Po pošti prejeman:
za
telo leto naprej 26 K — h pol lela „ 13 „ - „ ietrt „ , 6 „ 50 „ mesec , 2 „ 20 „
V upravništvu prejeman: za
celo leto naprej 20 K —h po! leta „ 10,-„ <<etrt , „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70 ,
Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate sprejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
Defrankovaiia pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 180.
V Ljubljani, v sredo 8. avgusta 1900.
Letnik XXVIII.
Kaj je omika?
Ne mislimo pisati razprave o vprašanju, kaj je prosveta. O tem so napisane že cele knjižnice. Opozoriti hočemo le na zamotane dogodke v Kini. Ti dogodki s svojo neomajljivo logiko kažejo nam jasneje, nego vsa teorija, kaj je prava prosveta ali omika. Vsi listi so polni poročil o kitajski vojski. Brzojavka pobija brzojavko, vse je polno protislovij in nasprotij. Izmed vseh protislovij in nasprotij raznih interesov pa moremo izbrati dve točki. Ena je, da je Kina s svojimi neštetimi milijoni prebivalstva barbarska dežela; druga je, da treba Kino odpreti Evropi, ali, kakor mnogi naglašajo, za-padni omiki.
To dejstvo stoji, da mu je težko ugovarjati. Poklicani in nepoklicani faktorji kažejo na to dejstvo, a ne s pravim izrazom. Pravo svojo misel skrivajo pod navadro frazo, kakor da nimajo srca za resnico. Edini nemški cesar govori malo jasneje. Kakovi razlogi ga vodijo pri tem, o tem nočemo razpravljati.
Kaj torej pomeni, ako trdimo, da je Kina barbarska dežela? Pomeni edino to, da Kina ni krščanska. Govori in piše se mnogo o takozvani stari omiki kitajski, a ta njena omika jej ne dopušča, da bi napredovala. Kina je prikovana in nepremična v svoji kulturi. Odkod ta čudna omika, ta nepre-mičnost, ta odpor proti vsakemu napredku? Od religije, ki vlada v Kini, od njenega budizma Religija Bude zapira vrata vsakemu napredku, dočim krščanski svet koraka k idealom prave in zdrave omike. Kina stoji, ona je danes taka, kakor je bila pred tisoči let. Edino na nekaterih osamljenih krajih ob dolgih obalah opaža se nekaj napredka. Ta napredek prihaja od zapadnega sveta. Nekatera pristanišča so odprta evropski trgovini in krščanski omiki. Krščanstvo je omika, brez tega ostane Kina vedno barbarska, nepremična in nevarna pravi omiki.
Pri nas seveda bi vsa ta teorija ne pre-
pričala, pri nas bi ne prepričala vsa zgodovina sveta, a prepričati nas morajo dejstva, izkušnje vseh evropskih držav v njihovih naselbinah. Vse velike evropske države iščejo trga in zemlje izven Evrope. Celo Amerika se danes spušča v naselbinska podjetja. Od časa do časa pa prihajajo iz vseh naselbin poročila, da so domači divjaki zapodili ali pomorili evropske vojaško čete. In divjaki so, ker niso kristijani. Vsak zolizem ne ovrže tega dejstva. Kamor ni prodrla luč krščan stva, koder se ne kažejo sadovi krščanskih misijonarjev, ondi vlada divjaštvo, odpor proti vsakemu napredku.
Svet simpatizuje z Buri in pomiluje njihovo nesrečo, ker so kot kristijani sposobni za napredek in svobodo. Prebivalstvo v Abe-siniji je sicer daleč zaostalo v omiki za evropskimi narodi, a vendar se kaže nekaj napredka. Med Abesinijo in sosednim Sudanom je velik razloček, ker so v Abesinijo prodrli vsaj nekateri žarki krščanstva.
In zato zasledujemo v svetu pojave največjih nasprotij Države, ki doma širijo in pospešujejo verski indiferentizem, ki proga-njajo krščanstvo iz šol, podpirajo v daljnih svojih naselbinah krščanske misijonarje in njihove šole. V Franciji vladajo danes sami zagrizeni framasoni, ali v tujini hoče francoska vlada imeti protekcijo nad katoliki. In to opazujemo pri drugih državah. Kedar hoče jedna evropska država osvojiti si novo naselbino ter jo rešiti divjaštvu, skrbi najprvo, da jo pokristijani. Facta locjuuntur. Seveda sedanjim državam ni na tem, da bi širile krščanstvo, ampak iščejo drugih ko-ristij. Najžalostnejši vzgled v tem oziru nam je Španija, katere vladni zastopniki v naselbinah so iskali le bogastvo. Zato pa se je tudi tako nesrečno končala njena naselbinska politika.
Gotovo pa je tudi, da katoliški misijonarji najvspešneje delujejo mej divjaki za pravo krščansko omiko. Katoliška vera ima eno svoje središče izven vsake druge oblasti in države. In od tega vzvišenega središča
kakor od svetlega solnca se sipljejo žarki krščanskih resnic v temne pustinje po širni zemlji. Mnoge katoliške šole in bolnice pričajo celemu svetu o vspešnem delovanju katoliških misijonarjev za krščansko omiko. S tega stališča govori i nemški cesar kot protestant o krščanstvu, a v istini misli na katoličanstvo, ko podpira in brani katoliške misijonarje. Katoliška vera edina ima v sebi toliko moč in požrtvovalnost, da poraja vsak dan nove mučenike za vero in omiko. Kedar kakov učenjak v neznanem kraju Afrike ali Azije pade kot žrtev svojega poklica, vsi časniki ga kujejo v zvezde, dočim isti časniki molče o legiji katoliških misijonarjev, ki se leta in leta žrtvujejo mej divjaki za krščanstvo in omiko in prelivajo svojo kri. Da je katoličanstvo najožje spojeno s pravo omiko in napredkom, kaže nam njegov razvoj v veliki Britaniji in Zjedinjenih državah. Pod egido svobode so katoličanstvo v teh državah samo po sebi razvija in si osvaja nove zemlje.
Nočemo izvajati iz vseh teh nepolitičnih dejstev onih zaključkov, ki bi se mogli uporabiti za naše razmere na jugu. Ti za ključki so jasni in nepobitni za našo bodočnost.
To velja tudi za Kino. Ko bode odprta krščanstvu in njegovi omiki, odprta bode tudi Evropi. Vojaška sila ne more nadomeščati krščanske omike. Države utegnejo s silo ukrotiti bokserje in kitajsko armado; z bankami in železnicami najdejo v Kini kon-sumente za zapadne proizvode: a s tem še ne bodo Kine preobrazile v kulturno deželo. To morejo storiti le katoliške šole, evan-geljsko delovanje katoliških misijonarjev. Ti morejo več storiti, nego vsi topovi in bajoneti, banke in železnice, tovarne in rudo-kopi. Prva skrb mora torej biti varstvo ka toliških misijonov. Dokler bode v Kini vladalo carstvo Bude, dotlej ne bode prave prosvete in omike. Prava omika je le krščanstvo. Ko bode Kina krščanska, osvojena bode za omiko. To je kineško vprašanje.
Slomšekova slavnost. n.
Iz cele Slovenije so v nedeljo prihajali na Ponikvo brzojavni pozdravi. Da čitatelji izvedo želje, s katerimi so slovenski domoljubi v duhu spremljali Slomšekovo stoletnico, objavimo vse brzojavke, kolikor smo jih mogli prepisati.
Ljub lj an a. blavljencu in slaviteljem slava! — Uredništvo »Dom in sveta«.
Ljubljana. Večna slava Slomšeku, očetu našega narodnega programa. Slovenci, držimo se Slomšeka! — »Slovenski List«.
Ljubljana, stolni kapitelj ljubljanski prisrčno pozdravlja vse zbrane proslavitelje velikega slovenskega škofa Slomšeka. Slava! — Zamejic, stolni dekan.
Ljubljana. Uzornemu rodoljubu, neumornemu buditelju in velikemu dobrotniku slovenskega naroda, (ličnemu Slomšeku. kliče »Slovenska Matica«: Večna slava in najblažji spomin. — Dr. Lampe, podpredsednik.
Ljubljana. Slava našemu vzorniku Slomšeku! Slava slaviteljem! — »Slovenec«.
Ljubljana, škofu učeniku, prijatelju slovenskega ljudstva, Slomšeku Slava! Živeli zbrani čestilci! — Kanonik Kalan.
Ljubljana. Duhom smo z Vami, že-Ieč, da Slomšekov duh prešine vse Slovence. Slava Slomšekovemu spominu! — Delavsko konsumno društvo.
Ljubljana. Slava Slomšekovemu spominu. Živeli Slovenci njegovega duha! — Krščansko socijalne delavke.
Ljubljana. Nikdar naj ne izgine izpred naših očij žarna zvezda Slomšekovega vzornega vzgleda. — Svatje novomašnika I. Franketa pri sv. Petru.
Ljubljana. Slava Slomšeku, buditelju katoliške in narodne zavesti Slovencev. — Gostinčar.
Ljubljana. V duhu pri vas, čast Slomšeku. Živeli čestilci njegovi. — Manfredo.
L S S T E
Vi v k i.
(Poljski spisala Marija Radziwieczowna.)
Tik gozda stoji logarjeva hišica. Zara-stena koča, z mahom pokriti svinjak, dve gredici za zelenjad, divja češplja pred hišo in na osamelem hrastu panj za bučele.
Daleč na okoli tišina in samota. Na jedni strani vedno zeleno smrečje, na drugi širna nižina, polna močvirja in mlak, globok le o najbolj vročih poletjih pokošen travnik.
Logar je imel malo dela. Pred ljudmi in tatovi ga je varovalo po leti in po zimi močvirje, konju ali tudi najlažjemu vozu nepristopno, obiskal ga je pa malokdo.
Tukaj je živel. Kot mladenič jo prišel sem, obdelal košček te pustinje in udomačil se je v gozdu.
Imel je jednega psa, konja in puško, in ker mu je bilo dolgčas, je šel večkrat ono-stran močvirja, v vas, v gostilno k ljudem.
Potem se je oženil. Takrat se je zgodilo, da se je razširilo njegovo gospodarstvo, da je prišla v hlev krava s prašičem, pred hišo je vzrastla češplja in na osamelem hrastu je visel panj. Logar je bil srečen, vsega je imel v obilici.
Toda na svetu, torej tudi v logarjevi hišici sredi močvirja, ni nič stanovitnega.
Nekoč po zimi mu umrje žena vsled močvirne mrzlice, za katero se mesec dnij nista nič brigala. Ko pa je prišel štirideset-danski post, je ugasnila neko noč tako tiho, da se mož še prebudil ni.
Umrla je brez spovedi in brez — voščene sveče, na vsak način je torej hodila, kakor pravijo ljudje, nazaj in po noči svojce mučila.
In v resnici se je odslej poslabšalo v logarjevi koči.
Logar je skoro onemel in dolge kuštrave lase je pustil, da so dalje rastli Oba otroka sta bila kakor dve voščeni sveči. Gozd in živalski nagon ju je vzgojil.
Oče je blodil ves dan po gozdu ; mučil ga je silen dolgčas. Zvečer so ni zmenil za otroka. Sloneč na klopi pred kočo je puhal iz pipe in zrl mrkim očesom čez močvirje.
Tisti čas se je tudi zgodilo, da si je pustinja kos za kosom od svoje nekdanje posesti nazaj pridobivala. Mali vrtec je izginil, češplja je postala divja, bučele v panju so zmrznile, krava poginila, ker jo je pičil gad, prašiča pa so ukradli volkovi. Le to je še preostalo, kar je bilo v koči.
Duša samotarjeva je bila kot močvirje, katero je čuval, — pusta in nerodovitna . . .
Vzlic temu je bil v najlepših letih moške dobe, toda podivjal je vsled svojega obližja in postaral se vsled brezčutnosti, ki je navadna spremljevalka takih bitij.
Nekega pomladnega dne, ko so v i v k i (Kibitze) v celih trumah prileteli in neprestano krožili nad močvirjem z glasnim: »ki vi-ki-vi!«, je dobil logar, ko je prišel domu, le deklico pri ognjišču.
»Kje je Filip ?« vpraša.
»Ne vem«, odgovori hladno, »je šel na močvirje iskat vivkovih jajec«.
Oče se ni prestrašil. Morda je postal truden in je prenočil na planem.
Toda tudi naslednji večer je našel le deklico doma. Oprta na komolec je sedela v koči in glasno jokala.
»Ali ni Filipa?«
»Ne. Utonil je !« odvrne in glasno za-
ihti.
»Kdo ti je povedal ?«
»Nihče, pa jaz vem, videla sem ga v sanjah pri kolovratu«.
»Prismojenka«, zamrmra logar. Vendar ni zaspal celo noč, temveč sedel jo pred kočo in strmel v mesečnem svitu v hI išče čo vodo sredi močvirja . . .
Na vse zgodaj, ko so se začuli prvi vivkovi »ki vi ki vi«, je šel iskat sina.
Našel ga je ne daleč od vedno zelenih studencev — v močvirju, kjer so močvirne ptice najrajše gnezdile.
Bil je zabuhel in višnjev, poln vode, katero je popil, in žo so lazili gnjusni, črni hrošči in črvi po njegovem telesu.
Vedno pa so priletavali in zopet odle-tavali vivki, radovedni in vznemirjeni, ter kričali v jedno mer svoj: »ki vi-ki-vi!«
Logar stoji dalj časa nepremično in čudeč se strmi v mrliča.
To je bilo nezaslišano, da je mladenič, vzrastel v močvirju, v plitvi mlaki utonil!
»Ce ga ni mati, ta nepokojni duh utopila . . .«
Ne bolečine, temveč globoko premišljevanje je izražal očetov obraz. O smrti mora obvestiti občino, župnika, svojega gospodarja . . .
Na vse strani je bilo daleč. Saj Filipu je to vsejeeno. Najprvo bi morala priti še komisija, pripraviti bi moral desk za krsto, mrlič bi moral dva dni ležati v koči in potem bi se ga moralo še na ramah čez močvirje na i okopališče nositi.
Saj nič ne de, leži v suhi zemlji ali pa v močvirju !
Saj je umrl, kakor mati — brez voščene sveče !
Tako je mislil kmet ter začel rezati šibe v gošči in jih polagati na truplo ; potem je stopil do pasu v vodo ter potrgal nekaj ločja in ga pometal na mrliča.
Vivki se pa med tem zbirajo krog logarja, se ga dotikajo s perutmi in pojejo žalno svojo pesem »ki-vi-ki-vi«.
Stopi nekaj korakov naprej in pogleda J. krog stbe.	(Dalje prih.)
Dobrepolje. Zbrani na ljud. shodu v Dobrepoljah navdušeno pozdravljamo slavilce velikega slovenskega škofa in domoljuba. SlomSekova načela so nam porok lepše bodočnosti. — Dr. Krek, Ramoveš, dr. Gruden, dr. Schvveitzer, Jaklič, Kerin, Pešec, Žagar.
Novo mesto. Živeli čestilci Slotnše-kovi, živele njegove ideje. Bog in narod! — Državna poslanca Vencajz in Žitnik.
Kostanjevica. Zborovalci na kato-liško-političnem shodu v Kostanjevici pozdravljajo Slomšekove čestilce ter kličejo navdušeno: Slomšekov duh zavladaj med nami! — Dr. Šusteršič, predsednik.
Celovec. Krepost, jakost, jeklena volja naroda slovenskega, ki se tako odkrito kaže pri današnji ponosni slavnosti, naj nam bode poroštvo v bodoče, da nas ne premagajo ne verige, ne okovi, ampak da prodiramo počasi, a odločno Slomšekom naprej, blava slaviteljem! — Uredništvo »Mira«.
Mostar. Slavljencu vseh Slovencev kličemo slava Slomšeku, preporoditelju mla-deži, uskresitelju slovenske misli. — Šolske sestre.
Vižmar je. Bog živi slovensko edinost po Slomšekovem geslu! — Šent Vid nad Ljubljano, Gregor Malovrh, župnik, predsednik • Rokodelskega društva«, Anton Belec, župan, Jožef Zakotnik, župnik v pokoju, Ferd. Erker, kapelan, Danilo Pire, Fran Cirman, predsednik »Čitalnice«, Jož. Arhar, predsednik »Mizarske zadruge«, Josipina Belčeva, županja, Ivanka Zakotnik.
Podklošter. Slava spominu apostolskega škofa Antona Martina. Njegov duh naj oživlja rod slovenski in naj vedno prebiva mej nami. Živio njegovi čestilci! — Gregor Einspieler.
Litija. Slava Slomšeku! Njegov duh prerodi milo slovensko domovino. — šmar-tinski domoljubi.
Celje. Slava spominu neumrljivega Slomšeka kliče »Delavsko podporno društvo« v Celju.
Maribor. Sveti Bog ohrani Slovencem pobožni duh Slomšekov. — Kanonik dr. Križanič.
Maribor. Prevzvišenemu knezu in škofu Antonu Martinu Slomšeku, največjemu dobrotniku in milemu očetu Slovencev ob njegovi stoletnici »Slava!« in večen spomin.
—	Lavrencij Ilerg, stolni dekan.
Maribor. Obmejni Slovenci burno pozdravljajo slavnost, želeč, da ta slavnost združi vse Slovence za Slomšekov program.
—	Sentiljski narodnjaki.
Maribor. Slomšekov duh vzbujaj in krepi vse Slovence. — Bralno društvo Št. Ilj, Thaler predsednik.
Maribor. Duhovščina stolnega župnišča mariborskega zadržana udeležiti se veleslavne svečanosti kliče vsem čestilcem nepozabnega Slomšeka gromoviti »Živio«!
H oče. Hočki duhovniki želijo: Slomšekov duh prešinjaj slovenski rod!
Hoče. Katoliško gospodarsko bralno društvo v Hočah kliče Slomšekovim slavil-cem »Slava« !
Marnberg. Marnberški Slovenci pozdravljajo Slomšekove čestilce in želijo obmejno slovensko šolo, da bi se mladina vnela za slovensko besedo materino. — Somrek.
Ljutomer. Slava Tebi, ki si nam branil naši svetinji, ki sta nam sveti kot svetli oči. — Maloveded.
Zagreb. Naj bi duh neumrlega Slomšeka složil ves slovenski narod v jedno misel, da bi vsi Slovenci složno delali v istem duhu, v katerem je delal neumrljivi Slomšek. — Stjepan Korenič, urednik »Katoliškega Lista«.
Zagreb. Nepozabnemu slomšeku kličejo »Slava« ! — Zagrebške Slovenke.
Zagreb. Združenim slovenskim in hrvatskim bratom pri stoletnici prezaslužnega rodoljuba in pisatelja slovenskega vzklika »Slava Slomšeku«! Srčno pozdravlja. — Jugoslovanska akademija.
Zagreb. Prisostvujem v duhu Slom-šekovi svečanosti ter kličem: Slava prvemu in najodličnejšemu slovenskemu pedagogu in domoljubu. Slomšekov nauk bodi kažipot k zjedinjenju Slovencev.
Kozje. Duh Slomšekov naj veje med brati blovenci. Čestilcem njegovim pozdravi
— Za »Katoliško politično društvo za kozjanski okraja Tomažič.
Radovljica. Večna slava Antonu Martinu Slomšeku, ki naj prosi v nebesih za edinost slovensko. — Duhovščina radoljiška. Novak, dekan.
Gradec. Velikemu duhu Slomšeko-vemu se klanjamo do tal i slovenski naprednjaki. Slava njegovim slavilcem.
Trbovlje. Slttva Slomšekovemu spominu, slava vrlim čestilcem njegovim. — Katoliško delavsko društvo.
Djakovo. Slava Slomšekovemu spominu! Njegov duh živel med Slovenci na veke! — Slovenci iz Djakova.
Gornji Grad. Slava Slomšeku kot opevatelju savinjskih planin.' — Savinjska podružnica »Slov planinskega društva«.
S t. Pavel. Slomšekovi nazori naj se uresničijo. Slava mu! — Vitez Zitterer, Plesnik.
T r o j a n a. Službeno zadržan, pozdravljam vse udeležence Slomšekove slavnosti. Duh Slomšekov navduši vse Slovence, da bi se zopet krepko oprijeli njegovega gesla : »Vse za vero, dom, cesarjai! — Šlakar.
Šoštanj. Spominu našega pastirja, učitelja kličemo »Slava«! za šoštanjsko čitalnico in podružnico sv. Cirila in Metoda.
—	Dr. Fran Mayer.
š k o f j a Loka. Slava Slomšek Tvojemu spominu! Slava slavnim vsem častilcem Tvojim. Načelom Tvojim vsakedo naj služi, načelo Tvoje nas jedino združi, da krepka slave bo zastava, pod njo pa večna Tvoja slava ! — Dr. Aleš Ušeničnik, Janez Kalan, Peharc, Čadež, Finžgar, Petrič.
Škofj a Loka. Slava prvoboritelju Slomšeku! Živeli slavilci! — Slov. bralno društvo.
Bled. Najboljšemu duhovniku, škofu, vzglednemu katehetu, nedosegljivemu učitelju, hvaležen spomin. — Ažman, župnik gorjanski; Belec, Kunšic.
Kamnik. Bog daj, da bi se vi slovenski pedagogi, združili in v duhu Slomšeka učili. Slava Slomšeku, Bog živi njegove čestilce! — Slovensko katoliško društvo za kamniški okraj.
Konjice. Naše katoliško politično društvo srčno želi, da bi vsa slovenska društva delala v duhu Slomšekovem. — Načelnik Voh.
Brno. Še mnogo takih mož kakor si Ti, slovenska mati naj rodi. — Saks.
Marija Enzersdorf: Večna slava neumrljivemu geniju. Živeli njega čestilci!
—	Marija Pukl.	(Konec prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, S. avgusta.
Sestanek ministerskih predsednikov v llatotu. Zopet se je oglasil v zad njem času neizogibni »P. Lloyd«, toda tokrat kot strog zagovornik mažarskih interesov in velik prijatelj mirnega treznega dela v obeh osrednjih parlamentih. Da je sedaj tako strogo nastopil, je mogoče le dvoje; ali mu Szell ni hotel razodeti, o čem se je razgovarjal s svojim tovarišem Koer-berjem, ali pa je avstrijski kabinetni načelnik tako odločno zastopal avstrijsko stališče, da mu Szell ni mogel do živega. Nekaj je moralo priti vmes, ker list, prvi organ v monarhiji, ne prinaša o tem nikakega poročila, pač pa le grozi. Avstrijskim faktorjem kliče nasproti: aut-aut. Ali red in svobodo ter uravnavo nerešenih vprašanj, kakor je mej drugim zagotovitev skupnih zadev z avstrijsko ustavo, ali pa naj avstrijska ustava ne visi kot mlinski kamen na vratu Ogerske.
—	Skoro v istem smislu piše za njim »Bud. Ilirlap«, izjavljajoč, da se nahajajo Mažari prej ko slej pred alternativo: ali je koristneje, da Cehi in Nemci sklenejo mir, da odklonijo nagodbo in provzroče na Ogerskem nedogledno gospodarsko krizo, ali pa je bolje in so bolje zavarovani ogerski gospodarski interesi, ako se Cehi in Nemci mirno bijejo dalje, dokler se jim poljubi. Pred to alternativo, pravi, bomo še tudi v letu 1091 in 1902, ko bo treba obnavljati trgovinske pogodbe. — Mažarom se torej zdi še naibolj primerno, da se otresejo težkega mlinskega kamna. Ako se to zgodi, Avstriji gotovo ne bo žal.
Deželni zbori se snidejo po poročilih včerajšnjih dunajskih listov še le v pozni
jeseni, morda še le koncem novembra ali začetkom decembra, torej se prične deželno-zborsko zasedanje še le po preteku prvega dela državno - zborske sesije, ki se prične koncem septembra. Poročila o deželnozbor-skem zasedanju se torej skoro vsak dan menjujejo; pred nedavnim se je namreč še trdilo, da se snide veČina deželnih zastopov že v septembru, ker ni nikake gotovosti, ali in kedaj se snide državni zbor.
Vodja nemških socfjalnih demokratov Liebknecht f. Nemška socijalna demokracija je včeraj izgubila jednega svojih prvih mož. V noči mej 6. in 7. avg. ga je v Charlottenburgu zadela kap. Z Liebknech-tem je legel v grob jeden najdelavnejih agi tatorjev. Študiral je Viljem Liebknecht na vseučilišču v Giessenu, pozneje pa v Berolinu. Kot 221etni mladenič se je že b soc. dem. navdušenjem udeleževal pri ustaji, s čimur si je prislužil osemmesečno ječo. Potem je bil kot begun v Švici in na Angleškem, v letu 1862 se je povrnil zopet v Nemčijo, kjer je postal časnikar. Že tretje leto po njegovi vrnitvi iz Anglije ga je vlada radi strastne agitacije iztirala iz Prusije. Prišel je tedaj v Lipsko, kjer je pričetkom leta 1868 prevzel vodstvo »Demokr. Wochen-blatta«. Štiri leta pozneje ga nahajamo s prijateljem in tovarišem Beblom na trdnjavi Hubertusburg, kjer je moral dve leti presedeti radi veleizdaje. Še v tem času so ga pa njegovi volilci na Saškem poslali v nemški državni zbor. Temu zastopu je pripadal do zadnjega ter se odlikoval s toliko zgovornostjo in odločnostjo, da je soc. dem. stranka kmalu postala važen faktor v nemškem državnem zboru Pet let pozneje so ga poslali volivci tudi v saško drugo zbornico. Z Beblom je stal na čelu centralnemu organu nemške socijalne demokracije »Vorw;irtsu« ter priobčil tekom let veliko število spisov. Neštevilno njegovih brošur je romalo mej zveste sodruge. Umrl je včeraj kot starček 75 let, sicer še čil in krepak. V zadnjih letih je s svojimi govori in spisi prišel večkrat v nasprotje v Beblom in drugimi soc. dem. prvaki, a največ le zato, ker se mu niso hoteli ukloniti vselej in v vsem. Igral je kaj rad ulogo diktatorja; kdor se mu je ustavljal, moral mu je izpred očij. Smatral se je nezmotljivega. S to svojo brezmejno odločnostjo in brezobzirnostjo je dosegel velik upliv pri vseh sklepih strankinega vodstva, in trditi se sme, da je imela soc. demokracija na Nemškem malo tako vplivnih mož.
Bebel o zmagi socijalizma. Kakor vsako leto je vodja socijalne demokracije v Nemčiji, poslanec Bebel, tudi letos zapisal nekaj prorokovanj v strankinem koledarju za leto 1901, v katerem govori o uspehih soc. demokracije v minulem letu ter o njenem nadaljnem razvoju. Gibanje, pravi Bebel, je v minuli dobi znatno napredovalo in ga ne ustavi ne bič ne slaščica, dokler stranka ne doseže svojega namena. Ali pride pri tem do katastrof in kakšnih, tega mož ne ve povedati, pač pa pravi, da zmage ne odloči število pestij, marveč število mož jasnega uma in trdne volje. Bebel je postal že pre vidneji. Mož ne prerokuje splošnega poloma več v gotovem roku, marveč pusti to vpra sanje nepojasnjeno, in priznava, da število jasnih glav ni v nobeni primeri s številom »sodrugov«. Vodja sicer pravi, da mora 20 vek dovršiti, kar je 19. pričel, toda v tem stavku ni tolike jasnosti, da bi sodrugi koncem leta 1999 z gotovostjo mogli računati na splošno delitev.
NapadovaleC Sipido pobegnil. Sipido, oni mladi zločinec, ki je pred nedavnim streljal na valeškega princa, je ušel roki pravice in sicer vsled pomanjkljivosti belgijskih zakonov. V londonski poslanski zbornici so se minuli teden čule zbog tega zelo pikre besede in večina je pozvala vlado, naj si takoj izposluje pojasnil v tej zadevi od bruseljske vlade. V soboto je došel odgovor iz Bruslja. Vlada izjavlja, da kot varuhinja zakonov istih ni smela prekoračiti, akoravno bi bila rada z vso strogostjo postopala proti Sipidu. Zakon namreč določa, da se mora obtožencu, ako dokaže, da ima zakonito bivališče v Belgiji, dati tri dni odloga za vložitev pritožbe ničnosti. Ker je Sipido bival pri svojih stariših, ga je bilo mogoče prijeti še le po preteku treh dnij. Ta čas pa je oipido porabil za beg. Vlada obžaluje ta
dogodek, za katerega pa ne more biti odgovorna. — Krasne razmere! Na ta način lahko pobegnejo največji zločinci.
Admiral Dewey predsedniški kandidat. Kakor poroča »Am. Slovenec«, so anti-imperialisti v Nevvjorku 18. julija sklenili, da ne kandidujejo niti Mac Kinleya niti Bryana, pač pa hočejo oddati svoje glasove admiralu Deweyu, ako prevzame kandidaturo. Mož se je že izjavil, da prevzame častno nalogo, akoravno mu je znano, da predsedniškega mesta še nima v žepu.
Akcija evropskih velesil v Kini je po dosedanjih poročilih res pod vso kritiko. Razun osvojitve pristanišča Taku in osvobojenja tujcev v Tientsinu nimajo zjedinjene evropske čete pokazati prav nikakega vspeha. Najbolj se pa kaže ta njih neuspeh v prodiranju proti Pekinu. »Mi odpotujemo«, bobnali so pred nekaj dnevi oblastni Angleži, »mi in Amerikani ; ako gredo drugi z nami, dobro, ako pa ne, tudi prav. Na vsak način odpotujemo v soboto". A prišla je naznanjena sobota, Angleži pa niso odšli, ker baje ni še vse pripravljeno. In kmalu pride angleško poročilo iz Tientsina, da bi vsi radi odpotovali, a Angleži in Amerikani ne marajo, ker sami niso dovolj močni. Sicer je pa baje vse v najlepšem redu. Na papirju je vse uravnano. Dognano je, da je od Tientsina do Pekina 120 km, ovir ni na celem potu nikakih za močno zjedinjeno armado. V šestih ali sedmih dneh je armada v Pekinu, poslaniki so rešeni in maščevalna akcija se prične. Tako je pre-računjeno, v resnici se pa nič ne zgodi, stroj se je ustavil. Ves mogočni aparat je za las podoben zrakoplovu grofa Zeppelina. Lep je, stal je ogromno svoto denarja, lunkcijonirati pa neče. V resnici je položaj v Kini mnogo slabeji, nego pred dohodom evropskih sil. Kitajci so si že zavarovali Pekin z mogočnimi utrdbami in nasipi, številna armada se je pa že obrnila proti Tientsinu in mogoče je, da pridejo tje Kitajci prej, predno se evropska velemoč napoti v Pekin. Rusi in Japonci imajo dovolj opravka s kitajskimi četami na severu in severo-zahodu, ostale evropske države z Amerikani vred pa itak niso dovolj močne. Dokler se torej v tem oziru nič ne zboljša, ni misliti na kak ugoden uspeh.
Cerkveni letopis.
Vprašanje. Čast. gg. predniki Marijinih družb! Ali bi ne kazalo, da priredimo pred drugim katoliškim shodom na Brezjah pri-pravljaven shod, ki bi bil zajedno zborovanje za može in mladeniče, ki so udje Marijinih družb? Za zadnje bi bilo nekaj kratkih cerkvenih govorov, kakor imajo tudi nemške Marijine družbe v Avstriji ali izven nje zadnji čas vsako leto enake skupne shode z več primernimi govori. Poleg tega bi bili v primernem času nekateri govori izven cerkve za moštvo sploh.
Nove orgije je naredil gospod Kriegel za cerkev sv. Antona v Štangi. Blagoslovljene bodo angeljsko nedeljo.
Dopisi.
Leše, 6. avgusta. Leše še takega niso videle, tako so rekli 5. avgusta t. 1. vsi, ki žive v tej takoimenovani gorenjski Vipavi. Kaj je neki bilo ? Tole: Mlademu gasilnemu društvu je zrasel kar v naglem času primeren dom, ki s svojim stolpom gleda po celih Lešah, da bi ne bile preveč rudeče. V novi dom se je prepeljala ovenčana briz-galnica. Ženin (gasilni dom) in ocvetličena nevesta (brizgalnica) sta dobila blagoslov božji po veleč, domačem gospodu župniku, katerega sta pri tem spremljala domačin g. Jož. Valjavec in mošenjski g. kapelan Blei\veis. Zadnji je v slavnostnem govoru razodel skrivnostni recept zoper različne osodepolne srčne ognje. Slavnosti so se udeležila gasilna društva iz Tržiča, Begunj in Mošenj. Ob dveh popoldne smo šli vsi gasilci pod skupnim voditeljem gosp. Fr. Kocijančičem proseč dežja za procesijo. Ko smo korakali domov, nas je že hladila nebesna rosa. Največ smeha nam je dala šola. Kdo bi mislil, da je v Lešah tako gledišče. Ali imajo bosonogi tamosnji igravci in igravke posebne zmožnosti, ali pa je g. učitelj leški tak, da Lešane radi njega zavidamo! Še g. Rahot je bil vesel dne, ko mu je sv. Florijan prevzol skrbi za gasilni dom, čigar poraj je njegova
glava poskrbela. Najbolj glasne so pa bile tržiške trompete, ki so imele povsod zadnjo besedo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 8. avgusta.
Osebne vesti. Prrfosor na višji gimnaziji v Ljubljani g. M. Pleteršnik je bil povodom svojega umirovljenja odlikovan z viteškim križcem Fran Josipovega reda. — Dež. sodišča svetnik in okr. sodnik v Idriji g. Fr. Veder n j a k je premeščen k dež. sodišču v Ljubljano. — Č. g. dr. Andrija J a ga t i č, predstojnik usmiljenih sester na Balkanu, je v nedeljo v Zagrebu praznoval 25letnico svojega mašništva. Unetemu hrvatskemu rodoljubu želimo še mnogo let! — Župan v Sv. Križu na Vipavskem g. F. Trpi n se je poročil z g. Terezino Lasičevo.
„ Slovenski-NarotL". iu Slomšekova slavnost. Udeležnik Slomšekove sTavnfrsti nam piše: »Slov. Narod« v ponedeljek ni imel razven male notice poročila o Slomše-kovi slavnosti. Včeraj pa je priobčil »Narod« poročilo, polno napadov na katol.-narodno stranko in kršč.-soc. Kat. narodna stranka in kršč.-soc. bo bili častno zastopani na Slom-šekovi slavnosti, a »Narod« vidi samo dr. Tavčarja, Hribarja in desetorico »Sokolov« ter niti ne omenja »Slov. kršč. soc. zveze«, ki je zastopala ogromno večino slovenskega delavstva. Kar nas posebno veseli v poročilu, je izjava, da je bil Slomšek venderle — klerikalec Štajerski Slovenci bodo pač •veseli »Narodove« izjavo, da je Slomšek imel mnoge krive nazore. Glasilo slovenske inteligence seve noče povedati teh »krivih nazorov«. Tudi dr. Tavčar in Hribar ata bila o teh »krivih nazorih« na slavnosti tiho, ker sta vedela, da bi sicer vzbudila veliko ljudsko nevoljo. »Narod« dalje piše: »Slomšek je bil po svojem političnem mišljenju klerikalec, četudi tolerantnejši in taktnejši, kakor marsikateri drugi . . . Kle rikalstvo je ostalo popolnoma na strani«. Torej Slomšek je bil klerikalec — a kleri-kalstvo je bilo popolnoma na strani. To jo pač logika inteligence ! Se ni dolgo, ko je »Narod* pisal, da „klerikalci" sploh nič niso naredili za slovenski narod, a baš nedeljska slavnost je pokazala tudi ljubljanskim »Sokolom«, koliko je storil za Slovence že samo jeden »klerikalec". Delo Slomšekovo je na banketu posebno proslavljal tajnik Mohorjeve družbe g. II o z m a n , a »Narod« ne omenja niti besedice tega govora, menda zato, ker je g. Rozman povdarjal Slomše-kove besede : „Sv. vera je luč, beseda materina je ključ do prave narodne izomike". In to so menda »krivi Slomšekovi nazori«. Naj bi »Narod« raje priobčil ta krasen govor, nego da napada dr. Šusteršiča, dr. Kreka in druge, da niso prišli na Slomšekovo slavnost. Ti možje so v nedeljo pač najlepše praznovali Slomšekov spomin, da so na treh shodih stotinam ljudstva razvijali katoliška načela, ki so bila tudi Slomšekova. »Narod« se roga kršč.-soc., da so na slavnosti — samevali. Kršč.-soc. res niso bili zbrani na mestu, kjer je Tavčarju kričala četica pokolov", pač pa so bili na onem mestu, kjer 30 ,,samevali": „Družba sv. Cirila in Metoda", „Slov. Matica", „Mohorjeva družba« in koroški Slovenci s slovenskimi drž. poslanci. ,.Narodovo" poročilo o Slomšekovi slavnosti pozdravljamo, ker je — odkritosrčno. Nič več ni v njem tistega zagotovila, da moramo vsi delovati v Slomšekovem duhu. Štajerski duhovščini „Narod" daje spričevalo, da je taktnejša od kranjske. Upamo, da se štajerska duhovščina za tako spričevalo od strani ljudi, katerim so mnogi Slomšekovi nauki „krivi nazori", lepo zahvali in pripozna, da je marsikdo na slavnosti od pristašev „S1. Naroda" pričakoval večje doslednosti, nego so jo pokazali po slavnosti. Z ljudmi, katerim so alomšekova načela „krivi nazori", je nemogoče govoriti resno besedo.
Kosjanjevici^ Iz Kostanjevice se nam piše: Ako je bil kak kraj potreben katoliškega shoda, tedaj ga je bila prav gotovo Kostanjevica, ki ima v sebi mnogo nemškutarsko - liberalnih elementov. v V kraju, kjer prevladujeta »Narod« in »Neue Freie Presse«, sploh drugače biti ne more. O kakem narodnem prepričanju ali celo o kakem verskem življenju pri inteligenci pri nas sploh ni govora. Zadnji katoliški shod,
ki se je vršil ob najlepšem vremenu v nedeljo popoldne ob 4. uri, je posvetil marsikateri liberalni pameti, da ni vse tako, kakor se čita. Vlado je zastopal gosp. okrajni glavar Orešek. Ljudstva se je zbralo jako veliko tudi iz sosednjih župnij. Govorila sta dr. Šusteršič o važnosti katoliškega shoda za današnji čas, gosp. dr. E. Lampe pa o kmetski organizaciji. Oba govornika sta naslikala slovenske liberalce tako značilno, da tega naši liberalci nikdar ne pozabijo. Zlasti gospod dr. Šusteršič je navel par slučajev iz manevra liberalcev za časa deželnozbor-skih volitev, ki so obudili splošno ogorčenje in smeh. Shod bode imel brez dvoma veliko dobrih posledic. Gospod presednik je sicer povabil pričujoče liberalce, naj se oglase k besedi, toda bili so vsi tihi, ker so menda prepričani, da se slaba stvar ne da zagovarjati. Odposlal se je brzojav zborovalcem Slomšekove slavnosti. Z navdušenimi živio-klici na cesarja se ie otvoril in z glasnimi slava-klici na papeža Leona XIII. se je zaključil velepomembni shod.
Poslanec Šuklje pred volilci. V soboto zvečer je drž. poslanec, dvorni svet nik Šuklje poročal svojim volilcem o državnem zboru. Pri tej priliki pa je kritikoval obe slovenski stranki na Kranjskem. Prav gorke in resnične je povedal na naslov »Sl. Naroda«. Mi le želimo, da bi te opomnje ne ostale brez dobrega vspeha. A kot zvest priBtaš »svobodnega napredka« in kot »prak tičen nacionalen ekonom« se je spravil tudi nad kat. narodno stranko in njeno gospodarsko organizacijo. Udrihal je po dr. Šu-steršiču in Vencajzu ter »kaplanskih revežih« v hribovskih vaseh, ki se pri g. Sukljeju niso učili narodnega gospodarstva. G. Šu-kljeja ekonomska načela nam pač malo im-ponirajo in o stalnosti političnih prepričanj on ne more biti učitelj. Iz vsega govora pa se vidi, da tudi Šuklje v principu mora priznati upravičenost teženj katoliško-narodne stranke, da pa »in concreto« tem težnjam nasprotuje samo zato, ker so te težnje nasprotne njegovi politiki.
S potovanja. Milan 6. avg. Včeraj ob osmih zjutraj sva se sošla z magistratnim svetnikom g. Kremžarjem na Trbižu in se odpeljala na Laško. Brzovlak vozi jako naglo skozi benečansko planjavo, kajti ob '/»S-zvečer sva bila že v Milanu. Vso pot ne vidiš druzega kakor turšico, murbe in vinsko trto. Otožna čutila vzbuja okolica pri Veroni in Peschieri, kjer spominjajo zapuščene trdnjave krvavih bojev naših vojakov. Mnogo kranjskih fantov počiva tu na polju Sv. Lucije, Kustoce, Vilalranke itd. — V Milanu sva dobila dober hotel »Albergo comercio« na trgu Fontana poleg stolne cerkve. Vreme krasno, vročina ne prehuda.
Slovenske razglednice na Dunaju. Včeraj smo prejeli krasno razglednico slovenskega društva »Zvezda« na Dunaju z mnogobrojnimi podpisi. Ta prva slovenska razglednica na Dunaju je umetniški izvršena in izrekamo prisrčno hvalo gospicam in gospodom, ki so nam jo vposlali.
Nevarno je zbolel v Leonišču č. g. Lovro Mencinger, bivši župnik v Želim-ljah. Priporoča se v molitev.
Spomenik dr. Kranjcu. Velenjski rodoljubi nameravajo dne 2. septembra t. 1. na rojstnem domu odkriti spominsko ploščo rodoljubnemu učenjaku dr. Kranjcu, ki je po ustavnem letu 1848 predaval na tačasni fakulteti graškega vseučilišča.
V Vintgarju bode v nedeljo dne 12. t. m. koncert radovljiške godbe. Cisti dobiček namenjen je za poprave mostičev. Začetek ob 4. uri popoludne, vstopnina 20 kr.
Tatje. Z Dobrave se nam poroča : Včeraj popoludne je ob belem dnevu, ko ni bilo nobenega doma, na Utiku pri Jurčku št. 17 pokradel nek zlikovec 8 K denarja, eno odejo in nekaj robcev. Zlezel je v hišo skozi okno. Po noči med 11. in 12- uro — od nedelje na ponedeljek so pa poskušali dolgoprstneži vlomiti v štacuno gospe vdove Adamič na Dobrovi št. 18. Kmalu bi se jim bilo posrečilo, ker so bili iz enega okna železno mrežo že skoraj s žrdjo izvili. Ropot je pa domače prebudil; ti so takoj soseda v bližnji hiši sklicali, ki je pograbil puško in enkrat za potepuhi ustrelil. Nato so jo tatje urno popihali brez sledi. Tukaj jih je bilo pa več ; dva sta imela opravka pri oknu, eden ali dva, kolikor se je moglo v temi
opaziti, bila sta pa na straži. C. kr. orož-ništvo jih pridno zasleduje, da bi jih pač — dobilo !
Ljubljanski prostovoljni gasilci
in „Narod". SinoČni »Narod« piše: »Zadnjič smo poročali, da so, ko je gorelo v Kušarjevi hiši, pogasili ogenj domači ljudje. Gasilno društvo pa nas prosi zdaj, naj kon statiramo, da tistega ognja niso pogasili domači ljudje, nego gasilci. To smo s tem storili, ker nočemo kratiti gasilcem časti, da so pogasili ta ogenj v dveh pečeh, ki je bil tako strahovit, da so vratca od peči žarela!« — Vprašamo: »Ali hoče »Narod« s takim zbadanjem širiti mej gasilci ljubezen do težko priborjenega slovenskega poveljevanja? Ali tako zbadanje ne olajšuje agitacije za zo-petno nemško poveljevanje?«
Ljubljanske novice. Poročil se je danes v uršulinski cerkvi v Ljubljani gospod Jožef Planinec, c. kr. oficijal pri deželni vladi v Trstu, z gdč. Pesjakovo iz Kamnegorice. — Bogokletstvo. Martin Šusteršič, delavec iz Škofje Loke, je pri stavbi nove Palusove hiše na sv. Jakoba trgu začel preklinjati Boga. Šusteršič bil je aretovan. — Policiji v roke prišel je stolarski vajenec Karol Hočevar, ki je svojemu mojstru odnesel 20 K. Fant je zapravil ves denar, katerega je darežljivo tudi tovarišem razdelil. — Golaš zastonj je hotel pojesti neki Anton Friškovc pri An tonu Težaku na sv. Jakoba trgu. Friškovc pohrustal je tudi več žemelj in trdil, da je vse že plačal. Ker je pričel še razgrajati, moral je s stražnikom v zapor. — Vodovod je občudoval v noči od 6. na 7. t. m. na Poljanski cesti št. 55 pri Mariji Koselka neznan tat. Samega občudovanja je ukradel 6 kron vredna vratica, ki zapirajo vodovod, in jih odnesel seboj. — Zgubila je Ida Mahr pompadur, v katerem je bila zelena denarnica in v nji 10 kron ter nekaj drobiža, VVerner Mahr pa je zgubil zlato verižico z obeskom, vredno 24 kron. — Povozil je neznan biciklist delavko Oliveri, neki Urbas pa Ervina Tavčarja ter ga močno poškodoval. — Trčnil je včeraj v Wolfo-vih ulicah z vozom fijakarski hlapec Jožef Slopšek v ročni voziček hlapca Karola Žab-karja. Druge nesreče ni bilo, nego da sta se vozova poškodovala. — Pred ljubljanskimi porotniki se bode pri prihodnjem zasedanju morala zagovarjati neka Katarina Silvestri, ki je v Kairi na goljufen način »čarovala«. Ta »čarovnica« je pristojna po svojem možu v Ljubljano, zato se bodo z njenimi »čarovnijami« pečali ljubljanski porotniki. Da bi koga »začarala«, se ni bati.
Isterski deželni zbor je imel v torek osmo sejo; navzočih je bilo 18 italijanskih poslancev. Vlada je predložila načrt zakona o deželni nakladi od žganja. Dr. Ventrella je predložil resolucijo, naj vlada čuva solinski obrt. Vidalich je zahteval, da se premesti sodni uradnik dr. Crvar v Malem selu, ker je pristaš Hrvatov. Sprejeta sta bila načrta zdravstvenega zakona in glede pokojninskega zaklada za občinske zdravnike. Scampichio in tovariši so interpelirali zaradi zaplembe lista »L' Indipendente«, ki je pisal o »narodnem žalovanju«. Vladni zastopnik Fabiani je odgovoril, da ta interpelacija ne spada v isterski dež. zbor, ker je list bil zaplenjen v Trstu. Za pogozdovanje Krasa je dež. zbor dovolil 9000 kron, ako država v isti namen prispeva 24000 kron.
Nove razglednice. Bambergova bukvama v Ljubljani je založila nove, jako lepe, v raznih barvah tiskano razglednice, in sicer: Triglavski vrh ob jutranji zori, Steiner v Vratih ob jutranji zori, Peričnik, pred mestno hišo v Ljubljani in razgled na Ljubljano. Vse razglednice imajo slovensko in nemško besedilo; cena 10 v.
Umrl je na Vrhniki g. Karol Obreza, v Poreču pa gospa Otilija Horvat h, žena bivšega ravnatelja na tukajšnji pripravnici.
Celovško porotno sodišče prične svoje zasedanje zopet dne 10. septembra.
Mizarska zadruga se je ustanovila za slovenske mizarje na Goriškem v nedeljo v Gorici.
Štajerske novice. V spod. lludinji je padel opekarski delavec Florijan Beršnik s hruške ter se ubil. — V slov. Bistrici je zgorela dne 3. t. mes. delavnica in hiša ko-larja in gostilničarja Perglerja. Nevarnost je
bila vsled vetra velika za celo mesto. —Velikanska blomšekova slavnost ae pripravlja tudi na Murskem polju, na prostoru, kjer je pred tridesetimi leti zbiral se prvi slovenski tabor.
Tatvina. V Vrtojbi je neznan tat v cerkvi podobi Matere Božje ukradel uhane in križec.
Samomor. V Mariboru se je ustrelil 491etni postrešček Marka Leskovar, ker je radi svojega pijančevanja zgubil službo.
Šiba v šoli. G. Ivan K r a j n i k, nad-učitelj na štirirazrednici v Kobaridu, je bil lani odpuščen iz službe, ker je nekega otroka „preveč v roke vzel". Sedaj je naučno ministerstvo dovolilo, da g. Krajnik zopet sme nastopiti svojo službo.
Dete razrezala na koBce. Nedavno je bila v Barkovljah pri Trstu aretovana neka Marija Luznik, ker je bila na sumu radi detomora. Sumljiva je bila, da je mati otroka, od katerega so našli v Gorici na Plakuti v nekem stranišču roki Luznik je do zadnjega časa tajila, sedaj je pa pripo-znala, da jo novorojeno dete razrezala na kosce.	„
Telefonska in brzojavna poročila.
Celje, 8. avgusta. V Ostrožnera pri Celju je včeraj divjal velik požar. Štiri poslopja je ogenj uničil.
Praga, 8. avgusta. Prihodnjo nedeljo se vrši češki tabor v Pfibislavu na polju pred spomenikom Žižke.
Rim, 8. avg. Po zaprisegi kralja Viktorja Emanuela pred parlamentom bodo korporativno prisegli najprej senatorji in nato poslanci.
Rim, 8. avg. Brata in svaka Bre-scijevega in vse anarhiste iz Prato ob-drže v zapoiu, ker se zdi, da je bil vsem znan Brescijev načrt.
Bruselj, 8. avgusta. Tukajšnja anarhiška centrala izjavlja, da Bresci in Salson nista izvršila napadov po njenem naročilu. To so dejanja posameznikov. Stranka ne namerava izvršiti ni umora carja ni kake druge kronane glave.
Kolin, 8. avg. Grof B(ilow ima važne dogovore z angleškim in nemškim poslanikom. Kitajski poslanik v Londonu se odpravlja proti domu.
Pretorija, 8. avgusta. Reuterjev urad poroča: Buri nameravajo napad na mesto Vryburg. V naglici je bila oborožena mestna straža. Manjši burski oddelki prete na vseh straneh Angležem, ki so se morali umakniti Burom iz Springsa. Ta kraj je velike važnosti radi zaloge premoga.
Kapstadt, 8. avg. Mesto Harrys-mith se je udalo Macdonaldu. S tem je zopet otvorjena zveza z Natalom. Obupen boj se je pričel 5. t. m. ob reki Elands in se je naslednji dan še nadaljeval. Podrobnosti še niso znane, sodi se pa, da sta Harington in Hamilton osvobodila posadko v Rustcnburgu, ki se je umaknila v Zeerust.
Vojska na Kitajskem.
Akcija evropskih velesil v Kitaj u kaj slabo napreduje, kajti ne samo, da mejna-rodna armada še ni pričela prodirati proti Pekinu, imajo varuhi evropskih interesov v Tientsinu zopet to smolo, da so jih Kitajci znova prepodili iz mesta. Vodje posamnih oddelkov so se tako dolgo kregali mej seboj za prvenstvo in vrhovno poveljstvo, da so dobili Kitajci nov pogum in pričeli zopet z ofenzivo. Pri Peitfangu, ne daleč od Tientsina, se je že 5. t. m. vnel vroč boj, v katerem je padlo 1200 mož a v armadi, ki je brojila le 16 000 Evropejcev. Angleži sicer pravijo, da so Evropejci pričeli z ofenzivo in prepodili Kitajce, a uspeh kaže, da je bržkone le nasprotno resnično.
Li Iiung Cang baje še živi in dela priprave za pogajanja ; no ve se pa ali pojde res v Pekin ali ne. Izgovarja se vedno, da še niso dovršene vso pripravo.
Berolin, 8. avg. Potrdila še ni, da bi Kitajci si zopet priborili Tien - Tsin. Ta vest je angleška raca.
Kolonija," 8. avg. (C. B.) „Koln. Zeitg." javlja iz zanesljivega berolin-skega vira. da je VValdersee imenovan vrhovnim poveljnikom mejnarodnih čet v Kini.
Bruselj, 8. avgusta. (C. B.) Zunanji minister je prejel brzojavko iz Pekina, ki jo je 2. t. m. oddal belgijski poslanik v Pekinu in ki se glasi: Od 4. do 16. julija smo z osmimi avstrijskimi pomorščaki odbijali napade na naše poslaništvo, a se nismo mogli rešiti. Poslopja avstrijskega, francoskega, nizozemskega in italijanskega poslanika so upepeljena. Vsi tujci se nahajajo pri angleškem poslaniku, čegar poslopje oblegajo Kitajci. Od 20. junija do danes imamo 58 ubitih in 70 ranjenih.
Rim, 8. avgusta. Agenzia Štefani poroča iz Taku: Poveljnik ,.Elbe" je izvedel o noti guvernerja v Šantungu, poslani iz Pekina 30. julija, ki pravi, da so dobro ohranjeni poslaniki in ostali tujci v Pekinu. Preskrbljeni so z živili, in ravno sedaj se vrše posvetovanja radi odposlatve poslanikov v Tientsin, kjer naj bi začasno ostali.
London, 8. avg. Li-Hung-Čang je prosil devetmesečnega dopusta (!) Izredno je vznevoljen, ker so bokserji presekali (!) dva tujcem prijazna člana Tsung-li-Yamena. — General Ga-selee zahteva boljšega topništva, admiral Brosche pa več častnikov.
London, 8. avgusta. Iz Shanghaia se brzojavlja 7. t. m.: Li-Hung-Čang je danes uradno izjavil konzulom, da so poslaniki v petek zapustili Pekin in se podali proti Tientsinu. Spremlja jih Tunglu. bivši glavni poveljnik kitajske cesarske vojske.
Newjork, 8. avg. Iz Shanghaija poročajo: Z imenom „Conger" podpisana brzojavka 5. t. m. slove: Pomagajte takoj, ako bote sploh pomagali. V Pekinu ni nikake vlade razun vojaških načelnikov, ki so sklenili pokončati vse tujce.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje prih.)
_Res", reče oče provincijal, „oče Cristoforo je pridigar. Mislil sem že ... in sedaj me še prosite ... A sedaj, v teh okolščinah, bilo bi to takorekoč kazen. Kazen, predno je zadeva preiskana . .
„Ne kazen, ne. Pametna previdnost, skupna naredba, da zaprečimo zlo .. . Povedal sem.;'
„Mej nama je stvar jasna; res je! Če je tako, kot je vam bilo sporočeno, je skoro nemogoče, da bi se o tem ne vedelo že v dotičnem kraji. Povsod so hujskači, malopridneži ali vsaj radovedne glave, ki se ra-doste, če vidijo, da so si duhovniki in po-svetnjaki v laseh. Vse ovohajo, po svoje tolmačijo in klepetajo .. . Vsakdo mora braniti svojo čast. Tudi jaz imam kot (nevreden) predstojnik svoje dolžnosti. . . Čast kute .. . me ne briga . . . vsakdo naj se briga za sebe! Če je vaš gospod stričnik tako razkačen, razlagal si bode to mogoče prejeto zadoščenje in se bode . . . bahal, ponašal s tem, a...«
-Menite, častitljivi gospod? Mojega strič-nika spoštujejo mej svetom kot moža.. ., kot se mu tudi spodobi. A v mojih očeh je otrok. On ne stori ne več, ne menj, kar mu jaz zapovem. Še več, moj stričnik o tem ne zve trohice. Komu naj sva odgovorna za to? To naredimo mej sabo kot dobri prijatelji
gati za čenče.
fe mej nami naj tudi ostane. Ne mislite na to! Jaz znam molčati." Tedaj pihne. „Kaj naju brigajo ta žlobudrala ? Ali je čudno, čc gre menih drugam pridigovat! A mi vidimo, skrbimo, moramo ... mi se ne smemo bri-
a «
„I)a to preprečimo, mora mi vaš gospod stričnik dati znak prijateljstva, spoštovanja... ne radi nas, ampak radi kapuce . . ."
,,Dobro, seveda, tako je prav ... A saj ni treba. Moj stričnik vedno prijazno sprejme kapucince. To stori že iz nagona, ki jc v naši krvi. Razven tega s tem tudi meni vstreže. Sicer pa, kaj nenavadnega ... seveda, ker je tudi ta slučaj nenavaden. Le meni prepustite ... jaz zaukažem svojemu strič-niku ... To mu je treba previdno namigniti, da ne opazi, da sva se midva mej sabo pogajala. Čemu bi obvezoval, kjer ni rane? Kar smo sklenili, naj se zgodi, čim preje možno. Če bi se mogoče našel bolj oddaljen kraj ... da vzamemo patru vsako priložnost . .
„Baš bi radi pridigarja v Rimini. Sicer pa bi tudi njega izbral . . ."
»Seveda, kakor navlašč. In kdaj . . .?
„Če je sila, takoj."
„Sila, sila, častitljivi oče, bolje danes nego jutri. In", nadaljuje vstavši, „5e moremo jaz ali moja rodovina očetom kapu-cinom . . ."
»Poznam dobrohotnost vaše rodovine", reče oče provincijal, vstane in gre za zmagovalcem proti vratom.
»Ugasnili smo iskro", pravi grof in se ustavi, „iskro, ki bi mogoče provzročila cel požar. Mej dobrimi prijatelji se z malimi besedami poravnajo važne stvari."
Ko pride do vrat, odpre in zahteva, naj gre oče provincijal naprej. Nato vstopita v drugo sobo in se pomešata mej družbo.
Mnogo se je trudil, prizadeval in govoril grof pri svojih poslih, in potem so se ravnali tudi njegovi vspehi. S tem razgovorom je dosegel, da je šel oče Cristoforo peš iz Pescarenico v Rimini, kar je lep sprehod.
Nekega večera pride v Pescarenico ka-pucinec iz Milana s kopico pisem za očeta gvardijana. To jc bilo povelje za očeta Cristoforo, naj se odpravi v Rimini za postnega pridigarja. V pismu na gvardijana je bilo ukazano, da naj oče Cristoforo popolnoma popusti, kar je sedaj počenjal ondi, in da naj si ne dopisuje z nikomur. Brat, ki je prinesel pismo, naj ga spremlja na potu. Gvardijan zvečer molči, zjutraj pa pokliče očeta Cristoforo, pokaže mu pismo, zapove mu vzeti torbo, palico, robec in pas in se takoj odpraviti z bratom, katerega mu predstavi.	(Dalje prih.)
J Stanje ■ Cas opa- baro-£ ! zoTaniu ! metra T U1TO.	Tempe- ; ratura ' „ po V«tr0T! Celziju	Nebo	ss H C ■ Š« * ti O* » *
1\ 9. xv9« j "735-3"	17-8] si. jug.	jasno	
Rj 7. sjuti. [ 734 8 1 13 4 j si. svzh. |2. popol. 1 733-8 j 25-9 | sr. zah. Srednja včerajšnja temperatura 17 7		megla j 0 0 del. jasno | normale: 19 4".	
Umetni mlin
(zmelje vagon žita na teden) in 082 6-4
deske
s stranskimi poslopji, event. tudi do 20 oral zemlje, je na prodaj za zmerno ceno. Vodna moč |v Savinski dolini) je stalna.
Pojasnila dajo iz prijaznosti gospod Ivan Strasek v Celju, Veliki trg št. 4.
Ttnvrp Tn noenrp ima v ni,jvefi' iz"
JJLt! VV sili HtC/ttC beri v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	228 19 11—3
Vnanja naročila proti povzetju.
izurjenega v prodaji mešanega blaga, sprejme z ugodnimi pogoji	707 3—1
»Kmetijsko društvo v Marnbergu".
V Adergazu, tik sloveče in starodavne božje poti v Velesovem, otvori se z dnem 5. avgustom letos pri Štamcarjevih
kjer se bode točilo priznano dobro, pristno Zajčevo vino in vedno sveže pivo.
Tudi se bo postreglo z zajuterkom in ob vsakem času z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili. — Senčnat vrt je ob hiši.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
odličnim spoštovanjem
699 3 2 Alojzija stanicar.
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Petru cesta it.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
iz trpežnega in solidnega blng-it po nizkih cenah.
Opozaria na veliko svojo zalogo
izgotovijene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah, 170 47
Proda se iz proste roke
jednonadstropna hiša
z lepim, ravno kupljenim vrtom. Hiša je pripravna za kakega upokojenega gospoda ali tudi trgovca, ker stoji na križpotu, v kateri je zdaj trgovina z mešanim blagom in mala tobačna zaloga.
Več se i/ve pri Andrej Leskovec-u,, posestniku v Škofji Loki.	708 3—1
na deželi blizu Celja, ®-l
z jako dobrim prometom se proda prav v ceno z zemljiščem vred ali brez zemljišča.
Pojasnila daje iz prijaznosti gospod Ivan Strasek v Celju, Veliki trg št. 4.

krepcevalna pijača. Neprekošena zdravilna voda.
CjJ-JB	ae a »JI
za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani. 259 52 29
Št. 24.149.
Razglas.
696 2—2
Vsled sklepa c. kr. mestnega šolskega sveta v Ljubljani z dne 14. julija 1900, št. 496, se ima v prihodnje šolsko leto na I. ln II. mestni obrtni prlpravljalnlci pričeti s 16. septembrom in prenehati z 3!. majem.
Pouk se ima v prihodnje vršiti ob nedeljah od 9. —12. ure dopoldne, ob torkih od 7.-9. "'ter in ob petkih od 7.-8. ure zvečer.
Na obrtni nadaljevalni šoli, spojeni s c. kr. realko v Ljubljani, se ima pa vsled sklepa šolskega odbora obrtne nadaljevalne šole z dne 22. junija 1900 v prihodnje večerni pouk ob delavnikih pričeti ob. 7. url zvečer, dočim ostaneta nedeljski dopoldanski pouk in šolska doba sploh neizpremenjena.
To se daje vsem obrtnim gospodarjem in vajencem tem potom na znanje.
V Ljubljani, dne 25. julija 1900.
O. Is r. ni e f^ t li i
Umrli no:
6. avgusta. Marija Černač, sprevodnika hči, 2 meseca. Jenkove ulice 11, catarrh. gastro intest. — Ivan Teršan, hlapec, 48 let, Poljanska cesta 58, plučnica. — Fran Močilnikar, sprevodnika sin, 5 mesecev, Dunajska cesta 35, meningitis.
V otroški bolnišnici: 6. avgusta Frančiška Zupančič, delavca hči, 3 mesece, furunculosis.
V bolni ž niči:
5.	avgusta. Marijana Žerovnik, tesarja vdova, 81 let, ostarelost.
6.	avgusta. Ivan Hančič, hlapec, 25 let, jetika.
Meteorologiono porodilo.
Višina nad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736-0mm.
šolski svet.
Ivan Hribar i. r., predsednik.
f ^
f * f f f •f f f * f f
t
ščma
v krasni in zdravi legi pod Rožnikom lL ure oddaljena od Ljubljane z lepim senčnatim parkom in z vsemi udobnostmi
mr se proda.
Posredovalci izključeni.
Natančna pojasnila daje
685 7-5
t i t t
I t
t $
I)r. .Josip Furlan,
advokat v Ljubljani.	i
*T'iT
1> ii n a i s k a !> o r z a.
s-
Baft 8. avgusta.
Skapr.i državni dolg v notah.....97-60
Skupni državni dolg v srebro............97-25
Avstrijska zlata renta 4°/0.......115 <J0
Avstrijska kronska renta 4° 0, 200 kron . .	97 70
Ogerska zlata renta 40/0........115'40
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..........90-80
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	1711- —
Kreditne delnice, 160 gld................663 75
London vista....................243-—
Nemški drž. bankovci za 100 m, oem.drž.velj.	118'50
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci....... .
C. kr. cekini...........
Dne 7. avgusta.
3-2°/0 državne srečke 1. 185-i. 250 gld.. . 60/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864. 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/„
23-67 19 33 90-40 11-40
171 — 161— 193— 96— 139'— 251
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . .	106-—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 .	94-20
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	4101—
» > južne železnice 3°/0 .	318 —
>	> južne železnice 5°/0 .	119 50
>	> dolenjskih železnic 4°/„ .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............384—
4u/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gid. .	340-—
Avstrijskega, rudečega križa srečke, 10 gld. .	42 25
Ogerskega » „ » 5 » .	20—
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12 60
Rudolfove srečke, 10 gld.......62- —
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genois srečke, 40 gld.......
Waldstemove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke...... , . .
Akcije anglo avstrijske banke, 203 gld. Akciie Ferdinandove sev. ieloz., 1003 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne ieloznice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
170-— 184"—
46 50 276— 6120— 764 — 109'— 155*—-45150 440— 255-25
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeso za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naro6U na borzi.
Menjarnicna delniška družba
,,M K iS € U
I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I.
Pojasnila v vseh gospodarskih in Ilnan5nih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoccga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.