Lidija Žagar: »Nimamo botrov, zato druge rešitve nismo videli!« Št. 25/ Leto 65 / Celje, 30. marec 2010 / Cena 1 EUR □ iïïïïïïli™^ 90,6 95,1 95,9 100,3 Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn Izrežite, izpolnite in pošlj'ite kupon. Zaradi neprevidneža na strehi IÍX^WvWVWU v v vi Na avtocesti Celje-Maribor, pred priključkom Celje-center, se je včeraj dopoldne zgodila prometna nesreča, ki pa se je na srečo končala brez težjih posledic. Tokrat posredi tudi naj ne bi bil alkohol, kot se pogosto dogaja na naših cestah in nasploh v življenju Slovencev. -1 I --- Arka, primer v nebo vpijoče goljufije Sojenje za smrt Naserja Beriše po več kot desetih letih spet na začetku Preverite, preden verjamete telefonskim ponudbam Paznik ob službo zaradi malomarnosti 2 DOGODKI NOVI TEDNIK S svojim nastopom na frankofonskem dnevu so navdušili dijaki I. gimnazije Celje. Za en dan prestolnica frankofonov Celje je v petek za en dan spet postalo prestolnica slovenskih srednješolskih frankofonov in frankofilov, ki so na odrskih deskah SLG Celje predstavili svoje gledališ-ko-glasbeno ustvarjanje v francoskem jeziku. Zavod za šolstvo, ministrstvo za šolstvo, Francoski inštitut Charles Nodier in Mestna občina Celje so namreč pripravili tradicionalni frankofon-ski dan. Na njem je sodelovalo skoraj dvesto nastopajočih iz 17 slovenskih gimnazij (Celja, Velenja, Maribora, Ljubljane, Kranja, Novega mesta, Nove Gorice, Pirana, Kopra in Škofje Loke) in študentska gledališka skupina. Predstavili so 22 različnih glasbenih in gleda- liških točk v francoskem jeziku ter na ta način počastili mednarodni teden frankofonije. Med sodelujočimi so bili tudi dijaki celjskih srednjih šol: gimnazije Lava, Srednje ekonomske šole, I. gimnazije v Celju (ki so sodelovali tudi pri organizaciji frankofonskega dne) ter šC Velenje. Najboljšim igralcem in pevcem so podelili priznanja: za igralski nastop dijakom Gimnazije Nova Gorica, za pevski pa dijakinji I. gimnazije v Celju Suzani Kolšek za izvedbo šansona Le vieux moulin, pri katerem so sodelovali še Tilen Naraks, Urška Tekavc in Tjaša Jager. Z interpretacijo, lepo francosko izgovorjavo in s scenskim nastopom sta navdušili tudi ostali dve glasbeni točki dijakov I. gimnazije: skupinska Chante la vie, v kateri je sodelovalo osem pevcev in štirje inštru-mentalisti, ter evrovizijska Il était temps v izvedbi Maruše Maligoj. Vse dijake je za nastop pripravila njihova učiteljica francoščine Carmen Deržek, ki jo je francoska vlada pred kratkim počastila z visokim državnim odlikovanjem vitezinje nacionalnega reda Akademskih palm. Frankofonski dnevi so se pred dvanajstimi leti začeli prav v Celju na pobudo Slavka Deržka, tradicijo pa nadaljuje Simona Cajhen, svetovalka na celjski enoti Zavoda RS za šolstvo. BA, SD Foto: GrupA Bo tretji izvedenec odločil o plačah? Primer Vorina še ne bo tako hitro zaključen, kot je bilo pričakovati na zadnji obravnavi. Sodnica Irena Testen je po tem, ko je zavrnila predlog Vorininega zagovornika, da bi zaslišali tretjega izvedenca, odločitev spremenila. Pisne sodbe še ne bo, temveč se bo dokazovanje nezakonitega izplačevanja plač učiteljem in predavateljem nadaljevalo na prvi stopnji. Kdaj se bo sojenje nadaljevalo, še ni znano. Pisali smo že, da predavatelj Poslovno-komercialne šole Celje mag. Anton Vorina pet let dokazuje, da so bile plače učiteljev in predavateljev, ki so delali v povečanem obsegu, ne- TOREK SREDA pravilno obračunane. Nezakonitost izplačil se v osnovnem in srednjem šolstvu nanaša na obdobje od leta 1993 do avgusta 2008 ter za višje šole od oktobra 2004 do avgusta 2008. Mnenji zaslišanih finančnih izvedenk, Marije Arko in Vekoslave Korošec, sta si nasprotujoči. Izvedenki različno pojmujeta delovne obveznosti, učne obveznosti in plačilo normiranega obsega dela. Po mnenju Koroš-čeve je bilo izplačevanje plač v skladu z zakonodajo, medtem ko je Arkova v svojem mnenju pritrdila Vorini, in sicer, da za obračunavanje plač povečanega obsega dela ne obstajajo jasno zapisani predpisi. Mnenje Koroščeve se od Ar- CETRTEK PETEK H T^'trs. EHB niD 9EQ mmn Eno uro v temi V okviru kampanje v boju proti podnebnim spremembam, imenovane Ura za Zemljo, so v soboto zvečer luči ugasnili v kar 4.000 mestih v več kot sto državah po vsem svetu. Projektu se je na povabilo Poslovno-komercialne šole Celje pridružila tudi Mestna občina Celje, ki je v soboto zvečer za eno uro izklopila javno razsvetljavo v Prešernovi in Stanetovi ulici. V temi so bili tudi Mestna občina Celje, Stari grad, Celjski dom, Marijina cerkev, Muzej novejše zgodovine Celje, Knežji dvorec in Osrednja knjižnica Celje. Dijaki Poslovno-komercial-ne šole Celje pa so se Zemlji poklonili s prireditvijo ob svečah. »Z izklopom luči za eno uro želimo sporočiti svetu, da je čas, da prevzamemo odgovornosti in poskušamo s konkretnimi dejanji preprečiti globalno segrevanje ozračja. Na Poslovno-komercialni šoli Celje so se Zemlji poklonili s prireditvijo ob svečah. Ura za Zemljo je trenutek za vse nas, da pokažemo, da nam ni vseeno, da želimo spremem- be in življenje v harmoniji z naravo,« menijo dijaki. BA, foto: GrupA V celjski bolnišnici so ponosni na dosežke urološkega oddelka. Z leve: direktor bolnišnice Marjan Ferjanc, strokovna direktorica Frančiška Škrabl Močnik in predstojnik urološkega oddelka Igor Bizjak kove razlikuje tudi po tem, da slednja zagovarja stališče, da profesorjem za povečan obseg dela pripadajo enaki dodatki kot za redno delo, kar bi pomenilo izplačevanje dodatkov na dodatke. Kaj bo prineslo zaslišanje tretjega izvedenca, je preuranjeno napovedovati. Vori-na ob tem pravi, da se enostaven spor na sodišču vse bolj »zamegljuje« in oddaljuje od svojega bistva, to je nezakonitost plač. Slednje mora dokazovati sam s tožbo, medtem ko pristojne službe in organi molčijo. »Spor je tako enostaven, da bolj ne more biti. Gre za vrednotenje pet dodatnih ur pouka na teden, ki pa se sedaj nerazumno širi na vse druge člene, zakone in interpretira na način, da nihče primeru ne more več slediti. Mar so v šoli res tako >zakomplicirani< izračuni za plače, da jih nihče ne razume,« se sprašuje Vorina. Pet let spora, ki temelji na pravnem vprašanju, je zanj predolgo. MATEJA JAZBEC Q Prvi urološki oddelek v Sloveniji so ustanovili v Celju Pred štirimi desetletji, natančneje 1. januarja 1970, so v celjski bolnišnici ustanovili prvi samostojni urološki oddelek v Sloveniji. 40-letnico oddelka so v soboto obeležili v Rimskih Toplicah. Prvi urološki oddelek v Sloveniji je v veliki meri zasluga kirurga in urologa doc. prim. Zvonimirja Šusterši-ča, ki je od leta 1965 vodil urološki odsek. V delo oddelka je uvedel najnovejše dosežke v urologiji. Njegovo delo je nadaljeval in nadgradil njegov naslednik na mestu predstojnika oddelka prim. Milan Žuntar. »Oddelek je v njegovih letih doživel velik razcvet. Najbolj prepoznavna je bila leta 1973 uvedena tran-suretralna resekcija prostate,« je na prehojeno strokovno pot oddelka ponosen sedanji predstojnik prim. asist. mag. Igor Bizjak, ki je oddelek prevzel leta 2003. Danes na oddelku zdravijo vsa urološka bolezenska stanja. Uspešno opravljajo tako večje operativne posege kot tudi manjše, minimalno invazivne posege. Povprečno je letno na oddelku hospitaliziranih več kot 2 tisoč bolnikov. Naredijo približno 1200 operacij in 15 tisoč ambulantnih pregledov. 40-letnico urološkega oddelka so obogatili s strokovnim srečanjem, na katerem so govorili o raku prostate in njegovih posledicah. Poleg strokovnjakov iz Slovenije so sodelovali tudi predavatelji iz tujine. MBP Foto: TimE ^ /S-0.00 ~ to VABLJENI na Partizansko 12 v Velenje gorenje www.gorenje.si »Nimamo rešitve botrov, zato drugačne nisem videla.« Lidija Žagar o razlogih za uvedbo stečaja Gradisa - Bo nadaljevala z Gradis gradnjami? Od včeraj je Gradis, ki je bil od novega leta v prisilni poravnavi, v stečaju. Uprava Gradisa, ki jo vodi Lidija Žagar, je predlog za uvedbo stečaja podala že v sredo. Zdaj ima direktorica Gradisa tri dni časa, da svojo pisarno pospravi ... Preselila jo bo le kilometer stran v stavbo Tehnopolisa. Gospodarska kriza je naredila svoje, obenem jim je v vodo padel projekt v vrednosti 7,5 milijona evrov, ki naj bi ga financiral nekdo tretji (Spectra invest), a ta s strani Nove ljubljanske banke ni dobil kredita. Tudi posel z gradnjo Mercatorjeve trgovine, vreden dobre 4 milijone evrov, ni uspel, ker naj bi ta projekte še vedno spreminjal. Aleasing je odpovedal pogodbo za izgradnjo stanovanjskega bloka na Jesenicah, je razloge za uvedbo stečaja povzemala direktorica Gradisa Lidija Žagar. Med večje razloge »nasedlosti« Gradisa je znova omenila gradnjo Planeta Tuš v Kranju, ki so ga gradili s pomočjo »tretjega« udeleženca. Ta jim je od 20 milijonov ostal dolžan 3,5 milijona evrov. »Nemotenega poslovanja nismo mogli več vzdrževati, glede na to, da smo v prvim mesecih leta naredili le 550 tisoč evrov realizacije, prav toliko pa je znašala tudi izguba.« Rešitev v hčerah? Krovno družbo je direktorica želela reševati s hčerinskimi podjetji. »Podjetje, ki je v prisilni poravnavi, se ne more prijavljati na javne razpise. Tudi delovnih dovoljenj nismo mogli več dobiti, ker Gradis ima za 61 milijonov evrov dolgov. Da bodo vsi, ki jim dolguje, poplačani, je iluzorno, čeprav direktorica Lidija Žagar ni znala oceniti stečajne mase. Kot pravi, bo ta odvisna od tega, kdaj se bo stečajni upravitelj odločil za prodajo nepremičnin. »Če se bo v tem trenutku, ta gotovo ne bo velika. Zagotovo pa za lastnike (največja je prav Žagarjeva, op. p.) ne bo nič ostalo. To sem prepričana.« smo imeli zablokirane transakcijske račune, zato so bili nekateri delavci zaposleni v hčerinskih podjetjih,« razlaga Žagarjeva. Zakaj so le delavci Hiš Gradis ostali tudi brez januarskih plač? »To je projektno podjetje, ki je bilo ustanovljeno zaradi gradnje 37 hiš v Komendi. Ker je upnik IMP Klima uspel zablokirati gradnjo hiš, je bil kredit odpovedan, zato projekta ni bilo več mogoče izvajati. Finančnih sredstev na tem projektu ni bilo več, zato tudi ni bilo mogoče izplačati plač,« je pojasnila Žagarjeva. Dodala je, da je nekaj kupcev že plačalo are, tri hi- še pa so bile pripravljene za primopredajo. Zdaj Žagarjeva namerava delati v drugi »hčeri«, Gra-dis gradnjah. »Sicer je pričakovati, da me bo stečajni upravitelj odstavil tudi iz tega podjetja. Bi mu pa svetovala, da pogodbe, ki se izvajajo, poskuša ohraniti. Gre na primer za adaptacijo vojašnice v Sežani ter dokončanje gradnje vrtca v Sevnici. S tem stečajne mase ne bi oškodovali za bančne garancije, kajti v primeru prekinitve teh pogodb bodo investitorji poslali na unovčenje še te bančne garancije. Možno je, da te projekte izvedejo Gradis gradnje. S tem bi lahko prezaposlili nekaj ljudi ter iz tega naslova vsaj ne bi zmanjšali stečajne mase, če jo že povečali ne bomo. Potrebe, da bi šle tudi Gra- dis gradnje v stečaj, ni,« poudarja Žagarjeva. Sama si že ureja prostore v Tehnopoli-su, kamor bi prenesla sedež Gradis gradenj. »Saj sedeža in dokumentacije ne moremo imeti na sedežu podjetja, ki je v stečaju,« dodaja. »Najdražje je lažno upanje.« Samo po sebi se poraja vprašanje, ali za podjetje s tako dolgo tradicijo, res ni bilo druge rešitve. Ga res lahko potopi 3,5 milijona evrov, za kolikor so jih pri gradnji Planeta Tuš v Kranju »opet-naj stili«? »Neki bančnik mi je rekel, da je najdražje lažno upanje. V tem primeru ni šlo za lažno upanje. Jaz sem pač verjela v podpisane pogodbe, da bodo šle v izvajanje, sicer bi že konec lanskega leta podali predlog za stečaj. Velenje kot model V okviru tedna trajnostne energije na mednarodni konferenci z naslovom Izzivi in priložnosti lokalnih skupnosti v Srednji in Vzhodni Evropi je Mestna občina Velenje v Bruslju prejela 3. nagrado za vzpostavitev energetskega menedžmenta in sprejetje ter izvajanje akcijskega načrta zmanjšanja rabe energije in izkoriščanja obnovljivih virov energije. mO Velenje je v sodelovanju z Zavodom Kssena kot pilotna občina sodelovala v projektu Model, katerega namen je spodbujati občine, da postanejo vzor svojim občanom na področju učinkovite rabe energije in izkoriščanja obnovljivih virov energije. Nagrado so prejeli za izvajanje aktivnosti na področju trajnostnega energetskega razvoja in projektov učinkovite rabe energije. Dolgoročni cilj projekta je zmanjšanje emisij CO2 v lokalnem okolju za 20 odstotkov do leta 2020, saj se je Velenje pridružilo mednarodni pobudi Evropske komisije oziroma konvenciji županov. US Drugega izhoda ni, mi nimamo velikih botrov, ki bi nam stali ob strani.« So pa tik pred zdajci drugo možnost le dali tistim delavcem, ki so prejeli izredne odpovedi. V matičnem podjetju Gradis so tako vsem, ki so prejeli odpovedi, te preklicali. »149 delavcev bo tako ali tako v roku 15 dni stečajni upravitelj odpustil. V Gradisu gradnjah je bilo zaposlenih 12 ljudi, petim delavcem smo izredne odpovedi spremenili v odpovedi iz poslovnih razlogov, v Hišah Gradis je bilo zaposlenih 17 ljudi. Tudi tem smo izredne odpovedi spremenili v odpovedi iz poslovnih razlogov. Tam praktično ni nobenega zaposlenega več. Vsi delavci se bodo sedaj lahko vsaj prijavili na zavod ter prejeli nadomestilo za brezposelnost,« pravi Žagarjeva. Plače pa bodo lahko prejeli šele, ko bodo upravičeni do sredstev iz jamstvenega sklada. ROZMARI PETEK Foto: SHERPA Direktorica Gradisa v kratkem pričakuje kup ovadb Zdaj, ko je celjsko gradbeno podjetje tudi uradno v stečaju, direktorica Lidija Žagar pričakuje kup kazenskih ovadb na »svoj račun«. Svojim poslovnim partnerjem so dolžni kar za 61 milijonov evrov, precej pa je takšnih, ki svojih terjatev nimajo zavarovanih s hipoteko. Kar pomeni, da bodo najverjetneje ostali brez vsega. Nekaj ovadb pa so na celjski policiji že prejeli. Bilo naj bi jih okoli 15, skupna vrednost povzročene škode pa znaša okoli 2 milijona evrov. A o tem Lidija Žagar uradno še ničesar ne ve. »Tu gre za upnike, s katerimi smo sodelovali pri gradnji Planeta Tuš v Kranju. Ti so me že lani spomladi kazensko ovadili, češ da bi morala že takrat, ko smo podpisovali kooperantske pogodbe, vedeti, da leta 2009 ne bom imela denarja,« ugiba Žagarjeva. A po naših podatkih ne gre le za te upnike. Svojo ovadbo je na celjsko policijo oddal tudi podjetnik Martin Šraj (o tem smo podrobneje v Novem tedniku že pisali), ki mu Gradis ni poplačal njegovega osemmesečnega dela. »Zaradi tega smo že bili na policiji. Naš tehnični sektor je že govoril s pristojnimi na policiji. A ta gospod svojih del ni opravil in papirjev ni pripravil tako, kot bi moral. Zato mu projektni vodja ni potrdil zneskov, kot jih sedaj ta od Gradisa terja.« Bodo pa ovadbe še »padale«, pričakuje sama. »Glede na to, da bo za 21 milijonov obveznosti, ki jih imamo do navadnih upnikov, ostalo v zraku, in glede na to, da se ne ve, ali bo stečajna masa zadoščala tudi za poplačilo teh upnikov, so verjetno vsi zelo jezni osebno name. Kar tudi razumem,« je še povedala Žagarjeva. ROZMARI PETEK lercator Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana Želite postati poslovni partner v Mercatorjevem Trgovskem Centru Štore? Poleg Supermarkets je v centru predvidenih tudi nekaj poslovnih prostorov, ki jih bomo oddali v najem. K sodelovanju vabimo potencialne poslovne partnerje s ponudbo storitvene dejavnosti. Prosimo vas, da nam vloge s predstavitvijo dejavnosti najkasneje do 12. aprila 2010 pošljete na naslov: Mercator, d.d., Sektor upravljanje z nepremičninami in najemniki Dunajska cesta 107 1000 Ljubljana Mercator, d.d., si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od prijavljenih kandidatov. Ponudbo vseh nepremičnin, namenjenih za oddajo, si lahko ogledate na spletnih straneh: http://wvwv.mercator.si/o_mercatorju/poslovni_partnerji/ odaaja_nepremicnin. priznani jasnovidec SRD AN MILADINOVIĆ prihaja 1. aprila na ASTRO NET TV v živo ob 20.00 prijave na 090 66 66 4 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Arka, primer v nebo vpijoče goljufije Četudi so strokovnjaki goljufije dokazali, je vprašanje, če jih bo tako ocenilo tudi sodišče - Zaradi Arke 20 podjetij v stečaj! Minuli teden so se na sodišču zaključila zasliševanja prič v primeru kazenskih ovadb, ki so bile vložene v primeru žalskega podjetja Arka. Podjetje, ki sta ga vodila zakonca Da-rio in Alenka Šaver, je imelo po Sloveniji veliko nepremičnin in trgovin Hardi. Že ob uvedbi stečaja so strokovnjaki opozarjali na v »nebo vpijoče« kršitve in goljufije, s katerim sta zakonca oškodovala svoje upnike, sedaj pa je to mnenje potrdila še podrobna strokovna ekspertiza, ki jo je naredil Inštitut za računovodstvo, revizijo in davščine (IRRD) Ekonomsko-po-slovne fakultete Univerze v Mariboru. Zakonca Dario in Alenka Šaver sta dokazano v času, ko je podjetje že bilo kapitalsko neustrezno, pri svojih dobaviteljih naročala velike količine blaga. Po deset tovornjakov piva, mleka. Z nekaterimi zalogami sta poplačevala druge upnike, jih tako favorizirala ter s tem Dario Šaver je po uvedbi stečaja dejal, da je v celi zgodbi sam najbolj prikrajšan ter da je tudi sam pristal med brezposelnimi. A kot pravi naš vir, je na njegov račun brez dela še okoli 20 podjetij. Prikrajšani so za 6 do 8 milijonov evrov. še bolj oškodovala ostale. Da sta določene stvari počela z namenom čim bolj izčrpati podjetje ter upnike, je bilo razvidno tudi iz tega, da sta stvari, za katere je bila na- bavna cena na primer 10 evrov, naprej prodajala po 6 evrov in podobno. Očitki na njun račun so skorajda tako dolgi, kot je seznam upnikov. Med drugim naj bi ponaredila računovodske izkaze. Šla sta celo do te mere, da sta v stroške izobraževanj vključila svoj dopust v Južnoafriški republiki, na Mavriciusu ... »Najhuje pa je, da je zaradi njunih početij šlo okoli 20 podjetij v stečaj, saj sta jih ogoljufala za 6 do 8 milijonov evrov,« pripoveduje naš vir, ki (še) ne želi biti imenovan. Kdo jim pomaga? Naš vir trdi tudi, da imata zakonca Šaver od nekje določeno pomoč. Drugače si ne zna predstavljati ravnanja policije, ki je za zaseg nekaterih obremenilnih listin potrebovala dva meseca?! »Pomotoma« je sodišče prekinilo blokado sredstev na računu podjetja, s katerega je v dveh dneh, preden so napako ugotovili, izginilo 1,3 milijona evrov. »Povem vam, kljub izredno strokovni ekspertizi, v kateri je vse dokazano, obenem pa so podana pravna mnenja, kaj je kršeno ter kaj v tem primeru narekuje zakon, se najbrž ne bo zgodilo prav nič. Se bo pa kakšnem revežu, ki je ukradel tri konzerve,« pravi. Kot še trdi naš vir, sta si zakonca Ša-ver pridobila veliko premoženjsko korist. Bosta sedaj v drugem podjetju nadaljevala sporno prakso? Sodnik, ki je zaslišal priče, bo sedaj končal preiskavo ter zadevo predal na tožilstvo. To bo napisalo obtožnico, potem pa - vse možnosti so odprte. Teoretično bi zakonca lahko dobila za vsako kaznivo dejanje leto dni zapora. Realno pa? ROZMARI PETEK Foto: Arhiv NT Steklarji zaman čakajo na pomoč sindikata Med nekdanjimi delavci Steklarske nove ter njihovim nekdaj reprezentativnim sindikatom KNSS Neodvisnost se spet vnema rahel spor. Delavci bodo, kot je znano, vlagali individualne tožbe zoper podjetje. Če se želijo izogniti sodnim taksam, potrebujejo dokazila o materialnem stanju posamezni- kov. Delavci, ki imajo stalno prebivališče na Hrvaškem, pa bodo dokazila morali tudi prevesti pri uradnem prevajalcu. Računajo, da bo te stroške poravnal sindikat. Vendar .»Delavci so maja lani, ko niso imeli več plač, prenehali plačevati članari- Vse se vrti okrog Grčije Dogajanje na finančnih in kapitalskih trgih še vedno v veliki meri kroji dogajanje okrog Grčije. Država se mora namreč v naslednjih dveh mesecih zadolžiti za 20 milijard evrov in s tem refinancirati svoj dolg. Po do sedaj znanih dejstvih bo Grčiji pomagal mednarodni denarni sklad, skupaj z Evropsko unijo. Za dodaten zaplet v dolžniški krizi evrskega območja so v sredini prejšnjega tedna poskrbeli v bonitetni agenciji Fitch. Ta je znižala boniteto oceno Portugalski, hkrati pa so trgu dali signal, da se lahko zgodi še kakšno dodatno znižanje. Bonitetne ocene so za finančne trge pomemben podatek, saj se na podlagi tega določa, po kolikšni obrestni meri se lahko država zadolžuje. eh rnnmw, mvTwwmmrrm Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v tEUR %spr. CICG Cinkarna Celje 0,00 0,00 0,00 CETG Cetis 30,00 0,00 ^ 16,73 GRVG Gorenje 13,63 1.606,80 ^ -2,36 PILR Pivovarna Laško 22,75 16,10 3,36 JTKG Juteks 40,00 14,60 ^ -11,11 ET0G Etol 130,00 0,10 0,00 Kljub temu pa so se tečaji delnic v minulem tednu okrepili. Na obeh straneh Atlantika so se tako delnice podražile za en do dva odstotka. Krepile pa so se tudi vrednosti delnic na domači borzi. Vrednost osrednjega delniškega indeksa ljubljanske borze SBITOP je narasla za 0,4 odstotka. Pri tem se je poznala triodstotna rast vrednosti delnic Krke. Indeks Zadnji tečaj SBI20 954,91 no. Tudi ko so prejeli sredstva iz jamstvenega sklada, niso nič dali za članarino. To je sicer razumljivo,« je poudarila predsednica celjskega območnega združenja sindikata KNSS Neodvisnost Majda Medved. »Vendar pa sami lahko terjajo povrnitev teh stroškov s prevodi, mi pa jih ne moremo. Poleg tega mislim, da smo kot sindikat naredili veliko. Še zdaj poskušamo zanje narediti čim več. Ravno v tem tednu nam bo mogoče uspelo, da bodo vsaj za tiste, ki so tik pred upokojitvijo, prispevki poplačani.« Delavci so se že na zadnjem zboru delavcev precej razburjali, ker morajo stroške štirih delavcev, ki se borijo za pravice vseh, poravnavati sami. »Kje so pa naše članarine, ki smo jih vsa leta plačevali?« so spraševali predstavnike sindikata. A jim na to vprašanje ni odgovoril niti predsednik sindikata Drago Lombar. RP Foto: GrupA Sicer pa je bilo v zadnjem tednu zanimivo tudi dogajanje na valutnih trgih. Vrednost evra je zdrsnila na najnižjo vrednost v zadnjih desetih mesecih. Od koncu minulega tedna je bil evro vreden tudi že manj kot 1,33 dolarja. Od konca novembra je tako evro izgubil že več kot 12 odstotkov vrednosti. Ali že veste kakšna bo vaša pokojnina? Poskrbite zanjo z ILIRIKA Varčevanjem! ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. NA KRATKO Juteks tudi letos pod pričakovanji Po lanski izgubi v višini dveh milijonov evrov žalski Ju-teks tudi letos ne posluje v skladu z načrti. Podjetje je v prvih dveh mesecih letos ustvarilo za 3,067 milijona evrov realizacije, kar je za 13 odstotkov manj od načrtov, in obdobje sklenilo s čisto izgubo v višini 350 tisoč evrov. K slabšemu rezultatu je veliko pripomogel upad prihodkov od prodaje, saj se je zaradi svetovne gospodarske krize zelo zmanjšalo povpraševanje po Juteksovih proizvodih, navaja vodstvo družbe, ki pa je zadovoljno s rezultati decembra lani odprtega podjetja v Rusiji. Banka Celje napolnila mošnjiček Banka Celje je pri Evropski investicijski banki najela posojilo v višini 50 milijonov evrov, ki bo namenjeno kreditiranju gospodarstva in javnega sektorja, so sporočili iz banke. Prednost pri najemu kreditov bodo imeli mala in srednje velika podjetja in zasebniki ter projekti javnega sektorja. V ta sklop sodijo naložbe za izboljšanje dostopa do izobraževanja, energetike, varstva okolja, zdravstva in ohranjanja gospodarske in socialne kohezije v Sloveniji. RP www.novitednik.coiiiwww.ndiocelje.coni Drago Lombar je preslišal vprašanje delavcev, ki od svojega nekdanjega sindikata pričakujejo več. A v ■ d VB Ogorčeni starsi bolnih otrok »Sramota za 21. stoletje«- Za zdravje otrok mamice potrpi-jo vse - »Večina staršev iz bolnišnice odhaja zadovoljnih.« Po sedaj veljavni zakonodaji ima pravico do nadomestila plače za nego otroka, ki je v bolnišnici, eden od staršev, če ima otrok težjo okvaro oziroma poškodbo možganov, hrbtenjače ali kronično bolezen in je potrebno usposabljanje starša za poznejšo rehabilitacijo otroka na domu. V predlogu novega Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se na tem področju pravice širijo, saj bodo upravičenci (starši) prejemali nadomestilo plače za nego tudi v času, ko bodo z otrokom bivali v bolnišnici, in sicer v vsakem primeru. Takšen počivalnik je na prvi pogled zelo udoben. In čez dan tudi je. A ko na njem »počivaš« več noči zapored, nog že skorajda ne čutiš več, trdijo pridobila nobenih sredstev, s katerimi bi se lahko prilagodila za njihovo uresničevanje. Problematika sobi-vanja staršev z otroki bo zato predvidoma razrešena šele z nadomestno novogradnjo, v kateri bodo imeli nove prostore tudi otroški oddelek in ostali oddelki, na katerih se zdravijo bolni otroci. Prilagajamo se lahko le z opremo, prostorsko pa ne. Kljub temu so se razmere za sobivanje staršev od prvih začetkov pred slabimi desetimi leti zelo izboljšale.« Kot še pojasnjujejo, namestitev staršev ob otroku rešujejo s počivalniki, v zadnjem letu so jih nabavili 13, »njihova velikost pa je prilagojena prostoru, ki jim ga ob bolniških posteljicah lahko odmerimo«. Dodajajo, da standard sobivanja staršev v celjski bolnišnici ne odstopa od tistega, ki ga imajo druge slovenske bolnišnice. »Spanje na tleh ob bolniški posteljici pa iz higienskih in varnostnih razlogov ni dovoljeno.« Presežek za bolne, ne za zdrave Najbrž veliko staršev podobnih težav ni občutilo. Mogoče zato, ker njihovi otroci niso zboleli ob »špicah«. Zasedenost otroškega oddelka (in ostalih, kjer se tudi zdravijo otroci) je skozi leto zelo različna in izrazito sezonska. »V jesenskem in spomladanskem času je od- delek zelo zaseden že z bolnimi otroki, zato je prostora za starše spremljevalce ob takšnih >špicah< še manj. Starše ob sprejemu otroka na oddelek seznanimo, da jim je na voljo počivalnik. Ležišča so praviloma zagotovljena mamicam dojenčkov. Zavedamo se, da pogoji za so-bivanje niso idealni in da od staršev zahtevajo določeno mero prilagajanja razmeram. Kljub temu, po naših izkušnjah, večina staršev odhaja zadovoljnih, da so svojega otroka lahko spremljali tudi med zdravljenjem v bolnišnici.« Na vprašanje, zakaj ne bi v bolnišnici, ki je imela znova »dobiček«, nabavili nekaj več in primernejših ležalnikov, pa so pojasnili: »Ob visokih cenah medicinske opreme, zdravil in zdravstvenih materialov bolnišnica nima težav s porabo presežkov lanskoletnih prihodkov nad odhodki. V luči svojega poslanstva pa ga v prvi vrsti usmerjamo v zadeve, ki jih potrebuje za zdravljenje bolnih ljudi.« ROZMARI PETEK Foto: SHERPA Na nas so se obrnile ogorčene mamice bolnih otrok, ker so šele sedaj, ko so bili njihovi otroci hospitalizi-rani, ugotovile, da bivanje zraven bolnega otroka ni lahka stvar. Postelj za starše, v večini gre za matere, ni. Največje razkošje so ležalniki, ko je gneča, pa še teh ni. Ugotovile so tudi, da si morajo za čas, ko je otrok v bolnišnici, urediti dopust. A primer ni le celjski - podobne zgodbe so tudi v drugih slovenskih bolnišnicah, pojasnjujejo v celjski bolnišnici. Težave sicer razumejo, njihova glavna skrb pa še naprej ostaja zdravje otrok in ne udobje mamic. »Nisem vedela, ali naj kaj povem o tem. Ampak, mislim, da je tole res sramota za 21. stoletje,« je pripoved začela Branka (ime je spremenjeno), mati še ne dve leti starega fantka. »Sin je dobil takšno vnetje grla in dihal, da sva morala v bolnišnico. Nisem vedela, da bom morala zato, če želim ostati z njim na otroškem oddelku, dati dopust. A to je še najmanj. Razlog je sicer v tem, da so otroci tako ali tako v bolnišnici, kjer je poskrbljeno za nego. A skrb za otroka dejansko v celoti prevzamemo mamice. Pa pustimo to. V bolnišnici je bila takšna gneča, da vse matere niti ležalnikov nismo mogle dobiti. Dve noči sem prespala na lesenem stolu. Eno noč nisem več vzdržala, pa sem se malo stisnila k sinu na posteljo. Sestre so me zalotile in me še nekaj časa kar malo postrani gledale ... Razmišljala sem o spalni vreči. Pa mi je druga mamica povedala, da je sama že poskušala, pa so jo sestre na-drle. Še zdaj ne morem verjeti, da je kaj takega v tem času še mogoče. Vem, nekateri bodo rekli, saj bi ga lahko samega pustila v bolnišnici. Vendar takšni zagotovo še niso slišali, kako otroci, ki so sami - sicer so redki - jočejo in kličejo starše. Ne, tega sinu, sploh bolnemu, ne bi mogla narediti.« »Jaz sem sicer dobila ležalnik,« pripoveduje druga mamica, Ana, »vendar tudi na njem nisem ravno udobno spala. Malo že zatisneš oči, potem pa te začne bo- Od 1. januarja 2009, ko je začela veljati novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju se je število staršev, ki sobivajo ob bolnem otroku, še povečalo. Novela je namreč razširila pravice in določila zagotovljeno stoodstotno plačilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja tudi za sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do vključno 5 let otrokove starosti. leti glava, saj si ležalnika enostavno ne moreš raztegniti tako, da bi lahko imel noge v vodoravnem položaju, temveč ti štrlijo v zrak. Ležalnika ne moreš v celoti raztegniti. V vsakem primeru ponoči na pol sediš.« Ana si v službi ni mogla vzeti dopusta, da bi negovala otroka v bolnišnici. Na srečo ji je šel »na roko« njen osebni zdravnik ter ji je napisal bolniško. Zanjo torej. »Vem, res imam vsaj pri tem srečo. A marsikatera si tega ne more privoščiti. Zato podnevi vidim z otroki veliko babic, dedkov, zvečer pa pridejo k njim mamice. Uboge reve, kako morajo šele te biti v službi utrujene. Še posebej, če so uspele dobiti le stol.« Rešitev je v novogradnji »Otroški oddelek Splošne bolnišnice Celje je lociran v prostorih, ki so bili izgrajeni v času, ko ob bolnih otrocih ni bilo nameščenih staršev. Bolniške sobe zato niso bile načrtovane za so-bivanje staršev z bolnimi otroki in večina prostorov tako za takšno sobivanje ni primerna,« pojasnjujejo v bolnišnici. »V zadnjih letih so se strokovne smernice in priporočila začeli spreminjati (od lanskega januarja je bivanje za starše brezplačno, op. p.) in otroški oddelki odpirati staršem otrok. Z večanjem pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja namreč bolnišnica ni HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, £ 2% pri plačilu za tri mesece. Naročniki breiplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. rjr777r> tudi letnik 2010 A JiWtl ;1 s prilogo TV-OKNO! ^ àïM Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. NOVI TEDNIK Ima in priimek: Prešernova 19 3000 Celje NAROCILNICA Kraj: Ulica: Datum rajstva: Nepreklicna naročam Navi tednik za najmanj 6 mesecev NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika Preverite, preden jim zaupate! Klici in prošnje za obiske na domu s predstavitvijo ponudb zavarovalničarjev nič novega - kljub temu: previdno! V zadnjem obdobju se na Celjskem pojavlja večje število klicev predstavnikov zavarovalnic, ki se želijo dogovoriti pri občanih za obisk in predstavitev posebnih ponudb. Nekaj ljudi je pri tem nezaupljivih, saj pravijo, da njihovega obiska niti ne želijo niti ne odobravajo takšnega načina oglaševanja ali posredovanja pri sklepanju novih ali dodatnih zavarovanj. Zgodilo se je tudi, da so občani celo klicali na zavarovalnico (v naših primerih gre za Zavarovalnico Triglav) v Celju ali Ljubljani, tam o takšnih klicih niso vedeli ničesar. Prvi tak primer se je zgodil upokojencema, ki sta obisk predstavnika Zavarovalnice Triglav odklonila. Ko sta klicala v celjsko enoto, so jima tam dejali, da je sicer možno, da jih je nekdo klical iz Ljubljane, ampak da tega ne verjamejo. Nato se je enako zgodilo drugi ženski, ki jo je moški poskušal prepričati, da mu dovoli obisk, na katerem bi ji predstavil ponudbe zavarovalnice. Ko mu je predlagala, da naj ji ponudbe pošlje po elektronski pošti oziroma naj jo o tem obvesti kar njen zavarovalni agent, sta pogovor hitro prekinila. In tudi ona je klicala na Zavarovalnico Triglav, tokrat v Ljubljano, kjer pa so ji dejali, da moškega s takšnim imenom, kot se je predstavil njej, ne poznajo in da gre zagotovo za potegavščino. V Zavarovalnici Triglav so nam pojasnili, da pri trženju osebnih zavarovanj res uporabljajo svoj klicni center. Tak način je že nekaj časa vzpostavljen na slovenskem zavarovalnem trgu in ni nič novega. Ali morda takšne klice opravljajo agencije, ki le sodelujejo z zavarovalnico, klicatelji pa sploh niso zavarovalni agentje? Nekateri poslušalci so nam namreč dejali, da so na podlagi klica bili prepričani, da se pogovarjajo z zastopniki. »Zaposleni v klicnem centru Zavarovalnice Triglav se s strankami dogovorijo za svetovalni obisk, ki ga potem izvedejo zavarovalni zastopniki oziroma svetovalci, ki tržijo osebna zavarovanja izključno za našo zavarovalnico,« so nam odgovorili. Čeprav se zavarovalnicam zdi to popolnoma običajen način poslovanja, pa je očitno premalo jasen. Zlasti za upokojence, ki nimajo vedno stika s spletom, da bi o tem lahko izvedeli več, niti nimajo toliko informacij, da bi poznali tak način dela. Znano je, da so pogosto tudi tarča raznih goljufov, zato je popolnoma razumljivo, da so včasih nezaupljivi. Na Zavarovalnici Triglav opozarjajo, da se je klicatelj dolžan predstaviti z imenom in s priimkom. Naš nasvet pa je, da naj občani takšnemu klicatelju povedo, naj pač pokliče nekoliko kasneje, vmes pa naj preverijo, ali gre res za uradni klic ali le goljufa. To lahko storijo, če gre za Zavarovalnico Triglav, na brezplačni številki 080 555-555. Če pa menijo, da je posredi goljuf, je tu še vedno številka 113. SIMONA ŠOLINIČ VABILO K ODDAJI PONUDB Najugodnejšemu ponudniku prodamo nepremičnino Trgovina Celje, na naslovu Podjavorškova 1, v Celju. Nepremičnina je vknjižena v Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Celju, k.o. Spodnja Hudinja, podvložek št. 1950/1. V naravi nepremičnina predstavlja 247,40 m2 poslovnih, 32,25 m2 pomožnih prostorov in 156,60 m2 skladiščnih prostorov v pritličju poslovnega objekta, ki je bil zgrajen leta 1993. Nepremičnina je na odlični lokaciji, le 200 m od mariborske vpadnice in je primerna za opravljanje storitvene dejavnosti. Pisne ponudbe pošljite priporočeno do vključno 30. 4. 2010 na naslov: MERKUR d.d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo, Služba za upravljanje z objekti in osnovnimi sredstvi, pod oznako "Nakup Trgovina Celje - ponudba ne odpiraj!'. Ogled nepremičnine je možen po predhodnem dogovoru na tel.: 04 25 87 122 ali 041 650 027. Na podlagi tega oglasa nismo zavezani skleniti pogodbe o prodaji nepremičnine. V trgovskem centru MERKUR na Hudinji, Mariborska c. 162 v Celju, ležečem ob glavni celjski prometnici z urejenimi parkirnimi mesti, nudimo v najem prostor namenjen za gostinsko dejavnost BIFE - obstoječ dokončan neopremljen prostor velikosti 129 m2 v pritličju trgovskega centra in RESTAVRACIJO - neizdelan prostor velikosti 370 m2 v nadstropju trgovskega centra, namenjen restavraciji s kuhinjo odprtega tipa in prehrani naših zaposlenih na lokaciji. Za prostor mora bodoči najemnik pridobiti projektno dokumentacijo, gradbeno in uporabno dovoljenje, ga dokončati in opremiti. Pisne ponudbe morajo vsebovati točne osebne podatke ponudnika, reference, navedbo zaporedne številke poslovnega prostora za katerega kandidira in višino ponujene mesečne najemnine. Prednost bodo imeli ponudniki, katerih ponudba bo vključevala najem obeh poslovnih prostorov. Pisne ponudbe v 8 dneh od objave oglasa pošljite na naslov: MERKUR d.d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo, Služba za upravljanje z objekti in osnovnimi sredstvi, pod oznako "Najem prostorov TC Merkur Hudinja - ponudba ne odpiraj!'. Oglaševalec na podlagi tega oglasa ni zavezan skleniti pogodbe o oddaji poslovnega prostora v najem, s katerimkoli ponudnikom. Vse ostale informacije o najemu poslovnih prostorov dobijo interesanti pri g. Zibertu, na tel.: 04 25 88 576. Merkur, d. d., Cesta na Okroglo 7, 4202 Naklo MERKUR Merkur Group Na Mestni občini Celje zdaj razmišljajo, da bi Rakuschev mlin preuredili v stanovanja. Bodo Rakuschev mlin preuredili v stanovanja? Rakuschev mlin je še eden od celjskih kulturnih spomenikov, za katerega na Mestni občini Celje ne vedo, kaj bi z njim. Idej, kakšne vsebine bi mu namenili, je bilo v zadnjih letih že veliko, a očitno nobena ni bila prava, saj opečnata stavba ob Mariborski cesti, kjer so bila nazadnje skladišča Kovinoteh-ne, še naprej propada. Nekaj časa so na občini razmišljali, da bi v Rakusche-vem mlinu imela svoje prostore Hiša kulture Celje. Precej resno so se ukvarjali tudi z mislijo, da bi v objekt ume- stili kreativne dejavnosti s področja oglaševanja, medijev in podobnega. Potem jih je celo prešinilo, da bi občina prazno poslopje prodala. Zanj je v letu 2008 že naročila cenitev, vendar si je nato glede prodaje premislila. V zadnjem času pa se župan Bojan Šrot in njegovi sodelavci še največ ukvarjajo z idejo, da bi Rakuschev mlin preuredili v bivalni objekt. »V spodnji etaži bi bile javne vsebine, v zgornjih nadstropjih pa stanovanja ali morda študentske sobe. Če se bomo odločili, da bomo v Rakusc- hevem mlinu uredili stanovanja, bomo objekt predali Nepremičninam. Morebiti ga bomo kasneje tudi prodali, čeprav se osebno še najmanj nagibam k tej rešitvi, ker potem občina ne bo imela več vpliva, kaj se bo v objektu dogajalo,« razmišlja župan Šrot, zavedajoč se, da bo morala občina zanj slej ko prej najti ustrezno rešitev. »Ampak ne pričakujem, da bi se v letošnjem letu na tem objektu že začelo kaj dogajati,« dodaja Šrot. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA Dan odprtih vrat celjskih gasilcev Celjski poklicni gasilci bodo danes popoldne za občane odprli vrata svojega gasilskega doma in jim razka-zali svojo opremo in prostore. V Celje pa prihaja danes tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič. Poklicna gasilska enota Celje, kjer dela 46 poklicnih ga- silcev in 8 delavcev dnevne službe, praznuje 55 let svojega delovanja. Lani so celjski poklicni gasilci morali na teren več kot 600-krat, največkrat zaradi prometnih nesreč. Prav tako lani je Poklicna gasilska enota Celje sama kupila novo gasilsko vozilo. Namenjeno je prevozu težje opreme ter do- datnih gasilnih sredstev in drugega tovora, predvsem pri večjih intervencijah, kjer je treba zagotoviti takojšnjo logistično podporo, pravijo celjski gasilci. Del njihove opreme pa sta med drugim lani postali tudi vozili za reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi in za tehnično reševanje v prometnih nesrečah. Letos bodo z naložbami nadaljevali, zamenjali naj bi cisterno in kupili poveljniško vozilo. Lani so za naložbe namenili več kot 800 tisoč evrov. SŠol Iz skrinje babic in dedkov za ekomuzej Turistično društvo Šempeter je uradno zaključilo dobro leto trajajoč projekt Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov. V društvu, ki sicer skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter upravlja dva bisera, Rimsko nekropolo in jamo Pekel, so ugotovili, da na območju Spodnje Savinjske doline in Obsotelja obstaja nekaj zbirk o nesnovni kulturni dediščini hmeljarstva, pivovarstva in vinogradništva, vendar so le-te neurejene in niso na voljo širši javnosti. Tako so sedaj oblikovali bazo kulturne dediščine, ki je podlaga za delovanje žalskega Ekomuzeja hmeljarstva in pi-vovarstva Slovenije. »Zelena roža je še kako zaznamovala našo dolino, zato smo projekt poimenovali Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov. Skozi razne razpise, delavnice in pogovore smo skušali zbrati vse, kar se je v preteklosti dogajalo v dolini. Seveda vemo, da se je takrat hmelj prideloval in obiral nekoliko drugače kot danes,« je ob zaključku navedel predsednik TD Šempeter Jože Randl. Projekt je temeljil na med-generacijskem sodelovanju, vanj so vključili številna domača prostovoljna društva, prav tako pa tudi društvo iz Norveške - države donatorice. Vrednost namreč ocenjujejo na 50 tisoč evrov. US Kandidatka za Občino po meri invalidov V Zrečah so prejšnji teden predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak, predsednik Območnega društva invalidov Dravinjske doline Ivan Pavlič in zreški župan Boris Podvršnik podpisali dogovor o vključitvi Občine Zreče v izvajanje projekta za pridobitev listine Občina po meri invalidov. S tem so Zreče stopile v ozek krog slovenskih občin, ki hočejo odpraviti različne ovire v življenju invalidov in vseh drugih občanov. To je sicer simbolno dejanje, s katerim je občina Zreče postala kandidatka za pridobitev listine Zveze delovnih invalidov Slovenije. »Ta listina in ta projekt sta implementacija resolucije Združenih na- rodov o pravicah invalidov,« je pojasnil Ivan Pavlič. Območno društvo invalidov Dravinjske doline je dalo Občini Zreče pobudo za vključitev v projekt že leta 2008. »Naivno smo mislili, da gre le za odprava gradbenih ovir. Ko smo se poglobili, smo videli, da gre tudi za odpravo komunikacijskih ovir, ki se pojavljajo v različnih skupinah invalidov in pri drugih občanih - starejših, mlajših in kakorkoli prizadetih. Pomembna je tudi vzgoja občanov - da sprejemajo tudi tiste malo drugačne kot sebi enake, ki imajo vse pravice,« je opisal začetek in obsežnost projekta Ivan Pavlič. Dela so se resno lotili lani. Analizirali so razmere in izvedli okroglo mizo, ki je opozorila še na nekatere te- žave. Na njenem temelju so pripravili akcijski program za naslednja 4 leta. »Kar smo zapisali, moramo uresničiti. Že aprila pridejo v Zreče člani projektnega sveta Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki bodo ocenili naše prve korake. Tako bo vse leto. Če bomo uspešni, lahko pričakujemo listino Občina po meri invalidov v začetku decembra, za dan invalidov,« je še napovedal Ivan Pavlič. MILENA B. POKLIČ Medtem ko so v Zrečah že sredi poti za pridobitev listine Občina po meri invalidov, so v Slovenskih Konjicah na začetku. Delovna skupina, ki jo vodi Lidija Pratnemer, napoveduje, da bodo že letos pripeljali delo do akcijskega načrta, tako da se bodo lahko januarja prihodnje leto prijavili na razpis. Drago Novak, Boris Podvršnik in Ivan Pavlič med podpisom dogovora Na hiši v Jenkovi ulici, v kateri je bival literat Fran Roš, so ob letošnjih Roševih dnevih in 30-letnici OŠ Frana Roša odkrili spominsko ploščo. Mladi po Roševih stopinjah Najboljši literarni ustvarjalci osmih in devetih razredov iz slovenskih in zamejskih osnovnih šol so se v četrtek zbrali na 23. Roševih dnevih v Celju. Šole so na razpis poslale literarne prispevke 48 avtorjev, med katerimi je strokovna žirija izbrala 20 mladih literatov in jih skupaj z njihovimi mentorji povabila na srečanje v Celje. Prispevke vseh 20 izbranih avtorjev so objavili v literarni zbirki Naj svet čuti z menoj (poimenovani po proznem sestavku Življenje kot pesem Ive Đekić Tajnšek, učenke III. OŠ Celje), ki so jo predstavili na osrednji prireditvi letošnjih Roševih dnevov v Celju. Komisija je med povabljenimi mladimi avtorji izbrala šest najboljših, ki so prejeli enakovredne knjižne nagrade. Med nagrajenci sta tudi dva s Celjskega, in sicer Luka Marcen iz OŠ Frana Roša ter učenka OŠ Livada iz Velenja Pia Klančar. Program Roševih dnevov so popestrili še z odkritjem spominskega obeležje na hiši v Jenkovi ulici, kjer je bival pedagog in slovenski literat Fran Roš. V Osrednji knjižnici Celje pa so odprli razstavo literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev, ki bo na ogled do 23. aprila. BA, foto: GrupA O vesolju z dr. Petračem V Kulturnem domu Vitanje se bo danes ob 18. uri začelo predavanje dr. Dušana Petrača, slovenskega znanstvenika ameriške vesoljske agencije Nasa. Govoril bo o svojem znanstveno raziskovalnem delu in sodelovanju z Naso, o zgodovini človekovih poletov v vesolje, o potovanju na Luno in o raziskovanju Lune. Zanimivi temi bosta še življenje in delo na mednarodni vesoljski postaji ter perspektiva človekovega potovanja v vesolje. MBP Domače tudi v zelenjavi V okviru Jožefovega sejma v Petrovčah so kar nekaj pozornosti zbudili vrtnarji celjske in koroške regije, ki delujejo v Združenju vrtnarjev Kalček. Vrtnarji oziroma pridelovalci so ob 10-letnici obstoja in delovanja »kalčka« pripravili razstavo, s katero so pokazali nove možnosti ter opozarjali, da so v vrtnarstvu mnoge skrite in še vedno premalo izkoriščene priložnosti za pridelavo zelenjave in tudi okrasnih rastlin. Ustanovni občni zbor združenja je bil pred leti v Celju. »Predvsem smo želeli povezati vrtnarje, ki si lahko v združenju tudi pomagajo, seveda pa širiti zanimanje za pridelovanje vrtnin,« je omenil predsednik Rafael Hru-stel. Zdaj je v združenju 60 članov, ki veliko pozornosti namenijo izobraževanju. »Na »Da bi se kupci še pogosteje odločali za >domače<,« je med razlogi za predstavitev združenja Kalček v Petrovčah navedel Rafael Hru-stel. trgu se namreč pojavlja veliko novih sort in tehnologij. Nekaj teh novosti smo pred- stavili tudi na sejmu v Petrov-čah, kamor so pridelovalci, od okrasnih vrtnarjev do pridelovalcev zelenjave, prinesli svoje pridelke in izdelke.« Zdravilna vrednost posameznih rastlin je bila preverjena že v preteklosti. Ob vsesplošnih težnjah in željah po zdravju in zdravem načinu življenja se vedno bolj govori o naravni zdravi prehrani. Človek si je že od nekdaj lajšal različne bolezni in tegobe z uživanjem zdrave hrane. Zelenjava vsebuje vitamine, minerale in druge pomembne hranilne snovi. Dragocena je zlasti domača, pridelana na sonaraven ali celo na ekološki način. Seveda se tudi pridelovalci ubadajo z mnogimi težavami, med večjimi je Hru-stel omenil uvoz zelenjave, ki jo trgovci po nižji ceni uvažajo iz tujih držav. »Pridelovalcev je iz leta v leto manj, predvsem zaradi tržnega reda in plačilne nediscipline,« pravi Hrustel in ob tem dodaja, da ljudje v zadnjem času le nekoliko raje posežejo po domačih izdelkih. US Foto: TT Razpis za male podjetnike Občina Prebold je objavila razpis evropske komisije za sodelovanje malih podjetnikov v programu Erasmus za mlade podjetnike. Program izmenjav, ki traja od enega do šestih mesecev, nudi priložnost, da se novi podjetniki pri izkušenih podjetnikih v drugi državi naučijo upravljati malo ali srednje veliko podjetje ter se seznanijo s poslovnim okoljem te države. Med nove podjetnike se uvrščajo podjetniki, ki resno načrtujejo ustanovitev lastnega podjetja ali pa so ga že ustanovili v zadnjih treh letih. Od lanskega februarja, ko je program začel delovati, je bilo zaključenih že več kot 50 podjetniških izmenjav, trenutno jih poteka 100, odprtih pa je še 1800 vlog. Dodatne informacije o programu, pogojih in načinu prijave so dostopne na spletni strani http:/ /www.erasmus-entrepre-neurs.eu. MJ Šentjurčani začeli sezono obnov cest V skladu z načrtom občine bodo na Šentjurskem nadaljevali z obnovo več odsekov dotrajanih cest. Prejšnji teden so zato deloma za promet že zaprli cesto Gorica pri Slivnici-Loka pri Žu-smu. Tako so se dela že pričela na odseku ob Slivniškem jezeru, kjer smo bili pred dnevi zaradi poročanja o reševanju dvoživk. Že takrat je bilo opaziti količke ob cesti, po katerih sodeč se bo cesta kar občutno razširila - s sedanjih 4,60 na 5,50 metra. Hkrati bodo zgradili tudi skoraj kilo- meter dolg pločnik. Seveda pa bo poskrbljeno tudi za dvoživke, saj bodo uredili podhode zanje in jih podaljšali. Pogodba za rekonstrukcijo odseka Gorica pri Slivni-ci-Drobinsko je sicer bila podpisana že lanskega novembra, ko so iz Občine Šentjur tudi sporočili, da so bili uspešni na razpisu za evropska sredstva iz sklada za regionalni razvoj. Celotna naložba, v okviru katere bodo poleg širitve ceste uredili še odvodnjavanje ter prepuste, pa tudi kanalizacijo, stane namreč več kot 763 tisoč evrov, vendar bo- do 85 odstotkov Šentjurčani pokrili z evropskimi sredstvi. S tem naj bi celostno uredili lokalno cesto, ki povezuje naselja na južnem, manj razvitem območju občine. Ta je najbolj uničena na odseku od kro-žišča do mostu preko Drobin-skega potoka. Glavni namen pa je izboljšati dostopnost krajanov do delovnih mest v Šentjurju ter poskrbeti za Loko pri Žusmu, kjer Koval prav tako zaposluje kar nekaj krajanov. Do konca letošnjega avgusta naj bi podjetje Cm Celje obnovilo skupno skoraj 3 kilometre ceste. Po cestah na Šentjurskem pa bodo, sodeč po v prejšnjem tednu podpisanih pogodbah, do konca avgusta še marsikje hrumeli delovni stroji. Podjetje Nivo bo namreč obnavljalo most preko Pešnice na lokalni cesti Pe-šnica-Podgrad. Hkrati se bo prestavil tudi obstoječi plinovod in sicer pod potok Pe-šnica. Za ta dela bo treba odšteti skoraj 97 tisoč evrov. Še nekaj več, skoraj 139 tisoč evrov, bodo v Šentjurju namenili za ureditev ceste od Ulice skladateljev Ipavcev proti Botričnici in Kamenem, kjer bodo uredili še kanalizacijo. Že do konca junija pa naj bi sanirali nekaj več kot 300 metrov lokalne ceste Hruševec-Vrbno, kar bo stalo skoraj 49 tisoč evrov. PM Celjska koča spet slavi Celjska koča je v letošnji akciji Naj smučišče v kategoriji majhnih smučišč znova stopila na zmagovalno stopničko. V kategoriji srednje velikih smučarskih centrov so se zmage tudi letos veselili na Kopah. Med velikimi smučarskimi centri pa so slavili na Krvavcu. Celjska koča je prejela tudi priznanje za družinam prijazno smučišče, pri čemer so se tega priznanja z našega območja veselili tudi na Rogli. Za naj slovenska smučišča je letos glasovalo več kot 2O tisoč poslušalcev radijske oddaje Dobro jutro, Slovenija, glasove pa so namenili 80 različnim smučiščem. »Priznanje za najboljše majhno smučišče smo dobili že osmič zapovrstjo, kar do- kazuje, da delamo dobro,« je zadovoljen direktor družbe TRC, ki upravlja s Celjsko kočo, Edi Krajnik. V TRC so z letošnjo zimsko sezono, zlasti s številom smučarskih dni, zadovoljni. Teh je bilo letos 78, kar je skoraj še enkrat več kot lani (42). Malo manj, kot so pričakovali, pa so letos zaradi slabega vremena ob vikendih prodali smučarskih kart. Pri čemer so se s to nevšečnostjo soočala vsa slovenska smučišča, pravi Krajnik. Letošnjo smučarsko sezono so na Celjski koči odprli 19. decembra, pri čemer so imeli v decembru zaradi odjuge le štiri smučarske dni. Prava sezona se je nato začela 5. januarja in je trajala do 20. marca. BA Foto: MM (arhiv NT) Edi Krajnik Na poštah specializirana bančna okenca Pošta Slovenije in Poštna banka Slovenije sta v teh dneh na štirih poštah v Slo- veniji, med drugim tudi v Slovenskih Konjicah in Šentjurju, odprli specializirana bančna okenca, kjer lahko stranke opravljajo zahtevnejše brezgotovinske stori- tve. Na specializiranih bančnih okencih se opravljajo naslednje storitve: odprtje računov, vezava depozitov, sklepanje varčevanj, odobravanje mini kreditov ter nudenje informacij in sprejem dokumentacije za hitre, potrošniške in stanovanjske kredite. AB Pretočnost Šmarskega potoka, ki so ga urejali od jeseni, je za kraj posebnega pomena. Šmarski potok bolj urejen V Šmarju pri Jelšah končujejo urejanje struge potoka, ki so jo začeli urejati lani jeseni. Pretočnost Šmarskega potoka je v primeru obilnejših padavin posebnega pomena. Obnova kamnitih oblog je pomembna tudi zaradi večje stabilnosti najbližjih stanovanjskih hiš. Tako se trenutno končuje urejanje dveh približno pol kilometra dolgih odsekov, to je med Mavrinovim mostom in staro kinodvorano, kjer je bil potok obzidan, ter od stare kinodvorane do veterinarske postaje, kjer je struga naravna. Na obzidanem delu so obnovili kamnite obloge in škarpe v središču kraja, drugod so uredili in očistili brežine. Vse skupaj bo stalo 172 tisoč evrov, od tega bo prispevala občina malo več kot sto tisočakov ter ostalo Agencija RS za okolje. BJ Pomagajmo Maši z odkupom slik V galeriji Volk v Celju bo v četrtek in petek dobrodelna prodajna razstava slik iz serije Sončnice Celjana Rajka de Marti-ja. Z zbranimi sredstvi želi umetnik pomagati bolni dijakinji Maši Toplar iz Mežice. Na razstavi bo na ogled 10 olj na platno iz cikla Sončnice. Rajko de Marti skoraj vsako leto pripravi humanitarno razstavo. Tokratno v celoti namenja za zbiranje sredstev za dijakinjo Mašo Toplar, ki nujno potrebuje beljakovinske prehranske dodatke za ohranjanje teže. Cena posamezne slike je simbolična - 50 evrov. Posameznik lahko sliko kupi tako, da vsoto nakaže na Mašin transakcijski račun št: SI 560245 2420 1723 331 pri NLB Mežica, nato pa s predložitvijo kopije dokazila o nakazilu v galeriji izbere sliko in jo odnese domov. V Galeriji Volk bodo v času razstave zbirali tudi plastične zamaške za Mašo. Po končani razstavi pa bodo za-maške odpeljali k Maši v Mežico. BA PRIDITE BREZ SKRBI OKENCE NA VASI POSTI SE JE SPREMENILO IN PRILAGODILO VAŠIM FINANČNIM POTREBAM. Vse finančne zadeve urejajte z manj skrbi in več udobja. Namesto vrste vas namreč po novem čakata udoben sedež in usposobljen svetovalec. Tu boste lahko izkoristili razpoložljivost vseh bančnih storitev - od varčevanja in najema kredita, do vezave sredstev in odpiranja osebnega računa. PBS POSTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. Bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor iLd. www.pbs.si Pridite na Mestni trg 5a v Šentjur in na Mestni trg 3a v Slovenske Konjice. Vsak dan razen nedelje, od 9h do 12h in od 15h do 18h, ob sobotah od 8h do lih. Prvih 100 podpisnikov varčevalnih oziroma kreditnih pogodb čakajo LEPI DEŽNIKI oziroma PRAKTIČNI KLJUČI USB Gospodinje »pogoltnile« Strokovna komisija na Festivalu potic v Preboldu ima iz leta v leto več dela z ocenjevanjem sladkih dobrot. Letos se je miza šibila kar pod 77 kosi potic in šarkljev. Budno oko petčlanske komisije je ocenjevalo zunanji videz, barvo skorje in sredice ter njun okus. Izkupiček težkih in slastnih odločitev je bilo kar 31 zlatih, 17 srebrnih in 23 bronastih priznanj. Samo šest izdelkov ni prejelo nobenega od priznanj. Drameljčan Andrej Voh, sicer učitelj na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje, ohranja naslov najboljšega peka potic v regiji. Mojster peke je navdušil s šestimi poticami in s prav toliko različnimi nadevi - z rozinami, meto, s čokolado s kokosom, z makom, s pehtranom in meliso, z orehi, ter s kolačem. Za vse dobrote je prejel zlato priznanje. Voh svoje znanje uspešno prenaša na svoje dijake in že kmalu se lahko zgodi, da ga bodo učenci prekašali. Tudi letos so morale ženske »pogoltniti« cmok in se zadovoljiti z drugim in s tretjim mestom. Najbolje sta se cmok odrezali nekdanja Vohova učenka Urška Šoštar z Vranskega in domačinka Marija Vozlič. Andrej, Urška, Marija in Alojzija Oprčkal s Frankolovega so ob tem prejeli tudi znak kakovosti za trikratno osvojitev zlatega priznanja. Festival ohranja dobrodelno noto. Z razstave potice romajo v domove starejših na Vranskem, Polzeli in v Grmovju. Starostniki se zato radi pohvalijo, da jedo najboljše potice tod okoli. MJ, DN Foto: DN Petek, 2. 4., od 17. do 19. ure RAJANJE Z ZAJČKOM RUDIJEM Priprave na veliko noč so v polnem teku. Prav nič manj praznično pa ne bo v avli Planeta Tuš, kjer bo vse zbrane na velikonočni delavnici obiskal zajec Rudi. Skupaj z njim bomo ustvarjali in vzpodbujali našo kreativnost. Svoje izdelke boste lahko odnesli domov. Pisanice na ogled V novoustanovljeni Kulturno informacijski točki v Celju so v sredo odprli razstavo pisanic Jožeta Žlausa. Na ogled je okoli 60 najlepših pisanic v grafičnih upodobitvah ter zbirka 50 belokranjskih pi-sank. V sredo pripravljajo tudi delavnico okraševanja pisank. Kulturno informacijsko točko je ustanovil Zavod Porta B ob pomoči Mestne občine Celje. V njej se vrstijo različne razstave. Prve so bile na ogled grafike Jožeta Žlausa o slikarki Doroteji Hauser, po pisanicah pa bodo v aprilu razstavili dela akademskega slikarja Mihe Maleša. Prav tako v kulturno informacijski točki dvakrat mesečno oziroma vsako drugo soboto izvajajo promocijske dejavnosti na področju kulturne dediščine. Sicer je kulturno informacijska točka namenjena informiranju ljudi o kulturi, kulturni dediščini in o možnostih, kako s kulturno dediščino upravljati. BA, foto: GrupA Sobota, 3. 4., od 16. do 19. ure VELIKONOČNA USTVARJALNA DELAVNICAH OSLARIJI Na velikonočno soboto bodo lahko naši najmlajši ustvarjali v Velikonočni delavnici. Animatorke v Oslariji so že pripravile kopico zanimivih idej in možnosti zakdelavo najboljših in najlepših velikonočnih izdelkov. Pridružite se ram tudi vi! Vabljeni, vstopnine ni! www.planet-tus.si tus kjer so zvezde doma Žlausove pisanice v grafičnih upodobitvah Engrotuš, d.d. 10 REPORTAŽA NOVI TEDNIK »Vec kot spijemo, boljši smo«. Mar res? Na eni strani zavračamo alkohol, na drugi strani ga opevamo - »Spet trte so rodile, prijat'li, vince nam sladkó«, kdo pa domov vozil bo? Pivo jo poživi, Vino in prijatelji, Vince rumeno, Alkopolka, Več kot spijemo, boljši smo je le nekaj naslovov slovenskih pesmi, ki so pogosto oziroma zelo poslušane. So skoraj nepogrešljiv del domačih zabav in »žurov«. Ali mladi, ko na »žuru« slišijo takšno pesem, resnično ne pomislijo »pa dajmo še eno rundo«? Nihče od strokovnjakov, katerih delo je usmerjeno v pomoč alkoholikom, tega ne more potrditi, zanikati tudi ne. Mladi, s katerimi smo se pogovarjali, so nam dejali: »Res je večji >žur< ob pesmih, ki opevajo alkohol.« Težko je pričakovati, da bodo plesali na pesem, ki poje o ekološki osveščenosti ... Na eni strani torej ljudje zavračamo alkohol, na drugi ga opevamo v pesmih. »Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrók, kar ima Slava, vsi naj si v róke sežejo ...« Skorajda ne verjamemo, da je ta verz enako znan kot »Spet trte so rodile, prijat'li, vince nam Marko Polič sladkó, ki nam oživlja žile, srcé razjasni in oko ...«. Pa gre v obeh verzih za Zdrav-ljico. Zakaj nam torej »v uho bolj pade« nekaj, kar opeva alkohol? »Pri nas je pač tako kot drugod po svetu. Verjamem, da je res, ko nek izvajalec zapoje pesem, ki opeva alkohol, to potegne množico za seboj. Tako v petju kot v pitju,« pravi legenda v poznavanju slovenske glasbene scene in glasbeni urednik na Radiu Slovenija Dragan Bu-lič. »In kar nekaj naših izvajalcev se lahko >pohvali<, da opevajo alkohol. Lado Le-skovar je posnel Glažek vinca, Agropop pesmi Ti si moj viski, Pijanski špricer, Vino, ženske in rock n' roll, Faraoni imajo pesem Pijem kar tako, Pop design Pijan, Šank rock Alkohol, potem so tu še Drinkersi, ki jih poznamo po pesmih Alkohol je moj idol, Pijemo ga radi, Žeja ... Celo Helena Blagne poje Pijem isto vino, Magnet pa Pij-mo ga pijmo. Vsi poznamo Navali narod na gostilne. Če bi se še bolj poglobil, bi našel tega še več,« je še dejal Bulič. Vse je v glavah Raziskovanje o opevanju alkohola nam je pokazalo, da je ogromno takšnih pesmi ravno narodnozabav-nih. Toda Boris Kopitar, ki ga Slovenija pozna kot velikega ljubitelja takšne glasbe, pravi, da opevanje alkohola še ne pomeni, da mora voznik pijan sesti za volan. »Pravzaprav je vse v gla- 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR Informacije: 03/4225-100 nepreklicno naročam □ nepreklicno naročam □ nepreklicno naročam □ nepreklicno naročam □ kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) ■ poštnina). RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO! za vehne m male ffoipodinje J- ' / odmiel Podpisani-a IKw^H naslov: [NAROCILNICA Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Podpis: Prešernova Zdravljica opeva vino. V šolah tudi učijo, da je bila vsaka kitica spisana v obliki čaše ... vah posameznika, ki je dovzeten ali ne za opevanje alkohola. Do kje nam >znese<, je vprašanje naše zavesti in pogovora s samim seboj. Pogosto mi kdo pravi, >daj še spij, imam veze na policiji, če te ustavijo<. A rečem, da me ne zanimajo policisti, ampak to, da se ne smem napiti, ker se mi lahko zgodi nesreča in koga poškodujem. In če se mi kaj zgodi, mi noben policist ne more pomagati. Vsak človek mora vedeti, kaj je vabljenje k pijači in kaj pomeni >nažri se pijače<. Vabljenje ni nič slabega, vemo, da smo Slovenci ta čas zelo slabe volje in včasih pijača pripomore k boljši volji, vendar alkohol in volan ne gresta skupaj.« Povezava je! Kljub Kopitarjevim besedam je dr. Vesna Kerstin Pe-trič iz direktorata za javno zdravje ministrstva za zdravje med opevanjem alkohola v pesmih in dejanskim pitjem našla povezavo. »Seveda je povezava. Pogosto rečemo, da je slovenska kultura >mokra kultura<. To pomeni, da nas ne moti pretirano pitje alkohola, in to se odraža v pesmih, v tem, kako vozimo in kako sicer ravnamo. Gre za posledico tradicije in da smo premalo ukrepali. Ne moremo najprej spremeniti družbe ali posameznika, ampak moramo začeti z ukrepi, s katerimi bomo dokazali, da alkohol ni navadna dobrina, ampak da so z njim povezane konkretna škoda, izguba Robert Štaba življenja ali invalidnost.« Nato je okrcala državo, saj ta sprejema zakone v zvezi z vožnjo pod vplivom alkohola, s cenami alkohola - ki so trenutno zelo nizke - z oglaševanjem alkohola in tudi z vzgojo in izobraževanjem. Ravno oglaševanje omenja tudi Robert Štaba z AMZS in predsednik Zavoda Varna pot (ki pomaga žrtvam prometnih nesreč in njihovim svojcem). Za alkoholno industrijo so Vesna Kerstin Petrič ogromna finančna sredstva, pri preventivcih, ki se borijo proti prevelikemu uživanju alkohola, pa je drugače, meni. »Mi težko spravimo skupaj denar za en koncert, na drugi strani pa je na stotine >partijev< in zabav po lokalih, kjer promo-virajo alkoholne pijače. Mladi s svojim stilom pač posegajo po tem in s tem zbežijo pred dejanskim problemom naše družbe. Zavest in odgovornost do sočloveka in pravico, če jaz pijem in nekoga ogrožam, je treba strniti v neke normalne civilizacijske okvirje. Je pa alkohol prisoten ne le v pesmih, ampak na vsakem koraku, cena za življenja, ki se zgubljajo zaradi alkohola ob nasilju ali nesrečah pa je previsoka!« Mi smo nevarni, ne pesmi! Da se je treba veseliti, a vendarle voziti varno zase in za druge, meni dr. Marko Polič z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Ljubljana. »Veliko teh pesmi je nastalo v nekem drugem času, morda v času, ko promet ni bil tako nevaren. Pesmi pač odražajo neko stanje duha v družbi, ampak ob tem se je treba zavedati, da smo odgovorni za druge. Ne pesmi, ki opevajo alkohol in alkohol kot tak, temveč mi pod njegovim vplivom smo nevarni.« Kaj se zgodi z ljudmi, njihovim telesi v silovitih nesrečah, kjer je posredi alkohol, pa na lastne oči pogosto vidi vodja oddelka za cestni promet na celjski policiji mag. Elvis A. Herbaj: »Ogromno pesmi je lepih, žal pa je zadnjih 150 let alkohol sprejemljiv v vseh primerih, žalostnih in veselih. Uživanje alkohola je postalo neko kavalirsko ravnanje, ki ni v nasprotju z moralnimi vrednotami. Nimam nič proti, če nekdo uživa alkohol, me pa moti, če se te osebe vključujejo v promet.« Pa še to: konec tedna je tu. Boste morda na kakšni zabavi s kom zapeli Kol'kor kapljic, tol'ko let bog nam daj na svet' živet'? Mimogrede, če bi to besedilo držalo, na cestah zaradi alkohola sploh ne bi bilo nesreč . SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Cvetna nedelja na Frankolovem Foto: SHERPA Gašper Marguč (levo) in David Razgor v akciji proti najbolj razpoloženemu igralcu Flensburga Alexandru Peterssonu. Poraz, ne skeleč, celo obetaven Iztržek celjskih rokometa-šev na severu Nemčije vsekakor ni bil popoln, glede na to, da so mnogi poznavalci ocenili dvoboj za finale pred finalom, pa niso bili prav daleč od optimuma. Nikakor ne smemo pozabiti vseh njihovih tegob. Zato zmeren poraz obeta novo rokometno vročico na Celjskem pred povratno tekmo. »Mislili so, da nas bodo razbili« Pivovarji so tako v prvem kot v drugem polčasu zaostajali za pet golov, vmes pa dvakrat vodili za dva. 16 sekund so imeli za zadnji napad, po Gajičevi slabi podaji pa je Zorman izredno interveniral in preprečil 34. gol. Sloviti strateg Zvonimir Serdarušić je bil po poškodbi Aleša Pajoviča (bolečine v hrbtenici zaradi zakrčene mišice) med dopoldanskim treningom na dan tekme celo prisiljen v obrambo 4-2, v kateri sta bila odlična David Razgor in Gašper Marguč. 20-letni Razgor je dejal: »Načrt v obrambi nam je trener predstavil pred tekmo. Do 50. minute smo imeli zelo ugoden izid, poraz s štirimi goli pa omogoča naš uspešen napad na polfinale. Vse je še odprto.« Marguč je še leto mlajši, še pred nekaj meseci je bil varovanec trenerja Stanka Anderluha v celjski B-ekipi, spet je odlično metal z desnega krila, 4-4: »Sprejel sem izziv in se ga zavzeto lotil. Dopoldne smo še uigravali obrambo 3-2-1 in imeli v rezervi tudi 4-2, ki pa smo jo nato zaradi okoliščin morali koristiti vseh 60 minut. Kar dobro nam je šlo, v napadu pa nam je manjkal strelec z razdalje. Izid je ugoden.« Davidov oče Igor, bivši kapetan celjskega kluba, je poudaril: »Flensburg je izredno močan na vseh igralnih mestih, nažalost pa niso bili vsi člani naše ekipe pripravljeni na boj. Lahko smo zadovoljni z rezultatom, čeprav so nam pri vodstvu zrasli apetiti, toda moramo biti realni. Brez Pajoviča bolje nismo zmogli. Flensburg bo igral enako, koliko rezerv ima naše moštvo, pa bomo videli v soboto.« Vratarju Richardu Stochlu so domači namenili komplimente: »Štirje goli niso nedosegljivi, toda zaigrati moramo še bolje v obrambi. V zadnjih desetih minutah smo popustili, ko bi tudi sam lahko dodal kakšno obrambo več.« Renato Vugrinec je vstopil v 17. minu- ti, po dveh zadetkih obstal v boju za odbito žogo in dolgo sedel na klopi, pred koncem pa igral v obrambi. Na desnem zunanjem položaju je začel Dragan Gajič in dosegel štiri gole: »Odigrali smo dokaj dobro. V obrambi 4-2 sta se izkazala Razgor in Marguč. Tudi Dačević je bil dober, a poškodoval se je še To-skić in vrzel na črti je zakrpal Kokšarov. Vse to se je poznalo. Upam, da bo Zlatorog pokal po šivih in da se bo vanj vrnil pozitivni duh. Prepričan sem, da nam bo s pomočjo navijačev uspel preboj v polfinale.« Priigral je dve sedemmetrovki, dal štiri gole in kot vselej počne dirigent Uroš Zorman, »majal« domačo obrambo: »Že celotno sezono imamo zdravstvene težave in pred tekmo bi podpisali tako visok poraz. Ko so videli našo postavo, so mislili, da nas bodo razbili za 10 ali več golov. Flensburg ne more več veliko dodati. Vodstvo si je priigral po naših napakah. Tudi sam, kot eden izmed najbolj izkušenih, si ne bi smel privoščiti treh, štirih >kiksov<. Z našo fantastično publiko je vse mogoče.« Najboljši strelec tekme je bil Edi Kokšarov, izkoristil je vseh osem sedemmetrovk: »Tekmo moramo dobro analizirati, potem pa jo nemudoma pozabiti. Flensburg lahko igra še dosti bolje, a tudi mi. Zelo težko in napeto bo. Od svojega cilja pa ne odstopamo!« Trn v peti v paketu Med predstavitvijo so se ob Serdarušićevem imenu razle-gli žvižgi, kasneje je bil izobešen napis Zvonimir pojasni. Bilo je prvič naelektreno (Celjani so tukaj gostovali četrtič), Flensburg je namreč dvakrat igral v finalu lige prvakov in obakrat izgubil, prvič s Celjem, drugič pa s Kielom, ki ga je vodil Noka. Trn v peti je tokrat pripotoval v paketu. Vmes se je razplamtela še afera s podkupovanjem (Serdarušić se zaradi posveta z odvetnikom ni vrnil z ekipo domov) in nekaj možakarjev je pred sobo za novinarsko konferenco na tla pometalo natiskane bankovce, eden izmed predrznežev pa je šop - ob nedolžnih pogledih varnostnikov - porinil Serda-rušiću v žep. Ko so vpili nanj, je nekaterim drugim mirno delil avtograme. Prej je razlagal: »Ne glede na poraz sem zadovoljen. Izjemno smo se namreč borili v obrambni inačici, ki je nismo veliko vadili in je nastala zaradi vseh težav. Večino tekme smo igrali zelo pametno. Nismo izgubljali niti igre, kot na nekaterih minulih tekmah, kar me veseli.« Direktor Mijo Zorko je dodal: »Rezultat je aktiven, kazalo nam je tudi bolje. Glede na težave tik pred tekmo pa lahko z optimizmom zremo na povratni obračun.« Športni direktor kluba Roman Pungartnik je poudaril: »Vsak poraz je grenak, tako tudi ta. Toda poraz se od poraza razlikuje, fantje so se izjemno borili. Apeliram na ljubitelje športa, naj nam pomagajo v soboto.« Danes bo skupščina kluba, predsednik upravnega odbora naj bi postal Tomaž Jeršič: »Nimam mešanih občutkov, menim namreč, da gre za izredno dober rezultat glede na ekipo, ki je bila sposobna stopiti na igrišče. Če bi nam bil ponujen poraz s štirimi goli razlike, bi ga takoj podpisali.« Predstavnik športnega opremljevalca Kempa za Slovenijo je Jože Partl: »Brez dvoma, vtisi so dobri, upoštevati moramo, da sta od začetka igrala David in Gašper.« V Flensburg je s celjsko odpravo odpotoval tudi snovalec dvorane Zlatorog Valter Ernst: »Občutki so seveda veliko lepši kot pred tremi leti, ko nismo uspeli obdržati domačega naskoka desetih golov. Če ne bi imeli štirih bolnikov, bi bili še boljši. Razlika naj ne bi bila previsoka ovira, če bo le lahko zaigral Pajovič.« Svoje mnenje je podal tudi Niko Kač: »Prvič sem se udeležil gostovanja. Bil sem presenečen nad organizacijo tekme in navijanjem. V bojeviti tekmi bi lahko bil rezultat z nekaj športne sreče še ugodnejši.« Povratni obračun bo v soboto ob 20. uri, povabilo ni potrebno, rezultat s prve tekme je izjemen magnet. Jutri pa »bitka za ranjence«, v Kopru. DEAN ŠUSTER Foto: SLAVKO KOLAR V špansko mrežo se je ujel tudi najbi Atom Španc Rokometaši Gorenja so v 1. tekmi osmine finala lige prvakov morali priznati premoč Ciudad Realu, ki je pred 2.500 gledalci v Rdeči dvorani slavil z 31:23 in že odločil potnika v četrtfinale. Velenjčani so brez poškodovanega Natka v uvodnih minutah trikrat vodili, zadnjič pa je bil izid izenačen pri 7:7. Španci so do polčasa Petič p CM Celje in Rudar sta istočasno klonila v 10., 19., 20., 23. in sedaj še v 28. krogu 1. SNL. V obeh taborih so bili ogorčeni nad sojenjem. Trije streli, trije goli Koprčani so v Areni Petrol povedli že v 8. minuti po sporno dosojeni enajstmetrovki, kajti vratar Amel Mujčinovič se je vsaj istočasno dotaknil žoge skupaj z Brulcem. Sodnik Gregor Gostenčnik iz Maribora, ki je Celjane oškodoval že v Velenju, ko je spregledal roko Jeseničnika, je do-sodil najstrožjo kazen. Z bele točke je zadel Vršič. Ogromno strelov so sprožili Celjani, izenačenje pa se je ponudilo Rajku Repu s šestih metrov po dvojni podaji z Močičem. Gostje so bili izjemno učinkoviti, pravzaprav Miran Pavlin, v 41. minuti z roba kazenskega prostora in v 75., ko je pričakal odbito žogo in jo natančno poslal v kot vrat. Edini zadetek za Celje je dosegel Denis Popovič v 81. minuti, svojega prvega v elitni druščini. Omenil je tudi sporni trenutek tekme: »Prekrška za enajstmetrovko ni bilo, prejeti zadetek pa nas je šokiral. Žogo smo imeli več v svojih nogah, številni streli pa nažalost niso bili dovolj natančni. Za diagonalni strel mi je žogo lepo nastavil Bezjak. Prvenca se veselim, žal pa mi je za točke.« Trener Milan Đuriči-ć, ki v napadalcu Duspari še vedno nima pomoči, je dejal: »Po dveh grobih napakah in občutnem zaostanku so se naši fantje uspeli pobrati in so Uroš Zorman je predstavljal stalno nevarnost za domača vrata. Boste izzvali Marguča? V nedavno zaključeni sezoni je celjski deskar na snegu Rok Marguč v skupnem seštevku obeh paralelnih disciplin osvojil osmo mesto v svetovnem pokalu. To je bila njegova najboljša sezona doslej, saj se je na vseh veleslalomih, ki so šteli za toč- ke svetovnega pokala, uvrstil v finalne, izločilne boje. Izjema je le tekma v Stonehamu, kamor ni odpotoval zaradi zloma dlančnice. Ta nesrečni dogodek je tudi presekal njegov pohod proti vrhu, saj so rezultati nato le padali. Rok Marguč bo v nedeljo, 3. aprila, na Rogli, kjer ga bodo lahko na snegu izzvali samozavestni de-skarji. DŠ Rok se izteka Še manj kot dva tedna sta preostala do začetka letnih lig v malem nogometu v Športno-rekreacijskem centru Hattrick. Potekale bodo na zunanjem igrišču z umetno travo na Skalni kleti. Prijave so možne do konca tega meseca (tel. št.: 031/ 613-221), žreb bo 2. aprila ob 19.00, prvi igralni dan pa v ponedeljek, 12. aprila. Tedaj bodo tekme v 1. ligi, ob torkih v 2., ob sredah v 3. in vsak četrtek v veteranski ligi. V vseh ligah so denarne nagrade 380, 200 in 100 evrov. DŠ 1. tekma četrtfinala pokala EHF Flensburg - Celje Pivovarna Laško 33:29 (15:12) FLENSBURG - Dvorana Campus, gledalcev 4.000, sodnika Antonio Martin Franco, Jose Monroy Rodriguez (Španija), delegat Reto Morell (Švica). FLENSBURG: Beutler 9 obramb, Sjostrand 4; Karlsson 1, Carlen 1, Eggert 6 (6), Fahlgren 1, Mogensen 5, Hansen 7, Christiansen 4 (1), Đorđić, Johannsen, Heinl, Petersson 8, Boesen. Trener Per Carlen. CELJE: Stochl 14 obramb, Rezar, Lapajne; Marguč 4, Vugri-nec 2, Razgor, Toskić 3, Ranevski, Gajič 4, Koljanin, Kokšarov 11 (8), Zorman 4, Dačević 1. Trener Zvonimir Serdarušić. Sedemmetrovke: Flensburg 8 (7), Celje 8 (8). Izključitve: Flensburg 8, Celje 4 minute. Bistveni potek rezultata: 0:1, 2:1, 6:3, 7:4, 7:6, 8:7, 11:7, 11:8, 13:8, 14:10, 15:13, 18:15, 20:18, 20:22, 21:23, 24:23, 26:24, 27:26, 29:26, 29:27, 32:27, 32:29, 33:29. DÍjši igralec Gorenja Ivan Čupić, dosegel je le dva gola. ski ritem :ev z delnim rezultatom 6:0 naredili velik korak proti zmagi. V 43. minuti so se gostitelji po zaslugi razpoloženega Šimiča uspeli približati (17:19), po rdečem kartonu Štefaniču pa se je tehtnica dokončno prevesila na stran gostov. Trener Branko Tamše si je želel manjšega zaostanka: »Na trenutke smo odigrali zelo dobro, čeprav me razli- »oražena oba zaključevali številne akcije, toda brez učinka. Ko ima Koper priložnosti, jih izkoristi, ko mu je težko, ti prepusti igro. V igri na rezultat je lahko za vzgled.« Gostujoči strateg Ne-džad Okčič pa je priznal: »Vsaj 20 minut drugega polčasa so Celjani tako pritiskali, da smo bili prisiljeni igrati obrambno, obenem pa pri 0:2 tudi nismo silili z glavo skozi zid. Celjani imajo lepo igro, kar pa se po tekmi pozabi. Mi smo dobili tisto, po kar smo prišli.« Jutri bo Celje pričakalo državnega prvaka, pravice nastopa nima Sebastjan Gobec, ki mu je Gostenčnik rumen karton pokazal v končnici tekme. Prelomil Čeferin Rudar je zabeležil štirinajsti poraz. Sodnik Darko Če-ferin bi moral že v 1. minuti pokazati na belo točko, saj je Cipota nepravilno zaustavil Caban. Vlekel ga je za dres in mu namenil še dva udarca v nogo. V 33. minuti je Damjanu Trifkoviču med prodorom Rudar (4-2-3-1): Savić -Jelečevič, Sulejmanovič, Ci-pot, Tomažič Šeruga - Mu-jakovič, Tolimir - Grbič, Trif-kovič, Kronaveter - Mahmu-tovič. Igrali so še De Mo-raes, Selimi, Metelka. CM Celje (4-4-2): Muj-činovič - Gobec, Andžel-kovič, Kačičnik, Bakarič - Purišič, Urbanč, Brezič, Močič - Rep, Duspara. Igrali so še Bezjak, Popo-vič, Lovrečič. LESTVICA 1. SNL 1.LUKA KOPER 2. MARIBOR 3. NAFTA 4. HIT GORICA 5. CM CEUE 6. RUDAR 7. OUMPUA (-2) 8. INTERBLOCK 9. DOMŽALE 10. LABOD DRAVA 27 16 27 15 27 12 27 10 27 10 27 11 27 10 27 9 27 8 27 6 8 3 4 8 5 10 7 10 6 11 2 6 5 6 7 43:25 56 50:37 49 40:39 41 46:43 37 40:45 36 14 35:41 35 11 34:27 34 13 31:36 32 13 34:46 30 14 27:42 25 Olimpija (še) premočna PANORAMA P ka jezi, kajti v drugem polčasu smo bili zopet blizu. Težko je igrati proti ekipi, ki na 15 minut zamenjuje celotno postavo in drži atomski ritem. Velike možnosti ima, da obrani naslov prvaka.« Jutri bo Gorenje gostilo Slovan, povratno srečanje v Španiji bo v soboto. MITJA KNEZ Foto: SHERPA žoga malce ušla in nesrečno je »pokosil« Cabana. Čeferi-nova reakcija je bila prestroga, saj je Trifkoviča izključil. Kapetan Rudarja Almir Sulej-manovič je spregovoril o zaskrbljujočem stanju: »Vrnil bi se nekaj krogov nazaj. Čeprav je bil Interblock boljši, smo bili oškodovani za dve enajstmetrovki. Razveljavili so nam tudi dva regularna zadetka, na domači pokalni tekmi s Celjem, ko bi lahko izenačili, in v Novi Gorici za vodstvo z 2:0. Sodniki nam odvrnejo, naj si pogledamo posnetek na televiziji. To se ponavlja iz kroga v krog. Izgubljamo točke in vse težje nam je. V Sloveniji si zaslužimo oddajo, v kateri bi lahko spregovorili o spornih sodniških odločitvah. Če bomo vseskozi tiho, ne bo bolje. Igralci živimo od nogometa, nekateri pa se, oprostite izrazu, >zajebavajo< z nami.« Rudarjeve okrepitve v zimskem prestopnem roku niso bile dobre, trener Franci Oblak preživlja težke trenutke: »Nekateri kažejo slabo fizično pripravljenost, nekateri psihično. Manjkata prava volja in borbenost. Moramo gledati naprej, jutri je že nova težka tekma.« Pri Dravi, ki v boju za obstanek nujno potrebuje nove tri točke. DEAN ŠUSTER MITJA KNEZ V 1. slovenski košarkarski ligi so moštva začela s tekmami v ligi za prvaka. Laški Zlatorog je v Treh lilijah izgubil z Unionom Olim-pijo, Šentjur pa na gostovanju v Domžalah. Hopsi s Kingom kraljujejo v ligi za obstanek. Laščani so v prvi četrtini odigrali zelo dobro, minuto pred polčasom so vodili s 33:32, v nadaljevanju pa se je srečanje prelomilo v korist gostov. Olimpija je v 3. četrtini povsem zaustavila domačine, ki so si privoščili precej napak. Pred zadnjimi desetimi minutami so Laščani zaostajali za 15 točk. Čeprav so se nekajkrat uspeli približati, so gostje venomer primerno odgovorili in slavili s prednostjo 18 točk. Trener Aleš Pipan je bil razumljivo razočaran, kajti kljub temu, da je bila Olimpija izrazit favorit, so njegovi igralci prikazali premalo borbenosti tako v obrambi kot napadu, pa tudi premalo drznosti in sproščenosti pri metih: »To je bila povsem drugačna tekma kot v finalu pokala. V prvem polčasu smo kontrolirali rezultat in preprečili, da bi se Olimpija odlepila. Za nas je bila v negativnem smislu odločilna tretja četrtina, ko je popustila zbranost. Ko je bila razlika 15 točk, ni bilo več moči in tekma je bila odločena. Poraz ni katastrofa, kajti Olimpija je favorit prvenstva. Mi se moramo osredotočiti na druge tekmece.« Trener Olimpije Jure Zdovc je dejal, da je v Laško prišel z veliko mero strahu, zapuščal pa ga je zadovoljen: »Domači trener me je pred tekmo vprašal, zakaj sem tako zaskrbljen. Tekem z Zlatorogom se pač najbolj bojim. Vodi ga dober trener, ki ima zelo dobre igralce, ki so predvsem zelo napadalno usmerjeni. V prvem delu smo dobili 8 do 10 točk preveč, predvsem zaradi >šlamparije<. V na- daljevanju je bila obramba boljša, prinesla je še kako pomembno prvo zmago.« Najučinkovitejši pri Zlatorogu je bil Dražen Bubnič (16 točk), po 12 sta jih prispevala Miljan Goljovič in kapetan Nejc Strnad, ki so ga gostje dobro pokrili in laški »ostrostrelec« ni uspel razviti značilne igre. Organizator igre Miha Čmer je ostal brez točk: »Za začetek smo dobili najtežjega nasprotnika, a tako pač je. V prvem delu smo držali korak z njim, v tretji pa se je vse obrnilo. Do izraza je prišla čvrstost Olimpije, ki ima več težjih tekem in prednost desetih ali več točk se tako takoj naredi, težko pa jo je nadoknaditi.« Laščani bodo jutri v 2. krogu gostili Helios, ko bo zmaga za uresničitev ciljev nujno potrebna: »Pozabiti je treba poraz in se pripraviti na še eno zelo nevarno ekipo, ki bo v ligi za prvaka celila rane iz Jadranske lige. Igralci bodo morali v glavah spremeniti določene stvari in se bolj osredotočiti na samo igro,« je še dodal Pipan, ki ni skrival razočaranja nad sodniki. Šentjurčani so v Domžalah proti Heliosu nastopili brez poškodovanega Blaža Rugiča-ja in visoko izgubili (86:63). Moštvo Damjana Novakovi-ča se je v prvi četrtini uspešno zoperstavilo in še vodilo za točko, potem pa so bili do konca boljši gostitelji. V ligi za obstanek so košarkarji s Polzele nadaljevali z nizom zmag in s 93:65 premagali že nekaj časa odpisani Šenčur. Varovanci Boštjana Kuharja so zabeležili četrto zaporedno zmago. Shawn King je imel 83,3-odstotno uspešnost meta za dve točki, vpisal je še 16 skokov, skupno pa zbral 27 točk. Polzelani bodo jutri gostili Elektro, ki je bila v 3. krogu prosta. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Dražen Bubnič je zadel tudi preko roke Stipeta Modriča. - Št. 25 - 30. marec 2010 NOGOMET 1. SL, 28. krog: CM Celje -Koper 1:3 (0:2); Popovič (81); Vršič( 9- 11 m), Pavlin (42, 75), Nafta - Rudar 2:0 (0:0); Buzeti (58), Benko (90-11 m), Drava - Domžale 2:1, Interblock - Olimpija 2:1, Gorica -Maribor 3:3. 2. SL, 16. krog: Bela krajina - Šentjur 3:1 (1:1); Špelič (31, 76, 77); Gašperšič (37), Dravinja - Aluminij 5:0 (1:0); Firer (45, 70), Januš (48), Ro-šer (75), Alenc (90). Vrstni red: Primorje 35, Triglav 31, Bela krajina 26, Dravinja 25, Mura 24, Aluminij 21, Šentjur, Šenčur, Livar 16, Krško 8. 3. SL - vzhod, 17. krog: Pesnica - Zreče 1:1 (0:0); Tiro-vič (87), Mons Claudius - Tro-mejnik 1:1 (0:1); Zdovc (7511 m), Simer Šampion - Ma-lečnik 5:1 (2:0); Lazičič (37), Kožar (39, 67), Djuranovič (52), Matič (87), Šmartno -Dravograd 4:2 (1:1); Kolenc (14), Mujanovič (47-11 m, 8211 m), Veler (90), Stojnci - Kovinar Štore 0:0. Vrstni red: Simer Šampion, Čarda 32, Dravograd 29, Šmartno, Stojn-ci, Zreče 28, Malečnik 27, Odranci, Kovinar, Pesnica 19, Veržej, Tromejnik 17, Mons Claudius 8, Paloma 6. Štajerska liga, 17. krog: Bistrica - Vransko 7:1 (2:0); Ko-šica (54), Koroške gradnje -Rogaška 1:3 (1:2); Mikše (13), Počivanšek (22), Tadina (5211 m), Šmarje - Šoštanj 4:0 (0:0); Asllanaj (48, 61), Ne-skič (64), Mraz (82). Vrstni red: Bistrica 36, Ormož 33, Šmarje, Podvinci 27, Gerečja vas, Rogaška 25, Poljčane 24, Peca 22, Koroške gradnje 21, Pohorje 20, Partizan 17, Šoštanj 13, Bukovci 10, Vransko 7. MALI NOGOMET 1. SL, končnica, 1. tekma četrtfinala: Dobovec - Puntar 4:8 (2:5); Vojsk (12, 19), Mor-dej (29), Rutar (33-ag). 2. SL - vzhod, končnica, 2. tekma finala: Nazarje - Divača 2:6 (2:1); Ipavec (7-6 m, 8). ROKOMET Liga prvakov, osmina finala, 1. tekma: Gorenje - Ciu-dad Real 23:31 (9:14); Šimič 6, Rnić 4, Žvižej 3, Bezjak, Čupić 2, Cehte, Štefanič, Gol-čar, Harmandić, Bajram, Nosan 1; Fernandez 7, Canellas 4. Pokal RZS (ž), polfinale: Celje Celjske mesnine - Krim Mercator 28:49 (15:19); Ge-rič 11, Jug 5, Ahlin, Amon, Pelikan 2, Z. Bojovič, Palir, Čebular, Klakočer, N. Bojo-vič, Koljič 1; Jankovič 8, Vi-dic 6, za 3. mesto: Krka - Celje Celjske mesnine 35:32 (16:15); Derčar 12, Bačar 6; Z. Bojovič 8, Ahlin, Gerič 6, Pelikan, Klakočer 5, N. Bo-jovič, Vrček 1. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 1. krog: Helios - Šentjur 86:63; Zagorac 19, Laškevič 13; Čebular 15, Lapornik 11, Jovanovič 9, Crenshaw 7, Alispahić, Simo-vić 6, Ferme 5, Sebič 4, Zlatorog - Union Olimpija 62:80; Bubnič 16, Goljovič, Strnad 12, Rizvić 7, Pelko 5, Collins, Dimec 4, Nikolič Smrdelj 2; Klobučar 23, Aleksandrov 16. Vrstni red: Helios, Union Olimpija, Krka, Parklji 2, Zasavje, Geoplin Slovan, Zlatorog, Šentjur 1. 1. SL, za obstanek, 3. krog: Hopsi - Šenčur 93:65; King 27, Skok 12, Venta, Thondique 11, P. Kobale, Sviridov, Vašl 7, J. Kobale 6, Sebič 5; Virijević 17, Ninič 15. Vrstni red: Hopsi 40, Mercator, Elektra 34, Koper 30, Šenčur 24. 1. B SL, 23. krog: Nova Gorica - Rogaška 93:82; Marce-tič 24, Petrovič 23; Smajlovi-ć 27, Ambrož 21, Spešič 12, Kos 8, Jotič, Petrovič 4, Pe-šič, Pungartnik, Marčič 2, Konjice - Kraški zidar 68:85; Sivka 20, Skaza 16, Smaka 15, Gačnik 10, Grilanc 3, Vipot-nik, Jereb 2. Vrstni red: Maribor 44, Rogaška 41, Litija, Branik 38, Kraški zidar 37, Medvode 36, Grosuplje, Postojna 35, Hrastnik, Triglav 34, Nova Gorica 32, Konjice, Janče 31. 1. SL (ž), za prvaka, 6. krog: Ilirija - GVT 73:46; Vene 22, Škof 18; Zdovc 20, N. Šrot 8, K. Klančnik 6, I. Klančnik 5, N. Klančnik 3, Božičevič, E. Jereb 2, Triglav - Merkur Celje 67:99; Kropivšec 17, Žibert 15; Šarenac 20, Grgin Fonseca, Kerin 17, Barič 16, Tavić 12, Abramovič 7, Klavžar, Ver-bole 4, Jagodič 2. Vrstni red: Merkur 47, Kranjska Gora 46, AJM 43, Triglav, Ilirija 36, GVT 32. 1. SL (ž), 7. - 10. mesto, 5. krog: Kozmetika Afrodita -Domžale 68:45; Muhovic 16, Baloh 15, Turk 11, Starček 10, Vodeb 7, Unverdorben 5, Vo-larič 4; Vukovič 12, Kotnik, Fink 9. Vrstni red: Ježica 36, Odeja 35, Kozmetika Afrodita, Domžale 36. ODBOJKA 1. SL (ž), končnica, 1. tekma četrtfinala: Aliansa - Koper 0:3. (KM) SPORTNI KOLEDAR Sreda, 31. 3. NOGOMET 1. SL, 29. krog, Ptuj: Drava - Rudar (16), CM Celje - Maribor (17). 2. SL, 17. krog: Šentjur - Mura, Ajdovščina: Primorje -Dravinja (16.30). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 3. krog, Velenje: Gorenje - Slovan (19), Koper: Cimos - Celje Pivovarna Laško (20). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 2. krog, Laško: Zlatorog - Helios (19), Šentjur - Parklji (19.30). 1. SL, za obstanek, 4. krog, Polzela: Hopsi - Elektra (19). 1. SL (ž), za prvaka, 7. krog, Slovenske Konjice: GVT -Kranjska Gora (17), Maribor: AJM - Merkur Celje (18). Četrtek, 1. 4. ODBOJKA 1. SL (ž), končnica, 2. tekma četrtfinala: Koper - Aliansa (19). sa' «1 14 0TR05KI ČA50PX5 NOVI TEDNIK Nastop učencev I. OŠ Celje na regijski prireditvi ob zaključku natečaja Evropa v šoli Mladi proti revščini in socialni izključenosti Društvo prijateljev mladine Celje je minuli teden pripravilo osrednjo regijsko prireditev ob zaključku natečaja Evropa v šoli. Letos so mladi razmišljali o novih priložnostih, naslov natečaja pa je Evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti. Svoja razmišljanja so učenci lahko izrazili z besedo, s sliko, fotografijo, z video deli, lahko pa so pripravili tudi raziskovalno nalogo. Iz celjske regije je na natečaj prispelo 111 del iz 20 osnovnih šol, med njimi pa so nagradili kar 35 mladih ustvarjalcev. Mladi so preko natečaja analizirali in spoznavali položaj ljudi, ki živijo v revščini in socialni izključenosti, njihove temeljne pravice, tudi pravico do dostojnega življenja in polne vključenosti vsakogar v družbo in družbeno življenje. Natečaj naj bi torej mlade vzpodbudil k aktivnemu in učinkovitemu iskanju priložnosti in možno- Sprejem za mlada raziskovalca Poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj in župan Občine Polzela Ljubo Žnidar sta pripravila sprejem za dijaka Aljaža Brusa in Petra Pavla Kočevarja. Dijaka sta v lanskem šolskem letu na srečanju mla- dih raziskovalcev z raziskovalno nalogo Možnosti zmanjšanja porabe energije v Osnovni šoli Polzela dosegla drugo mesto in zlato priznanje na področju ekologije z varstvom okolja. S sprejemom, ki sta se ga udeležili tudi mentorica Danica Go- bec ter ravnateljica OŠ Polzela Valerija Pukl, sta želela evroposlanka in župan opozoriti na dosežek učencev ter se jima tako simbolično zahvaliti za njuno prizadevanje v lokalni skupnosti in inovativno delo. TT M ■■■ ■ V V V| ■ Pirhi, piščančki ■ ■ V| ■ in zajčki V Kozjanskem parku v Podsredi se vrstijo vsakoletne velikonočne delavnice, ki jih pripravljajo že dobro desetletje. Po izdelovanju butar v teh dneh nadaljujejo z izdelovanjem pirhov v batik tehniki, velikonočnih voščilnic ter okrasja v obliki velikonočnih živalic. Z delavnicami v Sloven- ljujejo vsak dan. Udeleženci sko-bavarski hiši so začeli so učenci osnovnih šol iz v začetku prejšnjega tedna, Kozjega, Lesičnega ter s po-v tem tednu z njimi nada- savske strani Kozjanskega parka. Letos so pripravili prav tako dve delavnici, kamor vabijo še starše in druge odrasle, zadnja od obeh pa bo jutri, v sredo, med 16. in 18. uro, ko bodo izdelovali pirhe v batik tehniki in velikonočne voščilnice. BJ sti za solidarno pomoč in s tem uveljavljanje socialnih, ekonomskih in kulturnih pravic vsakogar v družbi. Prispeval naj bi k boju proti predsodkom, stereotipom in diskriminaciji. Natečaj je sicer mednaroden in poteka že skoraj 60 let. Vsako leto na njem sodeluje približno pol milijona mladih iz številnih evropskih držav. V Sloveniji so natečaj prvič razpisali v šolskem letu 2000/2001. BA, foto: SHERPA Z ene od velikonočnic delavnic Kozjanskega parka. Učenci iz Lesičnega, ki jih je pripeljala njihova učiteljica Karolina Amon, so izdelali lepe butarice. Mlada raziskovalca sta prejela tudi simbolični darili. V lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje je od četrtka na ogled dragocena razstava bidermajerske posli-kave na steklu. Poudarek je na umetniški stekleni keramiki, ki so jo ustvarjali Samuel in Gottlob Mohn ter Anton Kothgasser. Na ogled je sto kozarcev iz zasebnih zbirk, kar predstavlja približno četrtino vseh znanih primerkov po svetu. Tokratna razstava v Celju je tudi največja po razstavi bi-dermajerskega emajlirane-ga stekla na Dunaju leta 1922. Avtor razstave v Pokrajinskem muzeju Celje je dolgoletni raziskovalec steklarske tradicije 19. stoletja v Evropi Paul von Lichtenberg iz Munchna, ki je z muzejem sodeloval že leta 2005 pri pripravi odmevne razstave stekla znamenitega celjskega mojstra gravure Hie-ronima Hackla. »Nato se je porodila ideja, da bi poskušala predstaviti še poslikano bidermajersko steklo. V tem času je Paul von Lich-tenberg ravno pripravljal tudi knjigo o tem poslikanem steklu, v kateri je v angleškem in nemškem jeziku na 524 straneh predstavljenih okoli 470 kozarcev ustvarjalcev Mohn in Kothgasser-ja. Verjetno pa je po svetu še nekaj teh kozarcev (predvideva se, da od 20 do 50), ki še niso zabeleženi v knjigi,« pripoveduje kustos raz- ta iz Muzeja za umetnost in obrt v Zagrebu. Mohn&Kothgasser Kozarci so izjemno dragoceni, pri čemer Kothgasser in Mohn še danes slovita kot najpomembnejši imeni med zbiralci in ljubitelji bidermajer-ske poslikave. »Samuel Mohn (1762-1815) je začel kot po-slikovalec porcelana, čeprav je zanimivo, da ni znal niti V Pokrajinskem muzeju Celje je na ogled tudi najstarejši Mohnov kozarec iz leta 1806, ki ga je posvetil pruski kraljici Luisi za njen rojstni dan. 200-letnico njene smrti bodo v drugi polovici leta obeležili v Berlinu, kamor bo iz Celja verjetno potoval tudi »njen« kozarec. stave v Pokrajinskem muzeju Celje Jože Rataj. S pomočjo Paula von Lich-tenberga so v muzeju nato navezali stik z lastniki teh dragocenih kozarcev po Evropi, ki so jih posodili za razstavo v Celju. Vsi razstavljeni kozarci so, kot rečeno, iz zasebnih zbirk, le dva prihaja- risati. Namesto njega so risali njegovi sinovi Gottlob, Ludvig in Avgust. Samuel pa je te predmete le podpisoval. Kot slikar na porcelan je Samuel Mohn začel 1806 v Leipzigu. Leta 1809 se je s sinom Gottlobom preselil v Dresden, misleč, da bo tam hitreje in lažje uspel. Gottlob Mednarodni uspeh citrark Slovenski citrarji so se pred dnevi udeležili 4. mednarodnega tekmovanja v Munchnu. Gre za zelo zahtevno tekmovanje s poudarkom na sodobni resni glasbi, pisani za citre. Citrarki s Celjskega sta dosegli izjemne rezultate. Janja Brlec iz Laškega je osvojila prvo nagrado v kategoriji nad 18 let; v tej kategoriji prva na- grada doslej še ni bila podeljena. Tanja Lončar iz Velenja pa se je veselila prve nagrade v kategoriji do 18 let. BA Na razstavi v Celju je na ogled sto poslikanih kozarcev izdelovalcev Mohn in Kothgasser. Vodilni motiv razstave je čarovnica na metli. Zakaj so se odločili ravno zanj, Jože Rataj pojasnjuje: »Najprej smo kot vodilni motiv želeli dati psa na blazini, a se je ravno takrat zgodila nesreča z bulmastifi ...« Dogodek, kot ga še ni bilo V Celju na ogled sto primerkov poslikanega bidermajerskega stekla - Razstava v Pokrajinskem muzeju Celje največja po dunajski leta 1922 Avtor razstave poslikanega bidermajerskega stekla Paul von Lichtenberg (levo) in direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman se je nato 1811 preselil na Dunaj in tam ustanovil svojo delavnico. Na Dunaju je spoznal Antona Kothgasserja. Ta je izhajal iz znane družine, ki je delala v cesarski manufakturi porcelana na Dunaju. V tej tovarni se je Anton zaposlil že kot 13-letni deček. Bil je izredno iznajdljiv in dober poslikovalec porcelana, vendar zaradi >fovšije< svojih sodelavcev ni uspel napredovati. Zato se je po letu 1800 usmeril na poslikova-nje stekla. Okoli leta 1814, v času Dunajskega kongresa, je Anton Kothgasser doživel največji razcvet in veljavo. Postal je najpomembnejši in najbolj znan poslikovalec stekla. Sodelujoči na Dunajskem kongresu (1814/15) so njegove kozarce kmalu razširili po celem svetu kot dragocene spominke. Danes slovijo kot najbolj zaželeni zbiratelj ski predmeti iz bider-majerskega obdobja,« pripoveduje Jože Rataj. Pokrajinski muzej Celje poleg nekaterih porcelanastih skodelic in krožničkov iz Mohnovih delavnic v Leipzigu in Dresdnu razstavlja tudi skodelice in krožničke iz dunajske tovarne porcelana z enakimi motivi, kot jih najdemo na kozarcih, ki jih je oblikoval Kothgasser s sodelavci, in umetnine v tehniki laka na steklu. Na kozarcih, vsi so poslikani ročno, se pojavljajo različni motivi. Zelo številčne so poslikave krajinskih motivov in motivov vojskujočih se kozakov. Pogosti motivi so tudi vedute mest (Dresdna, Leipziga, Dunaja), razne ruševine, trdnjave ... Razstava bidermajerske-ga emajliranega stekla Mohn&Kothgasser bo v pokrajinskem muzeju na ogled do 6. junija letos. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA VODNIK TOREK, 30. 3. 9.00 Dvorana I. OŠ Celje Oder mladih 2010 območno srečanje otroških gledališč in gledaliških skupin MO Celje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik 16.00 Dom sv. Jožef Celje Živim od družinske in Gospodove mize duhovna razmišljanja inpo-govori, ki jih pripravlja in vodi Jože Planinšek 17.00 Glasbena šola Celje Javni nastop učencev od 4. do 8. razreda 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši - kako nastane knjiga delavnica s Sašo Bogataj Ambrožič 17.00 Vrtec Tepanje_ Oživimo pravljico za mamico praznik za mame 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Eda - zgodba bratov Rusjan drama za gledališki abonma torek in izven, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana SREDA, 31. 3. 11.00 Knjižnica Velenje Igraj se z mano odprtje razstave 16.00 Mladinski center Velenje Ustvari si svoj film multimedijske delavnice; ustvarjanje lastnega filma 17.00 Osrednja knjižnica Celje Pravljica pri Mišku Knjiž-ku pravljične dogodivščine z Dragico 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove urice pesmice in razmišljanja o naših mamicah 18.00 Zadružni dom Ponikva Izdelovanje velikoničnih pirhov in aranžmajev 19.00 Narodni dom Celje Vrtiljak pisan večer z dijakinjami in dijaki programa predšolska vzgoja Gimnazije Celje - Center 19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Tunizija s kolesom potopisno predavanje Damjana Sekute 19.30 SLG Celje_ Gregor Strniša: Samorog tekmovalna predstava v okviru festivala Teden slovenske drame ČETRTEK, 1. 4. 14.00 in 20.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru - Moja samopodo-ba aktivne delavnice na temo dviganja lastne samopodo-be 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Klepet ob kavi o branju, knjigi in še čem predstavitev novih knjig in izmenjava priporočil o branju 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Srečanje študijskega krožka beremo z Manco Košir 17.00 Knjižnica Rogatec_ Ježkove urice pesmice in razmišljanja o naših mamicah 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove pravljice poslušanje in ilustracija pravljic 19.00 Kino dvorana Kozje 16. čitalniški večer gost Viki Grošelj 19.30 Dom kulture Velenje Ženske&moški.com komedija Špas teatra Mengeš KINO EEmE3 Spored za 30. 3. in 31. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Avatar - akcijska znanstvenofantastična pustolovščina - 3D 17.10, 20.20 Alvin in veverički 2 - družinska pustolovščina - sinhroniziran 16.20, 18.20 Valentinovo - romantična komedija - premiera 17.50, 20.50 Oblačno z mesnimi kroglicami - družinska pustolovščina - sinhroniziran - 3 D 15.00 Prestopno leto - romantična komedija 21.00 Alica v čudežni deželi - družinska domišljijska pustolovščina - 3D 15.50, 18.10, 20.30 Zlovešči otok - misteriozni triler 15.30, 18.25, 21.10 Percy Jackson in Olimp - družinska domišljijska pustolovščina 16.00, 18.30 Zelena cona - vojna drama 16.30, 19.00, 21.25 Šola za življenje - romantična drama 20.40 Devet - muzikal 16.25, 19.05, 21.45 Kako izuriti svojega zmaja - družinska animirana pustolovščina - 3D 18.00 (sreda) Kj SREDA 18.00 Kapitalizem - ljubezenska zgodba www.novitednik.com 16 ŠTIRINOŽCI NOVI TEDNIK IŠČEMO TOPEL DOM Za zdrav nasmeh Pozdravljeni, ljubitelji živali! Mesec marec je »mesec zdravega nasmeha«. Gre za akcijo, ki jo sponzorira znano podjetje za prehrano psov. V omenjeni akciji so udeležene tudi številne veterinarske ambulante po Sloveniji, na Celjskem sta to Veterinarski center Celje in Veterina Jagodic v Šentjurju. Če še niste peljali svojega kužka na preventivni pregled zob, je sedaj že res skrajni čas, saj vam v omenjenih ambulantah nudijo brezplačen pregled zobovja in svetovanje glede ustrezne nege zob. Še malo, pa bo trava spet tako visoka, da se bom lahko skrila v njej. (7871) Morda se vam bo zdela naslednja trditev nelogična in pretirana, a veterinarji vedo, da še kako drži. Zaradi slabe ustne higiene vašemu kužku grozijo ne le slab zadah, ki je še najmanjši problem, pač pa tudi izpadanje zob, v končni fazi pa tudi huda obolenja organov: ledvic, jeter, srca. Redna in temeljita ustna higiena je torej zelo pomembna. In ker kuža na žalost sam ne more poskrbeti za čiste zobe, je ta odgovornost na vas, lastnikih. Kužku lahko kupite priboljške in posebne igračke, s katerimi si bo čistil zobe, lahko pa mu sami očistite mehke obloge s pomočjo krtačke oziroma posebnega naprstnika in pasje zobne paste. S trdimi oblogami Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.star-kel@gmail.com ali preko Facebook skupine Zonza-ni od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/749-06-00; internet-ni naslov www.zonzani.si VELIKA NAGRADNA IGRA • Do polnega vozička brez / BSfc^ mošnjička je spet tu! Izkoristite priložnost ^ in svoj hladilnik napolnite f:w brezplačno! Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila. Vsako sredo ob 12.15 „a Radiu Celje Kako lahko sodelujete? Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke. Pravila nagradne igre najdete na: www.tus.sî,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. - _ KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička Ime in priimek: Naslov:_ tus celje 95.1 95.9 1003 90.6 MHz Št. Tuš klub kartice: 1 Davčna številka: i i i Telefon:_ tus klub Podpis: Ko me boste zagledali, se boste zaljubili vame. (7870) pa žal ne bo šlo tako zlahka, saj jih sami ne boste mogli odstraniti, temveč bo potreben obisk pri veterinarju. Higiena zob je torej zelo pomembna, če nočete, da vaš kuža resno zboli. Sicer pa tako ali tako sami veste, kako je, če vas boli zob ali imate vnete dlesni. Ampak pri kužku je še trikrat huje, saj vam ne more povedati, kako zelo ga boli. NINA ŠTARKEL Sneg se je že stopil, zato jo lahko zopet mahnemo v hribe. Jaz sem že pripravljena in komaj čakam, da se povzpnem na višine. Kaj pa vi? (7872) www.novitediiik.com Lepotec na kvadrat ... (7863) Driska pri psu in mački Pri driski gre za povečano pogostost iztrebljanja blata psa ali mačke in za spremenjeno čvrstost blata. Vedeti moramo, da driska ni bolezen, je samo simptom bolezni. Vzroki le-te so pa zelo različni. Pri mačkah in psih so driske zelo pogost bolezenski znak. Vse driske niso nevarne, lahko pa preidejo v hujšo obliko in vodijo v dehidracijo in splošno oslabelost živali. Zato je ne smemo zanemariti in je potrebna velika pozornost, če se pojavi. Driske poznamo od blagih, resnejših s primesmi sluzi, krvi, nepredelane hrane, s povečano količino blata in še bi lahko naštevali. Vzroki pa prav tako tičijo v različnih stvareh. Najpogostejše so driske zaradi nepravilnega vnosa živil v organizem (pokvarjena, neprimerna hrana, tudi sama sprememba hrane...), nato sledijo virusne, bakterijske okužbe, invazije s paraziti in vse pogostejše alergene driske ter rakava obolenja črevesja in prebavnih organov. Pri blagi obliki drisk so živali še normalno živahne in igrive, ješčnost je ohranjena in telesna temperatura ni povišana. Pri hujši obliki drisk pa se že pojavijo otožnost in ne-ješčnost, povišana telesna temperatura ter krči v predelu abdomna. V tem primeru je nujna veterinarska pomoč, saj žival hitro dehidrira in oslabi, še posebej, če drisko spremlja še bruhanje. Pri mladih živalih do 6 mesecev starosti pa je tudi blažja oblika že dovolj velik razlog za obisk veterinarja ali vsaj posvet z njim. V naši praksi niso osamljeni prime- ri pasjih mladičkov, ki so oboleli za parvovirozo in jim žal ni bilo pomoči, kljub velikim naporom veterinarjev. Opozorim naj, da je veliko lastnikov še vedno prepričanih, da njihov pes nujno potrebuje kosti v prehrani, vendar temu ni tako. Kosti so izredno težko prebavljive in povzročajo nemalo preglavic psom, čeprav jih radi glodajo. Verjetno so na prvem mestu povzročiteljev zaprtij ali drisk pri psih. Zato hranite svoje ljubljenčke kvalitetno in njim primerno ter jim tako prihranite črevesne tegobe. KLAUDIJ KASENBURGER, dr. vet. med., Veterinarska bolnica Šentjur DELOVNI ČAS pon.- pet. 7. -19. ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 V veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ Smrt Naserja Beriše: sojenje spet na začetku Se sojenje po več kot desetih letih bliža h koncu? - Danes pred senat tudi psihiatrinja Zdenka Čebašek - Travnik Več kot deset let po smrti Celjana Naserja Beriše se postopek zoper policista Mateja Bobero še vedno ni končal. Kot je že znano, je Bobera aprila leta 1999 streljal vanj, medtem ko je Beriša bežal, saj je bila za njim razpisana tiralica. Med begom naj bi policistu zagrozil s pištolo, kasneje pa se je izkazalo, da v roki sploh ni imel orožja, temveč mobitel. Policist je vanj izstrelil več strelov, dva sta ga zadela, Beriša pa je zaradi hudih poškodb umrl. Bobero so policisti sicer ovadili zaradi povzročitve hude telesne poškodbe, vendar je pred leti celjsko okrožno tožilstvo odstopilo od pregona. Nato so Beriševi pregon nadaljevali sami z odvetnikom Go-razdom Fišerjem. Ta je sprva pomagal odvetnici Marjetici Nosan, nato pa po njeni smrti primer nadaljeval sam. Bobero so tako pred sodnika postavili z obtožbo za umor. Ključno je, da se je policist, tako navaja obtožba, preden je ustrelil, postavil v prežeč položaj, kar naj bi ovrglo mnenje, da gre za zmoto, kot so trdili tožilci. Lani je senat v večmesečnem sojenju s sodnikom Martinom Jančarjem na čelu zaslišal več prič in izvedencev, nato pa se je sojenje ustavilo. Že drugič. Ker pa je od zadnje obravnave preteklo več kot tri mesece, se je moralo sojenje zdaj začeti znova. Že tretjič! Toda v vmesnem času je policist odšel v misijo v tujino, zato si sodišče ne bo moglo (kot lani) privoščiti daljši premor med obravnavami. Te se bodo morale zdaj odvijati hitro in brez zapletov in to v času policistovega dopusta med misijo, ki bo trajala v tujini kar nekaj časa. Kljub nekaterim dvomom v to, da bo Bobera na sojenja sploh prihajal, pa bo na obravnavah vedno prisoten, obljublja njegov za- Z leve: Samo Slokan in Marko Grasselli Matej Bobera. Ves čas sojenja takole zakrit. govornik Daniel Planinšec. Odvetnik je včeraj privolil v to, da se izpovedi večine prič in izvedencev preberejo (da se ne zaslišujejo spet, kot so se na prvem sojenju). Predlagal je le, da se neposredno ponovno zasliši kriminalista Stanislava Brgleza, ki je policistom povedal, da je za Berišo razpisana tiralica in jih opozoril na možnost, da je oborožen. Planinšec je - kljub nasprotovanju odvetnika Fišerja - zahteval, da se zasliši odvetnika Beriše-vih Milana Krstiča, ki je pri sebi kar nekaj časa imel tulec, ki ga je po kriminalističnem ogledu kraja dogodka našel Berišev sorodnik. Tulec bi bil namreč lahko dokaz. Že takoj po prebrani obtožnici pa je podal ugovor pravne narave, češ da je kvalifikacija kaznivega dejanja umora neprimerna, saj so vsi dokazi pokazali, da je Bobera upo- rabil strelno orožje v skladu s pooblastili. Včeraj so zaslišali kar nekaj prič, ki pa niso povedale ničesar ključnega, večina je stanovala v bližini kraja streljanja oziroma delala ob bližnjih železnicah. Je pa bilo pred sodiščem in na sodniških hodnikih tudi tokrat videti kar nekaj policistov. Dva kriminalista sta Bobero varovala v sodni dvorani, kjer obtoženi (razen pred sodnikom) ni želel popolnoma razkriti svojega obraza. Najpomembnejša obravnava bo danes, ko bo pred senat stopila psihiatrinja Zdenka Čebašek -Travnik. Ta je morala svoje mnenje dopolniti, danes pa ga bo predstavila senatu. Potem se zna zgoditi, da se bo sojenje morda celo približalo h koncu. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Sojenje radiologu in celjskemu zdravniku Očitajo jima povzročitev smrti iz malomarnosti - Primer iz leta 2004 Na okrožnem sodišču v Celju se je v petek začelo sojenje mariborskemu specialistu radiologu Samu Slokanu in celjskemu specialistu nevrologije Marku Grasselliju. Obtožnica jima očita povzročitev smrti iz malomarnosti. Leta 2004 je namreč v celjski bolnišnici zaradi povečanega pritiska možganov na lobanjsko dno umrl 36-letni Franjo Pintarič iz Slovenskih Konjic. Pintariča naj bi Slokan pred tem pregledal v svoji zasebni ambulanti, pri tem pa naj ne bi opazil tako imenovane kolonalne ciste. Da je šlo nekaj narobe, je ugotovila tudi izvedenska skupina po obdukciji, ki pa naj bi cisto opazila. Grasselli pa se mora zagovarjati, ker med Pintari-čevnim bivanjem v bolnišnici kot pristojni zdravnik ni odredil potrebnih preiskav. Oba očitke seveda zavračata. Slokan pravi, da ciste med pregledom ni bilo videti, Grasselli pa, da je ravnal v skladu s podatki, iz katerih ni bilo razvidno, da bi se zdravljenje lahko končalo tragično. S Pintaričem naj bi prišel v stik le v času dežurstva, ko mu je dal vitamin B, pred tem pa naj bi bolnik dobil že nekaj analgetikov zaradi glavobolov. Kasneje, ko se je pacientovo stanje poslabšalo, je odredil CT glave. Sojenje naj bi se nadaljevalo 10. maja, ko naj bi pred senat stopilo kar nekaj prič. Zaslišali naj bi sestro, ki je skrbela za negovalni list, njegovega osebnega zdravnika Jožeta Hlačerja in nevrologa Jožeta Škorjo. Sšol Foto: GP Paznik ob službo zaradi malomarnosti V celjskih zaporih se je začel disciplinski postopek zoper enega izmed dveh paznikov, ki sta bila v bližini 41-letnega Leona Bojića, ko je ta 20. februarja pobegnil iz pripora. Paznika namreč nista ničesar posumila, ko je Bojić brez težav z dvorišča zapora po žlebu splezal na vrh strehe in se po njej sprehodil na drugo stran stavbe. Od tam se je spustil po strelovodu na nadstrešek tovornih vrat, skočil v Linhartovo ulico in jo ucvrl na prostost. Drugi paz- nik ni v disciplinskem postopku. Zoper njega je namreč že stekel postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tak sklep je podpisal v.d. generalnega direktorja Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Dušan Valentinčič, predlagala pa ga je direktorica Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje Edita Mejač. »Mislim, da bosta delavca težko našla opravičilo za takšno svoje ravnanje,« je že februarja bila ostra. Če bo disciplinska komisija paznika spoznala za odgovornega hujše kršitve delovne obveznosti, ga bo tudi kaznovala. Zakon o javnih uslužbencih za težjo kršitev delovnih obveznosti predvideva: »... denarno kazen, ki se sme izreči v višini 20-30 odstotkov plače za polni delovni čas, izplačane za mesec, v katerem je bila storjena težja kršitev; odvzem položaja oziroma razrešitev s položaja in razrešitev naziva ter imenovanje v eno stopnjo nižji naziv.« Tak ukrep se tudi zapiše v kadrovsko evidenco, če pa paznik v roku dveh let ne stori nove kršitve, se zapis izbriše in se šteje, da je paznik nekaznovan. Paznik, ki so mu izrekli odpoved, pa je moral očitno storiti kršitev iz hude malomarnosti ali celo naklepno. Samo pod tema dvema pogojema so mu lahko izrekli tako strog ukrep. Sicer pa Bojića do danes niso izsledili. V priporu je sedel zaradi lanskega ropa Lidla v Celju. Za njim so razpisali tudi tiralico, verjetno pa ga že dolgo ni več v Sloveniji. SŠol Neprevidno vključevanje | Na avtocesti Celje-Maribor, pred priključkom Celje-center, se je včeraj dopoldne zgodi- 2 la prometna nesreča. Romunski voznik osebnega vozila s prikolico je zapeljal z odstavnega @ pasu na desni vozni pas, nakar je vanj trčil drug voznik osebnega avtomobila in končal na (B strehi. V trčenju se je slovenski voznik lažje poškodoval. Ob tem se je po cesti razsul tovor, ^ zaradi česar je bila polovica avtoceste dlje časa zaprta. C SŠol O Foto: GrupA JS Državna podprvaka s I. gimnazije Jaka Javernik v kategoriji 2. letnikov in Peter Korošec v kategoriji 3. letnikov sta postala državna podprvaka v znanju nemškega jezika. Letošnje državno tekmovanje je bilo 2. marca na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani. Tako sta osvojila zlato priznanje, njun uspeh pa je dopolnil še Mišo Jonak, ki je z osvojenim 6. mestom prav tako dobil zlato priznanje. Peter Korošec je bil za dosežen uspeh nagrajen tudi z enomesečnim biva- njem v Nemčiji. Njihova mentorica je bila Duška Ve-ronek. Zlatim priznanjem so se pridružila še 3 srebrna in 8 bronastih priznanj. Tako so dijaki nanizali še en uspeh med mnogimi (lansko leto je 2. mesto dosegla dijakinja Maja Likar v kategoriji 3. letnikov), ki jih dijaki I. gimnazije v Celju že kar tradicionalno dosegajo leto za letom v njeni več kot 200-letni zgodovini uspešnega delovanja. NP Dijaki, ki so dosegli zlato, srebrno in bronasto priznanje, z mentoricami. Peti z leve je Jaka Javernik, deveti z leve Peter Korošec. Najboljši v znanju nemščine V torek, 2. marca, je bilo v Ljubljani državno tekmovanje iz znanja nemškega jezika. Letošnji državni prvak je Nejc Grasselli, drugošo-lec iz Gimnazije Celje - Center, ki je v svoji skupini -nemščina kot drugi tuji jezik, dosegel najvišje števi- lo točk in s tem zasedel prvo mesto v državi. Uspeh sta s srebrnimi priznanji dopolnili še tretješolki Katarina Brunet in Doroteja Anderlič. Dijake sta na tekmovanje pripravljali mentorici Marjana Turnšek in Tina Krašovec. AB Aktivni s popusti Aktivni šolniki - šolsko športno društvo 4. julij iz Celja združuje skupino učiteljev, ki jih druži ljubezen do dela z mladimi in do športa. V društvo se lahko včlanijo tudi dijaki in vsi, ki jih to zanima. Svoj namen društvo uresničuje predvsem z organiziranjem športnih prireditev, tečajev, tekmovanj ... Pred kratkim pa so ponudbi dodali še kartico ugodnosti za svoje člane. V društvu so prepričani, da lahko tudi z navdušenjem nad športom mladostnikom pomagajo do bolj zdrave in aktivne mladosti. Dijakom želijo ponuditi možnost jadranja, pla-ninarjenja, smučanja, igranja košarke ... Tako so že pred leti mladim prvič ponudili možnost druženja in doživljanja drugačnega življenja na jadranju, kar bodo ponovili tudi med letošnjimi prvomajskimi počitnicami. V projektu Hura, prosti čas, ponujajo športne dejavnosti ob koncu tedna v telovadnici Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje, organizirajo pa jih tudi vsakokrat med počitnicami. Pod sloganom Aktivni z nami želijo omogočiti članom društva, pa tudi ostalim, željnim rekreacije, cenejši dostop do športne rekreacije. V ta namen so izdali člansko kartico ugodnosti, ki omogoča različ- ne, od 5- do 30-odstotne popuste pri nakupu izdelkov in koriščenju uslug, predvsem na področju športa in rekreacije. Pri tem so jim priskočili na pomoč v Thermani Laško, ZPO-ju Celje, TRC Celje, Termah Rogaška, Plesnem valu Celje, podjetju Peddi&Mass, Her-visu Celje in TA Guliver. Cena kartice je za odrasle 10, za osnovnošolce, dijake, študente in upokojence pa 5 evrov. Več podatkov najdete na njihovi spletni strani http:// www2.arnes.si/~cesport. CT Za lepše cvetje in sadno drevje V društvu Izviri Dobrina so za svoje krajane pred kratim pripravili kar dve zanimivi delavnici. Na prvi je strokovnjak Dra- li o sadnem drevju in praktič- Od leve: Marjana Turnšek, Katarina Brunet, Nejc Grasselli, Doroteja Anderlič in Tina Krašovec (Foto: arhiv GCC) go Jančič ob diapozitivih predaval o vzgoji balkonskega cvetja. S posebnim zanimanjem pa je več kot dvajset obiskovalcev prisluhnilo nasvetom za izdelavo velikonočnih aranžmajih. Strokovnjaki iz Kozjanskega parka za vzgojo in vzdrževanje visokodebelnih sadnih dreves pa so na domačiji Marije Parfant v Brodah predava- no prikazali vzgojo, vzdrževanje in rez. Prav skupina stro- novitednik kovnjakov iz parka med drugim bdi nad ohranjanjem starih, rastišču prilagojenih sadnih dreves. Vsako takšno drevo zahteva posebno pozornost za dolgoletno zdravo ohranitev, so potrdili vsi, ki se zatekajo k vedno pogostejšemu sožitju med naravo in človekom. MR www.novitednik.com Celjanke zmagale z nalogo Nacionalno turistično združenje je v sodelovanju s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Ljubljana organiziralo 15. konferenco Mladi za turizem, na kateri je sedem ekip srednjih go-stinsko-turističnih šol predstavilo raziskovalne naloge na temo Moč avtentičnosti na globalnem turističnem trgu. Mladi raziskovalci so se soočili z izzivom, kako ustvariti večjo vrednost iz razpoložljivih virov, predvsem za srednja in mala podjetja. Prvo mesto so osvojile raziskovalke iz Celja. Ula Breč-ko, Lucija Cizej, Alja Dob-nik in Sara Jakupović iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje so pod mentorstvom Lidije Kokol zasedle prvo mesto z nalogo Za vikend pa v hribe, malo drugače. Ekipa bo za nagrado odpotovala na 3-dnevni izlet po evropskih prestolnicah, kamor jih bo popeljala turistična agencija Twin. AB www.radiocelje.com Zmagovalci iz Celja, Zagorja in Ljubljane na 15. konference Mladi za turizem - Št. 25 - 30. marec 2010 - Sin ji je zaigral na harmoniko V začetku pomladi, 22. marca, je praznovala Marija Straže svoj 95. rojstni dan. Rodila se je davnega leta 1915 na veliki kmetiji v Šentruper-tu nad Laškim s priimkom Mušerlin. Na kmetiji, veliki okrog 30 ha, je imela celotna družina ogromno dela. Marija je imela še sestro in dva brata. Po končani osnovni šoli sta šla oba delat v sedaj zaprt rudnik nad Laškim. Ostali so od jutra do večera garali na kmetiji. Marija se je leta 1937 poročila in preselila v naselje Dole pri Šentjurju, kjer sta si z možem kupila malo posestvo. Mož je hodil še v službo v takratno Borlakovo žago. Ko sta se malo ustalila, jima je ob nevihti zgorel kozolec in odločila sta se, da posestvo prodata in si kupita kmetijo v Šibeniku pri Šentjurju. Vojna je prinesla nove skrbi. Kruh, ki ga je spekla za družino, je morala mnogokrat pod prisilo dati oboroženim lačnim partizanom, Nemcem ali drugim vojakom, ki so se skrivali v bližnjem gozdu in ko je zadišalo v okolico, so že prišli ponj. Tako je pre- stala mnogo strahot, da sta z možem preživela tri otroke. Leta 1992 je izgubila moža. Moči so ji pešale, zato se je za kratek čas preselila k hčerki na Rifnik in nato kar kmalu po otvoritvi v Dom starejših Šentjur. Kljub trnjevi prehojeni poti je vsakega obiska zelo vesela. Že dopoldne na njen rojstni dan jo je obiskal direktor doma g. Goričan z lepo vrtnico, kot imajo običaj. Popoldne ji je pa sin Ivan z družino polepšal bivanje z melodijami iz svojega repertoarja na harmoniki. Popestril pa je tudi popoldne vsem, ki bivajo v tem oddelku doma. Ob malih dobrotah so Mariji vsi zaželeli še mnogo sreče, zdravja in veselih dni. IS Kako smo praznovali 8. marec in materinski dan Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje, Komisija za društveno aktivnost žensk, že vrsto let načrtuje praznovanje dneva žena in materinskega dneva. Tudi letos je 18. marca organizirala v okviru teh praznikov uspešen izlet in zelo poučno ekskurzijo v Opatijo. Takoj po prihodu smo se pod vodstvom lokalnega vodiča Maria podali na več kot triurni ogled mesta in njegovih znamenitosti, v prvi vrsti je sledil ogled cerkve Svetega Jakoba z izrednimi freskami iz starozaveznih zgodb. Ker je cerkev v središču parka, je ženski del skupine posebno pozornost posvetil ogledu kamelij, posebnih grmičkov z razno- barvnimi cvetovi, ki so jih pred več kot 150 leti pripeljali v Opatijo s Kitajske. Glede na zdravstvene ovire slepih je čuvaj parka blagohotno dovolil otip in preizkus vonja teh rož. V spodnjem delu mesta, tik ob obali, so našo pozornost pritegnile številne kul-turno-umetniške stvaritve in sicer fontana z likom Helio-sa, po grški mitologiji boga Sonca, luči in svetlobe. 100 metrov stran od fontane pa nas je že pozdravljal veličastni spomenik naravne velikosti največjemu hrvaškemu književniku Miroslavu Krleži, delo akademske kiparke Marije Ujević. Streljaj od spomenika nas je v stoječi pozi pozdravila deklica z galebom, najbolj prepoznaven turistični lik Opatije. Polni vtisov, ki so nam jih nudile številne zgodovinske, kulturno-umet-niške in naravne danosti mesta, smo se po krajšem postanku in počitku na »rivi« odpravili nazaj v Slovenijo. Program praznovanja se je nadaljeval s kosilom v priznanem gostišču Hudiče-vec pri Postojni in trajal vse do večernih ur. Druženje, pesem in ples so tej »fešti« dajali poseben čar sproščenosti in dobre volje, ki je dosegla svoj vrhunec tik ob prihodu v Celje. Ko smo se po 22. uri po-greznili v globok spanec, so naša doživetja že postala svojevrstne sanje. MILAN PAVLOVIČ Da bo delo na vrtu v naše veselje Miša Pušenjak, priznana strokovnjakinja za zelenja-darstvo in okrasne rastline s Kmetijsko-gozdarskega zavoda v Mariboru, je bila gostja zadnjega Aninega večera na Prevorju v tej sezoni. Marija Straže z vnukinjo Mojco S koristnimi nasveti, kako gojiti zelenjavo, da bi bil pridelovalec s pridelkom čim bolj zadovoljen, je šla skozi vse letne čase. Zadnji Anin večer so pevsko obogatile ljudske pevke sestre Jakob iz Dobrne, glasbeno pa mladi ansambel Pepi s prijatelji. Marija Frece Perc, ki je tudi tokrat vodila prireditev, je že napovedala nov niz Aninih večerov in se zahvalila tudi patru Karlu Grža-nu, katerega zamisel o tovrstnih druženjih je zelo uspešno vzklila. MR 20 NASVETI NOVI TEDNIK ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Slabokrvnost in utrujenost Vprašanje Jožice: Spomladanska utrujenost se me loteva, prav tako pa tudi mojega moža. Zaradi tega je že bil pri zdravniku. Kar naprej je utrujen. Že po nekaj korakih se zadiha, pri hoji ga tišči pri srcu. Zdravnik ga je poslal na pregled h kardiologu, saj pravi, da mu verjetno popušča srce zaradi zamaše-nih srčnih žil. Kardiolog pa ga je zaradi slabokrvnosti poslal v bolnišnico, kjer je dobil transfuzijo. Ali lahko slabokrvnost povzroča takšne težave, kot je angina pektoris? Odgovor: Po tako dolgi zimi, kot je bila letos, nas je kar precej, ki tožimo zaradi splošne utrujenosti in zmanjšane odpornosti organizma. Vzrokov za to je kar veliko. Težave so bolj pogoste pri starejših, saj se zaradi težav s sklepi, z loko-motornim sistemom, s pljuči ali srcem bolj poredko podajajo na sprehode, ki krepijo organizem. Redna fizična aktivnost veliko pripomore k boljšemu počutju, saj izboljša telesno zmogljivost, zniža prag bolečine, izboljša izkoriščanje kisika v organizmu, poveča se psihična stabilnost in zadovoljstvo z življenjem, poveča se imunska odpornost itd. V zimskih mesecih je človek pogosteje izpostavljen različnim okužbam in tako večkrat zauži-je različne pripravke, ki naj bi olajšali te težave. Takšna je acetilsalicilna kislina, ki se nahaja v različnih table- tah. Ima pa to slabo lastnost, da lahko povzroči okvare sluznice na želodcu ali drugih organov. Med najbolj pogostimi so drobne ranice na želodcu. Iz teh izgublja bolnik kri in postopoma in ne da bi se tega zavedal se pojavi slabokrvnost. Aspirin ali podobna zdravila lahko podaljšajo krvavitve tudi iz raznih polipov v črevesju, lahko podaljša menstruacije, ki so tudi obilnejše itd. Vse to vodi do padca hemoglobina v krvi. Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog sredstvo za kisik. Temo sledi utrujenost, ki se stopnjuje, pa človek sploh ne ve zakaj. Vse nastopa počasi. Človek se zadiha že pri manjšem naporu, je brez prave moči in volje, tudi psihično je hitro izčrpan. Lahko se pojavi tudi bolečina v prsih, ki imitira angino pek-toris, kar tudi je, saj mišici primanjkuje kisik. Pri hoji po hladu ga hitro mrazi in zebe, ne prenaša nizkih temperatur, je omotičen, pogosto je prehlajen, pojavljajo V M Tudi suhe fige in temna čokolada vsebujejo železo. Postopoma se izčrpajo zaloge železa v organizmu in pojavijo se težave, ki jih direktno povezujemo s kroničnimi oblikami izgube krvi. Zaradi pomanjkanja železa pade hemoglobin v krvi, ki služi kot transportno se nepojasnjeni glavoboli, nespečnost, razdražljivost, nemir, zmanjša se sposobnost koncentracije in učenja. Vidni pa so tudi znaki na sluznicah in koži, ki postaneta bledi, lasje so krhki, prav tako nohti, ki se radi lomijo, pogosto se pojavljajo pekoče razjede v kotih ustnic itd. Dodatki in prehrana Če posumimo na kaj takega, moramo k zdravniku, ki nam bo z enostavnimi preiskavami ugotovil spremembe v krvi. Po navadi bo dovolj, da dobimo železo in vitamine, ki so potrebni za regeneracijo zalog in tvorbo hemoglobina. Te zaloge železa so omejene in znašajo nekje do 5 gramov, za obnovo pa ga potrebujemo v hrani vsaj 10 g vsak dan (moški 8, ženske pa 16 g na dan). Če smo slabokrvni, bomo to težko nadomestili s hrano, pa naj bo še tako kvalitetna. Potrebovali bomo dodatke ali pa celo transfuzijo krvi, ki lahko takoj izboljša naše zdravstveno stanje. Pri hudih oblikah slabokrvnosti se nadomešča železo v obliki injekcije, predpišejo se tudi tablete, ki vsebujejo železo ali drugi pripravki z železom. Priporoča pa se tudi sprememba prehrane, ki mora vsebovati večje količine hrane bogate z železom. Največ železa je v rdečem mesu. Večjih količin mesa pa ne priporočamo, saj poznamo stranske učinke prehrane, bogate z mesom. Veliko železa je v jedilni čokoladi, priporoča pa se temna brez dodanega mleka (70 do 80-odstotna). Veliko ga je v suhem sadju, kot so fige, slive, borovnice, črni ribez, aronija, pa tudi v gobah, kvasu, zeleni zelenjavi, jajcih, kalčkih, leči, regratu, čičeriki, mandeljnih, soji itd. Ob tem priporočamo pitje soka in uživanje grenivk, pomaranč in limone, odsvetujemo pa mleko, oreške - zlasti arašide, kavo in pravi čaj, saj vlaknine in tanini zavirajo resorbci-jo železa, kar otežujeta tudi kalcij in fosfor iz mleka. Za zdravljenje in preprečevanje slabokrvnosti lahko danes nabavite različne pripravke z železom z dodanimi esencialnimi hranili, kot so mikroelementi in vitamini. Zavedati se moramo, da so simptomi pri slabokrvnosti zelo pestri in da lahko odločilno vplivajo na diagnostiko in zdravljenje. Spoznali boste, da je pravilen izbor pripravkov zelo pomemben in da temelji tudi na izkušnjah, saj le-ti ne smejo povzročati opstipaci-je niti ne preobremeniti želodca, za uživanje morajo biti prijetni, brez stranskih učinkov in cenovno sprejemljivi. Zavedajmo se, da je slabokrvnost resna oblika bolezni, a nam njeno zdravljenje bistveno izboljša kvaliteto življenja in prognozo. HUJSANJI 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT 32/25232 55,01 /519 fSPI www.pirnat.si Dr. Pimat d.o.o.. Razlago« 29. M PRAVNI KORAKI Solastniški deleži Vprašanje: Sem pravni solastnik nepremičnine (stavba, stavbno zemljišče in kmetijsko zemljišče) in me zanima, kakšni postopki so potrebni za fizično razdelitev solastniških deležev, če se solastniki ne morejo sporazumeti o delitvi. Odgovor: Glede na to, da v vašem primeru sporazumna rešitev z dogovorom solastnikov ni mogoča, lahko zahtevate vi oziroma vsak solastnik razdelitev nepremičnin v sodnem postopku. Sprožite ga z vložitvijo predloga za razdelitev nepremičnin v solastnini. Predlog vložite pri okrajnem sodišču, na območju katerega se nahajajo nepremičnine. Gre za nepravdni postopek, ki ga ureja Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). Takšen postopek se lahko sproži: - če med solastniki ni sporazuma o delitvi in - če med udeleženci ni spora o predmetu delitve in o velikosti njihovih deležev (v kolikor velikosti deležev niso znane, vas bo sodišče v zvezi s tem napotilo na pravdo). Iz navedenih podatkov izhaja, da so v vašem primeru vsi našteti pogoji za sprožitev sodnega postopka razdelitve nepremičnine izpolnjeni. Glavne značilnosti in potek postopka navajam v nadaljevanju. Sam predlog za delitev nepremičnin mora vsebovati opis stvari, katere delitev se zahteva (zemljiškoknjižne podatke itd.), podatke o solastnikih in velikosti deležev vsakega izmed njih ter podatke o imetnikih stvarnih pravic na stvari. V postopku za delitev stvari opravi sodišče tudi narok. Sodišče si mora v postopku prizadevati, da se opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če izkaže kateri od solastnikov (glede na velikost svojega deleža ali druge okoliščine) upravičeno večji interes za stvar, sodišče odloči, da dobi stvar ta solastnik. V tem primeru mora solastnik, ki stvar prevzame, izplačati ostalim solastnikom vrednost njihovih deležev v roku, ki ga določi sodišče in ne sme biti daljši kot tri mesece. Udeleženci se lahko dogovorijo drugače. Ker pa včasih fizična delitev ni mogoča ali pa je fizična delitev mogoča le ob znatnih spremembah same stvari ali ob znatnem zmanjšanju njene vrednosti, lahko sodišče v tem primeru določi, da se delitev opravi s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička. Sodišče opravi prodajo stvari v postopku za delitev stvari, če to predlagajo vsi solastniki, najkasneje v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa, s katerim je sodišče odločilo, da se delitev opravi s prodajo in razdelitvijo izkupička. Po preteku tega roka lahko vsak udeleženec (na podlagi prej omenjenega sklepa) predlaga nadaljevanje postopka s prodajo stvari po določbah zakona o izvršilnem postopku o razdelitvi stvari. Vsi solastniki sporazumno pa lahko predlagajo, da sodišče opravi postopek za cenitev in prodajo, kot je urejen v 10. poglavju ZNP. Ker utegnejo biti tovrstni postopki dokaj kompleksni in dolgotrajni, vam svetujem, da se že na začetku odločite za zastopanje odvetnika. Morda vam s posredovanjem odvetnika uspe doseči izvensodni dogovor vseh solastnikov in sprožitev sodnega postopka morda sploh ne bo potrebna. PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku. V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Brezplačna alergološka testiranja WA 73141 7 kg // 1400 obr/min // 19 programov // program bombaž 30 °C v 17 minutah // Aqua stop // zamik vklopa 24 ur // A-10%AA // Super silent A-10AA: 10% manjša poraba energije, kot pri energijskem razredu A gorenje www.gorenje.si PRODAJNI SALON Partizanska 12, Velenje Veliko ljudi ima različne težave, ki jih povzroča alergija, vendar včasih ne prepoznajo simptomov ali jih ne doživljajo kot bolezni. Prav zato tudi ne znajo ustrezno ukrepati. Glavni znaki, ki dajejo slutiti na težave z alergijskim rinitisom, so kihanje, draženje in srbenje v nosu, zamašen nos in izcedek iz njega, srbeče, rdeče oči in solzenje. Vsekakor je že pri blažjem ljiv. Testi so enostavni in ne- macevtske družbe Schering Plough CE AG že drugo leto zapored po vsej Sloveniji organizirana brezplačni alergo-loška testiranja. Namenjena so bolnikom z alergijskim rini-tisom, ki še nimajo ugotovlje- nega alergena, ki jim povzroča težave in so stari nad 14 let. Število testov je omejeno. Vsakdo, ki bi se želel testirati, naj se za točna navodila obrne na osebnega zdravnika. Ta ga bo napotil na testiranje s posebno namensko napotnico. AB alergijskem rinitisu priporočljivo narediti alergološko diagnostiko, ki se začne s kožnimi testi, med katerimi na gornjo plast kože podlahti na-nesejo alergene ter ocenijo, na katere je nekdo preobčut- boleči. Druge preiskave so odvisne od vrste in teže alergijske bolezni. V aprilu bodo na pobudo Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik in s sponzorsko pomočjo far- Testi alergije bodo tudi v Celju in sicer v Specialistični ambulanti za pljučne in alergijske bolezni, prim. mag. Brane Mežnar, dr. med., od 29. marca do 16. aprila, ter v Dispanzerju za pljučne bolezni in alergologijo, ZD Celje, 1., 8., in 15. aprila dopoldne. NASVETI KUHAJMO SKUPAJ ROŽICE IN CAJCKI Najlepši pirhi Prazniki vedno obujajo tradicijo in točno se ve, kaj naj bo na mizi. Za veliko noč si privoščimo pirhe, potico, šunko in hren. Jajca, ki bodo postala prekrasni pirhi, ste že kupili ali jih prihranili, če imate domača. Sveža jajca se namreč ne lupijo lepo in zato je treba na to pomisliti pravočasno. Vas je strah, da vam bodo med kuhanjem popokala? Pred kuhanjem se držite le tega, da naj bodo jajca kot voda. Hladna, direktno iz hladilnika boste dali kuhati v mrzlo vodo, če pa želite preizkusiti kuhanje v vreli vodi, naj bodo jajca nekaj časa pred tem na sobni temperaturi. Nekateri ob tem obvezno dodajo še žličko soli ali kisa, kar naj bi tudi pomagalo, da jajca ne počijo. Ne glede na način kuhe še vedno velja, da za trdo kuhana jajca zadostuje 10 do 12 minut kuhanja. Zdaj nam ostane le še barvanje in nasveti za enostavno delo sledijo. Za piko na i letos specite še šarkelj. Dober tek! Barvanje jajc S čebulnimi olupki: Jajca lahko predhodno okrasite z deteljicami ali kakšnimi listki rastlin, zavijete v nogavico in skuhate v vodi skupaj s čebulnimi olupki. Če bo več takšnih od rdeče čebule, bo barva bolj intenzivna, skoraj rdeče rjava. Namesto rastlin lahko vzamete elastike in jih ovijete okoli jajc in dobite nove vzorčke. Z rdečim vinom: Jajca skuhajte v vinu in naj se tam tudi ohladijo. Kristalčki bodo naredili vtis, barva pa lahko variira od sive do črne, odvisno od vina. S krep papirjem: Še vroča kuhana jajca ovijte v krep papir, ki ga rahlo zmočite (da se lepše oprime). Ko se posuši, ga odstranite. Uporabljajte krep papir intenzivnih barv, lahko ga tudi narežete na manjše kose in kombinirate več barv. Ne pozabite na rokavice, da ne obarvate rok! Šarkelj (poslušalka Štefka) Sestavine: 50 dag moke, 10 dag sladkorja, 15 dag masla ali margarine, 1 celo jaj- Sonce gre gor, naše počutje pa dol Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim? Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v novi rubriki Imamo dojenčka! Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo. ce, 3 rumenjaki, 3 žlice ruma, 5 dag kvasa, 3/8 l mlačnega mleka, 20 do 30 dag rozin, sol, limonina lupini-ca, vanilijin sladkor. Priprava: Iz kvasa, 1/8 litra mlačnega mleka, žlice sladkorja in moke naredimo kvasec (vzhaja naj 15 minut). Dodamo ga k pripravljeni moki, v kateri so že vse ostale sestavine, razen snega in rozin. Testo mora biti bolj tekoče. Če je pretrdo, mu dodamo še malo mleka. Nazadnje primešamo še sneg, testo pokrijemo in ga pustimo vzhajati pol ure. Potem ga ponovno stepemo in ga damo vzhajat še enkrat. Nato ga rahlo potresemo z moko, dodamo rozine, jih spet potre-semo z moko in narahlo vmešamo. Testo preložimo v namaščen in z drobtina-mi ali s kokosovo moko potresen pekač ter pustimo, da ponovno vzhaja. Pečemo 20 minut pri temperaturi 250°C. Še pred peko šarkelj premažemo z mlekom in nekajkrat prebodemo z zobotrebcem. NL Pomlad prinese s sabo tako spomladanska zelišča kot pomladansko utrujenost. A na srečo se prav s pomočjo pomladanskih darov narave, kot so regrat, čemaž, koprive, vršički iglavcev, črni bezeg, pljučnik, beluši ... lahko hitro znebimo te zahrbtne spremljevalke pomladi. Čeprav bi pričakovali, da bomo na začetku pomladi, ko nas začnejo božati sončni žarki ter vse brsti, cveti in poganja, tudi mi polni novih moči, je ponavadi ravno obratno. Spomladanska utrujenost sicer ni bolezen, vendar to klavrno stanje organizma pogosto vodi v padec delovne učinkovitosti, zmanjšanje fizične zmogljivosti in odpornosti organiz- Koprivni čaj ali sok nam bosta dala polet. ma. Sonce gre gor, naše počutje pa dol. Sonce pridobiva na moči, višje temperature pa posledično vplivajo na delovanje našega organizma. Dvig temperatur povzroči, da se telo začne ohlajati, žile se razširijo, pretok krvi v organe se poveča, presnova organizma se pospeši in s tem telo porablja več energije, zato zapade v stanje utrujenosti. Spomladanska utrujenost, ki se kaže zlasti kot zaspanost v popoldanskem času, se pojavi tudi zaradi pomanjkanja vitaminov, zlasti vitamina C. Pa da ne bomo razpredali le o problemu, se končno lotimo tudi rešitev. Ste že slišali, da se je proti spomladanski utrujenosti najbolje boriti s čaji, sokovi ali solatami iz nekaterih spomladanskih rastlin? Na-berimo borove, smrekove ali jelkine vršičke in si iz njih pripravimo poparek. Dve žlički vršičkov prelijemo s skodelico vrele vode in po desetih minutah precedimo. Popijemo skodelico z medom sladkanega čaja po kosilu, lahko pa tudi že zjutraj. Koristijo tudi čaji ali solate iz regrata, koprive, črnega bezga, pljučnika, mladih listov in cvetov trobentice, trpotca, marjetice, čemaža ... Iz čemaža si lahko pripravimo tudi sok, ki nam bo poleg tega, da nam bo dvignil odpornost in počutje, očistil tudi telo: dve pesti listov zmešamo z decilitrom vode, odce-dimo in shranimo v hladilniku. Uživamo po dve žlici soka trikrat na dan. Tudi s koprivnim čajem ali sokom naj bi na hitro odgnali pomladansko utrujenost. Sok pripravimo tako, da dve pesti svežih kopriv prelijemo z decilitrom vode in dobro zmeljemo v mešalni- Da ne bomo utrujeni, uživajmo beluše. ku. Večkrat na dan med jedjo jemljemo po eno jedilno žlico odcejenega soka. Koprivni čaj pripravimo v obliki popar-ka: tri do štiri žličke zelišča poparimo s skodelico vrele vode, pustimo pokrito stati deset minut in precedimo. Pijemo tri- do štirikrat na dan po eno skodelico vedno sveže pripravljenega čaja. Obnese se tu- Piše: PAVLA KLINER di, če koprivi primešamo poprovo meto in ju pripravimo kot poparek. Skodelico čaja spijemo zjutraj, skodelico pa po kosilu. Telo in duha nedvomno poživi tudi rožmarin. S skodelico vrele vode poparimo žličko rožmarinovih listov in pustimo stati petnajst minut, nato precedimo. Pijemo ga dvakrat na dan med obroki, izog-nimo pa se mu zvečer, ker močno poživlja. Utrujenosti se bomo po robu postavili tudi z rožmarinovo kopeljo: petdeset gramov rožmarina poparimo z litrom vrele vode, pustimo pokrito stati pol ure, odcedimo in dodamo kadni kopeli. Zoper utrujenost in zaspanost ljudsko zdravilstvo priporoča čajno mešanico iz regratovih listov in korenine, rožmarinovih listov in rabar-barine korenike. Vzamemo žličko mešanice, jo prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset minut in precedimo. Pijemo eno skodelico čaja na dan, pol ure po kosilu. Že zdravilec in duhovnik Sebastian Kneipp je pri premagovanju utrujenosti priporočal izmenično prhanje z mrzlo in toplo vodo. Če nimate časa za jutranje knajpanje, si v umivalnik natočite mrzlo vodo in nato nekajkrat zaporedoma za nekaj minut vanjo položite roke. Pomladansko utrujenost pa lahko uženete tudi z uživanjem slastnih pomladanskih belušev, artičok ali rabarbarinega kompota. Aktivnost ne velja ob nakupu vinjet. Aktivnost ne poteka v prodajalnah M Tehnika, M Gradnja, M Pohištvo. Nakupi s kartico Mercator Pika in unovčenje zbranih bonitetnih pik vam lahko v določenem obdobju prinese dodatni 3- do 6-odstotni popust na vso ponudbo. Nakup s kartico Mercator Pika na dan dvojnih pik vam prinaša dvojni popust. Pristopnice so na voljo na vseh prodajnih mestih Mercator in v vseh prodajalnah partnerjev v sistemu kartice Mercator Pika. Dodatne informacije poiščite na www.mercatorpika.si ali pokličite brezplačno telefonsko številko 080 2 080. v sredo, 31. marca, dvojne pike H Mercator Restavracija hHOU»A*S VINTERSPORT (Hura j) —^ beavtiQUE maxi Avenija'" lercatorPika Zbirajte lepe trenutke Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: • na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; • na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; • pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILEC PROSTOROV - M/Ž; POMETANJE, SESANJE, LOŠČENJE IN POMIVANJE TAL, POHIŠTVA, OKEN IN DRUGIH PREDMETOV V POSLOVNI STAVBI TER ZUNANJIH POVRŠINAH; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.3.2010; ELEKTRO TURNŠEK JANKO TURNŠEK S.P., MARIBORSKA CESTA 86, 3000 CELJE STROJNI MEHANIK VZDRŽEVALEC - M/Ž; IZVAJANJE PREVENTIVNEGA IN KURATIVNEGA VZDRŽEVANJA, VZDRŽEVANJE VILIČARJEV, STROJEV IN NAPRAV; NEDOLOČEN ČAS, 3.4.2010; MAKSIM TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, D.O.O.,, TRG CELJSKIH KNEZOV 2, 3000 CELJE ZIDAR ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA IN FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 22.4.2010; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIĆ S.P., MILČINSKEGA ULICA 13, 3000 CELJE SAMOSTOJNI ZIDAR - M/Ž; UREJANJE OKOLICE, POSTAVITEV ROBNIKOV, JARKOV, VODENJE DELOVNIH STROJEV, POLAGANJE TLAKOVCEV; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.4.2010; MAKS GRAD, GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., ZGORNJA HUDINJA 34, 3000 CELJE VOZNIK CESTNIH MOTORNIH VOZIL VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZ TOVORA, IZDELAVA POROČIL ZA POTREBE PODJETJA, NAKLADANJE, RAZKLADANJE, SKRB ZA ČISTOČO VOZIL, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 31.3.2010; MALAHIT LOGISTIKA, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., ULICA STANKA KVE-DRA 11, 3212 VOJNIK SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK STROJNIK TEŽKE MEHANIZACIJE - M/Ž; IZVAJANJE PREVOZOV IN UPRAVLJANJE S TEŽKO MEHANIZACIJO, VZDRŽEVANJE VOZIL IN TEŽKE MEHANIZACIJE, IZVAJANJE DEL V SKLADU S STROKOVNO USPOSOBLJENOSTJO, POKLICNO USMERITVIJO, INTERNIMI AKTI IN NAVODILI NADREJENEGA; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.3.2010; ELEKTRO CELJE, PODJETJE ZA DISTRIBUCIJO ELEKTRIČNE ENERGIJE, D.D., VRUNČEVA ULICA 2 A, 3000 CELJE VZDRŽEVALEC TOVORNIH VOZIL - M/Ž; PRANJE TOVORNIH VOZI, VULKANIZERSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 25.4.2010; KARGO TRADE PREVOZI D.O.O., CELJSKA CESTA 53, 3212 VOJNIK VOZNIK C IN E KATEGORIJE, MEDNARODNI PREVOZI - M/Ž; VOZNIK, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 31.3.2010; PEČAR TRANSPORT PREVOZNIŠKE STORITVE D.O.O., VIŠNJA VAS 2, 3212 VOJNIK VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE LJUDI IN PREMOŽENJA, VARNOSTNIK/VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.4.2010; PROSIGNAL DRUŽBA ZA VAROVANJE, D.O.O., KERSNIKOVA ULICA 19, 3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA DISPONENT PREVOZOV - M/Ž; DELA S PODROČJA ORGANIZACIJE IN KOORDINACIJE PREVOZOV, UREJANJE TRANSPORTNE DOKUMENTACIJE, KOMUNIKACIJA S PREVOZNIKI, DELO S TUJIMI STRANKAMI, SKRB ZA POVEZAVO MED ODPREMO IN PREVOZOM; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.4.2010; TOVORNI PROMET IN TRGOVINA GRETA PUŠNIK S.P., IVENCA 30, 3212 VOJNIK TEHNIČNI SVETOVALEC - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE VSEH MEHANSKIH IN ENOSTAVNIH ELEKTRI-ČARSKIH DEL TER VGRAJEVANJE DODATNE OPREME, IZVAJANJE DEFEKTAŽE VSEH MEHANSKIH POPRAVIL NA VOZILIH; NEDOLOČEN ČAS, 2.4.2010; AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CELJE, IPAVČEVA UL. 21, IPAVČEVA ULICA 21, 3000 CELJE SPREJEMNIK - M/Ž; SPREJEMANJE VOZIL, SVETOVANJE STRANKAM IN SODELOVANJE Z NJIMI, SPREJEMANJE IN RAZPOREJANJE DELA V SERVISU, ODPIRANJE DELOVNIH NALOG IN DEFINIRANJE VRSTE POPRAVIL; NEDOLOČEN ČAS, 2.4.2010; AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CELJE, IPAVČEVA UL. 21, IPAVČEVA ULICA 21, 3000 CELJE GIMNAZIJSKI MATURANT FINANČNIK - DELOVNO MESTO V CELJU - M/Ž; SPREJEM STRANK, NEDOLOČEN ČAS, 15.4.2010; DELNICA, POSREDNIŠTVO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE D.O.O., TRŽAŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA EKONOMSKI TEHNIK KOMERCIALIST - PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA MOBILNE TELEFONIJE IN SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ MOBITEL V CITY CENTRU CELJE, NEDOLOČEN ČAS, 2.4.2010; EUROPHONE MAJA KOPIČ S.P., POLZELA 24 A, 3313 POLZELA KOMERCIALIST - M/Ž; IŠČE NOVE PRODAJNE MOŽNOSTI (KUPCE IN TUDI DOBAVITELJE) V TUJINI IN DOMA ZA KONTINUIRANO POVEČANJE PROMETA. SKRBI ZA IZVAJANJE POGODB/ANEKSOV; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.4.2010; BIRO OGIS, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA, IZPOSOJANJE, D.O.O., TEHARJE 56, 3221 TEHARJE VISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBA ORGANIZATOR INFORMATIKE - M/Ž; VODENJE, ORGANIZIRANJE IN NADZIRANJE DEL V INFORMATIKI, USKLAJEVANJE IN ZAGOTAVLJANJE INFORMACIJSKEGA SISTEMA MED POSLOVNIMI FUNKCIJAMI, PLANIRANJE IN VODENJE KOMPLEKSNIH NALOG PRI REŠEVANJU INFORMACIJSKIH PROBLEMOV; NEDOLOČEN ČAS, 2.4.2010; AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CELJE, IPAVČEVA UL. 21, IPAVČEVA ULICA 21, 3000 CELJE KOMERCIALIST (VSŠ) VELEPRODAJNI KOMERCIALIST - M/Ž; IZVAJANJE PRODAJE IN NABAVE, TER ZAGOTAVLJANJE REALIZACIJE OSEBNEGA PLANA, SVETOVANJE POTENCIALNIM KUPCEM IN DOBAVITELJEM, RAZISKOVANJE IN SPREMLJANJE PRODAJNEGA IN NABAVNEGA TRGA, OBLIKOVANJE IN IZVAJANJE PRODAJNE IN NABAVNE POLITIKE; NEDOLOČEN ČAS, 2.4.2010; AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CELJE, IPAVČEVA UL. 21, IPAVČEVA ULICA 21, 3000 CELJE VELEPRODAJNI KOMERCIALIST - M/Ž; IZVAJANJE PRODAJE IN NABAVE, TER ZAGOTAVLJANJE REALIZACIJE OSEBNEGA PLANA, SVETOVANJE POTENCIALNIM KUPCEM IN DOBAVITELJEM, RAZISKOVANJE IN SPREMLJANJE PRODAJNEGA IN NABAVNEGA TRGA, OBLIKOVANJE IN IZVAJANJE PRODAJNE IN NABAVNE POLITIKE; NEDOLOČEN ČAS, 2.4.2010; AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CELJE, IPAVČEVA UL. 21, IPAVČEVA ULICA 21, 3000 CELJE UNIVERZITETNA IZOBRAZBA PRAVNIK - KADROVNIK - M/Ž; OPRAVLJANJE PRAVNIH POSLOV NA USTREZNIH STROKOVNIH PODROČJIH, NAČRTOVANJE, USMERJANJE IN USKLAJEVANJE TER IZVAJANJE KADROVSKE POLITIKE; NEDOLOČEN ČAS, 2.4.2010; AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CELJE, IPAVČEVA UL. 21, IPAVČEVA ULICA 21, 3000 CELJE FINANČNI MANAGER - M/Ž; ORGANIZIRANJE, KOORDINIRANJE IN NADZIRANJE DELA FINANČNE OPERATIVE, USKLAJEVANJE IN ZAGOTAVLJANJE LIKVIDNOSTI PODJETJA, SODELOVANJE PRI KREDITNI POLITIKI; NEDOLOČEN ČAS, 2.4.2010; AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CELJE, IPAVČEVA UL. 21, IPAVČEVA ULICA 21, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOST KOMERCIALNI MANAGER - M/Ž; VODENJE, ORGANIZIRANJE IN NADZIRANJE DELA V ORGANIZACJSKI ENOTI, RAZISKOVANJE IN ANALIZIRANJE PRODAJNEGA IN NABAVNEGA TRGA, OBLIKOVANJE IN IZVAJANJE PRODAJNE POLITIKE; NEDOLOČEN ČAS, 2.4.2010; AVTO CELJE TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE D.D., CELJE, IPAVČEVA UL. 21, IPAVČEVA ULICA 21, 3000 CELJE UE LAŠKO DELAVEC BREZ POKLICA NATAKAR - M/Ž; STREŽBA, DELO V ŠANKU, POMOČ V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 10.4.2010; GOSTILNA JANEZ KRIVEC, S.P., ZIDANI MOST 18, 1432 ZIDANI MOST NATAKAR - M/Ž; POMOČ PRI STREŽBI PIJAČ IN NAPITKOV (DELOVNO MESTO SE NAHAJA V RADEČAH), DOLOČEN ČAS, 9.4.2010; KOCKA PLUS, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STAROGRAJSKA ULICA 1, 1433 RADEČE KUHAR KUHAR - M/Ž; DELO V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 10.4.2010; GOSTILNA JANEZ KRIVEC, S.P., ZIDANI MOST 18, 1432 ZIDANI MOST EKONOMSKI TEHNIK SALDAKONTIST - M/Ž; VODENJE STANJA SALDA KONTOV, IZDELAVA POROČIL, SPREMLJANJE PRE-DISOV, POZNAVANJE SRS, OPRAVLJANJE OSTALIH DEL V FINANČNO RAČUNOVODSKEM SEKTORJU V SKLADU S STROKOVNIM ZNANJEM; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 6.4.2010; PARON LESNA INDUSTRIJA D.O.O.., SPODNJA REČICA 100, 3270 LAŠKO DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) TEHNOLOG BRIZGANJA - M/Ž; PRIPRAVA TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE ZA IZDELKE, NASTAVITVE STROJEV ZA BRIZGANJE PLASTIKE, ZNANJE NA PODROČJU PREDELAVE PLASTIČNIH MAS, POZNAVANJE MATERIALOV ZA PREDELAVO PLAST. MAS ...; NEDOLOČEN ČAS, 10.4.2010; SECA PLAST PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., PODŠMIHEL 1, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONjlCF OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž; MONTAŽA OKEN, NEDOLOČEN ČAS, 5.4.2010; MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA ROBI ISKRAČ S.P., OSREDEK PRI ZREČAH 12 A, 3214 ZREČE AVTOLIČAR AVTOLIČAR - M/Ž; DELO POTEKA V AVTOLIČARSKI DELAVNICI, NEDOLOČEN ČAS, 31.3.2010; MANPOWER D.O.O.; MANPOWER D.O.O., PE MARIBOR, SLOVENSKA ULICA 17, 2000 MARIBOR ELEKTROINŠTALATER ELEKTROINŠTALATER - M/Ž; POMOČ PRI ELEKTRO INŠTALACIJSKIH DELIH, DELO NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.4.2010; ELEKTROINŠTALACIJE IN MONTAŽA, DAJANJE AVTOMOBILOV V NAJEM MIRAN BREČKO S.P., DRAŽA VAS 47 A, 3215 LOČE OBLIKOVALEC KOVIN PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH, DELO NA VF GENERATORJU IN PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE, MONTAŽA IN DEMONTAŽA UTOPNIH ORODIJ IN OBREZILNIH ORODIJ, KONTROLA PROIZVODOV, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK SPC, DELO NA EKSCENTER STISKALNICAH (TOPLO PREBIJANJE IN OBREZOVANJE ODKOVKOV, KONTROLA ODKOVKOV, RAZREZ MATERIALA), NOTRANJI TRANSPORT MATERIALA, ORODIJ, POLIZDELKOV, VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE DELOVNIH PROSTOROV, NAPRAV IN PRIPOMOČKOV, OSTALA DELA PO NALOGU DELODAJALCA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.4.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA DODELOVALNE OPERACIJE NA PROIZVODIH - M/Ž; IZDELAVA NAVOJEV NA STEBLA KONČNIKOV IN DRUGE PROIZVODE, IZDELAVA IZVRTIN V GLAVE IN V STEBLA KONČNIKOV IN NA OSTALE PROIZVODE, POVRTA-VANJE IZVRTIN, POSNEMANJE PROIZVODOV, REZ-KANJE PROIZVODOV, RAZIGLIČENJE PROIZVODOV, ROTACIJSKO KALIBRIRANJE PROIZVODOV, OZNAČEVANJE PROIZVODOV, BRUŠENJE PROIZVODOV, ROBKANJE PROIZVODOV, KRAJŠANJE PROIZVODOV, SUŠENJE PROIZVODOV, PRIPRAVA NAVOJNIH ČELJUSTI, SVEDROV, CENTRIRNIH SVEDROV, POVRTAL, POSNEMALNIH IGEL IN DELOVNIH PRIPRAV, SAMOKONTROLA MER PROIZVODOV, VNOS MERITEV V PC, SORTIRANJE PROIZVODOV S POMAGALI / KALIBRI, NAMENSKE PRIPRAVE IN NAPRAVE/, VODENJE EVIDENC IN ZAPISOV, TEKOČE VZDRŽEVANJE DELOVNIH STROJEV IN PRIPRAV; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.4.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE SORTIRANJE IN POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI - M/Ž; SORTIRANJE PROIZVODOV OČNO IN S POMOČJO PRIPRAV IN KALIBROV, VODENJE EVIDENC, EMBALIRANJE, TEHTANJE, EVIDENCE O NESKLADNIH PROIZVODIH (ONP), NADZOR NAD AVTOMATSKIM SORTIRANJEM, NOTRANJI TRANSPORT PROIZVODOV .. ; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.4.2010; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE GRADBENI TEHNIK KOMERCIALIST - M/Ž; PRODAJA PVC OKEN IN VRAT NA TERENU, IZDELAVA PONUDB, SPREMLJANJE TRŽIŠČA, PRODAJA NA TUJEM TRGU, PRODAJA NA SEJMIH, IZMERE NA OBJEKTIH; DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 4.4.2010; MONTIS, PVC OKNA IN VRATA, SAŠO FURMAN S.P., BEZINA 90, 3210 SLOVENSKE KONJICE DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT (VS) FIZIOTERAPEVT - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE FIZIOTERAPIJE V ZDRAVILIŠČU S POUDARKOM NA REHABILITACIJI LOKOMOTORNEGA SISTEMA, NEDOLOČEN ČAS, 7.4.2010; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D., KOVAŠKA CESTA 10, 3214 ZREČE UE ŠENTJUR PRI CELJU SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; PRIPRAVA VOZILA, NAKLADANJE, RAZKLADANJE; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.3.2010; AVTO-PREVOZNIŠTVO JELOVŠEK ZDRAVKO S.P., CEROVEC 29, 3230 ŠENTJUR DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST - PEDIATER - M/Ž; ZDRAVNIK V DISPANZERJU ZA OTROKE, NEDOLOČEN ČAS, 12.4.2010; ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR, CESTA LEONA DOBROTINŠKA 3 B, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA NATAKAR - M/Ž; TOČENJE IN STREŽBA PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 6.4.2010; POSEKI TRAS POD DALJNOVODI, ROČNI IN STROJNI IZKOPI JARKOV, BAR MAJA, VALERIJA POLAJŽER S.P., PODTURN 2 A, 3241 PODPLAT KUHARSKI POMOČNIK - M/Ž; PRIPRAVA ENOSTAVNIH JEDI, ČIŠČENJE ZELENJAVE IN SADJA, UREJANJE DELOVNEGA PROSTORA; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.4.2010; TERME OLIMIA D.D., ZDRAVILIŠKA CESTA 24, 3254 PODČETRTEK ZIDAR ZIDAR - M/Ž; IZVAJANJE VSEH ZIDARSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.4.2010; GRATIS, PEKARNA, TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH MONTER KLIMATIZACIJSKIH NAPRAV MONTER - M/Ž; MONTAŽA KLIMATSKIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 31.3.2010; IZOTERM, IZOLACIJE, TRGOVINA, SERVIS, D.O.O., PREDEL 8, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH GOSTINSKI TEHNIK NATAKAR - M/Ž; PRIPRAVA PIJAČ IN STREŽBA V GOSTINSKEM LOKALU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.3.2010; GOSTINSTVO GRIČ, GOSTINSTVO IN TURIZEM D.O.O., ZAGREBŠKA CESTA 2, 8250 BREŽICE KUHAR KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNA PRIPRAVA HRANE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.4.2010; GOSTIŠČE CIRIL JH, MARTINA ROŽANC BLATNIK, S.P., ZDRAVILIŠKA CESTA 10, 3254 PODČETRTEK KUHAR - M/Ž; SAMOSTOJNO PRIPRAVLJA ŽIVILA, KUHA HRANO IN JO RAZDELJUJE, SKRBI IN VZDRŽUJE ČISTOČO DELOVNIH PRIPRAV, PRIPOMOČKOV IN DELOVNEGA OKOLJA, SKRBI ZA PRAVILNO SKLADIŠČENJE MESA IN MESNIH IZDELKOV, VODI PREDPISANE EVIDENCE, IZVAJA PREDPISE HACCP-A, UVAJA NOVINCE V DELO IN IZVAJA DRUGA PRIMERNA DELA PO NAVODILIH NEPOSREDNEGA VODJE. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.4.2010; STEKLARSKI HRAM TRGOVINA, GOSTINSTVO IN STORITVE, D.O.O., ULICA TALCEV 1, 3250 ROGAŠKA SLATINA NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.4.2010; GOSTINSTVO ŠTEFAN ZBIL, S.P., ŽIBERNIK 13, 3250 ROGAŠKA SLATINA MAGISTER FARMACIJE RAZVOJNIK - DELO V RAZVOJNEM LABORATORIJU - M/Ž; RAZVOJ KOZMETIČNIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.4.2010; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI, D.O.O., ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA ULICA 54, 3250 ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILEC ZELENJAVE - M/Ž; ČISTI ZELENJAVO ZA PREDELAVO IN PAKIRANJE, IZVAJA PRANJE IN SUŠENJE ZELENJAVE, TEHTA IN PAKIRA ZELENJAVO, ZLAGA ZABOJE NA VOZIČEK IN V HLADILNICO, USTREZNO SKLADIŠČI IN SORTIRA ZELENJAVO; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 2.4.2010; VEGEPAK, PREDELAVA IN PAKIRANJE SVEŽE ZELENJAVE D.O.O., KOROŠKA CESTA 56 B, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VARNOSTNIK - M/Ž; VAROVANJE LJUDI IN PREMOŽENJA, VARNOSTNIK/VARNOSTNICA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.3.2010; PROSIGNAL, DRUŽBA ZA VAROVANJE, D.O.O., KERSNIKOVA ULICA 19, 3000 CELJE KOMERCIALIST (VSŠ) SAMOSTOJNI KOMERCIALIST - M/Ž; TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) KONČNIH IZDELKOV ZA KONTINUIRANO POVEČANJE PROMETA NA TERENU PO SLOVENIJI. NEDOLOČEN ČAS, 9.4.2010; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS) PROJEKTANT - ELEKTRO PODROČJE - M/Ž; PROJEKTIRANJE PO ZGO, TEHNIČNA IN TEHNOLOŠKA RAZDELA-VA PROJEKTOV, IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.3.2010; ESOTECH, DRUŽBA ZA RAZVOJ IN IZVAJANJE EKOLOŠKIH IN ENERGETSKIH PROJEKTOV, D.D., PRELOŠKA CESTA 1, 3320 VELENJE DIPLOMIRANI INŽENIR STROJNIŠTVA (VS) PROJEKTANT - STROJNO PODROČJE - M/Ž; PROJEKTIRANJE PO ZGO, TEHNIČNA IN TEHNOLOŠKA RAZDELA-VA PROJEKTOV, IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.3.2010; ESOTECH, DRUŽBA ZA RAZVOJ IN IZVAJANJE EKOLOŠKIH IN ENERGETSKIH PROJEKTOV, D.D., PRELOŠKA CESTA 1, 3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA INDUSTRIJSKO ELEKTROTEHNIKO VODJA TEHNIČNE SLUŽBE - M/Ž; VODJA TEHNIČNE SLUŽBE, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 1.4.2010; ATM SL AVTOMATIZACIJA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 9 B, 3320 VELENJE DOKTOR MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIZANT III PPD III (M/Ž) - M/Ž; IZVAJA NALOGE S PODROČJA DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE PO NAVODILIH NEPOSREDNEGA MENTORJA NA PODROČJU PULMOLOGIJE IN INTERNE MEDICINE, NEDOLOČEN ČAS, 7.4.2010; BOLNIŠNICA TOPOLŠICA, TOPOLŠICA 61, 3326 TOPOLŠICA ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - PULMOLOG - M/Ž; DOLOČANJE IN IZVAJANJE DIAGNOSTIČNIH IN DIFERENCIALNO DIAGNOSTIČNIH, TERAPEVTSKIH IN REHABILITACIJSKIH POSTOPKOV V AMBULANTNI IN HO-SPITALNI DEJAVNOSTI IN VODENJE TERAPEVTSKEGA TIMA NA PODROČJU PULMOLOGIJE; NEDOLOČEN ČAS, 7.4.2010; BOLNIŠNICA TOPOLŠICA, TOPOLŠICA 61, 3326 TOPOLŠICA ZDRAVNIK SPECIALIST V/VI - SPECIALIST INTERNE MEDICINE - M/Ž; DOLOČANJE IN IZVAJANJE DIAGNOSTIČNIH IN DIFERENCIALNO DIAGNOSTIČNIH, TERAPEVTSKIH IN REHABILITACIJSKIH POSTOPKOV V AMBULANTNI IN HOSPITALNI DEJAVNOSTI IN VODENJE TERAPEVTSKEGA TIMA NA PODROČJU INTERNE MEDICINE (GASTROENTEROLOGIJE, KARDIOLOGIJE); NEDOLOČEN ČAS, 7.4.2010; BOLNIŠNICA TOPOLŠICA, TOPOLŠICA 61, 3326 TOPOLŠICA UE ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VOZNIK AVTOBUSA - M/Ž; VOŽNJA AVTOBUSA V DOMAČEM IN MEDNARODNEM PROMETU, VZDRŽEVANJE, ČIŠČENJE, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.4.2010; PE-MI AVTOŠOLA IN PREVOZI, D.O.O., BREG PRI POLZELI 14,3313 POLZELA ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.4.2010; ENES DRAGANO-VIĆ S.P.; TRANSPORTI DRAGANOVIĆ ENES, CESTA OB ŽELEZNICI 4, 3310 ŽALEC NATAKAR NATAKARICA - M/Ž; STREŽBA V BISTROJU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.4.2010; KOŠARICA, TRGOVINA, STORITVE, GRADBENIŠTVO, PREVOZNIŠTVO, D.O.O., PERNOVO 17 A, 3310 ŽALEC NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.4.2010; BOX - NOVAK MAJA TRGOVINA IN STORITVE, K.D., GOTOVLJE 74, 3310 ŽALEC KUHAR NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ V BIFEJU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.4.2010; SKIRO PODJETJE ZA INŽENIRING, TRŽENJE, TURIZEM IN GOSTINSTVO, D.O.O., PREBOLD, REŠKA CESTA 27, REŠKA CESTA 27, 3312 PREBOLD RECEPTOR RECEPTOR - DELOVNO MESTO ŽALEC - M/Ž; RECEP-TORSKA DELA, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE OZ. MOŽNOST PODALJŠANJA, 8.5.2010; RAČUNOVODSTVO IN REDITELJSTVO, BOBANA KOSIĆ BAJC S.P., CESTA V STARO VAS 1, 6230 POSTOJNA LESAR MIZAR - M/Ž; IZDELAVA IN MONTAŽA POHIŠTVA, NEDOLOČEN ČAS, 18.5.2010; MNK, MIZARSTVO, NEPREMIČNINE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR PRODAJALEC TRGOVKA - DELOVNO MESTO V ŽALCU - M/Ž; PRODAJA BLAGA, DELO Z BLAGAJNO, ZLAGANJE POLIC, PREJEM BLAGA, IZDAJA BLAGA, MOŽNOST ZAPOSLITVE ZA NEDOLOČEN ČAS; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 22.4.2010; PEKARNA POSTOJNA, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN GOSTINSTVO, D.O.O., KOLODVORSKA CESTA 5 C,6230 POSTOJNA EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNI ZASTOPNIK - M/Ž; SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ IN POSREDOVANJE KREDITOV IN LEASINGOV, NEDOLOČEN ČAS, 15.4.2010; ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLAUDIJA HOČEVAR, S.P., GRČE 26, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI LESARSKI TEHNIK CNC OPERATER - M/Ž; POSLUŽEVANJE CNC VERTIKA-LENGA CENTRA, NEDOLOČEN ČAS, 18.5.2010; MNK, MIZARSTVO, NEPREMIČNINE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., KAPLA 16, 3304 TABOR DIPLOMIRANI EKONOMIST (VS) KOMERCIALIST PROMOTOR - M/Ž; PROMOCIJA IN TRŽENJE PODJETJA, SKRB ZA BAZO STRANK, TELEFONSKO KOMUNICIRANJE, NEDOLOČEN ČAS, 15.4.2010; ZAVAROVALNO ZASTOPANJE, MODRA TOČKA, CLA-UDIJA HOČEVAR, S.P., GRČE 26, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI PRODAM RENAULT clio 1,2, letnik 2003, prodam. Telefon 5728-213, 040 627-119.1294 TRAVNIK za vzrejo ene krave, s pripadajočim hlevom, oddam v najem. Ostalo po dogovoru. Telefon (03) 5824-611.1337 E2H3B PRODAM KOSILNICO Bcs, staro 2 leti, prodam. Telefon 031 521-729. 1289 PAJEK Sip, na 4 vretena, širok 3,5 m, gozdarsko vitlo Krpan, 5 ton, prodam. Telefon (03) 5739-086. 1297 OBRAČALNIK pajek, širina 3,5 m, odlično ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 253-876. 1332 PLATO, traktorski, hidravlično kipanje, novi, prodam. Telefon 031 341-189. l 118 KUPIM STANOVANJE, 800 do 900 EUR/m2, kupim. Gotovina takoj. Telefon 031 655-373. 1164 ODDAM V OKOLICI Mestinja oddajam v zasebni hiši stanovanje za 5 delavcev (svoj vhod in parkirišče). Telefon 031 218-613.1290 STANOVANJE v Celju, Čopova, 50 m2, z balkonom, opremljeno, oddam. Telefon 041 382-035. 1311 KUPIM SPREJMEM KMETIJSKI stroj, traktor, priključke, moto-kultivator in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 1110 ZA sostanovalko v Žalcu sprejmem upokojenko v skupno gospodinjstvo, staro do 70 let, brez finančnih obveznosti. Telefon 031 892-942. 1292 PRODAM HIŠO, dvojček, v Celju, prodam. Telefon 051 205-512. 1150 KMETIJO z gospodarskim poslopjem ter hišo, vinograd in zidanico prodam. Telefon 051 371-596. 1191 PONIKVA, Hotunje. Prodam zazidljivo parcelo, velikost 700 m2. Cena po dogovoru. Telefon 041 652-194. 1190 PARCELE za gradnjo prodam. Telefon 5740-626. 1284 VIKEND, okolica Vojnika, novogradnja, estri-hi, stropovi, ometi, instalacije dokončano. Na parceli elektrika, voda in telefon. Cena 38.000 EUR. Telefon 041 998660. 1304 Stanovanj v d vojčku na Lj u bečn i pri Celju prodam: 041/634300 VerteksTG, Cesta na Ostrožno 99, Celje PRODAM NOV dvo in trosed, usnje, v bež barvi, prodam za 400 EUR. Telefon 041 918037. 1220 skupina- Družba objavlja prodajo rabljenega gostinskega -prodajnega paviljona. V sestavi paviljona so naslednji sklopi: • teleskopski senčnik premera 10 m • notranji točilni pult s primerno hladilno tehniko • zunanja stranska konstrukcija s steklenim obodom • dvojna vstopna vrata z možnostjo zaklepanja Ogled gostinskega paviljona je možen na smučišču Celjska koča - osnovni internetni pogled na paviljon je viden na spletni strani: www.celjska-koca.si Gostinski paviljon prodajamo po sistemu: • videno-kupljeno • osnova je najvišja ponujena cena • izhodiščna cena znaša 57.000 EUR + DDV • demontaža, odvoz in montaža so strošek kupca • pisne ponudbe sprejemamo na gornji naslov do konca aprila • informacije: ed i. kraj n i k@trc-celje.si: GSM: 031 336 700 17382712 ALI OGLASI - INFORMACIJE 23 KUHINJA, hladilnik, dvosed, TV, DVD, gramofon, predalnik, lesen, stensko uro -starina itd., prodam. Telefon 051 424303. 1336 HLADILNIK, zamrzovalno skrinjo, omara, pralni stroj, mizo, stole, televizor, ostalo, prodam. Telefon 040 869-481. 1335 GOTOVINSKI KREDITI: -ia laposlere Iccijt, Ljubijamki ?1 - ia upokojence Koo > 040/37 33 37] GRAI U • • MĚ 39 MAT = Ha PRODAM PRODAM HARMONIKO Cafuta, Be, Es, As, staro 5 let, nič rabljeno, prodam. Telefon 040 742180. 1317 PRODAM VEČ brejih telic prodam. Telefon 041 951808. 1312 KOBILO poni, bikca simentalca, 120 kg, prodam. Telefon 031 262-920. 1326 TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Telefon 031 447-195. 1327 BIKCA simentalca, težkega 140 kg, prodam. Telefon 041 318-144. š 209 KUPIM KRAVE in telice odkupujem, plačilo takoj. Telefon 041 653-286. š 143 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon 031 743-351. 922 BUKOVA klaftrska drva, suha, prodam. Telefon 041 649-414. Š 170 BETONSKE stebre za ograjo jelenjadi, velikost 8*10*240 cm, prodam. Telefon 040 656-237. 1319 PRODAM CIPRESE, pušpan, češmin, za žive meje, ugodno prodam. Telefon 041 573-863. 1219 BIO ovčji hlevski gnoj, skladiščen 5 let, prodam. Telefon 040 656-237. 1319 KUPIM CIPRESE za živo mejo, večje in žvice jurke, kupim. Telefon 5718-674. 1291 PRODAM JARKICE, rjave, grahaste in črne, pred ne-snostjo, cepljene, vam nudi Kmetijska zadruga Laško. Telefon 041 375-677. n BIKCE, simentalce in črno-bele, prodam. Možna dostava. Telefon 031 578-265. Š 181 PRAŠIČE, od 25 do 200 kg in svinjske polovice, cena polovic 2,30 EUR/kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031 506383. š 181 NESNICE, rjave, tik pred nesnostjo, ugodno prodam. Telefon 051 397-982. 1195 PRAŠIČE, za nadaljnjo rejo ali zakol, odlične selekcije »top genetik«, težke od 80 do 120 kg, prodam. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372. 1214 JAGNJETA, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 041 759-681. š 202 DVE telički simentalki, težki približno 200 kg, prodam. Telefon 041 910-466. 1298 PUJSKE, od 30 do 120 kg, možna dostava in koruzo v zrnju, ugodno prodam. Telefon 031 839-090. š 184 PRAŠIČE, težke od 80 do 150 kg, cena od 1,20 EUR in koruzo, prodam. Telefon 031 872-234, 041 708-154. p KOŠE različnih velikosti, pletene iz trt in vinsko žganje, prodam. Okolica Šmarja. Telefon 031 876-179. 943 DVE breji ovci, ovna, starega leto in pol in drobilec organskih odpadkov, prodam. Telefon 041 707-748. 1328 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ima preko 2000 oglasov. Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni. 03 57 26 319, 031 836 378 031 505 495 Leopold Orešnik, s.p., Prebold Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, a misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. Z A H V A L A Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta, dedija in pradedija ALOJZA PUSNIKA iz Sevc pri Rimskih Toplicah (9. 5. 1930 - 14. 3. 2010) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili ustna in pisna sožalja. Posebna zahvala gospodu Karliju Krašku za poslovilne besede, gospodu župniku Klemnu Jagru za lepo opravljen obred, pevcem in Društvu upokojencev iz Rimskih Toplic, Komunali Laško za organizacijo pogreba, Slavku in Milici Gunzek ter ostalim krajanom Sevc. Iskrena zahvala kolektivu KZ Laško in sodelavcem Prevzgojnega doma Radeče, Doma ob Savinji Celje, Osnovne šole Rimske Toplice, Komunale Laško in Postaje mejne policije Obrežje. Žalujoči vsi njegovi L110 Z A H V A L A 23. marca smo se poslovili od ljubega moža ŠTEFANA JURMANA (18. 12. 1930 - 19. 3. 2010) Iskreno se zahvaljujem gospodu Mihaelu Bučarju za izkazano pozornost, hvala gospe Marjeti Štor za poslovilni govor, hvala Slovenskim železnicam Celje za venec ter njegovim stanovskim prijateljem. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izražena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala spoštovanemu gospodu župniku mag. Srečku Hrenu za vsebinsko bogat opravljen cerkveni obred in sv. mašo. Lepa hvala pevcem na grobu in za zaigrano žalostinko ter cerkvenim pevcem. sv. Duh za petje pri sv. maši in darovano sv. mašo. Lepa hvala tudi g. Lukaču za čustveno pohvalne poslovilne besede med sv. mašo. Prisrčna hvala tudi vsem, ki ste ga v velikem številu spremljali na zadnji poti. Žalujoča žena Nežika UPOKOJENI moški išče žensko, po možnosti upokojenko, za skupno življenje. Ostalo po dogovoru. Telefon (03) 5824-611. 1337 mj.miau IŠČEM delo: razna dela na vrtu, v okolici, na kmetiji itd. Telefon 070 288-150.1286 KITAJSKA restavracija Kitajski dvor, Teharska cesta 35, 3000 Celje, zaposli natakarja. Informacije po telefonu 041 812939. 1333 IZVAJAMO krovsko kleparska in manjša tesarska dela po vsej Sloveniji. Pokrivamo z različnimi pločevinastimi in opečnimi kritinami. Telefon 041 771-740. Srečko Fendre, s. p., Ul. Kozjanskega odreda 23, 3250 Rogaška Slatina. š 206 AGM Nemec, d.o.o. zaposlimo kuharja in natakarja Kontakt: 041-322-889 AGM Nemec d.o.o., Sedraž 3,3270 Loško OPRAVIČILO Pri posredovanju fotografij za zahvali se nam je zgodila neljuba napaka. Družinama Pušnik in Gunzek se za napako iskreno opravičujemo in hkrati zahvaljujemo za razumevanje. OZ RK LAŠKO Skromno sem živel, veliko pretrpel. Zdaj tiho h grobu pristopite in zame molite. V S P O M I N Danes mineva 10 let, kar nas je zapustil dragi mož in oče IVAN GUNZEK iz Žigona 14 (16. 5. 1917 - 30. 3. 2000) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi L 111 Vsa sreča, smeh in vse lepo s teboj je šlo. Življenje pa naprej hiti, le mi ostali smo sami. Saj morala si umreti, da zaradi bolezni nehala si trpeti. Vendar ti nisi umrla, kakor vsi, ti boš umrla, ko bomo umrli vsi mi. V S P O M I N 28. marca je minilo leto dni, kar nas je za vedno zapustila naša ljuba žena, mamica, mama, hčerka in sestra IRENA BINCL iz Škofje vasi Hvala vsem, ki ob njenem grobu postojite, ga krasite in z nami lepe misli nanjo delite. Žalujoči vsi njeni 1331 Nisi se zgubila kot zven v tihoto, nisi odšla v nič in pozabo: po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo. (Tone Pavček) V S P O M I N Minilo je leto žalosti in bolečine, kar nas je zapustila naša draga mama AMALIJA FANTINATTO iz Rimskih Toplic Neizbrisni ostajajo spomini na lepe trenutke, prežete z dobroto in ljubeznijo, ki nam bogatijo življenje in dajejo smisel naši prihodnosti. Iskrena hvala vsem, ki prižigate svečke, podarjate cvetje in postojite z lepo mislijo ob njenem grobu. Njeni najdražji: Karli, Miha, Srečko, Malika in Cveto z družinami L 120 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZLjSL K VAM, «-Ç t L ZJlk LAM, l/V-e-C t L ti Dijaki 4F Gimnazije Lava so imeli maturantski ples 30. januarja 2010. Spredaj čepijo z leve: Denis Kokol, Robert Pajek, Mihael Medved, Klemen Ivšek, Tomi Kresnik in Danijel Slipčevič. Druga vrsta: Miha Seme, Aljaž Jesenko, Miha Rozman, Žiga Lubej, Marko Marguč, razrednik Srečko Jošt, Žiga Pepel, Tim Mastnak in Urban Ločan ter ravnateljica Marija Gubenšek Vezočnik. Tretja vrsta: Jan Supovec, Marko Škrjanec, Jernej Co-kan, Jernej Ocvirk, Andrej Salobir in Benjamin Černjavič. Četrta vrsta: Roman Leban, Tomaž Motoh, Robert Šeligo, Valentino Plevnik, Jure Kvas, Tadej Pušnik in Urban Ajdnik. Manjka: Aleš Majcen Pošljite nam fotografijo svojega razreda z imeni vseh dijakov. Vašo pošto pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si (fotografije naj bodo čim večje) ali na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Otroško željo si je izpolnila za 70. rojstni dan Vikica Okorn iz Škofje vasi si je od nekdaj želela igrati harmoniko. A ker je bilo to v njenem otroštvu v očeh njenega očeta sramotno, se je tega lotila pri 70 letih. Upokojenka, ki je nekoč gospodarila na veliki kmetiji, se je najprej učila računalništva. A kot pravi, zanjo ni delo, kjer se preveč sedi. Zato se je napotila v trgovino z glasbeno opremo občudovat harmonike: »Ko je k meni pristopil prodajalec, mi je bilo nerodno povedati, da bi kupila harmoniko zase, zato sem takrat rekla, da jo ku- pujem za vnuka.« Seveda je prodajalec kaj kmalu ugotovil, da gospa želi glasbilo zase. Želja po ustvarjalnosti in učenju harmonike se je Vi-kici ponovno prebudila, ko sta sinova odrasla in je v njenem domu nastala praznina. Kot nagajivo pove, nikoli ni bila osamljena, vendar se s harmoniko počuti še veliko bolje. Učenje pri Ašičih K učenju in igranju jo je spodbujala cela družina, sploh 16-letni vnuk Luka, ki je prav tako navdušen harmo- nikar in kdaj pa kdaj skupaj zaigrata. Vikica, ki je med našim obiskom tudi zaigrala in zapela, se igranja uči pri Vi-kiju Ašiču st., za katerega pove: »Njegov pristop je tako umirjen, ima veliko potrpljenja, za kar sem mu neizmerno hvaležna.« Od prve učne ure letos mineva tretje leto. Danes se spominja, da na začetku sploh ni znala peti, kaj šele igrati. Sicer je polna energije, vendar zase pravi, da jo je kljub pozitivni naravnanosti treba za večino stvari precej spodbujati in priganjati. Ašič jo je pomi- FOTO TEDNA Foto: GrupA Vikica Okorn dokazuje, da ni nikoli prepozno za uresničitev želja. ril, saj ji je povedal, da je še bolje, da nič ne zna, saj bosta lahko začela povsem od začetka. Danes Vikica Okorn zaigra na harmoniko že več kot 20 pesmi, prva, ki se jo je naučila, pa je Glažek še ni prazen. Z vnukom Luko, ki se harmonike uči pri Vikiju Ašiču mlajšemu, se pri igranju spodbujata in tudi učita drug od drugega. Vikica, ki si je otroško željo izpolnila pri 70 letih, je vesela, ko lahko popestri trenutke sebi in drugim. Predvsem pa je, kot pravi, pomembno to, da se moramo vsi zavedati, da ni nikoli prepozno za uresničitev svojih želja. MOJCA KNEZ Foto: SHERPA V Virštanju 24 metrov dolga butara Na cvetno nedeljo je turistično-kulturno društvo Virštanj k blagoslovu neslo butaro velikanko. Tradicijo obujajo že več kot desetletje. Člani društva so v soboto zjutraj pričeli z izdelavo butare. Osnovo so naredili že pred tremi leti, zatem pa vsako leto dodajali šibje in zelenje in tako letos izdelali 24 metrov dolgo butaro. Za izdelavo so porabili približno tri ure. Izdelovali so jo na prostem pred domom krajanov na Virštanju in na srečo so jo končali še preden so se z neba vsule dežne kaplje. V nedeljo so ob spremstvu konjenice Virštanj-Obsotelje z butaro velikanko krenili proti cerkvi sv. Filipa in Jakoba, kjer jo je pred novim gasilskim domom v Selah blagoslovil pater Ernest Benko. PB Nahranimo lačne ... S konji so butaro velikanko odpeljali k cerkvi sv. Filipa in Jakoba. Št. 25 - 30. marec 2010 -