke za njegov patlec. Za nizliko otI Srbo\-. Slo\enci ne maramo mtičnih vcxlitelje\-. .Miloševič je prisiljen nenehnt) onemogočati tlemokratičnt) |Xilitično optjzicijo, pred katero .se sicer pretistavlja kt)t vnaprejšnji zmagovalec že txl I. 198«, vendar pa je ta cilj v .skrajni posletlici nedosegljiv. Politična kultura srb.skega režima .se izkazuje v enoumju, izraziti ksenoltibiji, blokiranju tirugih virov informiranja, stigmatiziranju njihoN ih nosilcev in postavljanju na laž. Tako že vnaprej preprečuje vzajemnost in .solitlariuj.si med njimi. V tem je glavna težava nuiltikulturnih in metletničnih .stiktn-. Na to karto tlvojnosti v politični kulturi meti srbskim nar(xlom in .Miloše\'ic'e-vim režimom, je igral takt) zaluxl (Natova za.ščita civilnega prebivalstva) kot demokratična opozicija, ki jo zahoti potipira. Ne nazadnje si je tlel kritične javnt)-.sti to zgotlovinsko di.stanco že prisvojil. Ni pa .še prevlatlujoča. Sam obsttjj srbskega parlamenta in napoveti tlemokratičnili vtilitev še ne pomeni, tla bo to postala. Kjer ni legitimne demokratične opt)zicije in z njo političnega, strankarskega pluralizma, .se ne more razvijali tlemokralična kultura. V naši kulturi je element avtodestniktivnosti, v srbski pa element lieterode-stniktivnosti. Pr\'a značilnost .se kaže v visokem otistotku samomorov, tlruga pa v agresivnosti tlo tirugih. .Nam manjka protluktivno sotlelovanje na\'znoter, Srbon» takšno .sotlelovanje navzven. Slovenska k.sent)fobija ni takt) eksiremna, da ne bi sprejemala razvtijnih spodbud kot srbska. Srbska politična kultura je ostala slabo prilagtxlljiva. Dolgoročno niti pretirano zaupanje niti pretirano nezaupanje v lastno državt) ni tlobro. Če imamo Sltnenci preveč kritične tli.stance tlo lastne države, tako tla je po Ruplu (Rupel, 1997) še živ;i predstava o .svobodi proti tiržavi, pa jo imajo Srbi in Nemci premalo. "Ib je razumljivo, če vemo. da .so Sd)i etien izmed iiaj.siarejšib državolvornib narodov na Balkanii in da .so Nemci s pomočjo ilržave go.spodovali drugim naroilom. Srb.ski poliiični režim uitli ne razlikuje ])oziiivnega in negativnega nacionalizma in zunanjeix)litičtiih pobud od priti.skov. Slovenci \eljamo predv.sem kot delavni, Srbi pa precK.sem kot \'oja.ški namd. ■Slovenci ni.smo le uporni, kadar je to potrebno: kmečki upori, general .Mai.ster v prvi .svetovni vojni, NOH, iie.setdnevna vojna I. 1991, ampak tudi razmi.šljamo o spremembi nacionalnega zn;ičaj:i (glej .Štirinajsti sklic Plenuma kulturnih delavcev O.svobodilne Ironte 1987). Množična sred.stva obve.ščanja iztažajo in pieoblikujejo politično kulturo. Ta ustvarjajo vtis o .sdxski politični kulturi kot izrazilo dihotomni v smislu strogega ločevanja resnice in laži, našega in tujega. |x)no.sa na obstoj lastne drža\e in poniževanja pred interesi ilrugih ilržav. /legeiiioiiisličiia in nioiio/ioliui |>olitičn;i kultura je .slej ko prej agresivna ne le do tujega in zunanjega, ampak tudi do lastne drugačnosti, ne da bi prevzelap/itm/tiiniitagoitizeiii, ki je z:i .MuCfeja (.Mulle, 1997) bistvena la.stnost demokracije. V.se (Iržcire r tranziciji so preil nalogo, kako pierasti lotalilanio fnisiraci/o, ki je na.stala zaradi zunanjega .sovražnika (dvojno.st mi in clnigi) Zanje |e zn:ičiln:i negotovost in ogroženost življenja posameznika zaradi r:i.stočega luisilja in mednarodno organiziranega kriminala. V primerjavi z drugimi državami iz biv.še Jugoslavije, je proces iiKlu.strializacije v .Skiveniji še najbolj napreiloval. .Mlade yj demokntcije .so .še vetino izpostavljene "iieimarskcmn sindromn", po kateiein je - (x>rok pf>liiične stabilnosti en .sam (jolitik z velikimi pooblastili, ki naj bi kot pravi človek na pravem me.stu re.ševal st>cialne konflikte, ne pa pluralna tlemokracija (Kizman, 1997: 208), Nacionalistični mixlel eiioiiaciuiiciliie držare (vsi Srbi v eni tiržavi) je o.stal neuresničljiv. Zato je otlločilno vprašanje, kolikt) dok)čena politična kultura vključuje tolentnco tlo drugačnosti. Za pojav, ki ga na Zahodu označujejo balkanizacija, in je bil pt)znan že preti pr\ o svettn nt) \ f)jtio, je značilna nestrpnost zaratli par-likniarizacijc. milizacije in emocionalizacije političiiih interesov. Beg ene ali tlruge etnične skujonosti s Kosov;i priča o tr:idicionalni izključujočnosti obeh političnih kultur v odnosu druga tlo druge. Srb.ska in albanska etnična skupnost .se lahko učila miroljubno živeli ne le druga ob drugi, ampak druga z tirugo le ob pri-.sotno.sti mednarodnih sil na tem ozemlju. V .socialističnem si.stemu je bila lojalno.si s socialističnimi režimi odvisna otl zagotavljanja življenjske ravni (četutli s |x).sojili iz tujine). Brez ia,sii intlusirije in dvigovanja življenjske ravni ne bi v SFRJ, hkrati z vero v boljšo prihodnost, mogla tllje ča.sa obstajati itieologija brausiva in enotnosti. Mémorandum Srbske akademije znanosti in umetnosti iz I. 1986 v sknijni ]x)sletlici pri.st;ija na zamenjavo upanja v .skupno prihodnost z upanjem v mitični in legendarni zakoreninjeno.sti v lastni zgodovin.ski tradiciji. To .sovraštvt) iz tlomoljubja izhaja že iz izgubljene bitke SHjov proti Turkom na Kosovem polju, pomeni ekskluzifizem v srbski politični kulturi. Boj meti Srbi in .Mbanci na Kosovu poteka kot etnično čiščenje Albancev s Kosova in kot krmo maščet anje Albancev- nati srbskim prebivalstv om na Kf)sovu. V tjzad-ju je tutli spor meti stbskxm prarosUnJem in albanskim nnislimanstrom. Dcnionsiracijc proli vojaški iniervenciji Nata v Srl^iji v ra/.ličnini nicsiih sveta so jasno pokazale razlike nieil poliličnosistenisko\ocleno pragmatično politično kulturo \ la(l in organizirano (>adrisiično politično kulturo množic. Množice pri igranju |X)Zitivnili ali negativnih političnih vlog (.lelujejo ambitaleiilno (Pečjak, 1991). Zato ne preseneča, cia .se množice, ki .so v Srbiji sodelovale pri t. i. aiitibi-rokratski in jogurtovi revoluciji, niso zoperstavile intervencijam JLA v Sloveniji, Mr\'aški. na Kosovu itd. Očitno vsak totalitarizem skriva v .sebi socialno patologijo in jo tudi prikriva pred drugimi političnimi sistemi. Dokler je v Evropi prevladoval princip en narod v eni državi, je bila komunikacijska inier.ikcija med narotli in cliiijami zelo ovirana. V multikulturnih odnosih |X).staja spoznavanje domačno.sti v tujem in tujo.sti v domačem (WaklenlieKs, 1998) kot spoznavanje nacionalnih in etničnih razlik pomembnejše kot obramba lastne identitete. Medtem ko v Srbiji občutek nacionalne identitete ne da .svobodnega prostora drugim nacionalnim manjšinam in etnijam, pa je v Sloveniji odnos do drugih nacionalnosti (srb.ske. hrva.ške, italijanske in madžarske) .še kar dobro urejen. Slovenci |>oznamo poleg kseiio/obije tudi kseiiofilijo. Ko so Nemci izgnali med drugo svetov no vojno nekatere slovenske družine v Srbijo, je bila ta nesreča dolgo ča.sa |X)vezovalni element meti prizatletimi našimi in srbskimi družinami gostiteljicami. Srbi .so sicer cenili na.še lastiuisii marljivosti in gospodarske protluktivnosti, niso pa nuigli prenesli naše režnje po politični samostojnosti. Po Titovi smrti je zavel veter ločevanja. Ibtla brez razpf)lt)žljive JLA, se Miloševič verjetno ne bi mogel ptxl plaščem zaščitnika meja bivše Jugoslavije lotiti projekta Velike Srbije. Ko je Nato končal z bombardiranjem industrijskih in vojaških ciljev v Srbiji, je predsednik ZDA Clinton 21. 6. 99 obiskal Slovenijo. V s-vojem govoru na Kongre.s-nem trgu v Ljubljani je pohvalil Sitjvenijo v smi.slu pod|X)re njene demokratične ptJii in obejiem zavrnil gospotlarsko j^omoč .Srbiji, tlokler bo na oblasti .Milo-ševičev režim. To je očitno politika kt)renčka in palice. Ker štejejo razvite zahotine tiržave etnične konflikte za dejavnik nestabilnosti, jih .sku.šajo preprečevati z v.semi sredstvi, tutli z vt)ja.škimL Dt)ločene v.sebine nacionalne politične kulture iz.stopajo gletle na karizmatič-ne voditelje, ki jo na nek način ptio.sebljajt). S tega vidika sta bila obi.ska ameri.škega pretLsetlnika Clintona v juniju 99 in paix'ža Janeza Pavla II v septembru 99 poli-tičnokulturna tlogtxika par excellence. Oba kažeta na dva prtxresa, ki .se kre(5ita v naši politični kulturi; prvi je vesternizacija, tlrugi pa rekatolizacija. Balkanizacija ali integracija Po Frommu v človeku živit;i tlve kulturi, volka in ovce. Če g:i politični sistem preveč identificini z njegovo prvotno, skrito kulturo, nast:mejo funthimentalizmi, ki se izražajo agresivno. Povzrtjčiielji etničnega čiščenja [X)z;ibljajo, tla bi se monili druge, demokratične kulture šele učili. Danes govorijo n;i Zahcxlu že o debalkaiiizaciji (:ing. debalkaiiizaiioiijv smislu gospothirske |)omoči za obnovo (tlrugi Marsitallov načrt) in je obratno t)tl tlo.se- ciaiijcga drobljenja polHičnlb inieresov |>ogoj njihovega zilriiževanja v liU. Slovenija naj bi poslala svetovalka za le operacije. Slovenija je v ambivalentneni poU)žajii balkanizacije ali debalkanizacije. lialkanizacija je povezana z avtokratsko kulturo in njenimi mehanizmi izkljiičii-jočnosti (mi in oni), podrejanja (večvrednostni in manjvredno.stni kompleks) ter nadome.ščanja (kult o.sebnosti, nacionalna religija) in je posledica neenake delitve ekonomske in politične moči. Na Balkanu .so o.sebne in kolekliriiefnislnidje podlaga množičnih .strasti, ki .se artikulirajo enkrat kot revolucionarno navdu.šenje, tlrugič kot pravičnost, tretjič kot nacionalizem. Obračunu z zunanjim sovražnikom .sletli rolfcspierorski obračun z notranjim. l'lo/>ičiie energije ljudstva zJorabljajo in izčrpavajo konJJiktne politike moči, ki izumljajo vedno nove parole zanje. Slovenija, ki ne želi bili ponovno udeležena v procesih balkanizacije. kar je bil njen motiv osamosvojitve, mora konsolitlinui svojo demokracijo. To bo lahko do.segla, če bo sledila izzivu časa in v.se.stransko spro.stila ustvarjalne pobude in energije (Jambrek, 1999: 21), ki nam že zgotlovin.sko pripailajo (.Makarovič, 1995). Sprejem Slovenije in balkan.skih držav v KU pomeni integracijo evropske jjretek-losti v njeno sedanjost. Pri tem tujstva in barbarstva znotraj la.stne kulture ni mogoče zamolčati in pozabiti, ne da bi ga ozave.stili, kar jc naloga v.sake (politične) kulture, če se hoče soočiti s .samo .seboj in preiti lastne slabosti. Nacionalisti v imenu prepričanja, da na zemlji ni dovolj prostora za življenje v.seh narodov in etnij, jemljejo zemljo in pravico do .suvereno.sti drugim. Do nedavna je to potekalo v duhu ini/ieridliznia in ko/onializma. .sedaj pa je postalo le obrambno sretistvo. To manipulacijo poznamo že iz parole nemSkega nacizma, kri in zemlja (nem. Blni nnd Buden J. fjenlilisUčna različica prevzemanja življenjskega pro.stora (nem. l.ebenmunn) je pri.sotna tudi na Kosovu. Ko.sovo je eden izmeti nesrečnih primerov v valu etničnih konfliktov, ki .so .se pojavili že davno preti hladno vx3jiio in se z največjo silovito.sfjo natlaljujejo po njej. \bjaški in civilni za.ščitniki srbskih in alban.skih prebivalcev na Ko.sovu ne pretlvidevajo, koliko časa bt)tk) še potekale direktne sovražnosti meti dvema etničnima skupno.stima niti vprašanja o .selitvi nestrpnosti s ixxlročja tlirektne nestrpnt)sti k indirektni, simbolni agresivnosti. Po o.samo.svojitvi .se pojavljajo tudi take teze o .Sloveniji kot je tlanes in nikoli več. Uveljav Ija jih tutli Gibanje 23- december, ki zastopa stališče, tla bomt) pro|)atlli, če tirugi ne btxlo v celoti upoštevali kulturne baze na.šega naroda. :Mcnijo, tla bi mtjrala Kvrtjpska .skupnost v celoti upt).števati .stališča malih narodov ali pa ne bomo v.stO|)ali v takšno zbirokraiiziiant) .skupno.st. Kot vitlimo na primeru Srbije, pa je ravno težnja po ix)pt)lni avtohttjnosti še najbolj arlodeslrnkiirna. Sof>čanje s .samim selx)j v .svetu mrežnih komunikacij ne pomeni, da lahko določen narod, nacija ali etnija obstane |X3ix)lnon>a zaprta .sama va.sc, ampak pomeni, da vzdržuje svoje socialne ktinstrukte v relativnem ravnotežju z zunanjim svetom. Danes ZahotI sankcionira netlemokratične težnje tiržav, ki kršijo človekove pravice. V to skupino držav sodita Kitajska, ki je "rešila" primer Tibeta z odpravo njegove avtonomije in Turčija, ki ni rešila problema Kurtlov. Nacionalizem se v vsaki tiržavi kaže tlrugače. Odgovor na vprašanje, ali je tlt)ločena tiržava tlemokratična ali ne, je cxlvisen tlo tega, ali demokratične ustanove obvladajo ekstremistične forme orgaitiziranja ali pa saint* postanejo žrtve uveljavljanja njihovih partikula-rističnih interesov. Totaltlanii srbski režim ne more preseCi sindroma totalne ogmženosti (vseh proti njim) in ocivisno.sti ocl preteklo.sti. zato pomeni potencialno .svetovno krizno žarišče, .^ele realizacija projektov etebalkanizatije in erropske integracije bi pomenila na ozemlju bivše Jugo.slavije konec ideje velike .Srbije in velike Albanije. Poskus ustvarjanja velike Srbije je ixi 1. 1991 ponovno pokazal, da nesvobodni narodi napravijo še druge za ne.s\obodne. Na.ša politična kultura ima zaradi majhno.sti države, ki jo zastopa, v sebi vrčjo vzdržljivost in prožnost, kot si jo priznamo. Nenehna odj^rtost našega prostora pomeni nenehno nestabilnost v stabilnosti. Zunanji priti.ski ustvarjajo v nas občutek ogroženosti in notranje razcepe in spodbujajo tekmovanje za mesto lokalnega in regionalnega v globalnih procesih in procesih evropsie integracije. Slovenci .se s pravimi dilemami pri v.stopanju v EU in argumentiranjem za in proti šc nismo .soočili. Nasproti samoumevnosti ali očitnih prednosti vključevanja v evropske integracije, stoji le boj za avtohtono kulturo, ki pa že doslej ni bil zgodovin.sko produktiven. Morda se prav na primeru Srbije učimo, kaj pomeni, če je pri odzivanju na v.stop v EU preveč strahu pred voljo do moči in premalo volje do scxlelovanja. Zavetlamo .se, tla se prihotlnosti ne bojimt) le tedaj, če se ne boji-mti la.stne ne.spoznane pretekk)sti. Slovenci .se učimti nt)ve st)litlarnosii in .st)tlelt)-vanja navzven in navzntJier. Smi.sel življenja nacije ali etnije ni le preživetje, ampak je kulturni razvoj, zato je treba razvijali namesto politike mtJČi, politiko .sotlelova-nja, ki ji ne gre za ra/.vijanje vojaške tehnike, am])ak |>retlv.sem za razvijanje umetnosti miru. LITERATURA Uerg .Schl<).s.ser. Dirk (199H): tlemokraiiz;icija iiolitiCne kulture v Nemčiji - vzorčni primer V: Štrajn. Darko (ured.) (1997): Družbene spremembe in izobraževanje. Ljubljana, Laserprini Sit. 139-151. Mernik. Ivan (1997): Dvojno odCaranje politike. Ljubljana: t DV. Hrzezinski, Zbignievv (1995): Izven nadzora. Globalna vrenj;! na pnigu 21. stoletja. Ljubljana: Consulting. l-ukuvania, l-rancis (1996): Trust. Tlie .St)ci:il Virtues and the Creation of Prosperity. New York: Paperb:ick Iklition. Gilldens, Anthony (1996): In Defense of Sociology IXsays, Interpretations Rejoinders. Cimbridge: I'ollty Pre.ss. Gidden.s, Anthony (199S): Tlie Third Way. Cimbridge: Polity Pre.ss. Huntington. .Samuel (1991): The Third Wave Democratization in the Late Twentieth Century. Norman and London: University of Oklahoma Pa's.s. Huntington. .Samuel (199«): .Sukob civill/acija i iireusiroj .svei.skog |K)retka. Zagreb: Izvori. Jambrek. Peter (1999): Cig:iva je slovenska držuiva? V: Grafenauer Niko (ur.). Spro.^čena Slovenija. (Obračun za prihodnost. Nova revija. L 1«. junij 1999. 11-25. Kov-.ičev. Asja Nina (1999): Ktnična identiteta - njeno oblikovanje, ohranjimje in zatinmje. Anihrop(W. 1999/1-3, 217-232. Lipset, .Seimour \L (1969): Politički Oovjek. Društvena osnov:i politike, »eograd: Rati. Uikšič, ljj(>r(1998): Političnost politične kulture. V: Hrc/.ov.šek Marjan: demokracija - vladanje in uprava v Sknvniji. Politoio.ški dnevi. Portoro?.. 6. in 7. junij 1997. Sioveasko politološko dru.stv'o, 269-280. Makarovič, Jan (1995): .Slovenska ustvarjalnost kot odgovor na iz/iv. V: .Mlinar Zcir.ivko (ur.), Osamosvajanje in povezovanje v evn)pskcm prostoru. I.jubijana: l OV. 207-251. MoulTc, Chantal (1997): Za antagonisiični pluralizem. V: Bibič Adolf (1997): Kaj jc politika. Kompcntlij .siKlobnih teorij politike. Ljubljana; Znanstveno in publicLstično srcdi.i>čc. H6-154. Novak, llogomir (1997): .S kakšno politično kulturo vstopamo v l-vropo? Antliropo.s, 29(1997)1-3, 79-80 (teze), 199-2H (di.skusija). Pirjevec, Jožo (1995): Jugoslavij;!. Nast;mek. razvoj ter ra/.pad Kar.iclžordjevičeve in Titove Jugo.slavijc. Koper: Lipa. Rizman. Rudi (1997): Izzivi odprte družbe, l.jubljan:!: Liberalna akailemija. Ruj>cl, Dimitrij (1997): Svoboda pn)ti držiivi. I.jublj;uia: FOV. Rupel. Dimitrij (1999):Tcž;ive (in možnosti) slovvnske države ali: "TUjega nočemo, .svojega ne damo!" V: Grafenauer Niko (ua-d.): Spro.ščena Slovenija. Obračim za prihodnost. Nov:t revija. L 18. junij 1999. 294-310. !5iirin;ijsti sklic 1'lcnuma kulturnih dclavcev Osvobodilne fronte (1987): Razvoj slovenskega naroilncg;! zn:ičaj;i v luči 4. točke program:i os«)bodilnc fr*)nic. I.juiiljan;!, l>cl;ivska cnotno.st. V;inh:incn, Tatu (1997): Prospects of Denjocracy. A study of 172 countries. London and New York: Routledge. Velikonj:!, Mitj;i (1996): M;isade duhii. R;izp<>tja S(xlobnih mitokigij. Ljubljana, Znanstveno in publicistično sredi.šče. Waldenfels. Bernard (1998): Želo tujeg;i. l.jubljan:!: Nova revija. 81