PoStnina plačana t gotovtnL Leto XV., štev. 189 LJubljana, sobota 18« avgusta 1934 Cena 2.- Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon fit. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova UL 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.186, Wien št. 105.241. Naročnina znaSa mesečno Din 25..— Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 8123, 8124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Stro8smayerjeva ulica 6t_ L Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Uganka na Daljnem vzhodu Nekaj čudnega je položaj na Daljnem vzhodu. Ne mine skoro teden, da ne bi biio kake notice o novem incidentu. Zdaj letijo japonski avijoni preko ruske meje, zdaj obstreljujejo ruske obmejne straže japonske, odnosno man-džurske ladje na mejni reki, ali pa na-stume konflikt na drugačen način, morda zaradi mandžurske železnice ali česarkoli. Vtis ostane, kakor da je vsa mjmdžursko-ruska meja polna netiva, ki se proži takorekoč samo od sebe. Vesti: so vsak dan bolj alarmantne in bolj senzacionalne. In v ozadju se čuje jo govori, ki so temu obmejnemu razpoloženju prav podobni Samo s to razliko, da japonski visoki dostojanstveniki dolžijo Rusijo nemiroljubnega razpoloženja, izzivanja in podobnega, dočim izrekajo v Moskvi povsem nezadržano obdolžitve, da se Japonska pripravlja na vojno in da je imperializem vodilnih mož v Tokiju na tem, da zapali vojni požar na Daljnem vzhodu v najkrajšem času. Pač je resnica, da si nihče ne more predstavljati, da bi se Rusija priprav-lja-la na vojna osvajanja. V teku zadnjih let se je sovjetska politika toliko spremenila, da na nobeno stran ne more pomeniti bojnih ogrožanj. Opustila se je celo osnovna težnja prvotnega boljševizma, propagande za svetovno revolucijo, ki nanjo dandanes pač nihče več ne računa Saj se je začel že obratni, defenzivni proces: v Franciji sta socialistična in komunistična stranka sklenili zvezo, dovolj zgovoren dokaz, da nade na veliki, vseobsegajoči svetovni prevrat nimajo pravice do obstanka. Brez pristanka iz Moskve bi bdli taki preokreti v okrilju članov, ki pri-pa«3ajo tretji internacionali, komaj mogoči. In napram Mandžuriji ali Japonski. je še manj smiselna prevratna politika s sovjetske strani; nihče je resno ne more jemati v račun. Preostala bi še možnost, da misli Rusija na Daljnem vzhodu na osvajanja. Sovjetska Rusija je dala že toliko dokazov, da na teritorialne osvojitve ne misli, da je ekspanzivnih imperialističnih nakan zares nihče sme dolžiti. Saj se je v Mandžuriji odrekla vsem onim pridobljenim pravicam, ki si jih je ustvarila carska Rusija: mandžurska železnica je edina stvar, ki je ostala tamkaj, pa tudi glede te za ruski promet tako važne institucije so v Moskvi ponovno pokazali, da so pripravljeni na pogajanja. in da jo, ako se doseže sporazum, odstopijo. Ni mogoče sicer presoditi, na čigavi strani je krivda, da pogajanja dosedaj še niso dovedla do uspeha, ali po dosedanjih izkušnjah o japonsko-mandžurskeim nastopanju ne moremo imeti vtisa, da bi bila na ruski strani. Nasprotno pa se ni prav nič treba truditi onemu, ki dokazuje, da ima imperialistične težnje Japonska V Tokiju so zavestno na delu, da dogradijo svoj imperij, ki mu želijo pridobiti zlasti trdno zaledje na severni strani. Ves svet je obdolžil Japonsko imperializma, ko je kratkomalo Kitajcem vzela Mandžurijo in jo uredila v »samostojno« državo; mednarodna preiskovalna komisija je izrekla približno tako sodbo. In ves razvoj kaže, da stremi japonski imperializem še dalje, da se namerava polastiti ruskeg? Primorja, kjer stoji velika luka Vladivostok, pa še preko tega poseči v Poamurje in Rusiji odtrgati najvzhodnejšo Sibirijo. To bi pomenilo, da se Rusija sploh odrine od obrežja Tihega oceana. Na drugo stran gredo japonske težnje za osvojitvijo Mongolije, ki naj bi od zapada s svojimi velikimi puščavami ter pustinjami ščitila japonsko posest na vzhodnoazijskih tleh. Vse to izdaja enoten načrt, ki stremi za zavarovanjem plena na kontinentalnem področju, teži za ustvaritvijo ogromne zaščite ledij in hrbta za dobo, o kateri sanjajo v Tokiju, da pride prej ali slej, namreč doba, ko bo mogla japonska ekspanzija seči čez južno morje na otočje toplega juga, kjer je za japonske otočane prava zemlja, za naselitev, pravo podnebje za dobro uspevanje. Sa;i mandžursfei sever ni za japonske koloniste, kaj šele Sibirija, od tamkaj naj prihajajo le sirovine za japonsko industrijo. Za prirodni človeški prirastek japonskega otočja pa je treba poiskati možnosti za naselitev drugje. Podoba je, da v Tokiju smotreno pripravljajo tako politiko, odnosno da jo že vršijo. Obračajo se proti severu in zapadu, na azjisko celinsko področje s tem večjo vnemo prav sedaj, ker pričakujejo tamkaj najmanjšega odpora. Japonska je izstopila iz Društva narodov, pač ker je upravičeno sklepala, da bo izven ženevske institucije neprimerno lažje realizirala svoje načrte. Na osnovi vsega tega se postavlja vprašanje, ali pomenijo japonske vojne priprave neposredno nevarnost ali ne. Ako bi se Rusija ne bila tako resno pripravila na obrambo, bi morali prav gotovo dati pozitiven odigovor. Ali zdi se, da je Tokio zamudil najugodnejšo priliko, bržkone, ker se ni čutil še dovolj pripravljenega. Rusija pa se je pripravljala temeljito, odkar si je Ja- JAPONSKA PRIPRAVLJA ULTIMAT? Napetost na Daljnem vzhodu narašča od dneva do dneva — Vedno nova japonska Izzivanja Tokio, 17. avgusta. AA. Predstavnik zunanjega ministrstva je izjavil novinarjem, da bo japonska vlada poslala Rusiji noto, v kateri jo bo posvarila, naj v bodoče v interesu dobrih odnošajev, stori vse, da prepreči nadaljnje obmejne incidente. Tokio, 17. avgusta. AA. Službena Agencija Rengo poroča: Uradnik zunanjega ministrstva je izjavil, da namerava Japonska vlada poslati sovjetski Rusiji opomin. Ta korak pa ne bo združen s kakšno grožnjo oboroženega nastopa. Uradnik je dalje izjavil, da se japonska vlada ne namerava polastiti s e v e m o-m am džu r sk e železnice. Vest, da je Japonska nahujskala mandžurske oblasti, naj aretirajo sovjetske uradnike v severni Mandžuriji, da se na ta način polasti te železniške proge, je podtaknjena. Pogajanja glede odkupa te železeice napredujejo ugodlno in niso preikinjena. Vojno ministrstvo objavlja seznam 10 incidentov, ki so se nedavno tega odigrali na maindžu rsiko-sowetsfci meji. Listi pristavljajo, da je vojno ministrstvo sklenilo nastopiti pro-ti bodočim svojteskim provokacijam kar moči energično in da jiilh ne bo več potrpežljivo prenašalo kakor doslej. * Moskva, 17. avgusta, d. Napetost med Rusijo in Japonsko je sedaj dosegla svoj višek. V ruskih uradnih krogih so prepri- čani, da se dogajajo napadi na vzhodno kitajsko železnico s pristankom in celo z dejansko podporo Japoncev. Menijo, da je mmen japonskih manevrov prisiliti Rusijo k prodaji železnice. Ruski tisk je vedno bolj vznemirjen spričo vesti o incidentih ob tej železnici. V svojih komentarjih izražajo listi bojazen, da imajo tokrat sistematične japonske provokacije čisto resen namen, izzvati oborožen konflikt med obema velesilama. Posebno ostro komentirajo aTetatr.jo ruskih železniških uradnikov ter obtožujejo man-džiiTsko in japonsko vlado, da sta nemire na ozemlju vzhodne železnice namenoma povzročili zato, da bi lahko proklamirali obsedno stanje v teh krajih kot uvod v oborožen napad na Rusijo. Nove aretacije ruskih železničarjev Berlin, 17. avgusta, k. DNB poroča, da so v Čalmuku na ozemlju vzhodno kitajske železnice snoči aretirali nadaljnjih 13 ruskih uslužbencev, med njimi skoro vse postajenačelnike. Po ruskih informacijah so bili ti uslužbenci aretirani zato, da bi mandžurska vlada tako dokazala, da so oni povzročili atentate na vzhodno-kitajsko železnico, ne pa Mandžurci. Informacije iz Harbina zatrjujejo, da bodo v bližnjih dneh aretirani še drugi ruski želemičarski nameščenci. Japonska vlada hoče na ta način prisiliti sovjetsko Rusijo, da bi ji prepustila železniško progo. Aretacije ruskih državljanov so na vsem ozemlju vzhodno kitajske železnice med ruskimi državljani povzročile pravo paniko. Na stotine Rusov zapušča Mandžurijo, proda- Avstrijski kancelar pri Italijanskih manevrih Mussolini in Schuschnigg se bosta sestala med manevri italiianske vojske — Kancelar o katoliški misiji Av- Pariz, 17. avgusta. AA. Agencija Havas poroča iz Rima, da Se bo avstrijski kancelar dr. Schuschnigg sestal z Maeeolindjem prihodnji teden na italijanskem ozemlju, bržkone v bližini vojaških vaj. Ta uradna napoved je izzvala v Rimu dokajšnjo pozornost, ker je znano, da pripisaje Mussoliai letošnjim velikim vojaškim vajam veliko važnost. Rim, 17. avgusta AA. Agencija 9tefani poroča: Iz dobro poučenega vira ee je izvedelo, da ee bo ministrski predsednik Mussolini v teku vojaških vaj, ki so te dni v Italiji, eestal z avstrijskim zveznim kan-oelarjem dr. Schuechmiggom. Kraj sestanka še ni določen. Dunaj, 17. avgusta. AA. Potovanje dr. Schuschnigga v Italijo smatrajo listi za zelo važen dogodek. »Neues Wiener Tag-blatt« pravi, da pojde Schuschnigg v Rim zaradi nadaljevanja politike. Kancelar dr. Schuschnigg je danes sprejel skupino francoskih katoličanov. V svojem pozdravnem govoru je omenil katoliški kongres, ki je bil 1. 1933 na Dunaju in s katerim je Avstrija dokazala, da ostaja zvesta načelom svete rimske cerkve. »Cerkev nam ukazuje,« je nadaljeval dr. Schuschnigg, »da branimo svoje prebivalstvo proti tujemu in poganskemu duhu, ki ga nam hočejo vsiliti iz tujine.« Schuschnigg je na kraju želel, da bi potovanje francoskih katoličanov v Avstrijo še bolj okrepilo stike med francoskimi in avstrijskimi katoličani. Dunaj, 17. avgusta. w. Današnja izdaja »Neuigkeits Weltblatta« javlja na čelu lista, da bo kancelar dr. Schuschnigg najbrže prihodnji teden odpotoval v Italijo, da se sestane z italijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem. List pravi, da je potovanje avstrijskega kancelarja v Italijo posebne zunanje politične važnosti z ozirom na posebne odnošaje, ki obstojajo med Avstrijo in Italijo, čeprav se pri tem sestanku ne smejo pričakovati presenečenja, predstavlja vendarle le dejstvo, da bo dr. Schuschnigg takoj po prevzemu vladnih poslov posetil šefa italijanske vlade, zunanje - politično manifestacijo v tem smislu, da je nova avstrijska vlada v polni meri prevzela zuna-nje-politične smernice pokojnega dr. Dollfussa. Nova avstrijska vlada bo delala na to, da bo ne samo ohranila odnošaje do italijanske sosede, temveč jih bo še utrdila in izgradila na političnem, kulturnem in gospo- s trije darske polju. V informiranih krogih menijo, da bo avstrijski kanteiar ostal v Italiji dva do tri dni. Tudi v Pariz in London? Pariz, 17. avgusta. AA. TusajSnja agencija »Information« poroča z Dunaja, da bQ avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg ,po sestanku z Mussolinijem odpotoval v Pariz in London. Uradno pa dan teb ofoiskov še ni določen. Papen gre že na dopust Dunaj, 17. avgusta, w. Novd nemški poslanik Papen bo jutri odpotoval v Berlin, da se v nedeljo udeleži ljudskega glasovanja. Po nedelji bo Papen nastopil kratek dopust in se najbrže šele prve dni septembra vrnil na Dunaj, kjer bi nato stalno pTevzel posle dunajskega poslaništva. Širjenje avtonomizma v Španiji Madrid, 17. avgusta, g. Samperova vlada je kapitulirala pred agresivnim nastopom baskiških avtonomistov, ker je izjavila, da je pripravljena obnoviti stare privilegije teh provinc. Dohodninski davek v tem delu Španije bo torej ukinjen, prav tako pa tudi vrsta drugih dajatev v smislu zahtev baskiških provinc. Včeraj so imeli župani teh provinc v San Sebastianu zborovanje, na katerem so soglasno sklenili, da bodo vztrajali na izidu nedeljskih volitev in ga v nedeljo povsod oficielno objavili. Zaradi teh uspehov baskiških avtonomistov se opaža tudi v sosedni provinci Galiciji močno avtonomistično gibanje. OgromenTazmah radija v Nemčiji Berlin, 17. avgusta. AA. DNB poroča: Danes ob 10. je propagandni minister dr. Gobbels otvoril 11. razstavo nemške radijske industrije. V svojem govoru je omeni, da znaša število radijskih naročnikov zdaj že 5 milijonov 360.000. Lani so v Nemo'ji prodali pol milijona aparatov več kakor prejšnja leta. Radijski proizvodi so lani dosegli vrednost 180 milijonov mark. Radio je zdaj postal državna naprava, ki naj objame vse strani nemškega življenja. ponska ustvarila svoje napadalno izhodišče v Mandžuriji. Z vsakim letom postajajo ruske šanse boljše. Industrija, ki se v ogromni meri koncentrira onstran Urala, bo mogla v primeru potrebe ročno zalagati armado z vsem potrebnim. Te priprave bi opominjale Japonsko, da se požuri, ker se ji nudi morda zadnja prilika. Končno pa si Rusija hiti zavarovati še evropsko stran, da bi bila tu v slučaju komplikacij na Daljnem vzhodu popolnoma varna. Ta namen ima zanjo pristop k Društvu narodov in te nagibe izdaja njena vnema za vzhodni pakt, ki naj zasigura sedanje stanje na ruskih zapadnih mejah. Za Moskvo pomeni potemtakem vsa njena najnovejša politika napram Evropi samo defenzivne ukrepe, katerih globlji smisel je raz- umeti skupno z naraščajočo vojno nevarnostjo na Daljnem vzhodu. Rusija je bila tedaj prisiljena, da je pričela z realno vnanjo politiko, ki jo je zopet privedla v skupnost evropskih držav. Ker se je to zgodilo po izstopu Japonske iz Društva narodov, pomeni ves ta razvoj vendarle tesnejšo strnitev Evrope in afirmacijo evropskih interesov napram imperializmu vodilne azijske sile. Toda za sedaj samo dejansko, ne pa načelno, zakaj v idejnem pogledu moremo zaznamovati kvečjemu neznatne spremembe, ki ne dovoljujejo še nika-kih zaključkov. Daljni vzhod nam ostane še uganka. Vsekakor pa vidimo, da se Rusija temeljito pripravlja za slučaj, ako bi Japonska poskusila razreševati to uganko po svoje. ja svoje imetje pod vsako ceno in beži preko meje. Med včeraj ponovno aretiranimi 20 ruskimi nameščenci vzhodno kitajske železnice je 7 posta jenačelnikov. Japonske oblasti zatrjujejo, da so aretiranci vohunili v korist Rusije in podpirali komunistične teroriste, katere eo zalagali celo z orožjem. Pariz, 17. avgusta. AA. Agencija Tas v Moskvi poroča iz Habarovska: V noči med 13. in 14. avgustom so aretirali številne osebe na vodilnih mestih vzhodno-kitajske železnice. Med aretiranci je tudi 19 sovjetskih državljanov. Vsi so načelniki največjih postaj na tej železnici. Sodijo, da gre s temi aretacijami za prestiž na predstoječa pogajanja o vzhodno-kitajski železnici. Moskva, 17. avgusta. AA. Tas poroča iz Harbina, da je vodstvo vzhodnt>-ki tajske železnice izdalo odlok, s katerim omejuje promet s tovornimi voiovl. Ta ukrep bo oviral prehrano železniških uslužbencev te proge, ki so sovjetski državljani. Zdravstveno stanje ruskega državljana in pomočnika postajenačelniKa Holona, ki že 10 dni gladnje, da s tem protestira proti svoji neutemeljeni aretaciji, je nevarno. Izgon Rusov lz Mandžurije Berlin, 17. avgusta, č. DNB objavlja vest, iz Čang Čuna, da je madžurska vlada imela včeraj popoldne sejo, na kateri je sklenila odpustiti iz službe na vzhodno kitajski železnici brez razlike vse ruske uradnike, ker je baje zbrala vse potrebne dokaze, da so bili organizirani v obsežni sa-botažni akciji ter da so med drugim povzročili tudi eksplozijo nekega japonskega vlaka, ki je prevažal velike količine streliva. Odpuščeni uradniki bodo izgnani it Mandžurije. Francoski glasovi Parii, 17. aveusta. AA. Listi posvečajo napetosti med Sovjetsko Rusijo in Japonsko veliko pozornost. »Oeuvre« pravi, da Sovjetska Rusija « Francijo ni toliko zaveznica, kakor je sila ki dela za mir. Zato je treba motriti razvoj krize na Daltnjem vzhodu z veliko pozornostjo . »Le Joirnal« ugotavlja, da eo odnočaji med Sovjetsko Rusijo in Japonsko pač napeti, da pa je težko dognati, kaj bi obe državi pridobili z vojnim spopadom- Francosko-ruska vojaška pogodba Pariz, 17. avgusta. A A. Po vesteh ameriškega lista »Newyork Herald«, ki so jih ponatisnili angleški ln francoski listi In ki jo prinaša tudi Havas, ka* že, da bo v kratkem med Sovjetsko Rusijo hi Francijo podpisan vojaško obrambni pakt z naslovom »Pakt o medsebojni pomoči«. Pakt bosta podpisala v Ženevi septembra meseca sovjetski komisar za zunanje zadeve Maksim Litvinov in francoski zunanji minister Louis Bar-thou. Prsd podpisom tega obrambnega pakta vstopi Sovjetska Rusija v Društvo narodov. Angleški uradni krogi smatrajo, da }e podpis takega obrambnega pakta med Francijo in Sovjetsko Rusijo nadvse verjeten in da bi tega pakta ne bMo. če bi Nemčija in Poljska pristopili k vzhodnemu paktu sedmih držav. Hitlerjev volilni govor Prenašale so ga sinoči lz Hamburga vse nemške radijske postaje — Kopica proglasov BerHn, 17. avgusta, d. Volilna agitacija, kij je zavzemala zadnji teden vsak dan večji razmah, je dosegla svoj višek z nocojšnjim govorom državnega kancelarja Hitlerja, kl govoril ob 20.30 v Hamburgu. Njegov govor so prenašale vse nemške radijske postaje. V Hamburgu so se danes ves dan vršile velike svečanosti, ker je kancelar Hitler oficielno po se ti! to največjo nemško hrko. Hamburški senat mu je priredil zelo svečan sprejem in njegov obisk so proglasili za narodni praznik. V Berlinu so Hitlerjev govor prenašali po zvočnikih, ki so bili montirani po vsem mestu. Člani narodno-socialistične stranke, kakor tudi ostali prebivalci so bili pozvani, naj se ziberejo na trgh in ulicah ter skupno poslušajo izjave svojega vodje. Po govoru so se povsod vršile velike manifestacije. Svoj volilni proglas je izdaj tudi vrhovni škof nemške evztngelske cerkve. V njem pravi, da je velika izprememba. ki je nastala v Nemčiji pod vodstvom Hitlerja, plod milosti božje prevodnosti. Posebne volilne proglase so Izdali tudi predsednik pruske vlade Gor ing, večja gospodarska podjetja, športne zveze in neštete druge organizacije. Vsi proglasi pozivajo Nemce in Nemke, naj glasujejo v nedeljo z »Da«. Narodni socialisti hočeio s plebscitom pokazati svetu, da kljub krizam, kl jih je moral režim preživeti, njegova popularnost ni okrnjena rn da stoji prebivalstvo za svojim vodstvom. Pokaže naj, da niti osamJie-nje Nemčije v zunanji politiki, niti Rotomov puč, niti poraz narodnih socialistov v Avstriji, niti poostritev gospodarske krize, niti ne Hindeniburgova smrt niso mogK škodovati na r o dn o-soci aii s tičn e mu režimu in ne Hitlerju osebno. Cosynsov polet v stratosfero Havenne, 17. avgusta. AA. Jutri bosta inž. Cosyns in Nere van der Elst polete v stratosfero. Oba sta učenca prof. Piccar-da. Jutri bo ravno dve leti,, odkar se je Piccardu in Cosynsu posrečil znani polet v statosfero. Po dosedanjih meteoroloških podatkih bo njun zrakoplov po vsej priliki zaneslo proti Bavarski in morda celo na Češkoslovaško. Svetovna žitna konferenca London, 17. avgusta. AA Danes se je zopet vršila v trgovinskem ministrstvu seja žitnega odbora. Razpravljali ^ 0 novi razdelitvi žitnih kontingentov. Odbor de-mantiras da bo bil že sklepal o končni razdelitvi kontingentov za. izvoz pridelka leta 1934-35. Odbor je to vprašanje samo na-čeL Rešiti ga morajo najprej prekomor-ske izvozne države. Na današnji seji je zastopnik Zedmiemh držav izjavil, da pristaja na' izvozno kvoto 10 milijonov mernikov na leto. fci se konča 31. julija 1935. Lani je odbor dovolil Zedinjenrm državam kvoto 48 milijonov. Največji transport srebra London, 17. avgusta. AA. Na veleparnik »Washington« so snoči v Southamptonu vkrcali 12.000 palic srebra, vrednega 1 milijon 250.000' tisoč funtov (300 milijonov dinarjev). Srebro tehta 400 ton in ga bodo prepeljali v New York. To je doslej največja pošiljka srebra čez Atlantik na eni «ami ladji. Iz Londona so ga prepeljali v Southampton na 50 železniških vagonih. Francozi o plebiscitu Pari«, 17. avgusta. AA V nedeljo bo nemški narod izvolil Hitlerja za državnega predsednika po vsej priliki malone soglasno. Javnost zdaj zanima vprašanje, kakšna bo zunanjepolitična akcija Hitlerja po izvolitvi. >Le Journal« piše v tej zvezi o Hin-denburgovi oporoki, da jo ie po vsej priliki napisal državni tainfk pokojnega predsednika Meissner. ki na ie nri -fpm ravnal no volji pokojnega maršala. To dejstvo ne bi zmanjšalo niene pristnosti Pravi naslednik nemške moči ni Hitler, pravi »Figaroc, pač pa državna bramba. Lahko ee zanesemo na to, da državna bramba te svoje dedščine niti svoje moči nikoli ne bo pozabila. >Echo de Pari6« vztraja na tem, da je oporoka potvorjena. >La Repjblilue« pa pribija, da je vpliv pokojnega maršala še zelo močan, da pa navzlic temu ostanejo Hitlerju gospodarske* duhovne in politične stiske in težave sedanje Nemčije. Debata o Hindenburgovi oporoki Berlin, 17. avgusta. AA. Papen Je izročil novinarjem izjavo, v kateri pravi med drugim: V teh dneh narodne žalosti, ko Nemčija objokuje svojega zvestega ln pokojnega viteza, je sovražni svet opetovano podtikal pokojnemu Hinderaburgu to njegovi politični oporoki stvari, ki da jih nacionalni socializem najbrž nikoli De bo dovolil objaviti. To oporoko sem predvčerajšnjim izročil vodji. Iz oporoke Izhaja, da želi Hindembnrg, naj bi se notranja enotnost nemškega naroda okrepila. To enotnost Je ustvaril vodja 30. Januarja 1933. Naj bi ta enotnost omogočila Nemčiji, da izpolni svoje zgodovinsko poslanstvo To je tud Hitlerjeva edina želja Pridobivanje bencina a iz morja? Pariz, 17. avgusta. AA. »Le Matin« poroča, da je neki mehanik v Rouenu odkril način, s katerim more s posebnim katalizatorjem spremeniti morsko vodo v bencin. Svojo iznajdbo je voljan prodati za 2 milijardi frankov. Liter bencina bi stal le tri santime. (Vest je zelo, zelo fantastična in prav malo verjetna.) Bolezen admirala Byrda London. 17. avgusta. A A. Iz antarktičnega taborišča Byrdove odprave, imenovan nega »Littile America« (Mala Amerika), poročajo, da se admiral Byrd še ni popravil od posledic svojega dolgega bivanja v ledeni kolibi, več sto kilometrov daleč od taborišča.. Nekega dne je že obupal nad ž vlijenjem in zato je brezžično sporočil članom svoje odprave, kje so njegova pisma tn beležke. Kasneje jim je sporočil, da bodo našii pismo z vsemi potrebnimi ro-datki. Pismo je admiral Byrd uničil, ko so ga rešili. Za enkrat Byni do popolnega okrevanja ne bo mogel podvzeti novfa podvigov. Zdravnik taborišča je izjavij. da admiral Byrd še vedno vodi. svoi dnevnik z meteorološkimi opazovanji, čeprav je zelo slab- Smrt avtomobilistke na dirk! Freiburg, 17. avgusta. AA. Znana berlinska avtom ob ilistka Editb Fritsch se je ubila med tekmo za veliko gorsko nagrado. Pokrajinski sestanki JNS Po vzoru Junijske konference s reških organizacij v Ljubljani se bodo vršili sestanki sreskih organizacij po vsej državi — Udeležili se jih bodo generalni tajnik dr. Kramer in drugi funkcionarji stranke — Prva bo v nedeljo v Negotinu Beograd, 17. avgusta r. Konferenca v Negotinu, ki bo v nedeljo 19. t. m. bo otvorila celo vrsto pokrajinski delegatskih skupščin Jugoslovenske nacionalne stranke po združenih srezih sirom vse države! Skupščine bodo v avgustu, septemlbru in oktobru. Glavno glasilo stranke »Glasnik JNS« piše v svoji zadnji števnlki o teh političnih posvetih v notranjosti države med drugim tole: Zanimanje za te konference je v vseh vrstah stranke veliko. Konference bodo tako urejene, da ne bo občine v državi, ki ne bi bila na njih zastopana. Zaradi tega bodo vsi ti sestanki pomembni politični in posvetovalni shoda, ki jih v našem političnem življenju doslej ni mogla prirediti že nobena stranka. Vodstvo stranke je podčrtalo pomen teh konferenc še s tem, da se jih osebno udeleže generalni tajnik stranke g. dr. Albert Kramer in večje število drugih najvišjih funkciijonarjev. Nekaterih konferenc se (bo udeležil tudi šef stranke ministrski predsednik g. Nikola Uzumovic, v kolikor mu bodo to državni posli dopuščali. Razume se, da polaga tu.di kraljevska vlada najvišjo pozornost ca organizacijo in na prireditev teh sestankov, ki naj dajo jasno sliko o disciplini in moči velike nacionalne fronte, danes edine resne Ln solidne politične organizacije našega naroda. Naravno je po vsem te-m, da .bodo tem pokrajinskim konferencam prisostvovali tuidi posamezni člani kraljevske vlade. To bo dvignila pomen teh sestankov na stopnjo državno-političnih dogodkov. Prisotnost visokih funkcionarjev stranke iz vseh krajev države, sodelovanje naših slovenskih in hrvatskih prvakov pri poslih jugoslovenske politike v moravski to vardarski banovini, kakor sodelovanje srbskih voditeljev prt poslih jugoslovenske politike v savski, dravski in primorski banovini bo pokazalo, kako odlično in vsesplošno je jugoslovensko sodelovanje v vseh naših skuTOiih političnih poslih. To bo dvignilo zavest naših prijateljev, ki bodo videli nazorna Itako je naša stranka s tem intimnim sodelovanjem živa konstruktivna in pozitivna sila vseh delov našega naroda in da ored-stavlja JNS političen organ vse jugoslo- venske nacije, v kateri Srbi, Hrvati in Slovenci enako požrtvovalno delajo za ustvaritev kraljevega manifesta z dne 6. januarja 192.9. Po sklepu predsedniStva JtNS je genernJ-ni tajniik stranke določil za pokrajinske sestanke naslednji razpored: v moravski banovini 19. avgusta v Negotinu, 20. v Zaječaru, ZL v Pirobu, 25. v ■Nišu, 23. v Prokuplju, 24. v Aleksincu, 25. v Kruševcu in 2<6. v čupriil: v primorski banovini 11. septembra v Kninu. 12. v &>litu 18. v Dtivn-u. 14. v Mo-starju; v dravski banovini: 23. avgnsta v Celju (za vso banovino); v dunavski banovini: 2. septembra Arandjelovcu in Požarevcu, 6» v Velikem BečkerekU in Vršcu, 8. v Samborn, 9, Sremski Mitrovici, 11. v Novem Sadu, 16. v iSmederevu (dan konference v Kragujev-ou .se objavi naknadno); v drinskj banovini: 2. oktobra v čačkn 3.: v Užicah, 4. v Valjevu, 5. v Koviljača, 6 v Tuzli in 8. v Sarajevu; v vrbaski banovini: 7. oktobra v Dofoeju 10. v Mrkomjiču-gradu, 11. v Banjaluki. 12 v Bosanski Krupi. Sestamkii po adrmSenfh srezih ▼ savski zetski in vardarski banovini se objavijo kasneje. . O teh "konferencah, ki bodo intimnega, zaupnega enačaja bodo za javnost izdani posebni komunikeji.«. S para i kom »Kralj Aleksander« so dan« krenili v Grahovo, odkoder pojdejo na konferenco v Negotin, generalni tajnik JNS in minister n. r. dr. Albert Kramer, podpredsednik JNS in minister n. r. Pavle Matica, podpredsednik poslanskega kluba JNiS Hija Mihajlovič, minister n. r. dr. Lavoslav Kamžefe, senator Krsta Radivoje-vi6, narodni poslanci Mihajlo Jevtifi, dr. Oto Gavranh je bil velik potniški in trgovski promet. V Gračacu so našli tudi numidijski denar iz 2. stoletja pred Kristom in egiptski denar iz dobe Ptolomeja X. Zelo zanimiv je denar, ki so ga kovali Kelti v okrogli obliki in okrašenega z raznimi podobami. V gozdu Jami pri Samo boru so izkopali precej srebrnega denarja, v Ribniku pri Gospiču pa rimski denar iz dobe Kristovega rojstva. Razstava ima razvrščen rimski denar iz dobe rimske republike do rimskega carstva. Najbogatejše je zastopana Cezarjeva doba. Našli so tudi nekaj kovancev nubijskega kralja Iuba,ki «te ie v letih 60. do 48. pred Kristom boni proti Cezarju. Pestra je zbirka iz dobe narodnega preseljevanja in so posebno zanimivi kovanci, ki so jih našli v vasi Ro-goljevcu. Pri Ozlju pa so našli mnogo denarja iz 16. do 18. stoletja in je tako razstavi omogočeno, pokazati razvitek denarja od najstarejših dob do novejšega časa. V Priboju v Sandžaku so našli veliko skupino starinskega denarja, ki je bil zakopan v začetku 17. stoletja V tej zbirki je zbran do malega ves denar tedanjih evropskih držav. Ta zbirka je morala hiti last kakega trgovca ali bankirja, ki jo v strahu pred razbojniki zaupal zemlji svoje zaklade. Zbirka je imela preko 3000 kovancev. Mnogo denarja iz starega Dubrovnika pa so našli v Karduševcu pri Slavonskem Brodu. Zaprta knjiga prirode Kako naj Tivoli postane pravi narodni vrt Od pomladi do jeseni je pogled na tivolski park eden najlepših, kar jih nndi vožnja z letalom nad ljubljansko pokrajino. Malo Je mest, ki bi imela v neposredni bližini tako lepe in razsežne parke, kakor jih ima Ljubljana. Tivolski park je ob vznožju gozda res vzorno urejen. In Kaicor je obsežen, je tudi poln krasnih, dobro negovanih cvetlic, bohotnega grmičja, domačih in eksotičnih dreves. Ali to je tisto, kar najzvestejšega posetnika tivolskega parka marsikaj ujezi: da mu je ves ta kras nepoznan. Prav gotovo bi marsikdo rad spoznal eno ali drugo posebno lepo cvetlico, grm ali drevo. Tega ni mogoče poiskati ne v botaniki ne v leksikonu. Zaradi ene same cvetlice pa tudi ne boš dirjal k strokovnjaku v mesto, ali v mestno vrtnarijo. Saj veste, da je s prirodo prav tako kakor s človekom: dokler ti ni predstavljen, ga gledaš kot tujca, a čim ga spoznaš, ti je dražji in kar hitro spoznaš njegove vrline in sposobnosti. Takisto se ti s sam:m imenom pribljža tudi rastlina. Ko jo spoznaš, is jo dobro ogledaš, si vtisneš v spomin njeno obliko, zasleduješ njen cvet in plod, liste in posebnosti. Tako jo nevede vzljubiš. To vpliva na razum in čustvo. Kdor ljubi naravo je plemenit. Ljubljana je mesto številnega dijaštva in vsa ta mladež je že po poklicu dolžna spoznavati rastlinstvo. Šolski izleti v T»- vofli bi bili veliko uspešnejši, če bi imele posamezne vrste rastlin etikete ali kakršne koli značbe s slovenskim in latinskim imenom. Pa tudi ostali svet, ki tako rad zahaja v Tivoli, bi izpopolnjeval svoje znanje in si, družeč dulce cum utile, ple-menitil srca. Na pobudo iz učiteljskih vrst zatorej priporočamo mestnemu načelstvu odnosno upravi mestnih vrtov, katere uvidevnost je itak znana, da po vseh možnr>-stih opremi razstline z imeni. Ni treoa, da bi bila zaznamovana vsaka rastlina. Zadostuje, da je označena vsaka prva. Sai so ie ob glavni promenadi in v parku okrog vodometa pod gradom zastopane »koro vse tivolske rastline: akacija, jagned, divji kostanj, smreka, platana, vrba, vrtnica, čre-šnja, bukev, breza, hrast, trepetlika, lipovec, glog, jerebika, magnolija, brogovita. leska, bor, jesen, bršljan, trdoleska, muza. aralije, palme, pa še razne cvetlice, grmičevje in trave. Rastline naj bi bile imenovane tudi na obeh večjih gredicah in okrog teh v levem in desnem parku. Tudi ob glavni poti od tivolskega gradu mimo vodohrama na Rožnik do razgledne poti m nazaj v mesto naj bi se pripravila imena rsslinam, ki bi jih poleg številnih drugih obskovalcev spoznavali očetje in Iz Senja v divjo samoto jadranski fjord pod Velebitom ](zlet v V podobi srpa je zgrajena sanjska Inka. Z vrvmi, debelimi kakor zapestje, je pri-vetzana naša velika bela ladja h kamenju. Toda še se pozibava. Pozdravila nas je senjska burja. Tam proti odprtemu morju žene valove, ki pa se trmoglavo vračajo nazaj proti pristanu, pljuskajoč ob skalovje. Ni Senja brez burje, to je skoro že pri-slovično. Aii tole danes je komaj igrača, tega se še galebi ne ustrašijo. Stopili smo na trda senjska tla. Vsi do zadnjega, kar nas popotnih nosi bela ladja po Jadranu. Zagoreli, črnooki ljudje nas gledajo — ali niso to pristni potomci nekdanjih strašnih ussokov? Frankopamski grad s svojimi kulami zre iznad mesta na nas, njegove ruševine so kameniti dokument nekdanjega silnega odpora proti divjim hordam sovražnikov, Turkov, Benečanov, Arbanasov... Tik pred nami v pristanišču pa stoji v svojem obupnem miru nekdanja stara tobačna tovarna. Bila je pozneje skladišče lesa, dandanes pa je samo še veliko pogorišče; pred tremi leti je besnel požar. Kakor to ogorelo zidovje z votlimi okni ln obupno v zrak štrlečim? stenami — tako je mrk tudi prvi vtis, ki ga v tujcu zapusti sprehod skozi Senj, ob samih mislih na nekdanje Iborbe senjskih uskokov, ki so >krotili leva in zmaja« ... Kakšne može je nesoč sprejemal Senj v svoje varstvo! Kar je bilo jedrega in se je otelo pred nasilnim tujcem — pred turškim handžarjem in beneško galejo — vse je pribežalo v Senj, polno kljubovalnosti, drzne sile in nasilja. »Kdor se ne osveti, ta se ne posveti« je zlasti v 15. in 16. stoletju blestelo senjskim uskokom kakor zapoved iz evangelija. In Minucio Minucci je zapisal v svojo zgodovino: »V Benetkah tistih dob nikdo ni mirno spal, v strahu, da ga ne bi v zanonski postelji presenetil uskoški nož!« Beneška republika je najela krvoločne Armavte," da zatre junaško gnezdo Uskokov. Zaman. Ne moč, ne premoč, — zmagala je edino in kakor vedno laška loKavost. Po madridskem miru 1618 so morali uskoki zapustiti Senj in se raz-seliti po notranjosti. Služabniki beneškega leva so zažgali uskoške ladje. Morje je — kakor nam poje pesnik Kranjčevič — razneslo pepel zadnje uskoske šajke po svetu. Pred leti je vrhovni gospodar Jadrana, naš kralj, obiskal uskoški Senj. Kje so ključi Klisa, je vprašal. V katedrali, se je glasil odgovor. Pokazali so jih vladarju, a to pot smo jih videli tudi mi. Srednje veliki starinski Ključi one orjaške trdnjave nad Splitom, odkoder so jih pred sto leti prinesli s seboj begunci, ko se je njihovega sokoljega gnezda polastil divji Tur-čin. Pogled na Senj Prelepa je senjska bazilika sv. Marije. Deset stoletij ji je vdahnilo mračno skrivnost burne zgodovine. Njeno zidovje je počrnelo. Grobovi in marmorni nagrobniki z rimskimi napisi govore o neadanji slavi in dostojanstvu senjskih patricijev. All danes so te ozke ulice vsenaokrog tihe. Nad portali visokih starih hiš so grbi ta druga znamenja, kakor mrtva slepa očesa. Sanjani postajajo pred trgovinami, nas glodajo ta tiho pozdravljajo: mi pojdemo dalje, a oni ostanejo tu na svojih slavnih tleh, ki pa ne dajo kruha. Oda Silvija Kranjčeviča rojstnemu mestu še terja izpolnitve: Danes premiera! Ob 4, 7.15 in 9.15. NajboljSe plačani filmski zvezdnik! ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Prvič v Ljubljani! Haiis Albers y kriminalnem fllmn „NEKI GOSPOD GRAN" Sarin Hardt — A. Bassermann — Olga Čehova. matere s svojimi otroki. Kar vprašajte mestnega otroka po imenu najpreprostejšega drevesa, pa se boste prepričali, da ga ne pozna. In če takšno mestno dete ne razlikuje lipe od hrasta in breze ne od bezga, kako naj potem ve, kakšen je brest, jesen, javor, jerebika, krhlika, trepetlika in ou-klen. Stavim, da noben mestni otrok ne opazi, da ao gozdna tla pokrita z oriovo praprotjo, rebračo, glistno podlesnioo, srh-lim skikom, ločiko, Črnivcem in najrazličnejšimi mahovi. Borovnice še pozna ta naša deca in jagode tudi, ali pri malin ju jc znanja že konec. Vsekakor bo mesto imelo • pripravo potrebnih oznak prav malo stroškov, ali koristi bodo velike. Jubilej gasilcev ljubljanske tobačne tovarne Danes in jutri slavi Prostovoljna industrijska gasilska četa tobačne tovarne v Ljubljani 601etnico svojega obstoja. Ob ustanovitvi te gasilske organizacije jo bila tobačna tovarna eno od največjih podjetij Ljubljane in je bilo delovanje gasilsko čete omejeno v glavnem samo na tovarniško področje. Vsak teden so bile v tovarni gasilske vaje in gasilska četa se je naglo vsestransko izpopolnjevala v tehničnem in praktičnem pogledu. Pod vodstvom načelnika Jakoba Smoleta je tovarniška gasilska četa že leta 1904. javno nastopala pod slovenskim poveljem. Pod vodstvom načelnika Karla Lavrenčiča pa je bil ustanovljen tudi podporni fond v pomoč obolelih članov. Vse požarne nevarnosti v tovarni je vneta četa pravočasno zadušila, požrtvovalno pa je pomagala tudi pri raznih nesrečah v mestu. V zadnji dobi načeljuje č^ti g. Boris Ros in po vsestranski naklonjenosti g. Franca Goloba, vršilca dolžnosti ravnatelja tovarne je četa dobila vse, kar ji je še manjkalo do izpopolnitve. Članstvo se zaveda v polni meri svoie dolžnosti ter se vneto udeležuje vaj, ki se vršijo vsak teden po dovršenem delu v to- varni. Četa šteje 46 članov ter ima svoj dom v tovarni. Med častnimi člani čete sta bivši ravnatelj tovarne g. Josip Mandelj in bivši načelnik g. Karol Lavrenčič. Poleg g. Lavrenčiča pa se udejstvujejo ▼ četi že 25 let gg. Franc Šušteršič, Ivan Pe-klaj, Peter Červan, Blaž Slapar, Franc Zupane in Martin Snoj. Slavje jubileja se bo vršilo po naslednjem sporedu: danes ob pol 20. se bodo zbrali gasilci pred Mestnim domom ter šli v sprevodu do tobačne tovarne, kjer bodo počastili pokrovitelja proslave generalnega direktorja uprave državnih monopolov g. inž. Marka Markoviča. Jutri ob 8. bo zbirališče narodnih noš in gasilcev pred Mestnim domom, ob pol 10. služba božja v parku tobačne tovarne, ki jo bo opravil gasilski kurat g. dr. Opeka, ob četrt na 1>1. pozdrav in defile gasilskih čet, potem pa odhod na veselični prostor v Hribarjevem gaju. Ob 11. bo slavnostno zborovanje v salonu restavracije »Kolezije«, kjer bodo odlikovani tudi zaslužni člani. Popoldne bo v Hribarjevem gaju velika ljudska veselica, pri kateri bo sodelovala železničar-ska godba »Sloge«. Milijonska škoda po toči ob Kolpi Ciklon nad Poljansko dolino ob Kolpi je s silno točo zbil polja in vinograde — Ljudem grozi lakota Stari trg, 17. avgusta. Ko v nedeljo ob 11. narod vračal od desete sv. maše v Starem trga, so se začeli naglo zbirati od zapada težki oblaki. Strele so švigale kakor ognjene kače iz oblaka v oblak. Od vseh strani so prignali razni vetrovi oblake, da so se nakopičili jedva 100 m nad zemljo. A že v naslednjem trenutku ee je vsula malone po vsej Poljanski dolini kakor jabolka debela toča. Padala je nad pol ure. Najstarejši ljudje ne pomnijo tako strašne toče, kakor je bila ta. Uničeni eo vinogradi za več let, kajti ne samo, da je toča pobila grozdje, katero je že zorelo, ampak je prebila tudi vse mladike. Poleg vinogra- dov je popolnoma uničeno tadi polje in sadno drevje. Posebno slednje je ponekod vse izruvano in polomljeno. Škoda se coni na vež milijonov Din. Pobite so ponekod tudi vse šipe na oknih, poškodovane so strehe. Trpela je tudi divjačina. Posebno zajcev in ptic je toča mnogo pobila. Po toči eo najbolj prizadete polja- med vasjo Prodgradom in Deskovo vasjo. V vasi Paki in okolici ne stoji nobeno sadno drevo več. Ce se katero le še drži pokonci, je popolnoma zbilo, da ni upanja, d® bi še kedaj zelenelo. Vinogradi so pa na splošno vsi popolnoma uničeni. Narodu je potrebna n ijna pomoč, ker mu preti lakota. Zopet dva požara na Dravskem polju Ptuj, 17. avgusta. V noči na četrtek okoli pol 1. je nastal ogenj na gospodarskem poslopja posestnika Alojzija Boleta v Jiršovcih. Poslopje, ki je bilo delno leseno in s slamo krito, je bilo hipoma v plamenih in tudi kmalu uničeno do tal. Zgorelo je tudi veliko sena in slame, več gospodarskega orodja in veliko vinske posode. Ogenj se je prenesel tudi na stanovanjsko poslopje, kjer pa je agorela samo streha. Z veliko težavo eo rešili domači in sosedje 13 svinj in dve kravi. Kritičnega dne je bil gospodar odsoten in je bila družina sama doma. Na skednju je spal malo omejeni brezdomec Janez M rrko, ki se je zaradi prasketanja in silne vročine zbudil. V zmedenosti je skočil v goreč list-njok, od tam pa je hitel budit gospodinjo, ki je spala s tremi otroki v stanovanjskem poslopju. Kako je ogenj nastal, se še ni ugotovilo. Skoda znaša 30.000 Din. Drugi požar je nastal te dni okoli pol 8. zjutraj na gospodarskem poslopju posestnika Martina Čaša v Gradušaku. Zgorela je slamnata streha in v bližini stoječi lee>n 6kedenj in listnjak 6 svinjskimi hlevi. Ogenj se jie pojavil ob času, ko je bila vsa družina na polju pri delu. Pogasili so domačini in je k sreči le 10.000 Din škode. Tudi tu je vzrok požara neznan. Seveda imajo orožniki s preiskavo in iskanjem krivcev mnogo opravkov. Kad se rodi dan slobodi, ti češ, grade, sretan bit... Bogat arhiv ima stolnica, enako tudi mestno načelstvo. žal nam Je, da obojega nismo utegnili ogledati. Za to Je treba časa, in sploh, — tasole nam je dejal ob slovesu župan: »Kar Je bilo najboljšega, Je is-ginflo preko morja Ko so 1&S8 restavrira-11 baziliko, so pokradli, kar se je dalo, ta danes najdete sanjske startne po beneških muzejih.« Podjeten ushoSkl potomec je prinesel k ladji celo košaro senjskih čepic. V pol ure je razprodal vso zalogo — čepico po 25 dinarjev — ta tano Je ladja odplula od Senja kakor bela galeja modernih senjskih punta rje v. Dokler nas je pozdravljala planina Vratnik, nas je poaibavak) morje, razgibano od senjske burje. Potem pa se je z veličastno tišino divje pokrajine, v katero smo jadrali, umirila tudi gladina. Ladja je plula naglo, šumeli so samo plju-ski morja, razo ranega kakor od ogromnega pluga. Le še tam gori kje v norveških fjordIh Je tako strašno tiho. Ali prav gotovo je tod svetleje, slikovdtejše. Jadramo v Novigradsko morje. Proti Karicfeagu, proti Obrovcu, proti Zrmanji. Na desni, najbližji vzdolž obale Je dolgi sivi otok Pa«, ves mrtev. Na- levi so strahovite skalnate kulise. Tu so najbolj zapuščeni kraji v Evropi. Ni brzojava, ni pošte, Is časih priplava kaka barka mimo. — Evo Paklenica, čuvena uvala! — nam tolmači dr. Uroš Trbojevič, doma iz Go-spiča, Ličan, kakor ga je Bo« dal, toda advokat v plemenitem Somboru. — Vidite ono cesto, ki se pme med skalovjem? Tu gredo obmorski Ličani preko Velobita. Nič drugega ni vso pot kaaor kakih 10 ubožnih oštarijic. Cesta vodi proti Gospiču, najvišji vzpon ima na Kubusu. Planina, ki jo vidite, Je Visočica nad Gosp ičem. In že smo dalje le dobrih 20 km no cesti do Zadra StraS aa, čudovita samota je za nanri. n. domovino in emigracijo. Naj bi tej razstavi sledile še izseljenske razstave z materijal om iz drugih držav, kjer se trudi naš rod za košček kruha. • Izredni občni zbor SK Polža bo v nedeljo 2. septembra cb 10. dopoldne pri kIu-bovem poslovodji g. Ivanu Zupančiču v Za-vrtačah pri Višnji gori. Dnevni red: 1. poročilo o stanju članstva in o pripravah za bližajočo zimsko sezono; 2. iaprememba Pravil; 3. poročilo odbora za zgraditev smučarskega doma pri Sv. Duhu; 4. volitev uprave Dolenjskega doma to 5. slučajnosti. Ker se na dnevnem redu važna vprašanja, prosimo članstvo to prijatelje* kluba že zdaj, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Odbor. • TKS Skala obvešča letoviščarje Bohinja to udeležence jutrišnje slavnosti na Voglu, da bo začetek iluminacije drevi ob 10. url. • Maturantke in ablturientke 3. letnika ljubljanskega učiteljišča iz 1. 1919. obhajamo 151etnico mature v ponedeljek 21. t. m. Ob 3. poipoldne pri Slamdču v Ljubljani. — štef. Hamelr. • Na državni trgovski akademiji v LJubljani prično popravni ta dopotaitad izpiti 27. t. m. ob 9. ipo sporedu, ki je objavljen na uradni deski. Prijave za vpis v I. razred trgovske akademije sprejema direkcija do 29. t. m. Vpis v .posamezne razrede se bo vršil 1. ta 3. septembra med 9. ta 12. uro. • Abiturientski tečaj zbornice za TOI v Ljubljani. Prijave za abiturientski tečaj sprejema direkcija drž. trgovske akademije v Ljubljani vsak dan med uradnimi urami do 30. septembra. Na abittirientski tečaj se sprejemajo absolventi (ke). Vsa pojasnila ta prospekte dobilo reflektanti pri direkciji trgovske akademije. • Ramazanskj post bo oznanjala sirena, islamskim vernikom so od nekdaj napovedovali začetek ramazansKega posta streli iz topov in m-ožnarjev. Sedaj pa bo tuidi ta starodavni običaj moderniziran. Uprava Gazi - Husrev - begovega vakufa v Sarajevu je topove zamenjala v sireno, ki bo letos prvič objavila ramazan. Sireno so za okrog 60.000 Din naročili iz Nemčije in montirali jo bodo na starodavni Sahat-kuii. Njen glas bodo slišali 20 km daleč. • Obnova vasi Dolnji Kraljevac v Med-murju, ki je bila letos aprila žrtev katastrofalnega požara, bo izvedena po najmodernejših načelih. Po želji bana savske banovine je iadelal vse načrte oddelek za zdravstveno tehniko pri Soli narodnega zdravja v Zagrebu. Po teh načrtih bo zgrajenih 27 novih hiš, popravljenih pa 15 domov. Zgradili bodo tudi 34 velikih hlevov, 74 svinjakov in 52 gospodarskih objektov. Vsega skupaj bodo uredili 2(29 objektov, ki •bodo odgovarjali vsem predpisom higiene in naprednega gospodarstva. • Staro turško ječo in ostanke njenih žrtev so odkrili delavci, ki so na državnem iposestvu v Ljubičevu pri Požarevcu pre-kopavali del dvorišča. Ker nameravajo na dvorišču urediti vinsko klet, so delavci kopali globoko, naenkrat pa se je udrla preti njimi večja plast zemlje ta v globini so sa pokazali oboki .debelega zidovja. Ko so nastalo jamo pregledali, so pod obokom starega zidovja našli 14 že močno razpadlih človeških okostij. Poleg kosti pa so našli tildd železne okove, razne verižice in druge okraske iz zlata ta srebra. Iz vsega - tega sklepajo, da so odkrili neko starovadno turško ječo to ostanke njenih srbskih žrtev • Ostanke rimskega naselja so po naključju odkrili v. vasi Ustikoltai pri Foči. Ostanke naselbine so našli kmetje, ki so delali na polju. O najdbah so »bile takoj obveščene oblasti, ki bodo poskrbele, da bo čimprej nekaj arheologov proučilo vse področje ter organiziralo izkopavanje starin. • Del« na zemunskem mostu se dovršu-Je z vso vnemo. Kot žrtev nove moderne prometne zveze je .padla sedaj stara državna tiskarna, ki je bila eden od zadnjih spomenikov starega Beograda. Starodavno enonadstropno stavbo, v kateri je preko 100 let poslovala srbska državna tiskarna, so podrli zaradi ureditve beograjskega dohoda do novega mosta. • Zeleni prapor. Kmetska himna. Boee-"dilo spesnil Griša K o r i t n i k, za moški zbor uglaebil Zorko P r e 1 o v e c . Izdala in založila »Zveza kmetskih fantov in deklet« v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1. Cena »artitjri je 2 dinaria. razmnoževanje >e po zakonu prepovedano Pevski zbori eo 6 to skladbo dobili učinkovito. navdušujoče himno, k' bo Sla rada * ušesa ker ie oevna in orav lahko izvedljiva Zve7a kmečkih fantov in deklet ji želi preskrbeti tudi pri- reditev za mešani zbor in tudi za godbo na pihala, ker ae lahko uporabi kot koračnica. Izdaja je 1 lepo naslovno stranjo in ličnim notnim tiskom zelo okusna. Naroča 6e na naslov založnika, ki 10 bo pa bržčas oddal v prodajo vsem ostalim našim knjigarnam. ♦ članek o slikah na slovenskih končnicah panjev, ki ga Je priobčila 9- L m. ilustrirana priloga »Berliner Tageblatta«, je napisal nemški pisatelj Gerhardt pphl. Mudil se je nedavno v Ljubljani, kjer ga Je ravnatelj Zveze za tujski promet g. Vladimir Pintar opozoril na mnoge zanimivosti naših krajev, ki si jih je g. Pohl vestno beležil. Kot prvi apia je iz te pobude izšel omenjeni članek, za katerega je dala Zveza za tujski promet potrebne slike na raispolago. ♦ Rlchard Voss: »Dva človeka«. Na našem knjižnem trgu smo doživeli te dni spet prijetno presenečenje. Dobili smo slovenski prevod slovitega Voesovega romana »Dva človeka«, ki ga je izdala založba »Dobra Knjiga«. Menda je med našo inteligenco le malo takih, ka ne hi poznali te »godbe neutešene ljubezni med mladim grofom, ki je šel zaradi materine nesrečne smrti v samosfan, i,n lepim dekletom. Mnogi so videli to delo v kinu, kjer so ga kazali pod naslovom »Ljubezen in zaobljuba«. Roman, ki je irašel v lepem prevodu našega rojaka Borisa Rihteršiča, se odlikuje tudi po okusni oPrenni inž. D. Serajnisa. Valic velikemu obsegu (368 strani) stane knjiga v platno vezana samo 50 dinarjev ta se doToi v vseh boljših knjigarnah. Vsem ljubiteljem lepe knjige jo toplo priporočamo, ker bo po svoji vsebini to opremi v okras vsaki knjižnici. ♦ Zadah po znoju — znoj pod pazduho. Uporabljajte »Nivosa«, ki Je brez dvoma neškodljiva Regulira izločevanje potu zdrave kože, odstranjuje neprijeten vonj in ostale zle posledice, kakor uničevanje perila in obleke. Dobiva se v lekarnah 'n drogerijah Velika steklenica 26 Din. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar-vah In plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Podmladkarji se vra&ajo Iz Vran« skega. Kakor smo poročali, ima krajevni odbor pomladka RK za mesto Ljubljano počitniško kolonijo na Vranskem, v on-dotni šoli. Vanjo je bilo sprejetih 56 slabotnih otrok iz ljubljanskih srednjih, meščanskih in osnovnih šol, to sicer 28 deklic ta 28 dečkov. Deklice so bile na Vranskem od 2. do 24. julija, dečki pa od 27. julija do danes. Da se je mogla vršiti kolonija, gre zahvala banovin skemu odboru Rdečega križa v Ljubljani, oblastnemu odboru podmladka RK ter banovini, ki so dali precejšnjo podporo (RK še potrebno posteljtao), za kar jian bodi izrečena prisrčna zahvala. Tudi šolska upravitelj goap. Urek ter krajevni šolski odbor na Vranskem zaslužita Javno zahvalo, ker »ta pre- r generalno rgparaturo. V redu je zaenkrat vsaj to, da se bodo popravila izvršila deloma v Ljubljani in da ni bilo potrebno pošiljati voz v popravilo v inozemstvo, kar se je prejšnje čase rado dogajalo. u— Spet o beraškl nadlogi. Petek Je spet privabil v Ljubljano na ulice, v lokale to hiše naravnost rekordno število beračev. Prihajali so od vseh vetrov, največ pa iz Dravelj, kjer so v četrtek in v sredo obirali romarje to ljubljanske izletnike. Policija je bila že dopoldne opozorjena na invazijo beračev, a se je domala vsem posrečilo prodreti v mesto, kjer so Jih šele mogli prijeti policijski organi. Aretirali so okrog 20 beračev, drugi so se poskrili, neKateri pa 00 se preteči nevarnosti kmalu ogrnili to jo spet popihali na deželo. ZOBOZDRAVNIK Med. unlv« dr. Srečko Puher Gregorčičeva ulica S2, telefon 20-70, zopet redno ordinira. 6734 a— V jezi se Je zabodel. V Demšarjevi gostilni v Kosezah se je Obrala zvečer večja družba gostov, med katerimi je (bil tudi 231etni sin posestnice iz Dravelj, Ivan Pečnik. Na jezo se je naipil to naenkrat potegnil nož. Kakor bi trenil, se je trikrat zabodel r prsi. Nepremišljenega fanta so ponoči prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima precej hude pošKodbe. — Služkinjo Jerico La/pajnetovo v Slomškovi ulici 6 je včeraj popoldne popadel gospodarjev pes in jo hudo ugriznil v desno stegno. Tudi Lapajnetova je morala poiskati pomoč v bolnišnici. a Pri obisku šentviške razstave, ctol-ičite tudi čevljarsko podjetje Slavka Otnej-ca. Najpopolnejši izdelki v stroki: za dame, gospode in otroke. Ortoped Rini čevlji. a—- Telesne masaže, pedikiranje (rezanje kurjih očes itd.) ter vseh vrst kopeli najugodnejše v kopališču Slon. Iz Celja F^JSfijPEm Sobota ob 8.SO. Nedelja ob 6. in 8.30. Ponedeljek ob 8.80. Gustav Frohlich in Anna Bela v prekrasni opereti Solnčnl žarki u— Na Viču je približno 250 prostih, rokodelskih. koncesioniranih In drugih obrti, izmed katerih so se posebno rokodelske v zadnjih letih zelo razvile ta neverjetno napredovale. o čemer te prepriča lepo ta oausno urejena otortna razstava v šolskem poslopju. Res je, da se obrti zadnja leta vedno bolj industrializirajo; a ne na Viču, ker viški obrtniki vedo. da mrtev in brezumen stroj nikdar ne zmore to ne bo zmogel tega. kar zmore inteligenten ln razumen ter spreten obrtnik. Kljub temu se pa zavedajo, da obrtnik ne more konkurirati industrijski obrti v množini izdelKov; pač Pa dovolj izobražen ta spreten obrtnik prav lahko dobro konkurira v kakovosti svojih izdelkov, kar je najvažnejše. Saj vemo, da dobro ta solidno blago se samo hvali to nikdar ni preplačano. In ravno višal obrtniki nudijo tako blago. Da pa se bo viški obrtniški stan na Viču obdržal na današnji stopnji ta mogel vsestransko dovoljno napredovati to konkurirati, je treba brezpogojno skrbeti za dober obrtniški naraščaj, Ki mora imeti siplošno ta strokovno dobro predizobrazabo. Najboljša tako predizobraz-bo daje meščanska šola, ki poučuje bla-goznanstvo ter fiziko in kemijo, brez katere danes ne more napredovati nobeD obrtnik, obrtno spisje to korespondenco, geometrijsko risanje in načrte, obrtno računstvo in kalkulacijo, knjigovodstvo itd. Zat-o podpirajte meščansko šolo. da se bo čim bolj razvila v korist obrtništva to ostalega našega naroda. Ona polaga pri svojem pouku veliko važnost na narodno ornamentiko. ki prihaja pri obrtih v po-štev. Obrtniki so pa dolžni se letš posluževati to ne upora/bljati tujih motivov. Tudi naš narod se mora osvoboditi tujih vplivov in vzljubiti ter uporabljati le pristno in a še narodno »blago. — A. F. u— Umrl ie g. Frao pričelo v Celjskem domu v Celju plenarno zborovanje delegatov sreskih organizacij JNS iz dravske banovine. Zborovanje ne bo javno. Pristop imajo samo delegati 6reskih organizacij, ki (bodo prejeli zadevna pooblastila. e— širši odbor občinske organizacije JNS za Celje-olčolico bo imel v torek 21. t m. ob 20 setanek v gostilni *Na škanpl« na Bregu. Zaradi važnosti sestanka je potrebna poinoštevilna udeležba e— Iz Društva jugoslov. akademikov r Celju. V ponedeljek 20. t. m. ob 20.30 bo članski sestanek v Celjskem dom/u, na katerem bo predaval tov. Julij Savelli o pro-stozidarstvu. Na sestanek so vabljeni poleg članstva tudi vsi abiturijenti celjske gimnazije, za Katere se tudi pripravlja informativni sestanek v septembru, na katerem (bodo abiturijenti dobili vpogled v akademsko življenje, informacije glede študija na jugoslovenskih to inozemskih univerzah itd. V najkrajšem času si bo članstvo lahko ogledalo obrate celjskih tekstilnih tovarn. Čim prispe od vodstva odgovor, bo datum ogleda objavljen. Izlet v Logarsko dolino to na Olševo ter ogled Samotne tovarne ta železarne v štorah bo ob koncu avgusta. e— »Slehernika« bo uprizoril Cetiska studio v soboto 25. in nedeljo 26. t m. pred žfupmo cerkvijo. Za 28. t m. ta 1. selaki« po globoko znižanih cenah od 20 Din navzdoL Predstava je namenjena pred vsem okoliškemu občinstvu. Železniške in avtobusne zveze so ugodne. To bo obenem poslednja uprizoritev tega dela. a— Izpiti na klasični gimnaziji. Popraiv-ni. izpjti za redne učence I. in IiL razreda bodo 25. t- nu, za učence ostalih .razredov pa 27. t m. Višji tečajni in razredni izpiti bodo: pisemni 27. t- m., ustmeni pa 28. t m. Nižja tečaijmi izpiti, popravljalni izpiti za privatiste in dopolnilni izpiti bodo 28. t m. Začetek je vselej otb 8. zjutraj. Vpisovanje v I. razred bo 3. septembra od 8. do 10., 4. septembra od 8. do 9. za II. razred, od 9. do 11. za HI. in IV. razred. 5. septembra od 8. do 10. za V. in VL, od 10. do 12. za V®I. in Vllil. razred. Zamudniki se bodo odklonili. Šolnina in druge pristojbine se morajo plačati ob vpisu. Otvoritvena služba bo 10. septembra; oh. 8. ari v Alojzije vi cerkvi. Podrobnejši spored je na razglasiti deski v veži Ma-sične gimnazije. a— Opozorilo! Obiskovalci velik© bengalične noči na Mariborskem otoku se vjjudno opozarjajo, da veljajo dnevne vstopnice za ponoven obisk zvečer, toda le takrat. ako jih lastnik v ta namen pusti potrditi ob zapustitvi) otoka. Vsakemu obiskovalcu se vidira le ena vstopnica. Vstopnima za koncert in ognjemet je le 8 Din za osebo. Otroci do 8. leta v spremstvu so vstopnine prosti. Za sedeže na tri-burni se pobira poseben prispevek, od 5 Din za osebo. Obiskovalci otoka, ki se ne nameravajo vrniti popoldne, oziroma zvečer, dobijo vstopnino od 8 Din ob izročitvi vstopnice nazaj in sicer do 15. (3.) ure. Avtomobili in motorna kolesa vozijo na ortok le do 19-30 ure. Zapustitev otoka je možna šele po 21.30 uri. Avtoizvoščkom je dovoljena vožnja le do postajališča mestnega avtobusnega podjetja- Vstopnina na otok za> avtomobile 10 Din, za motoma kolesa 3 Din. Za dovoz na Mariborska otok je določena Koroška cesta, za odvoz pa Kamniška cesta. Po 21.30 uri je avto-mobilom rn motornim kolesom dovoljeno parkiranje le na Koroški cestj, kjer bodo postavljeni posebni čuvaji. Pristojbina za čuvanje je določena za avtomobile 10 Do, za motorna kolesa ra 5 Din. a— Opozorilo davčne uprave. Stranke, ki so izročile davčni upravi za mesto Maribor stare obveznice 2 in pol odst. državne loterijske rente za vojno škodo v zameno v času do 27. julija, paziva davčna uprava naj dvignejo pri njej nove obveznice osebno proti ipriznanici in izročitvi odgovarjajočih izvirnih re verzov, in sicer med uradnimi urami od 8. do 12. a— Poskušnja vin na Mariborskem tednu. Pod vodstvom ravnatelja banovinske vinarske in sadjarske šole g. Priola in prof. Vojsika je tudi letos uprava Mariborskega tedna priredila poskušajo sortirsinih štajerskih vin. Razstavljenih je bilo 58 sort priznanih vinogradnikov. Razstavljenih vin niso mogli prehvalitd zlasti tujci, ki jih je bilo izredno mnogo na letošnjem Mariborskem tednu. a— popravila mestnega kopališča. Mestno kopališče je bilo nujno potretbno popravila. Delavoi gradbenega urada popravljajo sedaj kotle in druge (kopališke naprave. Preuredili dobo tudi notranjost ko-polišča in popravili fasado. a— Dve nesreči. V mariborski bolnišnkll se zdravita lOletmi delavčev sin Martin Kacijan od Sv. Marjete na Dravskem polju, ki ima zlomljeno nogo in 141ebna posest nikova hčerka Marija Verlakova iz Spodnje Polskave, ki je padla s voza ia si zlomila desno nogo. Iz Ptuja j— Mestni načelnik g. Jerše do konca dopusta ne sprejema strank, ker je na dopustu in ga nadomešča podžupan g. Pavel Pirich. j— Izvoz sadja. V Ptuju in zlasti okolici je zopet oživela živahna trgovina s sadjem, katerega cena pa se trenutno žal ie ne more dvigniti, ker se je tako dolgo zadrževal izvoz. Kmetje sedaj spet pridno nalagajo so d je ter je pričakovati, dia se bodo tudi cene izboljšale, s čemer bi bilo seveda v prvi vrsti pomagano kmetu, saj je letos sadje njegova edina sada. Nova žrtev tihotapstva Lendava, 17. avgusta. Žrtev tihotapstva še ni konec in ga menda tudi ne bo. Zaman eo vse stroge kazni, številni 6mrtni primeri ne plašijo Mudi, da bi opustili skrajno nevarni poscL V noči od torka na sredo je bil v Pinici 'lstreljen komaj 221etni Murk Jurij iz Novakovca v Me-djjmurju. Mirk je ob 3. zjutraj prekoračil mejo, a budno stražarjevo oko ga je opazilo. Za pozive »Stoj!< se fant ni zmenil, ampak se je vrgel v beg. Mirk je skušal uiti še, ko ie bil že ranjen s strelom v nogo. Pa ga je drugi strel v zgornji del telesa zadel smrtno. Mladenič je bil v četrtek pokopan na piniškem pokopališču, kjier leži pod rušo že več žrtev tihotapstva. Vlak je otroka vrgel s proge Ljubljana, 17. avgusta Včeraj popoldne je Pernušev avtobus pripeljal v Ljubljansko bolnico 121etnega Ivana Urbanca, posestnikovega sinčka iz Ziganie vasi v okolici Tržiča. Dečko je postal" žrtev nesreče, kakršna se je pripetila na tržiški progi komaj pred dobrim tednom, le da je bila prva hujša. Kakor običajno, so tudi včeraj peljali kmetje iz bližnje okolice na trg v Tržič razne poljske pridelke. Z enovprežnim vozom je peljala sadje in zelenjavo posest-nica Urbančeva, ki je vzela s seboj letnega sinčka. Ker pa potrebujejo konja pri domačem delu, je s trga poslala sinka samega z vozom domov. Vozil je že od Pristave dalje ob železniški progi. Bližal se je železniškemu prelazu, kjer vodi pot proti domači vasi. Baš na progi pa se mu je konj ustavil in nikakor ni maral dalje. In prav tedaj je prisopihal po progi vlak, ki ga strojevodja ni mogel več ustaviti. Ko je bil vlak že čisto blizu, je šele dečko skočil z voza in prijemši za uzdo skušal spraviti konja z mesta. Bilo je prepozno. Vlak je prisopihal ter odbil konja z dečkom vred v bližnji jarek. Šele potem se je vlak polagoma ustavil, nakar to vsi poskakaH 1* vagonov in skušali pomagati dečku, ki je bil precej krvav in poškodovan po vsem telesu. Mimo je baš tedaj pripeljal avtobus g. Pernuša, ki jo takoj naložil dečka ▼ avtobus in ga odpeljal v Ljubljano. Da ni nesreča zahtevala smrtne žrtve, je pripisati res le srečnemu naključju. Kljub temu pa naj bo ta primer staršem v svarilo, da v času velikega prometa motornih in drugih vozil ne puščajo vozariti svojih mladoletnih otrok samih. Dečkovo stanje se je v bolnici že precej zboljšalo in ker ima menda samo zunanje poškodbe, bo v kratkem zapustil bolnišnico. Avtobus so mu razbili Bled, 17. avgusta Na Bledu vlada ▼ vsakem pogledu huda konkurenca, ki se za čudo zaostruje tem bolj, čim več je v sezoni tujcev in prometa. Poleg že obstoječih podjetij je letos uvedel avtomobilski promet in sicer same izletniške vožnje v blejsko okolico in inozemstvo g. Branko Jošt iz Ljubljane. Zaradi njegove konkurence »o se cene znižale. deloma skoro za polovico. To je lastniku podjetja nakopalo precej sovraštva, ki se je doslej očitovalo v psovkah in grožnjah. Zagroženo mu je bilo, da bosta najprej razbita njegova avtobusa,, nato pa njegova glava. Na žalost se je prvi del grožnje že Izpolnil. Ko je g. Branko Jošt predvčerajšnjim opoldne prišel v garažo, je našel svoj boljši avtobus v razvalinah. Hladilnik je bil s sekiro razsekan, nove pnevmatike z britvijo razrezane — skratka, na vsem avtobusu sledovi divjaške maščevalnosti. Krivcev baje ne bo težko ugotoviti. Jošto-va šoferja sta druge noči v^dno spala v garaži, to noč pa so ju neki ljudje izvabili v gostilno, da se je medtem lahko izvršilo pustošenje v garaži. Bila ie sicer zaklenjena, toda brezvestniki so jo nasilno odprli z vitrihi. Takšno početje, nedostojno svet-skega letovišča, je vzbudilo pri vseh poštenih ljudeh ogorčenje, pri drugih pa škodoželjni posmeh. Prizadeti lastnik podjetja se je odpeljal v Ljubljano, da na pristojnih mestih pojasni gonjo proti sebi in sproži preiskavo. Saj pri takem barbarstvu, kakor ga je pokazalo početje ▼ Jo-štovi garaži, res ni izključeno, da se zgodi še kaj hujšega. OoipodarstTO Nekaj misli k razvoju hmelj&ke kupčije Nekaj misli k razvoju hmeljske kupžije. Kakor smo včeraj poročali, je dr. Otto Hartig ocenil letošnjo evropsko kontinentalno letino h molita na 326.000 starih stotov (go 50 kg) nasproti 407.638 starih stotov v L 1933., a potreba pivovarn je ocenjena na 456.937 starih stotov, iz cesar sledi primanjkljaj 1B0.937 starih stotov. Pisec vestno navaja, da se te cenitve lahko izprene, a tudi nekoliko povečane štev;lke položaja ne morejo obrniti. Primanjkljaj bo znaten in na podlagi tesa dejstva tudi naši hmeljarji z zanesljivostjo računajo če že ne na visoke, ;vendar primarne cene. Res kakovost podbranegat hmelja pri nas ni najprvovretnejša, a vendar je ustrezna, saj je v tem pogled11 enako tudi v češkoslovaških, nemških in mnogih drugih okoliših. Rastlina sa letos skoro povsod razvija svt>-jeglavno. Savinjčani pravijo, da je zdivjala, in se ne spominjajo, da bi se že bilo kdaj tako zgodilo. Ker je v Evropi podbranfiga slabšega blaga povsod precej, a bo ves pridelek, kakor vidimo iz ocenitev, mnogo premajhen za potrebe pivovarn, smemo tudi za to slabše blago pričakovati ugoden razvoj cen, ki se, kakor menijo žateški hmeljarji, ne bodo dosti razlikovale od sen normalnejšemu blagu. V Češkoslovaški se hmeljarji z vsemi štirimi otepajo misli o hmeljskem monopolu in zahtevajo, da se ohrani svoboda-Kakor sodijo, bo letošnja sezona odločilna za namero monopola, vendar ni verjetno, da se bo ustanovil hmeljeki sindikat. Dr. Hartig navaja, da s« bo letos izvozilo iz Češkoslovaške okrog 608/o hmelja in ne 80 do 85%, kakor to trde nekateri časopisi, ki podpirajo trgovino in ki bi radi pritiskali na oene. Iz vse živahne polemike v časopisfi se vidi, da se trgovina, odnosno pivovarne boje prevelikega porasta oen. Morda se prav zaradi tega močno podpira misel ustanovitve hmeljekega sindikata v Češkoslovaški. Dr. Hartig pravi, da je odpor hmeljarjev proti monopolu le delno pripisaiti naziranju, da se dado v prostim prometu doseči višje oene. Največ odpora proti monopolu je ▼ dejstvu, da hočejo hmeljarji obvarovati samostojnost in gospodarsko svobodo. Cene se morajo razvijati na prirodni onovi ponudbe in povpraševanja. Pri tem ima vsekakor odločilno vlogo množina pridelka. Ce ee bo izkazalo, zaključuje dr. Hartig, da se lahko na tej osnovi cene zdravo razvijajo, bo vzeta osnova vsem drugim gospodarskim eksperimentom in ne bo nihče več mislil na monopolistično gospodarsko obrazovanje. Gospodarske vesti — Ogromna vsota od tujskega prometa v naši državi. Po vesti iz Beograda, je tujski promet v naši državi letos rekorden-Doeedanjii dohodki iz te naše gospodarske panoge se ocenjujejo na okrog 1 milijarde dinarjev. — Mednarodna železniška konferenca t Dubrovniku bo oktobra. Udeleževalo se je bo okoli 250 zastopnikov iz vse Evrope. Predmet obravnavanja bodo mednarodni vozni redi in neposredne mednarodne zveze. = Trgovinska pogodba med Jugosla rijo in Turčijo s kliringom je objavljena v >šlužbenih Novjnah« z dne 15. t m. = Industrijska sol se je podražila. Upravni odbor državnih monopolov je sklenil v soglasju s finančnim ministrom podražiti sol za industrijske svrhe iz šolam v Pagu in Stonu od 40 na 60 Din za 100 kg. Nova cena velja od 1. t. m = Celjsko obrtništvo o načrta nove ared-be o zaščiti obrtništva. V ponedeljek je bil v hotelu Hubertusj v Celju članski sds tanek podružnice DJO v Cel^u, na katerem ee je v glavnem razpravljalo o načrtu nova uredbe o zaščiti obrtništva. Sestanek je bil dobro obiskan in živahen, kar ,je dokaz, da obrtništvo pazno sledi novo sa snajočim zakonom, ki mu krojijo usodo. Naglasila so ee mišljenja, da nova uredba ne bo pomagala obrtništvu, ker mu bo zaprla pot do kredita, ki mu je bila doslej kolikor toliko mogoča. Edina dobra točka v načrtu bi bila določitev šest odstotna obrestne mere za neplačane dolgove. Ako ee hoče zaščiti obrtništvo, je potrebno naslednje: novelacija obrtnega zakona, ker sedanji ne 'ustreza gospodarskemu shatiju, znižanje socialnih dajatev, ker eo tako visoke, da jih obrtnik kljub dobri volji ne more izpolnjevati, odprava okrožnih odborov (dajatve za to ustanovo so nepotrebne, ker bi morala delo, ki ga ta izvršuje, opravljati zbornica po zadrugah), strožje postopanje pri mojstrskih izpitih in zatiranje šušmaTstva. Razpravljalo se je tudi o davčnih vprašanjih. Obrtništvo zaradi pomanjkanja zaslužka ne more plačevati eadanjih davkov. = 0 ameriški valutni politiki. Po vesti iz Londona, so pošiljatve zlata ® Newyorka v Evropo, ki so se izvršile v zadnjem času, doka«, da Amerika ne namerava dolarja dalje nižati. Razpoloženja na londonskem tržišču ee je zaradi tega izboljšalo. To je dobilo izraz tudi izboljšanje dolarjevega tečaja nasproti funtu šterlingu. Ameriški nakupi srebra ▼ Londonu so se v začetku tega tedna zelo povečali. V strokovnih vrstah pa ee smatra, da bo to povpraševanje kmalu ponehalo. Ze zaradi tega, ker izrabi Kitajska vsako najmanjše povišanje een srebru sa ta, da spravlja na trg ogromne množine srebra. Ce pridejo s tem ogromne množina kitajskega srebra v gibanje , se bo m Kitajskem morala uveljaviti deflarija, ki pa Rooseveltu nikakor ne bo prijetna, saj je bil Roosevelt uvedel svojo srebrno politiko le za to, da bi pomagal kitajskemu gospodarstvu in s tem ameriški izvozni industriji. V Londonu menijo, da bo pri nadaljnjem naraščanju 66HC srebra tudi Indija izrabila priložnost in del svojega spravila na trg. Rooseveltov srebrni specialist profesor Ro-gers, ki je zadnje mesece preučval po Roose-veltovem naročilu učinka srebrne politike na Kino, je zdaj v Indiji, da dožene, ali obstoja nevarnost nadaljn*ega dviganja eeoe srebru. = Zlati aaklad Frane©«*« bank« se Je v preteklem tednu ponovno povečal za 827 milijonov frankov m znaša 80 milijard 818 milijonov frankov. Kritveno razmerje takoj dospelih obveznosti je poraslo od 79.91 na 80 */*. S tem je prekoračena rekordna Številka 79.95, doeežena 17. septembra L 1938. = Povečan promet r triaš*i luki. Celoten promet tržaškega pristanišča je znašal v julija letos 356.844 ton Gani ▼ juliju 216.570 ton). V prvih eedmfh mesecih letos se jie nasproti istemu času lanskega leta dvignil od 1,711.504 na 2,245-126 ton. Od tega odpade na ladijski promet 1,377.892 (1,022.468) ton in na železniški 867.234 (689.034) ton — Razstava Mednarodnega instituta ss varčevanje na jesenskem ljubljanskem ve-lesejmn. Pred 10 leti so zastopniki večjih hranflnigkih zvez na svetu ustanovili ▼ Milanu Mednarodni institut m varčevanje, ki ima glavni namen. Širiti smisel za varčevanje po vsem svetu ter Ščititi skupne interese hranilnic. Glavni namen doeeza e tem, da pončaja najširše plasti narodov o pomenu smotrnega varčevanja, ki ©m^ofa ustvarjanje narodnega kapitala in s tem napredek posameznih držav hi vsega sv*-ta. Kadar gra eni državi dobro, bo šlo dobro tudi dragim. Institut je sestavil gradivo za razstave, ki nai pdkaže narodom Pomen varčevanja. Vendar je hnel nesrečo e tam gradivom, ker fe zgorelo lani med prvozom v Švico v poštnem vozu. Medtem pa eo nabrali mnogo novega gradiva. Razstavljeno bo prvi? na razstavi Zveze jieo-slovenskih hranilni« na ljubljanskem vela-sejmu. = Konknrzi hi prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubi »a-ni objavlja za juRj naslednjo statistiko (številke v oklepaju »a nanašajo na isto dobo preteklega leta): otvorjenl konkurai: v dravski banovini 2 (8), ▼ savski 5 (6), w vr-baski — (—), v primorski 2 (1), v drinskl 4 (4). v zatski — (—), v dunavski 8 (8), v moravski 1 (1), v vardarski 4 (—), Beograd, Zemun, Pančevo — (2); razglašene prisilne poravnave faren ksnknrsa: ▼ diatsftl banovini 11 (1), f savski 9 (2), ▼ vrbafiki 2 (1), ▼ primorski 2 (1), v drioski 8 (—), v zateka 1 <—), t dunavski 8 (8), ▼ moravski — (l), ▼ vardarski 1 (—), Beograd, Zemun, Pan-gevo — (—); končana *onkurn»a postopanja: t dravski banovini 4 (4), ▼ savski 6 (9), ▼ vrbaski 2 (—), ▼ primorski 8 (1), ▼ drinskl 4 (4), t zetski 1 (—), ▼ dunavski 5 (4), ▼ moravski 1 (2), ▼ vardarski — (—), Beograd, Zemun, Pančav-o 1 (—); potrjene prisilne poravnave: v dravski banovin: 9 (—), v savski 3 (8), v vrbaski — <—). v primorski 5 (2), v drineki 1 (1), v zetski 1 (2), v dunaveki 2 (6), v moravski — (1), v vardarski — <—), Beograd, Zemun. Pančevo — (4). = Pohištvena rassta/a aa vHeeejmn. Na letošnjem jpeenskem velesejmu v LjubPani (od L do 10. sptembra) bo spet zakopano naša pohištveno mizarstvo v večjem obsegu. Raastavljeno blago bo po kvaliteti prvovrstno, cene pa priznano vseskozi konicarenčne. Obiskovalci naf si temeljito ogledajo to razstavo v paviljonu E in F. = Dobave. Gradbeni oddelek železniške direkcije v Ljubljani sprejema do 21. t, m. ponudbe za dobavo smrekovih in hrastovih desk, mehkih remeljnov in orehovih debel. Direkcija državnega rudnika v Kaknju sprejema do 23. t m. ponudbe glede dobave 50 m gradla za zastore, aternitnih šablon, enofaznega stnvjomera, belega anglelkega lima, medene žica, konjske opreme in raznih kož, medenih pip, železja za okna rn kita za okna. Strojni oddelek iste direkcija sprejema do 24. t m. ponudbe glede dobave rdečega blaga (merino) za signalne zastavice, gradla za žimnice. blaga za državne zastave. črnega blaga za žalno zastavo, rjuh, brisač in konjake žime. = Oddaja mletja pšenice. Pri komandi dravska divizijske oblasti v Ljubljani bo 24. druga ustmena licitaja za izvršitev mletja voipodržavne pšenice. = Pismene ponudbe «a zgradbo in prevzem zakupa postajne restavracije na iele*-niški postali Rakeka sprejema železniška direkcija v Ljubljani do 30. t m. Predmetni oglas ee dobi v Zbornici za TOI. Borze 17. avgusta. Na ljubljanski devizni borzi jp bil New-york po včerajšnjem dvigu danes malo slabši. Malo krepkejši so bili Berlin, London in Trst. Popustila sta neznatno še Amsterdam in Praga. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi t Ljubljani malce okrepili na 8.08 do 8.13; prav tako v Zagrebu na 7.9250 do 8.0250 (7.9750), a v Beogradu eo neizpre-menjani na 7.91 — 8.01. Grški boni eo no-tirali v Beogradu 27-90 — 28.60. Angleški funti v zasebnem kliringi nadalje zelo slabijo; popustili eo v Ljubljani na 231.40—233 (včeraj 235.80 — 237.40), v Zagrebu na 228.70 — 230 in v Beogradu na 230.30 do 231.90. Španske pesete so se ponujale v Zagrebu po 6J0 in v Beogradu po 607.50. Madžarska pengi so notirali v zagrebškem privatnem kliringu 9.50 — 10.22. Na zagrebškem efektnem tržišču kaže Vojna škoda nadalje Čvrsto tendenco. Za kaso ee je trgovala po 337 in 338 (včeraj 335 in 336) in za december po 339-50 in 341. Ostali zaključki: 7*/» Blair 56.75 in 57. Priv. agrarna banka 222 in 224. Devise Ljubljana. Amsterdam 2801.79 — 2313.15, Berlin 1325.69—1336.49, Bruselj 797.46 do 801.40, Curih 1108.35—1113.85, London 170.44—172.04, Newyork 3330^0—3358.76, Pariz 223.88—226.—, Praga 140.90—141.7«. Trst 290.79—93.19 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8jo3 do 8.13. . Zagreb. Amsterdam 2801.79 — 2813.15, Berlin 132569 — 133649, Bruselj 797.46 do 801.40. London 170.44—172.04, Milan 290.7» do 293.19, Newrork kabel 835250—3380.76, ček 3330.50 _ 3358,76, Pariz 223.88 — 225, Praga 140.90 — 141.78, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih, 17. avgusta. Pariz 0J3O25, London 15.4150, Newyork 302.78, Bruselj 71.95, Milan 26.28, Madrid 41.8750, Amsterdam 207.60, Berlin 119.70, Dunaj 72.72 (56-80), Stockhohn 79.45, Oslo 77.40. Kobanhaveu 68-80, Praga 12.72. Varšava 57.90. Atene 2.93, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaja v priv. kliringu). Beograd 12.66, London 27.13. Milan 46.16, New7ork 531.12, Pariz 3556, Praga 21.73, Curih 175.64, 100 S v zlatu 128. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 337 — 338, TU investicijsko 71.— 72, »/• Blair 66 — 67, TU Blair 56 bL. TU posojilo Dri hipotekama banke 6850 — 70, 4'/« agrarne 38 do 40. 6*/« begluške 58 — 59. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda za kaso 337 — 338, za septemeber 337—341, za december 83950 — 341, TU investicijsko 71 _ 72, 4*/» agrarne 88 — 40, TU Blair 56.75 — 5750, 9U Blair 66 — 66.75, TU posojilo Dri. hipoteka me banke 6850—70, 6*/» bagluške 58 — 59; delnice: Priv. agrarna banka 221 — 225, Gitmann 50 bi., Šeče-rana Osijek 120 bL, Sečerana Bečkerek 800 bL, Trbovlje 80 bL. Impaz 50 den., Osiješke livarne 145 bi. Beograd. Vojna škoda promprtna 336.50 do 337 (337), za december 338.75 — 33950 (339), TU investicijsko 72 den., 4»/» agrarne 39 dem, 6°/« begluške 59.75 — 60 (59.75, 59.65), za december 60 25 — 60.75 (60-50), 8»/. Blair 6750 bL. TU Blair 57.25 — 5750 (57.40), TU posojilo Drž. hipotekam« banke 69 bL, Narodna banka 4050 — 4800 (4060), Priv. agrarna banka 220—221 (220). Dunaj. Državne železnice 13.25, Trbovelj-sfca 9-78, Alpine-Montan 950. Blagovna tržiiča 2ITO. -t- Chieago (17. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za september 100-50, za december 108-50, bi maj 106; tnrščiea: ss september 74.25, sa december 77.75. Za sestanek točnost In + Winnipeg (17. t m.) Začetni tečaji: pšenica: za avgust 85.50, za oktober 87. za december 90.75. + Ljubljanska borza (17. t m.) Tendenca za žito neizpiemenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 79/80 kg po 155 — 157.50; baška, 80 kg po 157.50 do 160; koruza (po navadni tarifi): popolnoma suha s kakovostno garancijo za avgust 147.50 — 150; moka: baška, *Ck po 250—255, banatska >0c po So _ 260. + Novosadska blago ma borza (17. t. m.) Tendenca neizpremenjena. Proi.iet srednji. Pšenica: baška okolica Novi Sad, srednje-baška. gornjebeeka in gornjebanateka 104 do 106; baška okolica Sombor 102 — 106; baška, ladja Tisa in Begej 115 — 11750; slavonska 10250 — 105; sremska 101 — 103; baška in banatska, ladja Dunav 11250 do 115 (vse nova, 79 kg, 2 •/<>). Oves: baški, sremski in slavonski 62.50 — 65; banatski 60 — 62.50; baški. ladja 68—70. Rž: baška 80 — 82.50. Ječmen: baški m sremski novi, te/66 kg 92.50 — 95; baški jari, 67/68 kg 102.50 — 105. Turščica: baška 85 — 87; baška okolica Sombor 86 — 88; banatska 83 do 85; sremska, pariteta Indjija 85 — 86; baška, ladja Šid 94 — 95; baška. ladja Tisa in Dunav 95 — 96. Moka: baška in banatska >Qg< in >0gg« 180 — 200; >2< 160—180; >5« 140 — 160; ,6« 120 — 140; >7« 105 do 110; »8< 105 — 107.50; sremska in slavonska >0g< in «0gg< 180 — 190; >2« 160—170; >5< 140 — 160; ,6< 120 — 140; >7< 105 do 110;>8< 105 — 10750. Fižol: baški in sremski, brez vreč. VU 125 — 130. Otrobi: baški in eremski, v juta6tih vrečah 74 — 76; banatski, v jutastih vrečah 72 — 74; ba^i ladja 80 — 82. + Somborska blagovna borza (17. t m.) Tendenca neizpremenjena. Promet 138 vagonov. Pšenica: baška okolica Sombor, sremska 100 — 104; gornjebaška 108 — 107; slavonska 101 — 105; banatska 105 — 109; baška in banatska potiska 11250 — 115. — Oves: baški novi, 63/64 kg 9250 — 95; ba-Ovee: baški in eremski 62.50 — 65. Rš: baška 80 — 82.50. Ječmen: baški novi, 63/64 kg 9250 — 95; baški pomladni, 67/68 kg 100 — 105; baranjski 110 _ 115. Turščica: baška in sremska prompt in za avg. 85—87; baška lad. kanal 94—96. Moka: baška, »Og« in >0ggc 185 — 205; >2< 165 do 185; >5< 145 — 165; »6c 125 — 145; »7< 105 — 110; >8< 105 — 10750. _ Otrobi: baški pšenični, promptm 75 — 7750. — Fižol: baški 125 — 130. + Budimpeštanska terminska bom (17. t. m.) Tendenca slaba. Promet sreden. Pšenica: za oktober 16.05 — 16.06, za mare 16 93 — 16.95. Turščic*: za avgust 1050 do 1051. za september 10.40 — 10.41, za maj 10.11 _ 10.13. 21 VINA. '+ Mariborski svinjski sejem (VL t m.) Na sejem so pripeljali 292 repov. Kupčija je bila dobra m je bilo prodanih 109 pra-ecev in svinj. Cene prascem so b3e: 5 do 6 tednov starim 60 do 90 Din, 7 do 9 tednov 110 — 125 Din, 3 do 4 mesece 200 — 280 Din, 5 do 7 mesecev 300 — 350 Din, 8 do 10 mesecev 400 — 500, eno leto starim 3S0 do 600 Din; kilogram žive teža 5 do 9 Din, mrtve teže 850 do 9-50 Din. +, živinski sejem v Zagreba (16. 1 m.) Dogon in kupčite slaba. Cene za kg žive teže: biki 3—3.25, krave klanje 2.75 do 3.25, krave za klobasarje 2—2.25. voli I. 450, II. 3.25, frinci 3, teleta 450 — 550 (zaklana 7 — 750). pitane svinje 750 — 8, ne-pitane 6 — 6.50 (zaklane 10.25 _ 10.50) D;n. Krma: detelja 35 — 45, otava 36—40. seno 30—35 Din za 100 kg. JAJCA '+ Tržišče s jajei (17. t m.) V tujini eo cene poskočile in so zaradi tega porasle tudi pri nas. Nakupne cene pri nas znašajo 50 — 56 par za kos. Izvoeniki pravijo, da se odobrujejo te ra zmerno visoke nakupne cene bolj iz špekulacije, da bodo v tujini cene Se narasle. Produkcija je pri nas slaba. Važno ja opozoriti, da tjjina> draže plačuje res le prvovrstno blago. V Švici eo cene na osnovi 70 — 72 švicarskih frankov za originalni zaboj pariteta Buchs. Kongres gluhonemih V New Yorku se je vršilo te dni zborovanje, ki se ga je udeležilo kakšnih 2000 gluhonemih. Listi poročajo o njem, da so se »govori« posameznih delegatov odlikovali s posebno strastnostjo, zlasti neki dr. Fox je napravil na »poslušalce« velik vtis. A vendar niso mogli poslušalci govornikov nič motiti in predsednik zborovanja ni imel nobene prilike, da bi zavihtel prosluli zvonec. Vsak se je lahko mimo pomenil s sosedom. Govori in pomenki so se vršili namreč vsi s kretnjami. Hagia Sofia v nevarnosti Slovita carigrajska cerkev sv. Sofije, ki so jo zgradili v 6. stol. pod cesarjem Ju-stinianora in so jo Turki potem spremenili v džamijo, pod K ein al om pa v muzej, je že dalj časa kazala znake razpadanja. Vladla Jo je skušala ohraniti na razne načine, sedaj se je pa obrnila na razne slovite inoeemske arhitekte, da bd ji povedali, kako poskušajo oni ohraniti srednjeveške Zgradbe. Na podlagi došlih odgovorov bodo staro cerkev v bližnjem času podprli s cementom is železjem. Državna razredna loterija Žrebanje 18. avgusta 1984. Din 6.000 St. 62.038. Din 8.000 St. 51597. Din 1.000 St. 10598, 15.779, 15.784, 15.791, 17.421, 17.425, 17.468, 17,482, 17.492. 24.852, 24.862. 33.004, 33.019, 33.046, 83.085, 46.147, 46.167, 62.011, 62.029, 89.872, 95.729, 95.740, 95.758. Zadmžna hranilnica r.z.zo»3b, Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Čudeži morskih globin Nov globinski rekord: 830 m pod morsko gladino, kamor še nikoli ni prodrlo sonce Terorizem na Irskem Napadi na poštno prometne naprave — Krvavi boji s policijo Policija razganja v neki ulici v Corku poljedelce, ki so prišli demonstrirat zoper plačevanje davkov Krvavi spopadi med irskimi kmetovalci, ki se branijo plačevati davke, in policijo v Corku so imeli za posledico nove izgrede po vsem Irskem. Pri tem se ne-zadovoljneži čuvajo, kolikor je možno, odprtih spopadov z oboroženo silo in prak-ticirajo tem bolj uspešno skrita sabotaž-na dejanja. Najbolj neprijetno je zadelo vladne krofe uničenje številnih telefonskih zvez, ki se vrši očitno po določenem sistemu in ki je ustavilo večino irskega telefonskega prometa. V Dutolinu so teroristi vtaknili v neko poštno skrinjico, kjer je običajno mnogo uradne korespondence, v bencin namočene cunje in jih zažgali. Izginili so potem brez sledu in preden so utegnili gasflcl pogasiti ogenj, je zgorelo že več sto pisem. V Enniskillema je neka godba zaigrala himno irskih republikancev. Nastopila je policija in ji prepovedala sviranje, ljudje pa so s kamni in palicami navalili na policiste, tako da so se ti komaj ubranili. V Corku pričakujejo še velikih demonstracij ob priliki pogreba nekega »modro-srajčnika« (irskega fašista), ki je padel v boju s policijo. K pogrebu je prispel sam general O* Duffy. vodja irskega fašističnega gibanja, in pričakujejo tudi bivšega ministrskega predsednika Cosgrava. Strah je votel okoli njega pa so prazne sanje! Iz Hamiltona na Bermudih so poročali, da sta slovita ameriška raziskovalca dr. William Beebe in Otis Bar ton tvegala nov poskus z novo »batisfero« in dosegla nov iglobinski rekord: 830 m pod gladino morja. Batisfera je podobna jekleni stratosferni gondoli, samo še trdneje zgrajena. Tehta 2 toni, v premeru ima 2 m, a notranji premer ji je 1.20 m, tako da sta učenjaka prebila v njej precej neudobne ure. Vztrajala pa sta vendar več nego 3 ure. Dr. Beebe je ob povratku na površje opisal svojo novo ekspedioijo z navdušenimi besedami. »Človeški jezik je prereven,« je dejal, »da bi mogel opisati razkošje in krasote narave, ki nam jo je doslej zakrivala globina. Ob 9. zjutraj sva stopila v potapljaško gondolo, 400 funtov težka vrata so se za nama zaprla in žerjav spremne ladje^ je naju polagoma spuščal v globino. Spočetka je naju obdaiala kristalno čista, s soncem ožarjena voda. ki je postajala polagoma siva in je prešla potem v neopredelji-vo modrino. Pri 830 m. najgloblji točki, ki sv* jo dosegla, je bila voda popolnoma črna. V tej globini je pritiskalo na najino gondolo 500.000 ton. Temperatura je v njej smašala 6 stop. Celzija, Nisva vedela, da-Ii bi krogla zdržala dobro še večji pritisk, razen tega je nama pohajal kisik, tako da sva se morala po polurnem postanku odločiti za znak, naj naju dvignejo. Skupno sva prebila v vodi 3 ure 5 minut. Pred najinimi navdušenimi očmi je ro- V tej gondoli, ki sliči stratosferni gondoli, se je spustil dr. William Beebe v morsko globino malo življenje morske globine ▼ svojih stoterih, nepopisnih oblikah. Z močnim žarometom sva skozi kremenasto okenc« osvetljevala vodovje, ▼ katero še ni prodrl noben sončni žarek. Ribe fantastičnih oblik, ki bi si jih skoraj ne mogli predstavljati, so švigale mimo okna. Videla sva mnoge vrste, o katerih znanost niti se n« sanja. Čudil jem se velikosti rib v teb globinah, nekatere merijo do 2 m. Ce sva ugasnil« luč žarometa, se je nama odkril nov čudež. Morje se je daleč svetlikalo od prebivalcev glohan, od katerih je izvira!« fosfo-rescirajoča svetkjPapa, pridi hitro, tisti mož hoče napasti!« »Ne bodi tako radoveden, saj bo jutri zjrtraj vse v časniku!« (»Politiken«) Prostovoljni prstni odtisi Američani (bogati seveda) se hočejo zaščititi pred ugrabi j en jem V zadnjih letih so se v Ameriki sjlno pomožili primeri ugrabitev in iz strahu pred njimi so si Američani zmislili malo nenavaden način, da bi olajšali zasledovanje ugrabiteljev. Pravosodno ministrstvo je osnovalo poseben oddelek za prstne odtise in že po prvih mesecih njegovega obstoja je do&lo veliko število takšnih odtisov s strani bogatih ljudi in njihovih svojcev, ki se gra-bežev pač najbolj boje. Ti ljudje se zanašajo na izkušnjo, da so prstni odtisi najbolj sigurno sredstvo za identifikacijo oseb. In dejansko niso oblasti po preiskavi več milijonov prstnih odtisov različnih osel" našle niti dva odtisa, ki bi si bila popolnoma enaka. Matematična ven&rnost, da si dva prstna odtisa sličita, je kakor 1 proti J decijijonu (to je število s 36 ničlami). Tisti, ki se ugrabitve boje, si obetajo anarsikakšno prednost od tega, da dado svoje prstne odtise oblastim na razpolago. Tako se je, kakor znano, že često zgodilo, d« so prišli po odkupnino ljudje, ki ugrabljen-ca sploh niso ugrabili. V bodoče bodo njegovi sorodniki lahko zahtevala njegov prstni odtis, kar bo najboljše jamstvo, da ne bodo »neprizadeti« spravili odkupnino v svoj žep. Razen tega se ljudje boj«, d« bi za morebitne ugrabitve ne izgubili spomina in ne našli po izpustitvi ali srečnem pobegu domov. Tako je omenjeni oddelek prejel v treh mesecih že 7000 prstnih odtisov nekrimi-nalnih oseb in oblasti olajšujejo registracijo na vse načine. Vsak človek ostavi n. pr. svoj prstni odtis lahko v vsaki policijski stražnici, od koder gre potem v glavno zbiralnico, kjer odtise sortirajo in skrbno zabeležijo. Eksplozija v alzaškem rudniku 4 rudniku Sv, Terezije r Ensisheimu (Aljacija) je eksploaija premogovnih ptisov usmrtila osem rudarjev, dva težko poškodovala, žetvorice pa doslej še niso našli sar&di vinera podzemskega požara, kj ie traja. Slika kaže Egoraj brragalne čeri, « kateri-pri skušajo ustaviti požar, spodaj levo žen« rudarja, ki je postal irtev katastrofe, spodaj desno rarnatelj rudnika in glavni inšpektor rudnika se osebno udeležujeta reševal mii del Reševalna ekspedicija rudarjev pred odhodom na kraj nesreče ŠPORT Po prvenstvu — pred balkanijado Nekaj kritičnih opazk o lahkoatletskem državnem prvenstva — Naši Izgledi na balkanijadi Tehnika tekmovanja za lahkoatletsko prvenstvo je do gotove meje komplicirana in preprostemu športnemu privržencu mnogokrat prav malo umljiva. Odtod morda tudi neveliko zanimanje za lahkoaUet-ska prvenstvena tekmovanja, ki se ponekod kaže. Toda od vseh tekmovanj je bilo že od nekdaj najpopularnejše in za široke kroge najbolj zanimivo prvenstvo poedin-cev, ki se je zadnjo nedeljo vršilo v Zagrebu. V Ljubljani tega tekmovanja že dolgih deset let nismo videli, za letos je bilo sicer določeno na glavni skupščini, da pride enkrat tudi Ljubljana na vrsto, pa se je zgodilo drugače, in pozorišče tekmovanja je bil zopet Zagreb. Pri nas kakor da po nekem fatalnem naključju, ne moremo ali ne maramo priti po najenostavnejši in naj ravnejši poti do pravega cilja. Stojimo pred važnim tekmovanjem za balkansko prvenstvo, ki je še posebno letos velikega prestižnega pomena za naš narod. Vsaj letos bi morale biti priprave za naš nastop kar najbolj skrbne, kar najbolj temeljite. Zadnja pre-iskušnja naj bi bilo prav prvenstvo po-edincev, ki naj bi pokazala stanje naše laike atletike. Prvenstvo je za nami in svojca namena v polni meri ni doseglo. Vzroki so razni. Eno je gotovo kot pribito: Atleti poleg vseh dobrih rezultatov, kl so se na tekmovanju nesporno dosegli, vendar niso dali tistega, kar morejo danes dati. To prihaja od tekmovalnih naprav na zagrebškem stadionu, ki vsaj v trenutku prvenstvenega tekmovanja niso bile primerne za najvišjo kvalitetno borbo. Pred vsem velja to za naprave v skokih in metih. Pregled naših sil bi bil mnogo jasnejši, če bi se bilo tekmovanje vrti-lo na igrišču, ki je bilo sposobnejše in ki je bilo na razpolago, saj je bilo v ta namen pripravljeno — z nemalimi žrtvami! Drug važen in morda odločilen vzrok je BEtma preložitev tekmovanja iz Ljubljane v Zagreb — v zadnjem hipu. Ni vseeno, če gre atlet na start z navdušenjem in z najboljšo psihično dispozicijo, ali pa nastopa na tekmovanju v zavesti nekake manjvrednosti v primeri s svojimi tovariši, ko vidi, da se tako neprimerno baranta z njim. Elan se ne da dekretirati, navdušenje prav tako ne, in delo opravljeno z nekakim notranjim odporom, ne more biti poLnovredno, ne more dati pravih sadov! Ne zakrivajmo dejstev, da ne bomo prišli do napačnih konkluzij. Ljubljanska kluba sta v pravilnem ocenjevanju dolžnosti, ki jih imata do naroda in države, storila vse, da ljubljansko lahko atletiko pripravita za balkanijado. Semkaj je všteti nastop v Gradcu, tekmovanje z Beogradom in, kot poslednjo stopnjo v pripravah, gostovanje Primorja v Bukarešti. Vse to je stalo ogromnega dela, velikih gmotnih žrtev. In vse to se je delalo na bazi kalkulacije, da bo letošnje državno prvenstvo v Ljubljani. V tej smeri so se tudi atleti pripravljali. Nenadna premestitev tekmovanja v Zagreb je v Ljubljani vplivala demoralizirajoče. Ubila je voljo za trening, za vsako delo. In kondicijo atletov je mnogo težje Jbdržati kot pridobiti! Posledice so se pokazale v Zagrebu. Sugerirana motivacija za preložitev tekmovanja iz Ljubljane v Zagreb je bila na moč pogrešena. Reklo se je, naj se atleti privadijo že s tem tekmovanjem na progo, na naprave. Da ta motivacija ne more držati, je jasno vsakomur, kdor se le malo razume na ta šport. Saj bo atlet tekel dobro, tudi če prvič starta na kaki stezi, le da je steza — dobra! Narobe, če atlet steze sploh ne pozna se ne bo zanašal na svoje »poznavanje« in bo dal maksimum od sebe! Mnogo bolj prepričevalna bi bila motivacija preložitve, če bi se bilo reklo, naj bo letošnje državno prvenstvo nekaka generalna preizkušnja za — organizatorje! Organizacija prvenstva pa je bila nad vse pomanjkljiva. In s tem je tudi premestitev letošnjega prvenstva tudi s te strani dosegla negativen uspeh. Sodniški zbor ni bil kos svoji nalogi. Tekmovanje se je zavleklo v neskončnost, kaj bo šele, ko bodo startali vsi balkanski tekmovalci! Razglaševanje rezultatov ni funkcioniralo, to gotovo ni bila reklama za balkanijado, saj si bo publika lahko mislila, da tudi tam ne bo boljše. Tekmovalci so morali čakati na začetek poedinih dosciplin po celo uro in še ni hotelo biti pričetka. Kako naj zaupamo takemu sodniškemu zboru organizacijo velike prireditve, kakor balkanske igre? Tekmovanje doseže le tedaj vsestransko svoj namen in uspeh, ako se brezhibno razvija, ako sd sledijo poedi-re točke sporeda v nepretrgani kontinuiteti, da ni zastoja, ki kvarno vpliva na razpoloženje atletov in s tem na rezultate, in ki gotovo ne učinkuje privlačno ca publiko, ki se v neinformiranosti in čakanju dolgočasi. čeprav po vseh teh kalamitetah niso bili dani pogoji, da bi naši atleti dosegli, za kar so sposobni, in so bili vsaj ljiib-1 .lanski atleti poleg vsega še psihološko handicapirani, je tekmovanje vendar dalo nekaj prav presenetljivih rezultatov. Velik uspeh so predvsem dosegli Pančevčani s svojo trojico Bauer-Nikhazi-Banščak, katerim se lahko prišteje še Deči. Zasedli so prva mesta do 800, na 400 tudi drugo, Deči pa je z drugim mestom na 1500 raztegnil uspeh Pančeva še do te proge. Iz-cenada se je odkrila važna sredina naše lahke atletike v Pančevu, ki je na kratkih in srednjih progah pokazala neverjetno visoke kvaliteto in potisnila na drugo mesto še ne dovolj izdelano kvantiteto Primorja. Najvažnejši je seveda Bauerjev rezultat na 100, njegov rekord spada v mednarodno klaso in daje najboljše nade na balkanijado. Dolgi progi sta ostali domena Slovencev, dasi se je pogrešal Krevs na startu. Bručanov rekord na 10.000 odpira najboljše nade na zmago v balkanijadi, dočim je rezultat na 5000 v brezkomkurenčni borbi dokaj šibkejši. V metih je zopet prišla do izraza stara rutina davnih naših borcev Narančiča, Manojloviča, Gojiča, h katerim sta se uspešno pridružila Kovačevih in Kleut. Ob primernem Zboljšanju naprav do bal-kanijade nas njihovi rezili tati lahko navdajajo z najboljšimi nadami. Gojič v kladivu in Kovačevič v krogli nastopat* kot sigurna favorita za prvi mesti. Za skoke že ne moremo biti toliki optimisti. Sicer je Buratovič z novim rekordom v daljavo siguren vsaj dobrega fila* cementa, morda tudi anage, izrazito dati smo pa v palici. V višini je bil Martini bolan in ni dosegel svojih zadnjih rezultatov, v troskoku je nastopil Mikdč z blesu-ro, če se bosta v teh nekoliko dni popravila, odnosno ozdravila, bosta utegnila dobro poseči v borbo z borca iz drugih balkanskih držav. Za zapreke imamo močnega reprezentanca v Buratoviču, čigar rezultat na 110 ga postavlja v vrsto treh najboljših na Balkanu. Na 400 smo mnogo šibkejši. Od treh Štafet bomo lahko eno dobro tn prav dobro zasedli. Sodeč po rezultatih poedincev bo letošnja štafeta 4X100 v postavi Kovačič. Buratovič, Stevanovič, Bau-er v stanju krepko potisniti naš rekord navzdol in nastopa v borbo kot favorit. Manjše so nade za Štafeto 4 X 400, za balkansko Štafeto (800X 400X 200X100) pa imamo dobro zasedbo za vse proge razen 400; od 400 metraša bo v veliki meri odvisen njen uspeh. In predaje bodo, seveda, velike važnosti. Neglede na vse imamo možnost, da m na balkanijadi afirmiramo. Toda pod pogojem, da merodajni Se v zadnjem hipu popravijo, kar se da popraviti. V prvi vt-*ti glede kondicije in forme atletov. Sa-vez je hotel do balkanijade kaserniratl v poštev prihajajoče atlete v Zagrebu in tih držati v specialnem treningu. To bi W3o stalo. Večina atletov seveda ni mogla ostati tri tedne v Zagrebu, kdo bo ljudem preskrbel toliko dopusta? Naj. stavi »ar vez na razpolago za kaserniranje namenjena sredstva klubom, da bodo lahko pripravili atlete za to našo največjo borbo — uspehi se bodo morali pokazati! S. Sancin. ASK Primorje : Reprezentanca Ljubljane Jutri, v nedeljo, ob vsakem vremenu bo na igrišču ASK Primorja prijateljska nogometna tekma. Nastopila bosta ligino mostov Primorja ter reprezentanca Ljubljane. Poslednjo bodo tvorili igralci naših najboljših U. razrednih klubov, katerim bo s tem dana prilika, da nastopijo proti vodečemu našemu klubu. Igralci Ilirije, razumljivo, ne pridejo za to reprezentanco v poštev, ker igra Ilirija v Zagrebu težko prvenstveno tek mo. Reprezentanco bo ojačil v napadu dober Hermežanec, napadalec Brodnik, tako da lahko pričakujemo prav lep in napet nogomet Ker je vstopnina popularno nizka pričakujemo zadovoljiv poset Službene objave LNP (S seje p. o. dne 14. avgusta 1934.) Navzoči gg. Kuret, ravn. šetina, Novak. Zupane, Bergant šalamon Jančar, Pero-vič, Trpin. Odobrijo se prijateljske tekme Primorje : reprezentanca Celja 15. avgusta v Ljubljani, Gradjanski : čakovečki SK 15. avgusta v čakovcu, Enakost : Bratstvo 15. avgusta na Jesenicah, Korotan, Kraflj : Bratstvo 15. avgusta v Kranju, Korotan, Kranj : Retje 19. avgusta v Kranju Odobri se druga poskusna tekma Radovljica : Ilirija 19. avgusta v Radovljici Protest Reke, Ljubljana, proti verificiranju prvenstvenih tekem Reka ;: Svoboda, odigranih 5. t. m. v Mariboru in 12. t. m.' v Ljubljani, se odstopi o. o. Maribor v Izjavo. Verificirajo se s pravom nastopa 25. avgusta za SK Ptuj: Blagojevič Stanko. Lazar Ferdinand, Koren Emil; za Slogo, Ljubljana: Samar Božidar; za SK Šoštanj: Ceh Fran jo; s pravom nastopa 25. avgusta za mednarodne, 14. novembra za prijateljske in 14. februarja 1935 za prvenstvene tekme za Slogo, Ljubljana: Pun-gerčar Janez, za SK Ptuj: Podbreznik Ludvik. Pozivata se kluba Ilirija ln Drava, da pošljeta v roku osmih dni savezni izkaznici z odjavo za igralca, prva za Punger-čarja Janeza, druga za Podbreznika Ludvika. — Popravlja se verifikacija igralca Kataniča Dragutina za Panonijo, tako da ima pravo takojšnjega nastopa za prijateljske tekme, dočim igra prvenstven* tekme za matični klub Jugoslavija. Beograd. Kazenskemu odboru se preda igralec Habicht Josip (Svoboda, Ljubljana) na podlagi prijave tajnika I. LNP Stanka za* radi prestopkov na prvenstveni tekmi Reka : Svoboda, Maribor, 12. avgusta v Ljubljani. Protest železničarja proti verificiranju prvenstvene tekme Ilirija : železničar, odigrane 3. junija v Ljubljani, se na podlagi izjave SS3NS zaradi tehnične strani na igrišču odkloni, glede nastopa z igraJd pa se prepušča rešitev bodoči glavni skupščini JNS. Obvešča se CakoveOd SK, da lahko igra Javne tekme z vojaškimi tesani. Obveščajo se vsi klUbi, da je določen pričetek prvenstvene jesenske sezone na 23. september. Pozivajo se O. o., da izžrebajo pare in določijo termine ter iste qpo-poče v roku osmih dni podsaveeu. Poziva se Reka, da takoj dostavi originalni obračun od prvenstvene tekme Reka : Korotan, Kranj, odigrane 8. julija v Ljubljani. — Tajnik IL Novak. (Seja O. 14. avgusta.) Začetek podsaveznega prvenstva ae določi na 23. septembra. Podsavezno prvenstvo se igra v dveh skupinah, in sicer: a) podzavestna liga, katero sestavljajo v smislu sklepa zadnje podsavezne skupščine tile ldubi: Rapdd, železničar, Maribor in Svoboda, vsi iz Maribora, CakoveA. ki iz čakovca, SiSK Celje, ŽSK Hermes ter Ilirija in Primorje, v kolikor se ne plasirata v državno prvenstvo. b) enotni drugi razred, ki igra prvenstvo po okrožjih, in sicer; Mariborsko okrožje: Gradjamfld, Cako-vec, Mura in Paaonija iz MuMke Sobot«. Ptuj in Drava iz Ptuja. OeJj*o okrožje se deli zaradi odigran Ja prvenstva v dv« Skupini, in sicer: Celjsko skupino: Olimp, Atletiki, Jugoslavija in Šoštanj. Posavsko skupine: Laško, Sara in Krško. TrbovelJ*to okrožje se deli zaradi od- 'granja prventsva v tri skupine, in sicer: Trboveljsko skupino: Doberna, Retje, Trbovlje, Amater, boda, Litija. Hrastatško D61&V6C* v Gorenjsko okrožje: Korotan, Kranj, Bratstvo, Enakost, Gorenjec, vsi Jesenice, Radovljica, Svoboda, Tržič, in Som* fitarf-ja Loka. Domžalsko okrožje: Domžale, Dfcdc tn Zalog ter Javornik. V tem okrožju se na prošnjo iz utemeljenih razlogov oprosti Javornik od igranja prvenstvenih tekfm ■ tem, da vse tekme izigvCtA a 3:0. Dolenjsko okrožje: Elan, Novo mesta Ljubljana: Reka, Grafika, Jadran, Man, Slovan, Korotan, Svoboda, Sloga, Slavija in Mladika. V kolikor bodo noto prijavljeni kMbt pravočasno sprejeti v članstvo JNS, se bodo dodelili v dotiCna okrožja. Drugi razred odigra po končanem okrožnem tekmovanju na tale način tekme za prvenstvo IL raseda in avtomatični prehod ▼ podsavezno ligo: Prvaki skupin trboveljskega, okrožja odigrajo po žrebu po dvojnem cup štetemu tekme za prvaka trboveljskega okrožja. Enako odigrata prvaka obeh skupin celjskega okrožja med seboj tekme za prvaka celjskega okrožja. Prvak celjskega okrožja igra a prvakom mariborskega okrožja, ki da zmagovalca!. Prvak dolenjskega okrožja igra s prvakom Ljubljane, ki da. zmagovalca IL Prvak domžalskega okrožja igra s prvakom gorenjskega okrožja* ki da zmagovalca m. Prvak trboveljskega okrožja se smatra za zmagovalca IV. Zmagovalec I igra z zmagovalcem IV tn zmagovalec n igra z zmagovalcem IU polfinale. Finale igrata oba zmagovalca iz poffl-nala in se tako dobi podsavezni prvak H. razreda, ki avtomatično pride v pod-savezno ligo, zadnje plasirani podsavezne lige pa pade nazaj v n. razred v svoje okrožje. Glede finančnih pogojev veljajo predpisi lanskega tekmovanja a pripombo, da se zaračuna 20% državni davek. — Nalaga se okrožnim odborom, da takoj izžrebajo prvenstvene tekme svojega okrožja in sporoče žreb do 21. avgusta podsa-vezu zaradi objave, žreb za Ljubljano, domžalsko okrožje in gorenjsko okrožje Izvrši p. o. LNP. I. Stanko L r., tajnik I. Službeno iz LNP. V nedeljo 19. t m. se morajo javiti ob 16.30 zaradi tekme z HSK Primorjem liga igralci Bunc, Mar-chiotti, Kotavič. Zemljak, Zavrl, Drobež, Thuma, Battelino, Gerjol, Brodnik, Ur-bančič, Lipovšek, Štromayer, Marolti Jež, Kobal. Dokolenice in čevlje naj prinese vsak igralec a seboj, ostalo opremo da SK Slovan. — Camernik. pods. kapetan. V nekaj vrstah. V naši vojaški nogometni reprezentanci, ki je, kakor smo že javiti, odpotovala na vojaške športne igre v Bukarešto, so naslednji vojaki-sportni-ki: G laser, Culič, Radoševič, Bivec, To-šič, Horvat J., Milutin, Marušič, Paščan, Hrubec, Horvat S., Valjarevič, Rosič, Gju-rič in Primorja! Jenežič. Spored teh iger je naslednji: 19., 23. in 25. avgusta nogometne tekme v Bukarešti, 23. in .26. avgusta plavanje v Konstanci, 23. hr 25. avgusta sabljanje v Elfiliji, 24. avgusta lahka« rftletika; m 25. evgjršti iEonHke' tffcktae v Bukarešti......* • •; V Magdeburgtf so diti doseženi še naslednji rezultati v waterpolu: Belgija : Nizozemska 5 : 1, Španija : Italija 2 : 0, Madžarska : Francija 5 : 0, Nemčija : Švedska 6 : 3. Ze včeraj smo med brzojavkami javili, da je Belgija s 3 : 0 (1 : 0) porazila našo Reprezentanco, ki je veljala za favorita. " S tem je naShn padla ▼ vodo možnost da pridejo v finalne tekme. CeSkoslovaška : Italija 7 : 3 (3 : 1), Francija : Nizozemska 4 : 2 (1 : 1), Švedska : Španija 5 : 3 (2 : 1). Finalnih tekem se bodo torej udeležižli Nemčija, Madžarska, Belgija in Švedska. — V naslednjem še nekaj plavalnih rezultatov: 200 m prsno dame: 1. Genenger (Nemčija) 3:09.1 pred Helschnerjevo (Nemčija) 3:09J in Kragfaovo (Danska) 3:12.2. Finale 4 krat 200 m prosto: 1. Madžarska 9:30.2. Z Nemčija 9:31,2. Na 400 m prosto je po dveh predtekmovanjih zmagat Tario (Francija) 4:55J. Sledili so Costoli (Italija) 5:07.5, Signori (ItaKja) 5:11.9, Wainwright (Anglija) 5:173, Niisske (Nemčija) 5:19.5 in Angyal (Madžarska) 5:21.6. V skokih dam je zmagala Nemka Jensch-Jordan s 74.78 točke pred Angležinjo Lareen 68.10 točke. Ženske svetovne igre se po sklepu FISF ne bodo več vršile, ako bo Mednarodni olimpijski komite pripravljen prevzeti ves program teh iger v spored olimpijskih iger. V to svrho se bode vršila pogajanja. Zaradi tega se tudi ni določil kraj, kje ee bodo leta 1938. vršile prihodnje ženske svetovne igre. Za to leto so ae potegovale Avstrija, Poljska ia Japonska. Nase haizenašice — svetovne prvakinje — bodo torej mogoče v bodoče potovale na olimpijske igre. IZ OZDS (službeno). Za tekme, prijavljene odboru za delegiranje sodnikov, se določajo za nedeljo 19. t m. v Kranj: Korotan : Retje Ramovš, v Radovljico: Radovljica : Ilirija B (poizkusna) Pfundner, Tajnik I.: Pevalek s. r. SK Zagpcje odigra prvo mednarodno tekmo v Zasavju 18. L m. ob 18. * Weiss-Grimom iz Celovca, na katero vabi vse zasavske klube. V nedeljo 9. t m. ob 14. pa priredi brzoturnlr, na katerem sodeluje 6 klubov in Weiss-Grun. Ker je prireditev združena z znatnimi izdatki, prosimo čim-večje udeležbe, klube pa vabimo, da si to tekmo ogledajo, kei imajo obakrat ugodno vlakovno zvezol Izbirno tekmovanje m balkanijado. V smislu obvestila JLAS sporočam navedenim atletom, da se vrši jutri ob 10. dopoldne na igrišču Primorja zadnje izbirno tekmovanje za balkanske igre. Glasom citiranega dopisa JLAS mora teči Krevs (Primorje) progo 1500 m ali pa 5000 m z enim nasprotnikom. V prvem pfcimerui t j. teku na 1500 m bi bil njegov nasprotnik atlet Goršek (Primorje), dočim si za drugo progo, če jo bo sploh tekel, sam izbere nasprotnika. — Zupančič (Hiifla) mora skakati s paiioo ter teči na 400 m, —■ Perpar (Primorje) mora. priti jutri v Zagreb na izbirno tekmovanje. Na izbirno tekmovanje v LJubljano pride delegat JLAS. Ilirija in Primorje se Se posebej naprošata, da obvestita vse prizadete atlete, da se izbirnih tekmovanj gotovo udeleže. L Kermavner, odbornik JLAS. Avtobus k tekmi Ilirija : Hašk v Za-0reb. V nedeljo 19. t. m. pelje veliki avtobus »Tatra« (kamniške proge Rode) k tekmi Ilirija : Hašk v Zagreb. Sedežev ie 35. Vožnja stane sem in tja 100 Din. Prijavo z zalogi 50 Din je treba oddati bla- gaJnTCsrM »Evrope«. Po pofreM bosta vozla dva avtobusa. SK IUiiJa razpisuje jhniorake pokalne tekme, ki prično v nedeljo 19. t m. ter poziva juniorska moštva, ki žele sodelovati, da sporoče to pismeno na naslov: SK Ilirija, Ljubljana, kavarna »Evropa« do srede 22. L m. ob 18. Obenem naj pošljejo isti dan svoje delegate na sejo, ki bo ob 18.30 v klubski sobi v kavarni »Evropi«. SK Rapid : SK Atletik. Jutri ob 17. se bo pričela na nogometnem igrišču pri »Skalni kleti« v Celju zanimiva prijateljska tekma med mariborskim Rapidom in celjskimi Atletiki. ' ZSK Hermes (kolesarska sekcija). Drevi ob 20. redni sestanek odbora zaradi kole- sarskega državnega prvenstva. Abulnar go tovo. SK Slavija. Danes ob 19JO strogo obvezen članski sestanek v posebni sobi kavarne Evrope. Važen zaradi nedeljskega gostovanja. Orehek, Lihek, Čeme, Zgonc, Smolnik gotovo. SK Radovljica igra v nedeljo 19. t. m. t B teamom SK Ilirije poskusno tekmo za sprejem v ljubljanski podsavez. SK Zalog. Jutri nastopi rezerva v naslednji postavi: Jože, Strah, Pangeršič, Zidan, Mejač, Janez, Stanjko, Fatur I in II, Konig, Rudko. Ob 16.30 naj se javijo: Ju-rančič, Cerar, Franci, Dolči, Gvido, Danilo, Gusti, Jaka, Edi, Korli in Hans. Prva garnitura nastopi proti rezervi Hermesa. Sokolstvo Prosvetni tečaj Sope Ljubljana Prosvetni odbor sokolske župe Ljubljana priredi v dneh od 20. do 26. t. m. Ul. prosvetni tečaj, ki je obvezen za vse župne edinice. Sedanji tečaj se bo bistveno razlikoval od prejšnjih dveh, ker se bo vršil aa strogo in tematski podlagi; vsi tečajniki bodo imeli skupno stanovanje, hrano in predavanja v poslopju Vajenskega doma. Prepričani smo, da bodo vse edinice storile svojo dolžnost ter poslale v tečaj svoje člane in članice, da si pridobijo potrebnih nasvetov in navodil za čim uspešnejše prosvetno delo na deželi. Tečaj se bo otvoril v ponedeljek 20. tega meseca ob 8. z govorom predsednika 2 PO br. Janeza Poharca, nakar bodo sledila takoj redna predavanja. ŽPO je pridobil za predavatelje naše najboljše in znane sokolske delavce, ki bodo s svojimi predavanji vzbudili veliko zanimanje vseh tečajnikov. 2e samo imena dr. Murnika, načelnika br. Ambrožiča, Vrhovca. Tratar-ja, Lavrenčiča, dr. Misa, dr. Kandareta, dr. Belajčiča in ostalih nam jamčijo za popoln uspeh tečaja. Opozarjamo vse tečajnike, da prineso s seboj tudi telovadno obleko, ker se bo vršila vsak dan jutranja in pa večerna telovadba. Za razvedrilo bo uprizorjena 1 lutkovna in 1 filmska predstava. ob zakliučku pa bo poslovilni ve-čef. 26: t m. bo ob 9. generalna debata o tečaju in pa prosvetna konferenca, ki je za vse društvene in četne prosvetarje strogo Obvezna. ŽPO pričakuje od vseh edinic polnoštevilno udeležbo in točnost Vsi tečajniki morajo biti v nedeljo 19. t m. zve-'5er'že v Ljubljani. Ostala navodila prejmejo pri otvoritvenem predavanju od br. Poharca. Sokolski praznik pri Sv. Križu Sokolstvo krškopoljske vasi Sv. Križa praznuje 19. t m. velik praznik: 25 letnico ustanovitve. Obenem razvije svoj prapor. Društvo je bilo ustanovljeno 1908., izprva le kot odsek krškega Sokola, vendar se je že isto leto osamosvojilo in nastopalo pod imenom »Sokol Sv. Križ-Kostanjevica«. Voditelja tega pokreta sta bila br. Ivan Malnarič, takratni šolski upravitelj, ki je bil nato tudi dolgo vrsto" let starosta, in pokojni brat MiklavčiČ kot načelnik. Sicer bi moralo to društvo praznovati 25 letnico že lani, vendar se to ni zgodilo zaradi okrožnega izleta novomeške župe v bližnji Kostanjevici in pa, ker je bila že zasnovana ideja, da se proslavi ta obletnica skupno z razvitjem prapora. Več mesecev so marljive sestre vbadale nitke po načrtu in pod nadzorstvom akad. slikarja prof. Dideka Zorana, ki je poklonil res prekrasno izdelani načrt Sokolu brezplačno ter tako omogočil društvu umetnino, ki naj bo še pozniim zanamcem ' vzor dela in nesebične požrtvovalnosti. Društvo je naprosilo za kumovanje g. bana, ki je kumstvo sprejel, tako da bomo imeli čast pozdraviti odličnega goste tudi v našem . malem, a najlepšem kotičku Krškega polja. Kumovala bo s. Alojzija Stritarjeva, hotelirjeva soproga v Krškem. Postavljena je glavna tribuna, gradijo se paviljoni in urejeno je telovadišče. Čujemo, da se bo udeležilo te proslave več uglednih gostov od blizu in daleč. Drevi bo stafetni tek in akademija, jutri ob 11. pa sprejem gostov in nato proslava po sporedu, ki je točno določen in bo. če bo vreme naklonjeno, zapustil v vsakomur nepozaben vtis. Kajti za vse je najvestneje poskrbljeno. Sveto-kriškim Sokolom čestitamo k prazniku: Zdravo! Otvoritev doma v Radomljah Radomeljski Sokol je na Veliki šmaren nadvse slovesno otvoril Sokolski dom Vreme je omogočilo nemoten potek lepega sokolskega praznika. Iz Ljubljane, iz Kamnika, iz Domžal in iz vse okolice je prihitelo v Radomlje izredno veliko število gostov. Radomeljski Sokolski dom je bil okusno okrašen, veliko telovadišče poleg doma pa je bilo zdaj popolnoma urejeno in ograjeno z visoko ograjo. Velikodušni mecen radomeljskega Sokola industrijalec br.. Ivan Nastran je na lastne stroške dal postaviti ob cesti prostorne lope in oskrbel društvo z mizami in klopmi za veselico. Ob 15. je krenila izpred Sokolskega doma povorka s konjenico Sokola III. iz Ljubljane na čelu po Radomljah* ki so bile okrašene z zastavami in mlaji. Občinstvo je v gostem špalirju stalo ob cesti in pozdravljalo sokolske čete. Po obhodu po lepi radomeljski vasi se je Sokolstvo strnilo na telovadišče, kjer je bila že zbrana velika množica občinstva. Iz vzvišenega stopnišča novega doma je izrekel iskren pozdrav -vsem gostom starosta radomeljskega Sokola br. dr. Ivo Potokar. Imenoma je pozdravil direktorja Higienskega zavoda g. dr. Petriča, ki je zastopal ministra dr. Frana Novaka, pokrovitelja slavnosti, dalje komandanta mesta Kamnika polkovnika g. Vladimirja Krstida. kamniškega župana g. Kratnarja. radomeljskega župana g. Pavlina m starosto ljubljanske sokolske župe br. dr. Pipenbacherja. Starosta dr. Potokar je v vznešenem govoru izrekel veliko zahvalo in priznanje radomeljskim obča-• nem, ki so v lepi slogi in skupnosti sodelovali pri zgradbi ponosne sokolske stavbe in doprinesli z mnogimi žrtvami sijajen dokaz svoje požrtvovalnost; in zavesti, da znajo prav ceniti delovanje Sokolstva v prid duhovnemu in moralnemu preporodu našega naroda. Z lepim nagovorom je nato izročil ključe novega doma gospodarju br. Mišku Belcu, ki je globoko ganjen izrekel iskreno zahvalo za zaupanje in obljubil, da bo zvest čuvar doma, ki naj združi pod svojo streho čim več prebivalstva pri skupnem delu za sokolske vdea*%. V imenu pokrovitelja g. ministra dr. Novaka je izrekel iskrene čestitke in priznanje radomeljskemu Sokolu direktor dr. Petrič, v imenu ljubljanske sokolske župe pa starosta br. dr. Pipenbach-er, ki je v globokem, sokolskega idealizma prežetem govoru proslavljal sokolsko zavest in požrtvovalnost ki je tu v Radomljah našla tako viden in prepričevalen izraz. Apeliral je na poglobitev nacionalne in državljanske zavesti med našim kmečkim narodom m končal s sokolskim pozdravom našemu prvemu Sokolu Nj. VeL kralju Aleksandru in starosti SKJ Nj. Vis. prestolonasledniku Petru. Govoril je še domačin br. Peter Roječ, nato pa je starosta dr. Potokar zaključil ofi-cijclni del otvoritvene slavnosti. Slavnostni gostje so si ogledali lepo stavbo novega doma in znova poudarjali svoje priznanje radomeljskemu Sokolu. Sledil je telovadni nastop na lepo urejenem telovadiišču ob Sokolskem domu. Nastopili so člani in članice s sarajevskimi vajami, ki so bile prav dobro podane. Člani kamniškega Sokola so nastopili s posebno skupinsko vajo, prav tako pa tudi ženski naraščaj ii Doba. Radomeljski člani in naraščajniki so lepo izvedli telovadno skladbo »Naprej zastava Slave!« Člani Sokola iz Šiške pa so nastopili z dvema efektnima točkama in so želi viharen aplavz velike množice gledalcev. Tudi orodna telovadba treh vrst na bradlji, drogu in krogih je bila na višku. Telovadni nastop je zaključil Sokol III. iz Ljubljane z vajami s sabljami. To je bil brez dvoma najlepši sokolski nastop, kar jih je bilo zadnja leta v kamniškem srezu. Sokolska četa Sv. Jakob ob Savi vabi vsa bratska društva, da se jutri ob 15. udeleže proslave otvoritve letnega telovadišča in javnega nastopa. — Po telovadbi bo prosta zabava z godbo, srečoiovom in plesom pri bratu Pečnikarju. — Avto odpelje izpred Mestnega doma ob 2. popoldne. Sokol Mojstrana. Preteklo nedeljo ■— na naš sokolski praznik — je prihitelo v Mojstrano z vseh strani vse polno gostov. Žal se je svečano razvitje sokolskega prapora moralo vršiti v sokolski dvorani, dočim smo proslavo dvajsetletnice m okrožni sokolski nastop preložili na to nedeljo. Praporu je kumoval Nj. Vis. kraljevič Andrej po svojem zastopniku podpolkovniku Baki-ču in sestra Gizela Derničeva. Upamo, da bo naša sokolska Mojstrana pod novim praporom korakala od zmage do zmage za sokolske ideje. Na proslavo dvajsetletnice obstoja društva in na okrožni sokolski nastop vabimo vsakogar, ker se bo proslava vršila s sodelovanjem godbe jeseniškega Sokola ob vsakem vremenu. Zato v nedeljo spet vsi k nam! Brez prstov, brez dela, brez doma Ljubljana, 17. avgusta Ta in oni članek zbudi različen odmev v širokem krogu čitateljev in prihajalo nam pisma, ki marsikdaj odkrivajo kako žalostno zadevo. Brez vsakih olepšav objavljamo danes naslednje pismo, ki nara 2a je poslala brezposelna delavka. V »Jutru« 14. t. m. sem čitala člane*: »Otroci vedo za lek proti krizi«. Toliko plemenitih in globokih želja sem našla v člankih, da me je vso prevzelo. Želim Je, da bi se res tudi našel lek proti krizi, krivici in zatiranju. Sicer pa o takšnih mislih more pisati le otroška nepokvarjena duš* Da bi se zmanjšala brezposelnost, s tem bi menda bilo mnogo storjenega in tudi meni bi se morda popravila kruta krivica, katero mi je storil pred nekaj meseci moi delodajalec. Ker otroci pišejo v svojih člankih mnogo o pravici, me je to napotilo, da vam pišem, da uvidite, koliko je i* »pravice« in človekoljubnosti na tem božjem svetu. Službovala sem že nad eno leto pri neki tukajšnji tvrdki. Pripetila se mi je pa pri delu huda nezgoda, da mi je stroj odrezal dva prsta. Skoraj leto dni po nezgodi so se mi vneli živci na roki in sem bila pri-morana delo prekiniti za dobo 6 tednov. V času delanezmožnosti mi je ravnatelj dal besedo, da me vzame nazaj v službo, ko se mi roka pozdravi. No, po ozdravljenju (če tudi ne popolnem) sem se zglasila spet pri delu — in kaj je storil ta človekoljub: Enostavno brez 14dnevne odpove di me je postavil na cesto, brez vseh sredstev! Seveda sem moledovala tu in tam, da bi me obdržali v službi tam, kjer sem si pokvarila roko za vse življenje. A pri gospodu ravnatelju nisem našla umevanja za svojo nesrečo. Pač pa je bil še toliko plemenit, da mi je ironično pripomnil: »Saj je delovodja rekel, da sploh nič niste bolni!« Trije zdravniki so potrdili močno oslabelost roke, pa ti pride ubog delovodja in reče: Saj ji sploh nič ni! In tako sem ostala po navedbi »mažarja« na cesti, brez zaslužka, brez doma... Povpraševala sem za službo na različnih mestih. Zaman. Mene se loteva obup. Ali bom sploh mogla najti delo, ki bi me vsaj za si'o preživljalo. Roka, na kateri mi manjkajo prsti, meni sami najbolj vzbuja grozo... Takole, vidite, se nam godi »pravica«, po kateri pač spoznate, da iz otroških duš govori samo bajka: o pravici, sreči in drugem. Ko bom našla službo, bo šele zadoščeno pravici. Dela si želim, ker je življenje brez dela prazno. Le delo, delo, da ne bi zapravljala svojih mladih moči. Kdo sem in kaj sem, vas gotovo ne bo zanimalo. Čutim se ničlo, ker me je usoda vrgla med milijonsko armado brezposelnih. Naročite — čitafte tjLJUBLJANSKI ZVOH" L. WolH: 76 Ciarragan Roman Cez nekaj minut je stopila v dvorano gospa pl. Neverstorffska, majhna, stara dama v žalni obleki, in pozdravila Garragana. Po prvih besedah je pokazala na svojega škotskega ovčarja, rekoč: »Mac je že sklenil prijateljstvo z vami, gospod baron. Na to ste lahko ponosni, zakaj Mac je s svojo naklonjenostjo zelo izbirčen.< Garragan je hvaležno pogledal lepo žival. >Ali ste si že vse ogledali, gospod baron? Pa to vam v toli kratkem času menda ni bilo mogoče.< »Samo nekoliko na izprehod sem sel po vašem posestvu, milostljiva. To mi zadostuje.« Stara gospa ga je razočarano pogledala. »Posestvo vam torej ne ugaja, gospod baron?« >Pa, milostljiva. Krasno je tako, da mu ne vem primere. Tu mora biti človek srečen, če je sreča vobče mogoča na svetu.« Gospa pl. Neverstorffska je zastrmela predse, nato je tiho de-jjab,: »Alt-Dolgelin je zelo lep, a meni ni prinesel sreče.« Garragan ni vedel odgovora. >Zato bi rada to posestvo prodala. Stara ženska sem in sama raa svetu.« Pomolčala je in nekaj trenutkov zvedavo zrla možu, ki ji je Bedel nasproti, v obraz. »Imela sem dva sina, ki sta oba isti dan padla na Flandrskem. Takrat smo biPrav rad bi kupil Alt-Dolgelin, milostljiva,« je tiho odvrnil. >Saj ga še niti ne poznate,« je začudeno odgovorila gospa pl. Neverstorffska. >Najprej si morate ogledati hišo, gospodarska poslopja in hleve.« »Pozneje, milostljiva. Iščem si doma in zavetja. Tu se čutim kakor doma. Tudi jaz sem pretrpel mnogo hudega, milostljiva.« Otožnost mu je ležala na obrazu. Bilo je, kakor da bi svetla dvorana postajala temnejša. Poldanska tihota je visela nad tratami. »Tedaj vam želim, gospod baron, da bi našli v Alt-Dolgelinu tisto srečo in tisti mir, ki meni nista bila dana.« Garragan se je v zahvalo priklonil. >In zdaj mi dajte, da izpregovorim še nekaj besed o ceni, gospod baron. Posredovalec vam je najbrže povedal, koliko terjam. Morda vam je tudi rekel, da posestvo dandanes ni vredno več ko milijon. To bi utegnilo biti celo res, akoprav so pred vojno, kar vam lahko dokažem, cenili AJt-Dolgelin na poldrugi milijon. A če ste v srečnem položaju, da morete privoliti v moj zahtevek, gospod baron, tedaj vas prosim, privolite. Nisem lakomna in ne potrebujem denarja zase.« Garragan je pričakujoče pogledal žalostno malo gospo. »Pomagati hočem ubogim starim ženicam, gospod baron. Uboge stare ženske so pastorke dobrodelnosti. Ljudje rajši pomagajo otrokom, kar je seveda bolj pravilno in dosledno. Otroci so prihodnost, stari ljudje pa konec. A jaz čutim globlje usmiljenje do lačnih stark, ki so potrpežljivo in hrabro nosile breme vsega življenja in so zdaj obsojene, da morajo zapuščene in brez pomoči poginjati v kakem temnem kotu.« Težko je goltnila, kakor da bi jo davil v grlu ihtljaj. »Tem najnesrečnejšim vseh nesrečnic bi rada pomagala, kolikor morem.« >Rad bom plačal, kolikor terjate, milostljiva,« je ganjen rekel Garragan. < »Hvala vam, hvala iz vsega srca.« ^ 'U'1"" k Cez teden dni je bil Garragan lastnik altdolgelin?k~ega gradu in posestva. 34 Ko je Henikstein dobil od dr. Erlacherja pismo, v katerem mu je zdravnik sporočil, da gre življenje visokorodnega gospoda grofa Franca Leopolda Heniksteina h koncu in da je gospod ded izrekel željo, da bi še enkrat videl vnuka, so se ga polastila naj-protislovnejša čuvstva. Težko, da, skoraj nemogoče se mu je zdelo zdaj zapustiti Glorijo, ko je bila vendar že privolila v to, da zapusti vroči New York in se preseli v vilo »Marechale« v Meudonu, ki ji je bila ljubša od švicarskih gora in vseh svetskih morskih kopališč. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L— ca besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Slfro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.— Malioglasi Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le, ee zahtevate oa Oglasnega^oddelka »Jntaj. JJJ,, J#_ v ^amkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristo jbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, fe naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. IjjjjEHESSB Beseda 1 Din. da?ek 2 Din, ti šllrc ell dajanje na siiova 5 Din. Najmanjši znesek XI Din. Go&podfejo tap naobraženo. sprejme B&mefcs tigrov« » dežedi. Ponudb« e efcfco na- ogias. eJ-ntra*. 2100440 Motor »Ariel-ik 300 em*, O. H. V_, v dobrem st»-njM naprodaj. Neelov po^e očSacni odd elei > J litra*. 2K13M0 fiffiCTTjfffH tseseda 1 Dtn. davek 3 Din, za Šifro ali dajanje na slova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo -»eiCko, 3 ot~ebaniG na Starem trgu St. 4/L 31118-28 Opremljeno sobo iepo, e kopiiaioo, poceol oddaan t BeetfcovaoTi ul. Naslov po^e oglas, oddelek »Jutra c. 81085-33 Eno aH dve sobi kipo opremljeni, s tefeoio Todo, kopalnica, po6eben vbod, v eentrn meeta oddaim. Posebno pripravno Ka zdravnika. Naslon? v Jutra< pod »Mestne«. 23.110-16 Siromak je moral, hočeš nočeš, pobirati drugo za drugim. Med tem je bil tovorni avtomobil priropetal v vas, kjer je bilo treba oddati kovčeg. Ko je nekaj trenutkov malce počasneje vozil, sta skočila naša prijatelja z njega in opazila, da je kovčeg prazen. Tu si je bilo težk0 pomagati! A glej ga, tamle so pravkar gradili hišo, in na stavbišču je ležal velik kup kamenja. Hitro sta zmetala v kovčeg nekaj opek .. • VTožno knjižico Mesto« hranilnice ljubljanske (66.000) io ob&ito&ke v KrSkern (40.000) ugodino prodam. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Ugodno 80«. 210OT-16 Sadje ibeseda i Oln davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši «m«i 17 Din. Koroške brusnice planinske (Preiiselbeeren) — dnevno sveže, dobro »brane, razpošilja po poŠti ali bnwvozw> od 5 kg naprej po draevui čemi Zechner, Henrik, trgovec, Libeliče. Koroško. 31006-34 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trisob. stanovanje komfortno, v cem-brn mesta oddam 8 1. novembrom Naelcv v oglasnem oddellku »Jirtra«. 31ilil6^žl Dijo\ike sobe Beseda 1 Din daveK l uit. za šifro ali dajanje na slova B Oln. Najmanjši enesek 17 Din. Dijaka (injo) v dobro oskrbo vzame profesorska rodbina. Na-glor pore oglasni oddelek »Jutra«. 31000-22 Dijaka sprejmem po naak! cedri v lepo sobo na Miklošičevi cesti 6/H, kke.h govoril o Francu Pliberšku. načelniku D. rudar, skupine, in jih ototailnjem. — Zidar Anton, Trbovlje. 2M33-31 Razno Beseda > Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova S Din. Najmanjši enesek i7 Dtn. Telefon 2059 Premog Karbopakete drva ln koks nudi K POGAČNIK Bohoričeva alica i Mag. St. 38.028-34. RAZPIS. 6737 Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje zmanjševalno licitacijo za dobavo tesarskih, krovskih in kleparskih izdelkov na novogradnji šole za Bežigradom. Vsi razpisni pripomočki se dobe v vložišču mestn. gradbenega urada, Nabrežje 20. septembra, v času uradnih ur od 21. VIH. 1934 dalje. ^Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti pod običajnimi pogoji do dne 4. IX. 1934 do 11. ure dopoldne v omenjenem uradu. V Ljubljani, dne 19. avgusta 1934. Mestno načelstvo v Ljubljani. Župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc 1. r. RODITELJEM! Za rodbinske člane, ki so blede barve obraza, slabih živcev in brez teka, priporočamo »Energin« za jače-nje krvi, živcev in teka. Odraslim 3 likerske čašice na dan. Deci 3 male žličice na dan. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah v poi-litrških steklenicah. Steklenica Din 35. Reg. S. br. 4787-32. Mag. št. 33.536-34. 6738 RAZPIS. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje ponovno ofertalno licitacijo za zgradbo cestnega železobetonskega mostička čez potok Zida na Cesti v Črno vas. Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra do torka dne 21. avgusta 1934 do 11. ure dopoldne. Istotam se dobe vsi razpisni pripomočki od 17. avgusta 1934 dalje. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 11. avgusta 1934. župan in mest. načelnik: Dr. Dinko Puc 1.r. BODITE PREVIDNI PRI OTROCIH! In čim opazite na otroku tudi najmanjše nerazpoloženje in potrtost zaradi želodca, dajte mu brez pomišljanja v malo vode ali mleka malo žličico praška »Magna«. Rešili ste se skrbi in s tem preprečili mnoga obolenja. »Magna« prašek se dobiva v lekarnah. Zavojček Din 4.—w Reg. S. br. 4788-32 čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Dobro vam hoče lekarnar ali drogerist, ako vam priporoča OLLA TROPIC K U B A N Y-JEV MATE ČAJ nranl ter krepča živce ln mišice. Pospešuje prebavo, dela apetit, regulira delovanje srca in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu ni bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15.—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, Ljubljana, Resljeva cesta 1, ako pošljete v naprej Din 15.— Športniki, turisti, lovci in nogometaši: pijte ga redno! 126 Radio Nedelja, 19. avgusta. LJUBLJANA 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika (Puatišak). — 9: Versko predavanje (dr. Čebulj). — 9-30: Trbovlje (L. Mrzel). — 10: Prenos iz stolnice. — 11: Radio - orkester. — 12: Cas, plošče. — 16: O sadni trgovini (Flego Anton). — 16.30: Prenos koncerta mladinskega zbora Jadranskih stražarjev iz Št. Vida nad Ljubljano. _ 20: Pevski koncert ge. Mare rn Stjepana MarSeca. — 20.45: Plesi iz davnih in današnjih dni. (Plošče). — 22: Cas. poročila, radio - orkester. BEOGRAD 17: Pesmi. — 20: Operne arije. — 20.40: Plošče. — 21: Zborovski koncert — 22.20: Lahka in plesna glasba. — ZAGREB 12: Plošče. — 17.30: Godalni trio. — 20.15: Peveki koncert. _ 22.15: Ples. — PRAGA 19.05: Vojaška eodba. — 20.10: Prenos iz Brna. — 20.40: Celo kvartet. — 21.10: Operna glasba — 22.30: Jazz. — BRNO 20.10: Humor. — 20.40: Prenos iz Prage. — 21.25: Lahka elasba. - VARŠAVA 20.15: Koncert solistov. — 22.30: Lahka in plesna glasba. — DUNAJ 11.20: Simfoničen koncert. — 16.30: Orkester. — 19.20: Solisti. _ 20.05: Orkestralen koncert. — 22: Lahka glasba. — BERLIN 20: Mešan glasbeni program in volivni rezrjltati. — KČNIGSBERG 20: Program iz Berlina. — MOHLACKER 20: Program kakor v Berlinu. — BUDIMPEŠTA 18.45: Zabaven program. — 20.15: Opera »Cavalleria rusticana<. — 22.45: Ciganska godba. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20-45: Orkester. — 22: Lahka elaeba. __ Samo ilustrirana slovenska revija ^življenje In svet" vam nudi tedensko pouka In zabave v besedi In sliki za 2 Din Uprava: LJubljana, Knafljeva ul. 5 Naznanjamo žalostno vest, da je naš ljubi soprog in oče, gospod Franc Prek kolar previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v nedeljo dne 19. t m. ob 14. uri iz hiše žalosti, Celovška cesta štev. 72, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 17. avgusta 1934. 6736 Žalujoči ostali. Da postanejo Vaši zobje bolj beli ZA TRI STOPNJE V TREH DNEH Na mah očisti KOLYNOS usta, ugonabljajoč mikrobe in klice V zelo kratkem času boste videli, da daje KOLYNOS znanstvena krema za zobe, zobem tak blesk kot se nikdar ne more doseči z običajno pasto za zobe. K.O-LYNOS se peni m vpija v vsako votlino, on odpravi rumenkaste madeže ln »lise« m nikakor ne kvari zobne sklenine. Uporabite KOLYNOS takoj — 1 centimeter na suhi ščetkici dvakrat na dan — ln takoj boste ugotovili rezultata: zobje so postali beli, a dlesni postanejo rdeče ko roža. Kupite tubo KOLYNOSA 8e danes! Iz življenja na deželi Iz Dolnje Lendave dl— Proslava petnajstletnice osvobojenja Prekmurja, ki jo pTirede lendavska narodna društva 8. in 9. septembra, bo pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Prošnja narodnih društev za visoko pokroviteljstvo je bik uslišana, kar je bilo sprejeto z največjim zadovoljstvom in veseljem v krogih prirediteljev in vsega naroda. Priprave za proslavo so v polnem teku, med domačim prebivalstvom pa vlada že sedaj največje zanimanje. Pričakuje se velika udeležba in želja vseh je le, da bi bilo vreme naklonjeno. dl— Župne gasilske vaje. Lendavska gasilska župa je v teku tega poletja priredila več župnih vaj. Tako so se vršile vaje v Črensovcih, Centibi in na zadnji praznik v Turnišču. Povsod je bila udeležba polnoštevilna in so tudi vaje bile prav zadovoljive. dl— Lendava v temi. V torek zvečer se je Lendava naenkrat znašla v temi. V strojih električne centrale so nastopile neke motnje in so morali tok prekiniti, kar je izzvalo po vsej Lendavi precej negodovanja, tem bolj, ker centrala nima še danes rezervnega stroja, ki bi moral biti montiran že 1. junija v smislu pogodbe med občino in lastnikom centrale. * BLED. Zvočni kino »Bled« bo predvajal drevi in jutri nemški film »Noč pred zaroko«. Dodatek nov Silly film in tednik. DOLENJI LOGATEC. Tujsko-prometno in olepševalno društvo v Logatcu priredi v nedeljo 19. t. m. ob 3. popoldne veliko gozdno veselico na »Naklu«. to je v parku, last društva, ki se nahaja tik hotela Kramar. Ker bo na veselici preskrbljeno za prvovrstno zabavo ter dobro jedačo in pijačo in je čisti dobiček namenjen olepšavi kraja Logatec. Repertoar MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Sobota, 18. ob pol 21. v Mestnem parku: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Znatno znižane cene od 20 do 4 Din. Nedelja, 19. ob 16-: K-jlturna prireditev v Črni mlaki. Znatno znižane cene od 20 do 4 Din. Zadniič. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vla^a, v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10» 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura-: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 17. avgusta Ljubljana: 7, 767.1, 12.2, 91, 0, 10, —, —; Ljubljana: 13, 765.0, 23.2, 45, 0, 1, —, —; Maribor: 7, 765.8, 13, 80, 0, 0, —, —; Zagreb: 7, 766.2, 16, 80, 0, 1, —, —; Beograd: 7, 764.4, 14, 80, WNW2, 5, —, —; Sarajevo: 7, 768.4, 9, 90, 0, megla 10, —-, —; Skoplje: 7, 762.6, 20, 50, NW5, 5, 2.0, dež. Temperature: v Ljubljani 25, 11.2, v Mariboru 22, 13, v Zagrebu 25, 13, v Beogradu 21, 13, v Sarajevu 19, 5, v Skoplju 22. 11. v Splitu 27, —. Pregled vremena 17. avgusta. Anticiklon «e drži nad zapadno, srednjo in južno, nad severno Evropo globok ciklon. Temperatura je narasla v zapadni in srednji Evropi. — V Jugoslaviji je bilo včeraj vedro na zapadni polovici, v poslednjih 24 urah je deževalo na vzhodnem in južnem delu kraljevine. Urejuje Davorin Ravljea. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakaraarja Fran« Jezedtek. Za tnaaratnt del Jo odgovoren Alojz Korak. £4 i LJubljani