POŠTNINA PLAČANA V OOTOV1N1 POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA I7U ATA 1LTD AT TrniTN&If A. H« TADITIU ^ C TD TI/IU I XI CADATi u IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviii znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništva in apravat Maribor. Ruška cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi ze ne vračalo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din , mali oglasi. U slutilo v socialne namene delavstvu in namtič eacem. vs.nbe m* au Štev. 62 m Maribor, četrtek, dne 1. Jurnja 1939 m Leto X*tf @ Važno mnenje o tisku in našem tiskofnem zakonu Naš tisk trpi mnogo zaradi prikroje-nja sedanjih tiskovnih svoboščin. To vedo tisti, ki pišejo in tisti, ki čitajo knjige in novine. Naša javnost pa je k vsemu nekako pasivna, čeprav vemo vsi, še bolj bi pa morala to vedeti kulturna javnost, ki ni prav nič na nižji stopnji v progresu kakor po drugih državah. Z veseljem zaradi tega pozdravljamo drobno knjižico, ki jo je napisal be-ograjčan dr. Mihajlo Ilič z naslovom »Šta treba izmeniti u zakonu o štam-Pi?« Mislimo, da ima ta knjižica namen, da opominja vse kulturne delavce, vso kulturno javnost, da se iz ljubezni do državnosti in zdravega razvoja zavzame za odpravo najhujših nedostat-kov v naši tiskovni praksi. Tako-le pravi pisec brošurice med drugim: »Narod bolnik naj pove sam, kaj ga boli.« To je edino zdrava metoda, ker je nemogoče, da bi se ravnala usoda naroda ob nepoznavanju »fizičnih« vzrokov bolezni. Zapovedan je »molk o parlamentu, kmalu bo molk v parlamentu.« Parlament je predstavništvo naroda, istota-ko senat. Delovanje obeh mora biti javno in javnost mora imeti pravico, da odobrava ali graja politiko teh ustanov na podlagi objektivnih in resničnih poročil o delovanju. Ce te prilike ni, se bosta parlament in senat izživela in okostenela; nastal bo molk v parlamentu. Vlada ima pooblastila od leta 1935. do 1938. za korekturo teh razmer. Pisec predlaga, d‘a naj se sedanja cenzura odpravi, zlasti tudi prepoved Pravnega sredstva (pritožbe) proti cenzuri. Dovoliti se mora objektivno poročanje o sejah narodne skupščine in sedata. Odpravi naj se tudi solidarna odgovornost oseb ki sodelujejo pri no-vinah, ker so po sedanji praksi odgovorni za vsebino tiskovine pisec, uredniki, tiskarnar, stavci, uprava itd. Vrnimo se vsaj v pravno stanje, ki va je določal zakon z dne 6. avgusta 1925. Odgovornost za resnično kazensko dčjanje naj se pa nalaga pravemu krivcu, to je, določbe glede odgovornosti za tisk naj imajo določnejši temelj. Opravičeno pravi dr. M. Ilič: »Država more biti vznemirjena zaradi tega, kar novine pišejo; zaradi onega, kar ne Povedo, pa utegne propasti.« Dr. M. Ilič povdaria v svojem spisu ono kar smo mi povdarili že nekaj krat z drugimi besedami. Njegov spis pa dokazuje, da se je začela kulturna javnost zanimati za kompleks kulturnih problemov, čemur bi sc morala pridružiti vsa naša znanstvena in kulturna javnost. H ^ P° tali reformah je znak. pooblastila? "s j! v|ada,inia t0zadevi.a Kongres angleške delavske stranke sprejel v načelu uredbo obvezne vojaške službe. Angleška delavska stranka je imela d»e 28. in 29. maja kongres v Londonu, se je z 1,670.000 proti 286.000 glasovom v načelu izjavil za uvedbo ob-vezne vojaške službe, Nadalje je kongres zahteval pospešitev sklenitve sporazuma z Rusijo in reorganizacijo Dru-stva narodov, da bo sposobno urediti Mednarodne politične, gospodarske in s°cialne razmere. Razplet med azpiet meanaroane po d Razgovori med Italijo in Anglijo V Londonu beležijo z vidnim zadoščenjem, da je zapustilo Španijo zadnjih 20.000 italijanskih vojakov. V Španiji ostane le nekaj strokovnjakov, ki so se tam naturalizirali. S tem, pravijo Angleži, je Italija izpolnila svojo obljubo, ki jo je dala Angliji ob sklenitvi angle-ško-italijanske pogodbe. To dejstvo "in pa Mussolinijev govor v Turinu, kjer je rekel, da želi Italija rešiti vse spore na miren način, češ, da ni v Evropi nobenega vprašanja, ki bi se ne dalo na ta način rešiti, tolmačijo londonski politični krogi tako, da Mussolini ne želi še bolj zaplesti mednarodni položaj. V Evropi torej ni nobenega spora več, ki bi opravičeval novo vojno. Prav pred binkoštnimi prazniki je imel v Rimu novi angleški poslanik Percy Loraine razgovore z Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Cianom. Razgovori so bili tajni in se verjetno nartašajo na španski in sredozemski problem, s katerim se sporedno obravnavajo tudi vprašanja, ki se tičejo sporazuma med Italijo in Anglijo. Anglila In Moskva sporazumni Ruski sovjetski komisar Molotov je v pondeljek sporočil angleškemu in francoskemu poslaniku v Mioskvi, da je ruska vlada proučila angleško-franco-ske predloge glede sklenitve zveze med Anglijo, Francijo in Rusijo ter se prepričala, da predlogi ustrezajo nje željam. V torek je zunanji komisar predložil sklep vlade seji sveta narodnih sovjetov. Po seji sveta je ruska vlada sporočila komisarjev govor v obliki note angleškemu in francoskemu poslaniku kot službeni odgovor moskovske vlade. Ruska vlada je hotela v tej zvezi doseči popolna jamstva varnosti, zlasti z ozirom na monakovski dogovor in druge politične akcije, kjer Rusija kot velesila ni bila vpoštevana, čeprav jo zanima sosedna vzhodna Evropa in jug. TurSka politika — politika balkanske zveze V Ankari je imela turška republikanska stranka, ki jo je ustanovil pokojni predsednik Kemal Atattirk, kongres. — Na kongresu je rekel predsednik republike Ineni v razmotrivanju o mednarodnem položaju: Turčija nima im-perijalističnih teženj, zahteva pa, da se spoštuje nje suverenost. Sporazum z Anglijo ima obrambni cilj in ni naperjen proti nikomur. Kakor z Anglijo tako družijo Turčijo tudi s Francijo prijateljske vezi, zlasti, ko je rešeno vprašanje aleksandretskega Sandžaka. To vprašanje je rešeno in ni nobene sile, ki bi mogla porušiti prijateljstva med Turčijo in Francijo ter Sovjetsko Rusijo. Balkanska zveza ostane prej ko slej osnova turške zunanje politike, ki ie tudi ne more spremeniti nobena sila sveta. Turčija bo vedno izpolnila dano obljubo in ostala dosledno na braniku svobode in miru. Amerika ne bo veC nevtralna Američani že dolgo razpravljajo o opustitvi nevtralnostne politike. Sedaj pa je zunanji minister Hull predložil predloge zunanje političnemu odboru senata in poslanske zbornice o spremembi nevtralnostnega zakona. Predlog vsebuje šest točk, ki se naj ukinejo, da ne bodo države, ki se bore za obrambo človečanskih pravic ovirane pri izvajanju pomoči. Razprava o predlogih se je že pričela in jih bosta oba odbora nedvomno sprejela. Zunanji minister Zedinjenih driav o zunanji politiki Ameriški zunanji minister Cordell Hull je govoril na binkoštno nedeljo v Čikagu. Ostro je napadel izolacijsko politiko in zagovarjal sodelovanje narodov. Zahteval je tudi ukrepe za ohranitev miru. Zgodovina USA je polna zgledov boja za gospodarsko in socialno svobodo. USA ne bi mogle živeti v avtarkiji (t. j. da bi same vse pridelovale in ničesar ne uvažale) in vsaka totalitarnost je nasprotna ameriškemu značaju. Noben narod si ne more ohraniti miru, ako ga samo on želi, dočim hočejo drugi v vojno. V tem primeru bi imel tak narod mir le, če se podvrže brezpogojno. Le slepci utegnejo misliti, da se s tem ohrani mir. USA bodo delale v dveh smereh; pomočkov za akcije imajo dovolj. Socialistična delavska internacionala ie imela posvetovanle 14. in 15. maja v Bruslju. Glavni predmet razgovorov je tvorilo organizacijsko vprašanje. Od 41 strank, ki so priključene internacionali, jih bo 19 imelo samo po en glas na kongresu in v izvršnem odboru le posvetovalno pravico. Od 254 kongresnih glasov jih bo pripadlo delegatom iz demokratičnih držav 197, 20 glasov bodo imeli zastopniki socialističnih strank iz držav brez demokracije, glede 37 glasov pa se bo sklepalo še pozneje. Od 38 članov izvršnega odbora internacionale je 28 zastopnikov iz demokratičnih držav. Ožji izvršni odbor pa bo sestavljen iz 10 zastopnikov socialističnih strank iz demokratičnih držav in 2 zastopnikov socialističnih strank iz držav brez demokracije. Sedanji ožji izvršni odbor se je tudi že preosnoval tako, da so v njem zastopane socialistične stranke iz Belgije, Danske, Nemčije, Finske, Anglije, Holandske, Norveške, Poljske, Švedske, Švice in Španije. Kakor smo že poročali, je predsednik internacionale, s. Louis de Broti-ckere odstopil, De Brouckere bo dopolnil 31. maja 70 let in hoče dovršiti še neko svoje veliko teoretično delo, ki fci ga je slavil kot nekak življenjski cilj. Izvršni odbor ni hotel sprejeti njegove oslavke, potem pa ie s. de Brouckere som predlagal predsednika holandske socialne demokraciie J. W. Alahardo, kot novega predsednika, kar je bilo s pritrjevanjem sprejeto. Svoje mesto je slavil na razpolago tudi tajnik s. Adler, ki je bil svoj čas izvoljen na to mesto kot zastopnik ene najmočnejših socialno demokratičnih strank v bivši Avstriji. Toda izvršni odbor ga je znova potrdil v njegovi funkciji. Ob zaključku je sprejel izvršni odbor na znanje poročilo socialistične stranke v Španiji, ki je bilo podpisano od predsednika stranke Ramona Gonzalesa Pene in tajnika Ramona Lamonede ter sprejel resolucijo, v kateri poziva vse priključene stranke, da pomagajo žrtvam nesrečno zaključene državljanske vojne. Poljaki se bodo borili Izjava poljskega delegata na kongresu angleške delavske stranke. Na kongresu angleške delavske stranke je govoril poljski delegat sindikalnih organizacij Vaclav Vojevodski. Izrekel je delavski stranki pozdrave in izjavil, govoreč o mednarodnem položaju, da se bo vsak Poljak boril do zadnjega diha za svobodo in neodvisnost svoje domovine. Poljsko delavstvo pričakuje, da bo v tej borbi našlo popolno razumevanje in podporo angleškega delavstva. Kongres je sprejel izjave poljskega delegata z največjimi ovacijami za Polj-j sko. Socialistični uspehi v Švici v Graubiindenu in v Ženevi. Dne 7. maja so volili v švicarskem kantonu v Graubiindenu veliki svet, t. j. kantonski parlament. Socialni demokrati so zvišali število svojih poslancev od 6 na 9, njihovi zavezniki, demokrati, pa so se povzpeli od 35 na 41 mandatov, Tako socialni demokrat kot tudi demokrati pripadajo takozvanemu »smerničnemu gibanju«, ki ima za cilj, da se sedanja desničarska večina v večino. —■ to gibanje Švici pretvori v levičarsko V kantonu Graubiinden je pri volitvah zmagalo. Pri občinskih volitvah v Ženevi, ki so se vršile prav tako 7. maja, so socialisti povečali število svojih mandatov od 42 odstotkov na 43.5 odstotkov. Fašistična nacionalna unija pa je od svojih 8 sedežev zgubila 6 in ie bila tu prav tako poražena kot v Curihu. Mongolija In Mandžurija Spopadi na meji. Na meji Mongolije in Mandžurije je j prišlo do spopadov med četami obeh držav. Sodelovala so letala, topovi in tanki. Japonci trdijo, da so sestrelili kar 44 letal. ** 'ti u u HB’ Stran 2. >DELAVSKA POJ ITI k t, Madžarske volitve v parlament Štev. 62 Končni izid bo znan šele čez par dni. Dne 28. in 29. maja so bile volitve v madžarski parlament. Prvi dan so volili 113 poslancev, drugi dan 147, skupno 260. Kolikor je dosedaj znano, so dobili socialni demokrati 5 mandatov, računajo pa, da bodo ohranili svoje pozicije, ki so jih imeli v razpuščenem parlamentu. Napredovala je zelo vladina stranka (madžarskega življenja), ki je dobila 164 mandatov in ima že sedaj večino; z njo združeni Nemci so dobili 2 in zedinjena krščanska stranka 5. — Nadalje je izšla izredno močna iz volilnega boja stranka puščičastega križa (fašisti), ki so dobili 39 mandatov. — Nazadovala je 'stranka malih kmetov (Tibor Eckhardt), ki je dobila 10 mandatov. — Meščanska svobodomiselna stranka ima 5 mandatov, 1 je divjak. Za 21 mandatov še ni podatkov, 8 mandatov pa bo razdeljenih v ožjih volitvah v nedeljo, dne 4. junija. O Binkoštih so bile volitve v madžarski parlament, ki je bil 4. maja t. 1. razpuščen. Volitve so se vršile po novem volilnem redu, s katerim je bilo na eni strani vpeljano tajno glasovanje tudi na deželi, na drugi strani pa precej okrnjena volilna pravica. Doslej je bila vpeljana tajna volilna pravica samo v velikih mestih. Na podlagi tajne volilne pravice v mestih je bilo socialnim demokratom omogočeno, da so poslali v parlament 11 svojih zastopnikov. Novi zakon, ki je vpeljal tajno volilno pravico tudi za podeželsko prebivalstvo, pa je obenem prinesel tudi drugo »novost«, t. j. da so smeli voliti samo tisti volilci, ki so na dan razpisa volitev bivali vsaj šest let nepretrgano v eni občini. Ta določba je najtežje pogodila delayce, ki se morajo radi nezaposlenosti in menjave služb večkrat seliti. Na ta način je po približnem štetju zgubilo volilno pravico okroglo en milijon madžarskih državljanov. Tudi razdelitev volilnih okrajev, ki je bila razglašena šele na dan razpusta parlamenta, je bila izvršena na škodo delavstva, ker so bili delavski okraji razpolovljeni in združeni s podeželskimi. Posebej je še naglasiti, da so se nove volitve vršile samo v stari Madžarski, prebivalci v odrešenih pokrajinah pa niso smeli voliti. To odredbo je razlagati tako, da vlada ni zaupala volilcem v krajih, ki so bili nekoč pod Češkoslovaško in so sedaj zgubili dobršen del pravic, ki so jih imeli tamkaj. Vlada je računala s tem, da bi ti volilci utegnili voliti opozicijonalno. Nadalje je moral vsak kandidat položiti kavcijo, ki zapade, ako kandidat ni dobil dovoljno veliko število glasov. — S tem je bila prizadeta zopet socialna demokracija. Socialnodemokratični delavci so žrtvovali za volitve enourni zaslužek, da so zbrali toliko denarja, da so mogli postaviti kandidate. Sredi volilnega boja je vlada odredila preiskavo proti strokovnim organizacijam, češ, da so se vmešale v volilni boj in da so ga financirale. Odredba vlade je prizadela 39 strokovnih organizacij, katerim so brez dovoljenja komisarja celo prepovedali pobirati prispevke. Socialno demokratična stranka je šla v volilni boj s tem le programom: za obrambo neodvisnosti države in proti načrtom, da bi se madžarsko poljedelstvo podredilo gospodarskemu načrtu tretjega rajha, za demokratizacijo vsega javnega življenja, za odpravo protiži-dovskih zakonov, za izboljšanje socialnopolitične zakonodaje, predvsem za uvedbo zakonite brezposelne podpore in korenito izvedbo agrarne reforme. Vlada je sicer še pred razpustom parlamenta predložila zelo skromno agrarno reformo, po kateri pa bi ostala veleposestva — ena tretjina dežele je last 1130 veleposestnikov — nedotaknjena in bi se uredilo samo vprašanje malih zemljiških najemnikov, Toda tudi tega skromnega zakona parlament ni sprejel. Vladina stranka se je v volilnem boju, zlasti hvalila s tem, da je odvzela enakopravnost Judom in je napovedala še strožji protijudovski zakon; nadalje je napovedala, da se bo novi parlament bavil z vprašanjem uvedbe enostrankarskega sistema, kar znači, da je resno računati z uvedbo fašističnega režima. Ministrski predsednik Teleki je v nekem svojem govoru v Szegedinu, s katerim je odprl volilni boj, govoril o potrebi vztrajanja na načelih parlamentarizma, kako pa si ta parlamentarizem predstavlja, je povedal v nadaljevanju svojega govora, ko je rekel, da bi režim utegnil odgovoriti na izraz nezaupanja s silo. Na podlagi teh dejstev je kaj lahko primerjati volilni rezultat in si ustvariti svojo sodbo. _________ Zadnje vesti doma in p* svetu Velika zmaga Kltafcev 25.000 Japoncev padlo. S kitajskega bojišča je prispela vest, da so v pokrajini Hopej Kitajci po hudih bojih porazili Japonce in jih pognali v beg. — V teh bojih naj bi bilo padlo 25.000 japonskih vojakov. London-Moskva-Pariz. Angleški poslanik v Moskvi je bil sprejet od Molotova, ljudskega komisarja za zunanje zadeve. Francoski zunanji minister Bonnet pa je sprejel sovjetskega in romunskega poslanika. Angleški manevri. Na letošnje manevre angleške armade bodo povabljeni razen predstavnikov vojaške sile Francije in Sovjetske Rusije tudi še generalni štabi vseh onih držav, ki se bodo priključile fronti miru, oziroma za katere bo troveza prevzela jamstvo. Med Poljsko in Nemčijo so nastali novi obmejni spori. Revizija nevtralnostnega zakona je dozorela, je izjavil Roosevelt časnikarjem. V čast namestniku knezu Pavlu so izobesili zastave v Berlinu. Knez Pavle in knjeginja Olga prispeta v Berlin v četrtek, dne 1. junija ob 11. uri. 900 Judov je prispelo iz Evrope na otok Cubo, toda vlada jim zaenkrat še ne dovoli, da bi se izkrcali. JRZ se reorganizira. Zadnje čase se vrše banovinski sestanki JRZ, na katerih volijo nove odbore in izločajo pristaše dr. Stojadino-viča, V Skopi ju je bil izvoljen za predsednika banovinskega odbora za vardarsko banovino Dragiša Cvetkovič. — Stojadinovič je še predsednik JRZ in se neprestano posvetuje s svojimi privrženci. Račun gradbe železnic. Slovenija ima precej železnic, a treba je mrežo izpopolniti in investirati zneske za naprave (ljubljanski kolodvor itd.). Od leta 1920. do 1936. je bilo izdanih za gradnjo železnic v državi 3377 milijonov dinarjev, od teh za Slovenijo 69 milijonov za nove železniške prage, kar znaša 2.1 odst. Sedaj je dovoljen kredit 997 milijonov dinarjev za nove proge in od' teh dobi 48 milijonov ali 5 odst. dravska banovina. V bližnji program je uvrščenih 3140 milijonov dinarjev novih železniških del, od katerih odpade na dravsko banovino 120 milijonov, to je 4 odst. Jugoslovanski trgovinski minister Tomič je iz Pariza odpotoval v London. V daljši avdijenci pri papežu je .bil jugoslovanski vatikanski poslanik dr. Niko Miroševič-Sorgo. Občni zbor zveze odvetniških zbornic se je vršil v Zagrebu na binkoštno nedeljo. Na občnem zboru so ugotovili, da se je število odvetnikov pomnožilo, poslabšal pa se je njihov gmotni položaj. Pritožeavli so se tudi proti šušmarjenju in da je po mestih preveč advokatov. — Odvetniki imajo torej prav take težave, ki so vedno večje, kakor delavci in obrtniki, tu. U f ««•'* *■ ! • 1 v Na slovenskem Koroškem v Nemčiji je bilo lani 60 nemških otroških vrtcev, letos jih je že 100. Ti vrtci imajo namen, da otroke priučijo nemščini še preden vstopijo v ljudsko šolo. Slovenski otroški vrtci pa so prepovedani, kakor poročata koroški in po njem ljubljanski »Slovenec«. Seja sveta gospodarske balkanske antante. Gospodarski svet balkanske antante je po desetdnevnem zasedanju zaključil svojo enajsto sejo. Seja se je bavila z napredkom trgovskega prometa, financ, prometa sploh, zračnega prometa in turizma, tv.*., u - .. d- Med Poljsko in Rusijo so po poljskih vesteh urejena vsa vprašanja, zato zunanji minister Beck ne bo potoval v Moskvo, kakor so poročali nekateri časopisi. Nova volilna zmaga angleške delavske stranke. Delavski kandidat John Wilmiot je bil izvoljen v londonskem okraju Kennington z 10.715 glasovi proti 7.119 glasovom, ki jih je dobil konservativec. To so bile nadomestne volitve za odistopivšega konservativnega poslanca, ki je dobil pri volitvah 1935. leta 12.401 glas. 12 milijard frankov so prenesli francoski kapitalisti iz inozemstva nazaj v Francijo. Teh 12 milijard in še mnogo več so odnesli iz Francije, ko je bila na krmilu vlada ljudske fronte. Iz tega primera se vidi patriotizem francoskega kapitala, ki je vzel državi toliko denarnih sredstev, pa jih je iz spekulativnih namenov prenesel v inozemstvo, l ■ -- ’ ' • 111 c*1 Nemški protest v Tokiu. Ker so japonske vojne ladje ustavile in preiskale nek nemški parnik, je Nemčija protestirala pri japonski vladi. Nemški trdnjavski pas na zapadu je poplavila voda v dolžini 50 km in napravila veliko škodo. Francoski trdnjavski pas ni niti najmanj trpel. 35.000 do 40.000 letal bo lahko izdelala angleška vojna industrija v slučaju vojne. Smrt v planinah. Na Korožici v Kamniških planinah je v nedeljo silno snežilo. V snežnem metežu sta omagala dva turista: 18 letni osmošolec Simonich iz Šmarjete pri Novem mestu in 26 letna prodajalka Marija Kosova iz Novega mesta. Simonich se je odi utrujenosti zgrudil in potem umrl, dasi je prišla pomoč. Kosova je bila rešena v zadnjem hipu. Na planinah je divjalo tako neurje, da sploh ni bilo mogoče hoditi iz koč. Kaj zahtevajo hrvatske gospodarske zbornice? Dne 19. maja so imeli predstavniki hrvaških gospodarskih zbornic posvetovanje v Zagrebu, na katerih so sklenili: da se ne bodo več udeleževali državnih konferenc trgovskih, obrtnih in industrijskih zbornic, da vsi državni denarni zavodi, vključno Narodna banka, ustanove samostojne zavode za Hrvaško, da se devizni posli za Hrvaško obavljajo v Zagrebu, da se ukine Prizad in centralni zavod za pospeševanje zunanje trgovine . Postojnska jama ob binkoštnih praznikih. Vsako leto je ob Binkoštih veliko romanje v postojnsko jamo. Kako je bilo ob priliki takega romanja pred 30. leti, čitamo v »R. P.« od 31. maja 1909.: ... »Na binkoštni pondeljek se ie v Postojno pripeljalo prav veliko tujcev iz Kranjtske, Štajerske, Primorske in Hrvatske. Postojnski gostilničarji so se pa pomenili: hura, na nje! Oderimo jih, da bodo spoznali, kje so bili! In res. Vrček piva (senožeški izdelek!) i® veljal 30 vin., reci in beri: trideset vinarjev; en liter vipavskega vina, ki se v Ljubljani in okolici toči po 56 vin., prodajal se je v Postojni po — eno krono in dvajset vinarjev... Vse «e je zgražalo in klelo. Italijan po svoje, Nemec, Slovenec prav tako.« Bodlja ne bodo izročili. Naša vlada je zahtevala od Francije, da ji izroči našega bivšega poslanika dr. Bodiia, ki je bil zapleten v veliko tihotapsko afero. Sodišče v Chamberyju v Sa-vojah je zahtevo naše vlade zavrnilo s pripombo, da ni bila dovolj utemeljena. Odpovedana tekma v basket-balu. V glavnem mestu Litavske v Kaunasu bi se bila morala vršiti tekma med litavskim in češkim moštvom v basket-balu. Nemška vlada je stavila kot pogoj, da smejo Čehi igrati, ako se na igrišču razobesi zastava s kljukastim križem. — Litavci so bili pripravljeni ugoditi tej zahtevi samo s to razliko, da se sme izobesiti tudi češka zastava. Ker je nemška vlada odklonila ta kompromisni predlog, so Litavci odpovedali tekmo. Gajda sili v vlado. Znani češki fašist Gajda M/-**. *-"'*!•) je predlagal dr. Hachi, da ga naj sprejme v vlado. V znani »Lucerni« nemška manifestacija, V torek zvečer so korakale velike formacije nemške nacionalnosocialistične stranke po Hybern-ski ulici (kjer je »Ljudski dom« - op. ur.) čez Prikope na Vaclavski trg v znano največjo praško dvorano »Lucerno«, ki je bila vsa okrašena z zastavami in ie bil tam nato propagandni večer z govori o kulturno političnih nalogah praških Nemcev. Knez namestnik Pavle |e odpotoval v Berlin na službeni obisk dne 30. maja. Spremlja ga knjeginja Olga in zunanji minister Cincar-Marko-vič ter številni predstavniki oblasti. Naročniki, pozor! Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš Ust vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in Jih porabijo prihodnjič. — Uprava. C. Nordhofi In J. N. Hall3 62 HURIKAN Ko je Terangi privezal gospo de Laage na neki veji dvanajst čevljev od tal, je zopet zavzel mesto poleg svoje žene in otroka. Storil je, kar je bil mogel, sedaj pa se je moral posvetiti onim, ki so mu bili izročeni v varstvo. Za trenutek je dež pojenjal in v motni svetlobi večernega somraka so lahko videli nekoliko dalj okrog sebe. Okoli deset ljudi je iskalo zavetja na istem drevesu, isto toliko jih je bilo na drugem purauu, ki je rasel na zapadni strani poleg prvega. Na obeh drevesih bi bilo prostora še za nekaj ljudi, toda večina njih, ki so zapustili cerkev so bolj zaupali kokosovim palmam. Skozi meglo razpršene pene, ki je polnila zrak, je gospa de Laage od časa do časa lahko videla do najbližjih palm. Na ob-sekanih vejah je videla čepeti ljudi tesno drug ob drugem, med tem ko so nekateri šele plezali na drevesa. Nekateri domačini so skoro gotovo mislili, da je hurikan že dosegel višek in da je najhuje pri kraju. Sicer pa je naziranje teh ljudi za naše pojme večkrat čudovito. Mogoče so sc bali, da bi naravne sile le še bolj razdražili, ako bi iskali zavetja na vrhovih palm. Dejstvo je namreč, da je veliko zelo mladih in močnih mož še sedaj ostalo na tleh. Stali so tesno drug pri drugem in se držali za vrvi, med tem ko se je pijuskot razlivala čez otok. Oni, ki so bili na dreve- sih so skozi večerni somrak zrli na nje; njihovi svarilni klici pa so se zgubljali v tuljenju orkana. Skoro da proti svoji volji je gospa de Laage gledala petero temnih postav, ki se jim je posrečilo, da so se ob vznožju palmovih dreves obdržale pokonci, dasi se je zlival val za valom preko njih. Izglodalo je, da niso mogli ali pa ne hoteli poiskati zatočišča na drevesih. Prizor jo je napolnil z grozo, da je nehote za trenutek zaprla oči. Ko je zopet odprla veke in pogledala v smeri proti onemu mestu, ni opazila nikogar več od peto-rice, vsi so bili zginili... Med besnenjem viharja je legla noč na Mauu-kuro, nastala je popolna tema, ki je trajala dobro bro uro predno je vzšel mesec. DVANAJSTO POGLAVJE Oba čolna sta plavala, kakor sem že povedal, v mali razdalji od obrežja. Ta razdalja ni mogla biti večja od petindvajset metrov, oddaljenost enega čolna od drugega pa tudi ne nad dvajset metrov. V enem čolnu je bilo šest oseb. Med njimi je bil Ah Fong, naš stari kitajski pek, nadalje Mako in neka oženjena sestra Marungc z njenim možem in malo hčerko. V drugem čolnu je iskalo zatočišča osem ljudi: Tavi, njegova žena, njun sin Taio, njuna hči Hitia z njenim možem Farani jem, Araija, nek mož po imenu Kauka in jaz. Ko je vzšel mesec je pričelo znova silno deževati. Doživel sem že mnogo nalivov v tropičnib krajih, toda toliko vode, kolikor se jo je zlilo to noč na Manukuro, je bilo tudi za me nekaj takega, česar bi si ne bil mogel nikoli predstavljati. Rekel sem Vam ,zlilo', toda ta beseda ni pravi izraz, s katerim bi Vam mogel predočiti silo, s kakršno je padal ta dež. Padal je po nas, kakor da bi nas bil rezal z ostrimi noži — ali da bi bili neprestano izpostavljeni celi toči izstrelkov. Četudi so nam stranice čolna nudile nekoliko zavetja, je bilo pa naše telo, kljub obleki, ki smo jo imeli na sebi vendarle izpostavljeno najhujšim mukam. Zato si pač lahko predstavljate, kaj šele so morali prestati tisti, ki so iskali zatočišča na drevesih in so bili pri tem docela nezavarovani izpostavljeni napadu razbesnelih elementov. Razumeli boste, da v čolnu nismo sedeli, ampak ležali zleknjeni na tleh med in pod klopmi za veslače. Araija, Hitija in njena mati so ležale v zapogi, I avn Taio in jaz na sredi, ostali pa v zadnjem delu oolna. Kos jadra, ki je bil ravno dovolj velik, da bi bili z njimi lahko pokrili žene, nam je vihar iztrgal iz: ro v trenutku, ko smo jih hoteli pogrniti z njun. Zet so bile oblečene v pooljena oblačila m so ležale t . ga poleg druge na neki haložnici, ki pa jo je spremenil v neke vrste kašnato gmoto. (Dalje prihodnjič) Stev. 62 »DELAVSKA POLITIKA« Stran 3. naših, Ucaiev TRBOVLJE Vabilo na redni letni občni zbor »Protituber-Vnlozne lige«, ki se bo vršil v torek, dne 6. junija s pričetkom ob 7. uri zv. v prostorih v »Delavskem domu«. Pred občnim zborom se vrši predavanje o tuberkulozi; predava g. dr. Hrastnik. — Načelstvo. Popravek. V 58. št. našega lista od 20. maja t. 1. smo objavili dopis pod naslovom »Pot, ki jo uporabljajo vsi, a je nihče ne popravlja«, med drugim tudi to, da pričakujemo, da bo obratovodja zunanjega obrata, ki ga poznamo kot zelo vnetega dostavljalca poročil, že javil ravnateljstvu v kakšnem stanju je pot. Lojalno izjavljamo, da nismo imeli namena žalit obratovodjo g. Widro ali mu podtikati kake zaničljive lastnosti, ker se omenjenemu go-sodu kaj takega ne more očitati. — Uredništvo. ZAGORJE OB SAVI »Pred 30. leti. Vest iz Zagorja o-S.« V št. 59 »Delavske Politike« je v rubriki »Pred 30. leti. Vest iz Zagorja o-S.« izšla notica ponatisnjena iz »Rdečega Prapora« s katero se čuti prizadetega g. Franjo Keršnik, orožniški stražmoj-ster v p. in občinski tajnik v p. Imenovani nam Piše, da ni res, da bi bil kdaj (pred tridesetimi leti) o Sokolih grdo govoril in da tudi ni res, da mu je bilo zagotovljeno mesto računovodje pri »Posojilnici« ter mesto hišnika v »Sokolskem domu«. G. Keršnik nadalje izjavlja, da se ni nikdar pisal drugače kot Keršnik, samo 1. 1889 mu je naborna komisija popačila njegovo ime v Kerschnigg. — Na podlagi tega je torej jasno, da se vsebina dotične notice, ki je izšla Pred tridestimi leti ne more nanašati na g. Keršnika, ampak mora biti po sredi kakšna druga oseba. Kajti ako bi bila notica, ki je izšla pred tridesetimi leti cikala na g. Keršnika, bi bil g. Keršnik že tedaj, pred tridesetimi leti, vložil tožbo. SEVNICA OB SAVI Obsodba kopitarne Winkle radi uslužbenčevih zavarovalnih odtegljajev .V Sevnici je bil dolga leta kot nadzornik lesnega skladišča pri tovarni kopit Winkle g. Friderik Šoster, ki je užival tudi med delavstvom splošen ugled in bil priljubljen radi svojega mirnega in pravičnega postopanja. Gospod Šoster je bil pri tvrdki Winkle usluž-ben od junija 1928 do konca leta 1937. Od lanske jeseni naprej pa je bil g. š. v veliki pravdi proti tvrdki Winkle, ki je naravno vzbujala veliko zanimanje v Sevnici, ker je pri neštetih pravdah in ob nastopu številnih prič razkrivala, kako so ti inozemski podjetniki z velikanskim, pri nas nabranim premoženjem, plačevali ogromne plače tujim nameščencem, našim ljudem pa dajali neprimerno nižje plače. Pri tem pa so še kršili temeljne predpise naše socialne zakonodaje s tem, da so odtegovali uslužbencem celo tiste zneske za zavarovanje, ki bi jih moralo po zakonu na vsak način plačevati podjetje samo. Radi podobnega slučaja je imelo podjetje že leta 1932. veliko tožbo s svojim skladiščnikom Miheličem, ki ga niso imeli zavarovanega za pokojnino in so mu potem plačali po vloženi pravdi okrog din 60.000 odškodnine, tudi S, niso zavarovali, dokler ni prišlo do pravde z Miheličem, a tedaj so ga leta 1932, sicer zavarovali, toda ves prispevek so mu odtegovali od plače. Naknadno je Pokojninski zavod Šja zavaroval še za 3 leta na-?fii v kolikor ni bilo zastarano. Toda g. š. je pil še vseeno oškodovan za din 7.104, ker mu ie podjetje skozi 64 mesecev neupravičeno odtegovalo za zavarovanje znesek po din 123, če-prav je na njega odpadlo po zakonu le din 39 Mesečno. Ker mu je podjetje kljub opominom ni hotelo tega vrniti, je vložil g. S. po dr. Avg. . eismanu tožbo na plačilo zneska din 7.104 in ie sodišče sedaj po petih razpravah tožbi ugo-ter obsodilo kopitarno Winklc, da mora - “]u plačati vtoževani znesek in vse stroške, dnja razprava je bila prejšnji teden, ko bi moral biti zaslišan kot stranka tudi g. Winkle j w/.p? d° tega ni več prišlo, ker je moral Win*l« prejšnji dan v Ljubljano k nujni očesni operaciji. Pač pa so bili zaslišani kot Priče številni toženkini nameščenci in pa stari M- l Vi?i' . 80 k'l' Pri Winkleju v službi v času mehča in g. šja. Sodišče je med drugim v sodtn ugotovilo, da se glasijo sicer izpovedbe P tožene stranke kopit. Winkle, g. Schind-erJ® hrnesta, Laurcta Pavla in Lipovška Leopolda ravno nasprotno, a jim sodišče z ozirom a skladne izpovedbe drugih številnih in manj iza t.ih Prit; ter z ozirom na dokaze, kate-u? 16 pos*u*'la tožena stranka kopitarna rUTi!,. V Pr“v kupljeno na periferiji za malenkostno ce-19 din kv. m. Občina bi bila dobila zemljice ob cesti mnogo cenejše, • *■* -* ^ ■ ' • » » . .. ja pr|mer nain kaže, da se mo-ta h 0h^nni brigati za občinske zadeve tudi ir> ‘lr ni volitev, ako jih občina pozove, za nji-‘°vo mnenje. Promet na ljubljanski dolenjski progi elek- če premočno stresala hiš, ki stoje tik ob njej. trične cestne železnice je bil zopet otvorjen v I Veleindustrijec Josip Lenarčič na Verdu pri soboto. Progo so par tednov popravljali in jo Vrhnik je umrl v 84. leto. Lenarčič je mož sta-deloma tehnično zavarovali, da ne bo v bodo-1 rejše naprednjaške generacije. MAR1BOK CELJE Škandalozne razmere ali izkoriščanje delavstva pri gradnji ceste sv. Križ—Bresternica. Delovodja na tej cesti g. Trojar je iznašel nov način »pridobivanja«. Samo da je to pridobivanje kaj čudno in gre edino na račun že itak najbednejših in skrajno slabo plačanih delavcev. Ustanovil je za delavstvo kuhinjo, ki jo imenuje »Delavska kuhinja«. Izvoljeni delavski komisarji imajo edino pravico, da smejo pomagati pri razdelitvi hrane. Pri nabavi živil, pri odločanju, kaj in kako se bo kuhalo, odloča izključno sam delovodja. Za kuharico je nastavil svojo ženo in ji določil plačo mesečnih 900 din poleg hrane, katero dobiva tudi on. Edina tolažba teh bednih delavcev je v tem, da jim kuha slabo hrano ena najboljše plačanih kuharic v vsej Sloveniji. Sploh vlada v kuhinji in radi nje tudi pri delu taka tiranija, da se je delavstvo kljub vsej zbeganosti zadnje čase pričelo upirati ter protestirati proti takim metodam. G. T. je zagrozil, da bo odpustil vse nedomače ter vzel samo domače delavce, ki jih je bil poprej pod raznimi pretvezami odpustili. Ti domači delavci so se hranili doma in ne v »delavski kuhinji«. Delavstvo apelira na podjetnika, če res o vsem tem nič ne ve, da energično napravi red, na oibla-stvo pa, da se enkrat za vselej, še prav posebno na meji, onemogočijo take in telične stvari. Na pa to še vse in bomo v kratkem objavili prav zanimive stvari, ki so se dogajale tukaj in na sektorju Reka—Sv. Areh. Malgajevo zastavo, ki so jo nosili slovenski vojaki v bojih za Koroško so slovesno izročili celjskemu vojaškemu ploku dne 28. maja ob 20-letnici zavzetja Črne pri Prevaljah. Veliko zgubo so utrpeli ob praznikih gostilničarji v okolici Maribora, ki so računali z obiskom botrov in birmancev, pa jim je dež pokvaril vse račune. Čez mejo pa je prišlo v Maribor s posebnim vlakom 1000 gostov in razen tega še 600 z avtobusi in posamič. Gostilničarji tudi nimajo kaj dobrega. V kavarni »Promenadi« v Tomšičevem drevoredu v Krčevini je v pondeljek pozno ponoči prišlo do razračunavanja med dvema družbama. * -t - ■ Nastala je bitka, v kateri so udeležen- ci razbili vse kar se je razbiti dalo: okna, kozarce, steklenice, stole, omare itd. Tla so bila par centimetrov na debelo pokrita s črepinjami in drugimi razbitinami. Boj je zaključil s prihodom orožnikov. V športu se pa postavimo Jugoslovani. Angleže je odpravilo jugoslovansko nogometno moštvo v Beogradu s 3:2, sedaj pa sta dosegla velike uspehe Punčec in Mitič v teniških tekmah za Davisov pokal. Premagala sta Italijane s 3:2 in se bosta poskusila samo še z Angleži, Nemci in Belgijci. Nenapovedana dnevna in nočna vaja pred napadi iz zraka se bo vršila te dni v Mariboru. Veliko zalogo ukradenega blaga so izsledili hoški orožniki v Pivoli. Vlomilec je opazil orožnike in pravočasno pobegnil. Ukradeno blago je bilo zakopano v drvarnici in je bilo baje svojčas odneseno iz vile dr. Blankeja na Pohorju. Umrl je znani pivovarnar Josip Tscheligi v starosti 87 let. Pokojnik je bil soustanovitelj mariborske požarne brambe. Smrtno se je ponesrečil ključavničar drž. žel. Anton Pirc. Vozil se je z motornim kolesom v bližini Hoč. Ko se je hotel izogniti neki žen-! ski, je po nesreči zavozil v cestni jarek in se je tako hudo- poškodoval, da je poškodbam podlegel. Pokojni je bil star 33 let. Pouk na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se bo pričel letos 15. septembra. Prošnje za sprejem na ta zavod morajo biti vložene vsaj do 15. julija t. 1. Mariborsko gledališče. Sreda, ob 20. uri: »Uvopljenca«. Red C. Četrtek, ob 20. uri: »Štev. 72«. Red A. Petek, ob 20. uri: »Potovanje v Benetke«. Premijera. Predstava Združenja gledaliških igralcev. KRANJ Iz občinske seje V petek, dne 19. maja se je vršila zopet važna občinska seja, k » * S.i » Gospod župan je najprej poročal, d'a je banska uprava razrešila občinskega odbornika s. Rotarja, ker ni kranjski občan, kar se ie ugotovilo šele po dveh letih. Na njegovo mesto je imenovala g. dr. Šilarja. — Zidarska, težaška in tesarska dela novega kopališča so bila oddana stavbeniku Kavki za 458 tisoč dinarjev, dočim je bil drugi interesent Pretnar za 20.000 din dražji. Prvotno predvidenega nasipa se ne gradi in zanimivo je, da je z ozirom nato Pretnar zmanjšal ponudbo za 173.000 din, Kavka pa le za 78.000 din od prvotnega proračuna. Po sklepu občinske večine Savnikova pot pod Jelenovim klancem odpade radi širjenja ceste. — Glede gradnje nove tekstilne šole je .kakor je rekel g. župan, g. ban mnenja, naj občina najame 4 in pol milijonsko posojilo proti jamstvu banovine, ki bo tudi vršila odplačila. Najbolj važna pa je bila debata glede prodaje Prevole. G, župan je nedavno že dobil pooblastilo od občinske večine, da se pogaja glede prodaje z usmiljenimi brati v Kandiji. Poročal je, da usmiljeni bratje nimajo denarja. Iz te zadrege na bi se rešili po mnenju g. župana na ta način: Kranjska župna nadarbina je potom g. dekana' Škerbca ponudila za Prevolo 1,200.000 din in se s tem obveže, da zgradi tam tekom J let sanatorij, v nasprotnem slučaju pa, da vrne brezplačno občini okroglo 5 ha zemljišča od celokupnih 23 ha. Na pripombo opozicije, da je bolnica bolj Potrebna, je g. župan odgovoril, da se za sanatorij dobi lažje koncesija, in da banovina noče ničesar slišati o kaki bolnici na Gorenjskem. Opozicija je ugovarjala tudi radi nizke cene za svet, ker po tej ponudbi bi stal kvad. meter 5 din, dočim se vrednost sveta ceni na okroglo 15 din kvad. meter. Nedavno ie tovarna »Semperit« že nudila tako ceno. S. Kerč je ugovarial, da stvar ni tak.o nujna in da občinski odbor ne more sklepati tako hitro o kupčijah, ki presegajo milijonsko vrednost, obenem pa predlagal, da se dekanove ponudbe ne spreime. Opozicija je tudi zahtevala, naj se prodaja posestva razpiše. Končni predlog g. župana ie bil: naj občinski odbor Sklene, da se občinska uprava pooblasti za pogajanja z župno nadarbino na bazi 5 let, sicer oa da kupec vrne občini iužnih 5 ha zemljišča. Proti predlogu ie glasovalo 6 odbornikov, * Govora je bilo tudi o kanalizaciji od nove šole. — Dela so zastala radi tega, ker se ie prišlo navskriž z lastnikom zemljišča, po katerem naj bi bila kanalizacija izpeljana v Kokro in to pa radi tega, ker «e ie celo začelo izvrševati brez vednosti posestnika, s čimer pa se seveda dotični ni strinjal in vsled tega zahteva sedaj sorazmerno višio odškodnino. Večina je bila raidi svoje pogreške mnenja, da se naj dotični svet razlasti. Opoziciia je bila proti temu, predvsem radi tega, ker bi se ta zadeva lahko prej rešila na obojestransko zadovoljiv način. — . župan predloga večine potem ni dal na gla-sovanie. Kakor vidimo, so občinske seje zelo zanimive, w z„i, .. . p* . .« »I, RUŠE Ustanovni občni zbor sodbe tvornice za du- se je vršil v^sredo, dne 17. maja. Izvoljeni so bili sledeči: Gastni predsednik g. ravnatelj ing. Mader Robert, predsednik g. dr. Rudolf Scliadingcr, tajnik g. Toplak Alojz, blagajnik g. Rankl Konrad, v odbor pa gg. Reš Franc, Marin Karel in Krušič Štefan. Pevsko društvo Ruše pripravlja za 11. junij proslavo 25-letnice obstoja. Pokroviteljstvo te proslave je prevzel g. ravnatelj Krejči. Po službeni potrebi je bil premeščen v Središče železniški uradnik g. Sonaja Joža. Med delavci in v napredni javnosti je bil zelo priljubljen. Na novem službenem mestu mu želimo mnogo sreče, in značaj nad vse! PTUJSKA GORA Ptujskogorska protituberkulozna liga je v svojem komaj štiriletnem obstoju pokazala že nadvse lepe uspehe. To- pa zato, ker je znala zainteresirati prebivalstvo in vi območje svojega delovanja razen domače vključiti še občine Majšperg, Sv. Lovrenc na Drav. polju in Cirkovce. S takim spretnim organiziranjem je zaobsegla dovolj velik teritorij, ki je bil naj-poprej potreben za vsako uspešno akcijo. Ko je bilo enkrat to trdno, je liga začela s tistim notranjim delom, ki je v prebivalstvu našlo takoj svoj odziv: Dr. Peče, duša vsega delovanja, je vt tem kratkem času izvršil okoli 2500 ordinacij v korist tuberkuloznih. Ker pa se je on in ves odbor predobro zavedal, da bi sama ugotovitev bila največkrat le premalo radi odvisnosti siromašnejšega, predvsem haloškega prebivalstva, od ekonomskih .prilik, pomagajo tem nesrečnikom tako, da jim dajejo brezplačno zdravila in živila. Letos je liga že petim šolam podelila od 30 do 50 1 ribjega olja, šolarjem na Ptujski gori, v Majšpergu in Narapljah pa dnevno pošilja še kruh. Tako je liga zastavila vse sile za človekoljubno pomoč, in da bi v svojem delu bila samostojnejša in na tisti strokovni višini, ki je za to delo potrebno, si je pred nedavnim še postavila svoj zdravstveni dom. S tem si je ustvarila že tiste pogoje, po katerih bo lahko njeno delo v bodoče dobivalo vedno večji odziv v najširših slojih prebivalstva. Ker je na tem pred vsem zainteresirano tudi delavstvo tovarne na Ham-rali, apeliramo na njega, da se tudi ono delovanju lige odzove. Seveda je to zaenkrat kljub njih želji otežkočeno, ker baje ne smejo biti nikjer organizirani. Da bi liga zamogla čim uspešneje delovati, priredi 4. junija v Cirkovcah veliko dobrodelno tombolo, na katero vabi vso javnost z enim edinim pozivom: Podprimo naše tuberkulozne brate in vse po jetiki ogrožene! MEŽICA Nagradno kegljanje priredi »Vzajemnost« v nedeljo, dne 4. junija na kegljišču letnega kopališča SPD v Mežici s pričetkom ob 9. uri dopoldan, zaključek ob 21. uri zvečer. Razdeljenih bo 7 nagrad, ki so razstavljene v izložbi pri g. Toffu v Mežici. Cene za lučaje so običajne. Prijatelji krogle in kegljišča najvljudneje vabljeni. — Odbor. LIBOJE PRI PETROVČAH Velik pevski koncert .priredi »Vzajemnost« na vrtu gostilne Ivan Skobernela v Zabukovci dne 4. maja oh 3. uri pop. Sodeluje rudarska godba iz Zabukovce. Po koncertu prosta zabava. Prijatelji petja in zabave vljudno vabljeni, — Odbor. AH >1 fto poravnal uaroAntna? Akt fta na, Izpolni svoja delinastl Za cinkarniško delavstvo se bo vršilo v soboto, dne 3. junija s pričetkom ob 17. uri (5. pop.) takoj po delu v gostilni »Amerika« na Spodnji Hudinji predavanje s. dr. R e i s m a n a o naredi o rudarski borzi dela. Predavatelj bo pojasnil in razložil naredbo, ki jo mora poznati vsak cinkarniški delavec. Topilničarji, posetite to zelo važno predavanje vsi. Pripeljite s seboj tudi tiste delavce, ki običajno na predavanja ne pridejo in najdejo vedno kak izgovor za svoj izostanek. Delo pri regulaciji Savinje vsled narasle vode in stalnega dežja počiva že nad 10 dni. Že itak skromno plačano delavstvo je brez zaslužka in se vprašuje od kod naj dobi sredstva za borno preživljanje sebe in družine. Vsakemu je jasno, da pri takih mezdah ni misliti, da bi si delavec lahko kaj prihranil za čas ko je prisiljen, ne po lastni krivdi, da počiva in čaka na zopetno zaposlenje. Tako delo, kakor je pri regulaciji Savinje, ki je povsem odvisno od vremenskih prilik bi se moralo brezpogojno boljše .plačati kakor pa stalno delo. Podjetje mora ali povišati mezde ali pa dati delavstvu za čas ko čaka na delo primerno odškodnino. Ce bi bilo malo dobre volje in socialnega čuta bi se našlo tudi kako drugo tudi potrebno delo. Pričakujemo, da bodo merodajni činitelji ukrenili potrebno in našli zaposlitev za vse delavce, It f !»*••»* - TEHARJE V kakšne svrhe se je porabilo darovani denar? Iz poročil v časopisih je bilo točno razvidno, da je .podaril g. Avgust Westen za uboge občine Teharje 15.000 din. Teharski ubožci so hiteli na občino povpraševat, v koliko bodo deležni te dobrote. Na žalost so dobili odgovor, da ne dobijo nič. Denar da rabijo za zidavo dečjega doma, za popravilo občinske hiše in gasilskega doma. Ker je bilo darilo izrecno namenjeno za uboge, bi se moralo tudi med nje razdeliti. To bi bilo v skladu z namenom, .pa tudi z obljubami, ki smo jih dobili ubogi pred občinskimi volitvami. Torej dajte denar tistim, ki so ubogi in potrebni. — Občinski siromaki in brezposelni. Kaj je z družino, ki »stanuje« v Bukovžlaku 15? O tem smo pisali v št. 54 »Del. Politike« od 11. maja. Otroci še vedno beračijo in gla-dujejo. Opozarjamo ponovno občinsko upravo! PTUJ Živilski trg je dobro založen. Prve domače črešnje, ki so se pred enim tednom prodajale po din 4 mera ['A 1), se dobe zdaj že po din 1.50 do 2, jagode po din 10 liter. Mnogo je zelenjave, ki pa je razen solate zaenkrat za delavske družine predraga. To velja za novi krompir, grah in kumare. Tudi mlečnih izdelkov je dovolj in razmeroma poceni, razen surovega masla, ki se tu pa tam prodaja v koščkih 8 dkg po din 2.50. Cene mesu in kruhu pa še vedno ne odgovarjajo ceni živine odnosno moke. —ac— Spomladanski velesejem v Ljubljani od 3. do 12. junija bo že 45. razstavna prireditev v Ljubljani. To pomeni 19 let razstavnotehničnega dela v službi gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda. Splošni del velesejma bo obsegal vse panoge obrtniške in industrijske proizvodnje. Pohištvo bo tvorilo posebno razstavo. Te razstave so že tako ukorinjene, da jih pozna cela Jugoslavija. Iz vseh predelov prihajajo kupci, da tukaj na podlagi razstavljenih garnitur izbirajo in naročajo po svojem okusu in premoženjskih razmerah. Razstava avtomobilov, avtobusov in motornih koles bo tako bogata kot še nikdar doklej. Še pred leti smo bili navezani na uvoz tekstilnega blaga. Sedaj že naše tvornice krijejo vso domačo potrebo in mislijo že na izvoz. Gradnja cest je za našo državo: življenjsko vprašanje. Na velesejmu bodo razstavljeni najmodernejši stroji za gradnjo cest. Zveza gospodinj v Ljubljani vzajemno z Zenskim društvom bo podala letos pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov, predvsem velenin, narodnih noš in ženskih ročnih del. Ljubljanska tobačna tovarna pripravlja razstavo tobačnih izdelkov. Komite tehničnega dela v Ljubljani priredi razstavo o pasivni obrambi prebivalstva za slučaj vojne. Zanimiva bo tudi gorenjska in dolenjska kmečka hiša v narodnem slogu. Vsak naj uredi svoje poslovno potovanje v Ljubljano tako, da' bo to potovanje zvezal z ogledom velesejma, saj bo mogel že na velesejmu samem rešiti velik del svojih poslovnih zadev, tako nakup blaga, oddajo naročil itd. Na železnici ima vsak obiskovalec brezplačen povratek, če si pri odhodu na odhodni postaji poleg cele vozne karte nabavi še rumeno železniško izkaznico za din 2 in si preskrbi potrdilo o obisku velesejma, ki ga bo dobil na velesejmski blagajni. Potovanje v Ljubljano od 31. maja do 12. junija, povratek od 3. do 17. junija. _________________ Tiskovni sklad Za tiskovni sklad so darovali na predavanju dne 21. t. m. v Hrastniku s. K. J. din 10, Praprotnik Ignac din 20, Rojnik Franc din 10, S. Beutl zbral med steklarji v Hrastniku din 73.50 in sicer so darovali: Beutl Franc din 5, Ločičnik J, 1, Vodcp 1, Stiušek 1, Gačnik L Kolner Alojz 2, Obran Alojz 2, Obran Stanko 3, Saurič Karl 2, Gotz Karl 2, Peršič Franc 2, Končina Wili 2, Vončko Dom. 2, Blaži Wenzl 2, Gošler Ignac 10, Wračun Franc ml. 2, Kmetič Franc 2, R.ošker Franc 2, Gačnik Franc 4, Kolar Oskar 2, Benčina Emil 2, Mejač Anton 5, Gum Ivan 2.50, Jager Joško 2, Tepeš Malks 2, Just Jože 2, Ranzinger Ivan 2, Pfeifer Martin 5, Franekovič Pavel 1. — Vsem darovalcem iskrena hvala. Posnemajte! Stran 4. *DELAVSKA POLITIKA« Štev. 62 Ljubljanski velesejem 3. do 12. (unija 1939 Polovična voznina na železnici. 600 razstavljalcev iz 12 držav I Krasna darila za ooiskovaice velesejma Iz tuzemstva (Izvzete so legitimacije za Ljubljano, raz-stavljalske in uslužbenske.) V vrednosti ca. 100.000.— din. Odtrgaj kupon od vstopnice, napiši nanj svoje ime in vrzi v zapečateno žaro ob glavnem vhodu. Dan obiska je poljuben. Vstopnico shrani. Komisijonelno žrebanje bo 12. junija 1939. DARILA: Orehova spalnica (Rok .Berlič, Št. Vid), mo-! torno kolo Phaenomen, šivalni stroj Pfaff, ko-j lo Panax (Vok, Ljubljana), motorno kolo Bis-j rtiarck (Rebolj, Ljubljana), 5 cevni radio Siera (Klemenčič, Ljubljana), kuhinjska oprema (Erman & Arhar, Št. Vid), klavirska harmonika (Meinel & Herold, Maribor), pralni stroj Vik-toria (G. Puc, Ljubljana), 1 šotor zložljiv za 4 osebe (Inter,promet, Ljubljana, 1 kolo Axo (Suttner, Ljubljana), 1 kolo Diktator (Splošna trgovska družha, Ljubljana), 1 kolo Tribuna (Batjel, Ljubljana), 1 peč Lutz (Rupena-Lutz, Ljubljana VII), 2 preprogi (Moderni dekor, Zagreb), 1 vrtna garnitura (Remec & Co„ Duplica), 1 vrtna garnitura (Učakar, D. M. v Polju), 50 steklenic Unionskega piva, 12 butelik vina (Moser, Zemun) manicura (Vovk, Ljubljana), 1 zaboj Kneippove žitne kave, 2 zaboja Rogaške Slatine, 1 pletena zibelka (Stražišar, Notranje Gorice), 1 kaseta kosmetičnih predmetov (Cotič, Ljubljana), 20 ročk po 1 kg maslinovega olja (Prvo dalmatinsko trgovač-ko društvo, Dubrovnik), 2 brezplačni vožnji s parnikom I. razreda Sušak-Kotor in nazaj (Du-brovačka plovidba in Jadranska plovidba), 21 dnevne počitnice v Niški Banji, 21 dnevne počitnice v Brestovački Banji, 10 dnevne počitnice v Slatini Radencih, 10 dnevne počitnice v Dobrni, 10 dnevne počitnice v ČatežGh toplicah, 8 dnevne počitnice na Omišlju, Hotel Učka, 7 dnevne počitnice v Novem Vinodolu. Palače Hotel, 7 dnevne počitnice v Krapinskih toplicah, 7 dnevne počitnice v Mediji-Izlake, 5 dnevne počitnice v Rog. Slatini, 5 dnevne počitnice v konališču Palič, 2 dnevne počitnice na Bledu. Hotel Union. Oglejte si darila na velesejmu, paviljon »K«. 18. obinl zbor Zveze nabav-Ijalnth zadrug d lavnih ustužbe' cev se ja vršil v Kaštel Lukšiču dne 24. maja. Kongres je otvoril -predsednik g. Miloš Stibler. U-prava je v svojem poročilu naglasila, da so cene življenjskim potrebščinam na veliko poskočile v 1. 1938. za 4.8 odst., v nadrobni prodaji v Beogradu pa za 11.1 -odst. napram 1. 1937. L. 1938. je imela zveza 322 priključenih zadrug, ki so štele 163.056 članov. Od teh je bilo na-bavljalnih zadrug 130, ki so imele lastnega kapitala 50 milijonov dinarjev in 167 kreditnih, ki so izkazovale 64.5 milijonov lastnih sredstev. Razen tega je v zvezi začlanjenih še 15 stanovanjskih in 9 proizvodnih zadrug. Zveza je kreditirala zadrugam do konca 1. 1937. preko 100 milijonov dinarjev in je -povečala te kredite v 1. 1938. za 29 milijonov dinarjev, vendar pa so zadruge v teku 1. 1938. vrnile 128 milijonov izposojenega kapitala. Zveza je oddala pri njej včlanjenim zadrugam blaga za 96.5 milijonov dinarjev. Zveza ima uvedeno tudi zadružno zavarovanje in ima sklenjenih 19.980 zavarovanj za vsoto 30.6 milijonov dinarjev. Računski zaključek zveze izkazuje prebitek od 699.667 dinarjev. G. Stibler je v svojem govoru naglasil, da zadružništvo dela ibrez dobička, brez izkoriščevalcev in izkoriščanja. V zadružnem gospodarstvu prestane nezadovoljstvo. Zadružništvo propagira mir in ljubezen med narodi. Ta mir -pa more zbpet zagotoviti človečanstvu samo zadružni red. LAŠKO Socialne razmere v Radiotermi V zimskem času je zaposlenih v Radiotermi normalno po 22, v poletnem času -pa blizu 40 ljudi. Plače najvišjih uradnikov in kuharic so od din 2000 do din 4500 -in imajo nekateri poleg plače še hrano in stanovanje. Nižji uradnici imata ena -din 800, druga 700 z vso oskrbo. Vsi ostali kakor: mizarji, vrtnarji, sluge, vratar, sobarice, služkinje, natakarji, učenke itd. imajo plače od din 200 do din 500 ter razen vratarja, še popolno oskrbo v zavodu. (Hrano zaračunava uprava vsem po din 300, stanovanje pa po din 100 in ie to torej del plače.) Sobarice imajo pozimi din 300, poleti din 200. l _.i . •! iw•*«-» Delo nižjih se zelo razlikuje od dela enakih uslužbencev v drugih gostilnah in hotelih, ker morajo tukajšnji nameščenci delati več, kajti Radioterma je vedno zasedena od letoviščarjev in članov OUZD. Delovna storitev teh uslužbencev je izredno velika, zlasti v glavni sez-oni. So ljudje, ki po 14 ur dnevno stoje na nogah, a je po zakonu dovoljeno delo v takih obratih samo po 10 ur dnevno. Plačanje nadur ni uvedeno. — Najmanj po eno nedeljo vsak mesec bi morali imeti -po zakonu vsi uslužbenci prosto, sicer pa 36 ur neprekinjenega odmora, toda uprava je uvedla neko svojo metodo: vsak teden daje prosto dvakrat popoldne od 2. do 6. ure (in še to samo nekaterim). Tako se delavci nik-dar ne morejo docela posvetiti svojim brigam. Zanimiv je primer v razliki plač natakarja M., ki ima samo 200 din -plače, a učenka S. din 300. Natakar je moški, ki je že nad 3 leta v Radiotermi (vsega je že natakar nad 5 let), a S. je komaj dveletna učenka (torej ženska moč), pa ima večjo plačo! Čudno je tudi to, da je ona takoj diobila 14 dnevni dopust, dočim ga dolgoletni vratar K. sploh ne dobi. Poleg tega ima on kot star uslužbenec, ki mora razen svoje službe še trebiti trate, obrezovati trto in drevje, pometali po parkih poti, valiti težke vinske sode (pri čemer je prišel ob prst) itd. samo din 500 plače, a ima ženo, 6 otrok in mora plačevati privatno stanovanje po din 200 mesečno. Razen tega mu uprava ne da deleža od zakonitih 5 do 10 odst. napitnine. Do tega deleža so vpravičeni vsi nameščenci po zakonu, če prihajajo v neposredni stik z gosti. Zakon določa normo od 1 do 10 odst. z ozirom na svojstvo obrata. —• Uprava plačuje samo po 5 odst., dasi bi morali uslužbenci po intenzivnosti dela v tuk. Radiotermi dobiti po 10 odst. napitnine. Druga letovišča: kakor Bled-, Radenci, Dobrna, Rogaška Slatina, Rimske toplice plačujejo po 10 odst. in so se celo gostje v Radiotermi čudili, kako to, da je tu taka razlika. V Rimskih toplicah je uvedena 10 odst. napitnina že od 1. maja lanskega leta. Dolgo časa je plačeval uslužbencem 10 odst. napitnino tudi g. Trop, hotelir v Laškem, a jo je kasneje povsem ukinil, češ, če socialni zavod tega ne plačuje, ki ima vse leto močan donos, potem tudi jaz tega ne bom več plačeval. Teh 10 odst. bi morali dobiti natakarji, sluge, sobarice in vratar (ker pridejo neposredno v stik z gostil). Ko je uslužbenec Kš. radi nočnih opravil pri hidrocen-trali zaprosil za povišanje plače, si je uprava kratkomalo pomagala s tem, da mu je prištela vsak mesec po 5 odst. napitnine, čeprav nima z gosti ničesar opraviti, vratar Kt„ ki ima z gosti največ opravka, ostaja brez odstotkov. Mnenja smo: uslužbencu Kš. redno povišanje mezde, vratarju Kt. pa po zakonu pripadajoči odstotek. — Kljub temu, da imajo vsi uslužbenci točno določeno službeno delo, morajo včasih služiti kot Madchen fiir alles«. Tako vidimo čestO mizarje, ki s.o hkrati elektrotehniki, vozijo gnoj, zemljo, opeko, grabijo listje, opravljajo zidarska dela itd. — Vratar žaga drva, koplje po gredah, razbija premog, grabi listje itd. Ker je dandanes dovolj brezposelnih, naj bi uprava vzela v službo par novih ljudi, da bodo vsi uslužbenci imeli le določen posel. 7-a bolniške člane ima uprava hišni red, ki določa, da morajo biti vsi do 10. ure zvečer v domicilu, Po tem času je izhod zabranjen. Vendar smo često opazili, da s.o imele nekatere članice prednost, da so se pozno po polnoči zabavale v družbi nekega gospoda iz uprave, rosebno v gostilni g. G. ob Topliški uPci. — H;šni red naj torei velja za vse enako. Včasih se dajejo ob posebnih prilikah raznim osebam vsakovrstna darila na zasebnopraven način in račun. Žalostno je dejstvo, da v Radiotermi, ki je socialna zdravstven3 ustanova, ni ne delavske organizacije, ne obratnega zaupnika, ne kolektivne pogodbe in nobenega de'avskega tiska. Od strani uprave pričakujejo, da ho znala -Pravilno ceniti te pripcmhe, ki so miš-liene dobrohotno. Smo pa mnenja, da se ne-dostatki najlažje odpravijo, ako se jih javno pribije. ___________ iCoUceU todcužic Pariš—Bordeaux (582 km) v 5 urah 12 m:n. Promet na tej progi so -do kraja elektrificirali. Brzovlak z desetimi velikimi Pullmanovimi vagoni prevozi zdaj, to progo v^ 5.12 urah. Brzovlak Ljubljana—Beograd (570 km) vozi, kadar nima zamude, 11 ur in 20 minut. Ne kregaj se z usodo! Prav gotovo ni človeka, ki bi bil s svojo usodo popolnoma zadovoljen, ki bi se -mu zdeli njegovi dohodki dovolj veliki, prijatelji dovolj izvesti in zanesljivi, zakonski drug popoln, otroci posrečeni, dom nadvse lep. Prav vsak se dan na dan pritožuje, da tega in onega nima in tako nikoli ne gleda življenja ,s prave strani. Ker se usoda noče njemu prilagoditi, je tak človek seveda večno nezadovoljen. Vsa skrivnost življenjske umetnosti -pa obstoji v tem, da se znamio docela prilagoditi svoji okolici, kajti le v tem slučaju bomo povsod dobrodošli in bomo povsod dosegli uspehe. Tako n. pr. se pametna žena prilogadi svojemu možu, zadovoljna je z njim, kakršen je in ne pride ji na misel, da bi ga tako dolgo izpreobračala, dokler bi vsaj nekoliko ne bil podoben možu, kakršnega si je v dekliških sanjah želela. Vse preveč je žen, ki smatrajo ravno to za svojo življenjsko nalogo, ki se ne znajo in nočejo prilagoditi in tak,o pokopljejo svojo srečo za vedno. Vzemimo še drug slučaj, ženo, ki ji je gospodinjstvo njen edini poklic. Prva žena bo vse žive dni posmatrala ozki okvir gospodinjskega -dela kot svojo zlo usod.o, vedno bo godrnjala ter grenila sebi in vsej družini življenje. Druga pa ne samo da se bo prilagodila tej usodi, naučila se jo bo ljubiti. Njeni dohodki, čeprav majhni, ji bodo zadoščali in ji bodo merilo za vse želje, pri tem pa bo živela tako srečno kakor da ima desetkrat večje -dohodke. Ljubila bo svoj dom, svoje navidez enolično dnevno delo, ljubila bo ves svoj življenjski način in prav zato ji bo življenje potekalo t-a*-ko, da bo vsej družini prijetno. Človek, ki se bo vedno zavedal, da se življenje ne prilagodi posamezniku, ampak da se mora posameznik prilagoditi življenju, b,o zadel vedno pravilno pot. Pravilno ravnanje s čevlji. Spomladi imaš prav pogosto mokre čevlje. Takoj jih temeljito -osnaži, nato jih pa daj sušit, a nikoli na vroč kraj, blizu peči ali celo na štedilnik. Od znotraj se hitreje posuše, če daš v- nje kepe zvitega časopisnega papirja. Ko so čevlji suhi, jih šele namaži. Ko dobiš nove čevlje ali podplate, jih napravi takoj nepremočljive, preden jih -prvič obuješ. Obdrgni jih nekoliko s smirkovim ali steklitnim papirjem, da niso več tako gladki, nato pa vtari v nje laneno olje ali firnež. Impregniraš jih lahko tudi z mešanico obeh. Za gumijasto robo, to, rej tudi za galoše in snežne čevlje, je najboljše sredstvo glicerin, ki gumi ohranjuje in ga napravi prožnega. Zato moramo gumijaste čevlje, pa tudi plašče koles itd. večkrat na leto namazati z glicerinom, a seveda -prej temeljito osnažiti. Lakaste čevlje, pa tudi galoše -in snežke najlepše osnažimo, če jih obdrgnemo z rezino čebule, -potem namažemo z belim voskom ali oljem in osvetimo z mehko krpo. — Irhasti (semiš) čevlji postanejo sčasoma špe-hasti. Tedaj jih moraš skrtačiti z žičnato krtačo, kakor jo imajo za parkete. Za irhaste čevlje imaj-o posebno kredo za mazanje. — Kadar kupuješ čevlje, kupi vedno primerne in dovolj velike, da ti ne bodo posihmal grenili življenja otiščanci in kurja očesa. Posebno je treba paziti pri otrocih, katerim včasih noge zelo hitro rastejo. Pa tudi preveliki in preohlapni čevlji niso prijetni, ker skačejo na nogi in trgai-o nogavice. Zato nalepi zadaj krpo žameta, ki bo čevelj zmanjšala, pa tudi nogavica se ne bo trgala. — Če le mogoče, preobuj se večkrat na dan. Noga se oddahne in spočije, čevelj pa tudi. Kruhove drobtinice v kuhinji. Če ostane v gospodinjstvu tu in tam kakšna žemlja ali kos starega kruha, napravimo lahko kruhovo juho. Če si pa hočemo napraviti drobtinice, spravimo kruh v papirno vrečico in hranimo na suhem, dokler se popolnoma ne posuši. Ko je že trd, ga zmeljemo na strojčku Najbolje je, če zmeljemo posebej rjavo skorjo in bolj črn kruh, žemlje in sredico belega kruha pa spet posebej. Na ta način -dobimo bele in temnejše drobtinice, ki jih moramo hraniti vsake posebej na suhem. Kruhove drobtinice nam v kuhinji izvrstno služijo in nam dostikrat pomagajo iz zadrege Če je kaka postna juha preredka, ji primešamo belih drobtinic, ki juho hitro zgoste, a ji ne izpremenijo -okusa in barve. Ko drobtinice le malo povreio, se popolnoma razpuste in po ni več videti. — Kadar delamo razne močna e Delavski pravni svetovalec § 219. pri regulaciji Savinje (Celje) Vprašanje Pri tvrdki Nasimbeni sem bil skoro 3 leta zaposlen pri regulaciji Savinje in nisem nikdar marodiral. Ko pa sem bil sedaj aprila skozi 1 teden bolan, mi je poslovodja odvrnil, da nimam .pravice do bolezenskih ši-htov po § 219 obrtnega zakona. Kam naj se obrnem? Odgovor: Po § 219 o. z. morate dobiti v slučaju nezakrivljene bolezni mezdo za največ 1 teden. Obrnite se na dopisništvo Delavske zbornice v Celju za posredovanje in na zaupnike, če ste si jih izvolili. Zato pa imate zaupnike. Če ne bo zaleglo, morate seve tožiti. Nadure in odpoved (Velenje) V lesnem podjetju velja 10 urni delavnik. Vse kar ste delali preko tega, morate dobiti plačano še s temeljno mezdo in 50 odst. poviškom. Četudi se niste pogodili radi odpusta ali izstopa iz dela, Vam m-ora delodajalec službo vsaj 14 dnevno prej odpovedati, ali pa Vam plačati za 14 dni. Če Vam je odpovedal na 8 dni vsled pomanjkanja naročil, Vam mora plačati še za 1 teden, ker zakon ne pozna 8 dnevne odpovedi. »Hudi duh« (Slovenska Bistrica) Če kdo drugemu očita, da ima v sebi »hudega duha,« je to seve žaljivo in kaznjivo, kakor tudi to, da žaljeni potem diotičnemu reče hudi duh je šel mimo*. jedi s sadjem, se rado zgodi, da se plast testa pod sadjem razmehča. To preprečimo, če pod sadni nadev naložimo drobtinice, ki posrkajo sadni rok, a kolaču prav nič ne izpremene okusa. — Če je testo za kakršnekoli cmoke premehko, dodamo potrebno množino belih drobtinic, da dosežemo pravo gostoto. Če imamo .premalo sesekljanega mesa, dopolnimo -s primerno količino drobtinic, za telečje meso vzamemo bele, za goveje in svinjsko meso pa rjave. Cvrenje mesa. Kruhove drobtinice nam rabijo tudi pri cvrtju teletine (dunajski zrezek), piščancev in rib. Ako hočemo meso ali ribo pravilno ocvreti, postopamo sledeče: Zrezki morajo biti -popolnoma suhi, če še kje zastaja voda, jih moramo s krpo rahlo osušiti. Soliti smemo šele tik preden povaljamo, da sol ne izvleče soka. Potem si pripravimo na krožnikih moko, stepemo jajce in drobtine in povaljamo telečje zreške ali piščance. 7.a ribo ne rabimo stepenega jajca, ampak zadostuje sam stepen beljak. Ribo nasolimo, odrgnemo s poprom, dro-bno nasekljanim zelenim peteršiljem in limonovim-sokom, nato šele pova'jamia v moki, stepenem beljaku in končno v drobtinicah. Nekatere gospodinje, ki hočejo štediti s telečjim mesom, povaljajo zrezke -po dvakrat v moki, jajcu in drobtinicah. Dvakrat povaljani zrezki sicer niso mesnati, so pa zelo sočni. Pomniti je treba še to, da ne sme postati skorja preveč trda. Zato moramo zrezke v drobtinah le rahlo povaljati in jih ne smemo tlačiti s silo na meso, če nočemo hrustati trde skorje. Ko smo tako pripravili meso ali ribo, je ne smemo pustiti ležati, ampak moramo začeti takoj s cvrenjem. Mast mora biti dovolj razgreta, ker drugače skorja rada od-pade in ne postane dovcJj rumena. Če mast ni dobro razbeljena, jo mrzli zrezek še ibolj -ohladi, potem se pa drobtinice preveč napijejo maščobe in zrezek postane premasten in pretežak. Ob prehudem ognju ne smemo cvreti, ker drugače skorja prehitro zarumeni, meso je -pa znotraj še surovo. Ogenj pa tudi ne sme biti preslab, ker se potem počasi cvre in meso izgubi sok, Ako odpade skorja z zrezka, je vzrok lahko dvojen, ali ni bila mast dovolj razgreta ali pa je bil zrezek moker, da nismo mesa prej posušili in zbrisali. Če moramo