Gerkvene zadeve. Alelnja na niorjn. (Iz popotnih spominkov). Pet Slovencev nas je bilo veliki teden v Benetkah. Radovedno ogledali smo si krasno mesto. Da, veličastno je! Kdo ne bi občudoval čarobnih palač in velikanskih cerkev, ki dičijo celo Venecijo — morsko kraljico. Res je, da je celo raesto le spomenik lepše preteklosti, a vendar tudi kot sporaenik napolni srce z neomenjenim občudovanjem. Benečani imajo že stoletja lepo navado, da veliko soboto zvečer razsvetijo svoje hiše iz svete spoštljivosti do največjega praznika, ki ga pripelje bodoča zlata zora. 0, kako nepopisno lepo so lesketale tisočere lučice v morskih valovih! Nebrojne množice radovednega ljudstva so z vidnim zanimanjem zrle odsevati jasen svit in blišč iz prozornih globočin. Radost in praznični občutki so vladali po celi Veneciji. A še krasnejše bilo je prihodnje jutro. Pravi Benečan pozdravi veliko nedeljo na morju. Vse odide na ladije in čolničk« da tam pričakuje zoro ustajenja Gospodovega. Tei*|ja še pokrila raesto; le daleč, daleč tam na morju zalesf! Lso prvi jutranji žarki. A kakSen šum in gnječa na trfe^i. Marka! Vse hiti na ladije s svečico v roki. »Buor?%jJ*te!« »Srečne praznike!« Ta edini pozdrav je razumetnzTVesoljnega hrupa. Če z nekaj rainot smo že na ladijah. Octhesle so nas tje sredi morja. To je bil prizor, da ga ni moči popisati. Zadej za nami so se biserno svetile starodavne cerkve, krog in krog nas pa so plavale, kakor ponosni labudi, napolnjene ladije. Zora jasneje zažari, valovi zašumljajo,. velika nedelja je tu. Aleluja! (iospod je ustal! Buone feste! Čuj! Hipoma zadoni divno petje. Nerazumljivo je. Le »aleluja«, ki se tolikokrat ponavlja, šine v naša srca. Kmalu zapojejo i na drugih ladijah. Od povsod doni »aleluja« proti sinjim nebesom. Celo morje, zdelo se je, da je postalo navdušeni pevski zbor. Bi-li tukaj Slovenci molčali? .le li mogoče, da se slovensko srce ne bi oglasilo? Takoj zapojeta dva tovariša ono lepo: Zveličar gre iz groba, Ob noč je smrt, trohnoba, . . . Zveličar je od smrti ustal Tud' nas ne bode grob končal, Aleluja ! Vedno glasneje se razlega veseli aleluja. Lučice ugašajo a tam iz izhoda prošinjajo svitlejši žarki, oznanjevaje najsijajnejši praznik svete ce-kve. Vselej bil nam je neizmerno lep in dobrodošel, a ono jutro bil je dražesten, nepozabljiv. Ah, kako je srce kipelo rajskega veselja, ko je slišalo oni — aleluja na morju! Dr. M. Nove pesmi. Gospod Valentin Štolcer, učitelj v Kazboru pri Slovengradcu, je izdal zbirko pesmij za majnikovo pobožnost, katere so tudi za druge Marijine praznike sposobne, koje se takoj pri imenovanem skladatelju dobe, ki ima v zalogi tudi zelo prosto, a jako lepo mašo za četiri glase »V ponižnosti klečimo itd." in kratki latinski Requiem. Cena Marijinih pesmij je 1 gld. 20 kr., maše in zadušnice pa 55 kr. komad.