M 41
T IMA T SOM, M 21 Umrli 1525. Posamezni netilka stane DTn LElO LE
Naročnina
u državo SHS:
■■ mesec......Din M
sa pol leta ..... , IN sa c«lo leto .... „ 24M
za Inozemstvo t mesečno.......Din 90
Sobotna Izdajat
c*lo letno
v JugoalavlJt .... Din N v Inozemstva.... . H
prilogo „ Ilustrirani
Cene inseraloms
Enostolpna petitna vrst« muli oglasi po Din 1*50 ln Din 2*—, večji oglasi nad 45 mm vtSino po Din 2-50, veliki po Din 5 — in 4—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan Irvsem2l ponedeljka in dneva pa prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoSInlna Mm \ uslcvinl
Uredniitvo J« v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi •• n« vračajo; neiranhlrana pisma se ne spre« Jomajo. Urednlitva telefon 50, upravništva 328.
Uprava je v Kopliarjevi nllcJ 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 in 19.349 (za inseraie) Sara-jovo 7.563, Zagreb 39.011, Pragu in Dunaj 24,797.
Vladni delovni program.
Vlada takozvanega narodnega bloka, ki se ponaša, da je z nasilnimi volitvami dobila zase »večino naroda«, sicer samo po mandatih, ne pa po številu oddanih glasov, obeta obsežen delovni program, o katerem pravi, da pomeni »smotreno delo za konsolidacijo in dograditev države«.
Ce si ta delovni program pobliže ogledamo, vidimo, da namerava PPZ režim uzakoniti del onih zakonskih načrtov, ki jih je bila izdelala vlada g. Davidoviča. Režimsko časopisje pa že naglaša, da bodo ti zakonski načrti sprejeti v drugi obliki, kakor to odgovarja nesocialnemu stališču obeh vladnih strank. Najprej obeta režim uzakonitev invalidskega zakona, ki ga je bila vlada g. Davidoviča v celoti izdelala in sicer tako, da so bile zadovoljene vse zahteve invalidov, pa se ni mogel sprejeti v skupščini, ker je Pašič s svojimi intriga™; vlado strmoglavil. Sedanja vlada pa oznani da bo predložila novi skupščini zakon o invalidih v tisti obliki, kakor ga je bil izdelal svojčas dr. Žerjav, to se pravi, v tisti obliki, proti kateri se je bilo odločno izjavilo Udruženje invalidov, ker ne pomeni nobenega bistvenega izboljšanja bednega položaja invalidov. — Nadalje napoveduje PPŽ vlada zakon o kmetijskih kreditih. Znano je, da je bil bivši poljedelski minister dr. Kulovec izdelal do vseh podrobnosti zakon, po katerem naj bi se bila osnovala osrednja kreditna zadruga, v katero bi se bil stekal tudi velik del čistega dobička Narodne banke, in potom katere bi bili kmetje dobili poceni kredit popolnom na vzajemni zadružni podlagi. Sedanja vlada pa ta načrt zameta in hoče kmeta in obrtnika storiti odvisnega od banke, ki jo bo ustanovila, ki bo šla pač na roko posameznikom, ki bodo vladi ljubi, ne pa celokupnosti. Tako se pripravlja »zakonita korupcija«. — Sedanja vlada obeta tudi izenačenje davkov in pravi, da je v to svrho imenovala posebno komisijo, da to vprašanje prouči; fakt pa je, da je predpriprave v to svrho začela že vlada g. Davidoviča, ki bi bila davke polagoma tudi v resnici izenačila, vrhtega pa, kakor se razvidi iz tozadevnega načrta bivšega finančnega ministra dr. Spa-he, znatno zvišala eksistenčni minimum, tako da bi bili oproščeni dohodninskega davka vsi delavci ter mali in srednji kmeti in obrtniki. Sploh je vlada g. Davidoviča izdelala vse potrebno, da se ne nalagajo bremena na ona ramena, ki jih ne morejo nositi. KM pa imamo v tem oziru pričakovati od PPŽ režima, si lahko vsak misli, kdor premisli, da so ravno tisti možje, ki danes sedijo v vladi, krivi neenake po-razdelbe davčnih bremen in finančnega e k s p 1 oa t i r an j a prečanskih pokrajin indajc sedanja vlada prekoračila proračun že sedaj za okroglo dve milijardi dinarjev.
Drugi del vladnega delovnega programa pa obstoji iz čisto novih zakonskih načrtov, ki pomenjajo uvedbo najhujše politične reakcije. PPŽ režim hoče izpremeniti volivni zakon tako, da ne bi prišle posamezne stranke in pokrajine in narodi v državi proporcionalno po svoji dejanski iftoči do veljave, ampak da bi takozvane »državne« stranke, v prvi vrsti radikali, odnesli nesorazmerno k svoji dejanski moči ogromno večino vseh mandatov, podobno kakor fašisti v Italiji. Že sedanji volivni zakon je krivičen, ker favorizira volivne okraje v Srbiji. Obeta se tudi tiskovni zakon in zakon o združevanju, ki bo preprečil vsak »protidržavni« tisk v načelu in društveno življenje in delovanje postavil popolnoma pod policijsko nadzorstvo! To se pravi, da se hoče sploh onemogočiti vse časopisje, ki ne bi bilo z vlado in odpraviti resnična združevalna svoboda. Kritika sc tako najenostavneje ubije, vsaka opozicija nduši, svoboda govora in tiska pa ostane samo na papirju. PPZ vlada napoveduje tudi zakon o »občinski avtonomiji«, o kateri že vnaprej lahko vemo, kako bo izgledala, če pomislimo, kako se pod sedanjo vlado odstavljajo župani, razpuščajo občinski sveti in postavljajo gercnli. Krona vsemu delovnemu programu vlade pa bo »zakon o organizaciji sodišč in sodnikih c, p
katerem režimsko časopisje že dolgo skrivnostno sušlja in namiguje, da bo onemogočil neodvisno sodstvo, ki bi se upalo razsojati proti vladi, kakor se je to zgodilo v procesu proti Radiču in tovarišem.
Delovni program »narodnega bloka« je
torej čisto jasen. Njegovi zakonski načrti imajo prozoren namen omejevati najvažnejše državljanske svoboščine in ustoličiti reakcijo v vsej njeni moči. To imenuje sedanja vlada »konsolidacijo in dograditev države«.
am na češkoslovaško Javnost
RAHLJANJE VEZI V MALI ANTANTI.
Belgrad, 20. febr. (Izv.) Vse vladno časopisje s ^Samoupravo« in »Vremenom« na čelu z največjo vehemenco že nekaj dni napada češko časopisje radi tega, ker ne hvali vladnega terorja in se v interesu ja-kosti bratskih držav zavzema za sporazum med južnimi Slovani. Napadi vladnega časopisja so uprav raditega brez vsake podlage in so samo nov dokaz, kako si režim predstavlja svobodo javne kritike. Pa ne samo s tega vidika, še bolj so zanimivi napadi na objektivno češkoslovaško javnost radi tega, ker so združeni z napadi na samo praško vlado in zastopnike češkoslovaške države. Ta sistematična gonja vzbuja pozornost posebno zato, ker se nahajamo pred sestankom male antante.
Staro nasprotje, izhajajoče iz osebnega častihlepja, kdo bo vodil malo antanto pred tujino, prihaja v ospredje. To nasprotje se poostruje in vsi znaki kažejo, da med vladami male antante ni več tistega soglasja in enotnosti pogledov na svetovni položaj, ki bi bilo potrebno v korist vseh držav male antante. Reakciji v naši notranji politiki — se zdi — da sledi
reakcija v zunanji politiki. Dočim Češkoslovaška Romunije ni hotela podpirati za protislovansko in protirusko politiko, ji gre naša reakcija vedno bolj na roko in tako se obenem oddaljujemo od intimnih in potrebnih zvez s Češkoslovaško, katere staiišče v teh vprašanjih je jasno in v skladu z onimi zapadne demokracije, dasi-ravno je pri nekaterih političnih skupinah na Češkoslovaškem v poslednjem času opažati živahno agitacijo v smislu reakcije.
Zato mislijo, da je belgrajska vlada izrabila to priliko in vprizorila to gonjo proti Češkoslovaški vladi in da oslabi njen vpliv in okrepi sorodne elemente na Češkem, kar je tembolj važno, ker ni izključeno, da pride na Češkoslovaškem v kratkem do volitev. Ti napadi vsekakor niso najboljši predznak za uspešnost kon-fenrence male antante. Ta konferenca bi se imela prvotno vršiti januarja, pa je bila vsled volivne borbe preložena. Po sedanjem načrtu se bo vršila v marcu. Kakor poročajo, se bo dr. Beneš odpeljal iz Ženeve naravnost v Bukarešto.
PRAZNE ŽELJE SAMOSTOJNIH DEMOKRATOV.
Belgrad, 20. febr. (Izv.) Pribičevičevo časopisje je v poslednjem času pričelo t vsakovrstnimi intrigami proti demokratskemu klubu, češ da je razdvojen in da stoji pred razcepom. Te vesti, ki imajo namen oslabiti akcijo bloka narodnega sporazuma, so brez vsake podlage. Glavni odbor demokratske stranke je izdal o tem sledeče obvestilo:
»Vreme« in še nekateri listi poročajo o nezadovoljstvu, razcepu in različnosti mišljenj v demokratski stranki in navajajo, da so posamezni poslanci nasprotni sodelovanju z Radičem in osnovanju skupnega kluba vseh opozicionalnih strank. Te vesti so izmišljene in izvirajo od tistih, katerim gre vsled koncentriranja strank za oblast, ki jo hočejo za vsako ceno obdržati, da jo šc nadalje zlorabljajo.
na vlado.
Dejanski položaj.
ŽELJA PO NOVI ORIENTACIJI. — PRIKRIVANJE VLADNIH NAMENOV.
Belgrad, 20. febr. (Izv.) O kronskem svetu smo poročali po tako avtentičnih informacijah, da to poročilo vzdržujemo v celoti. V tem nas potrjujejo napori policajde-mokratskega časopisja, ki se trudi, da si iz te seje izkuje za sebe kapital, češ da se je položaj vlade okrepil. Poročila tega časopisja so tako kontradiktorna, da je njih fa-brikacija na prvi pogled očividna. Prvi dan so trdili, da je bila seja informativnega značaja, da se o političnem položaju ni govorilo, marveč fco zato sklicana nova seja. Sedaj zatrjuje z vso silo, da se je položaj vlade okrepil, ki je moral bili do tedaj slab, in da se je na seji govorilo o političnem položaju, pri kateri priliki da so vsi faktorji sklenili politiko takozvanega nacionalnega bloka nadaljevati.
Take vesti spušča v svet Pribičevičevo časopisje, ki neprestano govori o popolnem soglasju in absolutni enotnosti v tem bloku, nasproti temu pa je sicer v resnih političnih krogih mišljenje popolnoma drugačno. V dokaz citiramo v naslednjem zelo dobro poučene »N o v o s t k, ki poročajo o manevrih g. Pašiča:
>Brez dvoma je, da gremo v fazo političnih manevrov, ki bodo izpolnjevali čas pred sestankom narodne skupščine. G. Pašič je začel dvojno igro, v katero tnisli vplesti člane opozicije. Kakor smo napovedali, bo g. Pašič poskušal v svoj krog pridobiti drugo najmočnejšo stranko v parlamentu: Radičevo stranko. To je stara Pašečeva taktika, da zapušča svojo politiko, da bi ostal na vladi. Videč, da je v stvari politika sporazuma edino mogoča, hoče g. Pašič preprečiti, da ne bi te politiko izzvali drugi temveč bo on poskušal vzeti monopol v svoje roke s tajno namero, da igra do konca. Zdi se, da je sigurna stvar, da se radikali pri-
bližujejo radičevcem in da hočejo z njimi napraviti nov protokol o sodelovanju. Istočasno pretijo radičevcem s sredstvi, ki jih imajo na razpolago. Tako držijo dr. Mačka in tovariše internirane, da bi vplivali na njihove sklepe glede nove politične orientacije. Negotovost Radičeve usode se tudi izkorišča v nadi, da ga bodo zlomili v vele-izdajniškem procesu. Z druge strani vlada maskira svoje namene in naglaša v svojih listih, da ne misli spustiti svojega dosedanjega kurza in da ni potrebno sodelovanje drugih skupin. Včeraj so minisiri trdili, da je bil na seji v dvoru informiran kralj, danes so pa pričeli na enkrat po političnih organih insistirati, da se je po seji v dvoru položaj učvrstil. Manever je prozoren. Vlada hoče delovati na pristaše, da vživa zaupanje vseh faktorjev in da ni resnica, da se želi nov političen kurz. V političnih krogih se trdi, da je želja vseh faktorjev, da se opusti sedanja politika in da se ustvarijo pogoji za izvajanje politike sporazuma.«
Novosti« nadaljujejo in pišejo o aktiv-j nosti bloka narodnega sporazuma: Kadar bodo pričeli prihajati poslanci novo izvoljene skupščine v Belgrad, tedaj se bo položaj lažje razvi jal. V bloku narodnega sporazuma se sedaj posamne skupine bavijo z notranjimi zadevami, povsod pa se čuti potreba, da se njihova aktivnost koordinira. Obstoja predlog, da člani bloka ustanovijo enostavno parlamentarno skupino. Sedaj se mora ugotoviti, koliko je pogojev za to, da se ta kombinacija realizira. V vsakem slučaju je stalnost in enotnost bloka izven vsake sumnje, če bi nekateri člani bloka hoteli stopiti v kako posebno kombinacijo, bi se to zgodilo s privoljenjem vodstva celokupnega bloka.«
PROTI SLOVENCEM IN HRVATOM
NE GRE!
Belgrad, 20. febr. (Izv.) Kljub vsem demantijem o posebni akciji radikalov in njihovega stremljenja, da se približajo opoziciji, je ta stvar popolnoma jasna. V radikalni stranki vedno bolj čutijo in prihaja do izraza mišljenje, da se državna politika brez sodelovanja Hrvatov in Slovencev ne more voditi. Jasno je, da so si v tom na čistem vsi krogi. Zelo mnogo se komonlira, da Jovanovič še vedno obiskuje Pašiča. Včeraj je bil Ljuba Jovanovič y tem smislu sprejet na dvoru, danes pa
se je dolgo razgovarjal s Pašičem. Da bi oslabili napredovanje takega mišljenja v celokupni javnosti, so samostojni demokrati danes časnikarjem dali nekako obvestilo in sicer pod firmo: iz krogov, ki stojijo blizu vlade. V tem obvestilu ponovno zatrjujejo, da se politika nacionalnega bloka ne more spremeniti. Radikalni krogi so zelo nevoljni nad takimi komunikeji, ki se izdelujejo v podtajništvu notranjega ministrstva, ker na ta način eksponenti samostojnih demokratov neresnično predstavljajo njihovo mišljenje.
Belgrad, 20. febr. (Izv.) Danes se jo vršila vladna seja, na kateri so razpravljali najpreje o pismu, ki ga je poslal predsednik zagrebškega sodišča na vlado z ozirom na pritožbe dr. Trumbiča. V njem zahteva od ministrskega sveta točnih informacij in navodil policiji, da bo spoštovala odredbe sodišča, kajti sicer so sklepi sodišča iluzorni, ako jih policija ne spoštuje. Zdi se, da prične že davno napovedana preganjanja neodvisnih sodnikov. Na seji se je sklenilo, da se proti predsedniku zagrebškega sodišča uvede disciplinarna preiskava radi tega, ker se ni obrnil na svojega resornega ministra, temveč naravnost na ministrski svet, s čemur je že dal povod misliti, da sumi v nepristranost pravosodnega ministra.
Pašič je poročal o svojem včerajšnjem razgovoru z dr. Poličem. Nekateri zatrjujejo, da internirani dr. Maček in tovariši ne bodo spuščeni na svobodo, ampak da bodo na temelju novih aktov, ki so zbrani proti njemu, ponovno izročeni sodišču namesto na svobodo. Ta korak se tolmači kot nov pritisk na Kadičevce, da popuščajo napram radikalom. Dalje je vlada na Pribiče-vičev predlog napravila važne sklepe, da se reducira več srednjih šol, posebno humanistične, da bi se na ta način dobilo več kreditov za profesorje. Ministrski svet je nadalje odbil predlog dr. Žerjava o eks-ploataciji rudnika Lubija, ki ga je hotel dr. Žerjav izročiti posebnemu konzorciju v eksploatacijo. Vlada se je postavila na stališče, da se mora razpisati licitacijo.
Končno je bilo sklenjeno, da se dajo Romuniji glede carinskega in železniškega prometa najugodnejše tarife. Dosedaj kakor znano nimamo nobene trgovske pogodbe z Romunijo. Vlada pa je to storila z ozirom na prijateljske razmere in na velik trgovski promet s to državo.
Zagreb, 20. febr. (Izv.) Danes se je vrnil iz Belgrada dr. Polič, ki je poročal zvečer v klubu HZ o svoji intervenciji v zadevi internacije dr. Mačka in drugov ter aretacije dr. Žanifa. Njegova intervencija ni uspela. Ministrski predsednik Pašič je intervencijo odklonil ter izjavil, da mu slučaj dr. Žaniča sploh ni znan in da si bo dal o njem poročati. Vprašanje imunitete dr. Mačka in drugov pa za Pašiča ni rešeno, ker da pred verifikacijo mandatov ni imunitete. Istotako je odklonil intervencijo Ljuba Jovanovič, ki je izjavil, da vsa ta stvar spada pred vlado, ne pa pred njega. Dr. Polič je opazil novi moment, da vlada ves slučaj ne gleda več s stališča obznane, ampak da smatra čine Radiča in drugov kot veleizdajo.
Zagreb, 20. febr. (Izv.) Danes je bil zopet zaslišan Stoj an Radie. Po izjavi dr/, pravdnika bo stol o slučaju Radiča in Mačka ter tovarišev sestavil poročilo na narodno skupščino.
Zagreb, 20. febr. (Izv.) Kakor izve Vas dopisnik iz merodajnega vira, bodo
ostali dr. Maček in tovariši v policijski internaciji do rešitve vrhovnega kasacijske-ga sodišča, na katero je bila vložena od strani državnega pravdništva pritožba zoper rešitev Lanskega stola v Zagrebu. — Danes dr. Mačka in tovarišev niso pustili iz policijske kasarne domov in sicer radi incidenta, ki se je po zatrdilu policije zgodil včeraj. Dr. Maček in tovariši so se namreč branili vrniti se v kasarno, sklicujoč se na poslaniško imuniteto, tako da »o morali agenti internirance šiloma odvesti nazaj v zapore.
SEJA OPOZICIONALNm VODITELJEV.
Belgrad, 20. febr. (Izv.) Med Ljubo Davidovičem in Nastasom Petrovičem je dogovorjeno, da se vrši seja bloka narodnega sporazuma v ponedeljek, 23. t. m. Raditega odpotujeta dr. Polič in Pavle Radič v Belgrad. Seja se bo eventuelno, kakor se pač pokaže vsled političnega položaja za potrebno, podaljšala, na vsak način pa se tik pred otvoritvijo skupščine vrši šo ena seja opozicionalnega bloka.
VLADNO ČASOPISJE DEMANTIRANO.
Belgrad, 20. febr. (Izv.) Nekateri listi so poročali o izjavah, ki jih je dal tukajšnji češkoslovaški poslanik. Z ozirom na te vesti je danes zunanje ministrstvo izdalo sledeč« obvestilo: »Pooblaščeni smo izjaviti, da je bil razgovor, ki ga je imel češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Šeba s pomočnikom zunanjega ministrstva g. Mar-kovičem ob priliki njegovega poslednjega obiska v zunanjem ministrstvu, v zagrebških listih neresnično in tendenciozno objavljen.
DR. ŽERJAV.
Belgrad, 20. feb. (Izv.) Dr. Žerjav je bil danes sprejet od kralja v poslovni avdienci. Zvečer je odpotoval v Ljubljano. Trdijo, da je Žerjav nevarno bolan in da potrebuje skrbne nege.
Ob »bolgarski meji«.
Belgrad, 20. fcb. (Izv.) Med tem ko režimsko časopisje zelo ostro napada češkoslovaško časopisje, da ne piše za sedanjo vlado, prinašajo belgrajski listi dnevno tako alarmantne vesti o razmerah o Bolgariji, da so skoraj popolnoma podobne vestem o razmerah, ki so vladale pred revolucijo v Albaniji.
Današnja »Politika« prinaša poročila o zelo krvavih spopadih ob bolgarski meji in o tem, da se na bolgarski meji zbirajo komitske čete, in pristavlja, da je radi tega tukajšnji bolgarski poslanik Vakarevski obiskal zunanjega ministra in pri tej priliki mu je pomočnik v zunanjem ministrstvu gosp. Markovič zelo ostro odgovoril. Vest se je izkazala kot neresnična, kajti zunanje ministrstvo je nocoj z ozirom na tako pisanje izdalo sledeč komunike:
»Pooblaščeni smo izjaviti, da je neresnična vest belgrajskega časopisja o obisku bolgarskega poslanika Vakarevskega pri pomočniku v zunanjem ministrstvu 19. t. m. Vakarevski ta dan ni bil na obisku pri g. Markoviču.«
Ta komunike je vzbudil zelo veliko zanimanje v Belgradu, ker se v poslednjem času vedno bolj in bolj v belgrajskem časo- • pisju piše o velikih pripravah na bolgarski meji. Pri tem prinašajo na svetlo najbolj neverjetne stvari. Ta komunike je dokaz, da so te vesti neresnične.
POLITIČNI UBOJI V BOLGARIJI.
Sofija, 20. febr. (Izv.) Odgovarjajoč na interpelacijo vsled uboja poslanca Mileva in Strašimireva je minister za notranje zadeve g. Rusev obravnaval razvoj političnih ubojev, ki so se dogodili v poslednjih mesecih. Ubijalci so pristaši zemljoradniškega in komunističnega skupnega pokreta. Ta skupina, katero tvorijo komunistični teroristi in zemljorodniški ekstremisti, delajo sistematično na to, da z atentati pobijejo čimveč uglednih politikov in političnih administratorjev. Vlada je obveščena, da je upravni odbor obsodil na smrt več članov vlade, načelnika sofijske policije in mnogo drugih. Minister je izjavil, da so tudi raz-bojništva, v katerih so poročali listi v poslednjih dnevih, istotako dela iste zemljo-radniške in komunistične fronte. O. Rusev je zato ostro obsodil zadrževanje zedinje-nih zemljoradnikov in komunistov in izjavil, da je vlada pripravljena na ta nasilja teh elementov odgovoriti z represali-jami. V tem cilju bo zahteval, da sodniki za te in slične stvari kazni poostrijo. Pred-no pa s tem začnejo, apelira vlada na komuniste in zemljoradnlke, da prenehajo z atentati, da novo prelivanje krvi prepreči in pomaga državi do miru.
Romunski spor z Nemčijo.
Bukarešta, 20. leb. (Izv.) Zunanji minister Duca je danes v odboru za zunanjo politiko imel obširen ekspoze o konfliktu med Romunijo in Nemčijo. V ekspozeju je natančno orisal potek dogodkov in izrazii nado, da bo Nemčija v poslednjem trenutku dala zadoščenje, in označil upravičene zahteve romunske.
Jutri se bo vršila seja ministrskega sveta, na kateri bo zunanji minister Duca in finančni minister Bratianu poročal o tem konfliktu. Misli se, da bo vlada na tej seji zavzela svoje definitivno stališče glede re-presalij, ki jih bo podvzela proti Nemčiji in glede načina izvedbe teh represalij.
Oficielni list romunske vlade »E n d e -pendence romaine« poroča v današnjem uvodnem članku, da bi se lahko pričela pogajanja z Nemčijo o višini svote, ki bi jo Nemčija plačala, in o načinu plačevanja v slučaju da Nemčija prizna upravičenost romunskih zahtev.
ROMUNSKI DEMENTI.
Bnkarcšt, 20. febr. (Izv.) Romunska vlada dementira vesti o izgonu Nemcev in o zaplembi premoženja nemških državljanov.
PROTIŽIDOVSKI ŠTRAJK AKADEMIKOV V BUKAREŠTI.
Bukarešta, 20. feb. (Izv.) Akademska mladina je sklenila, da nastopi desetdneven štrajk na vseh vseučiliščih, Štrajk ima nacionalno obeležje. Naperjen je proti židovskim dijakom. Dijaki so nedavno vladi stavili zahtevo, da reši vprašanje seciranja židovskih trupel. Kakor znano, židje prepovedujejo, da bi se trupla njihovih vernikov secirala na vseučiliščih. Dijaki zahtevajo, da se to vprašanje reši tako, kakor zahtevajo, ali pa naj židovski dijaki več nc obiskujejo medicinske fakultete. Štrajk sc je danes pričel. V Bukarešti je prišlo do velikih izgredov. Intervenirati je morala policija. Aretiranih je bilo več akademikov.
GENERAL PRUNZE 0 BESARABIJI.
_ Moskva, 20. febr. (Izv.) Vrhovni poveljnik ruske sovjetske armade Frunze je v nekem nagovoru na častnike moskovske garnizije izjavil, da bo rusko-japonska pogodba pospešila priznanje Rusije od strani Amerike. Pogodba ni zveza v pravem pomenu besede, ampak je le dogovor za ureditev medsebojnega razmerja. Glede Besarabije je izjavil, da on kot rojen Bes-arabčan lahko mirno pove romunsld vladi, da se Rusija romunskega kralja in njegove armade ne boji in da omogoča samo ruska miroljubnost romunskim mogotcem zatiranje zasužnjenega prebivalstva v Besarabiji in v Bukovini.
RAZOROŽITVENA KONFERENCA.
Pariz, 20. febr. (Izv.) »Temps« poroča iz Londona, da se vrše med Anglijo in Ameriko uradna pogajanja za sklicanje razorož. konference. Predsednik Coolidge namerava konferenco sklicati meseca novembra. Na konferenci bodo sklepali o omejitvi grajenja ladij one vrste, o katerih na konferenci 1. 1921. niso razpravljali. Na konferenco bodo povabili Francijo, Italijo in Japonsko. Japonska vlada pa izjavlja, da mora prej poznati namene Amerike, preden bi se konference udeležila.
KRIZA V ANGLEŠKI DELAVSKI STRANKI.
London, 20. febr. (Izv.) Zaradi vprašanja o carinski zaščiti oziroma o prosti trgovini je prišlo v angleški delavski stranki do hudega razkola. Zaščitno carino zastopa Wheatley, Snowden pa zastopa prosto trgovino. Mae Donaldu se ni posrečilo spora poravnati.
CAILLAUX ZOPET AKTIVEN POLITIK.
Pariz, 20. feb, (Izv.) Bivši ministrski predsednik Cai'llaux je na nekem banketu imel velik govor, v katerem je ostro obsodil nacionalistično politiko Herriotovih prednikov. Očital jim je, da zmage niso znali izkoristiti, ker so sovraštvo med sosedi še razvneli, mesto da bi se bili ž njimi sporazumeli. Zavožena politika nacijonalistov je povzročila finančno krizo Francije. Francija mora kreniti odločno na pot prave demokracije proti nacionalistični reakciji. Banketa se je udeležilo nad 2000 ljudi, med temi tudi skoro vsi člani Herriotove vlade.
FRANCOSKE FINANCE.
Pariz, 20. feb. (Izv.) Finančni minister Clementel je imel v zbornici velik govor o okrepitvi francoskih financ. Ozdravljenje francosko valute sc bo moralo opirati v prvi vrsti na veliko vnaje posojilo. Doma pa bo treba zvišati dohodnino in urediti oddajo premoženja.
KONFERENCA NASLEDSTVENIH DRŽAV V RIMU.
Rim, 20. febr. (Izv.) Včeraj se je prvič sešel plenum konference nasledstvenih držav bivše Avstro-Ogrske monarhije. Predsednik finančnega odseka Amedeo Giannini je poročal o delu, ki ga je dovršil odsek glede ureditve kreditov in depozitov dunajske poštne hranilnice. Predložil je tostvarni zapisnik, ki ga je plenum odobril ter se v kratkem podpiše. Pravni odsek je odgodil svoje seje do 4. maja t. 1.
ITALIJANSKI PARLAMENT.
Rim, 20. febr. >Popolo d' Italia« po- ! roča, da se skliče senat 25. ali 26. t. m. Kešil bo najprej proračun o dohodkih, nato pa bo začel razpravljati o vojaških zakonskih načrtih, Mnssolini bo po izjavi zdravnikov v malo dneh okreval, tako da
bo mogel osebno prisostvovati sejam v senatu. Zbornica poslancev se skliče po vsej priliki dne 12. marca, da reši proračun; nato se odgodi preko praznikov ter skliče zopet meseca maja.
Volitev zaenkrat nI pričakovati v bližnjem času; tako vsaj zatrjujejo uradni krogi.
ODSTOP PRUSKE VLADE.
v Berlin, 20. febr. (Izv.) Danes se je vršila v pruskem deželnem zboru razprava o zaupnici vladi. Pri glasovanju je dobila vlada 218 glasov, proti vladi pa je glasovalo 221 poslancev. Dr. Mar* je takoj po glasovanju s celokupno vlado vred odstopil.
Nove proffzakonitosfi.
Kikor doznavamo sta bila prestavljena zopet dva člana Slomškove zveze in sicer Grad Boris, učitelj v Dobrničah, na eno-razrednico v Gabrje in Vrbinc Josip, defi-nitiven učitelj v Toplicah pri Novem mestu, na enorazrednico v Laze. Premestitev se je izvršila brez disciplinarne preiskave, saj izvrstna učitelja spadata v hribe le vsled tega, ker sta Slomškarja.
Slomškova zveza prosi vse to-varše in tovarišice, ki so bile pod P. režimom prestavljene, da ji takoj sporoče svoje dosedaje službeno m-v^o jn odlok na podlagi katerega so bili premeščeni. V poročilu naj navedejo tudi šarilo službenih let in pa one učne osebe, ki so prišle na njih mesta.
še »upravna furistllkcsja«.
Zadnji? smo rekli, da smo odprli Ileinza na strani, kjer je citiran § 24. zak. z dne 29. aprila 1873, dež. zak. št. 21. Potem pa smo brskali po Heinzu še dalje in našli na str. 561. dokaz, da je bivši c. kr. deželni šolski svet za Kranjsko z dne 20. aprila 1875 leta, št. 88, dež. zak. št. 12 izdal razpis, kako se mora postopati pri šolskih zamudah. Dovolite, da ta razpis nekoliko citiramo, morda bo to naši šolBki oblasti le v korist in poučilo:
»Vodstvo vsake občne ljudske šole mora v treh dneh po preteku vsakega pol meseca kazalo vseh šolskih zamud po pri-djanem vzorcu A v duplfkatu (ta vzorec se je pozneje spremenil opom. ur.) in če bi ne bilo nobenih šolskih zamud, tudi poročilo o t em izročiti krajnemu šolskemu sveto.
Ta mora takoj v zmislu § 24., stikoma s § 22. dež. zakona z dne 29. aprila 1873. leta, dež. zak. št. 21, št. 52 te zbirke in § 7, š. I. u. r. (ta se je izpremenil 1. 1905, opom. ured.) poizvedeti vzroke neopravičenih šolskih zamud, ter mora, če najde, da šolske zamude niso pristojno opravičene ali da so nedopustljive, v prvem slučaju opomniti roditelje ali njih namestnike na njih dolžnost, ako pa se take zamude še dalje pripetijo, naj stavi kazenski nasvet in naj potem, ko je svoj dotični sklep vpisal v rubrike, za to določene, dvojna kazala ali pa poročilo, da ni bilo nobenih šolskih zamud, vsakega mesca predlaga najdalje do 8. dne prihodnjega meseca c. kr. okrajnemu šolskemu svetu; ta naj brž ko mogoče dalje ravna v zmislu § 30. dež. zak. z dne 29. aprila 1873. leta, dež. zak. št. 21 in vis. ministrskega razpisa z dne 20. maja 1874. leta št. 830 (ta razpis dajo pravico do razsodbe predsedniku okr. šol. sveta, tore| sedaj srezkemu poglavarju), naj iz dotičnih razsodeb vpiše kazensko določbo v dotične rubrike, en primerek kazala naj zase obdrži, drugi primerek naj pa do 20. dne istega meseca izroči krajnemu šolskemu svetu v uradno rabo.«
V zgoraj navedenem leta 1893., od dež. šol. sveta kranjskega pod št. 2178 predpisanem vzorcu A pa najdemo zanimive rubrike za sklepe krajnih šolskih svetov glede na vzrok šolskih zamud n. pr. 15., 16. in 17.
kazenski
oproščen posvarjen nasvet
Nadalje določa § 30. navedenega zakona iz L 1873, da se mora pri izdaji razsodbe o šolskih zamudah postopati po pravilih, ki uravnavajo preiskavo in razsodbo o prestopkih, za katere se v splošnem kazenskem zakoniku ni skrbelo in sicer po ministrskem ukazu z dne 16. nov. 1874. 1. št. 10353 po določilih cesarskega patenta iz 1. 1854 (Priigelpatent) in ministrske narod be z dne 3. aprila 1855. leta, drž. zak. št. 61.
Mi k vsej tej šentviški stvari samo ugotavljamo, da krajni šolski svet o zamudah ni sklepal, da so dobili kazenski nalog tudi starši, katerih otrok je že pred dvoma letoma umrl, da drugi starši niso bili opomnjeni in da krajni šolski svet ni stvari raziskoval.
Čudimo se le pri tej stvari, da oba okrajna šolska nadzornika v Ljubljani, ki sta bila dolga leta na šoli, in kolikor nam je znano vsaj eden od njiju šolski voditdlj, teh predpisov ne vesta, da bi opozorila na zakonite predpise vsaj svojega šefa pravnika, člana izpraaevalne komisijo za administrativni praktični izpit, k. dvornega svetnika dr. Ferjančiča. G. dvorni
svetnik naj pa svojima nadzornikoma na
podlagi našega prejšnjega članka obrazloži razliko med kazenskim nalogom in kazensko policijsko razsodbo.
Priporočamo pa tudi državni upravni oblasti, da otvorl kakšne tečaje o upravnem poslovanju za svoje upravnike, da ne bo treba »Slovenca« spreminjati v pravno revijo in register pravnih kozlov, ki jih streljajo njeni »boljši« uradniki.
Da se ne pozabL Vsem je še v spominu, kako srdito gonjo sta svoječasno vzdignila »Jutro« in »Slov. narod« zoper našo »Jugoslovansko tiskarno«, češ, da je leglo komunistične propagande v naši državi, da tiska skrivaj hujskajoče brošure, letake in druge tiskovine s protidržavno tendenco. V tej gonji se je zlasti odlikovalo »Jutro«, ki je svoj obširni članek »Tiskarna škofa dr. Jegliča« z dne 10. julija 1924 celo prestavilo v srbščino in ga priobčilo v dnevniku »Reč«, glasilu Pribičeviča v Belgradu, Vsa ta gonja je imela očividen namen, škodovati »Jugoslovanski tiskarni« na ugledu in ji izpod« kopati kredit v tu- in inozemstvu, vlado pa pripraviti do tega, da tiskarno kratko-malo zapre. Dotične napade smo takrat krepko zavrnili in dokazali vso neuteme-ljenost »Jutrovih« in »Narodovih« člankov, tako, da je obema listoma zmanjkalo sape. Predvčerajšnji «Slov. narod« pa prinaša iz Belgrada vest, da je tamošnja policija odkrila v neki hiši tajno komunistično ti-karno in vse osobje aretovala. Trenotno nimamo še poročila, ali je ta vest resnična ali ne, ako se izkaže, da je, pričakujemo, da bo-deta oba ljubljanska dnevnika svoje napade iz meseca julija 1. 1. preklicala in priznala svoje tedanje pogreške. Ali pa se morda motimo in bodeta — poleg stare navade — kar prešla na dnevni red?
Kdo ima prav? »Jutro« je poročalo o kronskem svetu, da so na njem ugotovili sestavo današnje vlade kot končnoveljavno in da so se tudi že zedinili o delovnem programu PP-vIade. Po »Jutru« bi bila politika naše države za prihodnja štiri leta že čisto jasno določena. Belgrajsko »Vreme« pa poroča, »da na ovoj sednici nisu donošene nikakve odluke, nego da je cela sednica bila informativnog karaktera«. Tudi »Politika« piše, da »o čisto političkim pi-tanjima je prerano govoriti, jer je potrebno, pre nego što bi pred kraljem o tome govorili, da se konzultuju i poslanički klubovi«. Politični položaj tedaj še ni videti tako razčiščen kakor trdi »Jutro«.
Ime vlade. Današnjo vlado imenuje svet na kratko »PePeŽe«-vlado, po začetnicah njenih prvakov. Če bi bili pa namesto Žerjava v vladi muslimani, ki se vlada imenovali na kratko »PePe-Turk«.
Za red, za pravico in za dobro prosvetno upravo. »Danes stoji vse učiteljstvo pod vtisom, da smo izgubili demokratično prosvetno upravo in da je zavladal v prosveti absolutistični sistem, ki daje več moči mnenju poedincev, kakor pa celoti. — Dolžnost naša je paziti, da se enak sistem ne uvede tudi v šolski zakon in da se zopet vzpostavijo naša legalna zastopstva ter se uvede demokratizem mesto aviokratstva v našo prosvetno upravo. — Nehati bo treba s personalno politiko, ki jemlje mnogo časa in kreniti k pozitivnemu delu — ustvarjanju zdravih razmer,« — Te besede lahko bere g. Luka Jelene v »Učit. Tov.« z dne 17. febr. t. 1.
It, Zaloga pri Ljubljani. Dne 18. t. m. se je poslovil nd nas zelo priljubljeni in spoštovani postajenačelnik g. Fr. Bezeg ter odšel na novo službeno mesto v Zidani most. Ob njegovem slovesu se je udeležilo skoraj vso delavstvo postaje Zalog ter še mnogo drugega občinstva iz Zaloga in Sp. Kašlja. G. Bezeg pa naj nese s seboj v novo službo zavest, da je bil pri nas splošno spoštovan in priljubljen in da ga bomo v Zalogu težko pogrešali.
Stari trg pri Ložu. Pred par tedni je prišel v naš okraj neki g. Tome s svojo »soprogo«, kakor jo je predstavljal ter se nastanil v znani gostilni pri Tomšiču v Iga vasi. Mož se je predstavljal povsod, da jc komisar od urada agrarne reforme ter, da je poslan h graščini Snežnik v Kozaršcah, katera je pod državnim nadzorstvom, UradniStvo omenjene graščine pa odločno zanika, da bi imel g. »komisar« kak opravek pri njih ter, da sploh še ni prišel v graščino. •— Iz zanesljivih virov smo pa zaznali, kar smo takoj slutili, da mož ni nikak uradnik agrarne reforme, ampak hotelir iz Bleda ter, da je bil poslan od dr. Žerjava v svrho agitacije, katero jc pa tako sijajno vršil, da bi volivci vrgli skoro vse kroglice v prvo skrinjico. Bitje, katero živi ž njim skupno pa tudi ni njegova žena, kajti mož je ločen. — Igovčani in drugi ljudje bodo že vedeli, kakšno staliSče nn) zavzamejo proti njemu, kadar sc jim bo vsiljeval. — Somišljenike SLS opozarjamo, da so vsepovsod), posebno v gostilnah previdni v govorjenju. G. učitelj Justin, ki jc imel tu-li agitacijski dopust — bo mogel to naše svarilo vsem raztolmačiti .— če ga bo le kdo hotol poslušati.
Sora pri Medvodah. Dne 19. febr. tmo obavlli dopis, v katerem se obsoja premestitev ufiiteljlce Avg. Erbežnikove kot maščevalno delo ge. Osana, ki je prišla na njeno mostu. Kakor smo se pa prepričali, ga. Osana ni prosila za to mesto, marveč je dobila uraden poziv, da lo mesto nastopi. Zahteva, da se Erbežnikova razreši svoje službe vsled bo-lehnosti, je bila prišla od popolnoma druge strani in ga. Osana ž njo ni v nobeni zvezi. Saj tudi za njo ni nobeno prijetno delo, vsak dan hoditi po eno uro po blatni cesti v Soro in aopet nazaj z vlakom v Ljubljano. Tudi s« nam je zatrdilo, da ga. Osana otrok ne prelepa, kakor je trdil naš poročevalec. Ker nikomur ne maramo delati krivice, smo gornje vrstico lojalno zabeležili.
Iz Osllnlc«. Po dovršenem delu vsakdo rad pogleda po uspehih svojega truda. Tudi pri na« se je veliko delalo — za volitve namreč — da so bili nekateri pripravljeni strgati za nje cele podplate ln se s tem eks-ponirati do maksimuma, da je bil človek ia v skrbeh, kateremu bi odločil Noblovo nagrado za loto 1925 kot »za delo, ki ga odlikuje posebno Idealno stremljenje.« Zato tndi poglejmo po uspehih tega truda, pri katerem je šlo bolj za osebno kot za splošno korist. Janez Kovač, gostilničar in posestnik na Sellh pri Osilnici, pri občinskih volitvah predstavnik »Gospodarske stranko«, kateremu bi vendar morali biti vodno prod očmi eolokupul gospodarski interesi, hoče aa vsak način lo sebe iu svojo gostilno izražati od plačevanja in to prevaliti na druge uboge knjžnrje. Zato so je pritožil proti obč. proračunu ua vel. župana in v to svo-
jo pritožbo zavlekel politiko. Proračun je bil ovržon, doklade na vino znižane, kar pa Selškemu Janezn še ni bilo dovolj, čeravno so bile že predlagane doklade na kmete do 800 odstotkov, a na vino nič. Hotel je znižati te itak od 80.000 Din na 10.000 znižano postavko za stavbo nove šole v Papežih na 7000 Din. Izjavil je, naj se pobira denar za gradbeni fond po številkah, kot se je pobiral za cerkev. S tem, če se pobira za ta fond od povtškov vinskih naklad, se gostilničarje preveč uniči. Mesto, da se zgradi šola v Papežih je boljše, da gostilna na Selih boljše uspeva. To se jasno vidi tudi iz tega, ker hočejo povsem skrbni krajni šolski svet v Papežih razpustiti in iščejo človoka, ki bi hotel prevzeti gerentstvo. Osilniški učitelj Kokotoc pa govori, da v Papežih sploh ni primerno za šolo, ker je nastanjena na gostilni. Saj je vendar njegov kume potoški Janez prvi, ki protestira proti stavbinski glavnici. Dokler pa rs nam ne da denarja, pa ne moremo Imeti svoje šolo. Na ta način bi zopet radi potegnili papežko šolo v Osil-nico ln od tam v vsom centralistično vladali oba konca. Bi morebiti radi videli, da bi samo v eni šoli vsi otroci naenkrat slišali, da imajo zajci zlate zobe? Saj poznamo eolo elito in vemo, kaj se kuha v njihovih glavicah. Mislite, da boste res katerega s svojim: »to je kaznivo in verdfichtno« prisilili, da vas bo pral? Operite so sami! Vse poskušate, da bi ostali beli. zato tudi napadate aha. plill. Vončino, da Vam je on pregovoril može, da so se izbrisali iz Vaše »Gospodarsko« kandidatno listo, kar pa je s pričami dokazano, da nI res.
—	Diplomski izpit jo napravil dne 9. t. m. na gospodarski in socialnopolitični fakulteti univerze v Kolinu ob Renu g. Boris Zajec, »in gradb. nndsvelnika g. inženirja Rudolfa Zajca v Ljubljani. Čestitamo!
—	Smrtna kosa. Dne 18. t. m. je umrla vi-sokospoštovana ga Jerica B5hm, mati dr. Boh-tna, ravnatelja na trgovski akademiji v Ljubljani. Dosegla je visoko starost 92. let in je bila najstarejša oseba v fari Mirna. — V Zagrebu je umrla 71 letna Vjekoslava Frank, vdova ustanovitelja in prvotnega lastnika >Za-jp-eber Tagblatta« Simona Vincenca Franka in mati vseučiliškega profesorja dr. Stamka Franka.
—■ Osebne novice s poŠte. Imenovani so: za pripravnika III. kategorije Anion Podbev-5ek v Ljubljani, za telefonistko III. kat. Ana Kratochvvillova v Ljubljani, za pripravnika nižjih uradnikov Ivan Kržišnik v Radečah pri Zidanem mostu, za pripravnika III. kat. Anton Tušek v Tržiču, za telefonistko III. kat. Dragica Kura Hov a v Mariboru.
—	Na občnem zboru »Obl. Saveza Do-brovoljaca za Slovenijo« dne 15. t. m. je bil Izvoljen sledeči odbor: predsednik Fabjan-čiž, podpreds. Jos. Joras, poslovodja Velko-vrh, odborniki Zore, dr. llebelu in Krcčič. Za preglednika pa dr. Ma^tnak in Poljak. Živahna in temeljita debata je Izzvenela v prepričanje, da je obstoj Saveza zajamčen edinole na popolnoma nadstrankarski podlagi ln da le ta more ohraniti ono enoduš-nost, ki je potrebna za očuvanje in poživ-Ijenje velikih dobrovoljskih idej in tradicij. Z obč. zbora je bil poslan brzojavni pozdrav h'j. Vel. kralju.
—- Nove poštne zveze. Ministrstvo za pošte in brzojav je odobrilo potrebne kredite za eelo vrsto novih telefonskih zvez. Topot je kreditov deležna posebno Črna gora, ki dobi dve direktni zvezi z Belgradom. Prva bo dolga 2500 km in bo tekla iz Belgrada preko Trebinja—Nikšiča—Podgorice ni Cetinje. Za lo progo je potrebni material večinoma že na mestu in se začne z delom meseca aprila t. 1. Druga proga bo tekla preko Peči v Črnogoro, vsporedno z novo trasirano ceslo ozir. želez, progo. Vrhu tega dobi Podgora še lekom letošnjega leta najmodernejše opremljeno radijsko postajo. — Dalje pripravlja poštno ministrstvo novo telefonsko zvezo Belgrad-—Zagreb, a obe dosedanji zvezi se popolnoma preustrojita. Končno se meseca marca olvori nova zveza med Belgradom in Dunajem, ki bo tekla preko Budimpešte. Nalo se izvede nadaljna zveza med Belgradom in Ziirich in.
—	Vozne olajšavo za planinska društva. Prometno ministrstvo je s svojim odlokom št. 2252 od 11. februar ja 11)213 polrdilo veljavnost prvotnega odloka št. 6252 od 1. V. 1924, po katerem uživajo naša planinska društva pri vožnji z železnico v vseh razredih 50 % popust, ako se peljejo v skupinah od 5—9 članov. Vsa železniška ravnateljstva so o lem odloku že obveščena.
—	Nov načrt za znižano železniško vožnjo v korist tujskega prometa. Prometnemu ministrstvu je predložil v odobrenje minister trgovino in industrije nov načrt za znižane želez-niSke vožnje v korist tujskemu prometu in športu. Po tem načrtu bodo imeli vsi tujci, ki potujejo v naša kopališča, 25 do 50 odstotni popust pri vožnji, turisti in planinci pa v skupini po 3 osebe 50 odstotni popust. Zadnji morajo biti v turistovski opremi. Športniki, ki potujejo na tekmo, imajo z.»se in svojo športno opremo 50 odstotni popust. Da ne bo zlorab, bo Izdajal legitimacije Touring Club.
—	Kredit sa bolnice. Poleg že odobrenega kredita 5 milijonov dinarjev je ministrstvo za
narodno zdravje odobrilo še nadaljni naknadni kredit v znesku 6 in pol milijona dinarjev za bolnice v celi državi.
—	Javna predavanja na Jugoslovanski akademiji v Zagrebu. Dne 21. t. m. zvečer priredi Jugosl. akademija za znanosli in umetnosti v Zagrebu javno predavanje. Redni član akademije dr. Vjekosiav Klaič bo čital svojo razpravo: »Dva slovenska učenjaka o najstarejši hrvatski zgodovini do 1. 1102.«
—	Srbska akademija znanosti v Belgradu ima dne 7. marca t. 1. slavnostno sejo. Namesto odsolnega predsednika prof. Cvijiča bo podal letno poročilo tajnik prof. Belič. Znatno zvišani dohodki so omogočili akademiji izdajo 20 obširnih del. V bodoče bo akademija svoj delokrog še znatno razširila, vzdržavala eks-pedicije, nagrajevala pisatelje itd. Na seji bo novoiinenovani redni član prečital svoje delo »Kalendar zemljine prošlosti«. Za novega rednega člana bo imenovan Stjepan Kubljanin, profesor slavistike na belgrajski univerzi, za dopisnega člana pa književnik Veljko Petrovič. V Akademijo umeluosti bo sprejet Pera I'opovič, arhitekt, načelnik v ministrstvu za javna dela in hon. prof. bizantinske umetnosti na belgrajski univerzi.
—	Prvo lokomotive domačega izdelka. V tovarni za vagone in lokomotive v Slavonskem Brodu so dovršili prvi dve lokomotivi za ozkotirne proge. Lokomotivi so dne 20. t. m. na slovesen način izročili prometu na progi Bosanski Brod—Gruž.
—	Smrtna nesreča na zagrebškem glavnem kolodvoru. V sredo zvečer je prišel na zagrebškem glavnem kolodvoru pri sestavljanju vlaka med odbijače dveh vagonov 40 letni železničar Pavel Fokač. Ostal je na mestu mrtev. Zapustil je vdovo in 4 olročiče.
—	»Na ietfan p?nkcrlonski način.« Pinker-ton je svetovnoznana ameriška detektivska Ivrdka, ki je z ncverjeluo rafiniranostjo in z brezprinierno bistroumnostjo svojih uslužbencev razkrila že ua stotine zagonetnih kriminalnih slučajev. Na tak »Jedan pinkertonski način« so razkrili v Belgradu tudi tajno komunistično pisarno »Rdeče pomoči«, ki jo je vodila Desanka Cvetkovlč. »Pinkertonski način« je obstal v lem, da je zvedel šef belgrajsko policije g. Lnzarevič za tajno pisarno »pomoču jednog člana cenlralnog komuuisličkog komi-leta«! O 1'inkerton!
—	Sckianstvo v Jugoslaviji. Po jugovzhodnih pokrajinah naše države se jo v zadnjem času bohotno razpaslo sektantstvo. V Vojvodini in Srbiji so cele srbske vasi sprejele nauk nazareneov odnosuo adventi-stov in metodistov. V Belgradu samem je do 50.000 advontistov in nazarencev, ki so došli večinoma Iz Srijoma ln Vojvodine. Metodlsti, ki jih vodita dva angleška duhovnika, imajo svojo središče v Strumici; Imajo že tri svoje cerkve. Vse cerkvene obrede izvršujejo motodlstl brezplačno, razen tega razdeljujejo med ljudi živita, obleko ln obuvalo. Te dni je došlo prosvetnemu ministrstvu pismo kmeta Mladona Protlča Iz Guče, v katerem pravi, da je prišel pod vplivom »dr. Blseroviča« — to jo menda eden izmed metodistlČuih duhovnikov — ln po čitanjn Stanojevlčeve srbske zgodovine do prepričanja, da se je srbskemu narodu krščanstvo vsililo. Zato s svojo družino Izstopa Iz pravoslavne cerkve. A prvega duhovnika, ki bi hotel prestopiti prag njegove hiSe. bo ustrelil. — Oblasti, ki so doslej puščale sektarstvu prosto roko, so se sedaj končno zganile. Policija Ima nalog, da vsako nadaljno Roktarsko gtbanje prepove, njih ustanove zapre, agitatorje pa izroči sodiščem.
—	Število prebivalcev t Belgradu. Glasom podatkov belgrajskega magistrata, je ta-čas prijavljenih 218.000 prebivalcev. Cenijo pa, da je v predmestjih 30.000 oseb, ki niso prijavljene. Vsega bi štel torej Belgrad sedaj približno 250.000 duš.
—	Belgrajsko brzojavno-tclofonsko naprave. Belgrajska brzojavna in telefonska centrala je važna postaja v mednarodnem brzo-javno-telefonskem prometu z vzhodom. Preko Belgrada gre ves odnosni promet iz Grčije, Bolgarije, Turčije — tudi azijske — in dela Romunije. Sedaj ima belgrajska brzojavna centrala 20 Ilughesovih aparatov; dnevno odda in sprejme po več deseltisoč brzojavk; tranzitnih brzojavk, ki prinašajo največ dohodkov, gre preko Belgrada vsak dan do 10 tisoč. Centrala ima tudi lastno, najmodernejše opremljeno tehnično delavnico, ki izdeluje tudi najfinejše dele za brzojavne in telefonske aparate.
—	Razširjenje kolodvora v Belgradu. Na belgrajskem ravnateljstvu državnih železnic so izdelali načrte za razširjenje sedanjega kolodvora in za zgradbo posebnega kolodvora za tovorni promet, ki ne bo s potniškim kolodvorom v nobeni zvezi. Potniški kolodvor se uredi velikopotezno, tako da bo moglo prihajati in odhajati istočasno po več vlakov.
—	Mednarodni aerodrom pri Belgradu. Pri vasi Bežamje v belgrajski okolici zgradi jugoslovanska država velik aerodrom, ki bo postaja za mednarodni zračni promet. Zemlji-
| šče, ki je že kupljeno, obsega 1 kvadratni kilometer. Na nj?m zgrade dva ogromna hangarja, ki bosta po 80 m dolga in po 35 m široka; v vsakem bo prostora za 15—20 velikih letal. Razen tega zgrade na aerodromu potrebne delavnice za poprave, hiše za prenočišča itd.
—	Novo ustanove. Ministrstvo za trgovino je odobrilo kredit pet milijonov dinarjev za zgradbo rokodelskega doma v Nikšiču. — V Petrinju ustanovi država gospodinjsko šolo. — V Štipu, Djevdjeliji in Prilepil zgradi inono-polska uprava nova skladišča.
—	Vso je prišlo prav nekemu vlomilcu, ki je vlomil v Mostarjevo hišo na Ilovici 16. Frančiški Mostarjevi je odnesel vlomilec 4 kokoši, vredne 150 Din, v delavnici Janeza Mostarja pa je nabasal v žakelj vrtalni stroj, dvoje klešč, škarje in drugo manjše ključavničarsko orodje. Tat mora bili nevaren vlomilec in se je temu primerno tudi dobro založil z vlomilnim orodjem.
Iz Ljis!i!Iane.
lj Občinsko volitve. Odkar se ljubljanskim ! demokratom ni posrečilo z nepričakovanim razpisom občinskih volitev za Ljubljano nasprotnih strank premotiti in zbegati, so za-čoli misliti na druga sredstva, da bi se izkopali iz jame, v katero so hoteli pahniti druge. Najnovejši njihov načrt gre za tem, da bi že razpisane volitve ustavili in preložili na nedoločen čas. Kaj je resničnega na teh govoricah, ne moremo točno ugotoviti, opozarjamo pa našo somišljenike, naj bodo pravočasno na vse mogoče trike pripravljeni, kajti biti pripravljen, to je vse.
lj Doklade za uslužbcnce pri mestnem pogrebnem zavodu. Razni uslužbenci pri mestnem pogrebnem zavodu so že zdavnaj prosili za zvišanje svojih plač. Tik pred volitvami je g. Turlt njihovi upravičeni prošnji tudi ugodil. Naglašamo izrečno, da g. Turlt prošnji uslužbencev ni ugodil zaradi volitev, ker se g. Turk v volivno mrilnrii« v svoii lastnosti kot
o	. -	-
mestni gerent absolutno ni vtikal, ampak je ugodil prošnji uslužbencev samo in edinole iz stvarne potrebe. Komaj pa so volitve minile, je dejal g. Turk, da svoj sklep obžaluje in da mu ie žal tistih 5 dinariev duevno, Id jih je
IL
š Poroka. Dne 10. t. m. se jo poročil v mariborski stolnici gospod Alojzij Kricger, pasar in zlatar v Mariboru, dolgoletni član knt. pomočniškega društva z gdčno. Zinko Polak iz Gornje Radtrorie. Obilo sreče!
š Nov zdravnik. Na Koroški cesti 15-1. v Mariboru so je naselil g. m. n. dr. Jože S e k u 1 a, dosedaj dve leti sekundarni zdravnik mariborske splošne bolnice.
š Sv. Anton v Slov. goricah. G. Matija Pa-luc in soproga Marija sta postavila ob priliki 25 letnico zakona lepo znamenje Križanega v sredini vasi Brengove. Križ je obenem tudi vojnospominski in izpolnitev moževe zaobljube ob srečni vrnitvi iz vojske. Blagoslovil ga je g. župnik Franc Škof. Zvečer po blagoslovitvi križa se je med veselimi gosti nabralo za kn. šk. dijaško semenišče v Mariboru 143 Din 25 p. Jubilantoma želimo k srebrni poroki še zlati jubilej.
š Obisk štajerski top'ic. Lansko leto je bilo v zdravilišču v Rogaški Slatini 5C44 gostov, med njimi jih je n-jveč bilo iz južnih krajev naše države; v Dobrni pri Celju 1330, v Laškem pa samo 475. Razen Bleda, ki ima izredno lepo lego, gorski zrak in druge ugodnosti, je bila Rogaška Slatina v preteklem letu izmed vseli zdravilišč najbolj obiskana.
š V zdravilišču Dobrna pri Celju je razpisana za loto 1925 zdraviliška lekarna v Uradnem listu Stov. 16.
Iz Primorske.
p Smrtna kosa. Umrla je v Borštu v Istri 75 letna Antonija Zcrjal, žena posestnika in 'ss ■'"■ ia na Križišču.
namaknil raznim uslužbencem pogrebnega zavoda. Ker g. Turk gotovo ni nameraval kupovati glasov po 5 dinarjev dnevno, pričakujemo in upamo, da svojega sklepa ne bo več obžaloval, ampak bo še nudalje uvideval stvarno utemeljeno potrebo zvišanja dnevnega dohodka pri nekaterih ali pa pri vseh uslužbencih pogrebnega zavoda. Mi, ki poznamo stvarnost in objektivnost g. gerenta Turka, o tem niti najmanj ne dvomimo, kajti če so uslužbenci zadovoljni s 5 dinarji dnevno, je tudi g. Turk prav lahko zadovoljen s 4000 demokratskimi glasovi v Ljubljani, kolikor jih je demokratsko časopisje s/imo napovedalo.
lj Mestni konji. Kakor znano razpolaga mestna občina ljubljanska z lepim lastnim voznim parkom in z zadostnim številom konj. Lastno prevozništvo občinskemu gospodarstvu gotovo ni škodovalo, sicer bi bil že prejšnji občinski svet konje in vozove prodal in oddajal mestne vožnje zopet privatnim tvrdkam v najem kakor nekdaj. Lastno občinsko prevozni Sivo seveda privatnim podjetnikom ni bilo po sebno všeč, ker so izgubili lep del svojega nekdanjega zaslužka, toda interesi občine stoje pač nekoliko višje kakor interesi posamezni kov zlasti če imajo ti še drugod dovolj priložnosti za pošten zaslužek. Odkar pa so zasedli svoje stolčke na ljubljanskem magistratu gospodje gerenti, se ie začelo šušljati, da občinskih konj in vozov kmalu ne bo več. Sprva so ljudje mogoče tako govorili kar tja v en dan. V najnovejšem času pa je začela stvar postajati 1 fonkretnejša. Vodja mestnega gospodarstva je začel namreč nenadoma odpuščati mestne kočijaže iz njihove dosedanje službe. Nekatere je zaposlil še na mestni pristavi, druge pa je postavil na cesto. Mi mislimo, da g. Turk ne bo storil sebi dobro, če občinsko prevozništvo razdere Ln razžene, ker bodo ljudje nehote govorili, da je napravil ta korak iz osebnih razlogov, in zalo bi bilo previdnejše od njega, če ta korak opusti.
lj Utopljeno dete. Mestni preddelavec. Janez Sluga je opazil predvčerajšnjim okoli 10. ure dopoldne v strugi močno narasle Ljubljanice v Groharjevem kanalu v va-lovju mrtvo dete, povito v cunjo in ovito s povoji. Otroka ni bilo mogočo potegniti iz vode. Odkod iu čegavo je to dete, še niso ugotovili. Sumijo z vso verjetuostjo, da gre za detomor.
lj Restavracija LIoyd: V soboto zvečer domača zabava.
lj Nov policijski organ. Prejeli smo: >S1. narod« z dne 19. t. m. je prinesel nekaj strašnega za ljubljansko policijo, namreč da imajo hišni gospodarji in stranke v podstrešju polno gorljivih stvari shranjenih! Zaboje, slamo, papir, celo bencin. Mogoče tudi — bombe? Dinamit, ekrasit, smodnik tudi? Kako more človek take budalosti pisati v javnosti? Ali naj n. pr. gospodar zaboje nosi na cesto? Kakor je meni znano, je bila dosedaj povsod večfa nevarnost za ogenj kakor pa je podstrešje, razen če udari strela v hišo! Le ne nepotrebno razburjati gospodarje in stanovalce s takimi neslanimi opazkami; naj »Slov. narod« izčisti svoje podstrešje, pa bo mir!
lj Policijske vesti. Aretiran je bil Štefan Mlinaric, katerega je policija že dalj časa zasledovala radi raznih tatvin. — Ovadb pa je bilo vloženih od 19. na 20. februar 13 in sicer 4 radi tatvine (ukradeno je bilo ključavničarsko orodje, perilo, kokoši in drva), 3 radi prestopka ceslnopolieijskega reda, 2 radi prekoračenja policijske ure in po ena ovadba radi vloma, goljufije, nedostojnega vedenja v javnem lokalu in prepovedane hoje po železniški progi.
. lj Vlom v pekarno na Poljanski cesti.
Neznan vlomilec je vlomil ua Poljanski e, št. 41 v pekovsko prodajalno pek. mojstra Štefana Špolarja. Vlom je odkrila domača hčerka, ki jo šla v trgovino po nogovice. Našla je vrata iz veže v trgovino priprta. Poznalo se je, da so bila vrata odprta s silo s kakim težkim orodjem.
lj Tat na verandi. Na verandi prvega nadstropja neke hiše v Rožni dolini je imela obešeno Frančiška Gradnikova razno perilo. Ko je prišla na verando gledat, kako se ji suši perilo, je zagledala prestrašena žena prazno vrv, k balkonu pa je bila še pristavljena lestva, po kateri je odnesel pre-drznež njeno perilo.
pr Pianistični koncert. Pod protektoratom I/Associatiou Francaise d'Expansion et d' Echanges artistične v Parizu se vrši v petek, dne 27. t. m, koncert francoskega pianista Marcela Ciampi. Ta družba si je nadala plemenito nalogo, da širi in seznanja tako francosko glasbo, kakor tudi najodličnejše francoske umetnike po vseh naslodstvenih državah Po njeni inicijativi koncerlirala je v našein mestu svetovnoznana Blanche Selvu, v Zagrebu in Belgradu pa tudi odlični pianist Cor-tot. Ta družba omogoCi tudi koncert pianista Ciampi, katerega kritika vsporoduje prvima imenovanima umetnikoma. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni.
pr Strokovno udruženje jugosl. oblikujočih umetnikov. Danes se zberejo naši oblikujoči umelniki v salonu gostilne »Pri Mraku« zopet k vsakoletnemu zborovanju svojega strokovnega udruženja. Četrto leto je poteklo, odkar jc ustanovljena slovenska sekcija tega udruženja. Ta leta so dokazala, da je bila taka institucija zelo potrebna, kajti ona edina je ustva-
rila kontakt med našimi, srbskimi tn hrvatskimi umetniki in možnost udejstvovanja naših umetnikov v ostalih delih kraljevine. Samo s pomočjo te organizacije je bilo omogočeno, da so slovenski umetniki vsekdar v položaju, direktno in pravilno informirati vlado in druge javna faktorje o naših umetniških zadevah. Občni zbori tega udruženja, ki združuje umetnike vseh struj, so pa Se posebno važni, ker se na njih voli za tekoče leto umetnostni svet u Slovenijo, ki ima mnogokrat nalogo, reševati važne umetnostne zadeve. Zato naj izmed članov nihče ne izostane. Vabljeni so pa sploh vsi oblikujoči umetniki. Začetek ob 16. uri.
Narodno gledališče v Ljubljani.
DRAMA:
Zaletok ob 8. uri svefor.
Sobota, 21. febr.: STRICKOV SEN. - Red C. Nedelja, 22. febr.: Ob 8. pop. DANES BOMO TIČI, ljudska predstava po znižanih cenah. — Izven. — Ob 8. zvečer: VDOVA ROSLINKA. - Izven. Pondeljek, 23. febr.: SUMLJIVA OSEBA. -Red F.
Torek, 24 lebr.: — Zaprto.
CT'ERA:
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Sobota, 21. febr.: TRAVIATA. — Red C. Nedelja, 22. febr.: Ob 3. pop. TRUBADUR, ljudska predstava pn znižanih cenah. — Izven.
Pondeljek, 23. febr.: DON JU AN. — Rod A. Torek, 24. febr.: — Zaprto.
Opera. V soboto 21. t. m. »Traviata« za
red C, gostuje A. Darian v partiji Alfreda. Sodelujejo: gdč. Frisekova, g. Popov, itd. — V nedeljo 22. febr. ob treh popoldne pri znižanih cenah Verdijeva najpopularnejša opera »Trubadur« pri kateri sodelujejo: gospe Lov-Setova in Thierry-Kavčnikova k. g. in gg. Popov, Kovač, Zupan, Mohorič, itd. — V pondeljek 23. febr. se ponovi Mozartovo mojstrsko delo »Don Juan« v znani izborni zasedbi, za red A. Na pustni torek 24. febr. zaprto.
Zadnji predpustni čas uprizori ljubljanska drama tele igre: v soboto, dne 21. t. m. Dostojevskega veseloigro rStričkov sen«, predpustno nedeljo ob treh popoldne Nestroyevo burko »Danes bomo tiči«, zvečer ob osmih pa vele-zabavno Golarjevo komedijo »Vdova Rošlin-ka«. Predpustni pondeljek ob osmih zvečer se igra Nušičeva veseloigra ^Sumljiva oseba«.
Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani potrebuje za uprizoritev Aristophanove »Lizi-strate« več dam, ki bi bile pripravljene sodelovati na odru. Tiste, ki bi hotele, naj se oglasijo pri režiserju g. Šcstu v nedeljo 22. t. m. v dramskem gledališču, kjer izvedo vse podrobnosti.
c Nočnim častilcem presv. R. f. vljudno naznanjamo, da je od pondeljka na torek izredna molitvena ura. Moli se 30. ura: Spravno molitve. Uljudno vabimo može in mladeniče, da se v obilnem številu udeleže nočnega če-ščenja.
Incident v Marsellln. Za a. februar t. L je bilo sklicano v Marseillu veliko zborovanje katoliškega nacionalnega udruženja. General Castelnan, veliki katoliški organizator je zborovanju, katerega se jo udeležilo do 5000 zborovaleov, predsedoval. Bila je to sijajna manifestacija, ki pa nI imela nobenega političnega namena, kakor so ga ji nasprotniki pripisovali. Mostni župan pa jo najel razgraja«)v, ki so motili zborovanje. Prišlo je do pretepa, v katerem so nasprotniki do smrti pobili dva katolika, kakih sto je pa ranjenih. Komaj se je katoliška organizacija dobro pričela, že se loteva strah veri sovražnih elementov. (La Crox, št. 1663.)
Zaplenjene klobase. Na ljubljanskem trgu je zaplenilo tržno nadzorstvo posestnikovi ženi Mariji Kraljevičevi iz Črne vasi ,170 suhih klobas. Žena je produjala klobase brez oglednega lista in so tudi ugotovili, da »o bile klobase pokvarjene in črvive in so jih zato tudi uničili. K obravnavi je prišel njen mož in je rekel, da prevzame vso odgovornost za ženo,
da je bil preSič zdrav in da »o se pokvarile klobase v sušilnici radi prehude vročine. To-da vse to ni nič pomagalo. Zena je bila ob-sojena po § 11 zakona o živilih in po § 399 k.
ker se iz nemarnosti ni prepričala, kakšne klobase prodaja in ker ni imela oglednega liBta, na 3 dni zapora in mora plačati poleg zapora še 100 Din globe.
Zanimivosti.
Naznanila.
Nocojšnji drnžabnl večer Slovenske
krščanske ženske zveze v Akademskem domu, Miklošičeva cesta, vzbuja največjo pozornost. Vspored je izbran. Izmed umetniških opernih krogov se nam obeta presenečenje. Začetek ob 8 zvečer. Vabimo vse članice, vse prijatelje društva, slov. kat. akad. starešinstvo in akademike.
šiškarji pozor! V nedeljo dne 22. februarja priredi dramat. odsek v samostanski dvorani zvečer ob sedmih narodno igro: »K r i v o p r i s e ž n i k« v prid novi cerkvi. V pondeljek zvečer ob sedmih po znižanih conah pa dve šaljivi igri iPogodbac, burka v dveh dejanjih in »Dnevnik«, burka y dveh dejanjih. Uljudno rabi odbor.
Zelezničarsko predpustno vesclico priredi :-2elezničarska strokovna in pravovarstvena organizacija Jugoslavije v Ljubljani! nocoj v Ljudskem domu (Streliška ulica). Začetek ob osmih zvečer. Svira godba Nar. glas. društva >Sloga« .Poleg tega je na vzporedu velik sre-čolov, ki ima krasne dobitke, šaljiva pošta in dr. Maske dobrodošle. Vstopnina za moške 2,0 Din, za dame 5 Din. Vsakdo, kdor se hoče izborno zabavati, naj se udeleži železni carskega predpustnega večera.
Delavsko glasbeno društvo priredi dne 22. februarja ob 7 zvečer zabavni večer s petjem v prostorih hotela Soča na Sv. Petra c. ?>.
TK Skala. Občui zbor se vrši v pondeljek, dne 23. februarja ob 8 zvečer v salonu pri Levu. — Odbor.
Pri Sv. Gregorju priredi Orlovski odsek na pustno nedeljo, dne 22. L m. komedijo >Že-nitev«. Začetek ob pol treh popoldne. Kdor se Zeli pošteno od srca nasmejati, naj pohiti v nedeljo na naše gregorske višave.
Gornja Radgona. Tukajšnje katoliško prosvetno društvo vprizori v nedeljo, 22. L m. popoldne po večernicah v dvorani Posojilnice tri-dejansko veseloigro: >Pri belem konjičku«.
Šmartno pri Litiji. Na pustno nedeljo ob treli popoldne bodo v Društvenem domu ponovili lepo narodno Igro >Martin Krpane.
Prostovoljno gasilno društvo v Rudni-ku priredi jutri, na pustno nedeljo, veselico v gostilni g. Usnika. Ker jc društvo na novo ustavljeno in potrebno pomoči, se naj-fopljeje priporoča za obilno ndoležbo — Odbor.
Prostovoljno gasilno uruSiro Lavrca priredi predpustno veselico v prostorih g. T. Ogri-na na Laverci v nedeljo, dne 22. L m, Začetek veselice ob 8 popoldne. Vabi odboe«
Dijaški vestnik.
d Sprejemu! večer tovarišem-noviucem priredita v pondeljek ob 8. uri zvečer v Akademskem domu akad. društvi > Danica« in >Borba<. Vabimo tovariše bratskih društev in gg. starešina
Turistika in šport.
Tekma Concordia, Zagreb : Primorje odpovedana. Z ozirom na skrajno slabo vreme, ki traja zadnje dni in velik finančni riziko, je bil ŠK Primorje prisiljen odpovedati gornjo tekmo. Za že kupljene vstponice se vrača denar v trafiki Sever, Šelenburgova ulica. Pač pa se vrši v nedeljo ob 15. uri prijateljska tre-ning-tekma med Slovanom in Primorjem.
Sneg v Kamniških planinah. (Poročilo iz Velike planine od 19. t. m.) Sneg pršič — visok 50 cm. Smuka ugodna. — Vreme oblačno ln snežL
Kranjska gora. (Sneg.) fPoročllo od 20. t. m.) Temperatura C —3. Barometer pada — zelo oblačno — drobno sneži. Smnka ugodna.
Izpred sodišča.
Cerkvene tatvine v LjubljasL — Kaznovan tat. Koncem lanskega leta se je pojavil v Ljubljani predrzen cerkven tat, ki je obiskoval zaporedoma vse ljubljanske cerkve. Dan za dnem no prihajale ovadbe cerkvenih tatvin. Končno pa je dne 5. decembra zasačil cerkovnik pri Sv. Florjanu nekega sumljivega človeka, katerega je videl že večkrat v cerkvi, s precejšnjim zavojem pod pazduho. Ker se je mož tudi precej sumljivo obnašal, je cerkovnik poklical stražnika, ki je fanta ustavil in ga vljudno vprašal, kaj ima v zavoju. In našli so pri njeni različno cerkveno perilo. Pri hišni preiskavi ma njegovem stanovanju so pa našli celo zalogo cerkvenega perila. In ugotovili so po ukradenem blagu, da je fant kradel v fiorjan-ski, stolni, frančiškanski, šentjakobski in v cerkvi sv. Jožefa. Ta špecijalist za cerkvene tatvine je ukradel v cerkvi vse, kar mu je prišlo pod roke in je lahko brez truda dosegel. S silo ni vlomil, kolikor je do sedaj znano, nikjer. Dobili so pri ujem altarne prte. čipke, zaveso, preproge, lončke za cvetlice, sveče, svečnike, vaze, podobe, okvirje in podobne cer-kv ene predmete. Ugotovili pa so tudi, da je obiskal tudi farno iu kapucinsko cerkev v Šk. Loki, kjer je pokradel tudi več že navedenih predmetov. V farni cerkvi je snel celo 8 žarnic iu jih je prinesel v Ljubljano. Iz dela ukradenega blaga si je dal napraviti tudi nekaj perila. Po aretaciji so ugotovili, da je tat bivši dijak ljubljanske gimnazije, kjer je napravil par razredov, nato pa je izostal. Izdajal se je povsod za pisatelja in se je predstavil, kot tak tudi sodnemu senatu .ki pa je ugotovil, da si je prilastil mož ta laskavi naslov zato. ker je nekoč sprejel eden ljubljanskih listov njegov dopis iz Soške okolice. Nekaj tragike pa ima slučaj na sebi. Obtoženi Lovro Krmelj je namreč res nesrečen pohabljenec, lo ima ualomljeuo hrbtenico in pokvarjeno levo nogo. Pri obravnavi je vse tatvine priznal in se je zagovarjal z bedo. Nu vprašanje, zakaj se je lotil mož ravno cerkvenih tatvin, je odgovoril obtoženec povsem mirno, da m to, ker se mu je zdelo v cerkvi najbolj priložim in najmanj nevarno krasti, ker skozi okna lesti ali čez zidove in ograje skakali itak no more. Senat jo upošteval njegov bedni položaj v toliko, da mu je prisodil za enkrat samo šest mesecev težke ječe.
Zdravilne rože? Posestnika F. J. in J. P. iz Dobrunj sta šla dne 30. nov. k potoku Slivnici ribe lovit. Z njima je šel tudi tovariš L. V., ki pa sam ni lovil, marveč je le opazoval, kako lovita ribiča. Imela pa sta smolo. V najboljšem lovu jih je zalotil ribiški čuvaj in jima je zaplenil tudi ribiške vilice ua t m dolgem drogu, s katerimi sta nabadala ribe. Pri obravnavi sta se obtoženca zagovarjala, da niti ne poznata ribiških vilic. Našla sta jih ob poti, pa nista vedela, zakaj je to orodje. Ob potoku sta res hodila, toda nista lovila rib, marveč sta trdila, da sta nabirala zdravile rože. Temu zagovoru sta se končno smejala še celo obtoženca sama, ko sta se zavedla, kako neumno nerodno sta se zlagala. Sodnik je obsodil radi poskušone tatvine rib vsakega na tri dni zapora ln jima je dobrohotno svetoval, da uaj ne iščeta več takih zdravilnih rož.
DREVO SMRTI.
Ako bi se človeku posrečilo v laboratoriju sintetičnim potom dobiti strup, ki bi učinkoval momentano, strup, katerega mikrosko-pični delček bi že učinkoval smrtonosno na človeka, bi vseeno ne nadkrilil prirode, ki že davno goji raznotere strupene raetliue in živali.
Koliko opasnosti obdaja človeka v življenju I V gozdu raste poleg lopo rdečega kar-željna (ehampignon campestris) z belo man-šeto na steblu temu podobna strupena muš-nica z belimi mozoljčki na rdečem klobuku. Mikavna za oko je volčja črešnja ali rdeči na-prstee. Bolj odurna je strupena trobelika in na rženem klasu črno-sivkast rožiček podo> ->n dateljevi peški. Se mnogo več takih rnitJJn je doma v tropičnih krajih, zlasti vr^odna Indija so lahko ponaša z njimi. Ne^f je tudi strupene golazni, kače, sršeni, ose, škorpijoni, v južnoameriških vodah celo nekatero I ribo, n ponekod baje celo voda studenčnica.
Omenjena Indija ima obojega v izobilju. Strupena drevesa so dajala Malajcem otrov za pušice. Najstrašnejše je drevo Buhon upas. Njegov strup je tako učinkovit, da okužuje zrak po več kilometrov na okrog, a nepo-srednja bližina povzroča smrt.
Drevo je bilo znano nekaterim pred sto leti, a raste še dandanes. Buhon upas raste na otoku .Ta-a. Pokrajina, kjer uspeva drevo, je do deset milj na okrog pusta, nerodovitna, visoko gorovje loči od ostalega sveta ta kraj, ki je brez vegetacije in živali. Na lažje prehodnem mestu gorovja je stala takrat baje koliba starega svečenika. Od tu so pošiljali domačini na smrt obsojene zločince po strup drevesa buhon upas. Če ga je prinesel, je bil oproščen kazni. Strup sam je zgoščen sok drevesa, ki se kakor smola cedi skozi lubje drevesa Rabil se je za orožje. Bil je visoko cenjeu in kupčija ž njim je donašala otoča-nom izdaten dobiček.
Obsojenemu zločincu sn dali na pot kovinsko pušico, ki jo je moral napolniti s strupom, in pa navodila za pot, zlasti pa, da se naj ravna po vetru, kadar se bliža drevesu, a nazaj grede proti vetru. Vse pa se je moralo opraviti hitro, kar je bil glavni pogoj za uspeb nevarne ekspedicije. Po tem pouku so odpre-mili nesrečneža do omenjenega starega svečenika, kjer se je pripravljal z molitvijo na
opasno pot v pričakovanju ugodnega vetra. Pred odhodom je dobil obsojenec še usnjato pokrivalo, segajoče čez obraz, vrat, globoko na prsa in z vdelanimi šipami na obrazu »t oči, in usnjnte rokavice. Po izjavi svečenika, ki je vsvoji tridesetletni službi odpravil sedemsto zločincev, se je komaj vsak deseti vrnil. Tisti, ki so se srečno vrnili, so pripovedovati, da raste drevo ob potoku, je srednje rasti in ima še pet do Sest manjših dreves krog sebe. Tla so iz rjavega peska in debelega kamenja, ki zelo otežkoča dostop do drevesa. Razen omenjenih mladih buhon upa-s°v ne raste ničesar drugega. Vsa okolica je polna mrličev. Toda ne samo človek, temveč tudi ribo v potoku, ptiči v zraku, podgane, miši in drag mrčes no more živeti daleč na okrog. Kar doseže sopara tega drevesa, to pogine. Nabirati strup je mogoče samo pri močnem vetru, ki mora pihati v smeri nabi-ralčevega obraza, da odnaša strupeno sopar® buhon upasa proč od nabiralca.
Pripovedka razlaga postanek strašnega drevesa takole:
Pred več sto leti je živel narod v tej zapuščeni pokrajini. Ljudje pa so se vdali grehu Sodome iu Gomore. Zato je Mohamed izprosil od Boga strašno drevo, da je uničil sramoten rod. Malajci so častili to drevo kot posvečeno božje sredstvo.
DOBRO POGODIL.
Berlinski zdravnik dr. Frerichs je bfl zelo originalen in surov. Neka njegova pacientinja ga jo bila že večkrat ujezila in je ni maral. Nekoč ga sreča na cesti, in preden ji je moge! uiti, ga je že imela iu mu na dolgo in Široko razlagala, kaj jo teži. ' Dobro,« je rekel, >bo* mo takoj pogledali. Zaprite oči in pokažite mi jezik.< Naredila je tako, on je pa v največji hitrosti izginil za bližnjim vogalom.
MED ENAKIMI.
Pri Dunaju je velikansk park, Prater imenovan. Prej je bil odprl samo dvoru in plemstvu, cesar Jožef II. ga jo pa odprl vsem meščanom. Dvorjani so bili zato zelo hudi in so se pritožili pri cesarju, češ da ne morejo biti odslej nikdar več v fini družbi in >med enakimi«. Cesar je odgovoril: --Če bi hotel biti jaz med meni enakimi, bi moral stopiti dol v kapucinsko grobnico, kjer počivajo moj/ pradedL«
NAJVEČJE KMETIJE SVETA.
Gospoda Sidney Kidman imenujejo avstralskega »kralja živine«. Menda ima največjo kmetijo na svetu, njegovo posestvo je t? ko veliko kakor vsa Anglija. Po števila živine je pa prvi Mehikanec don Luis Terraza; kajti Kidman ima samo 100.000 konj, don Luis pa milijon glav goveda, 700.000 ovac in 100.000 konj. Tretji v vrsti je najbrž neki King v Ze-dinjenih državah Severne Amerike; nazobčana rična ograja okoli njegovega posestva meri 50 kilometrov, notri se pa pase okoli 200,000 goved in velikanske črede ovac.
sv Urejevanje vodnih cest na čehoslova-škem. Čchoslovaška republika ima obsežen ! načrt za ureditev svojih velikih štirih rek: , Labe, 'Vltave, Donave in Odre v svrho plovbe, i Po vseh teh med seboj zvezanih rekah naj bi mogle pluti 1200tonske ladje. Načrt se izvršuje stopnjema, od leta do leta. Urejajo se reke, grade jezovi, pristajališča itd. Obenem se na odnosnih ozemljih izvršujejo osuševalna oziroma namakalna dela. Tekom 1. 1924. so vsa ta dela znatno napredovala ter sc bodo letos v šc večjem obsegu nadaljevala,
sv Srednje šolstvo na Češkoslovaškem. I Glasom uradnih podatkov češkoslovaškega na-j i enega ministrstva je stanje srednjega šolstva | v Češkoslovaški republiki tačas sledeče: Klasičnih gimnazij jc 46, od tega 25 s češkoslov. učnim jezikom in 7565 učenci, 19 nemških s 4000 učenci in 2 madžarski s 550 učenci. Realnih gimnazij jc tli, od tega 79 s češkosl. učnim jezikom in 27.878 učcnci, 25 z nemškim učnim jezikom in 6633 učenci, 6 z madžarskim učnim jezikom in 434 učenci. Višje realne gimnazije šc iz avstrijske dobe so 3, vse z nemškim učnim jezikom in 1030 učend. Reformnih realnih gimnazij jc 68, od tega 45 češkoslovaških 8 13.678 učenci, 21 nemških s 4589 učenci in 2 madžarski s 548 učcnci. Realk jc 75, od tega 50 češkoslovaških s 23.950 učcnci, 24 nemških s 7277 učcnci in 1 mažarska r. 42 učenci. Učiteljišč jc 63, od tega 46 češkoslovaških s 6990 učcnci, 14 nt nških s 1431 učen-ci ter po en poljski, madžarski in ruski zavod. — Število učcncev po učnem jeziku znaša na 256 češkoslovaških zavodih 80.343, na lit nemških pa 25.069; potemtakem odpade na eno češkoslovaško srednjo šolo 34.145 prebivalcev in po en učencc: na 108 prebivalcev; pri nemški manjšini pride po ena srednja šola na 28.046 prebivalcev in po en učencc na 124 prebivalcev; pri madžarski manjšini — vsctfa
12 zavodov in 3483 učencev — odpade po en« siednja šola na 53.606 prebivalcev in po en učenec na 184 prebivalcev. Povprečno pa od pade na Češkoslovaškem po ena srednja šola c& 33.441 prebivalcev ali po en srednješolec na 116 oseb.
sv Odprava pristojbin v Rusiji, Ruska so
vjeteka vlada pripravlja zakonski načrt, glasom katerega se bodo vsi vpisi v matrike, ti-čoči se rojstev, smrti, porok, ločitev zakonov, adopcij, izvrševali popolnoma brezplačno. Eavnotako se bodo izdajali brezplačno tudi vsi izpiski ozir. potrdila.
sv Naravni park za varstvo živali v oceanu. Francosko kolonialno ministrstvo je izdelalo načrt, kako ščititi nekatere morske živalske vrste pred popolnim uničenjem. Na severu so že skoro vse zatrli, v zadnjih desetletjih so se spravili nad jug. Načrt je posledica mednarodnega kongresa za varstvo narave, ki, je zboroval leta 1923 in ki je naročil francoski vladi, naj izdela smernice o lovu ua morske sesuvce in ptice; to je bilo tembolj potrebno, ker se je bilo od nekaterih vrst ohranilo samo še po par živali. Kongres je predlagal, naj se dotični morski okraji združijo v antarktični francoski naravni park. Načrt francoskega ministrstva se ozira na to željo kongresa in predlaga, uaj se združijo sledeči otoki južuega Indijskega oceana v francoski zaščitni park: otočje Crozet, zlasti ctoki de Ia Po-ssession, du Coclion in de l'Quest, nadalje otoka Sv. Pavel in Amstredam, od otočja Ker-guelov pa otoki na severu: Howe, Mac Murdo in Briand, na jugu pa obala razen prostora med Doigt- de St. Anne in Port-aux—-Lapins. V območju vseh teh otokov je prepovedan lov na sesavce, zlasti na razne vrste vider, morskih levov, morskih slonov in m rože v. pravtako pa tudi na velike morske ptice.
Poizvedovanja.
Zhmenjava pelerine. Dne 20. febr. popoldne je v kavarni Uniou nekdo zamenjal črno pelerino (na ovratniku ima firmo Kastner & ohler, Graz). Naj jo odda plačilnemu natakarju, kjer bo dobil svojo.
Izgubile so se v soboto, dne 14. t. m. tri knjige Bučarjeve zgodovine za meščanske šole v rjavem zavitku na poti od Matične knjigarne do Glasbene Matice. Najditelja se prosi, da vrne knjige proti odškodnini v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8, L nadstr.
Gospo darstvo.
Krediti narodne banke.
Na dan 31. decembra 1924 je bilo pri centrali Narodne banke in njeuih podružnic odobrenih rednih kreditov 1,103.197.000 dinarjev in sicer:
bank.	štev.	odobren	izkorišča
podr.	tvrdk kredit		se
Banja luka	23	4,537.000	5,437.000
Bitolj	30	1,772.000	1,772.000
Varaždin	33	18,097.000	22,572.000
Vel. Bečkerek	57	9,843.500	12,593.000
Belgrad	704	413,104.200	350,004.000
Vršac	64	15,261.500	16,361.500
Zagreb	62	284,102.500	297,102.500
LJubljana	132	82,507.500	88,357.500
Maribor	62	34,316.000	41,666.000
Mostar	47	10,692.000	11,717.000
Niš	322	31,241.300	34,244.300
Novi Sad	20	16,466.500	25,591.500
OBijek	26	17,206.500	39,556.500
Pančeve	54	20,527.750	20,777.750
Sarajevo	59	50,395.500	50,620.500
Skoplje	528	50,388550	40,888.250
Split	48	14,050.000	19,350.000
Snbotlca	45	13,465.500	19,915.500
Cetinje	259	13,779.500	13,779.500
Sabae	84	8,440.000	8.890.000
3kupno	2759 1.103,197.00 1.110,197.000		
Od teh rednih kreditov v znesku dinarjev 1103,197.000 odpada na trgovske tvrdke, ki se pečajo s izvozom 63,866.250 Diri, na trgovske tvrdke, ki se pečajo z uvozom 101,350.850, na Industrijalce in industrijska podjetja 230,968.500, na obrtnike in malo domačo industrijo 10,374.400, na denarne zavoda 666,900.750, poljedelske zadruge 93.000.000, na ostala podjetja in ustanove 80 milijonov 336.250. Po višini kreditov se vsota 1 milijarda 103,197.000 Din razdeli: krediti do vključno 50.000 Din 1317 tvrdk 36,452.000 Din, od 50.000 do vključno 100.000 Din 481 tvrdk 38,511.000 Din, od 100.000 do vključno 500.000 dinarjev 688 tvrdk 172,421.000 Din, preko 500.000 Din 273 tvrdk 855,813.000 Din.
Stanje sezonskih kreditov je znašalo *L decembra 1923 179,297.000 Din, v teku leta 1924. pa je bilo odobrenih novih kreditov v iznosu 254,694.000 Din. Ukinjenih je bilo v letu 1924. sezonskih (izvoznih kreditov) zaradi poteklega roka 188,097.500 Din, tako da je znašalo stanje sezonskih kreditov 31. decembra 1924. 246,871.500 Din.
V	teko leta 1924. je bilo ukinjenih rednih kroditov za 178,356.100. Stanje eo nepo-Vrt jenih dolgov v ukinjenih kreditih je bilo H. decembra 1924. 82,830.909 dinarjev.
V	letu 1924. so bili redni krediti zmanj-iani sa svote 46,889.000 dinarjev. Stanje še nepovrnjenih dolgov v zmanjšanih kreditih
je znašalo 3L decembra 1924. 29,543537 Din. • • •
g V. ljubljanski mednarodni vzorčni vele-«ejera »e vrši letos od 29. avgusta do 8. septembra. Vse predpriprave so že v polnem teku, da bo tudi letošnja prireditev te priznane narodno-gospodarske institucije kar najbolje uspela. V posebnem paviljonu je za letos prvič določena velika skupna razstava obrtništva. Pričakuje se, da se bo tudi število inozemskih razstavljalcev pomnožilo. Lanskoletni razstav-ljalci si zamorejo svoje prostore že sedaj rezervirati in se tudi sprejemajo event želje glede zamenjave razstavnih koj. — Določene so na veiesejmu še razne špecijalne razstave in oddelki kot: prirodna razstava, zdravstveno-higi-jenska, konjska in goveje živine, poljedelskih
in orodja itd. — Interesenti, katere bi slučajno pri razpošiljanju prijavnic izpr.gledali, naj zahtevajo prijavne formulare direktno od velesejmskega urada.
g Konkurza. O imovini Frančiške S k a -1 j e v e , trgovke na Igu je razglaJen konkurz (oglasitveni rok 4. aprila). — O imovini Davorina S t r m š k a , trgovca na Vranskem je razglašen konkurz (oglasitveni rok 1. aprila).
g Avstrijsko - jugoslovanska trgovska pogodba. Na zadnji seji finančnega komiteja Društva Narodov je bila izražena želja, da naj Avstrija po možnosti kmalu uravna svoje trgovske odnošaje z Ogrsko in Jugoslavijo. Zopetna pogajanja pa ovira mnogo stvari. Vse je odvisno od tega, kdaj bo nai parlament sprejel novo carinsko tarifo.
g Izvoz volnenih tkanin Iz Italije v Jugoslavijo. V prvih desetih mesecih lanskega leta je Italija izvozila v Jugoslavijo 13.373 met. stotov volnenih tkanin. Jugoslavija je najboljši odjemalec italijanske volnene industrije.
g Carinska ažija v Italiji. Od 18. do 22. t. m.
znaša carinski aggijo v Italiji 366 (Lit 100__
nominale -j- 366 Lit aggio).
ž Italija kupuje prioritete in delnice bivše Južne železnice. 2c nekaj časa se opaža, da ne samo tržaške, ampak tudi druge italijanske firme in banke kupujejo delnice in prioritete bivše Južne železnice. Na včerajšnji dunajski borzi je bilo mnogo tozadevnih nalogov iz Milana. Kakor vedo povedati privatna poročila, namerava italijanska vlada zadobiti v polnem obsegu vlado na bivšo Južno železnico, ker so pač proge bivže Južne želcznice najvažnejša penetracijska pota za italijanski imperijalizem na Balkan.
g Marčni kupon novih obligacij bivše Južne železnice. Kakor z Dunaja poročajo, bo izplačan kupon za marec novih obligacij družbe Donava-Sava-Jadran (bivše Južrc železnice) dne 1. decembra t. 1. b 69 centi (0.69 dal.),
g Svetovne zaloge žita in sladkorja. Svetovne zaloge žita cenijo sedaj sledeče: pšenica 75.7, v sami Kanadi 31.3, koruze 29.5. ovsa 73.6, rži 23.7 in ječmena na 3.7 milijone met. stotov. V sredi meseca februarja t. 1, je bilo vidnih zalog sladkorja na celem svetu 66.8 milijona met. stotov, kar pomeni 13 milijonov met. stotov več kakor v istem času lanskega leta. Sredi meseca januarja t. 1. so znašale zaloge sladkorja v Evropi 2.8 milijona met. stotov, medtem ko so v istem času lani znašale samo dva milijona met. stotov.
g Obtok bankovcev v Čehoslovaški. Na dan 15. februarja t. 1. je dosegel obtok bau-kovcev v Čehoslovaški 7.369 milijonov Kč, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu z dne 8. februarja t. 1. znižanje za 238 milijonov Kč.
g Stabilizirana ogrska krona. Ker je stabilnost ogrske krone zagotovljena, jc ogrska vlada sklenila zaračunavali od 1. marca t. 1. dalje železniške tarife za osebni kakor tudi za tovorni promet v papirnatih kronah, ki stoje z zlato krono v razmerju 17.000 : 1.
g Nemške državne finance. Kakor poročajo iz Berlina, izkazujejo dohodki nemške države v mesecu januarju t, 1. 778 milijonov zlatih mark napram 690 milijonov v mesccu decembru lanskega leta. Čeprav so tudi izdatki porasli od 482 milijonov v decembru na 622 milijonov zlatih mark v januarju t. 1., je ven:lar presežek dohodkov nad izdatki v januarju t. 1. za 156 milijonov zlatih mark.
g Francija bo najela novo posojilo? Bivši finančni minister je v zbornici stavil predlog, naj francoska vlada najame v inozemstvu posojilo 200 milijonov dolarjev za stabilizacijo valute, ker preti drugače finančna katastrofa.
g Kotiranje cen |a)c aa berlinski borzi.
Kakor javlja naš konzulat v Berlinu, je 2. februarja t. L pričelo kotiranje cea jajc na berlinski blagovni borzL
Borze.
Dne 20. februarja 1924.
DENAR.
Zagreb. Italija 2.516-2.546 (2.5160 do 2 5460), London 292.50 do 295.50 (292.625 do 295.625), Newyork 61.25 do 62.25 (21.20 do 62.20), Praga 1.818 do 1.849 (1.8185 do 1.845), Dunaj 0.08(34 do 0.0884 (0.08625 do 0.08825), Curih 11.87 do 11.97 (11.82 do 11.92). Tendenca rezervirana, blaga dovolj.
Curih. Belgrad 8.475 (8.50), Budimpešta 0.0072 (0.0072), Berlin 1.238 (1 238), Italija 21.30 (21.30), London 24.79 (24.76), Newyork 520 (520.50), Pariz 27.12 (27.15), Praga 15.425 (15.425), Dunaj 0.009325 (0.007340), Bukarešt 2.625 (2.625), Sofija 3.775 (3.775).
Dunaj. Devize: Belgrad 1147, Kodanj 12 580, London 338.300, Milan 2902, Newyork 70.93EJ, Pariz 3712, Varšava 13.600, Valute: dolarji 70.460, angleški funt 336.500, francoski frank 3710, lira 2895, dinar 1142, češkoslovaška krona 2092.
Praga. Devize: Lira 139.25, Zagreb 55.20, Pariz 178, London 161.42, Newyork 33.80.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odstotno investicijsko posojilo iz leta 1921 65 (blago), 4 in pol odstotno Kranjsko deželno posojilo iz leta 1917 22 (blago), 2 in pol odstotna državna renta za vojno škodo 160, Celjska posojilnica, Celje 209—212, Ljubljanska kreditna brnkn, Ljubljana 235 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 100 (denar), Prva hrvatska štedionica, Zagreb 895 (denar), Slavenska banka, Zagreb 78 (blago), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana ,137—137, Trbov. premogokopna družba, Ljubljana 415 (denar), Združene papirnice, Vevče 100—116, Split, nnon. družba za cement Portland, Split 1156 (denar), Stavbna družba, Ljubljana 275—285.
Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 110—111, Hrv. sveopča kred. banka, Zagreb 118, Jugoslavenska banka, Zagreb 102.50 do 104, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 900, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 235, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 63, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osjek 730—740, Gutmann 590, Slavonija 56-56.25, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 405—414, 7 odstotno drž. inv. posojilo 65—66, vojna odškodnina 151—154.
Dunaj. Alpine 410.000, Greinitz 138.000, Kranjska industrijska družba 705.000, Trbov. družba 494.000, Hrvatska eskomptna banka 124.000, Leykam 147.000, Hrvatsko-slav. dež. hip. banka 69.000, Avstrijske tvornire za dušik 158.000, Gutmann 660.000, Slavex 205.000, Slavonija 61.200.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Smrekove ln jelove deske, 20, 25, 30, 40 in 55mm, I. in II. vrste, fco meja 600 (blago); škorete, 13 mm, L in II. vrste, fco meja 650 (blago); kostanjev les, zdra^, od 10 cm debel. napr. in 120 cm dolž., fco Kresnice ali Litija 10 vag., 27, 27, zaklj. 27; hrastovi plohi, 30, 40, 50 mm debel., od 2 m napr. dolž., ncobroblj., fco meja 980 (blago);. — Z 11 o in poljski pridelki: pšenica bačka, 74-75, 2 odstot., par. slavonska postaja 530 (blago); pšenica domača, fco Ljubljana 430, 490; otrobi pšenični, drobni, fco vagon slavonska postaja 205 (blago); otrobi pšenični, drobni, pol papir., pol jutaste vreče, b-n. par. Ljubljana 215 (blago); koruza nova, promptna, fco Klenal< 210 (blago); koruza nova, promptna, fco Ljubljana 255 (blago); koruza nova,
promptna, fco Postojna tranz. 270 (blago); koruza nova, dobavitev sukces. do medio marec* fco Postojna tranz. 280 (blago); koruza nova, dobavitev april, Ico Postojna tranz. 290 (bi.); koruza nova, dobavitev maj, fco Postojna tranz. 295 (blago); oves srbski, par. Ljubljana 335 (blago); oves bački, rešetan, fco Ljubljana 360 (blago), oves bački, zdrav, suh, rešetan, fco Ljubljana 370 (blago); laneno seme, fco Ljubljana 680 (denar); krompir beli, fco gor. postaja 150. 156; krompir rdečkasti, semenski, fco štajerska postaja 175, 185. — Stročnice, sadje: fižol ribničan, čiščen, fco Ljubljana 350, 415; fižol koks, fco Postojna tranz. 510 (blago). — Mast, slanina, sir: slanina slana, trodelna, fco vag. Vukovar 23 (bi.).
Novi Sad. Pšenica 462 —465, koruza 202, moka bazis >0« 660, otrobi 185, tendenca nestalna.
Chicago. 19. febr. Pšenica za maj 186.50, za julij 157.75, za september 144.12; koruza za maj 130.75, za julij 131.37, za september 130.50.
Razpis.
MESTNA HRANILNICA občine syob. in kr. glavnega mesta ZAGREB, razpisuje l-n potom JAVNO OFERTALNO LICITACIJO, s katero se dajejo v najem prostori v novo zgrajeni palači na Jelačičevem trgu štev. 20 v Zagrebu, nahajajoči se v souterramu. Ti prostori so zgrajeni za obratovanje VELIKE GOSTILNIČARSKE OBRTI.
Pismene ponudbe, katerim se mora priložiti obrtno dovoljenje, dokazilo o našem državljanstvu ter plačilni pogoji — se morajo oddati v zapečatenem pisma najkasneje do 16. marca t. 1. do 12. ure opoldne v ravnateljstvu Mestne hranilnice.
Podrobni opis in načrti vseh prostorov, ki jih namerava oddati Mestna hranilnica v najem ter celokupne opreme, ki spada k tem prostorom — a jo je nabavila Mestna hranilnica sama — (mize, stoli, mize za serviranje, buffeti, ves nepremični inventar, pralnica za perilo, ledenica, police za v sobo, oprema za razsvetljavo — lustri za elektriko in plin) — se morejo ogledati med uradnimi urami pri ravnateljstvu Mestne hranilnice.
Za obveznost ponudbe — do odločitve ravnateljstva Mestne hranilnice — mora položiti ponudnik kavcijo Din 100.000.—* (enstotisoč), bodisi v gotovini, bodisi z denarno hranilno vlogo pri kakem prvovrstnem denarnem zavodu.
Pripomni se, da je rezervirano v novi zgradbi eno stanovanje, sestoječe iz 3 sob in pritiklin v II. nadstropju za zakupnika restavra'cije, ln dvoje stanovanj po 4 man-sardne sobe, za osobje restravracije.
Ravnateljstvo Mestne hranilnice si pridržuje pravico, oddati restavracijo po lastnem prevdarku v zakup.
RAVNATELJSTVO.
MeteoroI©fg£čno poročilo.
talnbliann J8B m n. m. vfii. Normalna barometerska višina 786 mm.
t i\. i*[>itru' vni a	It.lU clcf o v min	i uru.o-niut.' e C	i'dii>run lit.renoii v 0	■Nebo. .«»ri>»	i'a<iavme ? aa
10./2, 21 b	732-7	5-2	C 5	dež.	1 |
-0./2. 7 b	7 8-6	3-1	0/	sneg	17-6
20./ 14 b	728-7	37	0-4	sneg	
Lfubezen in zlato. 21
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Daylight je bil vresnici utrujen, skozinskozi utrujen. Celo železno njegovo telo jo priznavalo utrujenost. Vsaka mišica je kričala po postelji in počitku, se je zgražala ob nadaljevanju naporov in misli na novo pot. Vee njegov fizični ugovor mu je v enem upornem valu vzrojil v možganih. A globlje doli oe j{e prezirljivo in kljubovalno oglasilo življenje, bistveni njegov ogenj, ki je prišepetaval Daylightu, da vsi njegovi tovariši zro nanj, da je sedaj bil čas gro-maditi dejanja na dejanja, podžigati moč v pričo moči. Bilo je zgolj življenje, prišepetavajočo svoje starodavne laži. V zvezi z njim pa je bila viška z vso njeno dovršeno, popolno predrznostjo in nečimur-nostjo.
Nemara vi drugi mislite, da še nisem kakor odstavi jenčuk?« jo vpraševal Dajliglit. »Ej, dva meseca nisem videl ne pijače, ne plesa, ne žive duše. Vi drugi kar spat. Ob potih vas pokličem.«
Preplesal je ostali del noči v nogavicah, ko pa je ob petih zjutraj gromko trkal po vratih koče novih družabnikov, so ga slišali prepevati pesem, ki Je po njej dobil svoje ime:
»Dan se žari (burning daylight), možakarji od reko Stevvart, dan se žaii, dan se žari.«
Sedmo poglavje.
Tokrat je pot bila lažja. Bila je boljše utrta in oni niso vozili pošte z največjo hitrostjo. Dnevna hoja je bila krajša, enako tudi ure na potu. Daylight je na svoji poštni poti malodane tri Indijance ugonobil; sedanji njegovi družabniki pa so vedeli, da ne smejo biti izčrpani, ko dospejo do sipin reke Stevvart, in radi tega vozili nekoliko zložne jše. In ob teh manjših naporih, ko so mu tovariši vzlic temu pešali, se je
Daylight odpočil in prišel do moči. V Fortu Mileu so počivali dva dni radi psov, v Sixty Mileu pa so pustili Daylightovo vprego pri ondolnem trgovcu. Po grozovitem teku od Selkirka do Cirklo City se psi niso mogli tako -opomoči kakor Daylight. Zaradi tega je četvorica možakov odrinila iz Selkirka z novimi psi pred Daylightovimi sanmi.
Naslednjo noč so taborili ob gruči otokov ob ustju reke Slewart. Dajlight je govoril o prostorih, ki bi bili pripravni za mesta in je vzlic posmehovanju tovarišev zastavil s svojimi kolci ccl labirint visokih, gozdnatih otokov.
»Samo vzemimo, da R9 velika najdba zlata res zgodi ob reki Stevvart,« je dokazoval. »Mogoče je, da boste vi drugi poleg, mogoče pa je zopet, da ne boste. Ampak jaz bom takrat gotovo zraven. Najboljše storile, da si še enkrat premislite in sodelujete z menoj.«
Oni pa so bili zakrknjeni.
»Nepoboljšljiv si kakor sta Harper in Joe Ladne,« jo rekel Joe Hiues. »Ta dva sta vedno pri toj igri. Ali poznaš tisto veliko ploščad tik pod reko Klondyke in goro Mooschide? Veš, bele/nik v Forty Mileu mi je pravil, da ni mesec dni tega, kar sta zastavila s svojimi kolci — prostor za mesto Harperja in Ladna. Hal Hal Ha!«
Elija in Finn sta udarila v smeh, Dajlight pa je bil silno resen.
>Tam je zlato!« je vzkliknil. »V zraku jo, vam povem! Čemu pa bi bila pastavila s svojimi kolci tisto veliko ploščad, ako ne bi dobila j ravega sledu? Rad bi, da bi jo bil jaz zastavil s kolci!«'
Obžalovanje, ki je zvenelo iz njegovega glasu, je izzvalo nov krohot.
>Le krohotajte se, vi drugi, le! Tako je vedno z vami. Vi drugi menite, da je lov za zlatom edini vzrok, da zastavi človek kakšen prostor s kolci. Ampak dajte, da vam povem, da boste vi drugi, kedar se velika najdba res zgodi, samo malce brskali in rili
po površini in strgali blato, ampak boste vražje malo mogli pokazati z vsem svojim delom. Vi drugi se smejete, če vam rečem, da se po razpokah dobi živo srebro v drobnih kapljicah pa menite, da je vsemogočni Bog zrnato zlato ustvaril samo v ta namen, da vleče za nos mlečnozobneže in chechacjue. Surovo zlato, in nič drugega kot surovo zlato, to je vaša navada, pri tem ga pa ne dobite niti polovice iz tal, in izgubite pri odl itku in izmetu še polovico onega, kar ga sploh pridobite.
Ampak možaki, ki bodo nekaj dosegli, bodo oni možaki, ki zastavijo s svojimi kolci prostore za mesta, organizirajo trgovske družbe, ustanove banke —«
Nov krohot je vglušil nadaljne besede. Banke v Alaski! Ta misel je bila že dobeia.
»Tako je, in ustanove Lorze--«
Zopet ;:o so kar zvijali od smeha. Joe Hines se je držeč za trebuh zvalil na spalno opravo.
»Za njimi pa pridejo veliki rudarski zmikavti in požeruhi, ki pokupijo cele poloke, kjer ste vi drugi brskali kakor kokoši, in oni bodo poleti izpirali
zemljo z vodo, po zimi pa jo tajali s paro--«
Tajali s paro! Ta je bila pa vseeno malo prehuda. Daylight je šel v svoji šali vsekakor predaleč. Tajali s paro — ko je bilo tajanje s kurjenjem lesa poskus ki ga še niso preizkusili, sanje v zraku!
»Le posmehujte sc, za vraga, le! Ampak da veste, vam se oči še niso odprle. Vi drugi ste kakor kopica majhnih mijavkajočih mačic. Povem vam, ako najdejo zlato ob reki Klondyke, bo6ta Harper in Ladne milijonarja. Ako pa ob reki Stevart, samo odprite oči, kako bo Elam Harnishov prostor za mesto v ceni drvel kvišku. Tiste dni, ko boste vi drugi prihajali malobesedni k meni ...< in globoko je vzdihnil pri teh besct!ah, »cj skoraj bi dejal, da vam bom moral dajati živeža ali juhe ali kaj drugega takega.«
(DhIip slfhlt.)
MALI OGLASI
Vsaka drobna -vrstica Din 1*50 ali vsaka besecfa SO par. Naj. manjši S Din. Oglasi nad dere I vrstic s« računajo vil«. Za odgovor uinmko!
VAJENEC se sprejme
(laborant) za metalurgični laboratorij. Zahteva se 4 razrede sred. iole. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Metalurgični laboratorij« do 28. februarja t L	1088
Dva vajenca
S« čevljarsko obrt sprejme takoj Jakob TORKAR, Vi-ielnice 16, p. Gorje p. Bledu.
KUHARICA
dobro izvežbana, ured. let, je bila že več let za gospodinjo, išče mesta h kakemu boljšemu, starejšemu, samsk. gospodu. — Pism. ponudbe pod . »Kuharica« Stev. 1070.
Službe želim
* kaki tovarni ali večji trgovini v Jugoslaviji kot ZASTOPNIK ali POTNIK. Iz-vežban sem v vseh trgovskih in gostilničarskih poslih nad 15 let. Znana mi je »sa Jugoslavija tn Primorska. - Ponudbe na upravo lista pod »Ugodnost« 1082.
Mlajšo moč
zmožno prevzemanja lesa in pomožnih pisarn, del, išče lesna tvrdka. • Lastnoročno pisane ponudbe pod »Marljiv« na Aloma Companf — Ljubljana.	1073
ščelarski mojster
dober, trezen in zanesljiv, gc sprejme. Zmožen mora biti samostojno voditi delavnico in poučevati vajence. Nastop službe lahko takoj. Hrana, stanovanje ter sploh vsa oskrba v hiši. Prednost imajo neoženjeni. - Ponudbe upravi lista pod štev. 1052.
Naprodaj
65 cm polnojarmenik, nov, z 20 žaginimi listi, kompletno, radi nadomestitve drugovrstnih strojev, sa 65.000 D. Vravnalnik (Abrichtmaschi-nc) 50 cm, s prediežjem, nov, nerabljen, za 12.500 D,
Semenski OVES
CESKI - nudi SEVER In KOMP., LJubljana, Wollo-va alica it. 12.	846
DRAŽBA VINA.
... , , , Mestno županstvo v Ormožu - Naprodaj je tudi več le- priredi v nedeljo, dne 22. senih jermenlc. — Naslov: ■ februarja it. 1. ob dveh po-
uprava lista pod itev. 1027.
Obrtnik v najlepši dobi, z nekaj premoženja, želi v sVrho ženitve znanja s pošteno, idealno gospodično širom Jugoslavije. - Cenj. ponudbe pod »Značaj« s sliko na upravo lista.	1065
DEKLICO
staro 14 let, oddam dobri družini ali samost. gospej v oskrbo. Pomagala bi lahko tudi v gospodinjstvu. - Ponudbe upravi pod št. 1036.
Učenec
za špecerijsko trgovino v Ljubljani sc sprejme. V poštev pride oni poštenih sta-rišev in i vso oskrbo pri stariših. - Naslov se izve r ttpravi lista pod itev. 1061.
PRODAJALKA
starejša, dobro izvežbana manufakturistk*ia, zmožna samostojnega vodstva, želi primernega mesta. - Cenj. ponudbe pod označbo »Pošte-na<* na upravo lista. 1032
SLUŽBE IS čE STROJNIK
z dobrimi spričevali, pri opekarni ali žagi. - Naslov v npravi lista pod itev. 838.
Dokumente,
kavcije, vrednostne papirje in dragocenosti sprejema v shrambo — proti potrdilu GOSPODARSKA PISARNA d. z o. z, v Ljubljani, Wol-iova ulica 1, II. nadstropje.
■yss> SALAME
kg Žunkaricc. i 41 Din, kg Braunšviške a 16 Din razpošiljam od 5 kg naprej po povzetju. Za dobro blago ta točno postrežbo se jamči. FR. GOLOB, mesar in pre-kajevalec, šiška-LjublJna VIL
OPEKO in Samot - MOKO (češko) priporoča F. HOČEVAR, LJubljana, Dunajska cesta IL 36.	845
Ugodna prilika i
MLIN nanrodaj!
Proda sc popolnoma kompl. mlin s 3 pari kamnov, to je: bel, koruzen in črn, in LU-ŠČILNI STROJ, popolnoma nov, znamke »Rapid«, z garancijo; mlin je opremljen z novimi jermeni, ravno tako tudi »Rapid«. — Resni re-flektanti si lahko ogledajo mlin v obratu, ki jc sedaj prirejen za parni stroj in se proda radi premalo moči lokomobile po primer, ceni. — Naslov pove uprava lista pod šifro »MLIN« itev. 819.
Največjo zalogo
razne emajlirane, aluminijaste ali železne kuhinjske posode, kakor, drugih raznih orodij za obrtnike, dalje razne verige, tehtnice, lopate, krampe, motike, vrtnarska orodja in različne stroje itd. ter vse v železninsko stroko spadajoče blago nudi vedno in najceneje veletrgovina z železarno STANKO FLOR-JANČIC, LJubljana — Sv.
Petra cesta Stev. 35.
poldne v občinski pisarni prostovoljno Javno dražbo 60 hI prvovrstnega sortirs-nega VINA, lastni pridelek iz Vinskega Vrha, letnik 1924. Vino se nahaja v kleti v Ormožu. Natančnejši pogoji licitacije se poizvedo istotam.	847
Malo POSESTVO
je naprodaj blizu Ljubljane. V hiši elektr. razsvetljava. Cena po dogovoru. - Naslov v upravi lista pod it. 94S.
Iztirjen
kovino - strupar
za armature, velika dela,
SE IŠČE. Henrik Stolz — Kula.
Krovstvo
FRANC FUJAN, Ljubljane, Galjevica 9, pri dolenjskem
kolodvoru, izvršuje vsakovrstna krovska dela .s škri-ljeni, Skalco, opeko itd, — sprejema popravila raznih starih streh. Zaloga azbestnega škrilja.	1056
Prometa! zavod m premog «i. a, v udihliani
prodaja
PREMO O
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah
premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste In vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čehoslov. iu angleški koks za livarne in domačo uporabo, koyaški premog, črni premog in brikete
Naslov: Prometni zavod za premog d. d. t V iijnbljani, Miklošičeva cesta štev. 15, IL Z	♦
Toi?e
pleskar in lifar. sobo inJrkojIlksr, Delavnice: Kolodvorska nI. 6, Zg. Šiška 121.
Naročila se sprejemajo Kolodrorska nI. 6.
Novo orejena pekarija
sc da v najem na Jesenicah St. 26. - Pojasnila daje Ign. MOR1Č, Jesenice Stev. 118.
Prodam ali zamenjam za lovsko PUŠKO dobro
lovsko 30- P SIC O
s par mladiči. - Naslov v upravi pod Dober lovec 1039,
za izdelovanje cementnih CEVI, moderni stiskalni STROJ za^ izdelovanje cementncga tlaka, cementne barve, TAKOJ NAPRODAJ. - Vpraša se: F. TOMAN, Ljubljana -Resljeva cesta 30, 883
Mag. št. 3879-25, rel. IX.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo zidarskih del za napravo novega prizidka mestne električne centrale v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobe med uradnimi urami v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica št. 1,
Pomsdbe je treba vložiti najkasneje do 28. februarja 1925 opoldne pri imenovanem uradu.
MESTNI MAGISTEAT LJUBLJANSKI,
dnč 16. februarja 1925.
na !jub*jan. polju, za glavnim kolodvorom, SE TAKOJ PRODA ali pa d d tudi v NAJEM. — P oizve se: F. TOMAN — Ljubljana, Resljeva cesta 30.	884 \
Eli roilioom
Gorenjska 11M A
morska trava in OGLJE po najnižji ceni na dvorišču pri »Flgovcu«. - Poizve se ravno iam v baraki. 1030
priporočamo našo pravo domačo KOLINSKO ci-korijo.
Izvrsten pridatek za kavo,
Strokovnjak, izvežban v vseli manipulacijah v lesni stroki, išče službe kot prejemalec, nakupovalec, skladiščnik ali pis. uradnik. - Ponudbe pod S. Z. št. 1060 na upravo »Slovenca«.
Železo, ŽELEZNINO,
porilandcemeni, potrebščine za stavbe in por.ijtvo, orodje za obrtnike in poljedelce, Jtedilnifce, vodovodne cevi, sesalke itd., priporoča A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaioška j cest«. — Velika zaloga! — j Nizke cene!
6 rae lipovega LESA.
- Poiz\'e se v upraviteljst-ru graščine na KODELJEVEM, Moste pri Ljubljani. J 079
Gostilna »BOBENČEK«,
Sv. Petra cesta.
Na pcpclnico cel dan namočena POLENOVKA. - Ia polenovka čez ulico. 1068
Skoraj nov PIANINO
poceni naprodaj. - Naslov v upravi lista pod Stev, 1085.
Glasovir
dobro ohranjen, s« proda po nizki ceni. Ogleda se vsak dan od pol t. do po! 2. pop. ter v nedeljo popoldne. — Dnsikovič, VrhoTČova nI. 1.
Obrtnik iSCe 15 do 20,000 D
v svrho obrta, event. soudeležbo z istim kapitalom. -Cenj, ponudbe upravi lista pod šifro »Obrtuik«. 1084
Lepih lOO umetniških razglednic sa šaljivo pošto nudi za	Din
ftrfl?«® ra. i!£sr v LtubiSani.
Tvornica gcimbov, roženih ln kovinskih Izdelkov.
ZAGREB, Horrašaaska ces!a 29. Tel. 226!.
stvarna la obdelovanja kovin:
o "to v j za konjake oprema okovi rz afcdvbarstvc tn pohištvo litje kovin in kovinsko blago
7s£olkl iz rojenico ln ametne rolenln«:
Modni gumbi za eoupode in duma Zaponke in agr.ife T's mki bii evalčica
Glavniki
IsSolkl Sa feoBSafccv:
lloiln gumbi u korakov (orehov) B:i goppode in demo v vseh oblikah in barvah.
in beri jedilni KROMPIR kupimo takoj samo vogon-ske množine. - Direktne co-nudbe na LAVRIC & KO- 1 VAČ, Sombor, Bačka. 919
SE PRODA is trdega lesa. politiranih, po nizki ceni. - j Ljubljana — Skolja ulica 13,
na dvoriSču.	1015 '
Stroški pri »porabi bette^a.
Adaptiraj svoj aulo-trakfor
ali s?si&?!nl motor s patent.
HAG-genes-atorlem.
kun Z Prospekta Is referenca daj«
ogugo-Oag
V Ljubljana t uitton
p«6W«g	Bohoričeva ulica 24.
StroSki pri uporabi oglja.
franko ua dom!
Ta garnitura kuhinjske posode je iz najboljšega aluminija, snežno-bela in
desetletja trpežna__Do-_______________________________________________
bavlja se proti predplačilu	Cenik Iratplafno. - Inssrst prnollti. - Ako bt ne »sejalo, se^mslolev^e Miin««^.
ah pa po povzetju.	lite Mej, ker no vemo, te nam bodo raimere dopustite »sdržati Irljno to u8odne pomidtic.
Zadružna Gospodarska banka d. d.
sa priporočilo svoje tvrdke ali podietia v kakšni časopisu, kakor bi bilo to v skladu t uspehom, ki ga je dosegla reklama, oaj bo uverien. da i« temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato je neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki ka| kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stroške in ss obvaruje čežče večje škode.
M. U. Dr Jože Sekula
MARIBOR, Koroška cesta štev. 15, L nadstr.
ORDINIRA: Dopoldne od 9. do 11. ure.
Popoldne od 3. (14.) do 4. (16.) nre. Telefon št. 17.	Telefon it. 17.
I
Pozor!
so gospodje!
Najnovejši PARIŠKI in DUNAJSKI vzorci KLOBUKOV za spomlad so dočli. Novi TAGAL in PIKOL po najnižjih cenah. V zalogi so tudi vsakovrstni drugi moški klobuki. — Sprejmejo se redno vsa v stroko spadajoča dela in popravila kakor znano po jako nizkih cenah.
Ivan Kvas
klobučar, MARIBOR, Aleksandrova cesta 32.
Vsakovrstno usnje po jako ugodnih cenah ter potreb« :-:	Seine ze čevljarje priporoča
Franc Erjavec, Si IT^^^Z
Cenike na željo dopošljem.
-JS6> V SOBOTO, DNE 21. SVEČANA T, L.
v RESTAVRACIJI LLOYD na sv. Petra c. 7
ZaSetek ob 8 zvečer. Godba na lok. Vstop prost.
Dobra in solidna postrežba z jedili in pijačo zajamčena. K obilni udeležbi vabi vse prijatelje in znance Ur njih
oblte!ji	Marija Tauses.
restavraterka hotel »L!oy-l«.
Heira
Line
i(r. engleSka
poštno-parobrodna linija.
General zastopstvo u tirstjeriiis Sifi;
Tn I, 5t»v. 17.
Reda i potniški promet
Hamburg—Cherbourg—?outharapton v Novi Jork In Kanado
Cherbourg—Liverpool—Southampton r Južno Ameriko Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aires, Saa Paolo.
OdprsTi poir,!ltoT t, Z 3. rasr«d», - Kabine 3. raz. t ! la lpo3!dja*i
Udob r,oat — Sigurnost — Brzina
Podzastopstva: Beograd, Knragjergjeva ulica 9t. — Ljnbljaca, Kolo-dvorirka 26. — Vel. Be«fkerek, Kralja Aleksandra 4.
i>rreia,tu natle? u vse tforaja podzaatopatva JtOYMAU,?AC". Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna banka v Sarajevu in Grcž«,
Dopisovanje ▼ Tssh 'ezikih.
finalov za brzojavke; Prometna banka.
30 kosov motorjev za vrtilni tok
4, 5, 6 K S, 220, 380 volt
prvovrstni Izdelek 3Ietno tovarniško jamstvo g sltladiSCa
Vo
pod
dnevno ceno proda
Elektro CompaiiV, Ljubljana, Sv. Petra c. 25
l3%
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači Tis k vis hotela „Union«),	Telefon št. 57 in 470.
Račun postno CekovDCgo urada za Slovenijo fitev. 11.046, v Zagrebu Stev. 33.080.
Podružnice: CEUE, DJAK0V0, MARIBOR, NOVI SAD, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, SIBEMK.
Ekspozitura: BLED.
Kapital In refcerve skupno nad B3s? I5f00&.080>-.
Daje trgovske kredite, eskompiira menice. lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.

Izdaja konzorcij >Sloveocac
di
Odgovorni urednik: Viktor Ccnčiž v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.