St. 162. Trs«, v petek 13. Junija 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petrn, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele šteT. po 5 nvč. (10 stot.) OOLABI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v girokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 .t. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. V3aka n.daljna vrsta K 2. Mali oglasi po <* stot. beseda, naj-maaj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toZljivo v Trstu. Volilci III. mestnega voiilskega razreda! Danes |e vaš dan, da stopite pred vo-Htno žaro ia oddate svoje glasove za tiste kandidate, o katerih ste prepričani, da bi kot vaši izvoljenci v mestnem občinskem svetu po svojih najboljih močeh izvrševali svojo nalogo kot zastopniki slovenskega naroda na tržaških tleh. Slovenski volilci! Na vas je, da pokažete pri dacaSnji volitvf, da ima slovenski narod v Trstu v resnici svoj dom, da je tu na domači zeiHji, da mu je zrastla v vas krepka četa inteligentnih, svojih narodnih pravic In dolžnosti se v polni meri zavedajočih mož, ki so pripravljeni i z delom svojih rok i svojega uma svetlim mečem vsikdar stopiti na bojno polje za svojega naroda sveta prava t S I o v e n s t i volilci- Pokažite s svojo udeležbo pri današnji volitvi, da ima naš narod v Trstu dovolj življenjske sile, da si pribori prej ali slej tisto pozicijo v tržaškem mestu, k] mu v resnici gre. Slovenski volil c^ III. volilskega raireda! Storite svojo dolžnost, kakor so jo tako sijajno storili naši volilci IV. volilskega razreda! Naši kandidatje za III. mestni volilsK razred so: I. volilni okraj: (Sv. Vid) : Jran 3fova£ od Josipa, čuvaj. }r. Edvard Slavile, odvetnik. II. volilni okraj : (Staro mesto): JWp 3vaniševlć od Josipa, trgovec. III. volilni okraj: (Novo enesto): Jernej pinter pok. Jerneja, bančni uradnik, Dr. Otokar Stybdf, odvetnik, J)r. Edvard Slavik odvetnik. IV. volilni okraj : (Nova mitnica in Škorklja): Jran 3(ravos pok. Josipa, zasebni uradnik. jtaton JKuha od Jtatona, črkostavec. dr.ferdinand Čeme, odvetnik v Trstu, 9r. Otokar HyMr, odvetnik. V. volilni okraj: (Stara mitnica): }Hakso Cotič pok. Josipa, urednik, Jran Gulič pok. Jrana, posestnik, Jran potnik pok. Benedikta, uradnik državne železnice, dr. Josip Uilfan, odvetnik. VI. volilni okraj : (Sv. Jakob in Čarbola): Jran Štrancar od £ntona, gostilničar. dr. JOSip Uilfan odvetnik. Politično društvo „Edinost". čPiNosr Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „F edinosti je wu>c!m NAROČNINA ZNAŠA za celo leto K. pol leta 12 K, 3 mesece O K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne oi:ra. IkroiolM B4 ned.lj.ko 1x4.nj. „EDISOSTI" et.n. : o.lo l.to Kron 5 30, z« pol lata Kron 3 BO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi m ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galatti 20 (Narodni do«). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinort*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoSfaio-hranllnltnl račun Štev. 841-652. TELEFON Ji 11-57. Preobrat v zavezniški krizi. ) zavezniki. Srbska vlada se je odločila k temu koraku zato, ker upa, da bodo njene opra-vtčene zahteve prišle mirnim potom do ve-: ijave.__ Umor Mahmud Šefket paše. CARIGRAD 12. (Kor.) V dobro poučenih turških krogih se zatrjuje, da je morifea jeva brzojavka ne bo dosegla pričakovanega Mahmud Šefket paše najel princ Sabah Srbilo In Bolgarska priznali rusko razsodite. - Srbija omahnila zadnjo noto na bolgarsko vlado. Položaj se boljša. nT ima t 10 v i a i* i ivspeha. Po vesteh, ki so jih dobili londonski Edin, za katerim je izdano aretldjsko povelje, tervendie carja NikoLla le iTritartb £ poUt,čo< il le Bolgarska že de-j CARIGRAD 12. (Izv.) Dozdeva se. da Balkanu ^n^oma^na\noztwIJ5a"a.Op°U ^ b" 'teKltI'™ misti že trde, da je vojna nevarnost pepol-'nistrsteh Predsednikov v Solunu- \™ut?OT xVŠfga voJaega min,5tra ,n gene" noma izključena in zdi se, da imajo prav. j Carievo nismo. ira,ijslma Nazim Paše- Zvečer so namreč došla iz Belgrada ini DCTnnn04i; to \ u CARIGRAD 12. (Izv.) Morilec velikega Sofije poročila, da eta se Srbija in Bolgar-i, ^TROGRAD 12. (Izv) Besedilo brzo- vezirja, Topal Tevfik, |e star 28 let, pohab-ski podvrgli carjevi zahtevi in priznali car-^LaV£' 51 ,0 le N2col?J po!,al počasno l|en, jako suh in izgleda kakor kak apaS. jevo razsodništvo, »kralja Petru in kralja Ferdinandu, slove: j Bil Je že svoječasno radi nekega umora Iz carjeve brzojavke ni razvidno, ali1 Vest 0 sestanku ministrskih predsečni- [ obsojen na večletno ječo, a potem pomllo-hoče Rusija razsofati o srbsko-belgarikera ^ zavezniških držav, ki se ga je neme-' ščen. Po atentatu je pobegnil v neki hotel, sporu na striktni podlagi bivše srbsko-bol- ravalo sklicati v Soluna, In ki bi se naj kas- kjer je bil aretiran na stranišču, kjer je vrgel garske pogodbe in razsoditi torej le o prneje premestil v Petrograd, me je močno proč vse ostale kroglje. Atentator zanikuje padnosti t. zv. spornega ozemlja (Skoptlj- razveselila, ker se ml je zdela, da ta namen vsako krivdo. pa hoče izravnati cel pomenja željo balkanskih držcv,da bi se medi prašanj ia omogočiti sa&° sporazumele In ojačlle zvezo. Z muč- j skega Sandžaka), ali kompleks spornih vprašan) ia omogočiti Položaj v Skadra. kompromis med nasprotujočim se srbskim n'm čustvom sem Izvedel, da se balkanske; SKADER 12. (Izv.) Semkaj je došlo in bolgarskim stališčem. K prvemu nazlranju države pripravljajo na bratomoren boj, ki bi danes 300 angleških infanteristov, da nase nagibajo v Sofiji, k drugemu pa v Bel- v stanu, slavo, ki so si jo pridobile zdru- j dome stijo angleško mornariško posadko v gradu. [žene v zvezi, zatemnlti. i Skadru, ki je poklicana na vale. črnogorske Na vsak način pa se |e kriza znatno j V tem, tako resnem trenotku apeliram, čete še doseda| niso popolnoma zapustile oblažila in tako v Belgradu kakor v Srbiji ^okor ml zapoveduje moja pravica In dolž- Skadra, vkljub temu, da je že potekel rok, se že pojavI|a|o vedno resnejfi glasovi, ki nost na Vaše Veličanstvo, da obe naroda, ki ga Je določil admiralski svet. odločeo svare pred bratomorno vo|no in itt bolgarski In srbski, predložita na temelju izključeno, da se bosta obe državi mirne zavezniške pogodbe Rusiji odločitev vsakega pobotali. ! spora, ki bi se nanašal na tolmačenje bese- LONDGN 12. (Kor.) Na današcH seli dlla Pogodbe In na obveze, izvirajoče iz te angleške zbornice je na razce interpelacija f; Zat% pr°sim \,aše da o položaju na Balkanu sir Edvard Grcy od- bl °?'?lt zvesti obveznostim ki ste jih pregovoril, da |e trdno prepričan, da bo imeb i vzeli In zaupali Rusiji glede rešitve med Bol-carfeva osebna intervencija vspeh. Će bi ^rsko In Srbijo sedaj vladajočega spora priiio do vo|ne, bi balkanski zavezntki zgu- i Smatrajoč funkcije razsodnika ne kot bili vse dosedanje simpatge Evrope. Baprerogativo (predpravlco), marveč kot mučno kanske države morajo pomisliti, da bi v ,°^nxost\**P™2* ^ us0Jam slučaju nove vo|ne, lahko izgubile to, kar » tVaše Veličanstvo obvestil, da ne morem so si priborile v boju s Turčilo. \bltl ravnodušen nasproti vojni med zavez- corifA i o (v l \ \t i i a m. ' nlkl in smatram za potrebno, konstatirati itranke/ Mallnov le odklonil Sbo S!morata drža,va> ? •"Vf0 o iinaočnl reformi na način, kakor si ga |e » ^v kabiieU oSll £ % Pr lela' fa l0, odgovarjati pred celokupnem |,ma veČina, namreč v posebnem |uli -v ** t siovanstvom in da si jaz pridržujem popolno Skeic zasedanju. Poslansko zbornica. DUNAJ 12. (Izv.) Zbornica Je danes zakl|učila generalno debato o finančnem načrtu in se nato začela pripravljati na nočno sejo, ker se (e govorilo, da hočejo Rusini obstruirati. Faktično so se vsi rusinski poslanci priglasili k stvarnim popravkom in oba rusinska manjšinska govornika sta naznanila, da bosta govorila toliko časa, dokler bosta pač mogla. Rusini so zlasti pov-darjali, da nikakor ne pripuste razpravljanja svojo podporo. _ ! svobodo postotanja nasproti eventualnim re- BELURAD 12. (Izv.) Tukajšnji ruski zuitatom takega, tako zločinskega boja. peslanik Hartwig le danes dolgo časa kon- I feriral z ministrskim predsednikom Pašićem 1 Razsodišče Rusije priznano. in apeliral nanj, naj v interesu slovanske t i« /tt \ n__*__ vzajemnosti napne vse sile, da prepreči L L0^^ 12 (Kor.) „Reuter-bratomorni boj. Pašlć Je odgovorK, da Sr- Jev urad" poroča, da sta Srbija bija pod nobenim pogo|em ne bo napadla;in Bolgarska že sprejeli razsod- Bolgarske, vendar pa nikakor ni pripravljena odstopiti ozemlja, katero zahtevajo Bolgari zase. Listi poročajo, da |e srbska vlada že energično protestirala v Soflfifi proti aretaciji srbskih železniških uradnikov in proti prepovedi, da nihče ne sme prestopiti meje. DUNAJ 12. (Izv.) »Sudslawische Kor-respondenz" poroča Iz Belgrada: V diplo Vsled grozeče rusinske obstrukcije so se začela pogajanja in ker je predsednik Sylvester konečno uvide!, da nima nobenih sredstev proti obstrukci|i, je priSel do prepričanja, da je julijsko zasedanje neizvedljivo in |e zato Rusinom obl|ubil, da se brez n]ih privoljenja ne bo vršilo. Rasini so nato ustavili obstrukcijsko postopanje. Jutri bo generalna debata torej dtfinitivno zaključena. Tako| nato se pVične razprava o proračunskem provizoriju, o katerem je proračunski odsek fc zdelal poročilo. Na tej seji PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. Iz cngiedčine prevel Ivan Dolenec. Ignacij Pudd v svojem vsakdanjem življenju ni bil tako praktičen, kakor njegova hčj. Premotil ga je pa? pogled v sijajno bodočnost, in kc mu Je Marion izrazila svoje dvojbe, JeJ je prepovedal tako govorjenje in se je tako prvikrat spri z svojo ijub'jeno hčerko, ki pa v resnici tudi ni mogla prav označiti svojih dvomov. Leonard se |e začel nekam malomarno vesti naprsna n/ej. Zdelo se jej Je, da Je kazal preveč očitno, da mu Je Je za njen denar. Ker pa nihče razun nje ni dobil tega vtiska, se je pregovorila končno sama sebe, da se Jej vse to le dozdeva. Gospa Fuddova je bila že dolgo časa mrtva in njena hčerka ni imela matere, da bi iskala pri njej sveta In pomoči. Gre f ova rodbina je ravnala ž njo kar Jiajljubezciveje lir sajdobrc ti ji veje, vendar pa ništvo Rusije. Važen korak Srbije. BELGRAD 12. (Kor.) Na svoji včerajšnji seji je srbski ministrski svet Je prišlo do ostrega incidenta, za katerega umaknil svoj predvčerajšnji sklep, i se Je zaznalo šele danes in ki Je vzbudil v da naj se zahteva od Bolgarske ta- slovanskih krogih veliko ogorčenje. Poslanec I_____ w i.. — . . kojšnjega odgovora na srbsko noto. Verstovšek je podal predlog, ki izraža ju- kl 2lSebCJiSke' se .glede revizije srbsko - bolgarske po- j stičnemu ministru Hochenburgerju nezaup- z vso gotovostjo zatrjuje da bo Srbija ugo- godbe . zato pa je bilo sklenjeno po-\ nico. Čehi in Jugoslovani so tfko na tihem dil , usk'ze l lnK ?! Pof^g'a carjevi raz- | vabiti Bolgarsko, naj se izvrši delna začeli zbirati glasove in bilo Je že gotovo, sodbi Zadnji srbski ministrski svet seJe demobilizacija za tri četrtine seda- da bi bil predlog sprejet, zlasti ker bi zan| med drugim bavil tudi s carjevo brzojavko. ^-^ vojnega stanja, in jo naprositi, glasovali tudi nekateri liberalni Nemd, ki Gotovo |e, da za enkrat še izostane name- določi termin, kedaj naj se vrši so že siti Hochenburgerjevega reakcijonar- v^L^^h,^'016?^ \Caribrodu sklenjeni sestanek vseh nega postopanja In bi se Poljaki odstranHi. V belgrajskih diplomatskih krogih sodijo da itirih balkanskih ministrskih pred- . Na splošno začudenje pa je Verstovšek v se bo kriza vsekakor obrnila sedaj na aednikov. (zadnjem trenotku svoj predlog umaknil in ^^ , Vladni organ „Samouprava* izjavlja,! tako preprečil, da bl bila Hochenburgerjeva LONDON 12. (Izv.) V angleških poli- ]da je Srbija to svojo novo dobro voljo po- že tako slaba pozicija, še bolj poslabšana, tlčnlh krogih zatrjujejo, da bosta Anglija in kazala radi tega, da eni strani ugodi opra-\ Verstovškovo postopanje se danes v slo-Frandja skupno z Rusijo v Sofiji, Belgradu vtčer.lm mirovnim zahtevam Evrope In na vanskih parlamentarnih krogih na vse molu v Atenah energično Intervenirali, če car- | drugi strani omogoči mirno pogajanje med goče načine komentira. se ni mogla iznebiti občutka, da Jim Je dobrodošla le vsled svojega denarja. Nje a bodoča svakinja Geraldina Jej Je slikala življenje ob strani svojega brata v najlepših barvah. — NJ ga ijubeznivejšega človeka od Lena — Je trdila, in Marion kot njegova soproga bi morala biti potemtakem naj-srečnejša žena pod božjim soincem. Marion se Je trudila, da bl |ej verjela, toda njeno lice je kazalo silno potrt izraz, ko je tisto Jutro stopil njen oče v njeno sobo, da bi Jo blagoslovil. — Trenotek te hočem imeti sam zase, dete moje — Je rekel v svoji, nJemu lastni prisrčnosti. — Morebiti te ne bo Imel nikdar več. — Ne govori mi tako, oče — je rekla. — Saj vendar ostanem tvoja Maricn, kakor sem bila doslej. — O tem nisem tako zelo prepričan, otrok moj — je rekel. — Res so vsi zelo dobrohotni in prijazni, ti plemeniti IJud|e, toda velika Je razlika med lordom Temple-stoweJem in Ignacijem Puddom, lastnikom mlinov, in bojim se, da boš morala v marsikaterem oziru občutiti to razliko. — Pa ne po Lenardu In njegovi rodbini, oče. — Mogoče |e to, toda morebiti po bežni, kakor sva Je imela midva, bode ta ; drugih. Verjemi mi, otrok moj. Nikakor bi srečen parček. Bog te blagoslovi, dete U ne hotel (emati poguma, toda želim, da moje! mi nekaj obljubiš! i — Tako si podobna svoji materi — Je — Kaj, oče ? ? rekel. Bila pa je tudi res tako ljubka, tako — In tedaj, ko bi te morda kdo žalil, dobra moja Bsssy. ali ko bi tvo| soprog pozabil, kaj ti gre —; Da, v resnici Je morala biti lepa, če Je no, no, ne Jezi se — saj nisem hotel niče- bila podobna krasnemu dekletu, ki Je bila v sar reči proti nJemu — da se tedaj vrneš svoji poročni obleki enaka mladi kraljici, domov. ( Njena polt Je bila bela in rožnata, za- Bilo Je Jasno, da so Ignacija Pudda' viđanja vredne svežosti; lase je imela Iz-vzllc temu, da je smatral to za veliko Čast redno krasne in polne, oči pa prav tako in da Jo je pospeševal, kolikor Jo je le Jasne in ljubeznive. mogel, mučili dvomi, in Marion se mu je Očetu se ni zdela nikdar lepša, kakor smehljala s solzami v očeh. t v tem trenutku, ko naj bi Jo iigubil. Bila — Mučijo se s stvarmi, ki se nikdar Je pač res hči, na kakršno Je oče lahko po-ne /gode, oče — je rekla. — Leonard bo nosen, in Ignacij Pudd jo je poljubil še tudi dober z menoj. ( enkrat. — Mora biti -- Je delal — sicer naj — Ljuba moja hčerka — je de|al se pripravi. Toda sedaj te bodo že potre- prisrčno — naj te Čuva nebo In da svoj bovali spodaj, Marion. Naj te torej še en-; blagoslov. Tako, dete moje, sedaj te mo-krat objamem. Oh, otrok moj, tvoja mati in ram izpustiti — drugi prihajajo. |az sva šla peš, z roko v roki, k poroki. Marion ga Je nežno poljubila, nakar je Imela Je preprosto obleko in Je bila na beli odšel. Prihajale so že družice po stopnj!cab, trak v laseh mnogo ponosnejia, nego ti na veselo kraml|aJoč in smejoč. Pol ure po-blesteči lišp okrog svojega vratu. Jaz sem zneje Je stala pred oltarjem in čakala njega, bil oblečen v svoj navadni delavski suknjič, s katerim naj bi se poročila, da bi mu bita Nisem si mogel nabaviti fine suknje; toda, zvesta do smrti. če nosita vidva v svojih srcih toliko l|u-! (Dalje.) Strta II. „1EDIN08T- 162 V Trstu, sns 13. junija Ml* DUNAJ 12. (Kor.) Zbornica je danes nadaljevala drugo čitanje finančne predloge. Govorilo fe več govornikov, nakar je bila debata zaključena in sta bila izvoljena generalna govornika: poslanec J u c k I kontra in posl. L u k s c h pro. Imunitetni odsek. DUNAJ 12. (Izv.) Imunitetni odsek |e danes odklonil izročitev poslanca ProkeŠa, katerega preganla sodiiče v Mor. Ostravi radi razžaljenja Veličanstva. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 12. (Kor.) Na današnji seji reprezentantske zbornice Je ministrski predsednik grof Tisza naglašal, da bo nova vlada šla po isti poti kakor prejšnji kabinet In da se bo še strožje ravnala po zakonih iz I. 1867. Kar se tiče Hrvaške, se bo vlada trudila, da se po možnosti zonet vrnejo ustavne razmere. Enaka bo tudi politika napram ostalim narodnostim. Demisija danskega kabineta. KOPENHAGEN 12. (Kor.) Ministrski predsednik Je podal danes demisijo celokupnega kabineta. Kralj je demisijo sprejel. Uravnava avstrijsko-italijanske meje. RIM 12. (Kor.) Italijanska vlada je odposlala v komisijo, ki ima uravnati mejo med obema državama sledečo delegacijo: Predsednik: Državni svetnik baron Carbo-nelH kot zastopnik notranjega ministrstva in delegata: stotnik generalnega štaba Atiiij! Vincone kot zastopnik vojnega ministrstva j in grof Alojzij VanutelU kot zastopnik zu-! nanjega ministrstva. ! Volišča za III. volilski razred.! Za I. okraj (Sv. Vid.) 1. sekcija: mestna šola v ul. Lazza-retto vecchio. 2. sekcija: telovadnica v ulici della Valle. Za II. okraj (Staro mesto)). 1. sekcija: mestno gledališče Verdi. Za III. okraj (Novo mesto). 1. sekcija: mestna šnla v ul. Nuova-št v. 25. j 2. sekcija: mestna šola v ul. Rug-gero Manna. Za IV. okraj (Nova mitnica in Škorklja). 1. sekcija: paviljon v ljudskem vrtu. j 2. sekcija: mestna šola v ul. Giotto. 3. sekcija: mestna Šola v ul. Oiulia, vhod v ul. Kandler. venci dunajski vlsdl. Grožnja z vsesrbkim iredentizmom pa je le sredstvo; upanje in smoter, ki te zasleduje, je reforma monarhije v trlalističnem smislu, to se pravi osvojitev vseh primorskih pokrajin države od furlanske nižine do zadnjega konca južne Dalmacije po Slovencih, vseh pokrajin, ki so po prebivalstvu ali po tradiciji še aH so bile še pred kratkimi leti italijanske. Giavno središče tega obsežnega pasu, podlaga življenja in bogastva teh pokrajin, neizbrisno zaznamovanih z rimsko in benečansko kulturo, aii takorekoč dvakrat italijanskih, Je cvetoči mogočni, najbolj italijanski (Jtalia-nissima") Trst. Osvojitev Trsta s silo ali prevaro bi značila definitivno osvojitev vse Venezie Giulie in uničenje onega zadnjega bujnega poganjka italijanstva, ki se dosedaj še upira v Dalmaciji. Evo, zakaj S!ovani tako ljuto naskakujejo trdnjavo sv. Ju»ta. Če Priznava, da ne obstoji med obema strankama nik*k pakt, poudarja pa, da socijalni demokrati s svojim delovanjem, naperjenim proti Italijanstvu Trsta, delajo za Slovence, ki Jim pomagajo ob vsakih volitvah proti Italijanom, ki hočejo ohraniti »svetost občine-. »Kdo se s strani države briga za Trst ? In ka| Je dunajski parlament, nego Babel vseh jezikov? Avstrija le tuja, Italija je predaleč. V Trstu ni drugega nego občin?. Trst je takorekoč v resnici zadnja med občinami Italije v boja proti cesar-stvu in proti grožnjam tujcev... Glasovi veselja, Ki prihajajo preko morja k nam po zmagi prošle nedelje, vzbujajo odmev bratske simpatije v vseh naših srcih. Vsaka radost Italijanov v sosedni monarhiji Je radost za vsakogar, ki zavzamejo Trst, bi bil naš narod od Krmlna! Ima ž njimi skupni Jezik in Dantejevo zvedo Zadra potolčen in nadjonalni program o' stobo, v čegar imenu se znajo tako vroče slovanskem trijalizmu bi bil uresničen de! boriti in tako krepko zmagovati", facto, če ne še de |ure. Tako ,11 GJornale d' Italia*. Kaj pač Te stvari ve tržaško ljudstvo in Jih ume! poreče »edtaijlržavovzdržujuči element" — popolnoma. Zato pa z umevanjem in nav- " dušenjem brani v svoji lastni občini n a j -boljv ospredje pomaknjeno in najmočnejše torišče Italije proti invaziji slovanstva. Trst se bori zase in za — mater. Zato je tudi njegova zmaga naša zmaga.* Tako torej 1 jasnejše pač ni treba po- v današnji prilogi oriobčujemo na-vedati, za kaj gre tržaškim Italijanom pri tančni izid volitev dne 8. t. m. in pa y0,^h;if??to, da ohranijo Trst — raa- včerajšn|ih ožjih volitev v skupni tabeli, da morejo naši čitatelji primerjat! oboje. Nemci — v Trstu na te preodkritosrčue iz-povedbe rimskega lista? Torej le še nadalje v boj za tržaško laškoliberalno kamoro in za — Italijo! Ožje volitve. teri Italiji 1 V nadaljnjem govori člankar o socialistih in se spominja tudi zloglasnega kamo-reškega štrajka pred volitvami. Izpovedal pa |e tu hote ali nehote resnico, U so jo tr-tržaški kamoraši tajili vsevprek, ko smo mi zatrjevali, da je bil t a Š t r a J k i n s c e -niran po kamorašklh delodajalcih. Člankar namreč pravi: „Štrajk je V splošnem Je treba pripomniti, da je pri včerajšnjih ožjih volitvah pokazai zlasti naš drugi okoličanski okraj, da zna čuvati svoj narodni slovenski značaj. Naš narodni kandidat g. dr. Just Pertot Je dobil 1278 glasov napram 1068 v prvi volit vi, dočim je slovenski socijalni demokrat Kopač zaostal z 818 g!asoyi v manjšini. Naš narodni kan- Izbruhnil zaradi razrednih i n t e r e - i didat je zmagal torej z večino 460 glasov, sov, ki so se popolnoma skia-' Ker je glasovalo v ožji volitvi 2329 volil-dali z nacijonalnimi interesi.1 cev, torej celo 47 voliicev več nego prvikrat Važfio je, da so v svrho zlomitve odpora (2282) in je bilo med temi glasovi le 234 »Dalmacije* delavci prosili za posredovanje glasovnic neveljavnih in praznih, je jasno, in je tudi dosegli ne samo pri županu in da so glasovali sedaj tudi vsi oni volilci, ki poslancu dr. Pitaccu, temveč tudi pri so pri prvi volitvi oddali svoje glasove ka- najburžoazistlčnejši .Legi dei d a t o r i di I a v o r o", v kateri se je ustanovil štrajkovni agitacij s ki odbor". jasnejšega dokaza, odkod zadnji Štrajk, menda vendar ni treba. Nato govori Člankar o razmerah med moraŠkemu kandidatu in da se Je uresničilo naše mnenje, da se bo marsikomu med njimi zbudila vest in da bo oddal svoj glas po svo|em notranjem prepričanju, ne pa tako, kakor so mu za prvo volitev ukazali niegovi magistratu! kamoraški gospodarji. socijalnimi demokrati in Slovenci v Trstu, i Prirastek 164 glasov (818 : 654), ki ga Je dobil na svojih glasovih scdjalnodemokrat-ski kandidat, Je gotovo pripisati kamoraški m volilcem. Za volitve v mestnih volilnih okrajih moramo poudarjati pred vsemi naravnost vzorno disciplino naših voliicev v I. in Vi. volilnem okraju, ki so s svojim discipliniranim nastopom pripomogli socijalnodemokrat-skira kandidatom do sijajne zmage. V I. okraju Je imel pri prvi volitvi socialni demokrat Nicolao 430 glasov, pri ožji volitvi pa Jih Je dobil 708, tore| 277 več nego pri prvi volitvi, malo manj nego so šteli slovenski glasovi pri prvi volitvi (300), dočim |e dobil italijanski liberalec le 39 glasov več (617 : 578). V VI. okraju znaša pri ožjih volitvah prirastek za socllalnodemokratske kandidate oddanih glasov 833 (2269: 1436), a slovenskih glasov je bilo pri prvi volitvi oddanih 914; potemtakem so skora| vsi slovenski volilci do zadnjega storili svojo dolžnost. Prirastek kamorističnih glasov znaša le 186 glasov (1327 : 1141). Naravnost sija|no pa so se pones'i slovenski volilci v III. in IV. volilnem okraju. V 111. okraju |e porastlo število naših glasov pri ožjih volitvah od 483 na 670, tore| za 177. V III. okra|u znaša diferenca med našimi in kamoraškiml glasovi 144, v IV. pa 512 giasov. Da so socijalni demokrati le nekoliko pomislili na svoje toliko poudarjano protikamoristično stališče, pa bi bila izvoljena tudi v 111. okraju dva opozicijonalca, dva naša kandidata. Vsekakor pa pomenja zlasti izid v Ul. okraju za nas Jako lep uspeh, in to tembolj, ker se Je zvezalo proti nam s kamoro vse. kar si Je le mogoče misliti in Je bil pritisk s kamoraške strani tolik, kakor še nikdar ne. — Podkupovanje, goljufije, sleparstva, kršitve zakona celo v volilni komisiji, vse, prav vse Je storila karaora, da se Je vzdržala na površju. Zato pa Je tudi naš uspeh tem pomembnejši. Svo|o »zmago- so začeli kamoraši praznovati že kmalu popoldne. Trgovine so pozapril sredi popoldneva in ljudstvo Je presenečeno gledalo kaj bo. Toda ostalo je vse mirno in ulice so bile do pod večera skoraj bolj prazne, kakor navadno, seveda, kar Je bilo še delavstvo in tudi drugo prebivalstvo pri delu ; praznovalo Je le središče mesta. Zvečer se je zbrala pred Narodnim domom velikanska množica naših ljudi, (Dalje na četrti strani). Uni. Za V. okraj Stara mitnica in Kjadin. 1. sekcija: otroški vrtec v ul. Pal- Izid volitev V okolici dne 8. in 12. junija razred 2. s e k c i | a: mestna šola v ul. Parrini, vhod ul. Parini. 3. sekcija: mestna šola v ul. Ferriera, vhod ul. Ferriera. 4. sekcija: mestna šola v ul. Do-nadoni. Za VI. okraj (Sv. Jakob). 1. sekcija: šola Morpurgo pri Sv. Andreju. 2. sekcija: mestna šola v ul. Scuola nuova 12. 3. s e k c i | a: mestna šola v ul. della Istria. Volitev se bo vršiia v petek, dne 13. t. m, od 9 dop. do 2 pop. GLASOVNICE SO RUMENE. „£a vittoria di Jrieste". Rimski .11 Glornale d' Italia" pri-občuje v svoji sredni številki poročilo o izidu tržaških občinskih volitev v IV. volilnem razredu. Poročilo je tako značilno, da ga podajamo vsaj v važnejših točkah doslovno. .Trst — „I a fedele di Roma" („podanik, vazal Rima") je še enkrat in to zmagoslavnejše nego kedaj, pokazal svojo žilavo, neuničljivo Italijansko dušo. Proti raznarodujočemu delovanju c. kr. vlade, ki importira v glavno mesto Venezia Giulie slovanske železničarje, poštne uslužbence in težake, da bi na umeten način pokvarila nacijonalni značaj mesta, proti silnemu naskoku in vztrajni zvijačnosti slovenskih organizacij, ki jih izdatno podpirajo ljubljanske in praške banke, da bi se prelevil italijanski „Trieste" v »Trst", kakršnega ima|o pred sebol v svojih ambidjoznih sanjah; proti goljufivemu delovanju socialističnega internacionalizma, ki v svojih ideoloških zmotah zanika Trstu pravico do italijanstva in si prizadeva, izročiti ga v grabežljive roke slovenskega nacijonalizma; proti tem sovražnikom, sodelujočim v škodo mesta, ki je bilo mesto Domeoika Rossettija in Fellce Veneziana, se Je zopet dvignila enkrat sulica sv. Ju sta, maščevalno in zmagovito, da zaustavi vdiranje barbarjev, da prepreči in zaustavi izdajstvo renegatov... Tokrat je bil volilni boj posebno važen. Znano je, da se po zmagi balkanskih zaveznikov nahajajo avstrijski Jugoslovani v pravem di!iri|u samoveličja. Ali trializem z Avstrijo ali iredentizem proti Avstriji: ta grozeč dilema so postavili najzvestejši Slo- Ožja volitev: II. okraj: izvoljen g. dr. Just Pertot. V Tista, dne 13. junija 1913. ,EDINOST hi 162. Strun m IZID VOLITEV IV. mestnega volilskeg dne 8. in 12. junija 1913. razreda Okraj L Sv. Vid II. Staro mesto Sekcije Ul. Edm. de Amicis 11 z vhodom v G. R. Carli, Passeggio S. Andrea. Ul. Ca van a št. 18 (skladišče). ObG. šola v ul. Lazzaretto vecchio. Telovadnica v ulici della Valle. ulici Skupaj Slov. narodna stranka Skerjanc 1871 1380 113 84 56 47 300 Socijal dem. stranka Nicolao 153; 92 74! 112 _J 431 Italj. lib.-nac. stranka Braidotti 63j I 159 107 "&7Bj 1. Preddvorana mest. sveta v mnnicip. palači. 2. Občinsko gledališče Verdi. 3. Mest. šola Felice Venezian na starem trgu št. 1 4. Mestna zastavljalnica (vhod Corso 43). 5. Obč. otr. vrtec (ricreatorio) ul. Castello št. 1. Bkuoal 209' E Novo mesto 1. Mest. šola nov mesta v vhod iz ul. Nuova. 2. Občinska gimnazija. 3. Mestna šola v ul. fiugg. Manna. 4. Ljudsko pren. v ul Gaspare Gozzi št. 5. 8kupaj 19« i: J 1578 19 14! 19 12 11 75 -- ! c C 19 15 18 12 11 7~i it iol 97' 92s 1(M i 102 I I 114 108! 1201 m 523! 49s| 11 60 135 152 170 183 159 174 ( I 1S9 197. 109 178 i 829' 884| 18 1031 78' 74 112 109 147 145 140. 143 4H3 471 04 08i Ti>| 74. 114 114' 127 382 133' 389 219 217 199 108 125 70 _9o' 155 042 000 33' 50 11 Nova mitnica s Škorkljo 1. Ul. Commerciale št. 342. 2. Ul. S. Fraucesco št. 51. 3. Paviljon ljudskega vrta. 4. Mest. šola ul.Giotto, vhod iz ul. Oacchi. 5. Mestna, šola ul. Giulia, vhod v ul. Kandler. 0. Atrij gledališča Politeama Rossetti. 7. Ul. delle Acque št. 7. __ Skupaj 3304 2770 ri;o 105 160 130 131 131 103 102 90 03 59 IH 50 00 9<> 95 50 50 00 087; 0:is 670 117 87, 80 74 I 98 03! 78 j 597) 117 85 84 -•> 90 (10 78. 593 117 89 11 72 1H> I 59 79 589 01 571 :u 1 125 107 100 i 187 104 104 195 190 191 227 219 220 245 2331 238 2051 1981 197 1247111(59 1173 87 134 l Stara mitnica 8 Kjadinom 1. Mestni otroški vrtec ul. PaMini. 2. Ljudsko prenočišče v ul. Pondares. 3. Ul. Boscbetto 10. 4. Ul. Gius. Gatteri 40. 5. Mest. šola ul. G. Pariui, vhod iz ul. U. Foscolo. 0. Mest šola ul. v G. Pari ni, vhod v ul. Parini. 7. Mestni otroški vrtec v ul. Al. Manzoui. 8. Mest. šola pri plavžih vhod v ul. Ferriera. 9. Mest. šola pri plavžih vhod v ul. Media. 10. Mestna šola v ulici G Donadoni. Skupaj >290 4300 CsS w C 49 30 37 50 54 49 38 j 48 33 44 40 30 37 56 54 49 38 48 3:1 44 40 30 37 50 54 49 38 48 33 45 435 435 430 41 37 38 57 54 49 38 48 33 40 441 ^.c . — tf O 129 123 130 130 S9 90 155 154 117 117 103 102 48 98 1(12 100 135 128 114 112' 1178 1158 127 12: 134 133 93 92 153 153 120 121 4 103 99 9S 104 103 132; 129 113 114 1779 1172 231 2< Mi 201 203 223 236 250 237 184 !257 217 180 247 199 198 224 239 222 100 201 2087 185 247 199 201 227 240 233 103 205 212~ 217 181 240 18G 199 223 239 225 100 202 2088 03 29' II. Sv. Jakob s Čarbolo Zgornjo 1. Šola Morpurgo pri Sv. Andreju. 2. Mestni otroški vrtec v ul: Anteuorei št 4. 3. Mestna gimnazija v ul. P. Veronese. 4. 1*1. S. Giacomo in monte št. 2. 5. Mestna šola v ul Scuola nuova. (i. UL del Rivo št 17. 7. Ul. della Tesa 3 A. 8. Mestna šola v ul. deli" Istria. 9. Ul. X. Cigotti pol. Št. 100 v Čarboli Zg. 10. Mestni otroški vrtec v ul. deli" Istria. __Skupaj 4873 3854 " i I s o 85 8 * 85 85 181 181 181 86 86 80 80 loti lr.6 150 85 84 84 84 120 126 126 65 62 62 64 173 107 169 125 121 121 123 144 136 130 83 82 82 82 161 148 148 00 00 60 01 135 128 127 137 137 137 137 89 89 89 j 113 113 113 113 119 119 119 ! 75 72 71J 72 121 119 119 914 897 898 903 1430 1374 1309 125 89 70 89 70 89 70 89 70 89 137 137 137 137j 132 130 132 133 132 121 121 124; 91 139 130 129 128j 151 145 144 143 100 100 106' loo' 90 70 5HJ (io 90 01 I 64 232 8kupaJ v vsem mestu 194041 15513 2900 4100 • > I h 1 H 785 Ošja molitev Glasovalo le 333 :i74 305 353 1305 Nicolao (soc. demokrat) 247 109 120 106 "708 Braidotti (italij. liberalec) 70 198' 171 178 017! 37 Izvoljena laška liberalca P-*renzan in dr Valerio v prvi volitvi. 400 407 411 409 1633~ Slovenca 110 142 208 210 <>70 109 143 207 205 004 Italij. liber. c o c: 204 26:r 230 232 163 looj 140 150; "803 814 141 370 307 392 402 415 381 379 2712 Slov. nar. S ; « Italij. liber. I ) s =s t £-< 240 245 245 10*» 166 100 145 144 144 138 135 135 91 90! 90 85 84 ; 84 93 89j 89 9(»4 95V; 953 80 79 79 157 154 153 206 202 202 227 22G 224; 280 278 274 271 207 207 _255 250 252 1476 1450 14511 263 Izvoljeni laški liberalci Banelli, Comici, dr. D'Osmo Gridelli v prvi volitvi. Socij. dem. Italj. liber. 3 cu S 378 249 249 249 250 94 94 1 98 95 383 25S 255 255 255 115 116 116 115 380 222 219 219 218 146 145 145 146 422 243 243 243 246 164 104 165 164 420 276 272 272 273 138 133 133 134 414 229 226 225 220 176 172 170 171 3 5 191 184 184 184 170 169 169 168 370 207 206 204 ■207 137 182 134 132 346 215 212 213 213 111 109 109 109 275 179 __ 177 176 176 76 76 77 79 376S 10478 2269 2241 2242 2248 1327 13l0|l3l6 1313 142 V ožji volitvi so bili izvoljeni : I okraj: socijalni demokrat Nicolao. III. okraj: italijanska liberalca Arch in Bonetti IV, okraj: italijanski liberalci dr. Ara, Gherbetz in Trojcr. VI. okraj: socijalni demokrati Pittoni, dr, Puecher, Doff-Sotta in ChiussL Pripomba: V L okraju je bilo 37 neveljavnih in belih glasovnic, v TTI. 38 neveljavnih in 103 bele, v IV. 162 neveljavnih in 101 bela, v VI. 70 neveljavnih in 72 belih. Stran IV. EDINOST" St. 162. V Tratil, dne 13. junija 1913. ki so se potem zgrnili v veliko dvorano, kjer je izpregovorit zbranim predsednik političnega društva „Edinosti" g. dr. W i 1 f a n. Poudarjal je velikanski pomen sedanjih volitev za tržaške Slovence in opominjal zborovatce, naj resno in trezno raz-motrlrajo te volitve in se ne dajo zavaja4! h kakim nepremišljenostim. Rekel je med drugimi : Ne bojujemo se za kake historične krivice, kakor laškoliberalna kamora, ne, nam ne gre za preteklost, mi se bojujemo za prihodnjost, za pravico. Današnje volitve se pokazale, da smemo z vso upravičenostjo pričakovati boljše bodočnost?, kajti naši volilci IV. voiilskega razreda, naše delavstvo je zopet pokazalo, da so naši volilci tako disciplinirani, da lih mora občudovati vsakdo. S težkim srcem so naši volilci glasovali, toda glasovali so za naše nasprotnike, ker je tako zahtevala disciplina, ker je tako zahtevala njihova narodna dolžnost. Tu se je pokazalo, da so naši volilci res možje, ki umeva|o svojo narodno dolžnost in k! so to dolžnost tudi Izpolnili v polni meri. V ntdtJjo smo izpolnili pri volitvah svojo narodno dolžnost kot tako, kajti tu je prihajal v poštev le narodiostai moment. Danes smo pokazali svoje opozlcljonalno stališče pro*i tisti strank?, ki vlada v občinski uprav', V interesu čiste občinske uprave je, da je v občinskem svetu močna opozicija, ki naj kontrolira upravo vlad&joče stranke. Upati je bilo, da se pri današajih volitvah združi vse, kar čuti opozldjonslno, proli iašsoltberalni kam >ri; toda nI se zgodilo to. Niso hoteli 1 Zato lahko rečemo, da so b:!i tudi pri današnjih volitvah za slovenske kandidate 'oddani glasovile slovenski glasovi. Baveč se nadalje z volilnimi pripravami, ki j;h je imela v rokah maglstratna kamora, je poudarjal govornik, da so te pnprave mnogo krive, da nismo dosegli večjrh uspehov. Izjavil je, da je povedal v obraz gospodom na mag stratu, da so podatki magistrataega anagraf.čsega urada ne samo krivi, temveč tudi goljufivi in to tudi pojavlja sedaj. Treba se je torej pripravljati od siej na to, da se v bodoče ne bodo vršile več take nezakonitost, kako so se vršile sed^j. — Naša dolžnost je, da se pripravimo sami z* volitve t?ko, da ga ne bo našegj voiilca, ki bi šele zadnji trenutek moral žiKati svojo volilno pravico. N^kaj naših glasov so nsm odvzeli tudi kamoristi v volilnih komisijah brez vse pravice. Je to prav tako hudodelstvo, kakor če b! storil krivico sodnik tistemu, ki mu mora soditi pravico. Zavračali so naše vo-iilce, ker je bilo pri njihovih imenih morda napisana namesto „fu" „di". In izjavil je govornik: „Naj bi se meni dogodilo kaj takega, bi rad videl tistega vladnega komisarja k! bl ne služil tu svoje proklete dolžnosti in ni hote! braniti pravice!" Poudarjal je, da taki kršitelji zakona, ki na tak način ropajo volilno pravico vo!i!cem, spadajo naravnost v ulico Tfgor. Naj torej vladni komisarji store v takih slučajih svojo doižaost; naj se ce izprehpjajo s svojo sveilo sabljico v lepi uniformi po volilni sobi, temveč naj pazijo, Kaj se godi v komisiji. Pa naj so se godile še take krivice, ml lahko rečemo vedno: drugi so kršili zakone, mi pa nismo storili nič drugeg?, kakor da smo hoteli obvarovati svojo posest in da smo zopet visoko dvignili našo slovensko trobojnico na naših domačih slovenskih tržaških t:eh. Končno se Je spomnil govornik onih mož, ki so stali vedno v prvih vrstah v boju za naše narodne pravice in ki so tudi v tretjem volilnem okraju zbrali na svoja imena tako lepo število glasom, pri prvih volitvah po novem volilnem redu 1. 1909, g. dr. Oregoria, leto? pa g g. dr. Rybaf in dr. SSavik. Bog jih živi! Oočinstvo, ki ga je bilo nabito polna dvorana, se je z burnim odobravanjem odzvala govornikovemu pozivu. Nato je g. Škrlj ne ravno najsrečneje oČrtaval naše razmerje napram obema našimi nasprotnima strankama In poživljal k vztrajnemu delu za bodoče. Za njim je g. Ivan Jaklič poudarjal, da imajo v današnjih volitvah slovenski socijalni demokrati najboljšo šoto za bodočnost, kajti izidi današnjih volitev, če jih primerjamo z Izidi prih. volitev, kažejo popolnoma jasnost, da internac jonalnost v socijalni demokraciji velja le za slovenske, ne pa za italijanske sccijalne demokrate, kajti le ti so očlvidno glasovali že pri prvih volitvah za laškolibe ralne kandidate in da so glasovi, ki sta jih dobila socijalnodemokratska kandidata, skoraj izkijučao glasovi slovenskih socijalnih demokratov. Zato naj ne kritizirajmo nikogar, temveč počakajmo prihodnjih volitev, tedaj se pokaže, kaj nam bo storiti. E ako je poudarjal tudi g. Cotič, da Je bil skleo, da pomagamo Slovenci socijalnim demokratom pri ožjlL volitvah popolnoma pravilen, kajti s tem smo izrecno poudarili svojo opozlcljonalno stališče proti vladajoči kamoristični stranki, pri čemer pred vsemi narodnostni moment ne prihaja v poštev. Sklep je bil dober in tudi dobro izročen in tudi naš namen dosežen. S pozivom k najresnejšemu delu v vsakem pogledu, zlasti na kulturnem in gospo- darskem polju, Id prinese našemu narodu boljšo bodočnost in z apelom, na| se zborovale! mirno razidejo, fe g. dr. Wilfan zaključil shod. Po shodu ]e množica v velikem številu ostala pred Narodnim domom, prepevj|oč narodne himne. Prišlo je tupatam do manjših spoprljemkov s kamoraškimi izzivači, potem pa je prišla policija in popolnoma po nepotrebnem začela razgan|ati naše občinstvo, ki ni storilo nič drugega, nego da je pokazalo, da je doma tu na tržaških tleh in da se na teh tleh ne da izzivati in psovati po nikomur. Kakih resnejših spopadov ni bilo. Živahno pa je bilo pred Narodnim do mom pozno v noč. Za občinske volitve. Pozor volilci! Volilci! Opozarjamo vas, da pazite na to, da napišete na svoje glasovnice ime kandidatov natančno tako, kakor so pisana v našem listu : ime, priimek in značaj in Cisto n i Ž drugega in Cisto nič drugače! Volilni ! Ne zamet jajte kandidatov svojega s kandidati kakega drugega volilnega okraja I Volilci! V legitimaciji je natančno označena volilna sekcija, v kateri vam je treba oddati svoj glasi Pojdite torej naravnost v tisto volilno sekcijo, ki je označena v legitimaciji, da ne izgubljate časa ! Volilci! Na vprašanja o svojem imenu, stanovanju itd., odgovarjajte pred volilno komisijo natančno tako, kakor je pisano v legitimaciji I Glavno letošnja skupština dražbe su. Cirila m Metoda. (Izv. poročilo.) Že od nekoliko let sem se je udomačila v naši Družbi navada, da obdržala svoje skupščine sedaj v tem, sedaj 7 drugem istrskem kraju. To ima svoj Uarueb fe«'. pomen. Tako se dcužbžaa mi?el širi tudi med one sloje našega naroda, ki bi -sicer malo čuli in videli o njej, a z druge strani prihaja ob takih prilikah v stike z večimi masami naroda, ki iz tega, kar vidijo in čujejo, ne crpijo samo pouka za bodočnost, ampak tudi oduševljenja in osrčenja za bodoče borbe. Tega leta je Družbino vodstvo izbialo v sedež družbini skupščini malo mestece Kršan. V njem se križajo ceste, ki spajajo notranjost Istre z morjem, pak bo lahko umljlvo, da se je tega dne mogla zbrati tam tolika sila sveta iz vseh istrskih krajev. Najštevilneje je bila zastopana bližnja, velika iabl ijska občin?, ki je še veduo pod jarmom italijanske gospode. Mnogo naroda je dollo iz Pule, Pazina, Boljuna, Barbanščine itd. Kršan Je bil poln vozov, kočij In avtomobilov. Domače prebivalstvo je bilo v polnem številu in rečimo, da-si je ob tej priliki vsa plominska okolica dala sestanek v Kršanu, da vidi in čuje svoje brate, svoje ljudi, svoje prvake, ki so bili tu zbrani skoro vsi. To je Jako tolažljivo, ker je vsa ta okclica skupno s Kršanom podrejena mestecu PIo-minu, v katerem še gospodarlja Italijani In italijanaši, okoreli sovražniki naše krvi. Kdor je v nedeljo videl naš kršni in dobri narod, kdor mu je mogel pogledati v dušo in videti, kaj se vse giblje v njej: moral Je priti do zaključka, da so že šteti dnevi italijanske tiranije v P1 o-m i n u. Po deseti uri Je doplul v plomlnsko luko parobrodič, ki je dovel iz iztočne Istre nekoliko skupščinarjev in članov Družbinega vodstva. Ob 10. uri so dospe i ti izletniki — na čelu |im predsednik Družbe, g prof. Vekoslav Splnčić — v Kršan, kjer jih je, na razpotju, pričakovala silna množica z narodnimi pihali, ki so za svirala neko otožno melodijo — vse, kar nam je mogel nuditi oni ubogi, podjarmljeni narod. Med občinstvom se Je nahajal tudi narodni poslanec g. Anton Zidarič, kršan3ki župnik in dekan. Njegovo delo Je, da se je mogla ta znamenita skupščina obdržavati v Kršanu, kakor je tudi vse, kar se doseza v narodnem pogledu v onih Žalostnih straneh, Jedino njegova zasluga. Neka deklica v narodni noši je izročila gospodu profesorju Spinčiču št pek cvetja, pozdravivši ga z nekoliko Jako lepih in toplih besed|. O. prof. Splnčić Je ganjen odzdravil na ta pozdrav, na kar se |e ves narod razvrstil v sprevod, ki se |e počasnim korakom in ob Isti tužnl melodiji podal v mesto. Malo na to |e začela v župni cerkvi služba božja. Na koru |e pevalo opatijsko društvo „Lovor" cerkvene pesmi v narodnem Jeziku. Med tem se |e zunaj cerkve zbiralo ljudstvo. Burja, ki je bila Že zjutraj huda, {e seda| uprav pobesnela. Vejevje velikih starinskih dreves na trgu se |e Sumeče zvijalo, dočlm se Je nad našimi glavami zbiral oblak, kakor da nam hoče groziti. Bali smo se že, da se skupščina ne bo mogla vršiti, ker v Kršanu ni niti večega prostora, a v šolo nas ne bi pustila občina. Kaj naj storimo, če se vreme obrne še na slabše ? ! (Pride še). Socij. demokracija in narodna zavednost (Iz Ljubljane). Nikdo ne more preko dejst?a, da Je v socijalno - demokratični stranki vrzel, ki se še ni, oziroma ne more biti — po dosedojih njenih tendencah — izpopolnjena. In ta prazen prostor Je — prostor za ljubezen materinega jezika. Najsi so članki njenih listov Še tako resno, dostojno in zmerno pisani, vedio In vedno je opažati v njih jedru to praznoto. In baš ta je ona, ki ovira, da se njen, sicer v mnogem lepi in vzvišeni namen ne vrši tako povoljno, kakor bi sama rada, da kljub njenemu — na videz vsaj - t <šno pravičnemu principu in programu takorekoč obstaja in Ji je še daleč do c*ija... Beseda „infernacijonalen" ne vleče več! Smo v dobi gospodarskih kriz in neblago-stanja, in le umljlvo bi bilo, ako bl se socijalno demokratične vrste gostile; a se kljub temu ne goste! Vsaj razmeroma nezadostno. Kaj je temu vzrok ? Vzrokov bo najbrž več. Vendar lahko smelo trdimo, da je eden teh vzrokov — In najbrž ne najmanjši — v breznarodnem nazfranju: manjka jej paragraf o narodni zavednosti. Jnterna-cijonalizem", kijub vsaj širokoustnoiti, Še ni objel vseh proletarcev. Mnogo Jih Je še, ki Jim nI zamiia ljubezen do domovfoe, oziroma si je ne morejo kijub vsem slabim bilancam izruvati iz srca: ljubijo svoj rod in svojo grudo. To :|e ona nevidna stena, v katero so zadele soc. demokratične vrste, ki Jej — če nočejo še nadalje nosili pečat narodnega izdajstva — ne kaže drugega, nego malo re-v,dirati svoj program. V prvi vrsti velja to za našo socijaluo demokracijb. Povdarjam: z a n a š o I Kajti najbrž nobena ne drvi tako slepo po svojem tiru, brez smeri in podlage, kakor ravno naša. SIcer Izjavljajo, da niso v principu £roil narodni ideji; vendar so vsi njeni člani, s pičlo izjemo, sami brezn®rodovcl in „brez-domovlnci", ker se ne potegujejo za svoje narodne pravice, pač pa so vedno In povsod v službi Nemc3. — Narodne zavednosti in ponosa ne ubijete nikdar! V splošnem ne pozabi svet nikdar ljubezni do dom o u te in njenega jezika ; vsaj dotlej ne, dokler se ne bo govoril povsod le en in isti Jezik, kar nekateri tako žele. Dotlej pa poteče še mnogo vode I... Da je temu res tako, dokazuje dejstvo, da se celo na Francoskem, kjer gotovo vlada najiirša svobodomiselnost in enakopravnost, soc. demokracija ne more povspeti do zaželjene stopinje. več! Celo njeni Čianl odstopajo iz njenih vrst, in to prav radi tega, ker se nočejo odreči ljubezni do naroda, katere v francoskem narodu ne ubijejo vsaj dotlej, dokler se ne izravna račun Iz leta 1871 ... 1 Pa čemu bi hodili po dokaze na Francosko ! Poglejmo si našo nemško duhov-ščiao, pa Je jasno dovolj, kaj pomenja narodni moment. Če že ti ljudje, ki jih vendar verski ožiti vežejo na brezstransko nazlranje, sovražijo naš narod, če že ti nimajo smisla za solidarnost s svojimi sobrati-duhovniki slovenske narodnosti — česa naj pričakujemo od druzih plasti naroda?! Res Je, revščina ne pozna idealov, ampak hoče kruha. A ko tega dobi, zahoti se ji zopet — Idealov. Če kje, so na Nemškem gotovo soc. demokratične vrste precej močne, a celo med njimi ne vlada še „bratstvo" v svojem pomenu. Tudi oni čutijo in se zavedajo, da so sinovi izvoljenega naroda in se izrekajo za brambo nemške domovine. Slovenci smo cb3ojeni v večni boj. Hudo se moramo boriti s civiliziranimi na-rrdi, da-si ti dobro vedo, da smo tudi ml upravičeni do narodne ekzistence. Kaj pravi „pravična* nemšfca scc. demokracija k sedanjemu kompromisu svojih soplemenjakov z ltali|ani na — slovenskih tleh? Saj Je vendar očitno, da hočejo ovirati Slovence te njihove neoporečne narodne posesti. N e, za nas ne bo nobene besede! Vidimo daanadan, kako ravnajo socij demokrati drugih narodnosti, osobito Nemci in Italijani, da jim namreč nI toliko na tem, da vršijo svojo misijo, ampak da pripravljajo pot do kruha le — le svojim ljudem in se ne ozirajo prav nič na to, ako s tem oškodujejo drugorodne svo|e — sodruge. To |e dokaz, da pri njih še ni Izumrla narodna zavest, ali — boljše rečeno: — to značl, kako umevajo oni besedo „ln-ternacijonalen". Ako se socijalna demokracija dru-g i h narodnosti noče odreči ljubezni do svojega naroda, temmanj Je vezana v to n a i a soc. demokracija, ker ravno njen rod je najbolj zapostavljen in najbolj zatiran Pa, če že hočejo slediti stopinjam svojih nemških in italijanskih sodrugov v vsem, potem naj jim tudi v tem 1 Zakaj bi ravno slovenska soc. demokracija delala avantgardo — drugim ?! Odkrito povedano: vrste soc. demokracije bi lahko bile bolj goste, ko bi malo drugače umevala narodno stališče. Tako pa je nj:h070 sedanje kretanje le butan|e z glavo ob zid, In tako je nastala NDO. Ako bi pa naša socijalna demokracija tako upoštevata narodni moment, kakor ga n. pr. češka, bi potem simpatizirale z njo tudi druge nsše stranke, ne da bi ona sama kaj zgubila na svojem programu ! Vendar pa: kakor hoče! Ml bomo hodili dalje svojo pot. Naša socijalna demokracija pa je pred alternativo: ali se bo še nadalje pehala po neplodni pušča;!, ali pa — krene na drugI poti razumevanja In uvsževanja ciljev narodne skupnosti I Domače vesti. Odborova seja političnega društva „Edinost" se bo vršila v soboto, dne 14. t. m. točno ob 3 popoldne v prostorih „Slovanske Čitalnice". Vabljeni so vsi odborniki, namestniki in deželni poslanci, da se seje udeleže točno In polnošievllno. Mazzinijanski razgrajači, ki so prišli predsnočnjim izzivat In razgrajat pred Narodni dom, so Jo pošteno izkupiii. Ne samo, da so jim jih naši ljudje tako krepko naložili po grbi, da bodo vse življenje pomnili te slovenske batine, jih Je bilo tudi sedem aretiranih in je res interesantno, kaki tički so ti Italijani „di sangue purissimo". Evo jih: Giovanni Bronzln, M .rio Coen (Žid), Gustavo Hribar (ta je prav gotovo „calato dalla montagna calabrese", saj ga ime izdaja), Mario Delmislro, Luciano Mingotli, Bruno Tomasin, Piatone Modrlch. Scden so jih obdržali v zaporu, enega pa so izpu stili. Naravnost nesramno je lagal „Piccolo* o celem dogodku, češ, kakor da bl bili naši ljudje izzivali, dočim pa so prišli k, moraši ne samo enkrat, temveč vsako toliko časa kričat, žvižgat in psovat s rščavl". Če so na to naši odgovorili s pestmi, naj se tnaz-zinijanci zahvalijo bogu, da ui bilo huje Po nekaj klobukov, ki so jih pustliina „bojišču" pa pač lahko pridejo, da ne bodo hodili razoglavi. Kdor ne veijame, kdo j-začel izzivati, naj le pride pogledat v našo tiskarno, pa bo videl, kak „projektil" je priletel skozi okao v prvo nadstropje na stavce, ki so bi;i pri s/ojem delu. To je seveda zamolčal „PIccolo", kakor Je tudi zamolčal, da so streljali mazzinijanci in da so biii zato tudi aretirani. Ali kaj se hoče: od vola dobiš le kos mesa, od .Piccola* pa samo — laž! Brez vode ! Včeraj Je bilo menda ske-raj vse mesto dalje časa brez vode, kakor Je tudi že par dni okolica. Ne znamo sicer v kako velikem obsegu se je to dogodilo, pač pa je to vendar velika muka za prebivalce, ako nimajo vode, posebno ob opoldanskem času, ko se je primeroma največ porab'. Ljudje so biii jako nevoljni, ko niii pitne vode nI bilo dobiti in so govorili: .Kdor hoče biti brez vode, naj le voli ka-moraške kandidate". Pač dobro priporočilo za kamoro. Na adre;o ravnateljstva državne že leznice. Trgovci okrožja Herpelje-Kozina se britko pritožujejo že dolgo časa, da jim dohaja blago od trgovskih tvrdk popolnoma pokvarjeno. Vreče so namreč — čim ležijo le kake ti i dni v skladiščih na posta jj v Herpeljah — razjedene od miši in podgan. Naravno torej, da je razjeden.) tudi blago, ki je v vrečah. Oči?idno Je, d.i trgovci trpe vsled tega veliko in neprestano škodo, ki pa Jih boli tem huje, ker se morajo itak že z največjo težavo boriti za svojo ekzlstenco že zato, ker je tamolnje ljudstvo zelo revno — morda najrevnejše v vsej Istri — ter so splcŠne gospodarske razmere Jako žalostne. Trgovci so siljeni zadovoljevati se z najmanjšim zaslužkom tudi pri najboljem blagu. Če pa jim to prihaja še pokvarjeno, potem morajo trgovati naravnost z izgubo ! 1 Državne železnice so, ali bl morale biti vendar Institucija v prvi vrsti z namenom, da povspešuje trgovino in s tem javne koristi. Mari pa služi državna železnica cb takih razmerah na nje kolodvorih, rečenemu namenu? Gotovo ne! Nasprotno. Zato se obračamo do ravsatel'stva drža.nih železn e v Trstu z nujno prošnjo, naj da nemudoma mčeistvu postaje v Herpeljah primerih ukaze, da se rečeni nedostatek odpravi in da bodo tamešnja skladišča shrambe, kjer se bo blago varno in dobro hranilo in ^e bo Izpostavljeno opisanim poškodbam. Če slavno ravnateljstvo to stori, mu Je zagotovljena hvaležnost tržaških tvrdk in trgovcev in prebivalstva v okrožju HerpelJe-Kozina. (Ce bi želelo ravnateljstvo konkretnih podatkov, naj se obrne do uredništva „Edinosti", kjer dobi potreben napotek). Prizadet trgovec. Drulf^no v&sti* II. redni oMnl zbor akad. tehnič društva „Triglav" v Gradcu se vrši v soboto dne 14.^ |unija v prostorih gostilne „Zum goldenen Stern" z običajnim dnevnim redom. V Trstu, dne 13. junija 1913. Stran V. ar. dol. organ iza -. Zveza jugoslovanskih pekovskih pomočnikov" vabi na društven shod, ki se bo vršil d a n e s ob 10 dopoldne v društvenih prostorih NDO, ul. Sv. Frančiška štev. 2. Dnevni red: 1. „Položaj pekovskih pomočnikov v Trstu* in novoustanovljena Zveia Jugoslovanskih pekovskih pomočnikov". — Shod je važen, zato pričakujemo obilne udeležbe. Odbor. Odbor skupine parketnih stavcev. Danes, v petek, važna odborova seja v društvenih prostorih. Posredovalnica dela NDO išče rala deniča od 14 do 17 let kot pisarniškega praktikanta v veletrgovini. Vešč mora biti poleg kakega slovanskega tudi laškega in nemškega jezika. Deželni odbor NDO vabi na društveni shod, ki bo v nedeljo ob 10 dopoldne v društveni dvorani v ul. Sv. Frančiška št. 2. V zadnjem času so se dogajale stvari, da Je neobhodno, da o njih razpravljate. Začrtati pa si moramo tudi pot, kako v bodoče postopali, da bodo koristi slovenskih delavcev čimbolj zavarovane. Omenjamo naj samo zadnji štrajk v pristaniš:u, ki Je bil naperjen proti slovenskemu delavstvu. V nedeljo torej na shod! Podružnica NDO v Vižovljah priredi v nedeljo ob 2 popoldne Javen shod v gostilni pri „Oabrovcu" v Vižovljah. — D.ievni red: Pomen in namen „Nar. delav. organizacije". Zveza jugoslovanskih pekovskih pomočnikov vabi na društveni shod, ki se bo vršil danes, v petek ob 10 dop. v društvenih prostorih NDO, ul. sv. Frančiška štv. 2. Dnevni red: Položaj pekovskih pomočnikov v Trstu in novoustanovljena „Zveza jugoslovanskih pekovskih pomočnikov". Shod lesnega delavstva Je priredila v sredo zvečer „Zveza Jugoslovanskih lesnih delavcev" v društveni dvorani NDO. Ude Itžba je bila precej velika. Predsedoval Je shodu predsednik „Zveze", tov. Ceh. O razmerah lesnega delavstva vseh kategorij In o pomenu organizacije pa sta poročala strokovna tajnika tov. Mrak In Brand-u e r. Kakor vse kaže, Je začelo lesno delavstvo spoznavati, da Ima v novoustanovljeni „Zvezi" edivo pravo zaslombo in boriteljico. Ona se bo v boju za narodne In gospodarske pravice jugoslovanskih lesnih delavcev posluževala vseh sredstev. Zato že s tega mesta poživljamo vse slovenske in hrvaške lesne delavce v zunanjih krajih, da pripravljajo tla za ustanovitev podružnic »Zveze*. Skupina postiljonov sklicuje za soboto ob 9 zvečer shod v kons. društvu v Rojanu. Na shodu, ki Je zelo važen, govori tudi državni poslanec g. dr. Rybar. Posti Ijoni udeležite se shoda vsi do zadnjega ! Brezposelni delavci, uslužbenci, ka kor tudi delavke, uslužbenke itd., naj se obračajo na posredovalnico dela NDO v uradnih urah ob delavnikih od 10—12 dopoldne in od 4—8 zvečer; ob nedeljah od 10—12 dopoldne. Tesarska skupina priredi v soboto ob 8 zvečer v društveni dvorani NDO, ul. Sv. Frančiška št. 2, društveni shod, na katerega so vabljeni vsi tesarji mesta in okolice. Dnevni red: .Razmere tesarjev in organizacija*. Soc.-dem. zopet terorizirajo. Iz Na-brežine nam poročajo, da se je pričela proti članom NDO zopet ostudna gonja. Neki soc. dem. je zmerjal naše delavce s „Ščavi" in {e nahujskal svoje kolege, da so zahtevali, da morajo člani NDO z dela. Naši so se š!i pritožit na orožništvo in največji hujskač je bil baje že aretiran. Cela zadeva Je bila sporočena centrali NDO, ki napravi potrebne korake na državnem pravdništvu. Vesti iz Gori&ke. Do deželnozborskih volitev na Go-' riSkem manjka le še mesec dni. Kandidate so postavili doslej le soc. demokratje, druge stranke Še čakajo. Na Italijanski strani se gibljejo pridno klerikalci, na slovenski vi-1 dimo na delu samo dr. Stepančiča, ki si pripravlja tla na Krasu, kjer hoče biti na vsak način izvoljen. S klerikalne strani se vrši po Krasu nekoliko delavanja po raznih oseoah, tn klerikalci upajo, da proderejo letos tudi v kraških kmečkih občinah. Gorenjepolje. Naša šolska predstava 8. t. m. je bila nad vse pričakovanje imenitno obiskana. Domačini, ki pojmijo vzgo-Jevalnl namen nedolžnih otročjih veselic, so se večinoma vsi odzvali vabilu vostva. Naših sosedov Kanalcev se pa kar ne more prehvaliti, toliko lih Je bilo; lep vzgled so dali narodu in to naj Jim Do tudi v zadoščenje. Presrčna hvala v imenu Šolske mladine In upamo, da nam osstacete vedno naklonjeni. Zapomnimo si vsi: kakšna mladina — taka bodočnost naroda I — Srčna hvala predsedniku Antonu LovlŠčeku in soprogi Mariji za prepustitev veseličnega prostora, itd. — Sodnemu of c. g. Ivančlču, zid. mojstri in udu kr. š. sveta g. M. Oabrijelčiču, g. trgovcu Angeli-Ju, prožnemu uravnaču g. Perfeti, Krojaču g Jnnezu Oabrijelčiču In dr. za predplačila: Stoterna hvala. — Vodstvo ljudske šole. — Za nnetjem slepiča Je umri v sanatoriju v Gorici g. Andrej Polanec z Dola nad Ajdovščino. Mož |e bil znan cestni podjetnik; kot tak le delal zunaj v svetu, doma pa si Je bil napravil lepo znano gostilno s prenočišči za tujce. Imel |e lepo premoŽenje, katero si )e (e pridobil s svojo veliko pridnostjo. Še ne 40 let star Je legel v grob, k|er naj počiva v miru! Socijalnodemokratična stranka na Goriškem Je postavila kandilate tudi za splošno kuri|o v Furlanijl in Gorici za bližnje deželnozborske volitve. Ti kandidatje so: Alfred Callini, Josip Tunt?rf Alo|zij Tonet. Na praznik slovanskih blagovestni-kov, dne 5 julija, bo v Gorici veiika vrtna veselica, „pri Jelenu" v korist CMD. Veselico prirediti obe podružnici. Za narodni muzej v Gorici dotekajo lepi prispevki z raznih strani dežele. Prav zanimivo Je Čitati poročila o darovih. Najpr d-nejši darovatelj |e g. Josip Balič, učitelj na Vrhu Sv. Mihaela D<* bi le dobil muzej tudi primerne prostore t izginilo je iz Gorice v mesecu maju 20 oseb; stroškov so provzročJe K 150. Rodoljubi iz vasi Gorenje pri Divači prirede dne 6. Julija veselico na prostoru v prid prekoristne družbe Sv. Cirila in Metoda*. Vsled tega se naprošajo uljudno vsa sosednja društva, naj to blagohotno upoštevajo in ne prirejajo veselic na ta dan. Imenik porotnikov, izžrebanih povodom II zasedanja porotniških obravnav c. kr. okrožne sodnije v Gorici za leto 1913. Redni porotnik i: Budin Anton, Miren, Gregori Franc, Gradež, Mels Coloredo grcf Silvij, Gorica, Morsutti Feliks, Gorica, Morsutti Feliks, Goric , Culot Anton, Gorica. Toroš Leoooid, Mtdaoa. Visintin Matija, Gradišče, PeiŠe Alojrij, RočinJ, Černota MIha, Spod. Log, Tomat Anton, Marjan, Učen Maksimiran, Rihenbeik, Torelli Marin, Gorica, Sartori Aleksander, Marjan, Tomaslni Peter, Gorica, Mosetič Alojzil, Gorica, Martinis Alojzij, Medeja, Krajnik Ivan, Sv. Lucija, Schubert Adolf, Višek, Moratelli Mansueto, Gorica, Klanjšček Josip, Števerjan, Kanavc Ivan, Idrsko, Panzera Ivan, Krmln, Hrast Anton, Llvek, Schleimer Josip, Gorica, Pertovt Alojzij, Go-ica, P.iteri Egidij, Gradišče, Ventu-rini Angel, Terzo, Repfč Franc, Ajdovščina, Klanzig Iginij, S. Vito al Torre, Zuccato pl. Anton, Sv. Mihael, Ozeljan, Leban Vlncenc. Šempas, ČernigoJ Anton, Gorica, Zuttioni Lenart, Gorica, Božič Božidar, Sv. Lucija, Zuliani Mohor, Gradež, Roječ Franc, Peč. Nadomestni porotniki: Cemente Karol, Ros si AlolzIJ, Calllgaris Ivan, Juch Josip, Afrič Josip, Bonnes Kle-ment, Vodopivitz Josip, Gardinal Ivan, llli-cher Karol, vsi iz Gorice. Nabrežina. Ciril-Metodova veselica v Nabrežini se bo vršila, kakor Že objavljeno, v nedeljo, dne 15. Junija t. I. v ljudskem vrtu, ki se ta dan izpremeni v pravcati raj. Na programu so pevske točke, ki Jih proizvajajo bratski pevski društvi. „Danica" s Kontovelja in „Skala* iz Sv. Križa, pevski odsek „Javne ljudske knjižnice" v Nabrežini In nabrežlnski Cirilmetodar|i. Med programom igra godbeno društvo .Nabrežina*. Po veselici je ples in prosta zabava. Na vese-sellčnem prostoru bodo postavljeni CM paviljoni za Jedila, slaščine, likerje, kavo, teran, pivo, itd. in tudi interesantni „Labirint*. Zvečer se bodo spuščali umetni ognji in ves prostor bo bajno razsvetljen z balončki in plinovo lučjo. Nudila se bo torej udeležencem te prekoristne prireditve najraznovrst-nejša zabava. Dan 15. Junija, ki si ga je izbrala CMD podružnica v Nabrežini za svojo priieditev, le tudi dan Sv. Vida, dobro znan vsakemu Slovanu po nesreči, ki Je zadela srbsko carstvo na Kosovem. Praznovali smo Slovani ta narodni praznik doslej z žalostjo v srcu, a odslej po zmagi srbskega orožja, ga hočemo praznovati z radostjo, praznovati s požrtvovalnostjo. Dne 15. junija nam Je dana prilika, da poklonimo mal dar naši prekoristni obrambeni družbi Sv. Cirila in Metoda. Zato v nedeljo vsi v Nabrežino! Kolesarsko društvo „Danica" v Gorici vabi gg. dirkače, da se pravočasno vpišejo za dirko primorskega prvenstva Tist-Gorica. Vpišelo se lahko do 17. t. m. pri predsedniku. Darila bodo krasna. Od strani občinstva je zanimanle vedno večje. Vršila se bo tudi tombol?. Cinkvina K 100. Tombola K 200. Tudi ženska pcdružnica sv. CM napravi na veselfčnem prostoru paviljon in šaljivo poŠto. Na slavnosti bo sodelovalo več društev. Drugo nedeljo 22. t. m. vsi na športno prireditev 1 Telovadno društvo „Sokol" v Komnu priredi v nedeljo dne 15. junija 1.1. poletno veselico na dvorišču „Vinarskega društva* v Komnu. Na sporedu Je: „Doktor Hribar" — burka. „Mladosti ni", mešan zbor. „Ven-ček narodnih tesmi", ženski zbor. H. Satt-ner: „Naša pesem", meian zbor. Po veselici pit s. Začetek veselice točno ob 4. pop. Med sporedom in plesom bo svirala godba s Prošeka. Obrtno-nadaljevalno šolo v Ajdovščini, ki |e končala te dni svoje tretje leto, Novo pogrebno podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02.) Prevoz mrliče* na vse kraje Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Općino št. (70*; T. VITEZ v Nabrežini na trga pri cerkvi; A. JAM ŠE K, pri Orehu (Noghere); F. BRNETIO * škednju. — Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksurjoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolani, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in druge svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. Stalne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naročila se sprejemajo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 1402. Družabnik in upravitelj H. S T i B I L J V ulici Garradori št. 4 Matija Bulic (vogal ul. Nicol6 Machiavelli) se je otvorila te dni nova, velika trgovina drobnarij v kateri se prodajajo vsakovrstne bižute-rije, japonske vaze, posode za kavo, čaj Ud. katere prihajajo naravnost iz Japonske. UMETNI ZOBJE Ptot^feil&rti« sokov Izdiranje zebov brez = vsaks bolečine - Dr. i. Čermak V. Tusohor sokasdravnik kaacoa. sobai «#hal> _ TRST tlfloa tfolls Ca« ar m a it* v IS, 19, n Kroiačnica Vek. Terzo Trst, ulica Fonderia štev. 4, 1. n. • Priporoča ae c. občinstvu za vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejSem kroja Bogata izbera najnovejših angleških vzorcev. SVOJI K SVOJIMI priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno „Ai buoni amici" v Trstu, ulica Belvedere Stev. 39, točilnico vina in piva z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini it. 1 gostilno „Al buon Almissan" v Rojanu, ul. MontorsinO 3, točilnico vina v Barkovljah (Bovedo), ul. Perarolo St 342 (hiša Ščuka). Toči se prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiša ter pivo. Globin Gualtiero Cozzio : Sam ClUvamsl S ii Torreate U (uaspratl Chtoaal) tat PRVA brusarska :: DELAVNICA n na električni oaotor. Bogat izbor Skarij brivnih britev, nožev itd. itd. itd. Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje las. naji boljsein naj F i n e j Še čisHIoza čevlje © o .. a i p tS »s > -»— 3 h« sc E™* 1 H Morske kopelji v Grijanu V čim največjo udobnost p. n. občinstva bo brza motoma ladja „Mira* odslej vozila od pomola sv. Karla nepretrgoma v Grijan in nazaj, kakor hitro se prijavi za vožnjo vsaj 10 oseb. Vozne cene so sledeče: Tja in nazaj........K 1"—. m „ n s kopeljo vred . . . * 1*30. „ r » » » » za otroke „ 1'—, Tja ali nazaj......... —'60. „ n r za otroke . • . . „ —"30. Abonentski listki so razmerno cenejši. R. Gasperini, Trst Telefon Stev. 1974. špediter Via Economo St. 10. Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic* dostavlja na dom. PO 61L JAT VE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „Cement" Tovarna cementa „Portland- v Spljetn. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. KS l+AS ' Zmaga na vseh črtah ™ najbolji« kolo monarhije dobiva •talno nove pristale. K0SM0S > kolo dobro, poeent ljudsko kolo. se splošno rado kupuje. TRST: Roti Rudolf, ul. Acquedotto 21. GORICA: Grusovin E., Corso G. Verdi. Sv. LUCIJA: I. Šuligoj. AVSTR. DRUŽBA OROŽNIH TOVAREN V STEYRU. Ceniki zastonj in poStnine prosto pri zastopnikih : Stran VI. „EDINOST*1 St. 162. V Trsta, dne 13 junija 191» le cbtekavalo 25 učencev; med temi 7 čevljarjev, 3 mizarji, 2 krojača, 4 ključavničarji, 1 zidar, 1 pek in 7 trgovskih učencev. Poučeval je g. učitelj Pavel Plesničar. Prihodnje leto se sprejme tudi ženski naraščaj. Sokolski zlet v Kojskem, to je zlet II. okrožja, se Je sponesel prav dobro. 49 članov Je prikorakalo na teiovadišče, ki so izvedli štiri ljubljanske proste vaje res prav dobro ; telovadk je nastopilo 18 iz Gorice in St. A idreza, ki so telovadile Jako elegantno. Orodna telovadba se je tudi popolnoma posrečila. Vrsti iz Št. Andrtža in Do-brovega ste nastopili na drogih; goriški Sokol Je vspel posebno na bradlji. Pa telovadbi Je bilo občinstva nad 500 ljudi. Prireditev |e vspela v ponos briških Sokolov, ki ne gledajo na svoje domače nasprotnike, marveč lepo napredujejo po pravi Sokolski poti. Druse slovenske In hrootske de2ele. Proslava 251etnice obstoja novome Skeg« »Sokola". Dne 10. avgusta t. I. proslavi novomeški „Sokol* svojo četrtsto-letnico združeno z zveznim izletom in župnim zletom v Novemraestu. Ker naj bi bilo to slavje najlepši narodni praznik in manifestacija sokolske misij, se bratska društva prosijo, da se ozirajo na to prireditev, ter se je v čim častnejem števlu udeleže. Na zdar«__Odbor. Vesti iz Istre. Iz Črnegakala. Dopisnik iz Rakitovca v „Edinosti* od dne 29. maja pravi, da že 20 let plačujejo xa ceste. Ali tega ni povedal : kdo plačuje ?! Res Je, da se na občinskih dok'adah nabira denar v cestni fond za cesto Rakitovec-Črnikal. Za ta cestni fond pa plačujejo le davčne občine Zazid, Podpeč, Loka in Crnikal, ne pa Gabrovlca. Osp in Mačkolje, ker za te tri vasi ta nameravana cesta ne pride v poštev. Res le da od Rakitovca do Loke, to Je čez Zazid,' Podpeč do Loke ni spornih črt ja cesto. Deželni odbor istrski je bil poslal svojega inženirja z nalogom, da profektira od Loke na ovinek erarne ceste pod Črnikalom. ne pa na Katinaro. Res Je, da je Loka najnižja točka te ceste, kakor Je tudi res, da Je Ketinara-SiŠkovJć še nižja, in za 1 km daljša — črez potoke in prepade. Od Loke na ovinek erarne ceste pod Črnikalom Je višja le za 2% in je na onem ovinku potniku in vozniku svobodno da — ne da bi izgubljal najmanjšega časa — krene na cesto črez Gabrovico na Osp in Oreh, ali na cesto črez Kastelc-Sv. Socerb-Dolina. Te ceste so potrebni kakor slepec vida prebivalci vasi Rakitovec, Zazid, Podpeč in Loka ter vseh onih vasi onostran Rakitovca; Crnikal. Gabrovica, Osp itd. imajo že zvezno pot v Trst. Cesta Rakitovec-Črnikal, predlagana po dopisniku iz Rakitovca, bi bila od Loke do Ketinare-Siškovlć za 1 km daljša ter bi stala nad 80.000 K več, nego če bi se združila z ovinkom pod Črnikalom. O tem se je prepričal tudi vladni inženir Zecchini. Občina Dekanska se Je obvezala pri spevati 5% vsega troška za to črto. Zato se je tudi izrekla za manjši trošek. Tako tudi vlada in deželni odbor s 3° 0 mesto 7°/ — za boljšo cesto! Izvedenje ceste Rakitovec Crnikal od Loke na ovinek erarne ceste pod Črnikalom Je predlagano po c. kr. vladi, po deželnem odboru, po sklepu občinskega odbora v Dekanih In onega v Buzetu. Proti so samo oni malkontenti, ki po predlogu vlade in gor njih korporacij ostanejo izven črte. Absolutno pa se treba ozirati na voljo večine, ki ima pred očmi boljšo cesto in manjše troške. Občan. Slovensko izobraževalno in podporno društvo v Opatiji priredi v nedeljo dne 15. junija t. I, izlet Iz Voloske Opatije v Senj, s salonskim parnlkom .Slavila". Odhod z Reke ob 12 45, iz Voloske cb 1 30, a Iz Opatije ob 2 popoldne. Na parniku bo svirala vojaška godba c. in k. pešpolka grof Jelač'ć Št. 70. Vozna cena tja in nazaj K 3 za osebo. Restavracija na parnikul Odbor. III. zlet Tržaške soh. župe. Spored: Dne 29. junija dopoldne: Ob 8 začetek izkušenj za popoldanski nastop: a) Člani, b) naraščaj, c) članice. Popoidne: 1. Ob polštirih iz prevod. Društva se zbero ob 3 15 pri Obelisku. Pozdrav v vasi, nato se sprevod razide. 2. Javna telovadba. Začetek ob petih. Ko se Izprevod razide, je do telovadbe časa šenajmanl pol ure, vendar priporočamo p. n. občinstvu, da se že prej preskrbi z vstopnicami. a) Proste vaje naraščaja; b) Proste vaje članic; c) Orodna telovadba župnih društev; d) Uzorne vrste; e) Proste vaje članstva. 3. Ljudska veselica na zletnem Jncm MaCarol lntl ««« c«mti stev., 38. prostoru. Začetek po lavni telovadbi. T,*1" m Irdeluje K r" • _ 6evlje po men m sprejema popravita. Cene rmerne. Prosta zabava, petje, godba, paviljoni, ples, umetni ognjf, srečolov itd. p J nrorrln RolHacci Bojan, ulica Koj« Vstopnina na zletni prostor 60 vin. nlbl/druu DcMUdbdl, gL 7, (poleg ,Kor Vstopnina k Javni telovadbi: Pritlični sedeži umnega drcStva-) priporoča svojo meao.co. 1 K, sedeži na tribunah: 2 K, oziroma K 150, |U0i>n9 in vlotorna ^ Trnu, ul. gette stojišča na tribuni 60 vin. Urdriui lil ^ididnid fonune šl 10 fc Pri lavni telovadbi svira godba C. In k. najnižjih cenah se popravljajo ure in zlati predmeti i« .......—>* in veselici Popravlj,,JO pešpolka Št. 19, pri izprevoda mavhinjska godba. £quadrani. se budilnizi z garancijo po E 1*—. Caio 90* Javna zahvala. Ificin Č+nlfa mizarski mojster, Trst, ulici JOalp OlUlIrt Belvedere 5t 10. — IzvrSuji vsakovrstna mizarska dela. £97 Za uspjeh izložbe slika u Pazinu Izražavamo najsrdačnije hvalu svima, koji su nas, bilo kojim Schrottu, časnom samostanu Franjevaca u Pazinu, cadporučniku SkaJ i svima drugima, koji su nam svoje dragocjene slike i druge umjetničke predmete posudili. Zahvaljujemo slavnom upra* iteijstvu c. Lovre Bulie priporoča svojo gostilno „Brioni", („Trattoria Brioni") z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli' Istria 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija", pelinkovac iu maršala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna : via del Rivo štev. 9 j s prodajo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil. Peki in slaščičarji! Lopate male in velike, lopate v obliki Josip Visnovic uo|qiuhwui|c iitoiu svime, nuj i ju lici a, uhu Ru|itu A r hbb. E5340Zaloga: ulica Dante AiISMerl št 3. de VECCHI naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bosco št. 17. kr. državne "veiike gimnazije "u^Paztaui'kofe vesla, vedno na izbero. Zajamčena ka- Zalega SCHa, »amS iti otrobov. nam je išlo na ruku, radi uporabe dvorane kovost. Cena od 4—6 kron. U Seao I., ilama, ogersko seno, te nam Ješ Inače u našem radu pomaga. _ beneški otrobi, otrobi št 84. Zahvaljujemo upraviteljstvima pučkih škola u Pazinu, Zarečju, Lindaru, Bračišću, Pičnu, S. Katarini, Pazinškim i Motovunskim Novacima. Cerovi ju, Gologorlci, H j mu, Dra- ^ . „ , . . ... guću, Lupoglavl, Ročkrm Polju. Roču, Bu- Pr^\e iesanje, barvanje las, izdelo- zetu, Trvižu, Kašćergl, Žminju, Kring', Kan- vanje in veliko skladišče lasuljarsklh del, fanaiu i Puli, učiteljima, učiteljicama, vjero- kakor pletenice, kroketi itd. Priporoča se učiteljima tih škola, koji nijesu žalili truda p n g0spem ni trcškP, da svoje učenike dovedu na iz-j rejemajo so abonenti na kosilo in večerjo po ugodnih cenah. Priporoča se za obilen obisk in jamči vse udobnosti in dobro postrežbo j. VAUPorič. za Podpisani priporočam cenj. svojo novo GOSTILNO občinstvu Gacciafori TRST, — ulica Chlozza Stev. 5 ♦ 4 Toči se domače prvovrstno vino, crno in >elo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste, kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča Mihael Zobec, lastnik. Ealega ta- la fstzea. via ipfrlta llktr]sv h razpredala na drobno In debele JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acque it 6, Trst (Nasproti Oafft Centrale) T«Bk labor francoskega Šampanjca, pneflh Amvt att Italij aaskih in a vatro ■ ogrskih via. Bordeau* finrgundar, renskih vin, Mesella In Chlanti. Bom, konjak, rasna iganja ter posebni pristni troptnovac, lUvovee In brinjsvM. Izdelki L vrst«, dolli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba m takoj lavrftl. Raspelima w po povzetja. Ceniki na zahtevo ta franko. Razprodal« td pol litri uprtj. m« ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničifi ordinira od 11—12 Trst, ulica Boaomo 3/0. (nasproti Dreherjeve pivovarne). Pekama in slaščičarna Onorato Furlani Trst, ulica della Guardia 24. Podružnica Vojaški trg (Piazza della Caaerma) 4. Kruh večkrat na dan ivei, raslidne moke, vie vrati biakotov ter prodaja ranih vin in likerjev v eteklenioah GOSTILNA „Ali' Acquedotto" ▼ Trstu, ulica Aoquedotto it. 95, toči sama pristna domača, vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran in vedno sveže Dreherjevo pivo po najzmernejših cenah. — Na razpolsgo so vedno sveža mrzla in gorka jedila. Uva-ževaje geslo rsvoji k svojim", se priporoča si. občinstvu za obilen obisk vdani Josip Jurkič, lastnik. 'Fotograf Pietro Miani Corso St. 41 izvršuje fotografska dela vseh vrst na umetniški način najdovršeneje in najna-ravneje glede poze in svetlobe, plastičnosti in modelacije. Ker je preskrbljen z najboljšimi objektivi renomirane tovarne KARLA ZEISSA, ki omogočajo največjo natančnost, popolno anastigma-tično korekcijo in najmanje podrobnosti z vso preciznostjo, more zadovoljevati najstrožje kritike i glede umetniških slik i glede modernih fotogratij. Cene naj-zmemejše, da se jim ni bati konkurence. •J "I Lekarno Brelih u Sežani Ribje olje i. vrste I steklenica K 120 3 stekl. po pošti vse franko 4 50 K. Obliž za kurja očesa 20 vinarjev. - Neoporekljivo sredstvo. - Izurjenega koncipijenta isce pisarna dr. F. MDller-io odvetnika v Celovcu. Vstop takoj, ali pozneje. OB PRILIKI BIRME! TVRDKA Vittorio Fiscur, Trst opozarja vse svoje cenjene odjemalce, da je sprejela veliko pešiljatev narejenih oblek za moške in dečke v najnovejših barvah in da jih bo prodajala ob tej priliki po tako nizkih cenah, kakor jih Se ni b:lo v Trstu. — Oglejte si veliko skladišče, ne da bi morali kaj kupiti. NB. Priporoča se. da trgovine ne zamenjate z drugimi, kar bi bilo v vašo škodo. 3? I «> C=3 t^i C5